LOGATEC VAM NUDI KVALITETNA OKNA BALKONSKA VRATA IN ROLETE Ali res wa j lažja pot? O nekaterih vprašanjih samoupravnega sporazumevanja Samoupravni sporazumi so v različnih fazah priprav, na splošno pa bi lahko rekli, da te priprave napredujejo zadovoljivo. Izjema so samoupravni sporazumi iz kakih deset dejavnosti v gospodarstvu in negospodarstvu, kjer še vedno niso uspeli pripraviti niti delovnih osnutkov svojih sporazumov in so se zato znašli v nevarnosti, da potrebnega dela ne bodo opravili do predpisanih rokov. Če se bo to res zgodilo, bodo zaposleni v teh dejavnostih prejemali osebne dohodke, kot jih predvideva tako imenovani sankcijski del družbenega dogovora in ki so gotovo precej nižji od zdajšnih. Sindikati na to nevarnost stalno opozarjajo, več pa ne morejo storiti, saj samoupravnih sporazumov ne pripravljajo sami, temveč nanje dajejo le pripombe in soglasja. Kljub temu da so priprave samoupravnih sporazumov že precej daleč, pa se vedno znova pojavljajo uspešna pojmovanja in težnje, ki so v nasprotju z namenom družbenega usmerjanja delitve. Kot primer za takšna napačna pojmovanja naj navedemo zelo razširjeno miselnost, da naj višji osebni dohodek, ki ga predvidevajo samoupravni sporazumi^ pomeni ,,plačo“ direktorja. Čeprav že dolga leta uveljavljamo nagrajevanje po delu, dejansko torej še vedno vlada pojmovanje delitve osebnih dohodkov po hierarhiji v delovni organizaciji. Ker je direktor na vrhu hierarhične lestvice, mnogi menijo, da je najvišji osebni dohodek namenjen prav njemu. Praksa v mno-gih delovnih organizacijah pa priča, da direktorji niso na vrhu seznama osebnih dohodkov in je zato toliko bolj čudno, da se v glavah mnogih ljudi najvišji osebni dohodek še vedno enači s „plačo“ direktorja. Osebni dohodki direktorjev pa sicer niso najbolj sporna postavka določil osnutkov samoupravnih sporazumov, čeprav je o tej postavki precej govora. Bolj sporna so druga določila, denimo določila o plačevanju nadurnega dela. Kot je znano, sindikati zahtevajo, da mora biti nadurno delo plačano najmanj 50 % več kot delo v rednem delovnem času, mnogim pripravljavcem samoupravnih sporazumov pa to ni všeč. Argumenti, ki jih pri tem navajajo, so zelo različni, med drugimi tudi ta, da visoko vrednotenje dela v podaljšanem delovnem času ne bo vplivalo na nje- (Nadaljevanje na 2. strani) Turistična sezona — z blejskega zornega kota — FOTO: STANE KLEMEN DE SPET V AKCIJI: KAKO DO ZASLUŽKA 1000 DINARJEV_ Skok proti »normali« 2 novim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, ki temelji na novi analitični oceni delovnih mest in je materialno usklajen s samoupravnim sporazumom podjetij konfekcijske industrije, v celjski tovarni perila TOPER povečujejo osebne dohodke v poprečju za 40 %. Po ,,novem“ bodo začeli izplačevati osebne dohodke takoj, ko bo samoupravni sporazum njihove dejavnosti potrdila republiška verifikacijska komisija. S tako skokovitim dvigom, ki pa glede na dosežene poslovne in delovne učinke ne bo prav nič ogrozil akumulacije podjetja, naj bi v letošnjem letu TOPER dosegel poprečni zaslužek 1240 dinarjev na zaposlenega. To ni veliko, če predvidene višje zaslužke primerjamo s sedanjimi poprečnimi slovenskimi zaslužki v gospodarstvu, je pa normalno za boljša podjetja njihove stroke, med katera se - po višini zaslužkov - zdaj uvrščajo tudi sami. Velja omeniti, da je doseda- nji pravilnik vsem zaposlenim za 80% izpolnjevanje delovne dolžnosti zagotavljal zaslužek najmanj 728 dinarjev mesečno, režijskim delavcem pa najmanj 800 din mesečno. Norme, ki ustrezajo poprečnim evropskim normativom, pa v tej tovarni dosegajo v poprečju s 103%. Zato je manj kot 888 dinarjev na mešec doslej prejemalo le 70 med 1100 zaposlenimi; od tega je bilo polovica režijskih delav- (Nadaljevanje na 3. strani) V OKVIRU Brali smo: Na vrhuncu turistične sezone so peki v Šibeniku organizirali stavko in prebivalce tega mesta, z njimi vred pa tudi množico domačih in tujih turistov preprosto pustili brez kruha. Na Jesenicah so začeli stavkati premikači na železniški postaji; mednarodni in potniški vlaki so Pravila igre imeli zaradi tega po nekaj ur zamude, velika škoda pa je nastala tudi zaradi zastoja prevoza blaga. Tak{h primerov bi lahko našteli še več. Ta, ki smo ju omenili, pa ne poudarjamo zaradi časa, v katerem sta se pripetila -čeprav imajo podobne stavke sredi turistične sezone nedvomno posebno težo — temveč zato, da bi si zastavili vprašanje: do kod sega pravica de- . lovcev, da svoje zahteve - če ne gre drugače — poskušajo uveljaviti tudi s skrajnimi sredstvi? Na to vprašanje nimamo jasnega odgovora, ki bi veljal za vse primere. To nedvomno drži, prav tako nedvomno pa drži tudi to, da si moramo prizadevati, najti vsaj približno zadovoljiv odgovor. Ta pa bi bil v tem, da mora vsaka delovna organizacija v svojih internih normativnih aktih zapisati tudi to, kdaj lahko delavci posežejo po skrajnem sredstvu za uveljavitev svojih pravic in kako to lahko storijo. Napisati' moramo nekakšna ..pravila igre“ tudi v zvezi s stavkami in jasno povedati, kakšne so v tem primeru pravice, kakšne pa dolžnosti. Vsaka stavka je dokaz, da je v delovni organizaciji, v kateri je do nje prišlo, nekaj močno narobe - bodisi zaradi neurejenih razmer znotraj delovnega kolektiva, bodisi zaradi zunanjih vzrokov, ki temu kolektivu povzročajo težave. Zato so tudi „zdravila“ za odpravljanje teh težav različna, (Nadaljevanje na 3. strani) \ Obvestilo J \ bralcem \ * Današnja številka J 0 Delavske enotnosti je £ £ izšla v nekoliko okr- £ £ njenem obsegu, ker je £ 0 bilo potrebno preure- 0 £ diti redkacijske pro- £ £ store, zavoljo česar £ 0 tudi novinarji niso mo-0 gli normalno zasnovati £ £ lista. Za okrnjeni ob- £ £ seg se bralcem opra- 0 0 vičujemo. Prihodnja 0 £ številka Delavske enot- £ £ nosti izide spet v nor- # 0 malnem obsegu. Uredništvo DE £ 7 DNI V SINDIKATIH OTOKRONIKA • FOTOKRONIKA $ FOTOKRONIK ALI SPORAZUM NI MOŽEN? Svet za energetiko pri RO sindikata delavcev industrije in rudarstva je v torek obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v podjetjih za proizvodnjo in prenos ter v podjetjih za distribucijo električne energije. Pododbor je v daljši razpravi ugotovil, da ta skupina gospodarskih organizacij vse dotlej ne bo mogla izoblikovati sprejemljivega osnutka samoupravnega sporazuma, dokler ne bo znano, na kakšen način bo elektrogospodarstvu nadomeščena izguba, ki nastaja zaradi politike sedanjih nizkih cen električne energije. Če namreč podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije zaradi sedanjih cen poslujejo z izgubo, če bi se ta izguba prav kmalu lahko prenesla še v distribucijska podjetja, je zares vprašanje, na kakšni osnovi naj bi v tej panogi izoblikovali faktor stimulacije, brez katerega samoupravni sporazum ne bi bil popoln. Zaradi tega bo svet za energetiko predlagal podpisnikom družbenega dogovora - izvršnemu svetu, gospodarski zbornici SRS in RS ZSS - naj se med seboj dogovorijo, kako bodo elektrogospodarskim organizacijam nadomestili izpad dohodka zaradi sedanjih depresiranih cen, ki v tej panogi neposredno vplivajo na oblikovanje osebnih dohodkov po delu. -mg SLOVENSKE KONJICE Pohiteti s pripravami n AH res | < najlažja pol? Na nedavnem posvetu predsednikov osnovnili sindikalnih organizacij in delavskih svetov z območja občine Slovenske Konjice, ki ga je sklical občinski sindikalni svet, so udeleženci ugotovili, da akcija o samoupravnem sporazumevanju o. delitvi dohodka in osebnih dohodkov ne poteka enako zadovoljivo v vseh panogah. Medtem ko so predstavniki usnjarske industrije iu stanovanjskega podjetja poročati, da njihova sporazuma čakata le še na verifikacijo, pa so v precejšnem zaostanku zlasti v kovinsko predelovalni industriji. V tej panogi so na območju konjiške komune tri gospodarske organizacije, ki skupno zaposlujejo več kot tisoč delavcev ali dobro četrtino zaposlenih v tej občini. Blizu podpisa sporazuma so tudi v lesno-prede-iovalni industriji, v trgovini in v drugih storitvenih dejavnostih. Udeleženci posveta so posebej poudarili, da bo treba pohiteti s pripravami sporazumov. Izgovori o dopustili niso najbolj prepričljivi, saj to velja tudi za tiste panoge, ki so to pomembno družbeno in gospodarsko nalogo prav v tem obdobju že opravile. Zelo neprijetno bo namreč nositi neugodne posledice nepravočasno pripravljenega samoupravnega sporazuma, saj je rok, do katerega je treba to nalogo opraviti, vsak. dan bliže. Drugi del razgovora pa so predstavniki osnovnih organizacij namenili analizi ankete o samoupravljanju v delovnih organizacijah na območju občine, ki je bila izdelana v juniju letos. Strinjali so se z ugotovitvijo komisije za gospodarstvo in samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu, da ni v celoti in popolnoma ošvetlila sedanje stanje samoupravljanja v občini. Zato so sprejeli predlog komisije, da bi jo na jesen dopolnili s posebno anketo med zaposlenimi. V. L. NA LINIJI 323-554 SLOVENSKA BISTRICA Mnoge nepravilnosti v odnosih med obrtniki in njihovimi delavci so spodbudile občinski sindikalni svet v Slovenski Bistrici k odločitvi, da bo ustanovil sindikalno organizacijo delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Ugotovili so, da zasebniki na področju občine zaposlujejo kakih 350 delavcev, ki doslej še niso vključeni v sindikat. Pred nedavnim izvedena anketa med delavci pri zasebnih delodajalcih ni popolnoma uspela, saj je od 300 anketiranih vrnilo izpolnjene anketne lističe samo 40 delavcev. Več kakor polovica odgovorov je potrdila smotrnost predloga občinskega sindikalnega sveta, medtem ko so drugi odgovorili, da so pred upokojitvijo ali pa odhajajo v JLA in zato do tega vprašanja nimajo odnosa. Vodstvo občinskega sindikalnega sveta Slovenska Bistrica je z delavci, ki so bili pripravljeni vključiti se v sindikalno organizacijo, že pripravilo razgovor in se na njem dogovorilo, da bodo kljub majhnemu številu bodočih članov že v naslednjem obdobju ustanovili sindikalno organizacijo. - v. h. ADALBERT TEŽAK, PREDSEDNIK TOVARNIŠKEGA ODBORA O DELU SINDIKATA V MARLESU OBETAVNI ZAČETEKI Tovarniški odbor uspešno uresničuje svoj delovni program Marles, lesna in pohištvena industrija, združuje osem delovnih enot. Tri enote so na območju sedeža podjetja v Limbušu pri Mariboru, druge pa v Podvelki, Lovrencu, Ljutomeru, Ormožu in Beračevi. Taka raztresenost delovnih enot pa narekuje tudi posebno organizacijo sindikalnega dela v podjetju. ,,Vsaka delovna enota ima svojo osnovno sindikalno organizacijo, ki jih združuje osrednji tovarniški odbor sindikalnih podružnic Marles. Sindikalne organizacije delovnih enot so ustanovile tovarniški odbor s posebnim namenom: oblikoval naj bi skupna stališča, se zavzemal za enotno politiko in s tem zagotavljal celovitost dela vseh članov sindikata, ki žive pod streho Marlesa. Sicer pa so osnovne organizacije sindikata posameznih delovnih enot v svojem delovanju povsem samostojne .. .,“ nam je povedal Adal-bert Težak, predsednik tovarniškega odbora v Marlesu. Tovarniški odbor sindikalnih podružnic Marles deluje pravzaprav šele dobre štiri mesece. To je razmeroma kratek čas, pa vendar . . . ,,Načrt dela v tej mandatni dobi smo si v glavnem zastavili že na obč- nem zboru . ..,“ je nadaljeval Adal- bert Težak. „Želja večine je bila med drugim, da začnemo spet izdajati svoje interno glasilo, ki smo ga prenehah tiskati v naših najtežjih časih, v času gospodarske reforme. V letih, ko časopis ni izhajal, je nastala v obveščanju članov kolektiva huda vrzel. Bili smo mož besede: že prvega maja smo izdali prvo številko, dva meseca pozneje je izšla druga številka in v pripravi je že tretja . . .“ no ocenili sodelovanje sindikata z vodstvom podjetja." Tako kot v številnih delovnih organizacijah tudi v Marlesu sindikat ve, kaj hoče. Poleg tako imenovanih ..vsakdanjih" nalog spremlja in aktivno sodeluje pri oblikovanju vseh pomembnejših samoupravnih aktov. Svoje pomoči seveda tudi ni odrekel, ko je šlo za oblikovanje stališč do samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v njihovi dejavnosti. „ln druge naloge, o katerih je bilo največ govora na zadnjem občnem zboru tovarniškega odbora sindikata (Nadaljevanje s 1. strani) govo zmanjševanje,' temveč na njegovo povečanje, ker bodo delavci zainteresirani, da naredijo čimveč 'nadur, in bodo zato v rednem delovnem času delali manj, kot bi lahko. To je seveda res možno, vendar pa se po mnenju sindikatov tej nevarnosti lahko izognemo z dobrim nagrajevanjem dobrega dela- v rednem delovnem času. Sindikati so prepričarji, da bodo visoke postavke za nadurno delo organizatorje dela prav kmalu prisilile, da načrtovano proizvodnjo dosegajo z boljšo organizacijo dela v rednem delovnem času, ne pa z delom v podaljšanem delovnem času. Slej ko prej pa je v pripravah za podpis samoupravnih sporazumov največ problemov s tako imenovanimi kalkulativ-nimi osebnimi dohodki (KOD). Najbrž ime, ki, smo ga dali tem . dohodkom, ki so osnova za delitev z družbo, ni najbolj ustrezno in jih zato tudi mnogi pojmujejo napak. Nekateri mislijo, da so KOD nekakšna spodnja meja še sprejemljivih dohodkov; drugi menijo, da so to ,,dovoljeni" osebni dohodki, ne manjka pa tudi takih, ki KOD razumejo kot nekašne zagotovljene dohodke. Res pa ni nič od tega: to so enostavno dohodki, ki niso oziroma ne bodo obdavčeni. Prav zaradi tega — zaradi njihove neobdavčljivosti — pa so v pripravah za podpis samoupravnih sporazumov močno prisotne težnje, da se ti dohodki postavijo na čim višjo raven. To pa povzroča resne probleme in nesporazume. Kot je znano, slošna družbena dogovora nista postavila zgornje meje osebne porabe, ki bi se je morali držati samoupravni sporazumi. S tem so partnerji družbenega dogovora — med njimi tudi sindikati — poudarili svoje zaupanje, da bodo samoupravni sporazumi „Na občnem zboru smo ugotovili, da so osnovne organizacije sindikata doslej premalo izkoristile pravico, da sodelujejo na sejah svetov delovnih enot, upravnega odbora in delavskega sveta. Ta pravica je namreč zagotovljena osnovnim organizacijam s statutom podjetja in je nismo zapisali zaradi lepšega. Dogovorili smo se za to, da bodo v tej mandatni dobi delale sindikalne organizacije s samoupravnimi organi bolj z roko v roki, kot pa je bilo to doslej v navadi. Sicer pa smo ugod- Pripravljena za podpis Svet za gospodarstvo, lesno industrijo ter industrijo celuloze in papirja o osnutku sporazumov gozdarjev in lesnih delavcev Na zadnji seji sveta za gozdarstvo, lesno industrijo ter industrijo celuloze in papirja pri republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva so obravnavali osnutke samoupravnih sporazumov za lesno industrijo in za gozdarstvo. Člani sveta na oba osnutka niso imeli kdove koliko pripomb. Pri predlogu osnutka za lesno industrijo se člani sveta niso strinjali s formulo za izračun-najvišjega osebnega dohodka, saj ne daje jasnega odgovora, kolikšen naj bi pravzaprav bil najvišji osebni dohodek v tej skupini delovnih organizacij. Sestavljavci sporazuma bodo zato morali v najkrajšem času pripraviti novo formulo za izračun najvišjega osebnega dohodka. V zvezi s predlogom osnutka samoupravnega sporazuma za gozdarstvo pa so člani sveta menili, da v sporazumu ne bi smeli spreminjati določila o dodatkih za težavnostne delovne razmere, kot to zahtevajo predstavniki gozdnih gospodarstev. Le-ti namreč želijo, da naj bi dodatke zavoljo pomanjkanja sredstev zmanjšali. Dodatki za težavno delo pa morajo ostati po mnenju sveta takšni, kot so zapisani v osnutku, saj je nekaj povsem drugega, če jih posamezna gozdno-gospodarska podjetja ne morejo izplačati. To pa pomeni, da bodo morale prav te delovne organizacije proizvodnjo še bolj intenzivirati, če bodo hotele zadostiti samoupravnemu sporazumu. To je navsezadnje tudi smisel samoupravnega sporazumevanja. republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, nakar ju bodo vse zainteresirane delovne organizacije lahko tudi podpisale. (mž) Na Bližnji vzhod V petek, 13. avgusta, je odpotoval na Bližnji vzhod tajnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Jože Marolt. V Beirutu bo obiskal sedež libanonske sindikalne konfederacije, od 20. do 24. avgusta pa se bo v Damasku udeležil IV. kongresa palestinske sindikalne federacije. Jože Marolt zastopa na tej poti Zvezo sindikatov Jugoslavije. Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je ustanovni član mednarodnega sindikalnega komiteja solidarnosti s Palestinci in palestinskimi delavci. Sodelovanje med sindikati Jugoslavije in Palestine se je zlasti poglobilo po izraelskem napadu na ZAR leta 1967, odkar svet Zveze sindikatov Jugoslavije podpira palestinske sindikate in Palestince ne samo politično in moralno, temveč tudi materialno. Pred kongresom palestinske sindikalne federacije bo Jože Marolt na povabilo libanonskih sindikalnih delavcev obiskal tudi vodstvo libanonske sindikalne konfederacije in se z njim pogovarjal o poglobitvi sedanjih stikov med sindikati obeh držav. Ta sindikalna centrala na Bližnjem vzhodu je nastala z združitvijo vseh libanonskih sindikalnih organizacij in pomeni največji uspeh letošnjega sindikalnega kongresa v Libanonu. D. R. realno začrtali raven in osebne porabe, ki bi sicer primeru nebrzdanega zviševJ - lahko pomenila resen f ment inflacije. Vemo pa. smo to nevarnost skušali odf viti med drugim tudi z uv^ družbenega dogovarjanja iaj moupravnega sporazumeva^N^ in vemo tudi, da je zato v', De|, členu zakona o družbenem ‘jeriia • govarjanju in samoupravno Q sporazumevanju zapisano, bo delitev dohodka in oseb] ^no dohodkov — če samouprJMoVni sporazumi ne bodo upošt^neri^ elFlajo f") do Ida intencij tega zakona — usrm1 pač izvršni svet .. , 1(la Tako omenjeni zakon, ka|irva2 tudi oba splošna družbena Pdiiu govora poudarjajo, da moljen biti osebni dohodki zaposkfij'}'11' odvisni predvsem od uspešflTOg^ gospodarjenja delovnih orgTjtim! zacij, in zato poudarjajo P01Vej ^ tako imenovanega faktorja w,Io mulacije. Ta faktor mora vjiuma moupravnih sporazumih i1’1”4! zt prednost pred KOD, ki so s^ obračunski element. V pm pa je pogosto drugače in 111 redki osnutki samouprav1* sporazumov, ki faktor stin"1 cije zanemarjajo, pretirano' poudarjajo KOD, verjetne prepričanju, da čim višja ra'l KOD pomeni najlažjo pot za*jS p( gotovitev načrtovanih oseb1*! dohodkov. S tem pa prelij varnost, da bodo delavci Ke''*" razumeli kot nekakšno zagot( // Ijeno mezdo ne glede na rezl£V j tate gospodarjenja svoje de!l)h g ne organizacije. Jolžn Velja omeniti, da moram%ar samoupravnimi sporazumi 'To drugim usklajevati tudi odn%a]. med panogami, dohodek nalij ng gojno nekvalificiranega delaT^g pa je pomemben element teKraj, usklajevanja. Če se pri dolo| vj nju KOD ne bomo držali i^I.k dišč splošnih družbenih doL^ vorov, potem bodo primerj%)rni med panogami tako rekoč ■mogoče. In če bodo neka%a sporazumi dolačali KOD j^arje kot to nredvirleva družbeni kot to predvideva družbeni tfr.~.wu manj kot liti ai^ev Prejamli le tisti delavci, a* ne bodo dosegali norm, ozi-tetm? tisti delavci, ki opravljajo Jnsjno nezahtevna fizična dela. i. vidika uresničevanja sklepa ■ konference slovenskili sindi-m °V’11 ai ^1 najnižji zaslužki za jPonalno delo v rednem delov-[1Ie|rri času do konca letošnjega jjf a. dosegli poprečje 1000 di-.rlev> spremenjeni pravilnik o r^i osebnih dohodkov v to-r^i TOPER pa tak zaslužek J^Ktično zagotavlja vsem de-/L Cern, ki bodo v redu opravili >10 dolžnost. if Najprej rezultat, Jj POTEM ZASLUŽEK z' Za 40 % zvišanje mase oseb-J, 8a dohodka bo TOPER po-(‘teboval 4,5 do 5 milijonov di-lla>]ev več sredstev, j »Odkar TOPER stoji, če fir?em tako reči, nismo dosegli atath Posl°vnih in delovnih re-1 L, ,tov’ Pa jd1 dosegamo v ošnjem letu. Zato bomo tudi T°večane dohodke lahko izpla-jL| > ne da bi to kakorkoli ogro-l41*0 našo akumulacijo," je po- ljem s samoupravnim sporazumom. Za 100 dinarjev namreč ostajamo zadaj. Naša želja seveda je, da bi izkoristih tisto, kar bo dovoljeval sporazum. Pot k temu cilju pa vodi preko večjega in bolj uspešnega dela. Zato zdaj razmišljamo o dodatni stimulaciji za povečane delovne in poslovne učinke. Konkretno; kdorkoli bo presegel normo do 5 %, bo dobil osebni dohodek v višini doseganja in preseganja norme; kdor pa jo bo presegal za več kot 5 %, mu bo presežek norme obračunan v dvojnem znesku. To določilo bi veljalo za proizvodne delavce, vštevši z obrato- vodji. Za razliko od teh delavcev, ki bodo torej stimulirani na podlagi proizvodnih učinkov, se bo stimulacija za vse druge delavce, torej za vodilne ljudi in službe, oblikovala' na podlagi udeležbe v več ustvarjenem dohodku. Z vsem tem bi torej bil sleherni član kolektiva še dodatno stimuliran za večje učinke, s tem pa tudi za boljši osebni dohodek." BODO DOVOLJ „DOLGl“? S prvim avgustom so v tovarni TOPER prešli na novo organizacijo dela. Njeno bistvo je v tem, da je podjetje zdaj zaokro- ženo po komercialno proizvodno tehnološkem načelu na 4 specializirane enote. Na ravni podjetja obstaja le še uprava — brez komerciale in tehničnega sektorja - z razvojnim oddelkom, kije bil na novo ustanovljen. Taki organizaciji podjetja bodo prilagodili tudi ugotavljanje in delitev dohodka, skratka samoupravno organiziranost podjetja. „Skok pri osebnih dohodkih ob hkratni reorganizaciji podjetja pomeni za nas zelo veliko spremembo in novost," je poudaril Drago Mehle, predsednik tovarniške organizacije sindikata. ,žato nas nekoliko skrbi, če bomo dovolj ,dolgi‘, če bomo, skratka, ob tolikih nuj-nih spremembah zdržali sedanji tempo v proizvodnji, ki nam edino zagotavlja take rezultate, kot jih dosegamo zdaj, in take zaslužke, kot naj bi jih na osnovi dosežKov našega dela začeli izplačevati. Po mojem prepričanju zaskrbljenost ni neutemeljena, vendar pa spet ni takšna, da težav ne bi mogli premagati, če bo ves kolektiv podprl spremembe v načinu dela, poslovanja in gospodarjenja, kot smo jih, za zdaj poskusno za obdobje treh mesecev, pravkar začeli izvajati." MILAN GOVEKAR Pravila igre (Nadaljevanje s L strani) praviloma pa precej grenka. Račun za zdravljenje včasih plača v celoti delovni kolektiv, v katerem je prišlo do stavke, pogosto pa se ta račun prenese tudi na širšo skupnost. Slednje gotovo velja za primera, ki smo ju omenili: tako sta stavka šibeniških pekov kakor tudi stavka premikačev m jeseniški železniški postaji povzročili škodo širši skupnosti, ki je prav gotovo bila precej večja, kot pa so bile koristi, ki so jih dosegli delavci, ki so z ustavitvijo dela želeli izsiliti zadovoljitev svojih zahtev. Vemo, . da je vsaka stavka huda nezaupnica samoupravljanju, vemo pa tudi, da naše samoupravljanje iz različnih vzrokov ni na takšni ravni, da bi jih izključevalo. Če so torej stvarna možnost, s katero moramo računati, potem bi kot organizirana družba morali misliti tudi na to, kako bi stavke postavili v okvire, ki ne bodo presegali vzrokov, zaradi katerih do njih prihaja. Na vsak način pa kot družba ne moremo dovoliti, da bi skupnost plačevala težke račune za škodo, ki nastaja ob uveljavljanju pravic ožjih skupin. S tem, da bi zapisali ,,pravila igre" tudi za stavke, seveda še ni rečeno, da teh ne bo več. Prav gotovo pa jih bo manj, če pa bo že do njih vseeno prišlo, potem bomo vsaj vedeli, da se jim ni bilo moč izogniti in da bo račun zanje plačal tisti, ki ga je naredil. MLAN POGAČNIK .J nIIMI ST POHIŠTVO i predsednik delavskega f. eta Ivan Salobir in nadaljeval: ,. »S spremenjenim pravilni-"■0ni o delitvi osebnih dohod- IL — _______ _ v smo povečali osnove oseb-^0k°dka predvsem nižjim Pso gorijam delavcev> vodilni pa °stali na starih osnovah. Naš | je namreč bil. da bi najprej m niejah možnosti — primerno izgrajevali neposredne prizva-i Ce in-jim, z druge strani, za-jp°vili minimalni standard. Mi-ylrri> da smo zdaj to le dosegli, i ^dar moram dodati, da nihče a naših delavcev ne dobi ni-esar podarjenega. Hočem reči, > -a 56 glede na osnove osebnega j 0n°dka konkretna izplačila na |Podobnih delovnih mestih zno-j?3! istega obrata ali med obrati [ okaj razlikujejo. Nanje pa vpli-: a bolj kot vse drugo- tudi pri-uavljenost in delavoljnost ljudi ^ih, potem pa šele vplivajo Jnovne razmere in organizacija Proizvodnje. ^ predvidenim zvišanjem ^bnih dohodkov v masi še edno ne bomo dosegli tiste avni kalukaltivnih osebnih dogodkov, kot naj bi bili dovo- Piše: RADO MIKLIČ O vprašanjih sporazumevanja V dosedanjem poteku samoupravnega sporazumevanja se je porodilo nekaj zanimivih in aktualnih vprašanj. Med njimi so tudi takšna, ki zadevajo uporabo samoupravnih sporazumov in nekatere posledice, ki lahko nastanejo pri tem. Da bi odpravili nejasnosti, ki jih ponekod čutijo kot eno od ovir za nemoten potek sporazumevanja in ki so nekaterim celo razlog za mnenje, da bi kazalo že sedaj novelirati zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (v nadaljnjem besedilu zakon) objavljamo odgovore na nekatera od teh vprašanj, ki jih je pripravil pomočnik republiškega sekretarja za delo Rado Miklič. KDAJ ZAČNE VELJATI SAMOUPRAVNI SPORAZUM? Ker zakon v 7. členu določa, da je samoupravni sporazum „sprejet“, ko da pristojni organ sindikata soglasje in ko ga sprejmejo pristojni organi upravljanja udeleženk sporazumevanja, so nastala različne razlage o tem, kdaj začne samoupravni sporazum veljati, to je, kdaj je pravno veljaven in tudi pravno učinkovit. Za to pa ne zadošča zgolj opisana faza spreje- manja, potreben je še njen zaključni del: potrebna je ugotovitev, da je samoupravni sporazum - skladen z zakonom. Šele ta ugotovitev zaključi celoten postopek sporazumevanja. Samoupravni sporazum začne potemtakem veljati: — ko verifikacijska komisija ugotovi, da je v skladu z zakonom in družbenim dogovorom in na podlagi takšne ugotovitve s pismeno odločbo odredi njegov vpis v register (13. člen zakona) ali — ko poseben petčlanski arbitražni svet, ki gaje imeno- vala Skupščina SR Slovenije, odloči o spornem vprašanju, zaradi katerega je verifikacijska komisija z obrazloženo odločbo odklonila vpis, podpisnice sporazuma pa se z oceno in predlogi komisije ne strinjajo in sporno vprašanje predložijo v odločitev arbitražnemu svetu; njegova odločitev je dokončna in postane sestavni del samoupravnega sporazuma tako, da se na podlagi te odločitve sporazum vpiše v register in postane tako veljaven. Sam „sprejem“, to je soglasje pristojnega sindikalnega organa in sklepi o sprejemu, ki jih sprejmejo pristojni organi upravljanja udeleženk sporazumevanja (glej 2. odstavek 7. člena zakona), samoupravnemu sporazumu še ne da pravne veljave, pravne uporabnosti in učinkovitosti. To daje šele odločba, s katero se odredi njegov vpis v register, kar pomeni, da je samoupravni sporazum v skladu z zakonom in splošnim družbenim dogovorom in da so izpolnjeni vsi pogoji (vsebinski - zlasti 1. in 2. člen zakona in procesualni — določbe 4. do 7. člena zakona) za njegovo pravno veljavnost in učinkovitost. Za izpeljavo verifikacijskega postopka zaradi uveljavitve samoupravnega sporazuma morajo skupne komisije (1. odstavek 6. člena zakona) predložiti verifikacijski komisiji samoupravni sporazum, h kateremu je dal svoje soglasje pristojni organ sindikata (7. člen zakona) in kakršnega so sprejeli pristojni organi upravljanja udeleženk sporazumevanja (7. člen zakona). Poleg tega morajo biti priloženi podatki in obrazložitve po predpisani metodologiji (3. odstavek 19. člena splošnega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah); verifikacijska komisija mora namreč preizkusiti/ ali v sporazumih predvidena merila zagotavljajo uresničevanje meril, ki so okvirno orisana v 1. in 2. členu zakona, kar je bistvo presoje zakonitosti samo-upravnih sporazumov. Brez predpisanih podatkov pa to ni mogoče, zato je njihova predložitev nepogrešljiv sestavni del postopka, ki je predpisan za sprejemanje in pravno uveljavitev samoupravnih sporazumov. OD KDAJ SE SAMOUPRAVNI SPORAZUM UPORABLJA? Tudi samoupravni sporazumi so normativni pravni akti, za katere velja splošno pravilo, da se ne morejo uporabljati za nazaj (da ne morejo imeti vzvratne moči), če ni taka uporaba posebej in izrecno določena kot točno opredeljena izjema. Samoupravni sporazumi se lahko torej uporabljajo od dne, ko postanejo pravno veljavni. Edina izjema je obračun sredstev za osebne dohodke po merilih pravno veljavnih samoupravnih sporazumov; samo ta se lahko opravi za čas od 1. maja 1971 leta dalje. To edino izjemo je uveljavil izvršni svet Skupščine SR Slovenije s svojim odlokom o začasnih ukrepih na področju ugotavljanja sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov, s katerim je bila podaljšana veljava 11 % omejitve višine teh sredstev, njena odprava pa vezana na uveljavitev samoupravnih sporazumov z omenjeno retrogradno uporabo s temi sporazumi uveljavljenih meril za ugotavljanje višine teh sredstev-(NADAljEVANjE PRIHODNJIČ) EKCORRADO Tomc Water Kako odpraviti nelikvidnost? Izračunali so> da je v prvem četrtletju letos vsak upnik na izplačilo svojih terjatev čakal 86 dni — Ni drugega izhoda, kot zaostriti pravila igre ... v jugoslovanskih sindikatih I I POZABLJENI SPORAZUM BOSNA IN HERCEGOVINA I I I I I Veliko gradbenih delovnih organizacij v Bosni in Hercegovini ne upošteva samoupravnega sporazuma o pogojih pridobivanja in delitve dohodka. Od 42 podjetij, ki so podpisale ta dogovor, jih je samo 27 izpolnilo svojo dolžnost, da posredujejo podpisnikom podatke o številu zaposlenih in o delitvi dohodka. To je ugotovilo predsedstvo republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev BiH, ko je v minulem tednu pretresalo vprašanja v zvezi z uresničevanjem samoupravnega sporazuma. Obenem pa so v predsedstvu ugotovili, da tudi med tistimi 27 delovnimi organizacijami, ki so posredovale sindikatom dolžne podatke, kar 17 delovnih kolektivov ni izpolnilo minimalnih zahtev sporazuma. Tako je v teh podjetjih v januarju letos prejemalo več kot 2000 delavcev nižje osebne dohodke, kot pa jih določa samoupravni sporazum. Ta številka se je kasneje sicer nekoliko zmanjšala, vendar je bilo v marcu še vedno 1200 delavcev, ki niso dosegli dogovorjenega minimalnega osebnega dohodka. Značilno je tudi to, da več kot polovico tistih, ki v marcu niso dosegli s sporazumom dogovorjenega minimalnega osebnega dohodka, predstavljajo kvalificirani delavci. Predsedstvo tega sindikata je zato sklenilo, da morajo v vseh delovnih organizacijah, kjer ne izpolnjujejo določil družbenega dogovora, takoj proučiti vzroke za to, v drugem polletju pa uveljaviti konkretne ukrepe, da bi uskladili osebne dohodke z določili sporazuma. I I I I I I Nobenega dvoma ni več, da je med težavami, ki tarejo naše gospodarstvo, na prvem mestu prav vsesplošna nelikvidnost. Mnoga podjetja, tudi tista, ki dobro gospodarijo, vsakega prvega komaj nastrgajo dovolj denarja za izplačilo osebnih dohodkov. Gospodarstveniki so izračunali, da je v letošnjem prvem četrtljetju vsak upnik čakal na izplačilo svojih terjatev v povprečju 86 dni. Vsa logika gospodarjenja je postavljena na glavo: upnik prosi dolžnika, naj mu plača dolgove, le-ta pa ostaja nekaznovan. Gre torej za pravo diktaturo dolžnikov. Upniki postajajo hkrati dolžniki in tako se ustvarja splošna atmosfera neodgovornosti v poslovnem in samoupravnem življenju. Neodgovorni niso samo kupci, ampak tudi prodajalci, ki dajejo blago na kredit nesol-ventnim strankam ter se zanašajo, da bo banka v splošni zmešnjavi morala priznati izdane fakture. Kot najvišjo stopnjo neodgovornosti pa bi bhko ocenili ravnanje bank, ki najčešče opravljajo samo tiste naloge za izplačila, ki se nanašajo na kupoprodajo med njihovimi komitenti. To najbolj ovira že tako zaprte denarne tokove. Od takšnih razmer imajo korist predvsem slabe delovne organizacije, ki lahko prikrivajo resnično stanje svojega poslovanja. Neredno plačevanje in nelikvidnost sta nedvomno posledici mnogih nedoslednosti v ekonomskem sistemu in splošni politiki našega razvoja, ki ne spoštuje logike denarja. Denar tiskamo po kriteriju, da ga mora biti zadosti za vsako povečanje proizvodnje, namesto da bi z njegovo pomočjo dobršen del nerentabilne proizvodnje ukinili za vselej. Federacija je kot rezultat medrepubliških licitacij lahkotno sprejemala obveznosti, ki jih ni bila sposobna izpolniti in je postajala dolžnik gospodarstva, banke pa so z oročanjem sredstev izčrpavale likvidnost gospodarstva in ustvarjale sredstva za neuresničljive programe pogosto pod političnim pritiskom. Gospodarstvo je bilo prisiljeno, sprejeti to igro, hkrati pa je skrb za likvidnost prepustilo bankam in političnim organom. Kako presekati ta gordijski vozel? Če hočemo najti pot iz začaranega kroga nelikvidnosti, bomo morali z usklajeno družbeno akcijo zaostriti finančno disciplino in se ravnati pri plačevanju po znanih pravilih, razen tega pa se odločiti za bolj stvarno monetarno-kreditno politiko. V celotni sedanji in prihodnji ekonomski politiki moramo uresničevati načela gospodarske reforme. Nenačelni in neodgovorni splošni praksi gospodarskega ukrepanja srrio dovolj dolgo dovoljevali, da je kalilo poslovne odnose. Zato se moramo poslej usmeriti na spodbujanje vseh družbenih dejavnikov, ki lahko pomagajo odpraviti nelikvidnost. Za nič drugega sicer ne gre kot za obnovitev osnovnega načela trga — da je dolgove treba resnično plačevati. Vendar pa se je težko vrniti na to trnovo pot gospodarske logike, ko pa smo se že navadili lepo živeti na račun tujega dela. Vsaj za vse tiste, ki živijo na tuj račun. v. K. Trgovini več denarja Svet za trgovino gospodarske zbornice Makedonije je ugotovil, da je treba v sodelovanju z bankami zagotoviti večja obratna sredstva trgovinskim organizacijam. Te imajo skupaj 1606 milijonov obratnih sredstev, kar je le 22,6 % skupnih obratnih sredstev, ki jih ima makedonsko gospodarstvo. Pri tem pa so to še vedno tuja sredstva; kratkoročni in dolgoročni krediti predstavljajo kar 87,7 %. Lastna obratna sredstva trgovine znašajo torej le 11,4%, medtem ko lastna sredstva trgovinskih organizacij v Jugoslaviji znašajo 22,9 %. Zaostanek je več kot očiten! Zadolžuje naj se gospodarstvo Na Hrvaškem razmišljajo o spremembi predpisov o najemanju tujega kapitala Na nedavni seji hrvaške skupščine za vprašanja zunanje politike in odnosov s tujino republiškega in gospodarskega zbora so 'ugotovili, da bomo ne glede na velike dolgove, ki jih ima Jugo- slavija v tujini, morali tudi v bodoče računati s tujim kapitalom, vendar pod drugačnimi pogoji kot doslej. Sistem bi namreč moral omogočati, da se v tujini lahko zadolžujejo samo Za kompenzacije V skupščini Vojvodine so v razpravi o kompenzacijah poudarili, da ima razvoj agroindu-strijskega kompleksa v Vojvodini veliki vendar ne odločilen pomen., Čeprav je kmetijstvo 1956 prišlo v ugodnejši položaj, pa se je vendar do leta 1969 iz jugoslovanskega kmetijstva pre-lilo v druge panoge kakih 60 milijard dinarjev. Ker je delež Vojvodine v jugoslovanskem kmetijstvu 25 %, se je iz Vojvodine prelilo 15 do 18 milijard dinarjev. Čeprav je bil sprejet dogovor o enotnem trgu, vprašanje kompenzacij še vedno ni urejeno. Če bomo še naprej ohranih politiko depresivnih cen kmetijskih pridelkov, bo morala federacija imeti na voljo sredstva za kompenzacije. Tudi sredstva za regrese in premije morajo ostati na ravni federacije. Ni normalno, da Vojvodina, ki daje prek polovico tržnih Viškov kmetijskih pridelkov, nima nikakršnega vpHva na trg in cene, so poudarili poslanci v pokrajinski skupščini. tiste gospodarske organizacije, banke in področja, ki so in bodo sposobna vračati vložena sredstva. V dosedanjem zadolževanju naše države sodeluje Hrvaška — po sodbi tamkajšnjih gospodarstvenikov — v veliko manjšem obsegu kot to dopušča družbeni proizvod te republike. Večje zadolževanje bi dopuščal tudi njen devizni priliv. Poleg kreditov, ki naj bi jih republika dobila po bolj ugodnih pogojih, je potrebno dati prednost tudi mednarodnim korporacijam in skupnemu vlaganju kapitala v Hrvaško. Tuji kapital pa naj bi v glavnem namenih razvoju industrije in razvoju infrastrukture ter drugim negospodarskim investicijam. Najprej izvoz, nato... Sklad za pospeševanje, proizvodnje in izvoza koruze je zahteval od ZIS, naj odobri izvoz 300.000 ton koruze letošnjega pridelka. Motiv za izvoz je v dobrem pridelku in ugodnih cenah. Toda ta predlog bi kazalo soočiti tudi z resnim pomanjkanjem krme v letošnjem letu in z dejstvom, da smo do konca junija uvozili že 310.000 ton koruze! Slovenija in Vojvodina pa zahtevata uvoz še 300.000 ton koruze. Kaj torej .storiti? Delovni teden v resnici Dvakrat prestavljeni zakonski rok za uvajanje 42-urnega delovnega tedna ni spoštovalo v Srbiji samo 2% podjetij, večinoma kmetijskih, kar kaže na to, da je v tej republiki dokončno uveden skrajšani delovni teden. Skrajševanje delovnega časa pa je privedlo v večjem številu delovnih organizacij tudi do neracionalnega izkoriščanja zmogljivosti, tako da moderni in dragi stroji stojijo po dva dni v tednu. Samo 16 % podjetij dela v dveh izmenah, v vsakem desetem podjetju pa se stroji izkoriščajo v treh izmenah. V skupščini Srbije so pouda-rili, da ni realno prizadevati si za nadaljnje skrajševanje delovnega časa vsaj do 1975. leta, kajti že danes imamo dejansko 39-urni delovni teden, ker se med delom prizna tudi polurni odmor, ki ga v drugih državah ne štejejo v nominalni delovni čas. DRAŽA MARKOVIČ, | sednik skupščine SR SrM intervjuju ,,Ekonomski tiki": ..Usklajevanje stališč je vsakega dela in brez tega u: vanja si sploh ne moreni" misliti delovanja naše fedei? Vendar pa menim, da je usj vanje stališč ena stvar, za za doseganje soglasja in P1 veta pa druga stvar. 4 Kot je znano, smo biliv načelno proti instituciji ve to ne zaradi tega, ker nam na institucija ne bi konvei - nam ne ustreza nič ma’ nič bolj kot drugim — tenlV|| prepričanja, da takšna me ne ustreza našemu demo^1' nemu sistemu. Seveda si" potem strinjali s sprejeto vijo, ker je odražala splošm položenje, pa tudi zaradi ker predvidena procedurav vem smislu niti ne pomeni’ cioniranja pravice veta. Na način pa menim, da je meJ zem za doseganje soglasja ■ sanje, ki bi moralo v našem tičnem življenju šele zdržat1 izkušnjo." INŽ. SAVA FILIPO' podpredsednik IS Vojvodi11 intervjuju ..Ekonomski tiki": „Ves čas po vojni je dina pod kompleksom m nosti gospodarstva. Ne P‘ neča nas, zakaj so se v V op'15' najdlje ohranila pojmovani ..državnem gospodarstvu"., danes niso izginila. Ta koflif so nam vsilili z različnimi" v t dru Vah jev: km Pia. nei Skl raz -del kai 80) Iju ret de cio ste godki, začenši z obveznim kupom po vojni. Že takrat ’ udomačilo pojmovanje, da vodina mora prehranjevati J. slavijo. Zato naj nas ne čud' še danes direktorji velikih m nih posestev več govorijo 0 tini, manj pa o dohodku. Z je še vedno najvažnejša letim1 pa dohodek in stroški proiz nje- , . Ne bi pa mogli reči, da nih pojmovanj niso podP tudi dejavniki izven Vojvod Vzemimo za primer kmeti delovne zadruge: te so bm. kakšna podaljašana roka di‘ in v določenem obdobju sp igrale pomembno vlogo. Dpi pa je, da so se te zadruge se nes zadržale v stari oblik*1 zadruge še danes opredelju ekonomski in samoupravm voj na vasi. Zavirale so napm močnih zasebnih proizvaj blagovnih proizvjajalcev - v; v strahu, da se ne bi ti pr0' jalci okrepili in nekega dne stali sposobni živeti brez zm Odtod tudi govorjenje o km' in o bogatitvi določenega proizvajalcev. Kmetje pa m to sprejemali kot politiko di‘ in zato namesto v osnovna 51 stva največ investirali v oii standard. Vse to danes vef od vendar pa so individualni P[. vajalci na vasi še naprej izM no odvisni od kmetijskih zam ker jim zakonski predpis', dovoljujejo ustanoviti la organizacije." VANJA VRANJICA, gep skupnosti ni direktor „Ninu“: „V zadnjih letih smo na že| nicah izdelali mnogo analiz. dij, elaboratov in drugih mal( lov, ki zelo prepričljivo dom jejo slab ekonomski polom) panoge prometa. Ta gradit* študije smo redno pošiljali y pristojnim organom, da^ tj' j seznanili s položajem na žek cah. In kaj se je zgodilo? V glavnem so vsi tisti, j3 prebirali to gradivo, priznal1 j podatki zelo objektivno prim jejo naš položaj. Strinjali so. nami, da so železnice v slaDj položaju in da bi tako z: , njih kakor tudi zaradi po'1'J in gospodarstva morali uvel)*] ukrepe, ki bi železniško-t portnim podjetjem omog?j normalno gospodarjenje, v od tedaj naprej ni nič vjj redu, kajti razen priznanja,d*, naše zahteve upravičene, i1* zen nekaterih parcialnih res' ni prišlo do nobenih pom6" nejših in radikalnejših ukrep0 1 t 2 TOVARNA OBUTVE t MARIBOR * INDUSTRIJSKA £ ULICA 5 IZDELUJEMO MODNO ŽENSKO OBUTEV PRIPOROČAMO SE S SVOJIMI PRODAJALNAMI V MARIBORU, ŽALCU, REKI, SISKU, BEOGRADU IN KIKINDI PODOBE našega časa Časopisi poročajo, da poteka ^ teh dneh v vseh delovnih in “tugih skupnostih nadvse ži-^'na usklajevalna in dogovor-Jevalska dejavnost. Če ne bo ttjbalu pri kraju, ne bo pravih P‘4Č. A če bo prehitro pri kraju, ne bo demokratičnega postopka, ^klepanje samoupravnih sporazumov torej še malo ni lahko - Glavno vprašanje je: wko se adaptirati v nove po-8°je, reče sekretar. ~ Povoziti se že ne sme-dati! sodi personalni. - Če ne bo stimulacije, ‘ludje ne bodo hodili na teren. Nato se vsi zastrme v papirje. - Kilometrina po devet-detet?! se zgrozi komercialni. - Pa naš pravilnik o sto šesdesetih? - Plafon šesto tisoč?! Kaj pa nagrajevanje po delu? se razburi direktor. . - In nič neobdavčenih dodatkov? Spet zavlada molk. - Ena pot bi bila: višje rangiranje ljudi, sodi sekretar. bi bila to kakšna likvidna banka, kakšno elektrogospodarstvo, kakšen produktivni zavod, konjunktumo projekt ans ko podjetje ali kakšen drugi sorodni partner', ki je že leta na špici... - Pa če nas ne bo hotel zraven ali če nam bodo sin- - Kaj ko bi poiskusili? - Škoditi ne more.. . - Kaj šktxliti. Mislim, da je to celo edina pot za adaptacijo. - Kakšno adaptacijo? - Našega pravilnika v sporazum. - Joj, če se to posreči! Kako se adaptirati * - Lahko bi se tudi protestiralo proti plafonu, predlaga direktor. - Še najbolje pa bi bilo, če bi se povezali z ustreznim partnerjem ali pa celo . - Celo kaj? - Sestavili svoj sporazum. - Ni slabo! Najprej: s kakšnimi partnerji? - Ja, ustreznimi. Lahko DE je pripravila za vas Pri CZP "-Delavska enotnost«- bo v kratkem izšel dragocen priročnik z naslednjo vsebino: — Ustava SFRJ po sprejetju ustavnih dopolnil in ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev od XX do XLI — Temeljni zakon o podjetjih — Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah — Zakon o sredstvih delovnih organizacij — Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih samoupravnih organov Ta priročnik bo nujno potreben delovni pripomoček vsem vodilnim kadrom v delovnih organizacijah, kadrom v računovodskih službah, v kadrovsko socialnih službah in drugim delavcem pri njihovem vsakdanjem delu in pri usklajevanju internih aktov, obenem pa bo s pridom služil članom samoupravnih organov in druž-beno-političnih organizacij kot študijsko gradivo. Kot je znano, avtentičnega prečiščenega besedila te temeljne zakonodaje še ne bomo dobili tako kmalu, v Praksi pa se delovne organizacije že srečujejo s številnimi problemi, saj je težko in zamudno ugotavljati, kaj je v temeljni zakonodaji po sprejemu ustavnih amandmajev še veljavno in kaj ne več. To delo smo opravili mi — razen tega pa dodali številne komentirane pripombe in napotke — seveda s pomočjo strokovnih sodelavcev. Prepričani simo, da bomo s tem priročnikom veliko Pomagali vsem tistim, ki bi sicer morali iz številnih uradnih publikacij sami iskati odgovore na mnoga zapletena vprašanja. V prednaročilu — najkasneje do 15. septembra — bo ta obsežni priročnik na voljo za 35,50 din, kasneje pa za ceno 40,00 dinarjev. Publikacijo naročite pri: ČZP »Delavska enotnost-, 61001 Ljubljana, Dalmatinova 4/II, p. p. 313/VI. NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri ČZP »Delavska enotnost-, Ljubljana ........... izvodov knjige PRIROČ- NIK — ustava SFRJ in 4 temeljni zakoni po ceni 35,50 dinarjev. Natančen naslov- Račun bomo poravnali po prejemu knjig. v ....................... dne ................... 1971. Podpis in žig (za pravne osebe) 4 dikati metali polena pod noge? - Potem bomo sami sestavili svoj sporazum. - Kako sami? - Mar nismo po novi ustavi osnovna asociacija združenega dela, ki ji sodijo vse pravice iz delitve po delu, kakor tudi... - Ne pravi naprej, znamo na pamet! Seveda smo! Samo, da bi se. - Mora se, sicer nam bodo vsi gledali v skledo. Že tako nas kar naprej vlačijo po sestankih. - Torej smo se le sporazumeli, če prav razumem, ne? zaključi predsedujoči. - Sporazumeli! prikimajo udeleženci seje veselo. VINKO BLATNIK Prva v Ljubljano Reševalci nagradne križanke „CZ“, objavljene v 31. številki Delavske enotnosti, dne 7. avgusta letos, so nam poslali 1482 rešitev. Komisija je izžrebala naslednje, ki so pravilno rešili križanko. 1.—5.: knjižne nagrade Cankarjeve založbe prejmejo: Cvetko Smolič, 61000 Ljubljana, Cigaletova 11, Vida Lončarič, 62325 Kidričevo 20, Zvezdana Golob, 62287 Žetale 13, Mato Kolar, 61000 Ljubljana, Trnovski pristan 8 „1G0“, Boris Debeljak, 68296 Krmelj 30. 6.—12.: polletna naročnina na Delavsko enotnost: Nežka Satler; 62316 Zg. Ložnica, učiteljski blok, Tinje, Martina Sedej, 64228 Železniki, Na Kresu 6,Nana Ficek, 68000 Novo mesto, Koštialova c. 1, Niko Kumer, Prisoje 53, 62391 Prevalje, Alojz Golob, 65000 Nova Gorica, Kidričeva 26, Marjan Stdrovašnik, 62000 Maribor, Gosposvetska 31/11, Milena Ježek, 61000 Ljubljana, Na Jami 11. Vsem nagrajencem bomo poslali nagrade po pošti, časopis pa jim bomo začeli pošiljati 5. septembra letos. PRAVILNA REŠITEV: Vodoravno: Cankarjeva, avtobusi, zavarovanec, kolodvor, arara, anali, katran, Ada, Lilo, N. T., BSA, brun, avla, ogaba, jablana, Main, kava, Ž. R., nn, Errol, starka, IV, baroka, C. D., omot, vasica, Adis Abeba, Ataturk, stvar, trema, omarar, naton, acidoza, Aladin, Riva, nese-ser, A. N., rokav, Mija, Dalibor, Nen, lom, L. A., ozon, ar, N. L., anas, mozaik, Roner, naivnost, Aventin, JLA, ikra, nravi, trotoari, Eastman, satrap, karavla. Minuli petek je ljubljansko letalsko podjetje Inex-Adria aviopromet slavilo na letališču Brnik pomemben dogodek. Na redni liniji te kompanije Ljubljana-Beograd se je namreč v letalu DC-9 pripeljal iz Beograda milijonti potnik. To je bil inž. Drago Strah (levi) iz Domžal. Milijontega potnika je varno pripeljal v Ljubljano kapetan letala Srečko Gazvoda (drugi z leve). V družbi obeh pa sta še Marija Perčič iz Olševka pri Kranju, kije bila 1,000.001 potnik, in inž. Jože Arh, prav tako iz Kranja, ki je bil 999.999 potnik. Ob tej slovesnosti je kompanija Inex AA tudi nagradila vse tri potnike. Predsednik delavskega sveta podjetja Inex-Adria aviopromet je izročil milijontemu potniku televizijski sprejemnik, druga dva potnika pa sta prejela spominski darili — zlati ročni uri. Milijonti potnik inž. Drago Strah — vidimo ga v družbi z direktoijem kompanije Inex-Adria aviopromet Janezom Ne-dogom — je ob prihodu na ljubljansko letališče izjavil novinarjem: „Vsaj enkrat mesečno potujem službeno z letalom v Beograd. Vselej se odločim za Adria-aviopromet. Zakaj? Nekam bolj po domače je, če se pelješ s tem letalom v Beograd. Postrežejo ti z zajtrkom, posadka je nadvse prijazna . . . Tisto pa, kar me najbolj navdušuje, je točnost kompanije. Za tistega, ki hodi v Beograd po opravkih, je to odločilnega pomena'1... Kapetan letala Srečko Gazvoda je bil tudi zadovoljen. Saj se še spominjate, kako je pred dobrim mesecem varno pristal na brniškem letališču, čeprav se je letalo takoj po vzletu v Skopju nevarno poškodovalo. Tudi tokrat je nasmejan in zgovoren izstopil iz svojega DC-9: ,Prvič ' me je doletela čast, da sem vozil milijontega potnika. Prej sem bil namreč vojaški pilot. Ip kako se ob tem dogodku počutim? Kako drugače kot ob vsakem drugem poletu! To je moja služba in trudim se, da jo vestno opravljam." Pri Inex-Adria-Aviopro-metu so prejšnji petek slavili. Na redni liniji iz Beograda se je na Brnik pripeljal milijonti potnik. V enajstih letih, kolikor namreč lnex AA obstaja, je z njihovimi letali potovalo torej že milijon potnikov. S skromnimi začetki so v prvem letu imeli 395 potnikov, za letos predvidevajo, da jih bo že več kot 300.000. Začeli so z dvema vijačnima DC-6, danes imajo poleg enega DC-6 še štiri moderna reaktivna letala DC-9, od katerih vsak lahko sprejme 115 potnikov. In mislijo tudi na nakup novili, še modernejših letal. Pred združitvijo AA z Inexom leta 1969 j,e podjetje bolj životarilo. Od tedaj dalje in seveda z nakupom novih letal je podjetje zaživelo. Ob čharterskih poletih so uvedli še sezonske proge in redno linijo Ljubljana-Beograd. Nekaj letošnjih podatkov, do 1. avgusta. Prepeljali so 183.208 potnikov, od tega največ Nemcev — 104.498. Sledijo še Nizozemci, Angleži in naši izseljenci. Domačih potnikov je bilo v tem času kakih 39.000. ,hli letališča v Evropi in malo je večjih mest v svetu, kjer še niso pristala naša letala," pravijo pri Inex AA. Res je, če človek primerja številke zadnjih let, zelo lahko ugotovi, da se Inex AA uveljavlja doma in v svetu. In za konec še morda delček skrivnosti, zakaj je temu tako. Pravzaprav pa to ni nobena skrivnost, saj jo lahko zveste v vsakem potovalnem uradu: avtobusna povratna karta za Ljubljana-Pula stane 87,80 dinarjev in vsaj deset ur vožnje, povratna karta z Inex AA pa je 90,00 in petdeset minut vožnje. Pa še proga Ljubljana— Dubrovnik; povratna vozovnica za avtobus 256,00 (da o urah vožnje ne govorimo). Z letalom AA ste v petdesetih minutah za 290,00 dinarjev. Primerjava je zanimiva in upoštevanja vredna. Če pa dodamo, da vsi pohvalijo točnost letal Inex AA, je to najbrž že velik del skrivnosti njih o vili uspehov. TEKST: A. A., M. Ž. FOTO: A. A. Dobra »letina« Tovarna usnja Slovenj Gradec preusmerja proizvodnjo # Uspešni na domačem in tujem tržišču Tovarna usnja Slovenj Gradec sodi med tiste naše delovne skupnosti, ki kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja dosegajo spodbudne proizvodne, finančne in izvozne rezultate. To jim omogoča predvsem stalno preusmerjanje proizvodnje, saj je primarna proizvodnja usnja udeležena v skupnem dohodku tovarne zdaj le še s 13 %. Iz te slovenjegraške tovarne pa prihaja na domače in tuje tržišče vse več novih izdelkov, po katerih je veliko povpraševanje, tako da vsem naročilom za zdaj niti ne morejo ustreči. V prvih šestih mesecih letos so v slovenjegraški Tovarni usnja dosegli več kot 34 milijonov dinarjev realizacije. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta so dosegli za 45 % višjo vrednost proizvodnje, dodati pa je ob tem treba, da so cene izdelkom zvišali v istem razdobju le za 7 %. V primerjavi z lanskim letom se je dohodek slovenjegraške Tovarne usnja povečal za 41 %. In medtem ko je lani znašal povprečni osebni dohodek v prvem polletju 1.210 dinarjev na zaposlenega, se je letos povzpel že na 1.350 dinarjev in je le še 5 % med 550 zaposlenimi, ki prejemajo na mesec manj kot 1.000 dinarjev osebnega dohodka. Zlasti pomembno pa je, da so v letu občutno izboljšali delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi, saj znaša le-to ob polletju 53:47. Tovana usnja Slovenj Gradec se zadnje čase uveljavlja zlasti kot proizvajalec montažnih delov za čevljarsko industrijo, poliuretanskih izdelkov ter različnih tapetniških filcev na podlagi kokos in sisal vlaken. Vsi ti izdelki so si na veliko utrli pot tudi na tuja tržišča in med kupci so največje avtomobilske hiše Zahodne Evrope, montažne dele pa dobavljajo tudi enemu od najbolj znanih proizvajalcev obutve v Evropi, švicarski tovarni Bally. Letos bodo izvozili iz Tovarne usnja za več kot 1 milijon dolarjev izdelkov, v prihodnjem letu pa bodo izvoz podvojili. Računajo tako, da bodo vJetu 1972 polovico celotne proizvodnje prodali na tuja tržišča‘s konvertibilnimi valutami. (an) novo! 9V super baterija za transistorje PRVA BATERIJA ELEKTROKEMIJSKEGA SISTEMA ZRAČNE DEPOLARIZACIJE V JUGOSLAVIJI, PO MNENJU STROKOVNJAKOV ENA NAJBOLJŠIH NA SVETU tovarna baterij in baterijskih naprav zmaj, ljubljana ZMAJQ * S * * * * * * * * * * * * S * * * 4 VELEBLAGOVNICA n priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje za tuje kupce je v hiši menjalnica LJUBLJANA Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Lj’ubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje DOMŽALSKI NOVOPREM V KLEŠČAH PRISILNE UPRAVE Brez krivde krivi Gradovi, ki so jih zidali v upravi, so se na vsem lepem podrli, ostalo pa je skeleče dejstvo: za 3 n1' lijone dinarjev izgube # Kako se bo odločil prisilni upravitelj: likvidacija ali pripojitev k večjefl^ podjetju Ce bi doma sedeli in dobivali polne plače, ne bi mogli „pri-delati“ treh milijonov dinarjev izgube. Pa so delavci pridno delali in si od ust odtegovali za nakup novih strojev. Medtem pa so v upravi zidali gradove v oblakih. Toda nekega dne so se ti gradovi podrli in obljubljeni milijonski dobički so se spremenili v tolikšno izgubo, da je podjetje propadlo. KAJ SE ZGODI, ČE POSLOVANJE GRADIMO NA UTVARAH? Domžalsko podjetje Novoprem so ustanovili delavci nekdanjih invalidskih obrtnih delavnic, tapetništva, mizarstva, slamnikarstva in drugih, ki so se leta 1969 združile in že tedaj prinesle v združeno podjetje nekaj manjših dolgov. Najprej so delali šolsko pohištvo, opremo za vrtce ter pohištvo po naročilu. Lani pa so začeli delati hotelsko pohištvo, toda tehnična služba je bila strokovno in številčno slaba. Obrtniški način proizvodnje in visoki proizvodni stroški so pri velikih naročilih sodobnega pohištva povzročali tudi velike izgube. Ljudje v upravi, zlasti direktor, so izgubo skrivali in morda celo sami verjeli, da jih bo kakšno veliko naročilo spravilo iz zagate. Vsako novo naročilo pa je težave samo še povečalo in ko je izguba dosegla vsoto 2 milijonov, so se znašli na robu prepada, v katerega so se kasneje tudi zvrnili. Lepe besede o čudoviti prihodnosti so se izkazale utvara. KAKO SO ZAVAJALI SAMOUPRAVLJAVCE Miha Habjan je mizar, od letošnjega januarja predsednik sindikata in čez dve leti bo šel v pokoj. „Toliko let smo delali, da bi kaj ustvarili, mislim na delo v prejšnjih samostojnih delavnicah in potem v združenem podjetju, kupovali smo nove stroje in si lani delih komaj 930 dinarjev poprečnih osebnih dohodkov, zdaj pa si moramo iskati za- poslitev drugje. J^ani nas je bilo več kot 100, v začetku letošnjega leta kakih 80, zdaj pa nas dela v podjetju le 15, od tega v neposredni proizvodnji komaj 6. Ne vemo-, kdaj bodo tudi nas postavili na cesto." Ivan Hribar jc bil predsednik upravnega odbora in tudi on zdaj odhaja drugam. „V samoupravnih organih smo sicer vedeli, da je podjetje v težavah, toda govorih so nam, da je prihodnost naša in da je moč vse probleme hitro rešiti v našo korist. Nekateri so dvomili, drugi so verjeli. Ko mi je, denimo, prinesla tajnica lanskoletno bilanco, češ, naj jo podpišem, sem jo vprašal, kakšni so rezultati gospodarjenja. Rekla mi je, da imamo 5 milijonov dinarjev dobička. Jaz se na bilanco ne razumem in sem ji verjel." Miha Habjan: „Že tedaj, ko smo začeli delati hotelsko pohištvo za Češko, so nam pripovedovali, da bomo delili dobiček. Kasneje smo zvedeli, da so že ob podpisu pogodbe predvidevali izgubo. In resje je bilo za 370.000 dinarjev. Lahko si mislite, kakšne kalkulacije so bile, če so pogodbo o opremi hotela na Češkem naredili in podpisali-v treh urah. Že takrat smo opozarjali občino, kaj se dogaja v našem podjetju, pa niso nič štorih." Ivan Hribar: „Potem nam je direktor povedal, da bomo pri naročilu, ki smo ga dobili iz Osijeka, toliko zaslužili, da bo moč kriti izgubo iz Češke in še prejemke si bomo povečah. Tudi o tej pogodbi nismo sklepali na sestankih samoupravnih organov. Oktobra lani je bil v naši delavnici množični sestanek, kjer smo govorili o osiješkem naročilu. Ljudje iz uprave so zatrjevali, da smo si zagotovili dobre cene, niso pa nam hoteh povedati kakšne. Direktor je tedaj rekel, da bomo po novem letu delih vsak mesec hkrati z osebnimi dohodki še za eno plačo dobička. Vedeli smo, da je naročilo zahtevno in da nimamo potrebnih strojev, toda lotili smo se dela in delali tudi ponoči. Takrat sem opozarjal, da ni gotovo, če si bomo lahko izplačali nadure; pa so me klicali na odgovornost in obsodili kot paničarja. Ko smo delo končali, je zaključni račun izkazal več kot milijon dinarjev izgube." Miha Habjan: .Januarja smo še delih 100 % osebnih dohodkov, februarja pa že 76 % in potem nikoli več kot 80 %. Ko je pred nekaj meseci direktor Horvat dal ostavko in je odšel iz podjetja, ne da bi ga kdo klical na odgovornost, je izguba že presegla 2 milijona dinarjev. Takrat so na občini še menih, da bomo lahko s skupnimi močmi potegnih naš voz iz blata, toda novi direktor ni več mogel zaustaviti propada. V dobrem mesecu dni se je izguba povečala še za milijon. In ko so začeli govoriti, da je prisilna uprava edino zdravilo, je zapustil podjetje. Pri; silno upravo so res imenovali in njeni člani so nam svetovali, naj si poiščemo delo drugje. Kar nas je ostalo,'skušamo končati delo, ki ga terjajo stara naročila." Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti LABODJI SPEV Občinska skupščina je tedaj, ko se je odločila za prisilno upravo v f Novopremu, tudi sklenila, da je CJ ba delavcem zagotoviti polne oset,lI dohodke. Tako je pisal občin8* j| vestnik. Dobivali pa so manj ^ 80 %. Hkrati so se v Domžalah šil1 govorice, da bodo izplačevali le' 500 din. Delavci so zahtevali sesi* nek s predsednikom občinske skljj ščine. Dogovorili so se, da se dobi! ob sedmih zjutraj v tovarni, kel J; predsednika do pol devetih ni t>i^ so odšli pred skupščino in na P° srečali zastopnike občine. Vrnili 1 se v podjetje in predsednik jin1 jj zagotovil, da bodo dobivali 80J| osebnih dohodkov iz občinskih H in da bo občina vse naredilail sanacijo podjetja. Tehničnega direktorja in člsjj prisilne uprave sem vprašal, kak^ so možnosti za sanacijo. , Nekateri se zavzemajo," je dej3' Je š „da bi rešili Novoprem in se dog0) vorili s kakšnim večjim sorodni1': podjetjem za sodelovanje. Drugi fj trde, da je edini izhod popolna liku dacija. Kot kaže se v občinski skup ščini bolj zavzemajo za prvo rešite’ dokončne rešitve pa še nismo sp!£j jeli." Kaj o tem mislijo delavci? Tehnični direktor, ki je želel, $■' v članku ne omenjam njegovef' ^ imena, je pojasnil, da zdaj, ko je p11 silna uprava, delavcem sporočajo j sklepe, kajti samoupravljanja ni 5 torej ne more biti samoupravt'1l 80n odločitev. Tako zahteva zakon. Šp0 Zakon pa zahteva, denimo, tuj11 osebno odgovornost vodilnih lju“ . resnično, samoupravo in pošten0! obveščanje delavcev o proizvodu* Can in poslovnih rezultatih. Ta doloclt so v Novopremu kršili v upravi, k32! novani pa so bili delavci! Miha Habjan je dejal: „Po toči zvoniti je S prepozn°|j, Toda naša toča lahko spametuje vSi 2an lav< tiste kolektive, ki jim grozi podob11' usoda." JANEZ VOL^ V OBJEKTIVU Vse je speljano na tekočih trakovih ŽAGA VELIKANKA V KOPRSKI LUKI Znano je, da ljubljansko trgovsko in proizvodno podjetje Slovenijales že izkorišča eksote v obsežnih gozdovih Centralnoafriške republike. Hkrati s pripravami za izkoriščanje eksot v srcu črnega kontinenta pa je v koprski luki stekla tudi gradnja popolnoma avtomatizirane žage za razrez tega lesa in prodajnega skladišča. Zmogljivost žage, ki je te dni začela poskusno obratovati, je precejšnja. V prvi fazi bodo letno razrezali blizu 50.000 kubičnih metrov tropskega lesa. To pa predstavlja 50 % porabe žaganega lesa v Jugoslaviji v obdobju naslednjih pet let. Zmogljivost popolnoma avtomatizirane žage, ki jo zdaj ..nadzorujejo" še francoski strokovnjaki, bo vsekakor mnogo večja, kar pomeni, da v koprski luki ne bodo rezali tropskega lesa le za domače kupce, marveč računajo, da bodo veliko lesa izvozili ’ * Zvezno republiko Nemčijo, Avstrijo, Francij0 Je države Beneluksa, v Skandinavijo in v druge držav£ orj V gradnjo žage in prodajnega skladišča je Sl°' bd venijales investiral 20 milijonov dinarjev. Vredno*1 ^P< proizvodnje v tem obratu Slovenijalesa pa bo ^el šala že letos bhzu 60 milijonov dinaijev. Z dograditvijo prodajnega skladišča za tropsl? igr les in žage za razrez tega lesa pa program investid Saj Slovenijalesa v koprski luki' še ni zaključen. ’ bd' načrtih še ne govorijo na ves glas, omenjajo pa, ^ c®' bi v bližnji prihodnosti v sodelovanju z drugib11 nh slovenskimi in jugoslovanskimi lesnimi proizvajal12 vla nadaljevali z gradnjo obratov v koprskem p(| zel stanišču bodisi za proizvodnjo furnirja, vezani11! cij* plošč ali stavbnega pohištva. (mij Pr< po Le na gumb je treba pritisniti in žaga bo ,.zapela1' Potem ko tropske hlode razrežejo, deske z viličarjem odpeljejo in zložijo v kope * prodajnem skladišču ŠPORT IN REKREACIJA 'F Je še kaj lepšega, kot so počitnice pod platneno streho na moiju? (Foto: M. Šparovec) f Tekmovanja ob 25-letnici »Donita« i\ S tekmovanjem v malem no-n? Some tu so bila zaključena ; tortna tekmovanja v okviru Idi Praznovanja 25-letnice kemične m tovarne ,JDonit“. Športna sre-$ ča v zanimivih borbah v več športnih panogah. Organizacija tekmovanj , ki je bila v rokah športnega referenta Boruta Nastrana, ,i(( ^ja so vzbudila v medvoškfli jr klovnih kolektivih precejšnje žanimanje, saj je nad dvesto de- n ti ' 'ii |0'|. vcev — športnikov sodelovalo POHIŠTVO VELIKO ZANIMANJE ZA REKREACIJO . Obalni sindikalni svet Koper Je razposlal vsem delovnim ^ganizacijam na obali razpis za peležbo na jesenskih delavsko Tortnih igrah, ki se bodo pri-ek konec meseca septembra. . Udeležba ter zanimanje za te ima na obali velik odmev, se je spomladanskih iger "deležilo preko 1000 tekmoval-Cev K skupno 40 delovnih orga-"JZacij. Ta številka dokazuje, da J vUda med delavci — športniki j 2e'o veliko zanimanje za rekrea-11 Cll0, kar je v sedanjem hitrem Proizvodnem procesu izrednega Pornena. (km) je bila odlična. Želja vseh sodelujočih je bila, da se s podobnimi srečanji nadaljuje, saj je zanimanja dovolj, na voljo pa je tudi dovolj športnih naprav in sposobnih organizatorjev. Rezultati: Kegljanje - moški ekipno: 1. Gradles 485, 2. Hidro 454, 3. Donit-Tesnilka 449 podrtih kegljev; ženske ekipno: 1. Hidro 198, 2. Donit-Tesnilka 135 podrtih kegljev. Moški posamezno: 1. Keber 417,2. Šušteršič 417 (oba Gradles), 3. Košir 412 (Hidro) podrtih kegljev. Namizni tenis: ekipno — 1. Donit-Pletilnica Sodražica, 2. Color, 3. Donit-Tesnilka, posa- Delavci iz podgorskih vasi so navdušeni balinarji Ko je hotelsko podjetje „Kras“ zgradilo motel Erazem v Belskem, je mislilo tudi na rekreacijo tamkajšnjega delavskega in kmečkega prebivalstva. Zato je zgradilo dvoje balinišč, ki na veliko privabljata navdušene balinarje. Nedolgo tega je HGP Kras organiziralo drugo tekmovanje za pokal Erazem, ki se ga je udeležilo kar deset štiričlanskih melbrosia p.l.d. Lj u b I j a n a ekip iz Postojne in vseh podgorskih vasi. Zanimivo, da niso zmagah balinarji iz BK Sovič, temveč balinarji iz tamkajšnjih vasi. Pokal Erazma so zasluženo osvojili odlični Predjamci (na sliki je zmagovalna ekipa). Tudi drugo mesto so zavzeh ,amaterji", ki so se na hitro zbrali, balinarji iz Buko\ja, toda tudi tretje mesto ni pripadlo ne BK Sovič in ne BK Železničarju temveč balinarjem Planine. Podjetje Kras je trem prvim ekipam podelilo lepe pokale. Pred kratkim je bil na teh baliniščih izveden tudi prvi balinarski turnir dvojk, ki se ga je udeležilo kar 14 parov. Tudi v tem turnirju, kije trajal ves dan in ki ga je z zanimanjem spremljalo več sto gledalcev, niso zmagah ,,profesionalci", to je balinarji, ki nastopajo za posamezne klube, temveč mlada balinarja iz Gorenj, ki sta v finalu premagala prav tako mlade balinarje iz Studenega. Turnirje bil organiziran pod vodstvom BK Zvezda iz Studenega in bo odslej tradicionalen. Glede na tako lepe rezultate balinarjev iz podgorskih vasi in velikega zanimanja za ta šport balinarski klubi razmišljajo, da bi vključili mlade športnike v svoje vrste. E. P. Balinarji iz Predjame, osvojili Erazmov pokal Športniki med žrtvami nesreč Športne igre Primorske letos v Kopru mezno: 1. Mrgole, 2. Gašperšič (oba Donit-Pletikiica Sodražica), 3. Žorž (Color). Streljanje: ekipno: 1. Hidro, 2. Donit-Tesnilka L, 3. Donit-Tesnilka II.; posamezno: 1. Sešek (Donit-Tesnilka) 159, 2. Babnik (Hidro) 159, 2. Rekar (Hidro) 152 krogov. Košarka: 1. TVD Partizan Medvode, 2. Color, 3. Donit-Tesnilka, 4. Celuloza. Mali nogomet: 1. Donit-Fe-noht, 2. Donit-Tesnilka, 3. Color, 4. Celuloza. F. ROZMAN V preteklem letuje Občinski sindikalni svet Nova Gorica prvič organiziral delavsko športne igre Primorske, letos pa bodo po dogovoru v Kopru. Sodelovale bodo najboljše ekipe iz občinskih sindikalnih svetov Sežana, Postojna, Nova Gorica, Ilirska Bistrica, Ajdovščina, Tolmin in Koper ter se potegovale za čim boljšo uvrstitev. V preteklem letu so na domačem terenu osvojih prehodni pokal športniki iz Nove Gorice ter tako lahko letos pričakujemo zanimivo borbo med športniki Nove Gorice in Kopra. Srečanje bo 12. septembra in sicer pod pokroviteljstvom Obalnega sindikalnega sveta. V minulem. letu so te igre zelo uspele ter je bil zaradi tega sprejet sklep, naj postanejo srečanja med delavci — športniki tradi-conalna, s tem da so igre vsako leto izmenoma v eni izmed primorskih občin. (km) Presunljive so številke o prometnih nesrečah in njihovih žrtev na naših cestah. Avtomobilov je vse več, kako pa je z našimi cestami, vemo. Prištejmo pa še neprevidnost, utrujenost, vinjenost, pa so vzroki na dlani.. . Kmalu ne bo Slovenca, ki ne bi izgubil, če ne sorodnika, pa vsaj znanca v prometni nesreči. Med žrtvami so vse pogosteje tudi naši skupni znanci - znani športniki. Ob vsaki taki izgubi smo še posebno prizadeti. Včasih smo se prizanesljivo nasmihali ob novicah, da so nekateri trenerji prvoligaških nogometnih klubov prepovedali igralcem svojih moštev uporabo osebnih avtomobilov. Ne le šofiranje, celo vožnjo z njimi! Videti je egoistično: klub se boji, da ne bi zaradi prometne nesreče ostal brez igralca. . . Potem smo zvedeli, da tako ravnajo trenerji košarkarjev in končno, da to niti ni naša iznajdba, da tako ravnajo tudi na tujem. Športni novinarji, ki so najbližji športnikom, poznajo tudi drugo plat. Vse bolj je v navadi, da naši športniki potujejo na tekmovanja po domovini ali v tujino s svojimi osebnimi avtomobili ali z avtomobili svojih trenerjev. Včasih je krivo pomanjkanje denarja, drugič pa zgolj navada. Ljudje so navajeni avtomobila in se z njim počutijo bolj udobno. Konec koncev, na pot lahko krenejo zadnji hip in se takoj po tekmovanju vrnejo domov. In tako tudi ravnajo. Nihče pa v takem primeru ne pomisli, da so po tekmovanju utrujeni, da bo treba voziti celo noč, da je morda kdo v čast zmagi ali v tolažbo zaradi poraza zvrnil tudi kak kozarček. Prištejmo še vselej prisotno športno žilico športnika, zaradi katere raje kot drugi pritisnejo pedalo za plin do konca, pa smo priča nevarni avanturi! Nismo navajali nobenih imen. Saj velja to za vrhunske telovadce ali smučarske skakalce, plavalce in druge. Tudi ne bomo omenjali nesreč, ki so se že pripetile. Vprašujemo se le, ali je moč kaj ukreniti? O tem bi sicer morala premišljevati vodstva športnih društev ali klubov in najti rešitev: ko bo treba na daljšo pot, odločiti se za vlak, avtobus ali letalo, če pa se res mora na tekmovanje v oddaljeni kraj z osebnim avtomobilom, potem pa poskrbeti, da bodo vozniki spočiti in da se vožnja ne spremeni v dirke. Vsaj to. D. D. S podvodnim ribolovom se lahko ukvarjamo v vsakem letnem času, če se zavarujemo proti prekomernemu oddajanju toplote. V ta namen uporabljajo lovci in potapljači že pracej let posebne obleke iz neporena. MONTAŽNI STROP NORMA Sporočamo graditeljem, da proizvajamo polmon-tažne strope sistema NORMA tudi v zimskem času, tako da omogočimo pravočasno dobavo. Dajemo tehnična navodila in nasvete. Priporoča se Obleke so debele od dva do sedem milimetrov. Dražje so podložene s prožno in trpežno tkanino iz sintetike. Ko je voda zelo hladna, si moramo nadeti tudi hlače, kapo, rokavice in nogavice. Tako zavarovani pred mrazom bomo ostali z užitkom v vodi tudi po več ur skupaj . . . In koliko uteži si moramo pričvrstiti okoli pasu? Približno toliko, da pod vodo ne bomo v mirovanju niti tonili in da nas ne bo sililo na površje. Vse pogosteje uporabljajo danes podvodni lovci poseben plovec, ki ima.vrsto koristnih lastnosti, zato je postal pri tekmovanju v podvodnem ribolovu že obvezni del opreme. Plo- Na videz so obleke za potapljanje in podvodni ribilov zelo občutljive, v resnici pa ni tako. Če bomo obleko po uporabi redno spirali s sladko vodo, če jo bomo varovali pred močnim soncem in jo imeli pozimi lepo obešeno, potlej nam bo gotovo 'služila dolgo vrsto let. Dobro ji bo tudi delo, če jo bomo včasih malce posmukcah . . Vsak, ki uporablja pri podvodnih večje živopisane barve in opremljen z 25 metrov dolgo pleteno vrvjo, na kateri mora biti utež. Na plovcu, kije napolnjen z zrakom, je posebna kratka vrvica za odlaganje plena. Poleg tega imamo lahko na plovcu tudi rezervne osti, rezervne harpune in še marsikaj , kar nam pride prav, ko smo daleč od obale ali čolna. Skoraj največja prednost plovca je v tem, da se bo vsak, ki ga uporablja, skoraj za ^OPEKARNA Radvanje, maribor z montažnimi obrati v Mariboru in Gornji Radgoni športih obleko, mora imeti tudi uteži. Nosimo jih običajno za pasom. Ker je neopren, iz katerega so narejene obleke, specifično lažji od vode, sc brez uteži ne bi mogli potopiti. hesljivo ognil trčenju s čolnom, ki jih je na morju vse več. ^ Izkušeni podvodni lovci si pri lovu radi pomagajo tudi s podvodno svetilko. Običajno so namreč podvodne špilje, luknje in razpoke zelo mračne, zato bo svetilka v-teh primerih več kot koristna. Z mjo bomo prihranili na času in videli bonro to, kar bi nam drugače ostalo skrito . . NEVARNOSTI PODVODNEGA RIBOLOVA Naj znova poudarimo: kdor se hoče posvetiti podvodnemu ribolovu, mora biti predvsem izkušen plavalec. Imeti mora sposobno in trenirano srce, v vodi se mora znajti v vsaki situaciji, obvladati mora dihanje in potapljanje in biti poleg tega pripravljen na vse, kar bi ga utegnilo doleteti v vodi, da' se ne ponesreči. Največja nevarnost, ki nenehno preti podvodnemu lovcu je ta, da se prehladi. Strokovnjaki priporočajo, naj se podvodni lovci ne bi zadrževali pod vodo dlje kot uro in pol ali dve uri dnevno. Ta nasvet velja za najbolj vroče poletne mesece, ko ime voda 23 ali 24 stopinj. Kadar je voda bolj hladna moramo temu primerno omejiti tudi podvodni ribolov. Kdor se bo držal nasveta, da bo šel iz vode, predno bo začel drgetati, ta se gotovo ne bo prehladil. Pametno je tudi, da nas čakata v čolnu ali na obali brisača in topla trenirka, pa čeprav greje vroče julijsko sonce. Med najbolpredne nevarnosti pri podvodnem ribolovu šteje gotovo tudi ta, da si poškodujemo ušesa. Posebno nevarno je, če pride do per-foracije bobniča, v tem primeru človek izgubi ravnotežje in čut za orientacijo, zato je lahko omenjena poškodba celo usodna. Globoko se smemo potapljati šele takrat, ko smo povsem osvojili tehniko izenačevanja pritiska. Ušesa pod vodo nikakor ne smejo trpeti! Zato se podvodnemu ribolovu raje odpovejmo, če smo na primer prehlajeni in imamo zamašeno eno ali obe Evstahijevi cevi. In kako je z morskimi psi? Te velike ribe so v našem morju razmeroma redki gostje. Dejstvo je tudi, da doslej še ni znano, da bi morski pes poškodoval v našem morju kakega podvodnega lovca. Skratka, glede morskih psov brez skrbi! Vsaj v našen Jadranu. Podvodnim lovcem svetujemo, da se varujejo predvsem mraza, mor-skili tokov in slabega vremena, poškodb s podvodno puško, ježevih bodic in čolnov, ki so na morju vse številnejši, pa ne bo prišlo do nevšečnosti in poškodb, ki so vezane z mikavnimi podvodnimi športi. A. UL KOČEVSKI ITAS IN RUDNIK RJAVEGA PREMOGA STA Sl PODALA ROKO ZA OBOJE DOBRA REŠITEV Po daljšem oklevanju in iskanju so se rudarji iz kočevskega premogovnika odločili za domači Has potrdila zamisel o združitvi 9 Itas na pragu nove poslovne ekspanzije Oba kolektiva sta že Kočevski rudatji že dolgo vedo, kako je z njihovimi zalogami pod zemljo. Pride čas, ko usahnejo celo zaloge premoga, za katere so včasih mislili, da ne bodo nikoli skopnele. V Kočevju bo to, žal, že jutri. Prihodnje leto, predvidoma na pomlad, naj bi ostali rudatji brez dela. Kopati ne bo več kaj.. . PO DOLGEM ČASU LE K ITASU! Rudatji kočevskega premogovnika so se torej znašli v precejšnji zagati. Dobro so vedeli, da se bodo morah odpovedati svojemu delu, ki so ga tako dobro poznah in zato tudi vzljubili. Delo pod zemljo je bilo sicer trdo in za nameček še nevarno, zagotavljalo pa je kruh. Najbolj pridnim zelo lep kos kruha . .. In kaj potlej? Rudarjem je bilo jasno le to, da z rokami v žepu ne bodo mogli pohajko- cev ...“ je razložil Franc Šilc, generalni direktor kočevskega podjetja Itas. ..Vseskozi smo mislili, da bi nam lahko pomagali rudatji. Po daljšem času smo se z rudnikom tudi pogo-dili. Rudatji so se na svojem zboru volivcev odločili za pripojitev k Itasu, pa tudi naši ljudje so se na referendumu z veliko večino izrekh za skupno pot z rudatji. ..“ V ŠTIRIH LETIH ENKRAT VEČJI DOHODEK Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti vati naokoh. Vedeli so, da si bodo morah poiskati kruh drugje. ,X>olgo časa smo kolebah, s kom bi si podah roko .. .“ so mi pripovedovah rudatji. „V začetku smo pravzaprav mislih, da bi kar sami pričeli s proizvodnjo keramičnih ploščic. Potem smo iskali rešitev s pomočjo ljubljanske Vege, pozneje pa s črnuško ELMO. Varianta z Elmo je štela med najbolj resne. Pripravili smo razvojni program, po katerem naj bi pod okriljem Elme izdelovali v Kočevju gospodinjske aparate. Tudi potrebni krediti so bili že odobreni. No ... po pravici povedano, tudi za to varianto se nismo ogreh ...“ Zanimivo je, da so iskali rudatji najrazličnejše izhode iz zagate, da pa so pri tem nekako pozabljali na možnosti rešitve problema doma v Kočevju. Itas — industrija transportnih sredstev in opreme — jim je namreč ponujal roko že od vsega začetka. .JSiaša delovna organizacija s svojimi zmogljivostmi že dolgo ni mogla zadostiti povpraševanju. Želih smo se razširiti, povečati proizvodnjo, toda za uresničenje naših načrtov bi potre-bovah veliko novih delav- \nirEST POHIŠTVO Franc Košak je že petnajst let delavec v ljubljanski tovarni „Avtomontaža“. Dvanajst let je bil v proizvodnji, zdaj pa je na delovnem mestu poenterja. „Težko se je prebijati skozi življenje," mi je dejal, „pa vendarle sem zdaj zadovoljen. Le včasih me teži misel, da človek šele pri petdesetih letih najde udobje, ki gaje ves čas želel, a si ga v najtežjih trenutkih ni upal pričakovati." Začel je z osemletko, nadaljeval z ukom za krojača. Ni se izučil. Že od malih nog dalje je poznal grenkobo življenja. Imel je težko mladost, kot jo je imel tedaj marsikdo. Od leta 1937 pa vse do vojne je trepetal v negotovosti in z neizgovorjenim vprašanjem: „Kaj bo jutri? “ Bil je v Sokolu. Bile so demontracije, bila je negotovost. Februarja 1942. leta je moral v internacijo. Preživet je dve italijanski in pet nemških taborišč. „V Dori - lagerju smtti - je bilo najhuje," je povedal. ,.Mučenje, mraz, hrane pa skoraj nič. Vsak trenutek smo mislili - morda je zadnji, ker smo bili vedno izpostavljeni napadom naših zaveznikov na tovarne raket V-l, V-2 in V-3." Po vojni se je poročil, takoj nato pa je odšel k vojakom. Ko se je vrnil, že utrujen, se je življe- nje zanj pravzaprav šele začelo. Našel je službo v ,,Mestnem strojnem podjetju" v skladišču, zatem je bil mizar, delal je tudi na pošti in se nato izučil za avtoličarja v „Avtomontaži“. „Želel sem postati gradbeni tehnik, rad sem imel naravo. Pa sem tudi zdaj zadovoljen: pol dneva sem v pisarni, pol pa zunaj in je prav tako dobro." Vprašala sem ga, če ima kakšno posebno željo poleg tega, da gram, bo ostalo pri Itasu v glavnem pri starem. Želje in zahteve kupcev so namreč sila pestre, zato bo tudi proizvodni program tovarne še naprej precej širok. In kaj predvidevajo finančni načrti? „Letošnji bruto dohodek Itasa bo znašal sto milijonov dinaijev. Čez dve leti naj bi narasel na 165, čez tri na 192, leta 1975 pa naj bi se v primerjavi z letošnjim letom že podvojil, saj predvidevamo 217 mihjonov skupnega dohodka," so mi povedali programetji v kočevskem Itasu. Upoštevaje dosedanji razvoj tega 570-članskega kolektiva, ki si je ustvaril doma in v svetu zaupanje in ugled, ni vzroka, da bi dvomili v uresničenje teh načrtov. Z drugo besedo povedano: pereče vprašanje rudarjev, ki so ostali brez premoga, pa bo tako rešeno v zadovoljstvo vseh: rudarjev, delavcev Itasa, občine Kočevje in tudi širše družbe. A. Ul. »AS DESIGN71« ESPEl Ob zaključku velikega in hkrati prvega jugoslovanskega natečaja za oblikovanje industrijskih izdelkov „AS DESIGN 71“ - o njem smo pred časom poročali tudi v našem tedniku - j® mednarodna žirija pregledala 135 elaboraritov in podelila številne nagrade in priznanja. Na natečaju, ki ga je pri' pravil Akcijski sekretariat za industrijsko oblikovanje o/o DLOS Ljubljana, so posamezna jugoslovanska podjetja razpisala temo z različ- Na skupni seji obeh delavskih svetov so delavci rudnika in Itasa že sprejeli sporazum o medsebojnih obveznostih pri združitvi. Sporazum vsebuje dolžnosti in pravice obeh partnerjev, za uresničenje vsega dogovorjenega in vseh še nerazčiščenih podrobnosti pa bo posrkbel poseben, na novo ustanovljen odbor. Tako sta rudnik in Itas že združena — vsaj formalno — praktično pa bosta začela delati skupaj šele prihodnje leto, predvidoma aprila. „Seveda se bodo morali rudarji prekvalificirati. Ne vsi, vendar precejšnje število .. pojasnjuje direktor Šilc. ,hla-črti predvidevajo postopno pre-kvalifikacijo po šestdeset ljudi hkrati. Takoj ko smo sprejeli investicijski program v vrednosti 70 milijonov dinarjev in smo si zagotovih potrebna sred- stva, smo naročili načrte za nov objekt. Vse je v delu in po naših računih bo investicija zaključena v oktobru prihodnjega leta ...“ Pri Itasu na tihem računajo, da bo novi objekt pod streho še letos. Služil naj bi proizvodnji oziroma montaži končnih izdelkov, Vendar o tem še niso rekli zadnje besede. Kar zadeva proizvodni pro- Drobeč vsakdanjosti iz kočevskega Itasa. vaš stik z njimi? “ „Vsak se mora sam znajti. Pomembno je delo in spet delo. Če nastopijo težave, poskušam biti vedno pravičen. Ko je problem rešen, pot teče dalje. Nekoga imajo radi, ker veliko dela, a ga po drugi strani ne marajo. Po navadi pa tistega, ki res dela, pustijo pri miru, da bi čim več naredil. Ne morem se pritoževati - povsod sem se kar dobro razumel, čeprav nisem imel nikoli mi je dolgčas." To sem mu rada verjela. Sama sem bila na enomesečnem počitniškem delu v poentaži Avto-montaže. Najini pisalni mizi sta stali nasproti in včasih sem ga opazovala pri delu. Delo poenterja, ki ga opravlja, je lahko le na videz, zahteva pa mnogo pozornosti in zbranosti. Frenk in ostali poenterji nadzirajo vsak svoje delovne enote, na katere je razdeljena proizvodnja. Pobrati POANTER FRENK bi otroci našli srečo, kije sam ni mogel. Namesto njega mi je za oba odgovorila njegova žena: „Želiva, da bi bil mir na svetu. Saj veste, to bi radi vsi. Imava pač tri sinove." On pa je dodal: „Pri teh letih človek nima posebnih želja, zase bi rad le zdravje." V očeh mu je zasijala iskra ponosa: „Rad imam družino. Ostali so mi še tile trije gavnarji. Imel sem še enega sina pa tudi hčerko, a sta umrla." Glas se mu je spremenil. ,JfCako pa ste se v življenju znašli med ljudmi, kakšen je bil veliko družbe. V mladih letih ni bilo časa, zdaj pa imam družino." Frenk — tako mu pravijo kolegi - je vsakdanji človek, pozna življenje, njegove slabe in dobre strani. Marsikaj je pretrpel, pa vendar ljubi življenje, svojo družino in svoje delo. Njegova žena mi je z nasmeškom dejala: „Na dopustu je, pa vsako jutro gleda skozi okno, kako prihajajo ljudje na delo v tovarno." „Se vam je že stožilo po službi? “ , „Ne vem - morda. Človeku se dopust sicer prileže, pa vendar morajo ume listke od mojstrov, vpisati ure v delovne naloge, se-šteti za vsako enoto ure, dopuste in bolniške in narediti rekapitulacijo. Najtežje je ob koncu meseča, ko delajo obračun. Takrat pride Frank v službo že ob štirih zjutraj in dela včasih tudi do desetih zvečer. Vprašala sem ga, kako zmore, pa se je nasmejal: „Saj ni težko. Že doma zjutraj popijem kavico in ko se odpre naš bife, še eno. Spati ne morem dolgo, dela pa je pri obračunu veliko, saj si sama videla." h. IVANUŠ nih področij oblikovanja. ■ Ilmari Tapiovaara, svetovno znani oblikovalec s Finskega, ki je predsedoval mednarodni žiriji, v kateri so bili strokovnjaki iz Avstrije, Italije, Beograda, Zagreba in Ljubljane, se je zelo pohvalno izrazil o splošni ravni natečaja pa tudi o obliki nate-čaja. Žirija je še posebej ugotovila, da so prispela dela s področja pohištva izredno kvalitetna in se odlikujejo v detajlni obdelavi. Med nagrajenci se posebno odlikujejo prof. Niko Kralj z Inštituta za oblikovanje pri FAGG, in skupina oblikovalcev iz tovarne „Stol“ Kamnik -Branko Uršič, Anton Benda in Mirko Romih. Naj navedemo še nekaj večjih podjetij, ki so prejela nagrajene projekte in jih bodo lahko kmalu vključila v redno proizvodnjo: BREST Cerknica, ENERGOINVEST Sarajevo, ELEKTROKOVI-NA Maribor, TITAN Kamnik, STOL Kamnik, SLOVENIJALES Ljubljana, Ind. obrat POHORJE, SIJSJ Hrastnik, CRN BOR Prilep, NOVA OPREMA, Slovenj Gradec, Zavod za ekonomska domačinstva, Beograd. MARJANA KOSEC Ni Poro n; %iaj Iedn tolci; jsprej uelo [Pred , | »pol 1 ^dr hnj čuje oseb Prav Prvi, PreSl §ičn slen, več stvo tudi natri sob rahi ned, E *adj I$K hoj Proj HVTGZtr A Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILA^ i^*-**J*j^*' ^ POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizO* J ’ ^ v račun pri Ljubljanski banki, št, 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-din — 1300 S-din in letna 26 N-d10 — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska ČZP »Ljudska pravica« Ljubljana