131. številka. Ljubljana, soboto 11. junija. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, i zv zeniti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v h 11 o • o gi r s L •■ đćlelć /h c»*lo leto t'I gl., za \»>\ leta H gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gkL, za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en nusto 1 prkL H» kr. Zh pošiljanju na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt, leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. - Za gospode učitelje na ljudskih šolali in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejtman ga tVtrr leta 3 gnld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste *> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., Če se trikrat večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo )e v Ljubljani v lranc Koliuanov»)j hiši .gledališka stollm". O prav niStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne, stvari, je v .Narodnej tiskarni1* v Kolmanovej hiih
Južno vreme!
Znano je čitateljem našega lista,  da je c. kr. mestna delegirana Bodnija celjska zavrgla slovenski pisano tožbo gosp. dr. Sernca z ozi-rom na § 13 o. s. r. „als nicht in der landes-iiblichen Gerichtssprache abgefasst". Tudi pritožbo dr. Sernca zoper ta odlok je c. kr. nad-sodnija graška zavrgla, in potrdila odlok prve sodnije. Ker sta bila odloka v sumaričnem postopanji, v katerem, ako se odloka prvega in druzega sodnika strinjata,  nij  mogoča daljša pritožba, je moralo tedaj pri tem ostati. Zvedeli smo pa zdaj drugo novico. „Slovenski Narod" je namreč objavil vest, da je o znanej kamniškej „aferi" zoper nemški odlok,  ki pa 3e bil od besede do besede preložen  iz slovenskega prejšnjega odloka, vložila jedna stranka zopet rekurz in sicer v slovenskem jeziku, katerega je pa nadsodnija  graška  sprejela, ter pravilno rešila. Nadsodnija graška je stopila zdaj naenkrat na  drugo stališče.   Gospod Waser (njegovi pradedi bili so Vozar j i) jo zvita glava ; dolgo se je branil in kljuboval, ali zdaj, ko so ustavoverci v državnem  zboru tako grozovito propali, se je vendar le prepričal,  da Taaffe-jevo ministersvo nij od denes do jutri,  da je stalno, da v Taaffejevem ministerstvu sedi pravosodni minister dr. Pražak, kateri hoće tudi nam  Slovencem  enakih  pravic  dati, kakor Nemcem.
To vse je g. Waser (Vozar) dobro pre-tuhtal, peči ga je jelo pod podplati, nastalo mu je — južno vreme, in g. VVaser (Vozar) se je spreobrnil, je slovensko vlogo sprejel in pravilno rešil.
Opozoriti hočemo čitatelje našega lista še na nekaj.   Ko je  bila  postava o zemljiškem
davku v gospodskej zbornici s 64 zoper 45 glasov sprejeta, g. VVaserja (Vozarja) nij bilo v zbornici, ostal je doma. In zakaj V — Zaradi Južnega vremena" nij mogel na Dunaj priti, zato je ostal doma; da bi pa liberalci ne vedeli, da ima on južno vreme, je graška „Tagespošta" prinesla vest, da g. VVaser (Vozar) zaradi tega nij mogel na Dunaj priti, ker je podpredsednik Schmeidel v toplicah. Čudno se nam zdi le to, da so — gospodje svetovalci graške nadsodnije tako ponižni, da si dade kaj tacega javno očitati. Ali je morda laskavo za vse te gospode svetovalce graške nadsodnije, da jim g. VVaser (Vozar) za jen jedin dan ne more izročiti krmila graške nadsodnije. Ta izgovor je pač „gar zu plump !H
Da, to vražje „južnou vreme! Če bi to dalje trajalo, in podoba je, da bode, vsaj — meteorologi prorokujejo za dalje časa „sci-roceo", potem bi se utegnilo celo primeriti, česar se tako trdovratno brani gospod VVaser (Vozar), da bi bilo namreč iznenada predsedstvo graške nadsodnije, ipak izprazneno. Neprestano tako južno vreme bode naposled še primoralo zdanjega gospoda predsednika te nadsodnije, da se umakne možu bolj trdnega zdravja, on pa da gre uživat „zasluženi" pokoj, „trotzdem und alldem" !
Ustavaška vernost.
Z Dunaja. [Izv. dop.] Nemštvo se prav rado baba z lastnostjo, katerej se pravi značajnost. Kdor pa se je z nemško in slovansko zgodovino pečal, ve, da ima nemštvo prav malo značaja. Slovani, mejaši Nemcev,  najbolj  Vttdo,   kako drugod zo-
vejo nemško značajnost. Mi jo imenujemo „germunika hdes", ali naravnost perhdnoat.
Povemo naj zadnji konkretni slučaj.
Ko so se vršile v šolskem odseku državnega zbora obravnave o Češkem vseučilišči, dali so nemški poslanci dr. Itussu in dr. Hali-vfichu pooblastilo, da naredita s Čehi kompromis o češkem vseučilišči. Tak kompromis bo želeli spravedljivi češki poslanci. Kar bi nemška poslanca Russ in Ilalhvich sklenila s češkimi udi šolskega pododbora, to naj bo veljavno za vse nemške poslance s Češkega, tako je rekel Herbst, tako so raztrobili vsi nemški poslanci iz Češke, tako je šel glas v novinarstvo. Čehi so bili tem besedam verjeli ter se veselili. Kompromis je bil v šolskem pododboru narejen — z veliko požitovalno-stjo Čehov; sprejet je bil od celega šolskega odbora torej tudi od nemških članov. Nemški člani, ki so glasovali za predlog, in vsi nemški poslanci iz Češke bili so še posebo zavezani po obeh svojih pooblaščencih. V zbornici je dr, Rnss vse to potrdil ter pridejal, da so češki člani vse želje nemških članov izpolnili razen jedne, tikajoče se resolucije o ustavili in klinikah.
Po govoru dr. Uussa posvetoval se je češki klub, ali bi se naj tudi ta resolucija od Čehov sprejela. Večina je odločila, da se ima ta resolucija sprejeti, ako Nemci glasujejo tudi v tretjem čitan j i postave za češko vseučilišče. Ko so češki člani šolskega odbora Nemcem to naznanili, proglasil je nemški poslanec Hecr v imenu vseh nemških poslancev, da oni za-hvalnostjo sprejmejo to koncesijo, da bi pao t r e tj e m Ć i t a n j i t u d i b r e z n j e b i 1 i g 1 a sovali za postavo.
Tri povesti brez naslova.
ii.
Koncem minolega veka je v Londonu živel krotitelj in varuh divjih zverij. Prišel je bil iz Indije in je soboj pripeljal krasnega leva,* divjega tigra, ter velikanskega slona. Ž njim je prišla na Angleško tudi sila lepa ženska,* katero si je bil za svojo družico izbral v dalnjej Ind:ji. Mož se je imenoval Naib, soproga mu Gusmala. Ona je bila še zelo mlada in izredna lepotica. Naib jo je bil k sebi vzel siroto brez starišev, a poznejše, ko je dobil službo zverino-varuško, se je z njo oženil. Ko so Angleži z naskokom priborili si mesto Se-ringapatnamsko, bilo je tudi dvornega zverin-jaka Tippo-Saibovega varuhu, Naibu, z gori navedenimi zvermi potovati v London.
Naib je poznal samo dvoje strasti): neizmerno svoje prijateljstvo do prekrasnega ben-
galskega tigra, katerega je naziva! Nasorja, in brezmejno ljubezen do svoje ženke Gusmale. Ako nij divjezverski varuh kramoljal se svojo ženo in jo ljubo val, najti ga je bilo izvestno v zverinjaku Nasorjevem, kjer je često po vse ure mirno spaval mej grozovitimi nogami svojega prijatelja, in velikanska zver, se svojo veličastno glavo in velikimi, divje žarečimi se očmi je bila videti, kakor da čuje nad spečim človekom.
V Londonu so odkazali Naibu in njega zverinam v stanovališče samoten vrt, katerega je obdajal visok zid. Tukaj je prežil zverinski varuh nekoliko srečnih let, kajti naslajal se je v ljubezni Gusmalinej, ter rudoval se prijateljstva Nasorjevega. Obe te čuvstvi ste bili z njega vsem bitjem tako tesno zvezani, da bi ga bil smrtno ranil, kdor bi mu bil jedno od njiju htel kratiti. Lehko si zatorej mislimo, kaj je v srci trpel Naib, ko najeden-krat jame dvojiti o svoje žene zvestosti. Nekoliko dnij je z groznim dušnim nemirom opa-
zoval in zasledoval Gusmalo, da svojemu sumu, najde potrdila, in res! po nesreči je to skora zgodilo se.
Necega dne je čul svojo soprogo pri vrtnih vratih se stankavo žensko pomenkovati se v slabej angleščini, katerega jezika sta se zveiski varuh in njega žena uže toliko naučila, !;• sta se z ondotnimi deželuni lehko sporazumevala. Okanjeni soprog je dobro razumel, kako je Gusmala naročila starki, naj pove nje ljubcu, da drug večer po polunoči Bpleza preko zidu na vrt, kjer ga bode ona čakala.
Ves v gnjevi potegne Naib izza pasa svoje bodalo, da bi usmrtil nezvesto soprogo, ter nje pomočnico — toda, misel, da mu na ta način uide nje tekmec, potolažila ga je začasno, da nij takoj izvršil svoje grozovite namere.
„NeM, dejal je sam v sebi, „prekrasna je, preveč sem jo ljubil, nehčem je umoriti, ali on, zapeljivee, se ne utegne mojemu maščevanju !"
V zbornici pa je potem Nemec ur. Gra-nitsch stavil predlog, o kojem v šolskem odboru niti govora nij bilo, namreč predlog o nemškem državnem jezici. Nemec VVurmbrand je ta predlog toplo pozdravljal ter kazal na uvedenje, in priznanje nemškega državnega jezika Češki poslanci so se ve da ta predlog zavrgli — a nemški člani šolskega odbora, vsi nemški poslanci iz Češke glasovali so proti svoje j danej besedi o tretjem č i t a n j i postave vsi zoper češko vseučilišče. Le dr. Russ, Dumba in ž njima kakih 20 levičarjev ostavilo je pred glasovanjem zbornico. S tem glasovanjem je vsa ustavo-verna stranka dokopala si svoj grob. Jeden nemško-ustavovernih poslancev zval je tako početje — infamno ter stopil s še dvema drugima poslancema in „napredujaškega kluba".
V kako smradljivej luži pa mora gaziti pol oheijozen list, ki trdi, da so Čehi krivi, da so Nemci glasovali zoper češko vseučilišče! To je list „Presse", ki pripoveduje, da so Čehi odbili ponujano jim slogo! Je-li po navedenem Čehom sploh mogoče, delati za slogo s tacim nemštvomt In to se zove nemška značajnost ?!
Da imate popolen pojem o nemškej značajnosti, naj vam še povem, da je dunajski dopisnik praškega „Tagblatta" izjavil, da bi bili nemški poslanci tudi takrat glasovali zoper češko vseučilišče, ako bi Čehi bili sprejeli Granitschev predlog!
In s takim licemerstvom naj bi Slovani narejali kompromise. Jeli kedaj možna sprava z ljudmi, ki so popolnem brez značaja? Vsak bode trdil, da ne in zopet ne! Čehi so v svo-jej spravedljivosti v svojej žrtvoljubnosti storili vse, da se doseže sloga z Nemci. In dovolj drago so plačali poskus sprave!
Zato pravijo „Narodni Listy:" Zares, to so zelo trpki čuti, bolestue izkušnje, s kate-terimi se Čehi vračajo domov. Obravnave v gospodskoj zbornici nakladajo nam reservo, če pišemo sedaj v tej zadevi; — ali čas, ako Bog da, nij več 'daleč, da povemo svojim rojakom vso resnico o obravnavanji v državnem zboru in ta resnica ne bode na korist veljavnosti nemških poslancev!" Nemštvo, ki se na takov način pred svetom stigmatizuje, je obžalovanja vredno. Z verolomnimi sosedi naj ne sklepajo več kompromisov Slovanje!
Politični razgled.
Notraaiife dežele.
V Ljubljani 10. junija.
Zadeva o češkem vseučilišči daje še zmirom dosti gradiva časopisom. „Politik" opominja vlado, naj stopi zdaj na svoje prvotno stališče ter naj administrativnim potom izpolni Čehom želje; vlada naj imenuje za zdaj za uže postoječe vseučilišče v Pragi čeških profesorjev, dokler Čehi ne dobe svojega vseučilišča. To je kaj zloben svet, kajti Nemci se nobene stvari bolj ne boje nego utrakvizi-ranja Carolo-Ferdinandie v Pragi. Po najnovejših poročilih je ces. namestnik uže pozval češke profesorje juridičnega in filozofičnega fakulteta, naj se izjavijo, ali hote prestopiti na novo češko vseučilišče.
Praga je bila 8 t. m. zvečer cesarjeviču IfitMloll ji na čast sijajno razsvetljena in pravi se, da še bolj, kakor pa je bil Dunaj o ce-sarjevičevej poroki. Cesarjevič se je v odprtem vozu peljal skozi mesto in ogledal si razsvetljavo, povsod ga je češki narod pozdravljal z iskrenimi „slava"-klici.
Predvčerajšnja „W. Ztg." razglaša postavo, po katerej je ustanovljena zemljiškega davka glavna svota.
O reformi krošujarstva se poroča, da so dobila okrajna glavarstva nalog, da pošljejo date, koliko krošnjarjem se je od leta 1878 dalo dovoljenje v primeri s postoječimi trgovinskimi podjetji. To se bode potem porabilo pri reformi krošnjarstva, ki se bliža svojemu koncu.
V ii ta it je ilržtave.
V duuavskem vprašanji Avstrija prav nič ne napreduje in ničesa ne doseže. A v-s t rij a je uže vlani zahtevala, da bi ona imela v dunavskej komisiji, kjer so zastopane tudi Srbija, Bolgarija in Rumunija, odločujoči glas. Tega Rumunija nikakor ne pripušča ter je rumunska vlada dala svojemu zastopniku v mejnarodnej dunivskej komisiji to instrukcijo, da je Rumunija samo potem za osnovanje komisije pobrežnih dunavskih držav pod predsedstvom Avstrije, uko ta ne zahteva odločujočega glasu zase. — Tedaj na kratko, Rumunija se hudo po robu postavlja ter brani svoje ter interese Bolgarov in Srbov nasproti Avstriji.
Ruski car je ukazal svojim ministrom, da skličejo komisijo, ki bode določila, kako se ima ne še odrajtana odkupnina kmetov znižati.
Rolgarsko vprašanje se bolj in bolj mota, postaje dan za dnem opasniše. O kne-ževem postopanji so doslej ruske vladne novine molčale. Zdaj se pa peterburški vladni vestnik odločno postavlja na kneževo stran, odbijajoč mnenje, češ, Rusiji je vse jedno, kako da se reši bolgarska kriza, ali da ne odobruje postopanja bolgarskega kneza. Dalje
meni: „Ruska vlada želi, naj bolgarski narod zaupajoč besedi svojega kneza ostane mu zvest ter naj zavrača ščuvanja čestihlepnih agitatorjev, ki hočejo deželo pahniti v brezvladje*. „Norddeutscbe Allg. Ztg.", naslanjajoč se na to izjavo, pravi, da izraža tudi mnenje Nemčije in Avstrije. — Teško bode bolgarski narod, pritisnen na steno, rešil svojo svobodo iz te krize.
Glavni  guverner  Vsliodnje Rume-
HJe knez Vogorides misli baje dati svojo ostavko, ker mu turški sultan ne privoli, da bi šel na potovanje po Evropi.
„P. C." poroča iz Londona, da Irsko agitacijo vzdržujejo ameriški fenijci in da nameravajo ločitev Irske od Anglije; isto hoče tudi irska kmetska zveza in če se na Irskem upor vname, bojevala se bode pod tem gaslom.
„Time8u poročajo v pismu z Dublina, da so Irci zato tako predrzni, ker vojaki ne smejo nanje streljati. V množili krajih se javno ščuje z besedo in plakati, da se imajo vsi graščaki pomoriti ter se imenom naštevajo, kateri morajo priti najprej na vrsto.
V Frankfurtu je bil o binkoštih shod nemških journalistov ter je tamošnji nad-župan napival „jedinosti nemškega duha v Avstriji in Nemčiji". Mož si Avstrije drugače ne more misliti, nego da v njej gospodujejo „brntje" Nemci. Avstrijskim Nemcem je klical, naj se na Nemce v rajhu naslanjajo. — Dunajski listi to jako samozadovoljno na znanje jemljo.
V Eiiiru je Derviš paša potem, ko je ukrotil upor v zgorenjej Albaniji, ujel 9 albanskih vodij, katere misli porta za kazen poslati v Bagdad. Albanci so vsled tega hudo preplašeni.
Dopisi.
Iz Bučke 31. maja. [Izv. dop.] Kakor drugod se je tudi tukaj proslavljala eesarjevi-čeva poroka. Nedeljski govor g. župnika Kut-narja in župansko oznanilo povodom cesarjevi-čeve poroke sta naredila pri ljudstvu močan vtisek. Dne 9. maja zvečer so se zažgali mnogobrojni kresovi po gričih, mogočni strel je odmeval pozno v noč; razsvetlile so se hiše po okolici, posebno umeteljno pa je bila razsvetljena graščina grofinje vdove Barbotove v Radeljici. Okoli velikanskega kresa zbralo se je mnogobrojno ljudstvo, ki je navdušeno popevalo cesarsko himno. Dne 10. maja ob 5. uri zjutraj bila je slovesne sv. maša, pri katerej je bil srenjski odbor in vsa šolska mladina. Po dokončanem cerkvenem opravilu je g. učitelj F. Fabjančič v šoli zbranim učencem razlagal pomen slovesnosti, ter jim močno na srce pokladal,   da naj  bodo  vedno vdani
Potem gre razjarjeni mož v zverinjak in objemši prijatelja tigra, govori: „Nasor, vzgajal sem te, počenši od tvoje prve mladosti. Dajal sem ti vedno svežega mesa, kolikor se ti ga je ljubilo in rad sem te imel, kakor da si mi rodni brat. Nasor, zdaj mi lehko vrneš vse, z jednim samim skokom me nagradiš! Posti se do pojutršnje noči; ob jednej uri do-bodeš potem kosilo, kakoršnega še nigdar imel niisi. Nežnega mesa ti hočem dati, tak-šuega, da se je celo Gusmala zaljubila vanje. Čvrstih kostij, polnih življenja in mozga do-bodeš, moj Nasor, ako osvetiš svojega prijatelja, in raztrgaš človeka, ki se je z ljubez-njivim pogledom drznil gledati Gusmalc, in razpiaskaš lice, katero je nezvesta moja žena pokrivala s poljubi, in katero je uže počivalo na nje srci!" —
To rekši pritisne Naib mogočnega tigra glavo na svoje lice, in Nasor prijaznjivo za-renči, kakor, da je razumel svojega zvestega varuha besede, ter mu želi obljubiti, da vse izpolni po želenem načrtu.
Napočila je drugič noč. Ko je odbila dvanajsta ura je na samskem vrtu bilo vse tiho. Mesec je sijal preko visocega zidii in je se svojo bledo svetlobo obseval zapuščene stezice in pota. Baš ko je udarilo jedno črez polunoč prikaže se na temenu zida mlad mož, kateri, potognivši jo za suboj, postavi lestvico ob vrtnoj strani na zid, ter se brzo po njej spusti na tla. Lehke njega noge niti čuti nij, ko stopa na rahlem pisku po vrtnih potih proti hišici, kjer je imel svoje stanovanje zverski varuh. Nekoliko korakov od poslopja dospevSi počaka prislec v gostej stMiti košatega drevesa in zre nepremično na malo pritlično okence. Mladeuič nij dolgo sta! tamkaj, kar se pri odprtem okenci pokaže ženska, ter mu pomigne z belim robcem.
Zdajci plane srečni ljubeč iz svojega zavetja, in kakor da hiti iskat skritega zaklada, se brzo pomiče proti stanovanju svoje drage srčne kraljice. Nij še storil treh korakov, kar začuje se stranskega pota divji smeh in dušo pretresujoce renčanje. Mladi čestitelj se prestraši in od groze se mu šibe noge. Pred njim
je stal Naib, svojo desnico držeč na glavi bengalskega tigra.
„Kaj ne, gospod", prične okanjeni soprog skrivaje svoj gnjev, „naju nijste pričakovali na svojem poti? Mislim, da vam nij posebno ugodnu moja in prijatelja Nasorja navzočnost?'' Tako govoreč pogladi glavo tigru, kateri je neprestano gledal mladeniča se svojemi besnimi očmi, ter mahal z repom in dolgi hrbet grbančil, kakor bi se pripravljal na skok.
„Ti uže teško čakaš, Naaor, ka-li? Rad bi se skoraj seznanil z ljubezujivim možem, kateri si ume je pridobivati ženska srca, ti bi ga rad objel se svojimi kremplji, kakor navadno objema on Gusmalo in jo boža se svojo mehko roko!"
Mladenič se je v tem zopet zavedel in, hoteč spasiti življ 3nj e, pričel je bežati.
„IIo, ho!" se zakrohoče Naib, „ušel bi ti rad, moj Nasor! Pojdi prijatelj, in poišč; si svoje večerje, ter mene maščuj!"
Zgovorivši te besede potegne svojo roko tigru raz glavo, a ta v dveh, treh skokih do-
vsej cesarskej hiši. Potem so se mej učence delile bukvice, ko nam jih je mnogo podaril blagi gospod državni poslanec V. Pfeifer. Pri razdelitvi je tukajšnji šolski nadzornik g. M. Jaklič otroke ogovoril, ter jih opominjal, naj vedno v hvaležnem spominu imajo svojega dobrotnika, ki jim je naklonil tako lepo darilo. Potem se je mej učence razdelilo še mnogo sadnih drevesec, da jih vsak nekaj vsadil v slavni spomin cesarjevičeve poroke.
Iz Kutine na Hrvatskem 4. junija. [Izv. dop.] „Povsod je dobro, doma pak najboljše", pravijo, a vendar prisilijo prevečkrat okoliščine marsikoga, da prime za potno palico in in se poda v tujino, boljšo prihodnost iskat. Prebivalci slovenskih pokrajin, sosebno iz črnomaljskega goriškega in tolminskega ok. glavarstva, imajo dokaz veselja, romati v severno Ameriko, kjer se pak žalibog dostikrat prepričajo, da nij vse zlatć, kar se sveti in vidijo, da nij dobro iskati nove domovine daleč, ako jo ima človek naravno pred nosom.
Gotovo je Slovenska jedna naj lepših pokrajin Avstrije, ali stvarnik je vendar nij obsul s tolikim bogastvom, kakor sosedno Hrvatsko, s katero je prva kar kratko eno in isto; mej na Sotla nikakor ne loči, teh sosednih dežela. Ret da Hrvatska nima tuko lepe romantične lege kakor naše pokrajine mej planinami, a zato je ona veliko rodovitnejša. Kakor daleč nese oko, vidiš polje in gotde. na obnožju holmcev — visocih gora nij — vinograde in travnike, zadnje navlašč ustvar jene za živinorejo v velikej meri.
Ako potuješ po glavnej cesti od Siska preko Kutine, Vzanovejaruge proti Gradiški vidiš vasi, polne naseljencev iz raznih krajev; v desno nahajaš Čehe s podnožja Krkonoškega, v levo Magjare iz Pečuške županije, dalje tik ceste zopet obitelji v primitivnih kočah 70—80 obitelji, došlih iz Trebiža, Vidma, Padove itd. Ti vasi so izkali novo ognjišče svoje na Hrvatskem ter tli tudi našli drugo domovino.
Prašaš, dragi bralec, kako jim gre, ljudem čisto nezmožnim deželnega, sploh slovanskega jezika. Izvrstno, ako pram so doma obupali, vzeli culo na ramo ter šli oboroženi z golimi rokami, ne vedoč kam. Romali so brez novcev in začeli z ničem, pa akoravno je samo Bog svet iz ničesa vstvaril, so vendar ti tujci postali iz revežev premožni, da celo bogati ljudje, kar
je le na hrvatskih tleh mogoče tu pa nij težavno.
Da, delati je res treba, ne rok križem držati, ali pa nij slovenska roka delavna? Ali naš isterski kmet ne zna iztleči živež za svoje skoraj iz golega kamenja? Pravi humus je v Istri jako jako redek. Ne rečemo, početkom. 2 — 3 leta je naseljencem malo tesna, posebno ako ne pnneso toliko novcev, da jim je treba prvo leto dolgove delati. A s 400—600 gld. v žepu, onda je Hrvatska raj, pravi Eldorado, posebno, če se združi vec naseljencev v skupno patrijalhalno življenje, kar se večinoma godi.
In zemlja? Skoro zastonj. Po 20 gld. jedno oralo (joch), kolikor hočeš, a ne pustih krajev, temveč lepega polja, kjer ne nahajaš niti najmanjšega kamena. Ako prideš brez denarja, onda doboš polja v najem kolikor drago, na tretji del t. j. moraš obdelovati zemljo, na jesen pak oddati eno tretjino pravemu posestniku, dve sta tvoji; davke poravna posestnik. — Treba torej samouzdravih delavnih rok, katerih Slovencu ne manjka.
Namen teh vrstic je dober svet: Ako žele katere slovenske družine zamenjati svojo domovino, nij jim treba, iskati jo v duljini, ampak preselijo naj se na Hrvatsko, kjer bodo našli bratovsk sprejem, pošten dohodek in zadovoljno življenje, kajti Hrvatska je zemlja, katera še par miljonov lahko preživi se svojim plodnim poljem. Gotovo pak smo Slovenci uže geograhčno prvi poklicani naseljevati te po krajine, sicer pridemo prepozno, kajti Italijan, Nemec in Madjar so uže izvohali, kje leži Hrvatska „obljubljena" dežela. Hrvat sam svoje zemlje ne more obdelovati, ima je preveč
—t.—
Domače stvari.
— (Sokolov izlet.) Kakor je čuti, hoče jutrajšnjemu Sokolovemu izletu k sv. Joštu in v Kranj, pridružiti se mnogo ljubljanskega občinstva. Društvo je najelo poseben vlak, isto tako vojaško godbo, katera bode svirala popoludne v Kranji. Izlet k sv. Joštu je toliko bolj zanimiv, ker je od tam jako lep razgled na vse strani, posebno pa na prelepe gorenjske gore. Kdor doslej še nij bil pri sv. Joštu, naj nikar ne zamudi prilike, katera se mu ponuja jutri. Skrajni čas je pa, da se pri gosp. Gebi, urarji v Slonovih ulicah oglasi
hiti begunca, ki je baš prispel na velik ne obraščen prostor.
Strašen krik se začuje zdajci iz hiše — Gusmala bila je svojega nesrečnega ljubca neugodni položaj opazila, a nij jej bilo možno, pomagati mu.
Naib skoči v hišo in, ko najde svojo ženo v omedlevici, vzdvigne jo in postavi k odprtemu oknu, od koder se je videlo vse pozorišče.
Kakor je uže navada mačjemu plemenu, da svoje žrtve nikoli takoj ne napada, nego da jo, kadar ve, da mu ne more več uiti. še obskakuje, tako je tudi Nasor polagoma stopal vkrog mladeniča, na sredi onega prostora z odprtim nožem stoječega.
„Tii sem gledi, Gusmala!" pozival je, soprog. „Tii sem imaš biti obrnena! — Vidiš, kako ga Nasor kroža, vedno bolj se mu približuje. Borne, ono človeče se mu celo hoče braniti! Nekakov nož drži v roci, ka-li! — Povedi, Gusmala, kako ti je to všeči? — Dobro, Nasor, le bliže pojdi vrlemu gospođicu. Hej, Gusmala, uže Nasor nežno ob-
jema tvojega srca gospodarja ! Duša se ti ima radovati, ko vidiš toliko liubezen mojega prijatelja do tvojega izvoljenca — Tako je prav, Nasor, le stegni svoje cile ude in se pripravi na zadnji „smrtni skok!" — Še jeden-krat, Gusmala, se ozrl tija, ako želiš »videti svojega zlatega ljubca — Nasor ti ga v hipu zmelje!"
Jn tako se je zgodilo. Tiger namerja in — skoči na svojo žrtev. Obupen in v srce sezajoč krik se je razlegel po vzduhu — potem je pak vnovič zavladal nočni mir. Samo hlastno trenje kostij in veselo renčanje krvosite zveri je zdaj in zdaj odmevalo mej drevesi po vrtu.
Druzega dne so na onem prostoru našli krvave krpe moške obleke, skrivljen nož in škornje, v katerih so še tičali kosci človeških nog. To je bilo vse, kar je bilo ostalo Nasor i u — večerje!
Gusmala pak je v svojej s6bi ležala mrtva in prsi je imela prebodene. Varuh zve-rinjaku — Naib — je bil tisto noč izginil za vselej. —
kar najprej mogoče za vozni list, kder namerja udeležiti se izleta.
— (Jurčičev životopis) bode „Ljubljanski Zvon" objavil, kedar bode literarna osta-lina Jurčičeva do dobra urejena. Ker je Jurčič malo ne vse svoje stvari pisal na posamične drobne listke, zategadelj je njih uredovanje počasno delo.
— (Pod Tivolijem) pri tako imenovane) švicarskej hiši, sta uže skoraj čisto narejena tista dva paviljona, katera je tam graditi dal mestni odbor. Delo izvršuje firma T6-niesova in reči se mora, da je jako okusno. Občinstvo, katero pohoja ta kraj, bode odslej imelo lep razgled na Ljubljano, kajti posekanih je nekoliko visocih dreves, kateri so motili razgled. Tudi se je gostilničarju v švicarskej hiši sezidala ledenica, da bode mogel vstreči z mrzlim pivom.
— (Nova klavnica Ljubljanska) se kaj pridno gradi. Zdaj so uže nekaj poslopij začeli kriti se škerlji in tudi ledenica bode kmalu dodelana, isto tako hlev za govejo živino. Tudi stanovanje za živinozdravnika in čuvaja je uže skoro dodelano. Notranja oprava v klavnici samej osnovana za kl janje živine, stoji vsa na železnih stebrih. Ves prostor bode ograjen se zidom in parna mašina bode baje gonila potrebno vodo iz vodnjakov. Meseca oktobra mora biti vsa stavba popolnem gotova in ta čas začelo se bode v njej klanje. Staro leseno klavnico blizu posilne delavnice, zdaj pravo zuvetje nebrojnih podgan, bodo potem takoj ]>odrli.
— ( l) u h o v e n s k e p r e m e m b e) v ljubljanske) škofiji. G. Janez Pogačnik pride iz Preserja za kurata v Poddrago, g. Jakob Sušnik za kaplana v Preser, g. Jernej Primožič iz Košane za administratorja k sv. Magdaleni na Gori pri Idriji, g. Miha Koželj iz Cirknice za kaplana v Košano, g. Alojzij Puc iz Staro Loke v Dobrepolje, g. Leopold Lotrič pa iz Dobrepolj v Staro Loko. (i. Fr. Rus je iz Begunj pri Cirknlci prestavljen za kaplana v Dob, g. Franc Groznik iz Doba za administratorja v Begunje, g. Henrik Dejak iz Budan j za kurata na Vrhpolje. Umrl je g. Martin Zagorjan, fajmošter v pokoji v Čatežu pri Trebnjem.
Razne vesti.
* (Utonili) so na binkoštno nedeljo v Celovškem jezeri štirje vojaci od l}7. pešpolka kralj belgijski. Vozilo se jdi je šest dalj časa po jezeru, kar potegae hud veter in nagne čoln, da je zajel vodo in začel potaplati se. Dva je z drugim čolnom še o pravem časi siniti re^il feldvebelj Peselj od Marojčičevega polka štev. 7.
* (Velika tatvina.) V Bruselji so 4. t. in, po noči tatje ukrali nekemu dragotiuarju za 300.000 frankov dragocenostij. Tatovom se ne more prav nič na sled, kajti zidu nijso nikjer prodrli, vrat nič oškodovali in v hiši nobeden nij nič posebnega slištl. Policija ne vc ni naprej ni nazaj.
(M idli a t paša;) Turški sultan je po zval predse ujetega Midhat pašo ter se ž njim pogovarjal. Midhat paša je priznal, da se je udeležil umom sultana Alulul A/.iza, a to da mu je ukuzal sultan Murad. Kaj čudna je razmera mej iatožencem Midhatom in zda-njiin turškim sultanom, ki mu pošilja darila, a kakšnu ! Ako bi mu poslal usodno zeleno svileno vrvico, to bi bilo umevno, a kdo razume, kaj prav za prav misli turški sultan, da svojemu ujetniku pošilja — kožuhe! Zdaj po leti! Sicer pa Midhat paša dobiva hrano na stroške sultauove. Da se mu Je želodec ne pokvari!
* (Skozi okno v tretjem nadstropji skočila) je na Dunaji te praznike šeat let stara hčerka delavca  Pelikana. Bila
je sama t izbi in  trata so bila zaklenena Jelo se je mračiti, dekletce je bilo strah in od strahu je skočilo skozi okno tretjega nad stropja na tlak in tam na smrt ranjeno obležalo. Zoper lahkomičljene roditelje se je pri čela sodnijska preiskava.
* (Strašni trenotki.) Vsegamogočni Gambetta je bil pred kratkim v svojem roj stvcnem mestu Cohorsu. K njemu prideta dve rojakinji, ena starejša, druga mlajša. Po lepem uvodu, kako ga vse časti, pove starejša, da je se svojim možem, katerega je pregovorila, sklenila, njemu, Gambetti, ponuditi v sveti zakon svojo hčerko, ki je poleg stale in sra-možljivo zrla v tla. Gambetta, govornik par excelence, je bil v takej zadregi, da dolgo nij vedel nič odgovoriti, naposled pa reče, kako sem vam hvaležen, samcu, dovolite mi, da stvar premislimi
* (London) meri 122 kv, milj, ceste so dolge 1500 (angl.) milj, cevi zo kloako merijo 2000 milj.
* (Onim, ki hodijo na Rusko iskat službe.) Uradni „Kijevljanin" od 31. m. m. poroča, da je ruska vlada izdala ukaz, da se imajo pri ruskih železnicah samo Rusi domačini jemati v službe.
* (Od smrti vstal.) Pred jednim tednom je v Carigradu umrl neki Turk, katerega so hoteli čez 12 ur pokopati. Mej tem potom pa se Turk prebudi in prične razbijati po krsti. Nosci se vrnejo domov, a Turk je mej tem zblaznel in morali so ga prepeljati v norišnico.
* (Lakota v Uralskem.) Iz Uralska se poroča „Russkemu Kurieru1', da je v Ural skem posebno v Kirgizkih stepah nastala strašna lakota; ljudje kar mrjo od gladu. Pomaguti jim pa nihče ne more, ker se blizu ne dobi nič živeža.
f*«»MlfcmHO>.
Gospodu Štefanu Mskovien v Materiji.
V svojem poslanem v št. 126 „Slovenskega Naroda" in št. 98 „Edinostiu podpisali ste v pričo dr. Bizjaku in dr. Toriboln kolikor besed toliko lažij; kdo da Vas je k temu podpisu zapeljal, Vam v oči povem v pričo ravno tistih gospodov, ako želite, dasiravno me nij bilo poleg, ko jo „poštena klapa" ono „poslano11 „zdrukala''.
Kolikor mojo malenkostno osobo zadeva, Vam rad odpustim, kar sto jej lažnjivega in nečastnega pripeli, ker Vašo baze ljudje ne morejo nikomur časti razžaliti. Nečastno prednost to imate pred drugimi osobami. Pravi roditelji enega poslanega se mi pa utaje za vašim brezznačajnim imenom.
Tudi nemam ničesar proti Vajinemu sporazum-Ijenji z g. Gašperjem Kasteliccin. Le to vam svetujem: pustite me odslej pri miru, ter no prestopite več mojega praga, vsaj tako pogostoma me več ne nadlegujte, ker mislim, da ste dosegli, po čemur ste hrepeneli ! Dragega odgovora na tem mestu Vam ne dam.
V Materiji, 9. junija 1881.
R. Zupančič.
Dunajska borza 10. junija.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih  .   .   76 gld. 10 Enotni drž. dolg v srebru   ...   76 »90
/. lat ;t renta.........94 _ _
1860 drž. posojilo.....132    *m —
Akcije narodne banke.....828
Kreditne akiijc.......346 40
London..........H6    " 85
Napol...........9        29'/,
C. kr. cekini........5 5]
Državn*« ma ke.......56 95
kr.
Pokrita kočija
za jednega, če se hoče tudi za dva konja, še skorjo nova, se proda. Kje? pove iz prijaznosti opravništva »Slovenskega Naroda1*. (328—8)
Št. 7779.
Razglas.
(339—1)
Vila
v najemi
t
Prijazno ležeča nekdaj „Gauerjeva" vila v Podutika pri 1 , \ 11 i»lj tt u i se daje z lepim vrtom vred za poletje ali pa tudi za celo leto pod ugodnimi pogoji v najem. (316—1) Natančneje se zve pri lastniku I,orenc Vodniku, kamnoseku v Ljubljani, kolodvorske ulice.
Poletno stanovanje.
Dve snažni sobi s kuhinjo v Ljubnem blizu Podnarta. — Kaj več se zvč pri meni.
«1 osip Tavčar,
(338—1) mežnar na Brezjah.
V službo sprejme podpisani pod ugodnimi pogoji takoj v prodaji špecerijskega blaga in deželnih pridelkov izurjenega, uže bolj priletnega
trgovskega pomočnika,
oziroma
poslovodjo,
kateri pa mora biti zmožen v slovenskem in nemškem jeziku dopisovati ter pri nastopu službe kavciio od 100 do 150 gld. položiti. J V Postojni, dnč 4 junija 1881.
Andrej Ditrich,
(331—2) trgovec in posestnik.
Vseobčne ledenice
AUCHMANNA & Co. v GRADCI.
lovo! lovo!
Prekose v vsakem oziru primitivne ledene omare, neobhodno potrebne za hote-liere, k romarje, restavraterje, konditorje, bolnico, zasob-nike itd., elegantne, trpežne in cene. Vsak dan se porabi za 5 kr. ledu; ledenica se napolni vsakih osem dnij enkrat. (337—1)
Natančneje se zve pri Auelimaniiu *V Co. v Gradei ali pri našem zastopuiku Albert Trln-kerjl, v Ljubljani na kongresnem trgu.
C. kr. finančno vodstvo za Kranjsko je z razpisom od 29. marca t. 1. št. 3371 naročilo, da se prične v Ljubljani za hitrejše izterjevanje davkov eksekutivno opominjanje ter da se bodo plačevale pri davkariji rubežne pristojbine, in sicer za prve sedem dni, od dne, ko je bil opomin izročen, po pet krajcarjev in za naslednjih sedem dnij po deset krajcarjev na dan.
To se naznani ljubljanskim davkoplačevalcem z dostavkom, da se bode vršilo to eksekutivno opominjanje uže za vse one v II. četrtletji t. 1. zapadle zneske davkov.
Klestili magistrat v Ljiljani,
dne 6. junija 1881.
Župan: Lasehan.
Umetne
(640—48)
zobe in zobovja
postavlja po najnovejšem amerikanskom sistemu v zlatu, vuikauitu ali eeluloldu
brez bolečin.   Plombira z Blatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
8 prijetnim mamilom
zobni zdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega moatu, v I. nadstropji.
Samo na borzi
more se v tako ugr dnem času ob rastočih in padajočih kurzih se 10O gold. vsak teden lehko  pridobiti od   lo do 2o gold. — Na
pisma takoj odgovarjam.
F. Friedlanier in "Wien,
I., Wollzeile 5.
(325—1)
TuKi.
9 junija:
Pri Nlouu: Waehtel iz lhidapcšte. — Kraus, Kloin l Dunaja. — llin-terberger iz Postojne. — lirodjovin iz Zagreba. — Franchotti Iz Benetk.
Pri • Scihvarzer," Heller, Hrumbacb z Dunaja. — pl. Somarnga i»
Ciorice. — Leitner iz Gradca. — Tansig iz Linca. — Fieber iz Tabora. — pl. "VVauhold iz Sevnice.
Pri avnlrijakeiu «-«*NarJi : Kicber z Dunaja. — Kem/gar iz Hrvatskega.
Wilhelmov
stari, izskušeni, pravi, obči
zdravilni in vodni prilep (plašter)
zoper
glavobol, rane, opeklino in ozeblino.
Ta prilep je privilegiran od Nj. rinisk. kat. veličan siva. Moč in učinek tega prilepi le posebno ugoden pr« globokih in raztrganih ranah vflea uboda ali udara, pri hudih ulesih, neodpravljivih bezgavkah, pri skelečih izpustkih, pri črvu, vnetih m oguljenih praih, gpeklinah, kurjih očesih, otiskah, zmrznenih udih, pri toku iz trganja in Jednakih bolečinah. Ta prilep pravi ima samo
lekarna Pran "Wilhelma v Neuenkirchenu pri Dunaji.
.Tedna škatljica Btane 40 kr. a. r-  Meni, nego dve škatljici ~~ ■      se ne pošiljati in staneti s kolckoin i ti pošiljatvijo 1 gld. a. v.
Imajo pa tudi: V Ljubijani : Peter LuMMuik.
V Gradcu J. Purgleitner, lekar; W en d. T r o k oczy, lekar. V Zagrebu Sigin. Miti hacb. ' (.21—9)
Košnja v najem.
V uedel jo 12. Junija t. I. ob •». url  popoludiie se
bode na mojem travniku na karolinškem ozemlji ob cesti v Lipe v petih oddelkih dala košnja v najem.
X |»oiitktflolJek 13. Junija C. I. ob tt.iirl dopolndiie
se pa bode dala v najem na mestu in sicer v kosovih košnja na mojih četirih velikih travnikih, ki merijo 48 oralov, na malem grabnu, v trnovskem mestnem logu in na Viči.
Kdor hoče kaj v najem vzeti, mij pride ob določenej uri na označena mesta.
(332—2) -A— H^EStUČ.
! JOSIP JAX,
i zaloga šivalnih strojev, gledališke ulice št, 6 v Ljubljani.
X Uže tri leta prodajal sem iz svoje glavne zaloge v IuoiuonIu
♦ mnogo šivalnih strojev po Kranjskem in so bili kupovalci z njimi T prav zadovoljni.   Usojam se zatorej p. n. občinstvu naznanjati, da sem
♦ pot-enši z dnem 7. junija t. 1. v Ljubl|aiii otvoril
zalogo šivalnih strojev. ♦
J Dobivajo se pri meni šivalni Htrojl vseli sistemov ter po- J
X Namezni n|ih deli. aivankc in cvirn, vse po piav nizkih cenah. +
♦ Šivalni  biroji oddajejo se tudi proti plačilu na obroke,
♦ in sicer ali po 4 gld. na meHee ali po 1 gld. na teden.
♦ Za mnoga naročila se priporoča
X (886—1)                                       g-ledališlce -uLlice št. S. 1
Izdatelj in urednik Makso Armič
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".