47. Številka. Ljubljana, v torek 27. febrnvarja. XXVII. leto, 1894. lihaja vbh k dan zvečer, icimki nedelje in prazniku, ter velja po polti prejemati za a vb tr o-og er a k e dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za jeden 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkmt tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Klavno p. n. občinstvo uljudno vabimo ua aovo ■»roebo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času ponove, dn pošiljanje ne preneha In dn dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD it velja ta L|nbljanske naročnike kres pošiljanja na de m i Vse leto . . . gld. 18*— I Četrt leta . . gld. »•BO Pol leta ... e-OO I Jeden mesec. ,, l-io Za poilljanje na dom se račnnn IO kr. nn mesec, SO kr. ta Četrt leta. 8 pošiljanjem po poŠti veljat Vse leto . . . gld. 15*— I četrt leta . . . gld. 4— Pol leta - • • „ »•— I Jedem mesec . 1*40 0s}~* Naročaje se lahko s vsakim dnevom« a h kratn se mora poslati tadl naročnina, drugače se ue oslramo ma dotično naročilo. Upravnittvo »Slovenskega Naroda". Naše šole v državnem zboru. Naši državni poslanci so sedaj zopet zbrani na Duneji. Ko so bili še doma, obljubljali so, da bodo vzlic koaliciji potegovali se za koristi našega naroda. Iz Hohenwartovega kluba je vse — tiho. Nekaj se je pisalo o krizi, pa se je zopet preklicalo. Pozneje amo Culi, da je izmej slovenskih poslancev ■ Ho-heovfartovcev prevzel poslanec Suklje nalogo v bud-getoem odseku braniti zahteve Slovencev. Kaj je resnice na tem, bodemo itak kmalo izvedeli. Toliko čvrsteje pa so stopili na noge naši poslanci, v kolikor jih ne veruje v Boga-Hohen-warta, ter takoj v seji dne 22. februvarja stavili krepko, in času primerno interpelacijo do ministra za uk in bogočastje. Ta interpelacija slove po ste-nografskem zapisniku takole: Slovenski narod ima tudi v vojvodini Štajerski Cisto brezdvomno pravico do popolnoma slovenske državne gimnazije, ker po državnem osnovnem zakonu morajo biti v deželah, kjer več narodov stanuje, javni učni zavodi tako urejeni, da brez sile k uku katerega drugega deželnega jezika vsak teh narodov potrebne pripomočke dobi za izobrazbo v svojem jeziku. Ta jasna postavna določba se za slovenski narod fie vedno ne uresničuje, ta narod ima samo slovenske paralelke za prve štiri razrede na državnih gimnazijah v Ljubljani, v Ru-dolfovem in v Mariboru. Ta naprava se je izborno obnesla in zato je primerno, da se priredi povsod za slovensko učečo se mladino, kjer je še ni, posebno na c. kr. državni gimnaziji v Celji. G. kr. državna gimnazija v Mariboru je imela letos ob koncu prvega semestra 399 učencev; od teh je bilo 137 nemških, 262 pa, torej dve tretjini, slovenskih dijakov. Za zadnje obstoje štiri paralelni Blovenski razredi, ki prav dobro uspevajo. Slovenski dijaki se laglje in temeljiteje nče učne predmete sploh in pridobe si polagoma tudi popolno znanje nemškega jezika. Jednakega ljudomilega ravnanja s slovenskimi dijaki na c. kr. državni gimnaziji v Celji še zmerom ni, akoravno so tukaj statistične razmere natanko take, kakor v Mariboru. Kajti letos se šola tam 365 dijakov, mej temi 127 nemških, in 238, torej dve tretjini slovenskih. Z vsemi se glede učnega jezika jednako ravna, vsi morajo imeti nemške knjige, poslušati nemške profesorje, ki večinoma ne znajo slovenskega jezika, in zato svojim slovenskim učencem nikjer ne morejo pomagati v materinščini. Da bi to napravo, ki nasprotuje državnim osnovnim zakonom, še dalje vzdržal, ustanovi) je sedanji ravnatelj jeden tako zvan pripravljalen razred za učence slovenske narodnosti, da bi se naučili nemški. Po tem takem nima c kr. državna gimnazija v Celji kakor druge avstrijske gimnazije osem, ampak devet razredov. Slovenski učenci so tam prisiljeni, najmanje 9 let v gimnazijo hodili in stariši imajo 9 let plačila ne malo pomenljiva za otroke svoje. Očividna krivica je to. Razmere na c. kr. državni gimnaziji v Celji so v zadnji dobi popolnoma nen dnu in neznosne, časopisi poročajo o njih sledeče: Zadnje leto sta bila dva vrla slovenska profesorja premeščena na čisto nemške gimnazije, v Celje pa so poslali za nia čisto nemške profesorje. Od 14 učnih močij ima samo jeden profesor učno sposobnost za slovenščino. Nemški profesorji z ravnateljem vred so politično prononsirani ljudje, nemško-nacijonalci najhujše barve, in to kažejo s tem, da zatirajo vse, kar je slovensko, kolikor morejo, nemške učence pa z največjo krivičnostjo pred slovenske postavljajo. Slovence klasificirajo čez vse o j str o, s čemur jim jemljejo štipendije in oproščenju od šolnine. Prepovedali so slovenskim učencem govoriti v materinem jeziku; ker so dijaki cesarsko pesem peli v cerkvi v slovenskem jeziku in v zasobnih stanovanjih slovensko pope-vali, izključili so jih iz gimnazije. Nemškim dijakom pa se daje, kolikor mogoče, prednost, oni hodijo z ravnateljem v postnem času na „gšnas-ove" plese in dajejo v nedeljo zjutraj pohujšanje ljudem, ki v cerkev hodijo ; nemški dijaki smejo svoje slovenske kolege brez kazni zasmehovati in psovati na cesti, v šoli, celo v pričo profesorja. Razdivjanost hipernacijonalna predira že t i b t e meje, katere pri nas vsakteremu določuje zvestoba do avstrijanskega cesarja in avBtrijanBka domoljub n ob t. Nemški dijaki imajo namreč mej seboj skrivno zvezo, „Bis-marekverein" imenovano, z obligatnimi „Bismarcko-vimi večeri", na katere tudi neude vabijo, in ob katerih pred ovenčanima podobama Bismarcka in nemškega cesarja kriče" „Hoch Deutschiand, Hoch Bismarck." Ravnatelju se ti nepatrijo-tični izgredi zde" »otročarije". Pravila „Bismsrckvereina" prepovedujejo udom občevanje s slovenskimi dijaki in sošolci. Ko se je nek nemški dijak nedavno pregrešil zoper to prepoved in govoril s sinom slovenskega odvetnika, pozval ga je h i n Celjskega c. kr. okrajnega glavarja v zagovor, zato pa je zaduji bil klofutan od nemškega kolege očitno na cesti. Tako fanatizi-rana je gimnazijalua mladina v Celji. Vredna je obžalovanja, pa kriva ni sama, ampak — njeni predpostavl.eni. Take razmere se ne smejo trpeti; razširje-vanje najsurovejšega sovraštva mej narodi se ne sme dopuščati. Skrb za mladino, za stariše, za LISTEK. Veročka. Pripovedka. (Ruski opisal A. P. Čehov, poslovenil J. J. K o g e j.) (Dalje.) Kakor mahoma prestrašen človek se potem ne more domisliti reda, po katerem so se vrstili glasovi omamljujoče ga katastrofe, tako se tudi Ognjev ne spominja besed in fraz Vere. Spominja se samo vsebine njenih besed, nje same iu onih čutov, katere je vzbudilo v njem njeno govorjenje. Spominja se nekakega zamolklega, radi razburjenosti neicoliko hripavega glasu, nenavadnega zavijanja in strastnega naglašanja. Plakaje in smeje" se, so jej bliščale solze na trepalnicah, ko mu je govorila, da jo je ganila le prve dni njunega znanstva njegova originalnost, njegov um, njegove dobre, modre oči, njegovi načrti in nameni življenja, da se je zaljubila va-nj strastno, neizmerno in globoko; da, ko je časih šla po leti iz vrta domov in videla v predsobi njegov klobuk ali slišala od daleč njegov glas, tedaj je oblival njeuo srce nekak hlad, slutnja sreče; celo njegove puste dale so jo pripravile na smeh, v vsaki številki na njegovih papirjih je videla nekaj nenavadno razumnega in gracijozoega; njegova grčaata palica se jej je zdela lepša nego drevesa. Gozd, meglene kope, črni jarki po straneh ceste so nekako utihnili, ko so poslušali njo, a v srci Ognjeva se je vzbudilo nekaj hudega in čudnega . . . Odkrivajo mu ljubezen je bila Vera neizmerno lepa, govorila je krasuo in strastno, toda on ni čutil do nje se slasti, ne življenjske radosti, kakor bi bil rad, temveč samo čuvstvo usmiljenja, bolečino in sožalje, ker trpi radi njega dober človek. Bog ve, je li izpregovoril v njem trezen razum, ali se je izdala nepremagljiva navada na objektivnost, katera tolikokrat greni ljudem življenje, vendar navdušenost in trpljenje Vere se mu je zdelo presladko, ne resno, a hkratu se je uprlo v njem čuvstvo in Šepetalo mu, da je vse, kar on sedaj vidi in Bliši, ako se ozira na prirodo in osobno srečo, resneje, nego vse statistike, knjige istine ... In jezil se je ter zvračal krivdo na-se, dasi ni razumel, v čem je neki njegova krivda . . . Da bi napravil svoji okornosti konec, nikakor ni vedel, kaj bi govoril, a govoriti je moral. Naravnost nikakor ni mogel rOči: „jaz vas ne ljubim", a teči .da" iatotako ni mogel, kajti uaj je šaril še toliko v svojem srci, vendar v njem niti iskrice ni našel . . . On je molčal, mej tem je pa ona govorila, da za njo ni veče sreče, kakor videti njega, iti za njim, bodisi takoj, kamor hoče on, biti njegova žena in pomočnica, da mora dolgočasja umreti, ako pojde on od nje . . . — Tukaj ne morem več ostati 1 je dejala 'orno roke" — Zoprna mi je postala i hiša, i ta gozd, i zrak. Nikakor ne pretrpim nepreatauega pokoja in brezciljnega življenja, ne pretrpim naših brezbarvnih in bledih ljudi!, kateri so vsi slični drug drugemu, kakor kaplje vode! Vsi so ljubeznivi in dobrodušni, ker so siti, ne trpe* in se ne boie" . . . Jaz pa hočem iti uprav v velike, vlažne hiše, kjer ljudje trpe\ kjer so utrjeni v trudu in stiski . . . Tudi to se je zdelo Ognjevu le prilizneno, a ne resno. Ko je Vera končala, še vedno ni znal, kaj bi govoril, toda molčati ni smel, zato je dejal: — Vera Nikolajevna, zelo sem vam hvaležen, dasi čutim, da nikakor nisem zaslužil takega . . . od vaše strani . . . čuvstva. Drugič pa moram reči, kakor častni človek, da . . . sreča je osnovana na ravnotežji, to je, ko obe strani. . . jednako ljubite ... državo veleva resne prenaredbe na c. Ur. državni gimnaziji v Celji. Zato vprašamo podpisani poslanci Nj. ekscelenciju, hoče-li blage volje: 1. ) poučiti se dati o nerednih razmerah na c. kr. državni gimnaziji v Celji bolj zanesljivo, kakor je to zdaj po deželnem Šolskem nadzorniku mogoče; 2. ) odrediti za šolsko leto 1894/95 slovenske paralelke; 3) temu primerno premeniti osobe v ravnateljstvu in učiteljih? — Tako je prav. OJločna beseda bole že kaj dosegla! Naši poBlaoci pa so h svojim delovanjem v bodoSem zasedanji dobro pričeli, in hvaležnost naroda jim je gotova, če bodo tako odločno tudi naprej postopali. Državni zbor. Na Dunaji, 26. februvarja. Današu]i seji poslanike zbornice je predsedoval dr. K a t h r e i D uameatu obolelega barona Ch!u-meckega. Vlada je predložila celo kopo predlog, mej katerimi no najvažnejši zukonski načrti, s katerimi se pooblašča finančna uprava, da vzame iz prometa za 200 milijonov državnih not, potem pa so posamni ministri odgovarjali na razne interpelacije. Iz mej teh odgovorov sta posebno dva zanimiva. Domobranski minister grof We!sersheimb je glede interpelacije posli Krumbholza — v kateri se je pripovedovalo, tla le neki častnik češke vojake pri vsaki priliki Bramotil in na pr. pri delitvi obleke nekoč rekel: Die Dfutschen kriegen die neuen Miintel, die bbhmitichen llunde die alten" — odgovoril, da so vse pritožbe neosnovane. Čudno, da je minister še na vsako Interpelacijo tako odgovoril! Za nas Slovenca je posebno zanimivo to, kar je pravosodni minister grof tichonliorn odgovoril na interpelacijo posl. dr. Gregorca glede postopanja avskul-tanta dr. Giaasa v Celji s sloveuskimi strankami. „Slov. Narod" je svoj čas dotično interpelacijo pri občil in čitatelji se gotovo še spominjajo, s kakimi psovkami je imeuovani uradnik glasom te interpelacije obkladal slovenske stranke. Minister je prizna), da je dr. Glasu svoji nestrpnosti dal duška na način, kateri je grajati, pristavil pa, da to ni bil izraz narodne mržnje in da se je že poskrbelo, da se take reči ne bodo več ponavljale. Kdor se spominja, kako bo gladila Caljskib nemškutariev v sveti ogorčenosti kričala o denuncijantstvu, bode zadovoljen a tem odgovorom. Na fino razločevanje ministra, so-li bile psovke izraz nestrpnosti ali narodne mržnje, ni pokladati nikake važnosti; to se je ministru sporočilo iz Celja in on je to ponavljal, ker ne pozna Celjskih razmer. Zbornica je potem prestopila na dnevni red in rešila neke peticije glede železniških zgradb ter potrdila nuinoat predloga dr. B r z o r a d a, s katerim se določa: 1. S pozi v.on kakega poslanca k obravnavi sa ki . imuniteta; 2. Kaz. postopanje proti poslancu dr. l)yku ho siBtira, dokler ga ne dovoli zbornica. Prav ž vaima je bila razprava o volitvi posl. Mar. h ta. IVotiBemitski govorniki, na čelu jim dr. L u e g e r, ho dokazali, da ho se pri tej volitvi godile nečuvene nerednosti, da ao se volilci podku- Toda takoj je bilo Ognjeva sram svojega besedičenja, zato je umolknil. Čutil je, da je postalo v tem trenutku njegovo obličje glupo, krivo, plosnato, da je bilo napeto in nategoeno . . . Včra je gotovo znala čitati resnico na njegovem obličji, ker je nakrat postala resna, obledela in povesila glavo. — Oprostit« mi, je zgrgotal Ognjev, ker ni mogel pretrpeti molčanj*. — Jaz vas tako cenim, da . . . mi je hudo! Včra se je naglo obrnila in hitro šla nazaj proti pristavi. Ognjev je pohitel za njo. — Ne, ni potreba I je dejala Včra in mahnila mu z roko. — No hodit*', pojdem sama . . . — Ne, vendar ... to bo ne spodobi, da bi vas ne Bpremljal . . . Kur koli je Ognjev govoril, vse do zadnje besede se mu je zdelo zoperno in plitvo. Čuvstvo krivde je raslo v niem z vsakim korakom. Jezil se je, stiskal pesti ter preklinjal svojo hladnost in nevednost v postopanji z ženskami. Hoteč vzbuditi se, je gledal na kiasni utas VČročke, na njene lasi in sledove, katere bo puščale na prašni cesti njene majbue n< /k", spominjal se je njenih beBed in solz, a vbc to je njegovo srce le raečilo, toda ganilo ga ni. (Konec priu.) povali in da se- je nanje na nedopusten način pritiskalo. Volitev je veljala do 20.000 gld. Zategadelj so zahtevali protisemitje, naj se vrši nova preiskava. Zbornica je to odklonila in odobrila volitev. Koncem seje prišle so zopet interpelacije na vrsto. Posebno seuzacijonelna je interpelacija dr. Kronavvettra na domobranskega ministra glede nekega stotnika Burescha. Ta se je dne 18 februvarja 1. 1. na Dunaji spri z nekim meščanom Knothom in ga sunil z nožem tako, da je mož malo dnij potem umrl. Vojaško sodišče je tega stotnika obsodilo na — 6 mesecev navadnega aresta, pustivši mu njegovo šaržo, dasi določa voj kazenski zakon od 5 do 10 let! Zet umorjenega Knotba je zahteval prepis te sodbe, a poklican je bil k policiji, kjer se mu je vrnila ojegova uloga s pripombo „nai vojaškega sodišča ne nadleguje". Interpelacija imenuje to dogodbo »ein haarHtranbendes Vorkommnisa8 in kritikuje ostro postopanja vojaškega sodišča. Nadalje je poslanec V o š n j a k interpeloval radi obdavčenja posejilničnih ulog, posl. Kap p pa radi poneverjenja pri blagaj-nic drž. dolgov. Prihodnja seja v petek. Politični razgled. Notranja" dežele. V Ljubljani, 27. februvarja. Volilna reforma. Včeraj je ministerski predsednik knez VV.udiseh-graetz naznanil voditeljem koaliranih strank načela, na podlagi katerih misli vlada izdelati načrt volilni reformi — tako javlja neki Dunajski list. Koliko je na tem resničnega, na vemo, ker se čujejo o tej stvari kaj različna mnenja, tudi iz poslanskih krogov. O načelih, katerih se misli vlada držati, pišejo listi tako različno, da ni moči razsoditi, katero poročilo je količkaj verodostojno, katero pa ne. Drxavnoxborake volitve. Nadomestna volitev za umrlega dr. Jdquesa v prvem Dunajskem okraju se bode vršila dne 2 aprila. Kandidat je vsak drugi človek tega okraja. — Začetkom prihodnjega meseca vršila se bode v mestnem okraju Beljaškem volitev drž poslanca namesto dra Steinwendra. Kaodidatje so trije Steinvvender, potem kandidat njegovih nasprotnikov, ki pa še ni postavljen, in kandidat obrtnikov in socijalistov neki Schatzmaver. Boj mej Steinvrendrom in njegovim nasprotnikom bo gotovo oster, a sodi se, da zmaga veoder Steinvvender, dasi je mej nemškimi nacijonalci izgubil mnogo simpatij. Dr, J*rix. V nedeljo popoludoe umrl je nenadoma Dunajski župan dr. Pr x. Na nekem izletu zadela ga je kap. Prix je bil šele 58 let star; od 1. 1889 je bil župan. Kot pristaš liberalne stranke potegoval se je vedno za veliki kapital in njega koristi in postal tako sila nepopularen. Ker je bil vrh tega jako trdoglav in neprijazen in je slabo gospodaril, je mnogo k temu pripomogel, da so v obč. svetu Dunajskem postala nasprotstva tako ostra in da je tako pogostoma prišlo do škandala. Prx je bil od 1 1885 tudi dež poslanec in je v dež. zboru ravno tako postopal, kakor v obč. svetu. \ nanje države. Srbske novice. Te dni sklical je kralj razne radikalne voditelje na neko posvetovanje. Prišli so skoro sami taki, ki so v državni službi. O čem so se s kraljem posvetovali, se ne ve, a v Belemgradu se splošno govori, da je kralj zahteval, naj skupščina dovoli Milanu letne apanaže 60.000 dinarjev, Češ, da potem koj zapusti Beligrad. — Predvčerajšnjim se je ruski poslanik Persiani več ur posvetoval z bivšim liberalnim ministrom Avakumovičem. Razni listi sklepajo iz tega, da nameravajo liberalci nekak „coup" proti Milanu. — Napovedani obisk črnogorskega prestolonaslednika Danila v Belemgradu se je preklical, Črnogorski knez pač ve, da ga zmatra narod za nositelja srbske narodne ideje in zategadelj neče, da bi člani njegove dinsstije prišli v dotiko z Obrenoviči. Musko-neniska trgov, pogodba. Včeraj se je v nemškem državnem zboru začela velika razprava o trgovinski pogodbi z Rusijo. V imeni konservativcev je baron Mirbach pogodbo z vso odločnostjo odklonil in obsodil vbo gospodarsko politiko sedanje vlade. Prijatelji pogodbe računajo neprestano, kako bode razmerje glasov pri glasovanju. Za sedaj upajo, da imajo 197 nasprotnikov in 198 privržencev. Ker pa so tem prišteli tudi Alzačane, ki ne prihajajo v Berolin, imajo prav za prav samo 190 glasov, torej manjšino. Ti računi so menda tudi povod časnikarskim poročilom, da se vlada že pripravlja za eventuvalni razpust drž. zbora in za nove volitve. Anarhisti. Predvčerajšnjim primerili so se zopet trije atentati. V Parizu eksplodirala je v Rue Saint Denis dinamitna bomba in prouzročila precejšnjo, a na srečo samo matertjelno škodo. Policija je pač zaprla nekega Couchon«, pa ga je zopet izpustila, ker mu ni mogla ničesar dokazati. Skoro ob istem času vrgel je nepeznan zlikovec v Lyonu bombo v neko prodajalnico. Vsled eksplosije nastala Škoda je majhna. V Pizi vrgel je neznau človek petardo, in sicer skozi okno gledališča BTeatro Nuovo*. Eksplozija je bila močna; škoda je velika. — Fran coski rodoljubi vprašujejo s strahom, kje dobivajo anarhisti sredstva za svoje pogubonosno delovanje. Senator Edmond Magoier povdarja v listu ,Ev6ne-ment", da imajo vsi anarhisti, katere je policija doslej ujela, mnogo denarja. Re« je sicer, da je mej njimi mnogo ponarejatcev denarja ali vzlic temu ni dvoma, da zajemaj') iz polne blagajnice. Izplačeval je te prispevke neki Sebastijan Faure Pri tjem bo Ravachol, Vatllant, Henry in drugi dobivali denar, ali on ga ni dajal iz svojega, ker nima imetja, dobival ga je po sodbi imenovanega senatorja od tajnih sovražnikov Francije in republike. Dopisi, Iz Olju, 23. februvarja. [Izv. dop ] (Naša gimnazija/, V št. 38. z dne 16. februvarja „Slov. Naroda" je natisnjen poptavek gosp. ravnatelja P. Končnika. Treba mu je nekoliko komentara. Evo ga- 1. G. ravnatelj trdi, da nemški dijaki na Celjski gimnaziji nimajo tajnega društva in da n so klicali »hoch B smarek". To ni natančno. On labko samo izjavi, da preiskava ni dokazala, da bi društvo obstalo ; iz tega seveda še uikakor ne sledi, da ga res ni bilo. Nasprotno, po končani preiskavi izročila 89 je g. ravnatelju P. Končniku pismo, v katerem lanskoletni ud tajnega društva potrjuje, da je društvo obstalo, nekako z besedami: „Bdst&tige hiemit, dass ich n eht nur dem Vereine angerot, sondern auch in die Vereinekassa gezahlt babe und dass die Kassengelder auch durch Strafgelder vermehrt wur« deo." Doslovno lahko sam g. ravnatelj P. Končnik besede tega pisma razglasi, če prav je dijaka, ki mu je izročil to psmo, zavrnil rekoč: „Nesiti to stvar k g. profesorju K." — 2. Da g. ravnatelj P. Končnik ni doslovno rekel, da je slovenščina neka vrsta kineščine, je popolnoma resnično. Poklical je k sebi slovenskega dijaka in ga pošteno oštel, ker govore slovenski dijaki mej seboj v gostilni slovensko in dostavil „Was vvtlrdeu Sie sage", weun man in Ihrer Gegenvvart aufiage, chioesisch zu sprechen," on je tedaj Btavil slovenščino, t. j. priznani deželni jezik na južnoštajerskih tleh v isto vrsto s kine« ščino. O tem je sploh poročal že pretečeao leto „Slov. Narod", ne da bi g. ravnatelj bil to vest popravil ali preklical; s cer je dotičuik (g. drd. P.) vedno pripravljen, stvar potrditi. — 3. G. ravnatelj P. Končnik zanikava, da so se vršili surovi napadi javno v šoli v navzočnosti učiteljev in govori samo o prepirih v navzočnosti j od nega profesorja. Glavno je pri tem to, da g. P. Končnik ni preklical, da je pri prepiru v šestem razredu mej uro v navzočnosti učitelja nemški dijak psoval slovenske sošolce in pri tem rabil tudi besede: . VVindischer, charakterlose Kerle, weil ich die Windischen im Princip deften thu\" in da je učitelj tega dijaka še nekako zagovarjal — in to je posebno značilno za razmere na Celjski gimnaziji. Malo niže priznava sam g. P. Končnik, daje .posvaril" ČetrtoŠolca, ker je javno v šoli v navzočnosti profesorja psoval sošolca „ein Windischer" ; tedaj to ni samo posamezen slučaj. G. ravnatelj tudi pravi, da mu je bil dogodek v šestem razredu pred preiskavo neznan, a takoj potem sam pove, da je naročil razredniku v šestem razredu, da prebere § 23 disciplinarnega reda, in to je bilo pred preiskavo in ob jednem v zvezi z omenjenim prepirom in psovanjem. — 4. Mogoče je, da g. ravnatelj P. Končnik ni rabil ravno besed „Wie kann man wegen der Natioualitiit, die doch Sache der Zufiilligkeit (Geburt) ist, so ein Geschrei machen," kajti stenografa ni bilo v Šestem razredu, a gotovo je izrekel besede, ki so imele ta smisel in ki so napravile tudi ta utia. — 5. G. ravnatelj P. Končnik trdi, da nt šestošolec zapisal Btavka „Die GaBtfreundschaft werde von allen Volkern, sogar von den ungebildeten Slaven hochgehalten," tako se res ne glasi stavek, ker se je urinila tiskovna pomota, mesto „werde" mora stati nwurde", sicer pa prosimo, da g. ravnatelj sam pove, kako se glasi dotični stavek, saj ima zvezek pri rokah, morda je res še kaka besedica dodana, toda to je popolnoma gotovo, da ima omeojeni stavek ravno ta smisel. — 6. G. ravnatelj priznava sam, da je rabil besede „das sind Kindereien", samo pravi, da tega ni storil, ko mu je dijak naznanil „osmišljeno" zvezo dijakov, ampak nekoliko pozneje. To je res. Dijak je pre- bral g. ravnatelja zatožbo io mu jo je izročil, oa to jo prebere ie sam g. ravnatelj in ga izprašuje po dokazih, ko omeni dijak iz nova, da ae je klicalo na shodih „hocb Bismarck", reče g. ravnatelj „das sind Kindereien". Na to še odgovori dijak naivno in nekako pretirano ,Herr Schul-rath, Hochverrath ist doch keine Kinderei." — 7. Da se je dopoludne samo jeden zatožen dijak poklical pri tej preiskavi, popoludoe pa drugi, tega ni trdil nobeden; to se je bilo zgodilo nekoliko dnij poprej. Izrekla se je zato želja, da bi se ne postopalo tako. Da je g. ravnatelj P. Končnik Se tisti trenutek, ko se mu je pritožba naznanila, na.naoil pritožbo nemškemu dijaku, kateri je slučajno prišel ravno tedaj v direkcijo in ki je bil sam zatožen, z besedami ,Sie sind auch unter den hier Aufgezeich-neten" — in tako so nemški dijaki Že prej poizve-deli, kaj jim preti — toga tudi g. P. Končnik ni preklical, on samo pravi, da je ta stavek brez pomena. Z tožbo izročil je dijak g. ravnatelju v torek dopoludne ob 11. uri in pri tej priliki je poizvedel od g. ravnatelja stvar tudi Že omenjeni zatoženi dijak, k preiskavi poklicani so pa bili dijaki šele v sredo popoludne, tedaj šele drugi dan. — 8. G. P. Končnik tudi priznava, da je posvaril dijaka, ki je v šoli javno imenoval zaničljivo svojega sošolca ,W >ndischer" in mu tudi rekel „Gebrauchen Sie diesen Ausdruck nicht raehr" — to je na Celjski gimnaziji kazen, če se slovenski dijaki tako psu jejo! Toliko o popravku. Preiskava ni nič dognala glede" društva, blagajnice, „hocb Bismarck", slik nemškega cesarja in državnika. G. P. Končnik govori tedaj o namišljenem društvu itd. Toda nesreča je hotela, da je došlo po preiskavi pismo, v katerem sam nekdanji ud potrjuje, da je tako društvo res obstalo, najbolji dokaz za genre tu „stroge in vestne preiskave, ki se je vršila celih 15 url" Temu tudi ni čuda, ker so se zahtevali pismeni dokazi za take stvari, kjer sptob pismeni dokazi niso možni, n. pr. da so dijaki res plačevali mesečnino. Facit preiskave je ta, da radi društva, različnih hocb, slik itd. ni nobedeu dijak kaznovan, pač pa je bila preiskava nekaterim slovenskim dijakom usodna. Jeden je dobil ukor in .minderentsprechend" v nravnosti Bwegeu HulliUligen BenehmenB (bei einer Emvernebrnung)", dotičnik je namreč prosil z besedami „Bitte, H* rr Schulratb, wann werde icb um die Vorlesung des Protokol Is bitten diirfen," da se mu prebere protokol. Škoda, da niso gospodje kar v spričevalo dostavili Bwegen der Bitte, ihm das Protokoli vorlesen zu vvollen." Drugi slovenski dijak dobil je 16 ur karcerja in „minderentsprechend*, ker ni takoj prvo-krat priznal, da ni on prepisal zatožbe, in reklo se mu je celo, „hatten Sie das zvveitemal es nicht ge-standeu, so b&tten Sie das Gy nnasium verlassen miisHen." Nasprotno: Sestošolec Nemec, ki je javno psoval slovenskega dijaka, dobil je: — 4 ure karcerja, zgoraj omenjeni četrtošolec, ki je tudi Slovenca psoval, je bil samo v pisarni ravnateljevi po svarjeu ! Podrobnosti, katere so se vršile pri preiskavi, ni mogoče omeniti radi naših tiskovnih razmer. Iz Bele Krajine. 25. februvarja. [Izv. dop.] S kolikim veseljem smo Belokranjci pozdravili sklep glede vodovoda v Črnomlju in v tem okraju in dovoljenje štirih tisoč za trasiranje železnice po Beli Krajini. Se ve, da le mi Belokranjci, za katere se do sedaj ni skoraj nič storilo, ali vsaj jako malo. Vsem poslancem, ki so ta predlog podpirali, bodi izrečena najsrčnejša naša zahvala. Močno smo se pa začudili, ko smo izvedeli, da so gospodje, katerim se je dovolilo trasirati Belokranjsko železnico, s tremi proti jednerou glasu se odločili za ozki tir. Žalostni vprašujemo drug drugega, zakaj bude naša železnica le ozkotirna, ko vender vsakdo ve\ da, če se bode proga Grosuplje Novo Mesto le količkaj izplačala, se bode podaljšanje od Novega Mesta čez Kot, Rodine, Dobliče, Črnomelj v Metliko gotovo rentiralo. Belokranjska železnica bude imela najbolj oddaljene postaje, na katerih se bode moralo gotovo več plačevati, kakor na bližnjih. Tekla bi pod najbolj obgozdenimi gorami in pri Črnomlju mimo pre-mogovih zalog, katere so že prej bile kot bogate znane, a so se še pomnožile po novem iskanju. Odločili so ae gospodje gotovo za ozki tir zato, ker bi ta okoli 800.000 gld. menj stal, kot normalni, in — češ, za Belo Krajino bode že zadostovalo tudi to. Res nismo tako denarni, da bi lahko rekli: kaj za jeden milijon več ali manj — ali uverili se boste, da bomo glede kupovanja akcij in pri odkupu zem- ljišč storili vse, kar je mogoče. Ako pa bode zadostovala ozkotirna Železnica, je drugo vprašanje; za osebe in drugo blago se bo morebiti že izhajalo, ali premog prekladati, katerega se bode gotovo na tisoče vagoaov vozilo, je druga stvar. Recimo, da bi od vagona prekladanje le 2 gld. stalo, je to za lastnike premoga že ogromen denar. Znano je, da pri premogu ni B>g \6 kaj dobička; nanese ga le množina. Lahko, da bi 2 gld. za prekladanje toliko škodovala, da bi splavate vse nade delavcev glede" zaslužka pri kopanju. Z ozkim tirom pridobljenih 800.000 bi se znalo na drug način prihraniti. Za našo kratko progo bo treba čisto novih in našemu ozkemu tiru primernih vagonov in lokomotiv, katere se dalje od Novega Mesta ne bodo mogle rabiti, stale pa bodo mnogo denarja. Ko bi se napravil normalni tir, bi tega ne bilo treba. Obračamo se z zaupanjem do gg. poslancev in uplivnib oseb, naj blagovolijo na to delovati, da dobimo železnico z normalnim tirom. Ni potreba gledati pri Bdlokraujski progi na pribranjonje; kar se bode zanjo izdalo, ne bo izgubljeno. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Včetrtek dne 1 marca se ponavlja v četrtič Smetanova .Prodana nevesta". Vsled mnogostranske želje se bode ta večer ponavljala še jeden-krat živa alegorična podoba, da se ustreže želji občinstva. To je pa nroporekljivo zadnjikrat. Tudi za to reprizo se kaže prav živo zanimanje, kar je tudi umevno, kajti bolj ko slušalec pro« dere v krasote Smetanove glasbe, tem bolj mu omili krasna niegova opera in tem bolj jo želi zopet čuti. — V nedeljo, dne 4 t. m. pa se bode pred stavljala na koriBt velezaslužnega režiserja, učitelja in igralca Dram. društva gosp. Ign. Borštnika znana kratkočasna gluma .Veh ar j evo leto* v i Š č e*. — (Pianista g. Antonu Ko er s te rja,) ki nastopi, kakor je že znano, v četrtek dne 1 marca tu v Lubljan>, povabilo je ravnateljstvo „Glasbenega zavoda" v Zagreb, da priredi le-tam koncert v soboto dne 3 marca. Na dan 5. marca vzprejel je pa poziv v Trst, da svira pri koncertu glBsbeuega društva „Scbillerverein". R-tvnotam priredi gospod Foerster dva dni pozneje, dne" 7. marca, na lastuo roko javen koncert, na kateri naj bodo Tržaški Slovenci opozorjeni. — Pri vseh teh nastopih igra g. Fo rster na krasnem koncertnem klavirji, ki mu ga je dala evetovnoznana Lipsijska firma H iithner. — (PomilošČenje) Dne 25. aprila bode 40 let, odkar se je poročil Nj. Vel. cesar. Kakor se poroča z Dunaja, se pričakuje za ta dan porai-loščenja vseh zaradi politiških pregreškov obsojenih. Govori se, da bi vladarjeva milost utegnila raztezati se tudi na obsojene člane „Omladine". — (Izpred porotnega sodišča.) Pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišči pričela se je včeraj prva letošnja porotna sesija, katera bode trajala šest dnij ter obsezala sedem kazenskih slučajev, mej temi tudi hudodelstvo ponarejanja denarja. Obravnava proti A. Novaku iz Spodnje Šiške, kateri je — kakor znano — dne 30. avgusta lanskega leta zavratno ustrelil Koslerjevega nad-sodarja Stenovica, morala se bode tudi sedaj prelo žiti, ker je obtoženec nevarno bolan ter menda ne bode več okreval. Včeraj vršili sta se dve obravnavi. Pri prvi obravnavi tožilo je državno pravd-ništvo 27 let starega zidarskega pomočnika Antona Jenkota iz Podrečja v Kranjskem okraji zaradi hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe. Dne 8. ja.iuvarja letos bil je Jenko z drugimi tovariši v Mavčičah pri izpraševauji. Po izpraševanji pili so žganje v Rozmanovi krčmi in okolo 3. ure popolu dne. so se fantje iz Podrečja, katerim se je prišteval tudi Jenko, napotili iz vasi Mavčiče proti domu v Podrečje. Ker je bil padel ravno sneg, šli so drug za drugim in precej za .lenkotom šel je Josip Gaber. Brez vsakega prepira potegnil je Jenko najedenkrat nož ter sunil ž njim Gabra v vrat s tako močjo, da ga je pravilno zaklal in da je Gaber, kateremu je v nekoliko minutah odtekla kri, takoj na mestu umrl. Po izvedeniškem izreku bila je rana absolutno smrtna. Po izpovedbi prič in tudi po lastnem priznanji obtoženca bil je storilec Anton Jenko, kateri se zagovarja s tem, da je bil zelo pijan. Na jednak silovit način postopal je Jenko na novega leta dao v Mavčičah proti Jakobu Burgerju, katerega je tudi brez vsakega povoda na cesti napal ter ga z nožem v vrat sunil. Po zvedeniškem izreku bila je ta rana sicer lahka telesna poškodba, katera je pa bila početa s takim orodjem in tako, da je s tem združena navadno smrtna nevarnoBt. Porotniki potrdili so predloženo jim vprašanje glede krivde in sodišče obsodilo je Jenkota v zmislu obtožbe na osem let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno ter trdim ležiščem v temni celici doc 8. januvarja vsakega kazenskega leta. — Pri drugi obravnavi bila je obtožena 25 let stara dekla Frančiška Kernel iz Slavine v Postoj i nskem okraji zaradi hudodelstva detomora. V noči od 21. na 22. novembra lanskega leta porodila je obtoženka otroka moškega spola, ki je zajokal ter s tem pokazal, da živi. Na to je ob-dolženka, kakor sama priznava, otroka porinila na konec posteljo pri zidu ter z nogo toliko časa nanj tiščala, da je bil mrtev. Mrtvega otroka zavila je v krilo in spravila v svoji skrinji, kjer so ga 1. decembra našli. Pri razparanju trupla se je dognalo, da je bil otrok sposoben živeti, da pa mu je bila šiloma glava stisnjena ter je vsled otrpnenja mozgati morala nastopiti smrt. Frančiška Kernel priznava dejanje, pravi pa, da je to storila zaradi tega, ker se je bala svojih sorodnikov. Sodišče obsodilo je obdolženko na pet let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno ter trdim ležiščem v temni celici dnu 22. novembra vsakega kazenskega leta. — (Umrl) je včeraj v Planini učitelj v p. gosp. J N. Ju v a ne c, star 78 let. — (V Celji se je naselil) nov slovenski obrtnik g. Ivan R e b e k , brat Ljubljanskega ključarja g. Jcžefa K-bfka. Ker so mu v mestu delali zapreke, ima delavnico v občinski hiši Celjske okolice, koj čez most. Ker je g. R e b e k vrl narodnjak, bodo ga gotovo v prvi vrsti podpirali Slovenci v Celji in v okolic". Saj ravno zavednih obrtnikov še jako primanjkuje v Celji. — (Krčmar v Celjski kazini v konkursu.) Kam privede napihnenoet nekaterih ultra-nemških kričačev, se je zopet pokazalo v Celji. Kdor je čital bombastične popise veselic, vršivšib se v nemški kazini v Celji, bi bil mislil, da bode mož, ki skrbi za pogiščevanje Celjskih Nemcev, skoraj obogatel. Zgodilo pa se je ravno nasprotno, ubogi mož prišel je na kant. Brez slovenskega groša se pač ne izhaja v „nemškem" Celji! — (Vranska narodna čitalnica) ima dno 4. marca 1894 ob 6. uri na večer svoj redni občni zbor. Dnevni red je: 1. Račun za leto 1893. 2. Volitev odbora. 3 Pjsamezni nasveti. — (Pouk o požlahtnenji trle na zeleno), o rezanji in obdelovanji se bode vršil na deželni sadjarski in vinorejski šoli v Mariboru od 12. do 17. marca. Ta predavanja sme obiskati vsakdo, ki se oglasi pravočasno. Ubogi dobivajo še podporo od dežele, ako prosijo zanje pri ravnateljstvu omenjene šole v Mariboru, kjer se izvedo tudi podrobnosti. — (Klub bicikliatov „Tržaškega Sokola") priredi početkom marca svoj prvi koncert z zabavnim večerom, ki ima povsem nov in jako zanimiv vzpored. Odbor dela velike priprave za ta večer. — (Tatvina v sodišči.) V Pulji ulomili bo neznani tatovi v okrajno sodišče ter odnesli iz blagajne razne uložbe v gotovem denarji in dragocenosti v skupni vrednosti okolu 2000 gld. Drznost tatov se razvidi iz tega, ako navedemo, da je v poslopji okr. sodišča pri tleh glavna stražarnica mestnih redarjev ! — (A k a d e m i i ii o društvo „Slovenija) na Dunaji priredi v soboto dne 3. marca svoj šesti redni občni zbor v zimskem tečaji 1893/9 z nastopnim dnevnim redom: Čitanje zapisnika. 2.) Poročilo odboruikovo. 3.) Slučajnosti. Lokal: Kast ihm jeva restavracija „ pri magistratu". Začetek ob osmih zvečer. — (Hrvatske novice.) Dr. Ante Starce v ić je bil dlje časa bolan, a zdaj je že okreval v toliko, da se more udeleževati saborskih razprav. — Poveljnik 13. vojnega kora v Zagrebu podmaršal baron Bechtolsheim se je vrnil te dni z Dunaja. Kakor poroča „Agramer Tagblatt", je dobil baje važna povelja za slučaj, ako se stvari ▼ Srbiji za bu čej o i n n asto pi j o gotove evea-tuvalnosti. — Društvo prijateljev gledališča ima danes torek 27. t. m. zopet shod, na katerem se bode razpravljalo o pravilih, ki jih je izdelal v to izvoljeni odbor po načrtu dr. De renči na. — Bivši tajnik pri deželnem odboru dalmatinskem gosp. K. Ljubic je popolnoma oslepel. Deželni zbor mu je dovolil 800 gld. pokojnine, v Dalmaciji pa se nabirajo častna darila, da se zaslužnemu rodoljubu olajša kruta oboda, ki ga je zadela. — DruStvo za povzdigo obiska Plitvičkih jezer je izročilo po deputaciji, ki Be je oglasila pri banu, deželni vladi več želj, katerih izpolnitev utegne dobro uplivati. DruStvo ima zdaj nad 600 članov. Še letošnje leto se bode menda začel graditi hotel s 40 do 50 sobami. — (»Moj ljub ček je velik gospod!") Služkinja Betika KoBtjan v Zagrebu je jako udana pijač*, ker jej pa manjka sredstev, je stvar tako uredila, da gre v gostilno, se tu naje in napije, a ko je treba plačati, pravi: „moj ijubček je velik gospod, on takoj pride in plača". OStirji jej gredo navadno na limauice in jo pustć, da odnese kopitu, ljubimca pa le ni. Ko je zopet jedenkrat obhodila Zagrebške gostilne, pride v jedno, kjer je že poprej bila. Tu zahteva liter vina, a oštir se brani, češ, če nje ljubimec pride in plača, kar mu je še dolžna, jej bode dal, česar bode zahtevala. V tem vstopi neki svinjar, človek visoke rasti, širokopleč, Betika skoči k njemu, ga objame, dasi ga še nikoli ni videla, skratka, vedla se je tako, kakor da je to tisti, ki ga je oštir ravnokar v mislih imel. Oštir je res mislil, da je to tisti veliki ljubimec, je prinesel jedij in pijače in oba začneta zdaj jesti iu piti. Ona ga je v jeduomer božala, kar mu je menda ugajalo, ker je še dosti čedna in dokaj lepe postave in naposled se je njega oklenila tako, da mu je pri tej priči vzela iz žepa mošnjo, v kateri je bilo 30 gld., 8 katerim denarjem jo je potem popihala. On je čakal, da se vrne, ker je pa ni bilo nazaj, se vzdigne in ko hoče plačati, opazi s strahom, da ga ni imela samo za bebca, ampak da ga je tudi okradla. A tudi Detika si bode zapomnila to svojo zadnjo pustolovino, saj Časa ima dovolj o njej premišljevati, ker je sedaj pod ključem. Slovenci In Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda! Razne vesti. * (Mihael Hd mik f) V Budišinu umrl je dne 23. t. m. Mihael Hornik, kanonik tamošnjega kapitelja, občepriljubljeni in neustragljivi vodja Lužiških Srbov. Se le nedavno praznovali so zahvalni Lužičani njegov 60. rojstveni dan in štiri-desetletnico njegovega blagoslovljenega delovanja. Danes pa je zadela nenadomestljiva izguba čili slovanski narodič v sredini nemškega morja. Hodil se je pokojnik I. 1833 in pričel pred 40. leti znamenito svoje književno delovanje 1. 1852 v »Nje-delskih novinah". Geslo mu je bilo, da samo v napornem in neumornem delu ;e spasenje malemu narodu njegovemu. Njegovo književno delovanje bilo je vsestransko in se nahajajo njega sledovi povsod v književnosti lužiški in v narodnem življenji sploh. Trideset let bil je urednik „Časopisa Matice Srbske* in so posebno znameniti niegovi članki o lužiškem jeziku Pisal je tudi v druge Biovanske časopise, posebno v češke iu bil iskren prijatelj vseh Slovaoov. Govoril je t uski, češai in poljski in razumel vsa slovanska narečja ter dobro poznal svetovne jezike Bil je navdušen, iskren prijatelj vsega slovaostva. Bodi mu blag spomin! * (Zbolela ruska ministra.) G i er sovo zdravje se je poslednji čas obrnilo nekoliko na bolje, vender je še vedno nevarnost velika, ker je delavnost si ca se izdatno zmanjšala. Tudi minister grof Deljanov, ki je zbolel za kompl.cirano hripo, je še v nevarnosti. * (Dvorni svetnik Trzieniecki — ni umrl.) Tako namreč zdaj poročajo isti listi, ki so raznesli vest, da je umrl v kaznilnici v Steinu, kjer je že nad leto dnij. Kakor znano, bil je bivši dvorni svetnik obsojen v Bukovinski carinski pravdi na štiri leta težke ječe. ♦(Požar v tovarni.) V veliki sladkorni tovarni Suhoellerja in drugov v Čakovicu poleg Prage nastal je velik požar, ki je uničil čistilni oddelek. Zgorelo je nad 30 000 meterskih stotov sladkorja in se ceni škoda na jeden milijon goldinarjev. Tovarna je zavarovana na šest milijonov goldinarjev. Na pogorišči je bilo 20 ogojegasnih društev, ki so v dveh urah omejili ogenj na goreči del tovarne. * (Ubegel opat.) Veliko senzacijo je vzbudil beg opata samostana v Lovveu u v Belgiji, de Marzina, ki je odnesel vse samostansko premoženje, v vrednosti pet milijonov frankov. * (Sneg v Sicilji.) Zadnje dni minulega tedna v petek in eoboto je bil na Siciljskem otoku silen vihar in je padlo toliko snega, da so nekatere hiše kar zametene. Na mnozib krajih je škoda v vrtovih prav izdatna. V Linguaglossi se je podrlo več hiš pod težo snega in je več ljudij pri tem prišlo ob življenje. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 27. februvarja. Cesar se je danes zjutraj odpeljal v Menton. Dunaj 27. februvarja. Konference, v kateri je vlada naznanila voditeljem strank načela glede volilne reforme, so se razen ministrov udeležili grof Hohemvart, vitez Benoe in dr. Heilsberg. Elaborat se razglasi, čim se o njem izrečejo koalirane stranke. Dunaj 27. februvarja. Poljski klub volil je posl. viteza Benog načelnikom in posl. Z a-leskega načelni ko vini namestnikom. Dunaj 27. februvarja. Delavci brez zaslužka sklicali so včeraj dva shoda in priredili večje demonstracije. Policija zaprla je več oseb. Rim 27. februvarja. Politični krogi so u ver j eni, da se razveljavi obsedno stanje na Siciliji in v Massi-Carrari, predno pride do glasovanja o interpelacijah glede ustanka, ker je vlada v strahu za izid tega glasovanja. Berolin 27. februvarja. V državnega zbora razpravo posegel je včeraj tudi državni tajnik Marschall ter predlogo kot koristno priporočal, takisto liberalec Rickert, dočim jo je član državne stranke, Moltke, odklonil, češ, da ne bo industriji nič koristila, kmetijstvu pa škodovala. London 27. februvarja. „Daily Tele-graph" javlja, da se koncem meseca marca snidejo v Opatiji cesar avstrijski, ruski car, nemški cesar in italijanski kralj. Avstrijska apooijallteta. Na želodcu bolehaj očim ljudem priporočati je porabo pristnega ,,Muil-ov«ga Beidlitc- Iraška", ki je preskuseno domače zdravilo in upliva na elodeo krepilno ter pospeSiluo na probavljanje in sicer s rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, o. in kr. dvorni zalagate!), DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (16—3) ..LJUBLJANSKI ZVOH" stoji sa vse Lato 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt Leta 1 gld. 15 kr. I.......Mil ■ ■■■■■ III Umrli so v jLjublJaiii: V deželni bolnici: 24. februvarja: Amalija Teka ve, hiaina, 26 let. — Helena liebolj, delavka, 39 let. 2&, tebruvarja: Franc Avsenek, gostač, 63 let. Meteorologično poročilo. 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 26. febr. 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 735 8 BS, 733 Omm. 7312 mm. —1 0° C 7 0" C 3 5° C brezv. si. jzh. si. jzh. obl. d. jas. jasno 0-00 Srednja temperatura +3-2°, za 29 nad normalom. • XDuL2a.a.3el£Si "borza, dne 27 februvarje t. 1. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. *0 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 98 , 15 , Avstrijska zlata renta.......120 „ 20 „ Avstrijska kronska renta 4"/u.....97 „ 66 „ Ogerska zlata renta 4°/0......117 „60 „ Ogerska kronska renta 4%.....95 „ 10 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 1010 „ — „ Kreditne delnice.........364 , 60 „ London vista...........125 „ 20 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 , 20 . 20 mark............12 . 24 , 20 frankov........... 9 , 981/,, Italijanski bankovci........43 n 20 „ C. kr. cekini.......... 5 „ 91 Dne 26. februvarja t. 1. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 149 gld. — kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 «ld.. . 20) , — . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4'/,% alati zast listi . 122 „ 50 „ Kreditne srečke po 100 gld......197 . — „ Ljubljanske srečke........24 a 50 „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 „ 25 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 158 , 75 „ Tramway-druftt. velj. 170 gld. a. v. . . . 276 „ — „ Papirnati rub ulj......... I „ 83 V* n V Ljubljani, v Lingarjevih ulicah št. 7 Je iiu prodaj v vrednosti 10.000 gld. — Več pove lastnik istotam v II. nadstropji. (221—1) t Jote Adamič, meščan in posestnik, daje v svojem in v imenu svrjih otrok Joftet*, Marije, CeollJJ«, Franja. Ivank«, Alojzij* in Zvana, kakor tudi v imenu ▼seh sorodnikov prežalostno vest, da je njega preljuba žena, oziroma mati, gospa Cecilija Adamič roj. Avsec meAčuukii dniiet dno 26 februvarja 1894 ob 9. uri zvečer, po kratki in muAni bolezni, v 52. letu svoje starosti, mimo v Gospodu zaspala. Truplo predrage pokojnice bode v sredo dno 28. februvarja 1B94 ob 4. uri populudue na tukajšnjem pokopališču k večnemu počitku položeno. Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Dra^o rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. " 222) V Kamniku, dno 26. februvarja 1-91. C. lr. glavno ravnateljstvo_war. drž, železnic. Izvod iz voznega reda Trel7at-v-zi.es-«, od X. olctoTorec 1893. Nastopno omenjeni prihajali! in odhajalnl časi označeni bo « »red neevropskem rasu. Srednjeevropski čas je k rajnem u ca s u t LJubljani za 9 minuti naprej. Odhod ls LJubljane (jnž. kol.). Ob IU. uri S min. po nori osebni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzonsfesto, Ljubno, Dunaj, čes Selathal T Auasee, Iiohl, Omundeu, (Solnograd, Lend-Oaatein, ZeU na jezeru, Sterr, Lino, Bu. dejerioe, PlsenJ, Marijine Tare, Kger, Fraucovo vare, Karlove vara, Prago, Draidane, Dunaj vla Amatetten. Ob 7. uri OS min. »Jutraj osebni vlak V Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransenefeste, Ljubno, Dunaj, čes Selathal t Solnograd, Duaaj via Amatetten. Ob 11. uri SO min. dopoiudne osebni Tlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Pransensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 3tO min. popoludne osebni Tlak t Trbii, Beljak, Celoveo, Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli na jeaeru, Inomost, Bregnio, Ourih, Uonavo, Pariz, Lino, Isohl, Budejevtoe, PUenj, Marijino Tare, Kger, FranooTe Tare, Karlovo Tare, Prago, Draidane, Dunaj vla Amatetten, Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri SS min. tfutrnj oaebni Tlak a Dunaja Tia Amitetten, Draa-dan, Prage, Franoovih varov, Karlu vili varor, Kgra, Marijinih varov, Planja, BudejeTio, Solnograd*, Llnaa, Stejrra, Iiohla, Omundena, Zella na jeaeru, Lend-Oaateina, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Fianzonsfeste, Trbii«. Ob 11. uri H7 min. dopoiudne oaebni Tlak a Dunaja Tia Amatetten, DraJdan, Prase, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevic, Solnograda, Isohla, Omundena, Linoa, Htoyre, Pariia, Genovo, Curina, »regniee, Zella na jeaeru, Lend-Oaateina, Iuo-mosta, Ljubnega, Celovca, Pontabla, Trbiža. Ob 4. uri BS min. popoludne oaebni Tlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, OelOToa, Franaemfeate, Pontabla, Trbiža. Ob 9. uri 27 min. rwfz«*lc: I. ,,IIči mestnega sodnika". Isvirna zgodovinska povest ia ic. stoletju. — II. ,,Nemški viilpot". Povest. — III. „Sin kmetskoga cesarja". Povest is 10. stoletja. — IV. ,,Llpe". Povest. — V. „Pipa tobaka". Povest. — VI. „V vojni krajini". Povest. VI. zvezek: I. ,,Sosedo v sin". — II. „.Moć in pravica". — III. ,,Tel6čJa pečenka". Obraz is natega mestnega življenja. — IV. „Bojim se te". Zgodovinska povest. — V. ,,1'onareJeni bankovci". Poveat ia domačega iivUenja.—VI. ,,Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker jo krompir kradel — VII. ,,Orta is življenja političnega agitatorja". VII. zTTezelc: I. »Lepa Vida". Komun — II. „Ivan Erazem Ta-tonbali". Izviren historičen roman ls 17. veka sloveuake agodovine. VIII. zvexe]c: I. „Cvet in »ud". Izviren roman. — II. ,,I!el» ruta, bel denar". Povest. I3E. zvezek : I. „Doktor Zober". Isviron roman. — II. „Mej dvema stoloma". Izviren romau. 2C. zvezek: I. „HokoTnJači". Zgodovinski roman. — II. ,,Moj pri-, jatelj Jamraloo". — III. „šont parov klobaa". — IV. ,,Po tobaku smrdii". — V. „Ženltev ia nevoičljlvostl". -sc—r itszoIc: I. „Tugomer*1. Tragedija vpetih dejanjih. — II. ,,Ho-rito Novice I" Vesela igra v jednom dejanji. — III. „Veronika Dese-ulska". Tragedija v petih dejanjih. — IV. Pripovedne pesni: ,,Junakov grob", „Praznik posvečuj", „Vilino melčevenjo", „Slovenski junak is turškega boja", „Slovenski kros", „Rakita", ,,1'rodiea", „Sinćkovo vpraianje", „Kamen na grob", „Stari stolp". -Zvezek ©O kr., elegantno vezan 1 gld. QB| Pri vnaujih naročilih velja poštnina, za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. 0str~ Dljtakl dobivajo Jurfiičeve „Zbrane apise" po 50 kr. izvod, ako si narocć skupno najmanj slettet, izvodov. Prodajajo se v „Narodni Tiskarni", pri g. A. Zagorjan-u in v drugih knjigarnah. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lautaiua in tisk „Narodne Tiskarne".