Leto LXV^ ŠL 194 LJubljana, soboto 27* avgusta I932 Cena Din 1,- iznaja vsak dan popodne, izvzemal nedelje ln praznike. — In/trn M do 30 petit A Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 3.—, večji InseraU petit ▼rata Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji £Xn 12,—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVN1STVO LJUBLJANA« KnaflJevm ulica it 6 Telefon ftt- 3122, 8123, 3124, 3125 in 3126 PODBD2NIOE( * MARIBOR, Grajski trg it. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. —• Tel. 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL fit. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101, — U. — Račun prt postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. i PRED USODNIMI ODLOČITVAMI V NEMČIJI Jutri bo kancelar Papen pojasnil svoj gospodarski program — Pri' hodnji teden bo prinesel tudi odločitev o nadaljnjem razvoju političnih prilik v Nemčiji Berlin, 27. avgusta. AA. Državna vlada Je imela snočj sejo. Na dnevnem redu je bila končna sestava vladnega gospodarskega in političnega programa. Seja je bila Po daljši razpravi prekinjena in se bo nadaljevala danes ves dan. Drevi odpotuje državni kaiicelaT v Muuster. kjer se bo udeležil sku7K»Cine zveze vestfalskih kme-tova'oev. Na t<=u SfcupSGtaf bo ime! eovor o g?ospodarsKem (programu državne vlade. Dotlej varujejo o vsebini tega govora najstrožjo tajnost. Berlin. 27. avgusta. Vsa javnost z največjo napetostjo pričakuje jutrišnji govor državnega kanceiarja Papena. v katerem namerava Papen podrobneje označiti oospodanglri program svoje vlade za bližnjo bodočnost. V listih obiavliaio razne napovedi o tPin programu, ki pa jih ni mogoče kontrolirati, ker drži vlada svoj program, ki bo na današnji seji ministrskega sveta definitivno dolo-ren, v najstrožji tajnosti. Po raznih izjavah posameznih ministrov pa ?e da sklepati, da bo vlada sicer opustila svoje prvotne autarkične namere, vendar pa bo z raznimi ukrepi poskušala omejiti do skrajnosti ves nemški uvoz razen surovin, ki so neobhodno potrebne nemški industriji. Z raznimi ukrepi rarinskega in finančno-politifnega značaja namerava vlada iz temeljev izpremeniti se-ianje gospodarsko stanje v Nemčiji, kar so-reda ne bo ostalo brer vpl'va tudi na trge-rinske in druge od noša je Nemčije do inozem-itva. Veliko vlogo v gospodarskem progra;nu vlade bo igrala akcija za radikalno pobijanje brezposelnosti. V to svrho namerava vlada razpisati prisilno notranje posojilo, ki bo združeno z direktno oddajo premoženja v višini 3 do 5 odstotkov Obdavčene bodo pred vsem nepremičnine, docim namerava vlada trgovino in industrijo obremeniti z novimi davki, da bi na ta način povišala državne dohodke in se izognila inflaciji, ki je v sedanjih prilikah skoro neizbežna. Zaradi tega programa je prišlo do hudega spora med Papenoni in predsednikom nemške državne banke Luthrom, ki je odločno nastopil proti takšnim eksperimentom, opozarjajoč na zle posledice, ki jih morajo neizbežno roditi tako dalekosežne izpremembe v konstelaciji celokupnega nemškega gospodarstva. V gospodarskih krogih pričakujejo, da bo s Papenovim govorom prenehala sedanja popolna negotovost in da se bo potem videlo, kaj prav za prav namerava vlada in v čem sestoji njen gospodarski program. Kakor napovedujejo v dobro poučenih vladnih krogih, bo Papen v svojem govoru podal tudi važne politične izjave, ki pa bodo več ali manj polemičnega značaja napram narodnim socialistom. Nihče ne pričakuje, da bi Papen obenem pojasnil tudi svoje načrte za primer, da bi bil državni zbor razpuščen in če se bo izkazalo, da vlada ne more sodelovati z njim. Zelo značilno pa je dejstvo, da se Papen iz Munstia ne bo vrni! \ Berlin, kjer se bo v torek prvič sestal novo izvoljeni državni zbor, marveč da bo potoval v vzhodno Prusijo k državnemu predsedniku Hinden-burgu v Neudeck in da torej ne bo pri- sostvoval svečani otvoritvi državnega zbora. V političnih krogih domnevajo, da bo pri tej priliki prišlo do odločitve glede razpusta državnega zibora. Da bo državni zbor, v katerem je vlada popolnoma osamljena, razpuščen, o tem nihče več ne dvomi. Kaj pa bo sledilo, tega ne ve še nihče. Z razpustom državnega zbora pa postane aktualno rudi vprašanje revizije ustave in izpremem.be volilnega reda. Na vsak način bo vlada uvedla tak volilni štetem, da bo kar najbolj znižala število glasen? narodnih socialistov in komunistov. Najbrž bo ukinjena ženska volilna pravica, obenem pa bo povišana starost volilcev tako, da bodo izločeni »01 mlajši elementu ki tvorijo glavno jedro narodnega socializma. Vlada upa. da bo na ta način večina narodnih socialistov ostala brez volilne pravice, kar bo ustvarilo popolnoma nove po-fitične razmere. Narodno-soeialistična vlada na VVeimar. 27. avgusta. A A. Turdnćki deželni zbor je izvolil novo deželno vlado. Za listo maoijonaLnih socrjalis*ov so glasovali nacijonalni socijalisti, tura-nska kmečka zveza im nemški nacijonaka. Zastopnik nemške -ljudske ztMOfce ni glasoval. Proti so glasovali: sc-cijaJni lieinokrra/tl (16) in član državne stranke. Novo vlado tvori 6 nacijonalnih socijalastov in član laeKBB zveze. Komunisti niso mogltf glasovati, ker so bili iz .te seoe zaključeni. Infamna kampanja Lažnive in tendenciozne vesti službene rimske agencije če bombe niso zalegle, tudi to ne bo pomagalo Beograd, 27. avgusta. Minstrstvo za trgovino in industrijo je izdalo uradni komunike, v katerem ugotavlja, da so vse vesti rimske službene agencije Štefani o tem, da je cela vrsta jugoslovanskih denarnih zavodov zahtevala moratorij, izmišljene. Agencija Štefani je namreč trdila, da so skoro vsi zagrebški denarni zavodi prišli v težkoče in zahtevali moratorij. Namen teh vesti je docela prozoren. Ker niso zalegle bombe in peklenski stroji, niti izmišljene klevete o nemirih v Jugoslaviji, so se rimski klevetnik? vrgli sedaj na širjenje lažnih vesti o gospodarskem položaju v Jugoslaviji. Povsem razumljivo je, da so vsi italijanski Usti objavili poročilo, ki ga je izdala Italijanska službena agencija. S tem so hoteli na eni strani vzbuditi nezaupanje inozemstva do naše države, na drugi strani pa so računali s tem, da bodo te vesti prodrle v Jugoslavijo samo. Saj Jugoslavija ; tako zaplankana s katijskim zidom, kakor fašistično carstvo, kamor ne sme noben jugosloven-ski Ust. Vest agencije Štefani so objaviti tudi italijanski listi v Trstu in na Reki, ki neovirano prihajajo tudi v naše kraie. Hoteli bi samo vedeti, kako bi reagirala italijanska javnost, če bi jugo-slovenska službena agencija razširila v vsem tisku vesti o težkočah banke Co-merciale Italiano in drugih italijanskih denarnih zavodov, ta če bi te vesti bile brez vsake stvarne podlage. Italijanski tisk bi na tako postopanje gotovo odgovoril s svojimi histeričnim! napadi in bi govoril o tendencijozni in nevarni kampanji proti celokupnemu italijanskemu gospodarstvu. Važno pa je ugotoviti, da je od celokupnega inozemskega tiska samo italijanski tisk, ki promptno registrira ne samo vse vesti, ki jih o jugoslovenskih denarnih zavodih širijo razni anacionalni in asocialni elementi, marveč da je celo službena agencija objavila te vesti v taki obliki, kot da gre za neovrž-na dejstva. Nelojalnost rimske agencije je šla tako daleč, da je po imenu navajala razne jugoslovanske denarne zavode, ki pa so v resnici mnogo trdnejši, kakor marsikateri italijanski zavod, kar so jasno pokazali česti polomi raznih italijanskih bank. Postopanje rimske agencije in fašističnega tiska, ki je sicer vse obsodbe vredno, ima pa tudi svojo dobro stran. Vsak malo razumen človek si je sedaj lahko na čistem, kakšne dlje zasledujejo take vesti o naših denarnih zavodih, o naši valuti In sploh o našem go-soodarstvu in vsakdo bo tudi vedel, koliko je treba takim vestem verjeti. Treba bi bilo samo še razčistiti vprašanje, kakšne zveze obstojajo med fešistični-mi razširjevalci jn onimi elementi v naši državi, k! s tako vnemo širijo enake vesti in hujskajo neuko ljudstvo. Prekinitev trgovinskih pogajanj med Francijo in Zedinjenimi državami Amerika stavi nesprejemlfrve zahteve - Vznemirjenje v francoskem tisku Pariz, 27. avgusta. AA. V zvezi s trgovinskimi pogajanji med Francijo in Zedinjenimi državami Severne Amerike piše >Journalc med drugim tole: >Zahteve ameriških delegatov so takšne, da bi spravile našo ; *ozno trgovino, ee bi jih sprejeli, v obupen položaj- Glavna ameriška zahteva je ta, da dovoli Franci "a Zedi-njenim državam največje ugodnosti. Če bi Francija priznala to načelo Ameriki, bi Ze-dmjene države uvažale vse svoje proizvode ▼ Francijo po minimalni tarifi. Že 40 let do-toIjv o Francija Zedinjenkn državam podob- ne olajšave v Čedalje večji meri. Za vse naše olajšave so se nam Zedinjene države leta 1930. zahvalile s tem, da so uvedle nove tarife in s tem onemogočile izvoz veerne francoskih proizvodov na ameriška tržišča Po tej poti bi Francija prej aH slej popolnoma uničila svojo tekstilno industrijo. V poučenih krogih se zatrjuje, da so prispela pogajanja na mrtvo točko, ker odklanja Amerika vse francoske zahteve- Ameriki po-rraja edino le administrativne olajšave pri ca-[ rinfLem postopku, kar bi v stvari ničesar ne i izpromenilo, ker bi zaradi visokih zaščitnih carin bil francoski izvoz v Ameriko še nadalje nemogoč. Sprejetje ameriških zahtev o priznanju največjih ugodnosti, bi pomenilo ruin lastne industrije in popoln zastoj v francoski zunanji trgovini. Pogajanja bodi najbrže prekinjena, da bi obe delegaciji zahtevali od svojih vlad nova navodila. Iz sodne službe Beograd, 27. avgusta, v. S kraljevim ukazom je bil upokojen predsednik vis. dež. sodišča v Ljubljani g. dr. Anton R o g" i n a. Obenem je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone 1H. stopnje. Sodnik apela-cijskega sodišča v Ljubljani dr. Konda je imenovan za kasacijskega sodnika pri Stolu sedmorice oddelek B v Zagrebu. Egiptski ministrski predsednik v Budimpešti Budimpešta, 27. av*gusta. AA. Korbfero (poroča, da bo predsednik eefevtske vlade Ismail Sd-cPki paša prispel v Budimpešto 29. aivgTista. Si-dski paša bo gost madžarske vlade in ostane v Budimpešti tri dol. Regent Horthv bo sprejel egifptskega premier j a v avdajenca. #z budimpeSte bo pred-so&nruk egdp&ske vlade oblakal -državno žrebčarno v Mezehedoesu. Stavka občinskih uradnikov v Varšavi Varšava, 27. avgusta, AA. Pat poroča: Danes je izbruhnila stavka občinskih nameščencev, ker jasm niso iZrplaCa.ll vseh prejemkov. Predsednik občine je s tem v ZTvezi izdal komunike, v katerem ugotavlja, da so občanski nameščenci stopild v stavko, čeprav so Jim obljubili, da jim prt-padajoče prejemke fepiačajo Se tekom današnjega dne. PredsedniK občine je odredil, da se to ne izvrši, dokler nameščenci ne prekinejo stavke ta se vrnejo na dek>. Obenem je opozoril stavkajoče na posledice. V stavko so etopdld le upravni uradniki varšavske občane, doCtm ojprftv-ljado nameščenci ostalih občfoeklh ustanov redno svojo sftržbo. Kolesarska dhia za svetovno prvenstvo Rim, 27. avgusta. AA. V italijanski prestolnici se za zbirajo mednarodni dirkači, ki se bodo udeležili kolesarskih tekem za letošnje svetovno prvenstvo. Dirke bodo ločene v cestno dirko in dirko na dirkališču. Pri prvih w šibah in treningih je vzbudil splošno pozornost olimpijski prvak t. hitrosti Nlmauac Van Kgmonrt, Vrvenje na živilskem trgu čeprav smo tik pred zadnjim, so se gospodinje pridno zalagale z vsemi dobrotami LJubljana, 27. avgusta. Živilski trg je bil danes popolnoma sobotni. Ne le zato, ker je bil popolnoma zaseden in nenavadno živahen, temveč tudi zaradi tega, ker so se gospodinje pošteno zalagale z vsemi dobrotami, čeprav amo pred zadnjom in še vodno traja vročina, ko ljudje ne morejo mnogo jesti, kot pravijo. Ljubljančani pa imajo vedno dober tek. nič jim ga ne more pokvariti, kar si lahko videl danes fe po tem, da so nekatere gospodinje prihajale na trg s posebno velikimi cekarji. Če si natančno pogledal, si videl, da so imele nekatere celo pletene košare, s kakršnimi so se pred dnevi vrnile s počitnic To je seveda razveseljivo znamenje m optimist bd po njem lahko napovedoval konec krize. Nešteti prodajalci na trgu pa vseeno niso bili povsem zadovoljni. Zlasti je vladalo mrtvilo pri jagodah, ki so se jih ljudje končno le nasitili. Za jagode je nedvomno letos tako dobra letina, ker je malo dežja. Zdaj je največ rdečih malin, ki jih prodajajo po 3-50 Din liter. Najraje gospodinje kupujejo brusnice, ki se jim pa danes niso zdeie dovolj lepe, čeprav so bile 5e razmeroma počen', po 5 Din liter. Črnih mai.n, ki se precej hitro pokvarijo, tudi danes n*so mnogo kupovali čeprav so zek> poceni, po 2 Din liter, dobiš jih pa lahko tudi ceneje, če jih vzameš več. Tudi borovnic ni nihče kupoval, zato se jim tudi ne more zvišati cena, čeprav se sezona naglb-Ije h koncu. Najbolj pa meščani nedvomno pogrešajo gob, ki jih zadnje čase ni pop Vinoma nič zaradi hude suše. Sadja je letos ogromno, okoličani prav dobro konkurirajo z uvoženim; docim so ga prejšnja leta vedno prodajali nekoliko dražjo kot prekupčevalci, ga letos tu -n tam celo ceneje. Zlasti jabolka so izredno poceni, kilogram jih dobiš lahko že za dinar. Domače sac je seveda ni tako lepo kot uvoženo, ki pa še zdaj ni povsod zrelo, zato prevladujejo na trgu domača jabolka. Prekupčevalci H, pa dobro zalagajo s sadjem iz južnih krajev, zlasti s slivami m hruškami. Pri njih je vse po 3, le grozdje so prodajah danes po 5 do 7 Din, kar je že precej poceni. Nikdar se še niso tako debro zalagali s sladkimi bučami kot letos. Za prodajo teli so se nekateri kar specijaliziran ter jfb prodajajo z veliko reklamo. Da se jim ne pokvarijo ter da ostanejo d olj časa sveže, polagajo nanje led. Kilogram lubenic dobiš za 2 Din. Meščani se še niso d->bro navadili na to delikateso ter še vedno bolj ćislajo pivo, sicer bi šle buče bolj v denar. Nag*asfti je rreba, da se gospodinje tako trgajo za paipriko, da se je podri-žila. Danes so jo prodajali 3 za dinar, nedavno pa še 7 kom. po isti ceni. Sicer je zdaj nekoliko lepša, vendar se je pa podražila. Zakaj se je paprika tako priljubdla meščanom, je* težko reči, vedo pa nedvomno gospodinje Morda z njo najprej potolažijo može. Na zelenjadnem trgu se že nekoliko pozna suša. Cene sicer še niso v splošnem poskočile, vendar se pa kaže tendenca navzgor. Kmetje pravijo, da bo kmalu konec kumar, če ne bo dežja m de so zdaj že zadnje. Za vlaganje so jih hoteli prodajati dinar dražje, ker je pa bilo še dovolj tega blaga, se cena vseeno ni zvišala. Velike kumare dobiš 3 za dinar, gospodinje se pa pritožujejo, da so grenke. V vročini postanejo kumare namreč vedno grenke, česar pa gospodinje seveda nočejo vedeti, kot da so kmetje krivi, da kumare niso sladke. Pri stročjem fižolu se še suša ne pozna, vedno ga je še dovolj poceni, po 130 do 2 Din kg. Suša tudi ni škodovala čebu&i, ki je je letos na trgu izredno mnogo, prodajajo jo po dinarju. Tudi na debelo je po ist' ceni. Na Sv. Petra nasipu, kjer prodajajo pridelke na debelo, je bilo danes več čebule kot krompirja Notranjci so prišli v Ljubljano, da bi kupili krompdr, pa ga ni bilo toliko, kolikor so ga nameravali kupiti. Kmetje imajo zdaj mnogo dela in ne utegnejo priti v Ljubljano iz bolj oddaljenih krajev. Važen dogodek na trgu je nedvomno, da so trnovski zeljarji znižali ceno zelju prostovoljno na 3 Dan, proti čemur so se ono zimo tako zmagovito borilo. Kaj to pomeni, ne moremo reči, ker je kočljivo govoriti o Timovćanih in njihovem zelju. Docim se je zelje pocenilo, se je pa podražila salata. Prodajalci se izgovarjajo na sušo. Se nedavno si lahko kupil skoraj celo košaro za dinar, zdaj pa samo eno glavo. Sicer je pa zdaj meso tako poceni, da si ga lahko meščani privoščijo brez salate. Zato je bila najbrž tudi takšna gneča pri piščancih, ker ljudje tako cenijo meso, da po salati samo vprašujejo. Kdor rad govori o krizi, bi si moral danes ogledati življenje na kokošjem trgu, kjer so se gospodinje tako zalagale s pdščanci, kot da kmalu nastopi najhujši post. Vendar pa prodajalci niso bili povsem zadovoljni, bilo jih je pač ptreveč in gospodinje znajo predobro barantati.. Par piščancev srednje velikih je po 23 do 30 OLn. Jajca so še vedno po 50 do 75 para komad kot že vse leto. Lahko rečemo, da meščana jutri ne bodo stradali, saj so odhajale gospodinje s trga naravnost strahovito obložene in so se oznojile, tako da se jim jutri oe bo treba soinčitL XVIII. zagrebški zbor od 3. do II. IX. 1932 Splošni mednarodni vzorčni sejem s po-sebnimi sejmi za elektriciteto — radio, hotel — niso — kuhinjo, hranila in živila, tekstili je — kožuhovino, volno, zimski sport, ljudsko umetnost in preproge, poljedelstvo in živalsko krmo, dalje splošni sejem za vse vrste blaga, velika veterinarska razstava. — Potniška legitimacija, ki jo je treba vnaprej nabaviti, upravičuje na železnicah do 50 % znižane vožnje (nazaj prosta vožnja) na ladjah, na Adriji razred za razred. Legitimacije se dobe pri zvezi za tujski promet v Ljubljani, Mariboru in denarnih zavodih, v vseh vecih. krajih. Vstopnina Din 10.—, v ponedeljek in petek Din 5.—. 11060 Piccardova gondola Curih, 27. avgusta. AA. Semkaj so prepeljali gondolo prof. Piccarda. Gondolo je prevzel m ž. Kipfer, Piccardov spremljevalec na prvem vzletu v stratosfero. Iz Cu-riha jo bo prepeljal s tovornim avtomobilom v Bruselj, kjer bo razstavljena na univerzi. Balon bo ostal v Schlierenu. Profesor Einstein se trajno preseli v Ameriko Berlin, 26. avgusta, s. Profesor Albert Einstein je prejel poziv na Flexnerjev zavod v Pricetownu. Ponudili so mu dosmrtno profesuro, kar je Einstein sprejel. INOZEMSKE BORZE. Curih, 27. avgusta. Pari« 20.19, London 17.84, Newyork 514.75. Bruseld 71.45. Milan 26.3«, MadnM 41.40, Amsterdam 207.10, BenHn 122.375, SofiJja 3.70, Praga 15.22, Varšava 57.60, Bukarešta «105. Zboljšajmo položaj našega kmetovalca Za utrditev kmetske samozavesti ia strokovao * Izobrazbo kmetovalca Trebnje, 27. avgusta, anketa, ki je 19. t. m. razpravljala v I^JubrJBm o reformi zakona za zaščito kmetov in ki nam je živo orisala težak potega j našega kmetovalca, je nasla v javnosti, posebno pa med podeželskim ljnil i Si ii 11 živahen odmev. Kmetijska družba je ♦ tej anketi sklicala zastopnike raznih, korporacij in ustanov, ugledne naše javne kmečke delavce, zastopnike posameznih pokrajin, navzočih je bilo več narodnih poslancev — le naša ožja Dolenjska, ki *m* še prav posebne predloge, je hfia to pot aopet kakor običajno — pozabljena. Kljub temu pa hočemo opozoriti nase in k tej važni anketi dodati še nekaj misli in konkretnih predlogov za o zdravlje nje rak-rane našega, prav posebno pa še dolenjskega kmetijstva. Dolenjsko kmetijstvo je v splošnem v hudi gospodarski krizi. Kdor pozna pobliže dolenjskega kmeta, kdor pazno spremlja njegov boj za obstanek, mora ugotoviti žalostno dejstvo, da n»še kmetijstvo hitro pada, se zadolžuje in da mu preti popolno obubožanje. Dolgovi slovenskih kmetovalcev pri raznih denarnih zavodih znašajo skupno 886 milijonov. Zato smemo trditi, da ni občine, kjer bi ne bili kmetovalci zadolženi za nad milijon Din in v ilustracijo razmer navajamo samo en primer. Občina Trebnje na Dolenjskem je po uradnih ugotovitvah zadolžena kumulativno za preko 6 milijonov Din in bi dolg, če bi ga vsi kmetovalci res vestno prijavili, znašal v tej občini prav gotovo preko 8 milijonov Din. številke so ogromne in kaj pomenja tolikšna prezadolžitev občine, ve prav lahko oni. ki ima z ljudstvom dnevno in stalno stike in ki dnevno in stalno sliši od takih kmetovalcev: >Niti za sol ni.« kje so pa druge potrebščine. Iz poročil ankete posnemamo, da naši kmetovalci niso prezadolženi in da tarejo bolj kot dolgovi našega kmetovalca obresti in kratki vračilni roki za posojila. Res je to in ne oporekamo dejstvu, da je kljub temu kmetijstvo v splošnem še vedno aktivno. Ne smemo pa pozabiti, da pri vsej tej aktivnosti, ki nam jo je statističar predočil z^olj z matematičnimi računi naš kmet nima denarja in da je po vseh teh računih kmetijstvo še vedno visoko pasivno, vse dotlej, dokler ne nastopi oni čas. ko se ne bo treba kmetu zadolževati že za sol. Razmere, ki so zavladale v našem kmečkem gospodarsku so nam poleg krize ponoven dokaz, da manjka našemu kmetu še vedno prave in zdrave stanovske samozavesti, zadružnih organizacij, reklame in pred vsem strokovne izobrazbe, Kai je to stanovska samozavest? To je ona nujna in življenjska potreba današnjega modernega časa, ki zahteva, da se vsak stan ali poklic osamosvoji na ono višino, da more vzdržati konkurenčni boj za svoj obstanek. Kakor je naš uradnik, trgovec, obrtnik itd. samozavesten, tako je tembolj potrebno, da je tudi naš kmet stanovsko, t. j. kmečko samozavesten in da se že otrese enkrat za vselej one misli naših starih očancev, da je kmet le za trdo, naporno delo. služabnik vsem in vsega, potrpežljiva para, ki naj prenaša hudo in dobro — ker je pač kmet — vse drugo je pa gospoda. Da se ta nezdrava misel naših starih, popolnoma iztrebi iz našega kmeta, da se mu dopove da je kmet tudi gospod zase, in če ne želimo, da bo naše kmetijstvo zaradi silne osamosvojitve drugih stanov popolnoma potisnjeno v ozadje, je nujno potrebno, da se kmeta stanovsko osamosvoji in da se ga tako tudi uveljavi. Le kadar bo naš kmet stanovsko popolnoma samozavesten, bo njegovo udejstvovanje uspešno in smotrno in bo vplivalo to tudi na zboljšanje m vrednost njegovega gospodarstva. Tedaj bo ta kmečka stanovska osamosvojitev prav važen faktor za omilje-nje hude gospodarske krize, če ne želimo, da bo naš kmet zapostavljen od podjetnosti drugih naprednejših držav, moramo vcepiti kmečkim fantom, bodočim gospodarjem, s kmetijskimi nadaljevalnimi šolami resnico m samozavestno priznanje — kmet sem. Veliko premalo je bilo do danes storjeno za kmečko osamosvojitev in to je tudi velik vzrok gospodarske krize. Zato je nujno potrebno, da se ustanovi v vsakem kraju, kjer je osnovna šola, še kmetijska nadaljevalna šola za odraslo kmečko mladino, ki naj to vsem tudi pojasni. Drugo so tukaj zadružne organizacije. Kaj je namen takih organizacij? Zadružne kmečke organizacije predstavljajo oni forum, ki skrha da kmet proda svoj pridelek direktno onemu, ki ga uživa — uporabniku — brez tretjega aH še četrtega posredovalca, t. j. brez prekupčevalcev, na ta tm^tti, da proda svoj pridelek res za ono ceno, ki je uveljavljena za dotični proizvod na trgu, ne pa da prodaja s pomočjo Brez vestnih posredovalcev ±n Špekulantov svoje pridelke po skrajno nrz£ih cenah, ki so ravno danes, vsem kmečkim pridelkom kakor v zasmeh, tako nizke, da kmet skupi za svoje blago komaj četrtino one cene, ki jo plača uporabnik Šele na trgu. Temu drugemu kmečkemu zlu, ki nosi tudi velik del soodgovornosti za hudo gospodarsko krizo, se da odporno« s stanovskimi kmečkimi zadružnimi organizacijami. Nademu ljudstvu, posebno pa naši kmetski TTdjMftT^, je nujno potrebno, da se razkrije pomen teh organizacij za uspešno gospodarstvo, treba ph. je v tem organizirati in uspehi za omiljen je gospodarske krize ne bodo izostali. Samozavestno priznanje, kmet sem, medsebojni stiki v zadružnih organizacijah, to bo okrepilo naše narodno gospodarstvo, ki bo prineslo prej ko slej blagostanje kmetu, narodu in državi. Tretje, kar manjka se za uspešno uveljavljen je našega kmeta m njegovih kmetskih pridelkov, je uspešna reklama, Reklama Je ona poslovna sBa, ki daje na eni strani pfodajalea možnost, uveljaviti svoje dobro blago, na trgu ga vnovčitt na drugi strani pa porabniku možnost nakupa po odgovarjajoči vrednosti m ceni v obojestransko korist, v korist prodajalca in Imp^A To je namen poštene poslovne reklame ili i »lil i Jr L" čas* » |KJSlovuega sve- obrtnik. m svoje blago, tako je bi sepeft- vsakdo reklamo : nujno potrebno, da dela za svoj pridelek no reklamo nas Le z reklamo se more dandanes na trgu uveljaviti blago, le z reklamo moremo kupca prepričati o dobri kakovosti blaga, mu ga prodati, si pridobiti njegovo zaupanje in še bodočo naklonjenost. In če bo imel tako naš kmet dobro reklamo za svoje blago — za svoje pridelke — uspeh "ne bo izostal in naše narodno gospodarstvo se mora izboljšati za ves kmečki in od tega odvisni drugi živel j. Nujno potrebno pa je, da se reklama dela previdno in načelno pošteno, kajti le s tako reklamo se lahko izboljša gospodarstvo, vsak drug poizkus pa more blago na trgu le uničiti in odvrniti kupca enkrat za vselej. Kakor je torej reklama za današnji poslovni svet življenske važnosti, tako je tudi važna za našega kmeta. Ali pa more kmet uspešno delati reklamo za svoj pridelek? More, toda le tedaj, kadar jo bo delal ne kot posameznik, temveč kot celota. Tukaj se pokaže zopet potreba samostojne kmečke osamosvojitve v kmečkih zadrugah, katere naj M asials reklamo sa kmečke pridelke ter organizirale prodajo vsakega tndi najmalenkostnejšega kmečkega pridelka s pomočjo kmečkih zadrug. Premalo sH skoraj nič nismo storili v tem pogledu, ker večina nilnga kmeta niti ne ve, da reklama sploh obstoji, kaj js m kakšnega pomena je sanj samega, kakor tudi za ostali posloval svet Zato naj bi se povsod In ob vsaki nrfllkt posebno pa pri gospodarskih anketah, polagala vsa važnost sa ustanavljanje kmečkih nadaljevalnih sol, ki imajo namen kmečko ljudstvo dvigniti, ga osamosvojiti, združiti ga v kmečkih zadrugah in mu s tem ustvariti skupno z dobro reklamo ugoden prodajni trg ter ga strokovno izobraziti. Strokovna izobrazba je življenjski pogoj vseh stanov, tako tudi kmečkega. Le strokovno izobražen kmet bo mogel uspešno gospodariti, kadar bo znal uporabiti in izkoristiti vsa moderna sredstva za napredek kmečkega gospodarstva in končno le on bo mogel vzdržati boj za obstanek in r»militi postopoma hudo gospodarsko krito, ki stiska posebno kmeta na rob propada. Koristi našega poljedelstva in našega kmetovalca s posebnimi prilikami na Dolenjskem nam nalagajo, da činiteljem gc spodarskih anket povemo tudi Dolenjci, kje in kaj nas boli. da bo vedel zdravnik kje zdraviti, ako hočemo najti res pot k radikalnemu zboljšanju obupnih razmer. N. S. Pred velikim praznikom naših strelcev Tekmovanja strelskih družin v Ljubljani se udeleži nad 1000 strelcev Ljubljana, 27. avgusta. Samo še teden dni nas loči od pomembnega slavja: v okviru številnih prireditev v Ljubljani, kongresa narodnih noš in z njim v zvezi proslave »Soče«, ljubljanskega velesajma itd., se bo vršilo v Ljubljani tudi veliko, tekmovanje strelskih družin iz vse države, ki se ga udeieža okrog 1000 strelcev, idealnih m navdušenih borcev in Jugoslovanov. Strelske družine so najnaravnejša posledica naše samostojnosti in svobode, razširile so se po vojni iz Srbije po vsej državi. Iz demokratskega duha naše vojske so se rodile in združujejo zastopnike vseh slojev z oficirji kakor brate ter jih urijo v rabi orožja. Strelske družine vrše veliko nacijonalno obrambno nalogo. Tekmovanje strelskih družin se prične 4. septembra in bo trajalo do 9. septembra. Združeno bo s prav pomembnim in radostnim dogodkom: istočasno bo namreč na slovesen način razvit prapor strelskih družin Jugoslavije, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj. Svečanosti, ki se bo vršila v nedeljo dopoldne na strelišču, bodo prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik vojnega ministra, ministra sporta in telesne vzgoje, povabljeni so tudi ministri dr. Kra-mer, Mohorič in Pucelj in najodličnejši predstavniki naše javnosti, ki so se vabilu večinoma že odzvali. Po blagoslovitvi in razvitju prapora se bo začelo na vojaškem strelišču tekmovalno streljanje na 17 tarč za prekrasna darila in pokale. Najlepše in najdragocenejše je darilo N'j. Vel. kralja Aleksandra, ki bo še te dni razstavljeno v Ljubljani. Za ta pokal lahko tekmujejo samo ekipe, ne pa posamezniki. Poleg drugih, omembe vrednih nagrad, je treba omeniti tudi pokal Nj. Vel. kraljice in darilo Nj. Vis. prestolona- slednika Petra. Vsega skupaj je razpisanih 275 nagrad, deloma v darilih, deloma v denarju. Glavno darilo, kraljev pokal, si bo priborila na zmagovalni tarči ekipa, ki doseže najmanj 80% predpisanih točk. Pred začetkom tekmovanja bodo oddali v spominsko in častno tarčo po en strel zastopnik kralja in nato po vrsti vsi odlični predstavniki in zastopniki oblasti. Za tekmovanja so se prijavili najboljši strelci iz vse države in gotovo je, da jih bo v času od 4. do 9. septembra zbranih v Ljubljani nad 1000, morda še več. Samo kragujevački okrog jih je prijavil 300, šu-madinaki tudi 300, iz Beograda se udeleži nagradnega tekmovanja okrog 100 strelcev, iz ljubljanskega okruga 200 itd. Udeleže se tekmovanja tudi strelci iz mariborskega okruga, zagrebškega, karlovačkoga, cetinj-skega itd. Ljubljanski okrug bodo zastopale ekipe Ljubljane, Kranja, Jesenic in Goric, ki so določile že tudi svoje tekmovalce. Vsako družino sme zastopati samo pet tekmovalcev, od katerih ima pravico vsak do 60 strelov. Od teh sme oddati 20 zaporednih v vsakem stavu. Vsak strelec lahko te'rmujc na poljubni tarči. Ljubljansko tekmovalno ekipo bodo tvorili: France in Minko Heinrihar, Joco Koštan j evec, polkovnik Novakovič in Franjo Hrovatin. Istočasno bodo tekmovali tudi lovci na dveh lastnih tarčah. SLD proslavi v teh dneh 25-letnico svojega obstoja, ki bo zvezana s proslavo strelskih družin. Vršil se bo tudi skupen banket in skupna razdelitev nagrad. Podrobnosti o velikem prazniku strelskih družin, točen program proslave vseh prireditev in tekmovanja, njega tehnično stran in razne druge zanimivosti bormo še objavili med tednom. Stratosfera je moderna Tam gori bi bilo imenitno, saj ne poznajo ne trošarine, ne taks in ne eksekutorjev Ljubljana, 27. avgusta V dnu rekorderskih src se je oglasila škodoželjnost, češ, kaj porečejo Američani k evropskemu poletu na luno odnosno v stratosfero. Vražje smo jih nasukaH; tega nam nedvomno nikdar ne odpuste. Poleg tega pa moramo tudi pomisliti, da bo ta ali oni skušal v zavisti omalovaževati Piccardovo frčanje, zlasti Še, ker je časopisje v prvi sapi pozabHo povedati, zakaj je to frčanie tako neznansko pomerrtbno. Listi so se le kosali med seboj, kateri bo poročal o najvišj*! doseženi višini. S tem so sicer precei zamašili usta Američanom, ki se jrm zdi najvažnejši vismski rekord, vendar bi Jim še bolje ustregli, če bi vedeti poročati, ali ko-zrnično žarkovje ne vpliva Stoodlrlivo na alkoholne piiace. Vraga, kakšen pomen bi pa naj imel tako tvegani polet. Če bi se n. pr. znanstvenik dvigni1! nad suho Ameriko, pa bi presladke tekočine imele v stratosferi okus po toni! Treba je pa še ostreči marsikomu, ne le Američanom, Ves svet se neznansko zanima za Piccardovo zračno ekskurzijo. N. pr. ženske (ker imajo pač prednost)! Grobo napako so napravli teti že s tem* ker niso poročali o Piccardovi starosti. Iz podobnega razloga, kot se zdi Piccard za-mrnrv ženskam, zanima moške, afft knato taksni poleti tudi praktičen pomen, odnosno, če ga bodo lahko "ime*, da bi zakonski vpreženec odfrčaT iz vprege v stratosfero; tja bave ne prodirajo niti več mnogo radioevoJu. Nficar ne ugovarjajte, če* da taksne zadevdčme nimajo, nič skupnega z znansrvenim Rccardovim delom. Vendar pa lahko trdimo, saj imamo ve« ženski svet za seboj, da bi marsikatera znanstvenikova žena dejala mož«, čes, kad bi letal na kino, stratosfero lahko proučujeva doma! ki kdo more trditi, da se znanstveni m drugi itmađkg podvigi ne zrcalno najprej in doslovno najglobtje baš med ženskim svetom, odnosno med ženskimi klobuki! Da, baš zaradi tega je epohalni Piccar-dov polet tako pomemben, ker bo tako mogočno vpttvaf na žensko modo, da bodo modistke nedvomno takoj začele tnde-krvafe* balone. Za njimi seveda ne bodo zaostajale SfvDje m najbrž bo znanstveni svet doživel Se letos čudno konkurenco, da bode namreč ženske začele frčali proti luni, ko se jim bodo napihnila krila. Id odkrito je treba priznata, da je ženskam popolnoma vseeno, ari so kozmični žarki dolgi klaftro ah nekaj palcev. Žarki se vendar ne morejo vtakniti za klobuk in ne obesiti na podveze! Kar se pa moškega sveta tiče, so seveda vsi takoj navdušeni za stratosfero in pripravljeni ustanoviti v mji kotoni-jo — če bi tam nihče ne pobiral davkov in carine. Se četo liiudije, ki so v letoviščih pozabili na ves svet in tudi tarnati, se zanimajo za stratosfero; ne bik) bi napačno sfrčati v stratosfero na letovišče. Tam bi se vsaj ne bilo treba kopati, dežja bi ne bilo in nihče bi se tudi ne znojii. Tako so znanstveni izsledki o stratosferi za sploš-nost dragocenega pomena. Zdaj vsaj vemo, da je tam zgoraj vražje mrzlo kfcjvb tistim važnim žarkom. To dognanje pa je najbrž pomembno tudi za znanstvenike in raziskovalce, ki so navdušeni za severni m južni tečaj. Menda bi bile primernejše ekspedicije v stratosfero, kjer bi se še prej ohladili. Toda kdo bi mogel povedati, zakaj vse je polet v stratosfero tako pomemben! Samo potmsftte, da se poslužimo ponovno tega primera, kako idealen izlet je to, ker v stratosferi ne poznajo Se carine, ne taks, ne krize in ne eksekvtorjev! ki po-rmsftte. kottk&nega pomena bi biro, če bi končno odkrBi v stratosferi tisto kravjo stezo, po kateri prftezeŠ na hmo! Sa] veste, kako dolgo se Se pečaro s problemom izseljevanja brezposelnih na neobUndena ozemlja. Ne smemo na seveda prezreti najvaž-nejftb, strategBČndi razlogov. Ali bi ne bt-k> naravnost idealno, metati ia stratosfere bombe na to neumno zemljo? In tam gori bi ne balo treba gradili zavetišč zoper strupene pline, ker je ie zrak tako redek. Naravnost nebesko veftčastaa bi bHa vojna v taksni vfihM .visoko nad materijali-sočno scnslo. Tako je torej človek končno začel siliti v vaaie sfere, salo pa ne smete Štet) v «#o novinarjem, da so presrečni, ker lahko ptseto o teh sferah ta ne to, kol vedno, o aferah. Na račun skromnosti najtežje žive neskromni. Kmetski praznik na Bleda Bled, 26. avgusta. Poročali smo že, da se vrli letos i*a Mali Šmaren & septembra veliki kmetski praznik na Bledu. Kakor na Kmetakem taboru na zgodovinskem Krškem polju se zbere na kmetakem prazniku na Bledu vsako leto kmečki narod, da pokaže sadove svojega dela, da premo tri politični in gospodarski položaj in si začrta smernice za pota, po katerih naj se kreta naša gospodarska politika v bodočem letu. Ob enem je kmetski praznik na Bledu odlična manifestacija gorenjskega slovenskega kmeta za jugoslovensko in narodno edinstvo- Temu smotru odgovarjajoče je sestavljen program, ki smo ga v obrisih že objavili v svoji petkovi Številki in ki obsega sledeče glavne točke: Razstavo pinegavske goveje živine, združene s premiranjem; razstavljena bo izbrana plemenska živina planinske pasme. Sirarsko razstavo s sejmom, ki jo priredijo okoliške mlekarsko-sirarske zadruge. Slavnostni sprevod narodnih noš m skupin ter okrašenih voz in jezdecev. Veliko kmetsko zborovanje, na katerem bodo poročali o političnem položaju minister dr. Albert Kramer in minister Ivan Pu-ceU> 0 gospodarskem stanju pa minisrer Ivan Mohorič. Govorilo bo pa tudi več senatorjev in poslancev iz naše in drugih banovin. Dirke lahkih in težkih kmečkih konj, pa tudi toplokrvnih konj. Kmečki praznik zaključi seveda velika ljudska veselica na prostem. Razstave in zborovanje se vršijo v zeleni Zaki, najlepšem prostoru za prireditve na Bledu. Polovična vožnja je zasigurana. Vpisovanje v šole Opozorilo staršem Prejeli smo: Ker se bližajo vpisovanja v šolske zavode m da bo staršem nekoliko lažja odločitev usmeriti svojim sinovom pravo pot, čut: podpisane organizacija dolžnost, opozoriti jih, naj v preveliilci meri nc silijo svojih otrok na stiojni in elektrotehniški oddelek tehiške Srednje šole, ker po končanem študiju ne bodo imeli izgledov za nameščenje. — Iz statistike, ki jo organizacija vodi, je razvidno, da abi-turijenti zadnjih dveh letnikov v veliki meri še danes zaman čakajo nameščen-ja-Temu tiči vzrok v dejstvu, da zavzemajo večino tehni&kiih mest v rasrh industrijskih podjetjih — tujci, in dokler ne bodo podjetja uvidela velitke narodne napake, ki jo povzročajo s favoriziranjem tujcev, ne bo izboljšanja obstoječega stanja. — Vsak zavod, tembolj strokovni, mora nuditi jamstvo za življensld obstoj svojih abiturijentov. Imenovani zavod tega ne nudi in rudi ne more nuditi v teh okornostih. Zaradi navednega pozivamo cenjene starše, naj ne povzročajo letos zopet navala na imenovana oddelka, tehniške srednje šole, in to vsaj tatko dolgo ne, dokler ne bodo jugosloveneka podjetja znala ceniti in upoštevati jugoslovenskih tehnikov, ki so vsaj toliko tehniško izobraženi kakor bujci. Glede stavbnega oddelka moramo pripomniti, da položaj abiturijentov ni sicer rožnat, vendar pa nekoliko ugodnejši. V splošnem ne beležimo med temi brezposelnih. Toliko v vednost in opozorilo. — Organizacija diplomiranih tehnikov. — Drž. dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. PriglaSenke za prvi dekliški letnik izreče pri vpisovanju samo rojstni Ust, izpričevalo in davčno potrdilo. Denar za šolnino in vpisnino bodo plačale dne 5. septembra od 14. do 18. ure, ko bo že objavljeno, katere so sprejete. Ako bi katera v tem času ne plačala, se smatra, da izstopi in bo na njeno mesto sprejeta druga priglasenka. Nesprejete dobe svoje listine pri šolskem slugi. Vsi drugi tzroce tudi denar pri vpisovanju. Ravnateljstvo. _ Vpisovanje v 1. razred nove državne mešane meščanske šole v Skofji Loki bo 1. septembra v novem šolskem poslopju. Sprejemajo se deklice in dečki, ki so dovršili 4. šolsko' leto z dobrim uspehom ali pa so obiskovali višjo narodno ali srednjo šolo. K vpisovanju morajo priti tudi oni, ki so provizorno že vpisani. Za vpis je potrebno zadnje šolsko naznanilo (izkaz) m krstni list. Plača se 50 par, 5 Din in 20 Din. Šolnine ni. — Začetek šolskega leta 1932/1933, Šolsko leto 1932 "33. pričnemo na LL deški osnovni m višji narodni šota' v Ljubljani >Graben< dne 1. septembra 1982. Naknadne vpisovanje učencev bo ▼ ponedeljek, t. j. 5. septembra 1962. Sv. mašo bomo imeli ▼ župni cerkvi v Trnovem 6. septembra 1932 ob & uri dopoldne. Z rodnim poučevanjem na narodni osnovni in višji narodni šoli pričnemo 7. septembra 1982 (sreda). Roditelje opozarjamo posebno na« to, da morajo biti 6. »eptem-bra 1982 vpisani prav vsi učenci, da ne bode nepotrebnih motnjav, ko bo poučevanje ie v polnem teku. Upravitelj Šole. — Obvestila roditeljem, ki imajo učence sa 6. razred osnovne šole. Ta in oni roditelj morda no ve, da je na II. deški osnovni šoli v Ljubljani >Graben« 6. razred sa vse one ljubljanske osnovne šole, ki 6. razreda nimajo. In tako se dogodi, da poseda učenec cisto po nepotrebnem še eno leto v 5. razredu. Na >Grabnu« nameravamo v šoL L 1932/33. izvesti: a) »Osnovno Šolo« 1.—4. razred in b) >Višjo narodno šokK 5.—8. razred. Ker bo >Višja narodna šola< usmerjena čisto v praktično smer, bo posebno dobrodošla onim, ki se nameravajo posvetiti lepemn obrtniškemu stanu, ki zahteva dandanes rudi od vajenca več izobrazbe. Z učenci, ki bodo dovršili >Višjo narodno šbloc, bo tudi delo v »Obrtnih nadaljevalnih Šolah« lažje in se bo dalo z njimi res doseči to, kar se mora. Upravitelj šola — Vpisovanje na državni konzervatorij *• vrši 1„ 2. m 3. septembra i> h Vse podrobnosti so nabite v veži poslopja. Gosposka ulica 84 V istih dneh se vrši rudi vpisovanje na šolo Glasbeno Matice. Partijo v okolici. Tujec krernann: AH so tu v okolici lope partije? — Hm, samo županova hči bi bila, vse druge pa niso vredne počenega (Bete KOLEDAR. Danes: Sobota, 27. avgusta, katoličani: Jotef Kal, Zlatko; pravoslavni: 14. avgusta. Jutri, nedelja: 28. avgusta, katoličani: Avguštin, MaJagaj; pravoslavni, 15. avgusta. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pisarniški ravnatelj. (Feliks Bressart.) Kino Ideal: Zmaga- mladosti. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica; Pisarniški ravnatelj. (Feliks Bressart.) Kino Ideal: Zmaga mladosti. Primorje : Ilirija. Državna prvenstvena tekma na igrišču Primorja ob 17. urti. DEŽURNE LEKARNE. Danes in Jutri: Len stok, Restfeva cesta 1; Bobinec, Rimska cesta 24; Kmet, Dunajska cesta 41. Pretep za „čik" Ljubljana, 27. avgusta. Ni čuda, če se ljudje ubijajo za nekaj dinarjev, saj so pripravljeni pretepati se za umazan cigaretni ogorek! Takšne vnete čestilce nikotina bi morali odlikovati zastopniki kadilcev s posebnimi odlikovanji. Pa tudi trafikanti bi morali kaj žrtvovati za njihov blagor, čeprav jim ni postljano z rožicami. V mirnem šentjakobskem okraju so redke senzacije, zato so pa ljudje nedvomno zaradi tega drveli tako skupaj, ko jih je zvabil nenavaden hrup na Karlovško cesto. Na cesti se je zbralo toliko ljudi, da se je ustavil promet. Nekateri potniki so izstopali iz tramvaja samo zaradi dogodka. Sredi gruče sta se valjala dva možakarja, ki sta bila že popolnoma bela od prahu kot mlinarja. Nekateri gledalci so bili prestrašeni, ker niso vedeli zakaj gre. Hoteli so poklicati stražnika, a so a premi-sAHi, ker se je večina tako nepopisno zabavala. — VBj ga! Primaži mu pošteno! No, le pokažita, kaj anata, so ju podžigali gledalci v navdušenju, m kakršnim so samo Rimljani gledali gladiatorske igre. Ker mnogi niso vedeli, zakaj sta se možaka spoprijela, so imeli paecej opravkov, da so znreii informacije. Nihče jim ni hotel odgovarjati, vsi so biti zavcrovaoi v pretep, tako da niso niti trenili s očmi. Možaka sta korakala vštric po Karlov-ški cesti s povedenima giavama. Strašni časi so dandanes, niti »čoka« ne najdeš na cesti 1 Prava sreča je, če leži kje v cestnem janku košček cigaretnega papirčka, ki smrdi po tobaku. Kdo bi se potem takem še čudil, da bi možaka skoraj sadeU kap, čim sta zagledala na rnotoarju tako slasten »čok«, da so se jima poeedflo sine po bradah. Hop4 Oba sta se prepognila ter segla po njem. Ujel ga je starejši in nagk> v4ak-nfl v usta. — FalofJ Ć& rs aarJ Jas sem ga zagledal prvi! je dejal mlajši m lopnil starejšega po bradi, da mu je ogorek »frčal daleč iz ust. — Takoj ga poberi, cigani — Kaj, }&x ti naj pobiram »cike«? Pa so začele deževati klofute, da je ploskalo kot ob premij erab v gledališču. Končno sta se možaka pošteno spoprijela v rokoborci. vCSka* seveda ni hotel pobrati nthče in sta popolnoma pozabfla nanj. Bitka je bHa anajnan neodločeno, ko sta junaka popolnoma obnemogla m so gledalcem mak> da ne popokali trebuhi zaradi smeha. Afori MIH Dofcrodeteost OntU, ki ne v*exk> kam z denarjem, proslavljamo, nihče se pa niti ne spomni, da žive še tmfi tisti, ki so naJcnpičfli s svojimi žrtvami to bogastvo, a Človek, fcl ga hvafimo, čaprav bi zaslužil le grajo, se nikdar ne sramuje te hvale, w Odkritim besedam fcwije pritrjujejo le takrat, ko ntso z njimi prizadeti. Ne zavedamo se, kaj smo doržni skupnosti, vedno pa, kaj nam dorguje ona. iS Tis«, ki je dejal da Je vse rrrinrjivo, je pozabil na neumnost Človeka pozna dobro le tisti, ki pozna tndi svoje slabosti. Najlažje je hlmtti sočutje, zato tndi vsak tako hitro pozabi nesrečo drugih. Najraje govorimo o tem, česar ne moremo povedati natančno. Človek dokazuje z vsem, da je slab. Čeprav z namenom, da bi dokazal, da je vzvišen. ♦ Ljudje cenijo čas le zato, ker hI epe za denarjem. Pri vsakem pokretu ocfbija ljudi najbolj program, zato se najbolj širijo pokreti brez programov._ Pri zdravnika. — Spati ne morete? Pa pojejte pred spanjem kaj malega. — Zadnjič ste mi pa sploh prepovedali iestti pred spantem. gospod doktor. — To je bilo zadnjič, a od takrat je znanost že močno napredovala. V lekarn!. V lekarno pride ženica, ki bi rada dobila učinkovito sredstvo proti kurjim očesom. — Tole radialno -nomada lahko Trriporočim, pravi lekarnar. En moj odjemalec jo kuptfje že 15 let, pa sode o nobeni drugi niti sKSati. Kongres narodnih noš Samo Se neka] dal nas loči od te veličastne prireditve Ljubljana, 27. avgusta. Priprave za veličastno prireditev kongresnih dni so v polnem teku. Loči nas od kongresa samo se nekaj dni. Vse potrebno je pripravljeno. Za prenočišča, prehrano, zabavo je v polni meri preskrbljeno. Največje zanimanje vlada za slikoviti sprevod narodnih noš po službi božji na Kongresnem trgu ob 10. uri. V sprevodu bomo videli poleg naSih slovenskih, vse noše našega juga, slikovite noše naših bratov iz češkoslovaške, noše Lužičkih Srbov, skupino koroških Slovencev iz Ziljske doline in druge. Posebno pozornost bo vzbujala v sprevodu skupina malčkov v narod- Senator dr. Valentin Kožic, predsednik kongresa narodnih nos v Ljubljani, v narodni nosi kot igralec »Blaž Moro K: v i>Rokovnjačih« L 1900. v Dobu na podu pri Marinčku-Zarniku. nih nošah s 51etnim harmonikarjem, gorenjska svatba z balisem, vozovi in jezdeci. Sprevod se bo razvil s JCongresnega trga po Vegovi ulici, Emonaki, Cojzovi cesti, Sv. Jakoba mostu, Starem trgu, Mestnem trgu, Stritarjevi ulici, tromostju Marijinem trgu, Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulici, Dunajski cesti, Gosposvetski cesti na velesejem. Udeleženci kongresa že zdaj medsebojno tekmujejo, da se pokažejo v čim lepših in čim izvirnejših nošah. Od kongresa nas loči samo še nekaj dni. Prireditveni odbor nujno prosi vse, ki se nameravajo kongresa udeležiti, da pohite s prijavami. V kongresni pisarni na ljubljanskem velesejmu so na razpolago tudi kongresne legitimacije za četrtinsko vožnjo po ceni Din 4, ki pa velja samo za udeležence v narodnih nošah. Predsedstvo propagandnega društva nujno vabi vse svoje članstvo, da se zanesljivo udeleže službe božje 4. septembra na Kongresnem tDgu. Zbiranje narodnih noš ob pol 9. pred univerzo. Udeleženci se naprošajo, da bodo njihove narodne noše v smislu predpisov društva. Po sporedu bodo najlepše in najizvirnejše narodne noše in skupine na velesejmu nagrajene z lepimi diplomami. Diplom bo razdeljenih 100 in bo diploma gotovo vsakemu nagrajencu prijeten spomin na prvo udeležbo velikega stila našega društva. Udeleženci se nadalje opozarjajo na veliko ljudsko zabavo, bajno razsvetljavo in ognjemet na čast gostom na vrtu hotela Tivoli. V slučaju slabega vremena v notranjih prostorih isto. tam. Na to ljudsko zabavo bodo imeli udeleženci s kongresnim znakom in oni v narodnih nošah prost vstop, sicer pa je vstopnina Din 5 za osebo. Priglašene! izleta na Jadran se obveščajo, da je zadnji prijavni rok do 2. septembra, ob katerem roku mora biti plačana tudi udeležnina Din 550 za tretji in Din 750 za drugi razred po poštnih položnicah ali osebno v kongresni pisarni na velesejmu. Vse potrebne nadaljnje informacije bodo objavljene v ljubljanskih dnevnikih. Izlet na Jadransko morje V ponedeljek, dne 5. septembra ob 19. uri odhod iz Ljubljane z vlakom preko Zidanega mosta in Zagreba na Sušak. V torek, dne 6. septembra na rojstni dan prestolonaslednika Petra ob 7.30 odhod s parnikom »Aleksandrom« ali >Pre_ stolonaslednikom Petrom« v Split. Na parobrodu celodnevni koncert, razne zabavne igre. Ob 20. uri razsvetljava na parobrodu in ognjemet. Na parobrodu zajut-rek, kosilo in večerja. Prihod v Split ob 21.30 uri, prevoz v hotel in prenočišče. V sredo, dne 7. septembra zajutrek, dopoldne ogled mesta pod strokovnim vodstvom, izlet na Marjan in ogled zverin jaka. Po obedu izlet z avtobusi v Solin in kopališče. Na povratku večerja in prenočišče. Isti večer ob 19. uri koncert v Splitu. V četrtek, dne 8. septembra ob 7. uri zajutrek, ob 8. uri izlet s parnikom v Trogir, ogled mesta, ob 11. uri povratek v Split, ob 12. uri kosilo, popoldne prosto ter izlet na kopališče, ob 19. uri večerja, isti dan zvečer povratek z vlakom proti Zagrebu. V petek, dne 9. septembra okrog 8. ure zjutraj prihod v Zagreb, ogled mesta in razstave ter ob 13. uri povratek v Ljubljano. Vožnja z vlakom ter parnikom in avtobusi na Sušak. Split, Trogir in Solin, celodnevna prehrana in prenočišče velja skupno za vsakega udeleženca H. razreda Din 750. m. razreda Din 550. Prijave sprejema kongresni odbor v Ljubljani, velesejem Taborenje mariborskih gozdovnikov Njihov tabor ob Završnici v Žirovnici je bil eden najlepših Okoli ognja sede ljudje. »Pripoveduj nam?« Tako se glasi klik ... — Plamen svetlika se iz oči svetlo — In pogledi bliskajo prekrasno. (Po John Hargrave-u.) Mariborski gozdov-uki so letos taborili oto Završnici v Žirovnici v juliju in začetku avgusta. Kolegijalnost, sporazumnost med posameznimi člani, red in disciplina so dosegli, da je takor dobro uspel, kar pa gre največ zasluge >taborni ustavi«. V petih letih sem bil v osmih taborih in popolnoma je na mestu trditev, da je bil ta eden najlepših in res lepe spomine sem odnesel domov, posebno krasote in slikovitosti tabornih ognjev so nepozabni v duši vsakogar, ki je kdaj ob njih sedel. Takoj prve dni, ko sem prišel domov, mi ni bilo še tako pusto, toda ko sem se zopet privadil mestnemu življenju med prahom in temnimi zidovi mi večkrat misli pohite tja, koder edino je človek srečen — v prirodo. Zatorej sem se namenil, da napišem par vrstic, ki naj vzbude prijetne spomine vsem onim. ki so tu ali tam taborili in, da povem tistim, ki niso, če hočejo živeti lepo. da stopijo v krog taborniške organizacije. Tiho in mirno je bilo tisto popoldne v vasi gozdovnikov pod Stolom ob Za v r Sni -cL Sedel sem pod eno izmed treh smrek v njihovi senci. Solnce se je bližalo zatonu Ob svitu zahajajočega solnca se oblaki ponavadi pordeče, toda to pot se niso, lepo sinje nebo je preprezalo svojo modro barvo od vzhoda do zapada. In Triglav, ti si res čar naše zemlje. Kako lep je bil tvoj snežnik. ko je solnce sipalo nanj svoje žarke. Solnce je vedno bolj tonilo za Kranjsko goro in jezerce Završnice je zavalovelo v hladnem večernem vetrieu. Bilo je čisto srebrno in skoraj nemogoče je bilo gledati vanj. Toda na mah je izgubilo svojo kristalno barvo in se stemnilo v modrozeleno gladino. — Solnce je zašlo... Tedaj sem vstal in se napotil v tabor. Dim večnega ognja se je valil nizko nad" taborom. Dobro sem vedel, da se nam obeta dež. Pred vigvamom sta sedeli Atore In Tiha Skwo in poslušali brenkanje ci-ter, na katere zna tako lepo igrati nas Pri jutranjih vajah. vsem znani debeli Štefan, obenem se pa pogovarjali o gozdovništvu, o fantih, o domovini, o rožicah itd. Rad bi bil prisedel in kaj povedal, pa nisem hotel motiti, pa tudi časa ni bilo. Beli Lisjak je prišel iz šotora. Rog se je oglasil, stopili smo v vrsto. Tisto noč smo imeli Levi dežurno službo. Podeljena mi je bila straža od 12. do 2. s tovarišem Kiriqanom. Po zboru je sledila menaža. Preko Stola so se jeli valiti temni oblaki. >Dež bo,« je završalo po taboru. >Drugi dan bomo podrli tabor in dež nam bo otežkočal delo.« so pripomnili drugi. Toda kaj smo hoteli, udati smo se morali v nemilo usodo. Tako je napočil čas, da smo se zbrali ob tabornem ognju. Zasedli smo prostor. Beli Lisjak je v svoji slikoviti taborni obleki stopil k ognju in se z izbranimi besedami zahvalil za sodelovanje vseh bratov in sester, ki so taborili pod svobodnim solncem. Res, kar ganjen sem bil, toliko lepega je bilo čuti iz ust mladega taboro-vodje. Končno pa se je Rdeči Volk v imenu nas Ljubljančanov zahvalil m poslovil od prijaznih in gostoljubnih Mariborčanov. Vsakdo bo razumel, zakaj smo si ravno pri ognju povedali, kar nam je narekovala dolžnost. Ogenj je središče tabornega življenja ob ognju je nastala najbrž prva človeška organizacija jezik, veda umetnost in religija. Gozdovništvu je ogenj simbol Velikega Duha vsega človeštva in življenja, iz katerega izhajajo štirje žarki, štiri činjenice človeškega razvoja: duha telesa, misli in dela. Vsak izmed štirih žarkov vodi k manjšemu plamenu. To so moč, lepota, resnica in ljubezen. Pla- meni v zvezi z žarki dajo sledeče gozdov-niške ideale: močan duh, lepo telo, resnicoljubno mišljenje in udejstvovanje z ljubeznijo. Iz vsakega izmed teh štirih plamenov izhaja troje žarkov, ki dajo zaporedno 12 gozdovniških zakonov in sicer: Močan duh: 1. bodi odločen, 2. bodi skromen, 3. bodi poslušen. Lepo telo: 4. bodi čist, 5. čuvaj svoje telo, 6. živi prirodno. Resnicoljubno mišljenje: 7. Govori resnico, 8. bodi počten, 9. bodi moder. Udejstvovanje z ljubeznijo: 10. Bodi prijazen, 11. bodi požrtvovalen. 12. bodi radosten. Za vsakega gozdovnika je poslednji večer, tretji svečani večer. Prvi svečani večer obhajamo, ko prižgemo ogenj, drugi svečani večer pa. ko dobimo med se nove brate in sestre, ki so prestali sprejemno preizkušnjo. Tretjič pa se poslednjič zberemo ob ognju potrti, ker se bomo morali vrniti med >Bleda lica« v hrupno življenje, toda z nado, ki nam je v tolažbo: >še in še se bomo vrnili ter si postavili vigva-me in tako živeli, lepše in čistejše življenje, ki nam ga je podaril slavni ameriški pisatelj, prirodopisec m lovec Ernest Thompson Seton pred 30 leti, kateri jubilej smo letos praznovali na zelo lep in dostojen način. Eno. kar ostane gozdovmkom v vodnem spominu, so čari ob ognjih. Tiha luna priplava na nebo, iz daljave se čuje pasji lajež. Pri nas pa vse molči, le mirno do-nenje strun zveni v grobno tišino. Pa od-pojo strune, tedaj se pa oglasi iz ust starega bojevnika povest življenja. Oni dan je bil poslednji večer, poslednjič smo se zbrali. Pa ne vsi, enega ni bilo. Tistega, ki je bil \'edno poleg, ko ogenj ugaša; namreč brata, ki je stal zvesto na strani v boju in težavah >Belega Srnjaka«, ki je bil službeno odsoten. Izza gora se je čulo grmenje in videlo bliskanje. Vstali smo in preko drugače tako tihega zagorskega sveta je zadonela himna gozdovnikov in se strnila z gromom, ki jo je ponesel preko dobrav. Molk — nato pozdrav taborovodje in kmalu smo odšli k počitku Starosta JGL Planinski Orel pri delu pod totemom. >Vstani!« Pogledal sem. >Dvanajst je ura«, aha, moja straža Nebo se je bilo popolnoma pooblačilo. Za to noč sem se namenil, da opravim vigilije. Vigilije spominjajo na stare dni, ko so vitezi in romarji prebdeli vso noč v kaki samotni cerkvi ali kapeli, zdel sem in mislil, poleg mene pa je sedel Kiriqan. Drugo jutro je deževalo, pa ne dolgo. Preko tabora so se jele dvigati megle. Solnce je prisijalo. Podrli smo tabor. Z vozom so bili že odšli, ostala sva le s tovarišem Canotom. Ozrl sem se nazaj. Kakšna praznota. Hip nato pa je ogenj šinil kvišku hi naju potolažil. Ogenj je veselo plapolal, poleg njega pa je stal, zapuščen od vseh, stari samouk — Puščavnik, ki domu je onkraj Završnice in se bavi s pisateljevanjem Veselo je za vihrala naša zastava, ko nas je ognjeni konj po železni cesti peljal tja odkoder smo bili prišli. Mir z Vami — Peš — Endaš. Iz Celfa —c Nagradno streljanje. Strelska družina v Celju priredi v nedeljo 28. t. m. s pričetkom ob 9. dopoldne nagradno streljanje na vojaškem strelišču v Pečovni'kn. _c Teniški turnir SSK Celje : SK At- letMc 4 : 1. V četrtek 25. t. m. popoldne se je vršil na teniškem igrišču pri ev&ngelj-ski cenkvd v Celju teniški turnir med SSK Celjem n SK Atletik, v katerem je po drveh sinili h in enem doublu 4am ter dveh mešan-ih doublib zmagal SSK Celje v razmerju 4 : 1 Vse igre so bile lepe rn zanimive. V teniskom sportu vladajo med obema kluboma dobri odno&afri, kar bi bilo v interesu povzdige celo'ekega sporta želeti tndi v nogometni panogi. —c Sestanek prvega nogometnega moštva SSK Celja bo drevi ob pol 8. v klubovi sobi v Zdravstvenem domu. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 2. septembra lekarna Pri orlu na Glavnem trgu. —c Tedensko služba pri Gasilnem društvu v Celju ima od nedelje 28. t. m. do vštete sobote 8. septembra HI. ved pod poveljstvom g. C. Baudeka Sokolski dom v Spodnji Šiški na šišenski sokolski teden — Kakšna je nova sokolska postojanka Ali veste, kaj bo I« septembra? ! čitajte! Ljubljana, 27. avgusta. Sokolskim domovom v Ljubljani se bo skoraj pridružil nov pobratim — dom Sokola v Spodnji Šiški. Dne 11. septembra se oo vršila njegova slovesna otvoritev. Agilni slikarji se vestno pripravljajo na to slovesnost, ki se bo vršila v znamenju šišenskega sokolskega tedna. Ta teden bo glede na različnost prireditev, kulturnih in telovzgojnih, najpopolnejša slika velikih naporov, ki jih je bilo članstvo Sokola in Društva za zgradbo sokolskega doma v diski zastavilo da reši osnovno vprašanje obstoja in razmaha sokolskega življenja v šišenskem okraju. To vprašanje pa leži ravno v absolutni potrebi, imeti lasten krov. Zakaj le pri domaČem ognjišči, sreče si išči. Kako se je zamoglo v diski rešiti to vprašanje na tako prvovrsten, naravnost idealen način, je prav za prav uganka, človek se mora čuditi, ko vidi to, na zunaj že dograjeno stavbo čistega, modernega sloga, ne preveliko po svojem obsegu, veličastno pa po svoji resni skromnosti. Gotovo je arhitekt, ko je snoval načrte, črpal iz sebe svojo srčno kri in ž njo ustvarjal arhitektonsko umetnino, kakršne pač ne premore ves' veliki šišenski okraj. če stopiš, dobri radovednež, v notranjost bodočega sokolskega gnezda, bodi pripravljen, da boš naravnost presenečen. Gotovo se boš vprašal, si li res v ubogi, p r edm es tno-prole tarski Šiški, ali pa te je morda vendarle, nevede in proti tvoji volji, noga zanesla med imovitejše ljubljanske meščane, kjerkoli že imajo oni svoja stalna bivališča. Ogromna dvorana — bodoča telovadnica, gledališče, zvočni kino in drugo — te neizprosno v prijetnem presenečenju tišči k tlom. Zaman rešuješ vprašanje zunanjih in notranjih dimenzij poslopja. Arhitekt je ustvaril v tem pogledu čudež, za katerega lahko zavida šiškarje vsa naša prestolnica. Tudi sam Tabor in njegova dvorana se bosta, če prideta na obiske k pobratimu v Šiški, spoštljivo ozirala po tem prostoru in mu kot razmerno enakovrednemu vnaprej prožila roko v pozdrav. Nikakor pa ni misliti, da so šiškarji mislili samo na veliko dvorano. V domu so tudi stranski prostori, katerih smiselna razporeditev zasluzi največje priznanje. Balkon nad veliko dvorano, društvena soba, mala dvorana z intimnim balkončkom, prostori za garderobe in telovadno orodje, slačilnice, prostori za prhe z mrzlo in toplo vodo, najmodernejša stranišča, dvosobno stanovanje za hišnika in ob vsej severni zunanji strani poslopja v višini prvega nadstropja prosto tekoči balkon prepriča vsakega obiskovalca, da se je z razpoložljivim prostorom razpolagalo najbolj ekonomično. To pa ne v zmislu skopustva, pač pa v cilju, da se doseže ob najmanjši potrošnji najidealnejši uspeh. Ta cilj je v danem primeru za vsakega — bodisi strokovnjaka, bodisi lajika — izpričano dosežen. V tem uspehu, za katerega lahko zavidajo šišenski Sokolski dom prav vsi bratski domovi — tudi največji in to mor- da v vsej Jugoslaviji, je dokaz sokolskega zanosa in vere, ki je navdajala graditelje pri ustvarjanju njih ponosnega doma. Sokoli so predvsem ljudje in to oni socijalno čuteči ljudje, ki imajo zmisel za razumevanje življenjskih potreb sočloveka, zato so šišenski Sokoli s svojim dika-do-mom storili tudi veliko socijalno delo. V domu je že nameščeno dečje zavetišče mestne občine ljubljanske, ki se je prese, lilo iz zatohlih prostorov bivše šišenske občinske hiše v najmodernejše prostore doma, kjer jim je na razpolago velika učilnica, kuhinja in pritikline (prhe, letno telovadi šče). Do 70 šoloobveznih otrok siromašnih roditeljev, ki so čez dan brez nadzorstva, ima priliko, da uživa dobrote so~ cijalnega skrbstva mestne občine ljubljanske, ki skrbi zanje res, kot se spodobi naši prestolnici. Samo inventar, ki ga je dala ljubljanska občina zavetišču na razpolago, je nemoderen in tudi sicer po svojem izgledu nič kaj ne spada v prostore, ki se leskečejo čistoče in ki zato tvorijo grobo nasprotje z vseljeno vsebino. Upati pa je, da se bo po finančnih zmožnostih občinske tete tudi v tem pogledu napravila čim prej neobhodno potrebna premena. Ti podatki naj zaenkrat glede na bližajočo se otvoritev Sokolskega doma v Šiški služijo javnosti v informacijo. Če te pa, dragi someščan in brat, ponese pot ob priliki v prijazno Šiško, potem nikar ne zamudi ustaviti se v Drenikovi (Der-motovi) ulici, kjer se boš lahko na lastne oči prepričal, da je dom šišenskega Sokola v resnici vreden ogleda, če si ga boš lahko ogledal tudi v notranjosti, ti tega ne moremo jamčiti. Zadnja ^olepševalna dela« so še v teku in iz razlogov nemotenega pospeševanja zaključnih del ti strogi brat, ki nadzoruje stavbo, samemu najbrž ne bo dovolil. Sicer pa zavisi vse od tvoje iznajdljivosti. V vseh podrobnostih si ga pa boš lahko ogledal 11. septembra t. 1., ko te bo sprejel pod svojo streho z vso gostoljubnostjo in sokolsko iskrenostjo. Zdravo! Že 12 let v postelji Nesrečnež, ki se peča s slikanjem spominskih knjig in risanjem načrtov Kranj, 26. avgusta. V Kranj prideta večkrat dva nesrečneža, eden je hrom, drugi pa slep. Drug drugemu si pomagata na ta način, da slepi vozi hromega na dolgem vozičku, hromi pa mu kale pot. Oba sta doma s Primskova pri Kranju. Slepec je star ravno 50 let ter je slep že od otroških let. Bil je že mnogo po svetu in govori dobro italijansko m nemško. Kljub temu, da je popolnoma slep. opravlja vsem Primskovljanom službo potovke ter jim prinese iz Kranja vse, kar potrebujejo. Čeprav ne vidi, se pritipljc skoraj vsak dan s palico v mesto. Pot mu je tako znana, da natančno spozna, kje je, če le zašumi drevo v blizini ceste. Ime mu je Jernej Perico. Še zanimivejši je hromi Franc Fende vulgo Vrečkov France, ki je star šele 32 let. Pred 12 leti se je tako močno prehladu, da so mu noge popolnoma odpovedale. Sel se je vroč kopat v Kokro. Ze naslednjega dne so mu noge tako oslabele, da je s težavo šel v Kranj k zdravniku, ki mu pa ni mogel pomagati; tudi v bolnici mu niso mogla rešiti nog. Polagoma je tako oslabel, da je moral ostati v postelji. Zdaj more ležati le vznak, popolnoma stognjeno, tudi glave ne mor<9 premakniti na nobeno smer. Edin o roke rma še precej zdrave. Seveda mu je bilo v postelji zelo dolgčas m se je je le počasi privadil. Sprva se je kratkočasil z branjem knjig in Časopisov. Včasih je kar tako prerisal fe knjige kako stiko ter jo pobarval. Polagoma je začel risati in slikati po svoji pameti. Če pomisJtmo. da nima nobene šole. mu moramo priznati talent. Zdaj ga poznata ves Kranj in okolica. Skoraj je ni dekttflee spo- minske knjige, v kateri bi manj kada njegova slika. Samo tri dinarčke plačaš, pa ti jo naredi s tušem ali z vodenimi barvicami. Jezero z barčico, lep ženski obraz, šopek cvetic, smrekov gozdiček in podobno, to so njegovi motivi za spominske knjige. Napravil pa je tudi že nekaj stenskih oljnatih slik. Poleg tega dela tudi načrte za stanovanjske hiše. Najprej je risal zastonj male koče, zdaj pa je napravljena že dvonadstropna stavba po njegovem načrtu. Nad 30 načrtov je izdelal samo letos. Cela novo zgrajena kolonija hišic za Grajzerjevo gostilno pred P rimsko vim je zrasla po njegovem načrtu. Saj pa je tudi poceni, samo 7 kovačev mu daš, pa ti naprava popoln načrt za zgradbo stanovanjske hišice. Vse potrebščine mu prinese iz Kranja slepi Janez, s katerim sta dobra prijatelja. Pred meseci je izdelala kranjska mehanična delavnica Jos. Majnik nesrečnemu Vrečko-vemu Francetu pripraven železen voziček, ki ga je mogoče podobno kakor kolo z rokami poganjati naprej. Voz je precej dolg, ker more France ležati samo čisto stegmjen. Vozi se lahko sam ali pa ga pelje slepi Jernej. Tako sta oba nesrečneža, kar se telesnih sposobnosti tiče, prav za prav en sam človek. Vasčani ju imajo zelo radi. Slepi Jernej je ubožec ter biva zdaj pri tej, zdaj pri drugi hiši, France pa ima še živega očeta, ki kljub starosti 80 let še ne izroči posestva starejšemu sinu. Kljub nesreči pa sta oba zadovoljna in vedno dobro razpoložena. Življenje ljubita, čeprav ga ne moreta vsestransko uživati. Oba rada delata, vsak po svoje. Najbolj sta nezadovoljna, kadar nimata dela. Dnevne vesti hittm> t, srn ,4k venstvo Bvrooe na Sanrl v nav^r^a, pose-ben Motel vtafc a odttajdVnn rs pobijane «L koL v petek r naptaanra ob 30 20 Vsak potnsk ima pat vo2n£ « tem I*letn4-škizn <«iakom nveasetjBnnkl pop—! bres • sake forassnontt fcđusuhje *i potnMa Vosnđa nja in nmif t UL raaredu iz Ljufc-rjame stane ie »4 Dni. Bnak? n^jnoet dvenret^tenkeea nopunta iulfcfju izletniki is vseh postaj v dravski banovini, ako se pripeljejo ■ prak^ncn*lnu vlaki v LJub-ja-no, nnnn—a 1—đ mos^ kjer morajo prestopiti r teietnJnkl v*a* Kdor si hoče ea-siguireta prenočfflfto v hoteMh v Beogradu, tad se pctjar?! pri društva >PntLlk< v L^uhJjard, odnosne njegovih podružnicah v Oe£u In Maribora. Prs?* v o za vožnjo s tem «Xnlskim vlakom sprejema v Ljubija©!, Mariboru in Oelju društvo >PurtnSk<, v vseii oetaMth poetsjah, šef dotične stanice, kjer potnik vstooL Člane športnih društev opozarjamo *a to ugodno priliko, da morejo prisostvovati športnim prir^litvam -v Beogradu 4n eft obenem ogledati našo prestoMco. Povratek ia Beograda je v nedeljo 4. avgusta t. L zvečer ob 22. uri. — Odpravljanje in oprema Službenih pošiljk. Uradno se naznanja, da smejo državna in samoupravna oblastva oddajati poŠtam navadne spise z manj pomembno vsebino v ovitkih, napravljenih iz nepotrebnih, tiskanih obrazcev. Ti obrazci pa ne smejo biti popisani, temveč čisti in dobro zalepljeni. Ovitki iz starih obrazcev ne smejo biti napravljeni iz preperelega papirja, zlasti ne iz časopisnega papirja, će se pošilja v takem ovitku več spisov, mora biti ovitek brezpogojno povezan navzkriž. Važnejši spisi se morajo pošiljati v predpisanih ovitkih, zaupni (poveri ji vi) spisi morajo biti vrhutega vselej zapečateni. Ne smejo se uporabljati že enkrat rabljeni ovitki ali obrazci, na katerih se opaža sled prejšnje uporabe, odnosno od-tJsk postnega pečata aH dotkmega obla-stva. — Razpust društev. DtKrJST? >OtsJHtoa ▼ Brežicah« in -JCMb jtngoalov. dobrovolj-cer v Brežteahc sta ra^uščeni, ker nimata pogojev za pnarrad obstoj. — Nova lekarna v Mariboru. Mag. phar. Josip VJadovic v Mariboru je pok-renii ustanovitev nove javtne lok ara e v Maribora. Morebitne nagovore jje treba viožiti v 15 dneh pri banski upravi. — Natečaj za dimnikarskega mojstra. Za dimnik arekd okoris Šoštanj se bo oddalo topraznjeno mesto dimnikarskega mojstra. Prošnje jo treba poslati sreskemu najčelstvu v Slovenjgradcu do 20. sept. — Železobeton-skj most čez Višnjico. Prva jarma plemena ponudbena licitacija za gradoo železobetonskega mostu čez V;š-nodoo »v km 590.840 državne ceste st 2 pri Višanji gwi se bo vrš-ila 17. soptenibra ob 11. v prostorih tehničnega razdelka, Ljubljana, šentpeterska vojašnica. Kavcija znaša 14.000 Din za naše in 28.000 Dim za tnoe državljane in se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure. — Iz >Službenega lista«. >Službeni list kr. banske mprave dravske banovine« št. 68 z dne 27. t. m. objavlja uredbo o odmeri in pobiranju davka na luksuz, uredbo o iz-preanembah in dopolnitvah uredbe o davku na poslovni promet, razglas o olajšavi za začasno vezane terjatve tnozemcev pri izvozu sliv, čežane itd., dzpričevanje potrdil o zavarovanju valute za izvoz presnega sadja, razpise o ukinitvi razpisa o ocari-njenju bombažnega prediva, o skupnem davku na blago Iz poštnih paketov, o zavarovanju skupnega davka pri uvozu instalacij, ki so oproščene carin, o uvoznem ocarinjen ju orodij, ki delujejo s stisnjenim zrakom in o dopolnitvi navodil za iztvrše-vamje zakona o opojnih droga h, razglas o novih telefonskih zvezah z inozemstvom Hi šest objav banske usprave o pobiranju občiinske trošarine v letu 1932. — Razpisana služba banovinskega cestarja. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuoe v območju sreskega cestnega odbora v Krškem službeno mesto banovinskega cestarja to sicer na banovinski cesti Krško - Tura - Planica od km 6000 do km 14.000. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz 51. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti miaosi od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom 5 Din kolkovane prošnje je vJo-žiti najkasneje do 15. septembra (pri sre-akem cestnem odbora W Krskecn. _ Shod kmetskih fantov in deklet Jutri ob priliki velikega shoda .kmetskih fantov in deklet v šmartnem pri Litiji bo imel brzi vlak št. 1, ki odhaja iz Ljubljane gX. koL točno ob 9. uri, izjemoma postanek ene iminuite v LdtiuL Vlak prispe v Litijo ob 9.31. _ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od S. do 14. t m. oe bilo v dravski banovini 4*5 primerov tlfuznih bolezni (umrl 1), 9 griže (umrl 1), 55 Škrlatmke (umrl 1), 79 ošpic, 71 daviee (umrl 1), 31 sena (umrl 1), 7 krčevite odrevemeJosa (umri 1), 8 vran lenega prisada, 5 otroč-naške vročice, 3 otrpnjenja tilnika, 1 nalezljivega vneja možganov in 1 dušljivega kašlja _ Prevozne olajšave za potnike in blago na jesenski Ljubljanski velesejem, ki se bo vršil letos od 3. do 12. septembra so dovolile sledeče tuje države: Avstrija Bolgarija, češkoslovaška. Grška, Italija Madžarska, Nemčija, Poljska, Rumunija in Saarsko ozemlje. —Abstinetsko z boro ran je na Koma. Jutri se zbero naši abstinenti ns Kumu, kakor so se zbrali lani. Udeleženci zborovanja imajo polovično vožnjo po železnici, ki valja do vštetega ponedeljka. — permanentne legitimacije jesenskega ljubljanskega velesejma od 3. do 12. septembra. Uprava ljubljanskega velesejma opozarja tem potom imejitelje permanentnih legitimacij, da veljajo Iste samo za osebo, na katere trne se, jgjase in da so — Devime omejitve med Jugoslavijo Madžarsko in Avstrijo sa turiste odpravljene. Z Madžarsko in Avstrijo je sklenila naša država pogodbo, da se ukinejo za turiste vse devizne omejitve, tako da bodo lahko odslej letovišcarji iz Madžarske in Avstrije nemoteno prihajali v naša letovišča in kopi-hšča. — Pot na Ljubntk preko Kobile je po novi cesti začasno zabrano en a Dohod na Idnbnik je po Vdncenški grapi skozi Ku-hfafo in po soteski na Zalivnlkarja. — »Domače ognjišče« je naslov razstavi, ki jo priredi Zveza gospodinj od 3. do 12, septembra s pomočjo matičnega Splošnega ženskega društva na letošnjem jesenskem velesejmu v vsem paviljonu >K<. Predvsem namerava Zveza predočiti razne tipe kuhinje, seveda take, ki so v vsakem oziru priporočljive. Vsaj nekaj ur dnevno bodo kuhinje v polnem obratu. Na raznih štedilnikih bodo učiteljice gospodinjske šole ter druge strokovnjakinje pred očmi gledalcev resnično kuhale, pekle, cvrle, pomivale in pospravljale. V posebni predavalnici se bodo vršila razna poljudna praktična predavanja ki spadajo v področje gospodinje. Vkletenje zelenjave, krompirja in drugo bo takisto prikazano v naravi. Poučno znanstveni del bo obsegal statističen razvoj našega gospodinjskega šolstva od prevrata do današnjega dne; nazorno bo prikazano dalje »kdaj kupim drago, kdaj poceni«; v kalorijah bo naznačena človeška hrana. Videli bomo sredstva, dovoljena za konserviranje sadja in zelenjave, statistično porabo alkoholnih pijač, prehrano matere ob nosečnosti, prehrano doječe matere, prehrano dojenčka, surovo hrano, vse prikazano v tabelah. Pri razstavi sodelujejo razen gospodinj in gospodinjskih šol tudi zdravnice in zdravniki, arhitekti in arhitektinje, inženjerke, kemičarke ter druge strokovno izvežbane moči. — Belgijci v Crikvenici. V Crikvenico prispe v torek večja skupina Belgijcev iz Brusna, večinoma študentov. Vodil jih bo Paul Miler, ki je organiziral že več skupnih ekskurzij v Jugoslavijo. — Preskrbo prenočišč v hotelih ali privatnih stanovanjih za obiskovalce jesenskega ljubljanskega velesejma od 3. do 12. septembra bo prevzel tudi letos stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru nepretrgoma noč m dan. Posebna komisija stanovanjskega urada bo pregledala vse prijavljene sobe, tako da bodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni s čistimi in udobnimi prenočišči. — Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 2400 kg riža; do 5. septembra glede dobave 10.000 komadov krajnikov; do 6. septembra glede dobave 100 m ko-nopnih cevi, 7000 kg ovsa, 20 kg konopljenega tesnila, 1 prsnega stroja za bušenje, 500 komadov električnih varovalk, 5000 kg bukovega oglja, 60 kg bele kovine, 5 komadov smirkovih plošč, 30 komadov ločenjskih žag in 100 kovinskih žagic; do 12. septembra pa glede dobave 200 q živega apna m 400 m3 jamskega lesa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Angleški turisti v Splitu. 1. septembra prispe v Split angleški parnik ^Stradhaird«, ki pripelje 62G Angležev. Angleški turisti ostanejo nekaj dni v Dalmaciji. — Veterinarski kongres v Zagrebu. Poročali smo že. da se prične 3- septembra dopoldne v Zagrebu veterinarski kongres, ki bo združen z veliko veterinarsko razstavo na zagrebškem velesejmu. Udeleženci kongresa si ogledajo tudi zagrebško klavnico. — V včerajšnjem članku >K podražitvi sladkorjac v rubriki »Besedo imajo naši čitatelji«: je zakrivil tiskar, škrat napako, kf bistveno rapreminja pomen zadnjega stavka. Pravilno se mora glasiti: sladkor je najneprimernejšj in ne na^rimitivnejši predmet, kjer naj bi se krile kake izgube ali triziiko. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in še bolj vroče. Včeratf je bilo povsod jasno, le v Beogradu so imeli dež. Najvišja temperatura je znašala v Skop Iju 33, v Splitu 31, v Sarajevu 29, v Zagrebu dn Beogradu 27, v Ljubljani 26, v Mariboru 24 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubloami 767.7, temperatura je znašala 13 stopinj. — Strahorit zločin ciganov. V gozdu blizu vasi Lipovo brdo pri Bjelovaru so našli delavca Štefana Obersterja iz Rakitnice v Sloveniji s prerezanim goltancem. PrepeJjali so ga v bolnico, kjer so že mislili, da bo umrl in da bo ostala tajna njegove smrti nepojasnjena. Po uspešni operaciji se je pa Ober. ster zavedel in povedal, da so ga pred dvema dnevoma napadli v gozdu cigani, mu zvezali roke in noge, prerezali goitanec in ga oropali. Glavo so mu zavili v suknjič, da bi ne mogel klicati na pomoč. Tako ;e ležal nesrečnež dva dni in dve noči. Orožniki zasledujejo cigansko tolpo. — Tajna mrliča za zagrebškim pokopališčem pojasnjena Poročali smo, da so našli za zag. pokop aiižčem moško truplo, kj je bilo že tako Izsušeno, da je epomfo(Jak> na mumijo. V mrHen so spoznaM tesarja Stjepana šporiša, kf se je te pred dvema mesecema obesil. BH je tako dapremenjen, da ga niti lastna žena ni spoznala, — Zastrupijenje z mesom bolne krave. Včeraj zjutraj je umrl v sarajevski bolnici kmet Hasan Buko kot prva žrtev, ki je nadela dve kmetski rodbini, ker sta JedH» ">e-so bolne krave. Pet članov nesrečnih rodbin se še bori v bolnici s smrtjo. Ko se začno cevi poapnjevmti, deluje uporaba naravne »Frana Josefovoc grančice za redno izpraznenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Frana Josefovoc grenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno probavljanje ter omili dražijivost živcev. »Franz Josefova« grenčicm se d*~bi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _ Kupajte kolke ^titiibcrkMlosae fige! — Pozor, šahisti! Mesto običajnega šahovskega predavanja g. B. Pleničarja predava v nedeljo ob 10*30 v radiu svetovni velemojster c dr. ini. Milan Vidmar o šahovski situaciji od lanskega blejskega turnirja do danes. Ker bo predavanje selo interesantno, naj ga nihče ne zamudi. Cirkus COLUMBIA ob 9. uri zvečer. — Jutri sadnji dve veliki poslovilni predstavi ob 4% uri popoldne in ob 9. uri zvečer Iz LJubljane —]f Poroka. Danes opoldne se je poro-čid v nunski cerkvi zdravnik g. dr. Viktor Stacul, sn uglednega ljubljanskega trgovca, z gdčno. Greto Treovo iz znane ljubljanske obitelji. NovoporoČencema iskreno čestitamo! —Ij Prvo zvočno filmanje v Ljubljani. Ze zopet vesela novica! Veseli jo bodo vsi, ki si že tako zelo žele priti v film. Kakšno veselje je gdedat: sebe na filmskem platnu, povrhu še slišati svoj glas! Da, v Ljubljani bodo zvočno filmaLi in to ne morda le en dan, ne, kar celih 10 dni bodo ostali tu gospodoe in operaterji >SvetJotona< prve in edine jugoslovanske filmske druibe Iz Zagreba. Nabavili so si premično zvočno kamero, vse skupaj je spravljeno v štirih kovčegih, lahko prenosno in pravijo, da je aparatura izvrstna. Načrti družbe >Svet-loton« v Ljubljani so zelo zanimivi in obenem razveseljivi. Film ali bodo velesejem, kongres narodnih noš, lepa ldubljanska dekleta, naše predstavnike javnosti in oblasti, mesto LjobLjano, skratka V6e, kar je lepega in zanimivega. Dame in gospodične, ki bi bile rade filmane, naj sporoče svoje želje in svoj naslov na ravnateljstvo Elitnega kina Matice, s katerim bodo gospodje >Svetlotona< ves čas film an j a v zvezi. —Ij Lepe gasilsko slavje se je vršilo v nedeloo 21. t. m. v gasilnem domu na Viču, ■kjer je odlikoval sreski načelnik g. 2ni-daršič osem zaslužnih gasilcev za njih 25-letno vestno delovanje v dobrobit svojega bližnjega. Odlikovanju so prisostvovali g. župan Julij Petrovčič in Andrej Knez kot zastopnika občine, g. Franc Zupan, načelnik gasilske župe, ter celoten nastop gasilskih društev Vič - Glince, Brdo in tobačne tovarne. Gospod sreski načelnik je po kratkem, jedrnatem nagovoru odlikoval s srebrno kolajno sledeče gasidce: Anton Malavaiič in Franc Lenasi z Viča, Peter červan iz tobačne tovarne, Franc Zorman iz Most, Franc Brajer in Franc Hvastja z Jezice ter Alojzij Lakner Iz Stepanov? vasi z zlato kolajno »a 44letno službovanje. Po končanem odlikovanju eo napravila društva lepo defilacijo predstavnikom in odi i kovancem, nakar se ie sreski načelnik ogledaj Gasilni dom, o katerem se je izrazil zek> pohvalno. Zobozdravnik Specijalist Dr. Mirko KAMBIČ zopet redao ordinira -4} Hišne kanalizacije. Odkar je Glince, Vič in Kožna dolina kanalizirana, je bUo napravljenih že veliko h-iszMh kanalizacij. Te dm si je dal natprarvi&l kan ari za.-cido gostilničar Lasan na GKmcah. —Ij Manjše zidave. Dr. Kallav, ki ima svojo hiSo na Glincah za viš-ko lekarno, jo bo popravil in obnovil. Zidarska dela izvršuje Prva slovenska zidarska zadruga. — Trgovec Framc Lubšina na Glincah, Tržaška cesta 30, .preureja podstrešje svoje hiše v stanovanja. Zidarska dela vod; stavbno podjetje Franc Marinčič. —Ij Razstav lepih preprog po starih perzijskih originalih priredi Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v L)ubiDaima-ci>a<, vulgo Anžok, Vodnikova cesta 17, kjer dobimo pristno dn zdravo blago. Priporoča se Ivan Lasan. 457n —Ij Na Miklošičevi cesti kuhajo smolo, kar občutijo stanovalci kot neprijetnost, ker jim smrdi v stanovanja. Treba je pa potrpeti, ker morajo trotoarje od časa do časa popraviti, da ne nastane občutnejša škoda. Asfaltni tlaki na Miklošičevi cesti so se pa dobro obnesli in je razmeroma malo popravil. Takšni tlaki precej trpe zlasti v vročini, kar se vidi dobro na šentjakobskem mostu, kjer so se napravili na hodniku veliki mehurji. Pri starejših tlakih pa občina nima garancije, da bi jih popravljale tvrdke, ki so tlakovale do določenega roka, zato pa tudi niso tako vzorni. —Ij Najlepši fant trnovskega kopališča nasproti >&ptee« je v četrtek požrl riva-dinarski kovanec. Na trnovski strani je skočil v vodo, da jo preplava, v ust-'h pa imel denar, menda je nameraval na nasprotnem bregu kaj kupiti aH se pa popeljati s čolnom ikam drugam. Zakaj je tiščal denar v ustih, zdaj nihče ne ve. O.m je nesrečni kopalec, ki je zelo popularen, saj so ga lavoHli za najlepšegi pri kopališki lepotni konkurenci, požrl demar, je Zficz^l take: iz vode in jo ubra' v kopaln1 obleki domov. Od tedaj se še ni pokazal ob Ljubljanici. _Ij Zatvoritev poti. Prehod skozi Lat- tenmannov drevored, ki vodi oi spodnjega cela bivšega otroškega igrišča mimo vole-sojemskih paviljonov uroti pir^varni "Union, bo v času od 30. avgusta do 17. sep-tcmLra zaradi prireditve vele^-V-ma zapr^ __lj Privatni učni tečaji v Delavski zbornici. Začetniš»ki, nadaloevalni in koet-verzaeijski tečaj nemščine v večernih urah za odrasle, podnevi za šolsko mladino Večerni splošno izobraževalni tečaj za 6e-lavstvo. Računstvo. Vpisovanje 29., 30. in 31. avgusta v čakalnici Delavske zbornice (z glavne veže na desno) od pol 7. do 8. zvečer. Tam tudi vse informacije. SPECIJALIST ZA ŽENSKE BOLEZNI TS PORODNIŠTVO Dr. Med. univ. IVAN PINTAR Gosposvetska cesta 1II ZOPET BEDNO ORDINIRA _lj Počitniška kolonija Kola Jugoslovanskih sester se vrne v torek 30. t. m. ob 8.25 iz Kraljevice čez Karlovac po dolenjski proga v Ljubljano. Starši, pričakujte svoje otroke na glavnem kolodvoru. —lj Vsa kolesarska društva se pozivajo, da se v nedeljo 4. septembra t. L njjih Slani an članice v čim večjem številu udeleže z okrašenimi kolesi manifestacijskega sprevoda, ki se vrši o priliki kongresa narodnih nos, velesejma in proslave lOletne-ga obstoja društva >Soče«. Zbirališče kolesarjev z okrašenimi kolesi (a zelenjem m svežimi cvetlicami) je na trgu Sv. Jakoba ob 14. mri, kjer bo sMfcanje, nato odhod na Kongresni trg, odkoder bo skupna povorka na Tabor. Najlepše okrašena kolesa bodo nagrajena. Vabljeni so vsi kolesarji, da se pridružijo v čim večjem številu tej svečanosti. — Pripravljalni odbor. —40 8 cvetlicami okrašena okna, balkone, pomole, verande in terase ima^o se naslednje hiše in vile: v Dobrilovi ulici št. 4 in 6, na Kmonski cesti st. 4, 6 in 20, na Mirju št. 1, 21, 23, 25 in 27 ter hiša na vogalu Mirja in Groharjeve ceste, v Karu-novd ulici št. 8, v švabičevi ulici št. 15, v Gradaški ulici st. 10, v Cerkveni ulici št. 5, 15 *n 17, v Wodfovi ulici št. 5, na Marijinem trgu št. 2, na Sv. Petra cesti št. 15, 17 in 19, na Sv. Petra nasipu št. 21, na Bi-čevju št 6, na Resltfevi cesti št. 3 in na Celovški cesti št. 125. _Jj četrta nova hiša na bivšem Useni-kovem vrtu v Gregorčičevi ulici. Te dni so sačeH delavci kopati teren za betonski temeljni zid tiinadstropni hiši, ki si jo zgradi trgovec Josip duha. Zidalo se bo v dveh etapah. V prvi bo zgrajen del hiše v Gregorčičevi ulici, v drugi pa del hiše v Igriški ulici. Poslopje bo torej stalo na vogalu obeh ulic. Zidanje je prevzelo stavbno podjetje Matko Curk. I—Ij Kole jahašev in voxa*ev Prestolonaslednik Peter priredi dne 18. septembra na vojaškem veibališcu v Dev. Mar. v Poljti veHke kasaške in jahalne tekme. _ty Danzing v hotelu Tivoli. Pester program. Jazz. Ples. — Pivo 6 Din, vino 15 do 20 Din itd. 453n —lj Senzacijonalno revanžno tekmovanje v balinanju med balinanji >Levac in >Pavletiča< se bo vrsik) jutri od 8. zjutraj dalje v Reininghausu brez vstopnine. 454 -ij Priporoča se tvrdka IVAN BERNIK, iadelovatelj ialuzij In okenskih rolet, Ljubljana, Ldobartova uldca 16. 455u Neprijeten duh ust Nočem zamuditi poročati Vam, da odkar uporabljam Vašo zobno pasto "Chlsrodont*4 nima samo lepih belih zob,temveč sem se rešil tudi neprijetnega duha ust. Vaš Chlorodont bom kar najbolje priporočal. Dr. Lj... Zahtevajte xato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.— in Din. 13.—. tor zavračajte vsak nadomestek. —JrJ Jutrj pečena janjetina na ražnju. Dobra štajerska in dolenjska vina. Gostilna PRI ŠTEFANU, Pod Rožnikom. 456 —4j Absolventi geometerskega odseka na Tehnični srednji šoli v Ljubljani lahko že dobe diplome. Kolki stanejo 250 Din. —lj Dunajsko pranje, svetlolikanje 51. MENC, Kolodvorska ulica 8. —lj Umrli so v Ljubljani od 19. do 25. t. m.: Hauptman Ljudmila, roj. Ko\veintii, 80 let, vdova prof. Franca, Poljanska c. IG; Kenk Jožef, biv. miz. pomočnik, 79 let, Japljeva ul. 2; Sket Cecilija, 42 let, služkinji, Vidov-danska c 9; Smolej Alojzija, roj. Furst, 81 let, vdova uradnika, Poljanska c. 17/1.. Lušin Ivana, roj. Pogorelec, 77 let, vdova posestnika in trgovca, Jenkova ul. 20; Kihsovic Albert, 57 let, uradnik drž. žel., Podjuns-ka uL 21; Kuclar Marija, 72 let, zasebnica, Sv. Petra c. 14/1.; Prezelj Janez, 74 let, delavec, Velika čolnarska ul. 10. V ljubljanski bolnici umrli: Grgič Katarina, 59 let, nžitkan-ca, Pregrad 60; Bremsak Ludvik, 10 minut, sin delavca, Gmajnica 18", Švigelj Jože, 12 let, sin posestnika, Podpeč 10; Grobelše'i Ivan, 43 let, delavec, nestalno bivališče; Me-žik Amalija, roj. KuŠtrin, vpok. uradnica drž. železn^ Florijanska ul. 22; Zupančič Marija, 53 let, kuharica, Livarska ul. 6; Filgram Slavko, 21 let, absol. gosp. Šole, Rožna doL XV./2; Kregelj Mirko, 30 let, učitelj, Dunajska c 38; Vrečko Franc, 44 let, žacjar. Sv. Ožbolt 23; Pečenik Magdalena, 78 let, zasebnica, Muretinci hiralnica; Kerčrnan Herman, 4 mesece, sin služkinje, Drenov gnč; Peric Vlado, 25 let, delavec, Pečovje 35; SteklavČig Alojzija, 9 let, hči posestnika, Vrh 4 pri Višnji gori; Bizjak Julka, 26 let, zasebnica, Dobrava Vintgar 64; Kladnik Marija, 22 let, poljska dninarica, Konjski vrh 22; Safek Pavla, 26 let, žena delavca, Slape 37. Iz Litije — Tiskarski §krat. V petkovem »Slovenskem Narodu« je tiskarski Škrat malce ponašaj al v članku o davlci v Zasavju. Cepljenje se bo vršilo 2. in 23. septembra po že navedenem razporedu. Obolenja so se opazila na litijski in ostalih sosednjih šolah, ne pa, kakor je zapisal tiskarski škrat: Srednjih šolah. — Ukinjen je pasjeg-a kontumsea. To dni je bil ukinjen v našem zdravstvenem okrožju pasji konturnac, ki je bil v veljavi več mesecev. Pasja nadlega je pri nas splošno znana. Neljubi nočni koncerti z la-ježem so se že pričeli in smo te noči že ob spanje. Prosimo merodajne činitelje, da pse, ki se klatijo ponoči po cestah In motijo nočni mir ter nadlegujejo pasante, odstranijo, maiomarnl lastniki psov pa se naj kaznujejo. Psi tudi napadajo ljudi. Trgovka Hnmar na PoISnfkn ima psa, ki je zadnje dni povzročil že več nesreč. V levo nogo je nevarno vgrizmi polšniškega šolskega upravitelja g. JoSka Aniciča ter več drugih domačinov. Orožništvo je prijavilo varnostnim oblastvom vse take primere. Zaradi varnosti domačinov in v interesu tujskega prometa se naj napravi v tem pogledu red ln se naj popadljivi psi priklenejo na verige. — Osebna v tat. Dosedanji sodni pripravnik litijskega sodiSča g. Beno Pečnik je napredoval v 10. plačilni razred in je s tem dobil uradniški položaj. Pečnik jo agilen društveni delavec in režiser litijskega sokolskega gledališča, K napredovanju mu Iskreno čestitamo! — Lepa kmečka prireditev. V Šmart-nem pri KrznarjevSi bo v nedeljo lepa narodna prireditev s tekmo koscev. Udeležbo so prijavili razen litijskega narodnega poslanca g. Mravlje ta tudi nekateri drugi politični voditelji, ki bodo poročali o političnem in gospodarskem položaju. Sodelovali bodo tudi pevci in godba našega gasilskega društva. Absolventi DTŠ se organizirajo Celja, 25. avsgusta. Kakor smo Že svoječasno poročali, so snuje tudi v Cel^u > Dr u štvo absolventov državnih trgovskih šoI< s sledeoim pro> BHMS0JM" 1. ) Skrb za Izpopolnjevanj© ie pridobljene Izobrazbe v raznih trgovskih vedah potom prirejanja tečajev, poučnih Izletov, ekskurzij, znanstveno knjlžrHce Itd, 2. ) Posredovanj© pr| namestitvah ter v obče skrb za gmotni In socijalni položaj absolventov (in j). 3. ) Gojitev družabnosti In medsebojno spoznavanj© ln zbiižanje. Zaradi obsežnosti gornjega programa pa de v svrho izvedbe istoga potrebna močna frekvenca članstva. Zato pozivamo vse tovariše in tovarišice, naj se zavedajo svoje časttne dolžnosti in podkrepiijo uresničit ev ideje pripravljalnega odbora po ustanovitvi lastnega društva >Drustva ab-solvenftov državnih trgovskih šol v Celju«, ki se bode definitivno ustanovilo na ustanovnem občnem z-boru, ki se bode vršil v najkrajšem času in na katerega vas že sedaj vabimo. Natančneje bodemo še pravočasno poročali. Bvomimo, da bode kateri med tovariši absolventi, ki se ne bi odzval v njegovem lastnem interesu, kakor tudi v Interesu skupnosti našemu vabilu in nemudoma izpolnil pristopno izjavo, ki jo bode prejel, če je še ni, v najkrajšem času. Oni tovariši in tovarišice, katerim zaradi nam neznanega bivališča nismo mogli doposlatl pristopne izjave, naj jih naroče činupreje pri tajniku tov. Maksu Suszvnskem, Vrbje prt Žalcu. Vpisnina znaša 20 Din, članarina pa 10 Din. Torej tovariši absolventi! PreudaHte trezno o potrebi našega društva ter postanite in ostanite njega člani! Društvo absolventov dri. trg. šol v Celju. Znamenit cirkus. — Lastnik cirka krotilcu: Vrata levje kletke ste pustili odprta. Kaj se ne bodite, da bi nam kdo ukradel leve? 8tor. H4 J LOVEN S KI N A R O D«, dne 27. avgusta 1932 Stran *i Letoviško pismo iz Ljubljane V Ljubljani beležimo napredek glede kopalne in splošne letoviške sezone LJubljana, 27. avusta. Letos letoviška pisma niso več moderna, letovišcarji se skrivajo, kjer pač prenašajo te strašne dni. in molče o letoviških križih in radostih. Pri nas je pa vse kot na dlani. Ničesar nimamo skrivati, vsem lahko položimo račune, nekaj časa smo imeli celo revijo nase kanalizacije v Ljubljanici. O tem ste pa seveda že poučeni, saj smo vsemu svetu odkrivali brez-primerno bolečino. To delikatno zadevšči-no je bilo treba omeniti rnisli, nedavno mi je poslal pet krasnih nageljčkov brez najmanjšega povoda. Mar ni bilo to lepo? — Tudi meni je poslal lani za božič nageljčke! — je vzkliknila gospa Masanova. In gospa Brownova je povedala isto. Vitez in gentleman Smedley je bil poslal vsem damam rdeče nageljčke, vsaka jih je dobila pet, ena ob tej, druga ob drugi priliki. Samo gospa O'Neilova, ki še ni dolgo zahajala v to družbo, jih ni dobila. Zato je bila zelo radovedna na prijaznega kavallrja, ld ga še ni poznala. _ Evo ga, tu je Johny! — je vzkliknila gospa Smedlevjeva, ko je nekdo odprl vezna vrata; in v naslednjem hipu je vstopil Johnv. Zelo prijazno je pozdravil dame in hotel takoj oditi. Dame so ga pa zadr- žale in pregovorile, da je popil skodelico čaja. Čez pol ure so se dame poslovile in gospa Smedleyjeva je prosila moža, naj odpelje gospo O'Neilovo s svojim avtomobilom domov. Na pragu mu je še za-šepetala: — Kupi gospe O'Neilovi šopek, s tem ji bo zelo ustreženo. Baš smo govorile o tem, kako so bile vse vesele rdečih nageljčkov, ki si jim jih poslal. — Od srca rad, ženica, morda ne baš danes, gotovo pa v kratkem. Ko je bil gospod Smedley odpeljal gospo 0'Neilovo domov, se je odpeljal še malo na izprehod. Blizu Piccadelle bi bil kmalu nekoga povozil. V pešcu je spoznal svojega prijatelja iz mladih let Owena, ki sta z njim skupaj študirala na univerzi. Oliver Owen je prisedel k Smedley-ju v avto. Kmalu sta prispela do cvetličarne. Johny je ustavil in naročil, naj pošljejo šopek na naslov gospe 0*Nei-love. V cvetličarni ga niso niti vprašali, kakšen šopek, ker so njegova naročila že dobro poznali. Bila so pogosta in vedno enaka. Potem se je pa vrnil k prijatelju v avto. Oliver Owen je pokazal z roko na izložbeno okno, ki je stala v njem velika vaza rdečih nageljčkov. — Nageljčki me spominjajo, kako podjetni smo bili fantje na univerzi v Ozfordu. Se še spominjaš razigrane navade, da smo dal! pet rdečih nageljčkov vsakemu dekleta, ki smo ga poljubili? Metro GoIdwynov režiser Paul Fejos je imel nalogo prikazati življenje v ameriških kaznilnicah. Heinrich George je bil določen, da igra v filmu glavno vlogo. Posetil je eno kaznilnico za drugo, spoznaval govorico ki način življenja kazneneev in ugotovil zelo zanimive stvari. Zločinci se dele po nekakšnih r>oJozajnih stopnjah. Cim večji je zločin, tem višji je položaj, ki ga dotični zavzema v očeh svojih sopajdašev. Manjši zlikovci se imenujejo v podzemnem dialektu »cestni pometači« in se bistveno razlikujejo od »ino-zemcev«, to je takih kaznencev, ki niso zagrešila zločina iz koristoljubja. Taki kaz- nenci niso Člani tajne organizacije kaznencev ter ne poznajo njih postav in organizacijskih praviL Očetovsko svarilnim besedam, ki jih govori običajno sodnik obsojencu z namenom spraviti ga zopet na pravo pot, pravijo »marmelada«. Odvetniku pravijo »org-Hce«, zdravniku »črnogled«, duhovniku »masni dirkač«, celicam »šaluzine«, čuvaju »ovčjak«. Nekateri pravijo kletki tudi »luknja« ali »rakev«, celici za na smrt obsojene »čakalnica za pekel«. Če je kdo obsojen na vešala. pravijo da bo »plesal brez tal« itd. Podzemni svet ima torej čisto poseben način izražanja, s katerim se bomo natančneje seznanili pri filmu »Temnica«. Na našem aerodromu Kako pripravijo letalo za polet « Radovednežev je vedno dovolj Ljubljana, 27. avgusta. O našem letališču, na katerega smo tudi lahko ponosni, se najmanj govori. Res ni na njem postaje za potniška letala in tudi se ni z njega še nihče dvignil k oceanskemu poletu, moramo pa biti vseeno ponosni nanj, saj v hangarju, ki bi mu ne prisodil kaj takšnega, tiče naši mogočni ptiči, cela vrsta jih je, in to je šele začetek. Od mitnice na Celovška cesti jo mahneš naravnost po Aleševčevi ulici čez železnico na letališče. Krasen, raven ter prostran travnik se razprostira proti Klecam. Hangar je precej velika lesena lopa, ki očivid-no prvotno na bila namenjena temu namenu. Okrog njega stoje kadi z vodo. Neprijetna zadeva bi bil požar. Toda agilni Aeroklub, ki si je nabavil v tako kratkem času letala, na katera smo lahko ponosni, ne more Še zdaj zgraditi ognjavarnega in velikega hangarja. Stroški bi bili ogromna. Ob tako lepem vremenu takšni ptiči radi letajo. Ob 17. je bilo še vse tiho na letališču, če izvzamemo kopico otrok, ki so dovolj vreščali. Ti otroci so vam pravi tiči, pomislite, z vžigalicami so se igraK pri hangarju! Najbolje bi bilo, da bi bil hangar ogTajen z visoko žično ograjo iz bodeče žice. Počasi so začeli prihajati fantje, ld strežejo v hangarju zaprtim ptičkom. Končno se je pripeljal s kolesom pilot, za njim je pa pridirjal z avtomobilom gospod predsednik, ki je odklenil hangar. To vam človek stopi radovedno in z nekakšnim pobožnim strahom v to svetišče! Takoj pri vhodu kraljuje sinji dvokrovni »Pelikan«. To je naše največje letalo. Motor ima 7 cilindrov. Toda, kaj se mi razumemo na letala, ki se nam zdd dogodek, če vidimo aeroplan! Za »Pelikanom« počiva sloviti rdeči »Lojze«, ki sicer ni tako velik, je pa tem bolj imeniten po svojih sijajnih svoj-stvih, to vam ni kakšna sraka, zato pa Lojze poleti pod solnce le ob slovesnejših prilikah. Imajo pa še tudi »Srako«, ki počiva demontirana v kotu. Ni pa sraka v slabem pomenu besede, le domače ime so ji dali. In še eno letalo počiva ob zadnji steni, menda »Dietrich«, letalci ne utegnejo odg var jat i na vsa vprašanja. Najprej morajo napita t i »Pelikana«. Čudno maščevanje Ljubljana, 27. avgusta. Nekateri ljudje se jeze nad vsem svetom, znašajo se pa navadno nad nedolžnimi ljudmi, ki trpe prav tako, in ki jim niso ničesar zakrivili. Tako drug drugemu grene življenje, ld je že itak dovolj trpko. Janez ki Jakob sta iskala v Ljubljani dela. Letos nista še delala. Nista imela sreče, povsod sta prišla prezgodaj aH prepozno. Janez je že povsem obupava! ter češče dejal napol v šali, da se bo zapisal med falote, ki jim nd nič hudega. Jakob je pa mirne, potrpežljive narave, zato je molčal in še vedno upal. Janez mu je očital, da mu ni treba iskati dela, ker ima majhno njivico, kjer pridela nekaj krompirja. Čemu bi odjedal kruh delavcem, ki nimajo pod milim nebom ničesar! Jakob je pa samo zamornija!, da ima družino, otroke, ki stradajo v razpadajoči bajti napol goli. Kašlja j o, kar vktoo se suše, pa dolgovi so še na bajti. Kaj bo? — Vidiš, jaz pa nimam niti žepnega robca, pa ne vzdihujem kot ti! je dejal Janez. V četrtek sta se zopet oglasila pri Ljubljanici. In res so potrebovali enega. Dveh pa ne! No, pa so izbrali Jakoba. Janezu je zavrela kri. Zakaj bas tega kmetavza rja! Njivo ima in krompir! Janeza pa ni nihče poslušal, kar ga je še bolj razkačilo. Začel se je pri duša ti, da je prekričal celo kompresor. — Le počakaj, šantavec! Ti bom Že Se izprašil kosti! je začel groziti Jakobu, ki je molčal. — Zemlja naj te požre, kuga požrešna! ki je kričal na vse grlo, naj gre domov žret ter skočil proti ubogemu tovarišu. Se preden se je Jakob dobro zavedel, kaj namerava Janez, ga je že lopnil z vso silo z desko po temenu. Jakob se je op otekel, ime pa trdo glavo, ni padel. Nič ni rekel, samo očitajoče je pogledal razkačenega tovariša, ik ie kričal na vse grlo, naj gre domov žret krompir. Pograbil je 5e težko stavbno eto-Kco in jo vrgel vanj. Jakob je počasi odhajal s poveš eno glavo, dočira je Janez kričal, da ga ubije, če ga bo videl priti na delo. — Pa ne pridem t je tiho dejal Jakob. Moderni časi. — To je pa že od sile, kako se dekleta zdaj oblačijo! Poglejte tisto-le tam, človek bi mislil, da ie farrt, na sebi ima moško suknjo, ovratnik in kravato, v ustih pa cigareto. — To je moja hči. — Ah. oprostite, nisem vedel, da ste njen oče. — Saj nisem njen oče, temveč mati. Rezervoar ima v zgornjem krilu, nad pilotskim sedežem. Precej požre, bomo slišali, kako bo godel po tako obilni malici! Toda letalo ni kolo. Treba je pregledati motor, kajti potem, ko odpove, so takšni pregledi prepozni. Odvili so sveče. Predsednik jih zna dobro čistita. Takšnemu pilotu se letalo ne more kar tako spuntati. In mehanik je tudi pravi mojster ter ga nihče drugače ne kliče. »Majster« in »maj-ster«, vsi ga vedno potrebujejo, čeprav so sami tudi mojstri. L>va tehnika, nadebudna letalca, tudi strežeta »Pelikanu«. Sveče so očistili, zdaj je pa še treba namazati motor. Končno so priprave le končane, kar radovednež tako težko pričaka. Letalo izvlečejo iz hangarja z repom naprej. Obrnejo ga proti gorenjski železnici. Kolesa podlože z lesenimi podložki, da bi letalo ne drselo, ko se začne vrteti propeler. Pilot zleze v zadnji sedež. Mojster začne zunaj vrteti propeler. Pilot in mehanik se sporazumevata s predpisanimi povelji. Nd šala, če te kresne propeler po glavi! Motor zapoje. Skoraj razočaran si, ker ni takšnega silovitega renčanja kot si ga pričakoval, primerjajoč hrup letal pod nebom. Toda zdaj ptič šele preizkusa svoja silna pljuča. Zadovoljno gode kot mačka na zapećku. Pilot presede z zadnjega na prednji sedež. V zadnji sedež sede predsednik. Motor gromovito zapoje, od propelerja piha, da ti jemlje kar sapo. Izpod koles vzamejo podložke, radovedneži se morajo oddaljiti. Letalo se premakne v počasnem tempu, ob železniškem nasipu se obrne za 180 stopinj in oddirja nekaj 100 metrov proti severu, a kmalu mu zmanjka tal pod kolesi. Krasen start! Dvignilo se je res kot pelikan. 2e plava nad Savo v višini kakšnih 100 m. — 100 E>in enkratna vožnja! pravi pomenljivo nekdo radovednežem, ki vzdihujejo nekoHko preglasno ob pogledu na krasen »Pelikanov« let. Ni čuda, če pri vsem tem pozabiš, da so nameravali ob tej priliki preizkusiti padalo domačega izuma. Pozabili so nanj in tudi kdo bi mdaHl na padala, saj ni bdlo v Ljubljani še nobene letalske nesreče! To je pa seveda tudi v ponos pijonirjem inv šega letalstva. Esperanto Nizozemski esperantisti pripravljajo za jesensko sezono nove tečaje esperanta, ki bo v njih poučeval rumunski propagator S. Pragano. — Novi ilustrirani vodiči in prospekti so izšli v vssperantskem jeziku v Kaiserleutenu v Nemčiji in v Aspremontu v Franciji. — Tudi ljubljanska radiopostaja rabi esperanto za propagando ju-goslovenskih narodnih Interesov. Esperant-skemu predavanju o Triglavu v začetku avgusta slede predavanja o znamenitostih Jugoslavije. — Varšavska radiopostaja je oddajala 24. t. m. esperantsko predavanje o naravnih bogastvih Poljske in o poljski turistiki. Predavanje se bo ponovilo jutri ^8; t. m. s pričetkom ob 22.15. — Velikega priznanja je bil deležen esperanto v Avstriji. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je namreč odredilo, da bodo imeli v bodoče pri sprejemanju v železniško službo prednost oni, ki se bodo lahko izkazali z uradnim potrdilom o znanju francoščine ali angleščine, dalje jezika katerekoli sosedne države hi pa esperanta. — V madžarskem mestu Debrecinn se je ustanovilo društvo esperantistov skavtov. Vsi člani gladko govore esperanto. — Poletnega tečaja 'esperanta v francoskem mestu Dunkerque se je udeležilo pri poskusni uri 490 ljubiteljev esperanta. Poučeval je norveški esperanrist J. Scherjer-ve, član mednarodnega Cseh instituta v Haagu, — Bavarska visoka ljudska šola v Regenu je uvrstila pouk esperanta v svoj progTam. Prireja ne samo tečaje, temveč tudi javne izpite iz esperanta. — Društvo švedskih tn švicarskih železničarje v-esperantistov je posetllo med počitnicami Italijo. Z italijanskimi esperantisti so se dobro razumeli in na praktičnem primeru so se najbolje prepričali, kolikega pomena je esperanto, zlasti če človek potuje po svetu. — Japonski esperantski institut v Tokiu ima tako obširno polje delovanja, da mu dosedanji pisarniški prostori ne zadostujejo. Kupil je stavbišče in si zgTadil dom V deželi vzhajajočega soln-ca je esperanto zelo razširjen, esperantska predavanja in tečaji se vrše po vseh mestih in oblasti esperantski pokret izdatno podpirajo. — V Liisaboni so priredili te dni razstavo esperantskega tiska. Radio abonenti so zahtevali nadaljevanje esperant-skega tečaja v radiu. — Peti kongres svetovne lige za seksualno reformo, ki se bo vršil od 20. do 26. septembra v Brnu, je izdal velik letak v češkem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku in pa v esperantu. — Juniorske nogometne tekme. Juniorske tetome za prehodni pokal SK Ilirije so dospele đo IV. kola, M se odigra danes in jntrt ▼ naslednjem redu: Danes ob 17.45 Ilirija I. : Dirija H., Jutri ob 8. na Igrišču TMrtJe Svoboda : Jadran in ob Istem čaeu na siišcn Hermesa Mora/a : Hermes. - Prva, ki sta umrla 10 km nad zemljo i ▼ času senzacijonalniti Piccardovih poletov v stratosfero Ves kulturni svet piše in govori zadnje dni o prof. dr. Piccardu in njegovem asistentu fiziku Ctosvnsu, ki sta se vrnila iz stratosfere srečno nazaj na zemljo. Oba sta zdaj junaka dneva, kajti za znanost in njen napredek sta žrtvovala udobnost in mir, a bila je velika nevarnost, da bi položila na oltar znanosti tudi svoje življenje. Na takih poletih visi človeško življenje na nitki. Pri tem pa ne smemo pozabiti na Pic-cardove predhodnike in pionirje podobnih idej, izmed katerih zaslužijo trije bas na tem polju, da se spomnimo njihove strašne pustolovščine in tragičnega konca dveh pred 57 leti. To so zdaj seveda že davno pokojni G&ston Tissandier, učeni glavni urednik vodilnega pariškega lista >La Nature«, v takratnih časih slavni francoski letalec Theodor Sivel in inž. Croce-Spinelli. 15. aprila 1875 ob 12.27 so vstopili vsi trije pri pariški plinarni v balon »Zenith«. Pariška akademija znanosti ph je poslala v zračne višave v svrho srjektroskopicnih opazovanj in naročila jim je, naj se dvignejo čim višje. Balon je bil dokaj velik, svileni obod je obsegal 3000 kubičnih metrov plina. 2e čez pol ure je bil balon 5000 m visoko. Srvel je vrgel iz balona nekaj peska in balon se je dvignil' še višje. Drzni letalci so že čutili ovire v dihanju in bolečine v pljučih. S seboj so pa imeli kisik, kar jim je olajšalo dihanje v visokih zračnih plasteh. Ob 1.50 je bil balon že 7000 m visoko. Temperatura v gondoli je padla na —10 stopinj. Sivel in Croce-Spinelli sta čutila, da jima postaja slabo, Tissandier se je pa komaj še držal na nogah, Sivel si je za hip nekoliko opomogel in vrgel iz balona še eno vrečo peska. Balon se je naglo dvignil. Tissandier je imel še toliko moči. da je pogledal na višinomer. ki je kazal 8000 m. potem se je pa onesvestil in dolgo ni prišel k sebi. Zdramil se je šele ob 2.08 in začutil je, da balon zelo hitro pada, V strahu, da bi se ne razbil na tleh, je odrezal dve največji vreči peska in zabeležil temperaturo —8 stopinj pod ničlo. Svoja tovariša je pa našel na dnu v balonu privezane košare v globoki nezavesti Ležala sta drug čez drugega. Hotel jima je pomagati, pa je postalo naenkrat tudi njemu ponovno slabo in onesvestil se je. Kar ga je nekdo stresel. Bil je Croce-Spinelli, ki se je bil že sdramil, toda vstati ni mogel. Prijel ga je samo za ramo in vzkliknil zamolklo: »Vrzite dofi ves pesek! Padamo! Ubijemo se!« Tissandier je bil pa tako slab, da se do vreč s peskom ni mogel več iztegniti. Grob žrtev „Niobe" S cvetjem in venci pokrit skupiti grob žrtev aNiobec na pokopališču v Kietn. Sredi groba Je zasajena mornariška zastava. Junak smrčanja Ne gre za primer, da bi razboriti sosedje motiti človeka v spanju, temveč za moža, ki je motil svoje sosede m sicer s strašnim smrčanjem. O tem zanimivem primeru je predaval dr. Prmz zdravnikom v Dresdenoi. Zdravnika so pokhcali k neki bolnici, da bi jo pregledal: Ko jo je prijel za roko, da se prepriča, kako je z njenim srcem, so se začuli lajanju razdraženega psu podobni glasovi Zdravnik je mislil, da ie pes v sosedni sobi in prosil je domaČe, naj ga spravix> kam drugam, da ga ne bo mota. Tedaj so mu pa povedali, da ne gre za nascuvanega psa, temveč za smrčečega človeka, kd ne smrči v sosedni sobi, temveč v drugem nadstropju nad njimi. Dr. Prioz se je zanimal za ta nenavadni primer smrčanja in zvedel je, da smrči tako junaško vpokojcni major, ki ni mogel dobiti stanovanja v nobeni hiši, ker so se ga baJL Komaj se le kje BMSeft že je dobi odpoved in povsod so sa lepo prosffi, naj se takoj izseli. Croce mu je pomagal, kolikor je pač mogel. Z združenimi močmi sta vrgla doli pesek in nekaj težjih predmetov, čeprav so bili nujno potrebni. Bila sta tako razburjena, da se niti zavedala nista, kaj počenjata. Olajšani balon se je znova dvignil in dvigal se je z veliko brzino. Tissandier je padel nazaj v gondolo. Ko se je zopet zavedel in odprl oči, je opazil, da kaže ura 3.15, toda balon je zopet padal in gondola je nihala kakor nihalo stenske ure. Tissandier je klečal med svojima tovarišema in jima skušal pomagati, toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Croce-Spinelli je ležal nepremično in iz ust mu je curljala kri. Sivelov obraz je bil skoraj črn, oči je imel široko odprte, toda steklene, iz odprtih ust je pa tudi njemu curljala kri. Tissandier si je zaman prizadeval obuditi svoja tovariša in spraviti ju na noge. Ta čas je balon vedno bolj padal, vendar je bil pa še vedno 6000 m visoko. Ko je začel balon z vso naglico padati, je vrgel Tissandier iz njega še nekaj težkih predmetov, da bi padec na zemljo ne bil prehud. Skušal je tudi odveza ti sidro, kar se mu pa ni posrečilo, ker ni imel več potrebnih moči. Slednjič je nihajoča gondola zadela ob tla. Poskakovala je po polju dokaj dolgo, potem je pa obležala na tleh in stlačeni balon je legel za njo na zemljo. To je bilo 2 km pred Cironom blizu Le Blanca v departementu Indre, in sicer na zemljišču nekega dvorca. Croce-Spinelli in Sivel sta bila mrtva. Njuni trupli so potegnili iz gondole in zdravniki so ugotovili, da sta se zadušila, obenem ju je pa zadela možganska kap. Nikoli ni bilo ugotovljeno, kako visoko se je bil ta balon dvignil, kajti v najvišjih plasteh so bili vsi trije letalci onesveščeni, odnosno dva že mrtva. Učenjaki so izračunali, da je bil balon 14.000 m visoko. Polet je trajal 3 ure 33 minut. Dva pionirja znanosti sta našla smrt, tretji je uničil svoje zdravje in malo je manjkalo, da tudi on ni zagla-vil. Za takratno dobo je bil ta polet v stratosfero tudi velika predrznost, mnogo bolj dramatična od Piccardovega poleta. Minilo je pa komaj 57 let in junaki prvega poleta v stratosfero so že pozabljeni čas hiti, ljudje hočejo imeti vsak dan kaj novega, zdaj je v modi prof. Piccard, čeprav vidimo, da so storili to, kar je storil on, že davno pred njim drugi. Njihovo junaštvo je bilo pa mnogo večje, saj še daleč niso imeli na razpolago takih tehničnih pripomočkov, kakor jih ima prof. Piccard. Tvegali so mnogo več in mnogo več so tudi žrtvovali. Zato pač zaslužijo, da se jih človeštvo spomni. ljubiti, da bo spal čez dan, ko smrčanje sosedom ne bo tako neprijetno in ko se tudi ne sliši tako močno, kakor ponoči. Zdravnik se je pa zanimal za ta edinstveni primer in je posetil majorja, da ugotovi, kje tiči vzrok tako močnega smrčanja. Ker je major zelo debel in ker je zdravnik mislil, da gre sitno smrčanje na račun njegove izredne debelosti, mu je predpisa] preparat iz ščitnih žlez in Čez dva tedna je smrčanje ponehalo. Oddahnili si niso samo sosedje, temveč tudi major sam, ki je moral po dnevi spati, ponoči pa bedeti. Kongres evgenikov Newyorški učenjak dr. J. H. Land-man je pripravil za III. mednarodni kongres evgenikov skrbno sestavljeno poročilo. Kongres evgenikov zboruje te dni v New Yorku. Iz Landmanove-ga poročila je razvidno, da je zdai v Ameriki nad 18 miljonov duševno bolnih in manjvrednih ljudi. Na kongres je prispelo 50 učenjakov in raziskovalcev iz Amerike, Kanade in -^■nadne Evrope. Kongres razpravlja med drugim o vprašanju, kako bi se dalo povečati zanimanje široke i a vnos ti za genetiko in evgeniko, o načinih, kako je treba ljudi i oditi in vztrajati, o tem, kako se da podpirati ali vsaj ne ovirati razvoj genija in slednjič o vprašanju, kako bi se dal s pametno vzgojo vzgojiti telesni in duševni nadčlovek. Kongres evgenikov v polni meri zasluži večje zanimanje javnosti, kakor ga je deležen. Evigeniki orjejo namreč ledino, ki bi morala biti že davno razorana, ker bi ne bilo na svetu toliko gorja, če bi se ljudje malo bolj zanimali za vprašanja, ki jrh Študirajo evgeniki. Saj je skoraj neverjetno, a vendar Tes, da goiimo plemensko živino. —(*, mačke, zajce, kure in kdove kaj še, samo človeškem rodu se ne pobrigamo za zdrav m krepak naraščaj. Brezglavo razmnoževanje lgudi in znatno število zaradi težkih duševnih alf telesnih defektov za delo nesposobnih, torej neproduktivnih članov človeške dnržbe, sta đva važna vzroka, da je življenje na svetu od dne do dne težje, in dokler se ne bomo začeH resno, brez vsake sentimentalnosti ki predpotonnfh predsodkov, pečati s takimi vprašanji, ne bomo pcJsH daleč. Kralj demokrat Norveški kralj Hakon VII., ki se o njem po svetu zelo malo govori in piše, je praznoval te dni 60 letnico rojstva. In vendar je to kralj, ki velja po pravici za vzor vladarja, demokrat v pravem pomenu besede, navdušen športnik in zelo skromen mož. Ko so Norvežani leta 1905 odpovedali personalno unijo s švedsko, so si izvolili za kralja danskega princa Karla. 18. novembra si je norveško ljudstvo s plebiscitom izvolilo kralja in 22. junija 1906 je bil Hakon VII. svečano kronan v starodavni cerkvi pristaniškega mesta Tronthjema. In Norvežani so s svojo izvolitvijo popolnoma zadovoljni. Čeprav je kralj s posebno naredbo prepovedal proslavo svoje 60 letnice, so mu priredile navdušene množice v Oslu velike ovacije. Hakon VII. živi kakor vsak drug državljan. Dvorna etiketa, ki tako oklepa druge evropske dvore, mu je popolnoma tuja. Zahaja rad med ljudstvo, da je informiran o križih in težavah zadnjega svojega državljana. Na ulicah Osla ga lahko vidi človek često brez čete detektivov, navdušeno pozdravljanega. Peš hodi v gledališče, izprehaja se med odmori po hodnikih, zagleda znanega meščana, stopi k njemu, ga potreplja po rami in vpraša, kaj je novega. Tudi prestolonaslednik Olai posnema svojega demokratičnega očeta. Zanimivo zgodbo pripoveduje o njem neki norveški študent, študent je smučal, smuka je bila izvrstna in dirjal je, da ga je bilo veselje gledati. Naenkrat mu je pa nekdo prekrižal in trčenje je bilo pošteno. Študent se je skobacal iz pršiča in začel neznanca pošteno zm^ati. češ da take nerode ne spadajo med smučarje. Bil je prestolonaslednik Olaf, ki je smeje vstal, stresel s sebe sneg in dejal študentu: »Nikar se ne razburjaj, prijatelj, da se le ni zgodilo nič_hudega«. 140 jezikov zna Berlinski profesor dr. TasiDo Schaik-heiss, ki poučuje klasične jezike, zna baje 140 jezikov in sicer 10 germanskih, 11 romanskih, 14 slovanskih, 12 vzhodno-indogermanskih, 4 zapadnoindogeTjman-stoe, 11 finskousgrrskih. 14 azijatskih, 15 indijskih, 14 semirtskib. 18 afriških, 6 južnomorskih. 4 ameriške, samostojen jezik Baskov ter končno esperanto ln volapuk. Všteti pa niso mnogi jeziki, ki so sicer znai, ki pa o njih literatura molči. Gre zlasti za različne afriške jezice, kakor so gaug, gogo, ibo, hauga, hairiba ia prikrivamo pod druga, manj prozaična imena. Da, tudi »boji za ideale« in »stremljenja za vzvišenimi cilji« se dandanes brez razlike poslužujejo ^im učinkovitejše m plodonosnejše reklame, ker bi drugače zaspali kakor staroverski trgovci, ki se branijo najcenejših časopisnih oglasov. Reklama je jamstvo za zmago! Ker je vodstvo ljubljanskega velesejma ■ dno poznalo to pravilo napredka in iz-T>olnjevalo njegove zapovedi, zato je naš velesejem postal to, kar danes reprezentira v našem gospodarskem in tudi kulturnem življenju. Tako ljubljanski velesejem izda najmanj en milijon dinarjev za reklamo, ki prinaša koristi razstavljalcem, mestu T. j ubijani, vsej banovini in tudi vsej državi. Predvsem pa moramo podčrtati, da je naš vele-sejem pri vsej svoji po vsej Evropi in tudi onstran morja razprostrti ~eklami vedno upošteval in še poudarja v TM-vi vrsti lepote naše domovine, zlasti pa L-jubijane, zato je pa velesejem tudi najzaslužnejši propagandni faktor za tujski promet, ki naj nas zopet pripelje iz krize k blagostanju. Velesejem ima po vsej Evropi in tudi v važnejših prekomorskih državah zastopstva, ki razširjajo reklamo v obliki najrazličnejših publikacij, kakor so razne propagandne knjige in brošure, oficijelni katalogi, časopisne vesti in oglasi, radio in kino, letaki in efektni plakati. Prav, kar se plakatov tiče, je pa velesejem vedno polagal največjo važnost tudi na njih umetniško vrednost in tako pripomogel, da je tudi na tej veji našega estetskega delovanja pognalo prav lepo cvetje, ki je tudi umetnikom rodilo prav izdatne plodove. Največ velese j mskih plakatov je napravil akad. slikar prof. Ivan Vavpotič, a lahko rečemo, da je mojster prekosil vse simbol razkošnega bogastva naše zemlje in zakladov moči ter energij njenega naroda, "^svatovski obleki z rožastim žametnim td^nikom in mavričasto zidano ruto pod vratom ter s šopkom jesenskih rož in pisanih trakov na kastorcu je pa zali fant na njem, vihteč narodno zastavo z zmagovitim monodramom velesejma »LVS« — glasmik naše podjetnosti in volje do napredka! Korajžno in ponosno vihti glasnik narodno velesejmsko zastavo, saj je velesejem pod svojim visokim pokroviteljem Nj. Vel. kraljem Aleksandrom vedno nad vse dvigal državno zavest, v narodno nošo se je pa odel glasnik, da njeno razkošno krasoto pokaže svetu, saj vendar vabi tudi na ^kongres narodnih noš in na slav-nost zaslužnega socialnega in humanitarnega društva »Soče*, ki mu že 10 let predseduje sam župan ljubljanski. Vsestransko odličen in tudi vsebinsko bogat je ta plakat, da smo lahko ponosni nanj, saj nas kaže svetu reprezentativno, kakor nas doslej ni pokazal še noben drug plakat. Čestitke in hvalo zanj mojstru Ivanu Vavpotiču! Ali ta grandijozni glasnik našega razmaha ni edini plakat, ki učinkovito vabi na velesejem. Se dolga vrsta jih je v najrazličnejših oblikah, gotovo je pa med njimi najefektnejši, najsodobnejši in največje umetnostne cene elegantni plakat, ki ga je naš priznani dekorativni slikar Peter Ko-cjančič. ki je obenem eden prvakov naših umetnikov-fotoamaterjev, kot požrtvovalni član poklonil našemu čudovito napredujočemu Fotoklubu Ljubljana za I. jugoslo-vensko fotorazstavo v Ljubljani, ki jo Fo-toklub priredi v okrilju jesenskega velesejma v paviljonu »N«, kar nam tako v apartnih modernih barvah in v razdelitvi ter izpolnitvi prostora ter v vsej živahni, a popolnoma uravnovešeni kompoziciji izvrstni plakat sam pove, saj na njem poleg elegantne klicarke v razstavo vidimo tudi fotografsko kamero in paviljon N. Vzoren plakat saj \se pove skoraj brez besedi! Tudi Petru Kr,cjančieu hvalo in čestitke! Mlada in vedno kakor čebela marljiva »Živalca« nam s svojo nenadkriljivo požrtvovalnostjo in agilnostjo zopet prireja bogato razstavo na velesejmu in vabi na njo i plakati, kjer vidimo najrazličnejše male živali, ki nam njih reja blaži duha in prinaša tudi koristi. Naj tudi njeni plakati dosežejo uspeh, da bo prihodnjič »Živalca« lahko naročila originalne plakate! Preprost, a tipografsko dovršen plakat je natisnila naša renomirana Delniška tiskarna velesejmu za veliko razstavo plemenske goveje živine, v drugim pa velesejem vabi na mednarodno razstavo čistokrvnih pSov vseh pasem, razen tega so pa mesto, banovina, Jugoslavija in Evropa preplavljeni z letaki in posebnim propagandnim listom, ki ga je v vseh glavnih jezikih sijajno v dveh barvah natisnila in z izvrstnimi ilustracijami opremila naša lepo napredujoča »Narodna tiskarna«. Samo majhen del reklame za velesejem nam je bilo mogoče navesti, saj moramo pomisliti tudi na reklamo razstavljalcev, ki imajo z njo polno dela vse tiskarne. <8 do imajo mi£f čitatelji Podražitev vožnje Ljudje Škofjeloškega okraja, posebno oni, lei mnogo potujejo, ao MM zelo neprijetno presenećeni, ko ao zvedeli za do- vioo, d« eo državne železnice zvišale s 1. avgustom vozno ceno iz Ljubljane do škotie Loke za 2 Dtai m da stane po novem vožnja v eno smer 9 Din. Ukrep državnih Železnic je za ves škofjeloški okraj, alserti pa za Skofdo Loko samo, hud udarec, ki Je prišel v času oboin gospodarskih težav; t doni, ko gledajo Idndje na vsak dinar. Nafti okohski kmetje in tudi mesčaoi so zaradi svojih gospodarskih stikov takorekoč prisaijend, da morajo v Ljubljano. Razne poljske pridelke, sočrvje, zelen jad, eadge, slasti pa mlečne tedeike aprarvlrjajo naši poljedelci na ljubljanski trg, k«i škofjeloške zenice dobro pozna. Da hoddjo na tnff predveem >mali ljudjeo je »vsakemu lajjkn razami jI vo ln zeto {Je nova povišana vozna cena udarila predvsem po revežu, ki Izgubo 4 Din gotovo bolj pogreša kakor bogataš, ki ima tndi druga prevozna sredstva na razpolago. Nič manj ne-abmpaitlcna Je nova uredba za mesto samo, ki se probuja, razcveta in skuša s par delavnimi ijudanđ poprafvAtt zamujeno. Kako naj se pritegne zanimanje sa škofjeloške planine, sa zgodovinske vrednote škofije Loke in za njene prirodne slikovitosti, ako se zrvisuje vozna cena ob tako neprimernem času? OddaJdenost škofje Loke do LJubljane je sorazmerno majhna in vendar stane potovanje v obe smeri celih 24 Din, ako prištejemo se avtobus, ki vozi t mesto. Da Je to za kratko potovanje velik denar, mora prlpoznatd vsakdo, ki nepristransko misrl. Iz pravkar navedenih razlogov je prometni odsek v škof jI Loki na številki a posredovand« z vseh strani pokremil akcijo, da ostane vozna cena pri starem. Temu naporu žeMmo uspeha, ki je utemeljen te upravičen, železniško upravo pa naprošamo, da gre našim stremljenjem kolikor mogoče na roko. Vozna oena naj se zniža zopet na 7 Din. Ako pa eo potrebne kakšne izpreanembe, naj se dsrvedeco pozneje, takrat, ko bodo ljudje povisek voznine lažje zmogli kakor sedaj. Skofjeločan. Čudno tolmačenje zakona V >SL N.< z dne 13. VIII. je iaiel pod istim naslovom članek zveze dentistov za dravsko banovino kot odgovor na članek istega naslova od dr. J. K. z dne 9. VIII. Da ne bo javnost napačno informirana, je treba pred vsem ugotoviti, da se je vprašanje zobnih zdravnikov in zobnih tehnikov začelo urejevati že kmalu po prevratu z naredbo osrednje vlade (pravila o zobnih zdravnikih in zobnih tehnikih) (razglašena v >Shižbe-nih Novinah kraljevine SHSc št 91, v uradnem listu dež. vlade za Slovenijo * dne 12, IX. 1919) § 2. teh pravil pravi: zdravniki kot specijalisti za zobno zdravniŠtvo so dolžni predložiti dokazila, da so po dobljeni doktorski diplomi teoretično in praktično v svoji stroki dovršili najmanj leto dni. — S tem je jasno dokazano, da eksistirajo zdravniki specijalisti za zobno zdravilstvo že od 1. 1919. in ne kakor trdi člankar zveze dentistov za dravsko banovino, da zobozdravnikov specialistov pred zakonom z dne 25. XI. 1990. sploh ni bilo in da je zadostovalo, če je diplomiran zdravnik obiskoval 36 ur posebnih predavanj na eni ali drugi univerzi, nakar je smel izvrševati prakso kot zobozdravnik. Poslednja trditev je naravnost gorostasna in nikakor ne odgovarja dejstvom, ker so tudi vse poznejše naredbe predvidevale najmanj enoletno specijalizacijo za zobne zdravnike-speci-jaliste. Delokrog zobnih tehnikov je opredeljen po naredbi iz leta 1919. sledeče: zobni tehniki smejo izvrševati take zobnotehnične posle, ki ne zahtevajo nobene manipulacije v ustih posameznih zob, delov čeljusti in katerekoli bolnikov in to so: 1. izdelovanje pozitivov druge sestavine ustne dupline na podlagi negativa, dobljenega od zobnega zdravnika in 2. izdelovanje umetnih zob, čeljusti in ostalih protez na podstavi pozitivov, dobljenih P, l>ecourcelle: 36 Vtuh Roman. _ To je vendar zelo enostavno. Ubijem vas. — Ta hip se ne morem boriti z vami. Hketi moram tja, k: svojim prijateljem, k svojim tovarišem, ki se bore. Jutri bom vas, gospod — danes sem pa njihov! — Menda ne razumeš, da bo ba§ to moja osveta. Ubiti tebe? Kaj misliš, da bi se mogel s tem zadovoljiti? Zahtevam tvojo smrt in tvoje onečašče-nie, da, to hočem. Tu umreš. In v to kolibo zaklenem tvoje in truplo tvoje ljubice. A jutri, ko te najdejo tu tvoji prijatelji, tvoji tovariši, ki o njih govoriš, poreko o tebi — veš kaj? »Strahopetec! Skril se je tu z ljubico, da bi se mu ne bilo treba boriti, dočim so njegovi tovariši umirali! — Takega zločina niste zmožni! — je vzkliknil Robert, a Carmeri je izbuljenih oči in vsa iz sebe od groze poslušala ta pogovor, ne da bi kaj videla ali razumela. — Mar si ti okleval, ko si se priprav* jal na zločin? Ukradel si mi zakonsko čast, jaz ti pa vzamem voja- ško čast. Pozor torej! Brani se! In vrgel mu je sabljo k nogam, a drugo je krepko stisnil v desnici. Robert jo je hotel pobrati. — Ne. ne, — je zaklical naenkrat, — moje življenje zdaj ne pripada meni. Jutri boste pa lahko raz/polagali z menoj. — Strahopetec! Mar ti naj priso-ftrn zaušnico? In pograbil je svojo rokavico ter udaril mladega Častnika z njo dvakrat po obrazu. Robert je divje kriiknil in pograbil sabljo. Zunaj je divjala nevihta vedno bolj. Neprestano se je bliskalo in grmelo. Tudi krvavi boj še ni bil dobojevan. Tekmeca v kolibi sta pa poznala samo svojo, mržnjo in željo po osveti. Sablji sta krožili okrog njunih glav, križali sta se' in žven-ketali, ne da bi se ta ali onri nasprotnik umaknil le za korak. Zdelo se je že, da zmaguje Saint-Hyrieix, ki je bil večji in močnejši od ritmojstra. Kar je s silnim udarcem iz-bil mlademu častniku sabljo iz rok. Potem je pa njegova sablja v strašnem zamahu zažvižgala po zraku. Začul se je grozen krik. Videč, kakšna nevarnost preti njenemu Ijub-Čku. ie Car men skočila med oba moža. Sablja jo je zadela v prsa in zgrudila se je. ^ . — Morilec! — je zakričal Robert, bi znova je pograbil svojo sabljo ter ao postaval v bn je za- — Zdaj si pa ti na vrsti! Škripal z zobmi. Curek krvi se je prikazal na Saart-Hyrieixovem vratu in rami. Čuteč, da je ranjen, je planil SaintHfiyrieix ves besen nad mladega častnika in mu za-boded sabljo naravnost v prsa. Robert je izpustil sabljo in se zgradil k nepremično ležeči Carmen. Maščevani mož je izginil, ne da bi sc ozrl na nezvesto ženo in njenega ljubčka. Ni pa še napravil sto korakov, ko je nekdo srdito zaklical: — Stoj! Nekdo mu je posvetil v obraz. — Ta spada med gospodo, — je izpregovorfl isti glas. — Se ena mrcina! Ubijte ga! Počil je strel. Saint-Hyrieix se je zgrudil zadet v prsa. m oporni kaz-nenci so izginili v temo. Ves ta čas je ležal Robert nepremično v kolibi. Ni bil mrtev, toda vse se je zavilo pred njegovimi očmi v meglo, vse. strasna drama, ki je rgrai v nji tudi on svojo vlogo, i boreči se ljudje, i po nebu švigajoče strele i njegova izgubrjena Čast Sanjal je in zdelo se nra je v tej čudni samopozabi, da je Carmen pri njem, da se njuna usta dotikajo m da bosta vedno t^co skupaj. Sanjalo se mu je, da je zrak okrog njiju svež, dehteč, nebo sinje, a s Carmen da sta nndroogno bit ftnna ■ pri prvem delu. V dodatku k tem pravilom je izšlo v uradnem listu z dne 12. V. 19>20. ie sledeče: sobni tehnik je upravičen sam snemati odtiske in sam prirejati dele zob in čeljusti v povsem zdravih človeških ustih; prepovedano pa mu je izvrševati kakršnakoli popravila v nezdravih človeških ustih. leto tako ne sme izvrševati, tudi če so usta zdrava, karšaihkoli popravil, ki povzročajo gotove izpremembe, kakor piljenje zobne krone in zobnih korenin, čiščenja, konserviranja in dretja zobnin korenin itd- — Res je, da se teh predpisov mnogi zobni zdravniki niso držali ter so prepuščali svojim zobnim tehnikam izvrševati ne le zobotehuična marveč tudi zobozdravni-ška dela. Zobni zdravniki so grešili na tak način na svoji stanovski časti, zobotehniki pa eo si jeli lastiti na drugi strani tudi zobozdravnika dela. Postopanje zobozdravnikov kakor zo bo tehnik o v je bilo protizakonito. (Zakonodajee je na podlagi tega stanja dovolil v novem zakonu zobozdravnike posle tudi starejšim zobotehnikom za prehodno dobo, d oči m se mlajšim delo v ustih pacijentov zabranjuje.) Sele mlajša zobozdravniška generacija je razčistila situacijo v tem smislu, da je v svojih lastnih ordinacijah zopet potegnila mejo med zobozdravniškim ielom v ustih pacijentov in zobotebničnim delom ▼ laboratoriju. — Člankar v gori citiranem članku omenja tudi mnenje nekega znanega da je v zobozdravniški praksi le 20°/« medi-univerzitetnega profesorja, ki je baje izjavil, cine in 80*/o tehnike. Omenjeni univerzitetni profesor je lahko pač v svoji stroki prvovrsten strokovnjak, ali na zobozdravništvo se ne razume mnogo, sicer bi se ne mogel izraziti tako naivno. Saj mu ni zameriti, ker so pač šli napredki zobne medicine zadnjih 20 let mimo njega in je informiran o njih pač samo le oni, ki je v stalni zvezi z razvojem zobne tehnike, ki je z oralno sepso (strupljevanjem Človeškega organizma potom gnilega zobovja) zainteresirala takorekoč celokupno medicino. Društvo sobnih zdravnikov sa dravsko banovino. Kar se tiče insinuacije, da je pisan članek z dne 9. VIII- t. L jezikovno in vsebinsko na način, ki ne vzbuja vtisa, da ga je pisal akademsko izobražen pisec, pripominjam same toliko, da ljudje z malo izjemo skoro brez višjih Šol niso poklicani kritizirati načina pisanja akademsko izobraženega pisca, zaradi Česar sploh opuščam vsako nadaljnjo polemiko. Dr. L K. Grdo izkorisi delavcev Vsi občutimo krizo ter težko prenašamo njene posledice, eni već, drugi manj. Toda vse kaie, da nosijo vso tezo krize samo neposedujoći sdoji. Predvsem je prizadeto ubogo delavstvo, ki ga gotovi ljudje prav radi prikrajšajo na njegovih prejemkih, pod pretvezo gospodarske krize. Ako dvigneš glas za takega trpina, pa padejo po tebi, da si demagog, da pretiravaš m podobno. Nekateri hočejo celo dokazati, da delavce briljantno plačujejo, med tem ko ima podjetje samo izgubo. Toda te pravljice so nam že znane ki prav dobro vemo kako se da živeti od izgube. Imamo sicer ve© časti vredna podjetja, ki delavce v redu plačujejo m ki jih tudi preveč ne izkoriščajo, toda so med njimi tudi taka podjetja, ki izrabijo vsako priliko, da delavca prikrajšajo na njegovem poštenem zaslužku. Poznam neko tvrdko, kri zaposluje delavce im jim sproti izplačuje tedensko naplačilo 50—100 Dm, ostalo pa pravi, da se bo izplačalo ob koncu stavbne sezone. Ko pa je treba vse delovne dneve v tednu ali v mesecu izplačati, pa skuša to podjetje na vse mogoče načine dokazovati, da dotični delavec ni imel toliko delovnih dni in celo zahteva za dokazalo upravičenih delovnih dni, da se mu dokaže, kaj je delavec delal pred 5 aiH 6 tedni. Ker je navadno delodajalec močnejši, mora delavec popustiti, zaradi česar je zelo občutno prizadet na njegovem poštenem zaslužku. Ta primer nam dokazuje, kako nekatera podjetje izkoriščajo delavce, ki za svoje težko naporno delo dobivajo že itak mejimo plačo in še za to se hoće na tak način delavca prikrajšati na prejemkih. lato podjetje je pred dvema mesecema sprejelo »učenega zidarja, a ker ni bilo takoj zidarskega dela, se je ponudil, da bo toliko Čaaa opravljal navadna dela. Ta dela je dotični zidar opravljal samo tri dni. nato pa je nad 6 tednov vršil svoja zidarska dela. Toda kljub temu, da mu je podjetnik obljubil, da bo imel težaško plačo le toliko časa, dokler bo delal kot težak, mu je tudi za zidarska dela plačal samo ono mezdo, ki je predvidena za težaška dela. Ubogi zidar je prejemal namreč po 50 Din na teden v obliki predujma, a po 6 tednih mu je hotel podjetnik še od težaške plače odtegniti kar 15 ur in mu je za zidarska dela plačal samo toliko, kolikor bi zaslužil kot navaden težak. Podobno, kakor s tem delavcem, se postopa pri tem podjetju z drugimi delavci. Takim metodam in izkoriščanju se mora napraviti konec. Kdor delavce na tak način goljufa, naj se rmi kratkomalo odvzame koncesija, ker v resnici kaj drugega tudi ne zasluži. Storili bomo vse, da se take in podobne »človekoljubne« ljudi razkrinka. Nikdar nismo zagovarjali lenuhov tn delomržn ežev, toda vedno bomo zastavni svojo odločno besedo za one, ki pošteno delajo, ter zahtevali za pošteno dek> rudi pošteno plačilo. Konec mora bHi pljačkanja an izkoriščanja uboge delavske pare. Delavce pa pozivam, da se ne strašijo povedati vseh krivic, ka se jim gode, saj vendar poznajo svoje organizacije in druge primerne forume in oblasti, pri katerih naj se odkrije vse, kar smatrajo za krivico. Grde izkoriščevalce pa naj bo v dno duše aram. R. J. Nedelja, 28. avgusta, 9.30: Prenos cerkvene glasbe rz frančiškanske cerkve; 10: Nedeljske misli, p. dr. R. Tominec; 10.30: Sah, g. dr. M. Vidmar; 11: Salonski kvintet; 12: čas, poročila, plošče; 15.15: Ljudska igTa: > Stric v toplicah« (Ljudski oder); 16.45: Salonski kvintet; 20: Pevski koncert gre. Cirile škerlj-Medve-dove; 20.30: Prenos plesne glasbe iz Park hotela na Bledu; 22: Cas, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 20. avgusta. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: <5as, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: E. Boje: Po poljski zemlji; 19.30: Dr. St. Gogala: Kulturni izvor gospodarstva; 20: Operetni večer. Sodelujejo gdč, Zupanova, g. Jelacin tn salonski kvintet; 21.15: Prenos plesne glasbe iz Park-hotela na Bledu; 22: Čas, poročila; 22.15: Tamburaški sekstet; 23: Napoved programa sa naslednji dan. Torek, 80. avguste.. 12.45: Plošče; 12,45: Dnevne vesti; ISz Cas, plošče, borza; 18: Otroški kotiček (Kmetova); 18.30: Salonski kvintet; 19.30: A. Petelin: Naša zemlja v vsemtrju in ostali planeti; 20: Esperantska ura: Kraške jame (Koren Erika); 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Cas »poročila, napoved programa za naslednji dan. Sreda, 31. avgusta. 12.15: Flooce; 12.45: Dnevne vesti; 13s Cas, plošče, borza; IS: Salonski kvintet; 19: Prenos iz Salzburga; 22: Oas, poročila^ 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. četrtek* 1. septembra. 12.15: Plodče; 12.45: Dnevne vesti; 13; čas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Slike iz narave (g. Herfort); 19.30: Zabavni kotiček (g. Bitežnik); 20: Akademski poklici; 20.30: Klavirski koncert g. Antona Trosta; 21.45: Prenos plesne glasbe iz kavarne »Zvezda«; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Petek, 2. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: P. Horn: Nekaj za starše; 19.30: Gospodinjska ura, vodi gdč, Humekova; 20: Plošče; 20.30: Prenos te Beograda; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Toda te sanje niso trajale dolgo. Kmalu ga je streslo in zdramil se je. Glava mu je bila težka, srce je naglo utripalo. Nehote se je prijel za prsa. Iz rane je curljaia kri in na prstih je začuti! toplo tekočino. — Umiram, Carmen, — je zacepetal. — Toda ti, ti si pri meni, je-tf? In najini duši odideta skupaj m združita se na veke. Ihtenje mu je ogovorilo. Odprl je oči in v svitu b\iskov je zagledal svojo ljubico, ki se je bHa priplazila do njega. In kakor bi jo bil ljubčkov po-giled zdramH yl omedlevice, je zacepetala Ijtfbeče: — Robert! In tiho, s komaj slišnim glasom je pripomnila: — V smrti... s teboj! Na veke! Nastavila mu je usta k zadnjemu poljubu. Robert se ji je približal. Naenkrat se >e pa spomnil vsega, kar se je bi!o zgodilo. — Da! Tvoj mož je knel prav. Ko sc Klani, najdejo tn najini onečašcenl trupli. In tedaj se je z nadčloveškim naporom uprl smrtni omotici, ki ga je že obhajala. Hotel )e živeti... živeti za vsako ceno... vsaj Še nekaj minut. Zatisnil si je z roko rano m se splazil na cesto, vodečo h kaznilnici. Hropel je in omedleval ker so mu moči nagk> pešale. — Ce ranrem, tem boge, — Je po- mislil. — Tako bo pa vsaj moja čast rešena. Ozrl se je. Boj še ni bil končan. Kaznenci so se počasi umikali. Pod pritiskom paznikov in mornarjev so se udajali. Nekaterim se je posrečilo pobegniti — in baš na te je bil nalete! nesrečni Saint-Hyrierx. Drugi so pa podlega4i premoči. Nekateri so bfli že pometali orožje proč ki prosili so usmiljenja. * Ko se je pojavil Robert, so začeli Častniki m vojaki mrmrati. — Kje ste bfli, ritmojster? — ga je vprašal pikro mlad častnik, ki si je z robcem obvezoval rano. S kupa trupel se je dvignik> nekakšno teto. Bil je seržant, ki je imel s sekiro preklano lobanjo. — Kapitan je živ in zdrav, — je dejaJ z glasom umirajočega; — niti praske nima! A mi. mi umiramo! Tedaj je pa Robert odpel bluzo in pokazal svoja okrvavljena prsa. — Pogiejte! — je dejal mirno. Pokazala se Je velika, zevajoča rana. — Ah, oprostite ... oprostite! — se je iel opravičevati častnik. Robert ga pa ni poshršal, brž je pobral na tleh ležečo sabljo, napel vse sile, zbral okrog sebe gručo vojakov, ki so se že hoteHi umakniti pred zadnjim groznim napadom kaznencev, in jim zapovedal: — Naprei! \ %tf SKI za tanjšanje Vam vrnejo vitkost, mladost m lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 kg. Doza 100 tablet Din 46.—» doza 200 tablet Din Proizvaja: Mr. BAHOVEC, Ljubljana OBIŠČITE NOVOOTVORJENI za strojno in ročno vezenje JK1S Kntlanje, ažuriranje, širok ažur za šivilje (špahtel). Vezenje perzijskih preprog:. Tovrstne volne, Osnova in votek (Kette tn Schuss) stalno v zalogi. Konkurenčne cene! Albina Ravnikar, Ljubljana, Igriška 10 NOVI VINODOL najlepše kopališče na Gornjem Jadranu z velikimi in lepimi plažami 2 km dolga obalna pot ob lepem parku. Tenis igrišče. Prvorazredni hoteli in penzioni ter mnogo vil, obdanih od borov. Pojasnila daje Zdraviliška komisija. 146 Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franku »TRIBUNA« F. B. L*, tovarna dvokoles in otroška vozičkov, LJUBLJANA, Karlov&kn c. 4. VEZENJE ZAVES, PERILA. MONOGRAMOV ENTLANJE. AŽURIRANJE, PREDTISKANJE > BREDA c ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA Makar Najcenejše in najlepše morsko kopališče na Jadranu Naznanjam, da tvrdka IV. BRUNČIČ in FR. REBERNIK, pleskarstvo in ličarstvo v Ljubjlani ne obstoja več, ker sva se r&združila že koncem leta 1930. — Sedaj izvršujem samostojno to obrt pod firmo: Rebernik Franc, pleskarstvo in ličarstvo v Ljubljani, Komenskega ulica 22 relefon 3177 Telefon 3177 r DUNAJSKI SEJEM od 4« do 10* septembra 1932 (Rotunda do 11. septembra) Posebne prireditve: 600 LETNICA DUNAJSKE USNJARIJE Pohištvo — RekLama — »Novodobni plinski aparati« Elektrika v gospodinjstvu — Dunajske modne plete, nine, salon za modno kožuhov ino. kožuharji in predelava krzna — RADIO I£I SLABI TOK — Zimsko-sportna razstava 6 posebnim oddelkom »Rast ine in živali v zimi« — Stavbarstvo in gradnja cest, »Rastoča hrsa« — Železno in patentno pohištvo. »Tehnične novosti in iznajdbe« — Razstava U. d. S. S. R. — Posebna bolgarska razstava — Razstava hranil in nasladi! — Poljedelska in gozdarska razstava — Ni-kakega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop na meji v Avstrijo. Ogrski tranzitni vizum se dobi na meji proti predložitvi sejmske izkazal kre. Znatne vozne olajšave na jugoelovenskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju ter na zrakoplovih. Pojasnila vseh vrst kakor tucK sejmske izkaznice (po Din 50) se dobe pri Wiener Messe A. C, Wien VU kakor tudi — v dobi lipskega jesenskega sejma — pri Auskunf tsotefie in Leipzig. Oesterr. Messehaus, pri cestnih zastopnikih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31. Zveza za tujski promet v SUveRJjj (»Putnik«), Dunajska c 1, Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica hotel MUK vis-a-vis glavnega kolodvora. t (GRAZER MESSE) 27. AVGUSTA DO 4. SEPTEMBRA 1932 Jubilejna razstava govedi OD DNE 27. DO 30. AVGUSTA 1932 Razstava perutnine OD DNE L DO 4. SEPTEMBRA 1932 Glavno razpečevališče sejemskih izkaznic ima banka BEZJAK, MARIBOR, Gosposka ulica št. 25 > mM al i og1asi< Vsaka bmomm SO pur, Plodu mo lahko cndi w znamkah. Za odgovor znamkoJ — Na vprašanja brc* znamka trn i ii od&taorfame*. ~ Najmanjši ogl/r* IMv 5^—*. «««««««• SLUŽBE FEVOVODJO se sprejme. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 3276 UČENCA za trgovino z mešanim blagom sprejme s 1. septembrom — J. Vidmar, Brežice. 3261 2 ČEVLJARSKA POMOČNIKA za težje bakandže sprejme — Rade Uzelac, PlaSkL 3260 BOLJŠA GOSPA stara 32 let, energična, zmožna voditi vsako trgovino samo-, stojno ali v pomoč šefu, išče službo. — Cenjene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod >Simpatična 3269«. VEČJE POSESTVO pri Mariboru poceni proda F. Tovornik, Tezno-Maribor. 3249 PENZIONISTL POZOR! Kdor zeli svoj lasten dom v lepem zdravem in mirnem kraju Sevnice ob Savi, poljubne velikosti in oblike hiše ter poljubno velikost vrta, v ceni od 30.000 Din naprej, naj piše na naslov: Josip Mere, restavracija, Sevnica — kolodvor. 3240 DIJAKE sprejmem v lepo zračno sobo z vso oskrbo na Miklošičevi cesti št. 13/m, levo. Cena 600 Din. 3273 STANOVANJE v centru, eno- ali dvosobno — išče tročlanska družina, ki je ves dan odsotna. Cen j. ponudbe pod > Mirni dom 3270c na upravo »Slov. Naroda«. HLADILNICO 3000 kalorij, poceni proda Kli-ček, Maribor-Krčevina. 3246 POSOJIlA POT DO LASTNEGA DOMA in blagostanja vsakemu odprta. Pojasnila daje Stavbna hranilnica in posojilnica Ljub-Ijana. Miklošičeva 15. 68,'T POSOJILO Kdo bi posodil mladi gospe 5000 Din, katere vrne z dobrimi obrestmi v petih mesecih, — Cenj. ponudbe na upravo »SL Naroda« pod »Sigurno 3271«. GIMB 2 PAHLJAČASTI PALMI stari 7 let, proda Mina Balon, Kaseze 53 — pri Petrovčah. 3242 DRVA prodaja graščina Boš tanj ob Savi. 3265 AVTO štirisedežen, zelo dobro ohranjen, prodam za eno tretjino vrednosti. Vzamem tudi hranilno knjižico ali bukova drva. Viljem Smole j, Maribor, Ruška cesta št. 9. 3266 KUPIM MIZARSKE SKOBELNIKE kupi Jurij Pollak, strojno mizarstvo v Kranju. 3262 NAJFINEJŠA ZIMA! Kdor je nam en Jem kupiti žimo, si jo lahko ogleda in kupi na Ljubljanskem velesejmu, paviljon >E< v zunanjih prostorih. Cene bodo nekoliko znižane, — Priporočam se za obilen Obisk. — Stanko Remic, predilnica žime, Ljubno ob Savinji. 3256 POUK VSEH TRGOVSKIH PREDMETOV modernih jezikov te nauci doma najceneje, najhitreje, najpopolneje Dopisna trgovska aolm, Ljubljana, Pražako-va uL 8/1 (vogal Miklošičeve ceste št. 30). Najpopolnejša privat-<*gov- — Zahtevajte prospekt! 83/T ZacetnMBd m višji tečaji, za odrasle večerni, za mladino dnevni. Dvakrat tedensko 40.— Din mesečno. Vpisovanje 29., 30. m SL avgusta v Delavski zbornici od %7. do 8. zvečer. KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T GRAMOFONSKE PLOfeJE OD DLN 15— prodaja $ Šlager«, Aleksandrova cesta 4 (prehod >Viktoria« palače). 69/T Klavirji! Pianini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B5-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) MUostljiva! Vase obnašanje napram mani je zgolj krinka, s katero hočete prikriti svoje občutke! — Ljubim Vas — poročil Vas bom! „Moja boš" L septembra PAZ1NO ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, OJgdiHilra^ ulica 4 (nasproti operi). Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON e, 14. Vn plVgRargka tat soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBA družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 2L Telefon 3070 MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T KAM PA GREMO JUTRI? K stari cerkvi v Šiško, kjer bo vrtni koncert. Tam je poceni dobra pijača in jedača! — Veliko veselja za malo denarja! — Priporoča se 3225 REZI KORTTNTK TRPEŽNI AFRffi MODROC1 samo Din MO«— spalne fotelje, fino izdelane. Din 1300.— prodaja Morje, solnce: OMIS PRI SPLITU, Hotel JADRAN PEN SION DLN 39—55. Obrežni pension »KVARNER« V BAČKI na Krku daje prvorazredno oskrbo za 60—65 Din inklus. vse takse. 3195 L. Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg is priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno. NA DOMAČO HRANO dobro, se ceno sprejmejo gospodje in gospodične v centru-mu mesta. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Nizka cena«, event. se poizve tudi naslov«. 3198 GRAMOFONSKE PLOŠČE PO 1.— Din posojuje »Slager«, Aleksandrova cesta 4 (prehod Viktorta palače) in Maribor, Slovenska ulica 18. 70-T MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 6 56/T RUD. SEVER« LJUBLJANA, Marijin trg 2 Telefon 262? 'I Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica 3 je največja regulativu a hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000 Din z%st vse vloge jamči ljubljanska mestna občina em svojim premoženjem in z davčno močjo. Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici KREDITNO DRUŠTVO, za pupilne naložbe pa SODNI DEPOZITM ODDELEK. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po posti pa svoje položnice. Telefon št. 2016 in 2616. # Postni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12 14. BAN BORIS, dentist naznanja otvoritev dentistične prakse za zobozdravstvo in zobotehniko v Zgornji Šiški, Celovška cesta štev. 231 (tramvajska postaja: Nova remiza) Ordinira od 8. do 12« dopoldne in od 2. do 6. popoldne, POZOR GOSTILNIČARJI IN HOTELIRJI! Zelo fina originalna štajerska vina vam nudi po najnižjih cenah Vinarska zadruga Haložan Vino je od najboljših vinogradnikov. Založnik zadruge I. RAHNE, Moste štev. 3 pri Ljubljani Žrebanje v drž. raz. loteriji V. razred. Dne 24. avgusta 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 10.000 št. 42.527. Din 1.000 št. 4.433, 10.879, 10.899, 13.013, 13.031, 19.598, 22.714, 22.742, 22.772, 23.403, 23.488, 35.567, 37.009, 42.543, 42.561, 42.566, 45.723, 45.769, 54.221, 54.233, 54.241. 58.366, 58.377, 65.319, 65.338, 65.371, 69.452, 73.328, 75.639, 81.718, 86.617, 86.670, 93.071, 98.607, 98.651, 98.658, 98.655, 98.678, 98.687, 98.699. Žrebanje se bo vršilo do 1. septembra. Izžrebane srečke ramen Jamo za nove, tako da ima vsak igralec priliko igrati do konca, to Je na največje dobitke. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Ml vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna S? tf Telefon 2496 T&e&rje: ^oajp Za gNaisdno tiskarno«; Fran — 2a upravo in dal Hita: Oton Chrtatof. — Vat i Izubijam.