Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva _sto Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak Četrtek. Posamezna številka 10 din. —> Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tek. račun pri Komunalni ba nkl v Novem mestu, St. 60-KB-16-2-24 Štev. 18 (370) Leto VIII. NOVO MESTO, 18. APRILA 1957 Urejuje uredniSki or. — Odgovorni urednik Tone Gošnlk. Naslov uredništva In uprave: Novo mesto, Cesta komandan ta Staneta 30. PoŠt. pred. Novo mesto 33 Telefon uredništva tn uprave: ftt. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani Za tisk odgovarja F. *Vevel Odločneje vključujmo mlade ljudi v družbeno in javno življenje V zadnjem času smo pogostokrat govorili in pisali, naj bi prišlo v nove svete okrajnega ljudskega odbora več mladih ljudi iz proizvodnje, zadružnih organizacij, javnega življenja itd. Družbene organizacije smo povabili, naj dajo za to predloge in pripombe. Poslani predlogi pa žal v celoti spet kažejo značilnost, ki se vleče v našem delu že več let: v njih ni skoraj nobenega mladega Človeka. S tem seveda ne trdim, da je treba oporekati ljudem, ki so jih organizacije in združenja predlagala! Nasprotno: prav ti, zdaj spet predlagani tovariši, so nosili doslej vso težo političnega in gospodarskega življenja ter našega dosedanjega razvoja. Vendar je treba pri tem pogledati malo naprej, ne pa se morda ustaviti le pri novih svetih za to in prihodnje leto. Ce bomo namreč ostali pri sedanji praksi, bomo imeli čez nekaj let spet prav tak pojav: odbor bo vedno isti, odpadli bodo samo tovariši, ki bodo fizično onemogli ali pa umrli. Tako seveda ne bo moč izpolnjevati ne OLO in ne njegovih svetov. Kje so vzroki za tako stanje? Pravzaprav jih je več. Sedanja generacija je nosila na svojih plečih vojna leta in revolucijo. Dala je od sebe,in še daje vse, kar le more. Morda je prav v tem eden izmed vzrokov, da zaupa preveč samo vase, ne najde pa dovolj tiste moči, cLa bi nadaljevala s tradicijo in nalogo: širiti fronto splošne dejavnosti na mladino, na rod, ki prihaja. P0SREDUJM0 MLADIM LJUDEM IZKUŠNJE NAŠE REVOLUCIJE! Zato, dostikrat z nezaupanjem gledamo na mlade ljudi, češ: ne znajo, niso dorasli, nimajo izkušenj... Ne vprašamo se pa, ali smo jim potrebne izkušnje dali ali posredovali! Odgovorna in pomembna dolžnost sedanje generacije, ki jo je vzgojila revolucija, je torej: ne držimo sami vsega v rokah, posredujmo izkušnje mladim ljudem, ki naj obvezno sodelujejo v vseh -vprašanjih javnega In političnega življenja! Napredka in nadaljnjega razvoja bi pz tega ne bo. Podzavestno smo si ustvarili monopolizem v vseh vprašanjih. Vemo pa, da je po končani vojni minilo že 12 let. Mladina, rojena v letih tik pred zadnjo vojno, je zdaj v svoji zreli dobi, to so že mladi možje in žene v polni moči, ki lahko danes dajo največ. Mi pa jih dostikrat sploh ne vidimo. V krajevnih odborih sploh nimajo mladine I Če pogledamo občine in občinske svete, je tu še težji položaj. V krajevnih odborih mladine sploh nimajo vključene, čeprav bi tu morala imeti cel6 večino! Mladi ljudje iz vrst zadružnih organizacij, društev in družbenih organiza- Ideje, živahnost, sposobnost In delovni polet mladine naj koristijo vsej naši skupnosti — Zato je treba mladino pritegovati v družbeno upravljanje in jo usposobiti za bodoče naloge cij naj bi se prav tu, v osnovni celici naše ljudske oblasti, uvajali v reševanje zanimivih, čeprav še tako težavnih vprašanj domače vasi ali kraja. Nekolikanj boljše je letos stanje v zadružnih organizacijah, ki so iz vrst aktivov mladih zadružnikov vključile dela-voljne mlade ljudi v upravne odbore in svete. Povsod drugod pa je stanje v okraju nezadovoljivo. Le preradi v praksi pozabljamo — čeprav smo v besedah vsi za to! — da ima mladina ideje, živahnost, sposobnost in ne-ugnan delovni polet in da se ne boji ne težav ne novega, kar nastaja v življenju. Ce bi obdržali sedanje stanje in vztrajali pri starem, pri naši »politiki nevključevanja mladih sil«, se s tem sami obsojamo na mrtvilo. Le-to pa ni KRI ZA BLIŽNJEGA Desetega aprila so na transfuzijski postaji novomeške rolnišnice oddali kri; Uslužbenci trgovskega podjetja ROG: Milka Kolenc, Martina Kos, Ciril Košir, Pepca Brajer. Betka Zupančič in Cvetka Bajuk. Uslužbenci okrajnega zdravstvenega doma: Panika Rajmer, Štefka Novak, Zinka Satler, Dragica Ančik In Miro Vovžih. Uslužbenci okrajnega higienskega zavoda: Ing. Jože Teršar, Francka Pavlin, Jožica Prešeren in Josip Neral. Podjetje Krojaštvo: Jožica Božič, Frano Nagelj, Alojz Kiick in Jože Ptrnar. Uslužbenke Narodne banke: Rezka Kapš, Jožica Fabjan, Nežka Drčar, Terezija Dermovšek in Jelka Vrbinc. Med krvodajalce so se ta dan uvrstili še: Ivan Lubej, uslužbenec kmetijskega posestma Crmošnjice, ki je doslej oddal kri ž« petnajstkrat; Tiika Pirnar, gospodinja iz Loke pri Črnomlju, Jožefa Klemene, kurirka obč. LO Novo mesto, in Milka RodiČ, frizerka iz Novega mesta. samo trenuten zastoj, temveč očito nazadovanje. Na vseh področjih življenja vedno govorimo o socialističnih silah, ki jih moramo razvijati in kar je tudi zakon socializma. Največji izvor in rezervoar teh sil pa je prav v mladini. S tem, da jih ne vključujemo v naše odbore, organe oblasti, uprave in gospodarstva, te najdragocenejše moči osamimo in nemalokrat tudi dušimo. škodljivo ljubosumje Eden izmed vzrokov za tako stanje je prav gotovo tudi v nevarnem in škodljivem ljubosumju. To ne nastaja zaradi stvari same ali njej v korist, temveč vedno povsod tam, kjer je nekdo ljubosumen na mlade, napredne, načrtov in volje polne sile, pri tem pa do dela skriva svojo nedelavnost ali pa nesposobnost. Mlad človek, ki se uveljavi, mora dobiti v naši socialistični družbi vse priznanje, ne glede na to ali je bil ali ni bil v osvobodilni vojni. Kdor hoče danes delati, mu moramo dati možnost, da se uveljavi, moramo pa tudi skrbeti, da dušimo in preprečujemo vse ljubosumne posameznike, ki takega mladega človeka gledajo postrani ali pa ga celo zavirajo. Kaj nam je pokazal škocjanski primer In ka| nas uči V škocjanskem področju imamo zadnja leta značilen in poučen primer, kam nas pri- pelje neupoštevanje razvojnih potreb. Videli smo, da se Skoc-jan z okolico ni mogel razviti ne politično in ne gospodarsko. Stvar je šla tako daleč, da niso mogli izvoliti niti krajevnega odbora, ki so si ga izbrali šele prejšnji teden. Socialistična zveza je v tem področju malo delala, prav tako niso bile aktivne druge organizacije. Zakaj? V škocjanskem okolišu je bilo nekaj ljudi, predanih socializmu, ki so prva povojna leta in skozi naprej sami nosili vso težo razvoja na svojih ramenih. Te sile si niso znale poiskati opore v novih, mladih ljudeh. V svojem delu so dosegle določen razvoj, nato pa na neki točki obtičale. Ker mladih sil niso pritegnili k sodelovanju, so te sile postale — Čeprav nehote — cel6 ovira nadaljnjega razvoja. Prišlo j% namreč do odtujevanja, prebivalstvo pa je mislilo, da so to ljudje, brez katerih ni mogoče nič navedbi. Pasivno čakanje in brezbrižnost za napredek so posledice takega dela. Seveda zdaj ni treba tam teh sil uničiti ali jih kriviti za vse. Brez obzira na nje pa je treba mlade ljudi poiskati in prav gotovo se ho stanje kmalu popra vilo, Ce fia tega ne bomo uredili in ("-jtorftv je krajevni odbor zdaj naoljen, brez mladih ljudi ne bo napredka in bomo čez čas še na slabšem. Zdaj je torej zares zadnji čas, da s staro, dosedanjo prakso prekinemo, ko se namreč vrtimo vedno samo okoli določenega zaključenega kroga ljudi, ki že delajo v javnem življenju. Odločno je treba preiti k pritegovanju mladih sil. Tu se ni treba prav ničesar bati. Četudi mlad človek v nekem odboru, svetu ali organizaciji navidez nič ne pomeni — vsaj v prvem času svojega učenja — in čeprav bo v prvi mandatni dobi tega odbora molčal in poslušal, je vendarle naša odgovorna dolžnost, da ga prav tu usposobimo, da bo čez določeno dobo postal človek, ki bo sposoben vsakogar zamenjati. Kje naj dobimo nove odbornike, nove predsednike svetov in občinskih ljudskih odborov? Ce mladih sil ne bomo pritegovali in jim pomagali pri vstopanju v življenje, bo nastopila taka praznina, da je zlepa ne bomo mogli premostiti. Vemo pa, da imamo velikanske rezervoarje sil, ki lahko s časom zamenjajo vsakega Človeka. Tako rešitev pa terja tudi sam naravni razvoj, pred katerim ne bi smeli zapirati ^ FRANC PIRKOVIC Delo — ponos človeka! Mladina ne zaostaja; kjer je treba prijeti, tam pomaga in gradi domovino. — Na sliki: mladinska delovna Četa novomeških dijakov koraka na nogometno igrišče na Loki Narod pesnika slavi Novo mesto za 70-letnico pesnika in dramatika Pavla Golie Z nepozabno in intimno pri' srčnostjo je v nedeljo dopoldne Novo mesto počastilo 70-tetnico pesnika in dramatika PAVLA GOLJE. Slavja, ki je poteklo v Čitalnici Studijske knjižnice Mirana Jarca, so se razen jubilanta in njegovih najožjih sorodnikov udeležili še akademiki: Dr. Milko Kos, Anton Melik, Božidar Jakac, žene v Črnomlju so ustanovile Zvezo ženskih društev 9. aprila so se zbrale žene Črnomlja in Vojne vasi; obravnavale so probleme mesta tn ugotovile, da je veliko področij, kjer bi se žene lahko udejstvo-vale. Zlasti bi bilo dobro, da bi se žene zanimale za olepšavo mesta, da bodo novi nasadi res v okras mesta In da bi jih na TREBNJE DOBI 4. aprila je republiški Uradni list objavil na strani 132 kratko, za prebivalce občine Trebnje in za Dolenjsko pa zelo važno objavo: Železniško transportno podjetje v Ljubljani jc razpisalo prvo pismenu licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del za gradnjo norega postajnega poslopja v Trebnjem«. Oddana bodo vsa gradbena in obrtniška dela z vsemi instalacijami. Predračunska vsota je 30 milijonov 48.181 dinarjev. Rok za dograditev objekta do vključ-ne III. faze je 1. november 1957, vsa druga dela pa mora- N0V0 POSTAJO jo biti gotova najkasneje 1- julija 1958. Vprašanje, o katerem smo tolikokrat razpravljali, pisali in govorili o njem zlasti v trebanjski občini, se Je vendarle premaknilo z mrtve točke. Na-«" rti za novo železniško postajo so gotovi; Trebnje bo z novo postajo dobilo lep, moderen objekti. Veselje nad sklepom Železniškega transportnega podjetja v Ljubljani je med Trebanjci seveda več kot razumljivo, saj se mu pridružujejo tudi vsi ostali Dolenjci. Licitacija bo 4. maja v Ljubljani. uničevali otroci. Tudi za pospeševanje naprednega gospodinjstva se bodo odslej bolj zanimale ter organizirale tečaj* za vlaganje zelenjave in sadja. Vrtove bodo čimbolj obdelovale, da bodo pridelale čimveč koristne zelenjave. Pogosto s* bodo sesitajale, organizirale predavanja s področ.ja gospodinjstva, zdrave prehrane, dietičfts hrane in pod., kar bo pač žene najbolj zanimalo. Izrazile so željo oz. potrebo po šivalnici m krpalnici, kar bi ženo in mater razbremenilo pri njenem Priprave za 1. maj v Semiču Semieani se že pripravljajo na proslavo 27. aprila in 1. maja. Na predvečer bodo po vaseh zagoreli kresovi. Osrednja proslava bo v Semiču. Mlaji bodo postavljeni, 1. maja bo pa organiziran izlet na Mirno goro. P. M. vsakdanjem delu. Aktivno bodo sodelovale tudi v potrošniških svetih in šolskih odborih. Zene so na zborovanju izvolile občinski odbor Zveze ženskih društev, ki si bo v kratkem razdelil naloge na raznih področjih dela. Predsednik občine Janez Zu-nič in sekretar obč. komete j a Bojan Fabjan sita predlagala, naj bi žene v bodoče pustilo tvojim otrokom na skupne izlete, kjer se mladina v družbi vsekakor bolj pozitivno razvija -kot če si razvedrila sama. Matere naj bi tudi pustile mladino na rBzna dela za ureditev raznih mestnih komunalnih potreb. Oba sita želela novemu odboru veliko uspeha pri delu. Sledilo Je predavanje o zdravi prehrani, katerega J« imela Alojzija Podlesek. Novoustanovljeni zvezi ženskih društev v Črnomlju Želimo mnogo uspehov I Marijan Kozina, znanstveniki dr. Metod Mikuš, dr. Fran Zu?f tter, dr. Niko lupami, predsednik okr. odbora SZDL narodni heroj Jože Borštnar, sekretar okr. odbora SŽDL Martin Zugelj, predsednik Ob LO Maks Vale, prior pleterske kartuzije dr. Leopold Edgar, zast. Društva slov, kujižetnti-kou Anton Podbevšek, zastopnik NUK dr. Pavle Kalm in številni predstavniki novomeških oblastvenih in političnih organov, prosuetni, zdrau-stveni in drugi javni delavci kot ostali ljubitelji poezije.^ Vse te je pozdravil upravnik SK Bogo Komelj, ki je razen čestitk in pozdravov izročil jubilantu darilo Norega mesta — umetniško sliko prof. Jakca. Top\a voščila je natot izrekel pesniku generalni tajnik SAZU dr. Milko Kos, za Novomeški taborniki v ljubljanskem Radiu V ponedeljek, 22. apirila, na Dan tabornikov Slovenije, bo zvečer ob 13,40 mladinska oddaja. Posvečena bo taborniški organizaciji, ki dosega v državi iz leta v leto lepše in večje uspehe. V oddajd sodelujejo tudi novomeški taborniki, ki vabijo starše • in ljubitelje organizacije, da v ponedeljek zvečer prisluhnejo mladinski oddaji njim pa )e o Pavlu Golji kot človeku in umetniku, vedno nemirnemu iskalcu in ustvarjalcu lepote in pomembnem poetu ter dramatiku nadvse prisrčno govortl alavljenčev sošolec in vrstnik dr. Ivan Vasic. Vidno ginjen se je Pat-el Golia z njemu lastnim humorjem zahvalil za pozornost. Dijakinja gimnazije je recitirala pesem o Začaranem poetu, ki jo je jubilantu poklonil pesnik Severin Šali. Le-ta je zatem Pavlu Golji tudi čestital v Imenu mlajše pesniške generacije. Pionirja iz Šmihela sta z ljubko deklamacijo iz »Mucinega doma« povedala pesniku, kako so mu najmlajši hvaležni za vse, kar jim je napisal in zanje prevedel. Izročila sta Tnu velik šopek nageljnov in s tem zaključila naduse toplo in spoštovanja polno slovesnost, ki je prevzela zaradi prisrčne inth * nosti jubilanta in vse goste Navzoči so si nato ogledaK razstavo o življenju in delu pesnika Golje, ki jo je pripravila študijska knjižnica. Mimo fotografij, osebnih dokumentov in pesnikovih spominih je razstavljenih precej jubilantovih rokopisov, pesmi v raznih periodikah, članJcou, zbirk, dramatskih del. prevodov in literature, ki kaže vsestransko ustvarjalnost jubilanta, nemirnega kapitana poezije, boema in umetnika. Razstava bo odprta do 30. aprila tn njen ogled priporočamo. Slovesnost je posnela na filmski trak tudi ekipa Viba film iz Ljubljane. Gostinstvo hoče v korak Oprav je že pomlad, i>rirwnisi a močno približala, nedavni ameriški predlog o ustavitvi oboroževalne tekme v atomskem orožju in preusmeritvi vse prihodnje Jedrske proizvodnje v miroljubne namene pa Je bil ugodno sprejet tudi pri Kusili. O Komisija za atomsko energijo ZDA Je sporočila, da Je bila V Sovjetski zvezi spet ena eksplozija atomske bombe, četrte v desetih dm-h. Japonski veleposlanik v Moskvi Je protestiral proli sovjetskim poskusom z vodikovimi bombami v Sibiriji. f» Odbor predstavniškega doma za protiamerlsko de* Javnost je končal zasliševanje iieivvorških godbenikov, članov nekdanjega Toscaninijeve-ga orkestra. Ti niso hoteli odgovarjati na vprašanje o pripadnosti KP in zvezah v zadnjih desetih aH celo dvajsetih letih. Prihodnji mesec se ho začel proces proti znanemu ameriškemu dramatiku Mil-lerju, ki noče povedati, kdo •e je pred desetimi leti ude« ležil snstanka neke komunistom naklonjene organizacije. # Sedem vodilnih vzhodno-nemšklh atomskih znanstvenikov Je objavilo izjavo, v kateri podpirajo stališče 18 za-hodnonemšklh atomskih znanstvenikov o tem, da Zahodna Nemčija ne bi smela biti oborožena z atomskim orožjem. Cesto Senttovrenc—Štefan bo preložena do 31. oktobra Poročali «nv| že, da bo ▼ sklopu del ra izgradnjo avtoceste Ljubljana—Zagreb preložena tudi cesta Sentlovrenc — Štefan. Uprava za ceste LRS j« razpisala prvo pismeno Hcita- (130 dinarjev), bodeče neže (150 dinarjev, sladkih koreninic (120 dinarjev), male norice (45 dinarjev). del, ki bodo stala 33 in pol milijona dinarjev. Javna licitacija bo 6. maja v Višnji gori. t..««*, iimnir umne« ♦•«#■••• »•••••••• OGLAŠUJTE V DOLENJSKEM LISTU! Vsa podjetja, kmetijske zadruge, ljudske odbore, ustanove, organizacije, društva ln posameznike vabimo, da objavljajo v Dolenjskem listu vse vrste oglasov. Objavljajte v domačem Časniku vse razpise za nova delovna mesta, Stipendije, licitacije, reklamne oglase za vaše Izdelke In usluge, oglase za iskanje In prodajo strojev, surovin, blaga In podobno. Naročajte male oglase, ki vam prlneso canesljlv a ■ p e h 1 Podprite z oglasi redno Izhajanje domačega pokrajinskega časnika, ki seznajo nad 50.000 bralcev z najvažnejšimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi dogodki, zlasti pa z vsem družbenim dogajanjem Dolenjske. Naročila ta reklame In oglase pošiljajte na naslovi Uprava »Dolenjskega lista«, Novo mesto, p. predal 33 »..«..• r .«..«. |||l|ll|> >•«•..«>• Itev. M (370) »DOLENJSKI LISTt Stran 1 t *t £\ v LETNI OBČNI ZBOR GOSTINSKE ZBORNICE ZA OKRAJ NOVO MESTO: Polstoletm |ubilej gasilcev v Otočcu Gostinstvo hoće v korak Gasilsko dTUArvo Otočec bo l';tos 3. maja praznovalo 50-Mnieo ustanovitve. Pripravljalni odbor za vftsokl jubilej jima že sedaj polne -roke dela. Obenem bo praznoval -najstarejši gasilec Franc Florjančič, Najstarejši gasilec v Otočcu tovariš Franc FlorjančiČ praznuje letos 50-letnico požrtvovalnega dela v društvu. poštni upokojenec, 50-letnico delovanja v društvu. OglfReiU smo se pri1 njem in (priipovedo-val nam je -iz svojih spominov: , »Ker so originalni zapiski o ustanovitvi gasilskega društva med okupacijo zginili, hočem dati le bežno sUko o nekdanjem delovanju društva. V St. Petru, tedaj Otočcu, je bilo že več požarov. Prvi požar v vasi je bil leta 1888. Ta je upepelil polovico vasi, to je okrog 29 gospodarstev. Drugi požar je bil leta 1904. Taikrat je pogorel* hiša Franca FlorjančiČa z vsemi iiospodarskimii poslopji. Pri cbeh požanh so pomagali ffc-gjjti novomeški gasilci. Ti požari sc dali pobudo, da smo začeli misliti na ustanovitev lastneg3 društva. S pokojnim Francem Florjančičem sva šla v Novo mesto k takratnemu gasilcu Gu-štinu, in ga prosila za nasvet. Prav rad nama je ustregel, dal potrebna navodila in obljubil še nadaljnjo pomoč. Takoj smo začeli organizirati može in fante z« pristop * društvo. Ko sva jih imela 12, ZLET V BIHAĆ manifestacija bratstva in enotnosti ev a eklk al a ustanovni sestanek m občni zbor, na katerem smo uvol-il-i vodstvo. Ko so vaščanl uvideli potrebo te humane organizacije, so se takoj začeli vključevati in društvo je kmalu ■ šlelo 30 Članov. Pričeli smo zb>-rati prostovoljne prispevke in podporne člane ter poslali na višje mesto prošnjo za pomoč, da s>i je društvo lahko nabavilo gasilsko brizgalno, ki še dane3 deluje, ter cevi in drugo gasilsko opremo. Gasilsko društvo je bilo povsem dobro opremljeno. Leta 1905 smo sezidaj |IH6W dom z lesenim stolpom za sušenje cevi. V letu 1921 je vihar do tal porušil leseni stolp. Takratni načelnik Franc FlorjančiČ je dal postaviti nov stolp, deloma zidan in pokrit s pločevinasto streho. Vsa zidarska dela je izvršil pokojni Franc Junc in Harinje vasi, ki je bil od ustanovitve do smrti čuvar in varuh gasilskega doma in brizgslne, ki je hila vedno v pripravljenosti. Člani gasilskega društva v Otočcu so šli gasit tudi po dve ali tri ure daleč: v Mokronog, Skocjan itd.« Kaij pa danes? Društvo predstavljajo le mladi gasilci a požrtvovalnim poveljniilkioim Ivanam Gričarjeim. Poleg tega so v društvu še veseli in navdušeni pionirji. Večkrat so že nasto-p-ili. Ugotovili 6mo, da so njihovi uspehi prav lepi. Člani — mladinci so 10. februarja imeli izpile »za izprašane gasilce pod vodstvom tov. Finka iz Novega mesta. Ob- 50-letnem jubileju bo društvo slavnostno sprejelo gasilce od onstran Krke, to je II va&i Sela—Ratež, Gumberk, Dolenja vas in 2ihovo selo. Tudi pionirji bodo vključeni k našiim pionirjem. Tovariša Franc Medle in Štefan Šeruga sta organizatorja priključitve. Gasilsko društvo Otočec nujno potrebuje pomoč okrajnega hi občinskega odbora za nabavo motorke. Prepričani smo, da Jo bomo dobili. 5. maja vsi na naš gasilski Jubilej, na katerega vas že danes vabimo! O sporedu bomo Še poročali. Anton. Lapanju Na prvi .seji novoizvoljenega upravnega odbora okrajne zveze partizan Novo mesto, ki so Ji prisostvovali tudi predstavniki političnega in družbenega življenja Novega mesta ter predstavnika JLA, Je bilo celotno razpravljanje omejeno na prvi dve točki dnevnega reda — na izvolitev petih komisij, ki bodo v bodoče pomagale upravi okrajne zveze pri uresničevanju sklepov ln nalog, zadanih na zadnjem občnem zboru ln na razpravo o bližnji veliki telesnovzgojnl manifestaciji — zletu v Bihač. 2e v uvodnem nagovoru in pozdravu je novi predsednik okrajne zveze tov. Boris Clžmek omenil, da so bili predstavniki političnega ln družbenega življenja Novega mesta, prav tako pa tudi JLA, doslej vse premalo seznanjeni z dolom naše osrednje te-lesnovzgojne organizacije in zato ni nič čudnega, če Partizan ni dobil dovolj moralne in materialne podpore, kot bi Jo lahko. Ker Se niso povsod uvideli koristnost partizanskih društev, ki imajo velik delež pri vzgoji mladine, Je nujno, da se t delom Partizana čim prej seznani kolikor je mogoče širši krog ljudi. Predsednik je omenil, da se materialni pogoji nenehno izboljšujejo, kar omogoča širše delovanje, Se več sredstev za telesno vzgojo pa bomo dobili preko posebnih skladov za telesno vzgojo, za katerih ustanovitev je dal pobudo sestanek predstavnikov telesnovzgoj-nlh ln Športnih organizacij na zveznem izvršnem svetu. Da bi bilo upravi okrajne zveze olajšano delo in da bi se načrt dela, ki je precej širok, do potankosti izvedel, so bile Izvoljene posebne komisije, v katerih so poleg telesnovzgojnlh delavcev -strokovnjakov na določenem področju, tudi predstavniki družbenih organizacij ln JLA. To bo tudi ena glavnih oblik sodelovanja med Okrajno zvezo ln družbenimi organizacijami ter JLA. Tehnična komisija, ki Jo bosta vodila oba načelnika, bo skrbela za tehnično izvedbo programa, gradbeno - gospodarska komisija, ki jo bo vodil tov. Knez, bo skrbela za pravilno gradbeno in gospodarsko politiko, propagandna komisija -bo imela nalogo preko tiska in ostalih propagandnih sredstev seznanjati Javnost z delom na telesno-vzgojnem področju, zdravstvena komisija bo kontrolirala zdravstveno stanje aktivnih članov ln če tekmovalni prostori ustrezajo hlgieničnim predpisom, kadrovska komisija bo pa skrbela za nove kadre s tem, da bo organizirala različne tečaje in seminarje. Največ so na seji razpravljali o bližnji telesnovzgojni manifestaciji v Bihaču, ki se je bo udeležil tudi naš okraj kot edini zastopnik Slovenije. Kakor je znano, bo zlet v času praznovanja Dneva mladosti od 25. do 27. maja. Zleta se bodo udeležili okraji iz treh republik — Hrvatske, Slovenije ln Bosne ln Hercegovine. To so okraji, ki so si sosedje in so bili v času NOB žarišče partizanstva. Naj naštejemo 5e nekaj sodelujočih okrajev: Bihač, Split, Banja luka, Karlo, vac. V Bihaču bodo tiste dni telovadni nastopi ln športna srečanja, na katerih bo samo Iz novomeškega okraja nastopilo preko 400 .....y i ■■umi udeležencev. Razen v množičnem telovadnem nastopu bodo predstavniki našega okraja nastopili še v odbojki (moška ln ženska vrsta partizana Novo mesto) v malem rokometu (molka in ženska vrsta Partizan Črnomelj) in v košarki (molka vrsta Partizana Novo mesto). Prav tako pa bodo sodelovali tudi nekateri atleti, moška vrsta orodnih telovadcev (Partizan Novo mesto) ln vrsti novomeškega drultva v akademskih sestavah. Prav tako Je predvideno, da bo na akademiji v Bihaču nastopila tudi folklorna skupina ln zabavni sekstet Študentskega kluba okraja Novo mesto s slovenskimi narodnimi plesi ln priljubljenimi polkami. Računamo, da bo Slo v Bihač preko 500 udeležencev, saj bodo sodelovali tudi motoristi Avtomoto društva, taborniki, ki bodo pomagali pri urejevanju taborišča in Ite-vtlen tehnični aparat. Ljudska tehnika bo pripravila ozvočenje ln razsvetljavo taborišča, JLA pa bo po vsej verjetnosti oskrbela prevoz s kamioni In prehrano v taborišču. Pripravljalni odbor Je že zagotovil pomoč SZDL tn ostalih organizacij ter .TLA. ker zlet ne bo samo telesnovzRoJnega značaja, ampak bo Imel tudi velik političen pomen. O podrobnostih bomo Se poročali. F. M. Mladinci in pionirji — gasilci v Otočcu (Prenos s 1. strani) Pregledi lokalov po tržni ali sanitarni inšpekciji so vs*m, kot je kazalo, . neprijetna zadeva. Zaradii neurejenih lokalov lin drugih pomanjkljivosti je bilo lani prijavljenih sodniku za prekrške 12 priimerov, kazni pa so bile (razmeroma lo'v našem okraju 17.094 turistov, od tega 972 inozemskih. Število turistov je bilo večje za 3.948 od l 1955. Med te Štejemo tudi bivanje socialnih zavarovancev v naših gost'ščih. Domači gostje so imeli 53.538 nočnin, to je 7.076* več kot prejšnje leto, tuji gostje pa 2.136 nočnin ali 543 več kot predlanskim. Tako se je število nočnin, poue-čalo lani za 7.619. S tem je tudi dosežena največja prenočitvena zmogljivost nuših gostišč. Povprečna doba bivanja se je pri domačih gostih znižala od 3.9 na 3.3 dneve, pri tujih pa povečala iz 1.8 na 2.3 dneve. DA BI BIL PROMET VEČJI bi morali v prvi vrsti povečati število prenočišč. Teh je premalo zlasti v Novem mestu iri Črnomlju, enako tudi v Kostanjevici in drugih turističnih centrih. Z nadzivado ln preureditvijo hotela Kandtja bo pridobljeno 36 ležišč. Razpoložljive tujske sobe so slabo opremljene. Dve tretjini sob je brez tekoče vode, prav tako Imajo slabo in izrabljeno opremo. Sedanji pogoji za koriščenje kredita za gostinstvo ne dajo upanja, da bi v do-glednem času lahko več investirali za potrebe turizma in gostinstva. V ta namen bomo morali Iskati in zbirati predvsem lastna sredstva. Prometne zveze* Dolenjske navzlic skromnim izboljšavam niso v prid povečanemu turizmu, še manj ceste, ki so v zelo slabem stanju. Kdo bo uničeval svoje vozilo in požiral oblake prahu na dolenjskih cestah, če se drugod lahko pelje po asfaltiranih? Motorni vlak in avtobusna zveza Ljubljana—Zagreb preko Novega mesta pomenita majhno izboljšanje v tem oziru. Toda počasni potniški vlak, ki se ustavlja že skoraj pri vsaki vasi, je primeren samo še za ljubitelje cvička, ki hodijo ponj s pletenkamt, ne pa za turista, ki si želi ogledati naravo ln ne samo zidanice. Manjka nam še tudi turistične vzgoje in iznajdljivosti. Propagande je mnogo prema- lo. Koliko je lepih krajev na Dolenjskem,! kjer bi gost lahko dobil razglednico domačega kraja, posnetek krajevne znamenitosti, posebnosti kraja, vasi aH mesta? Malo jih je, mnogo premalo. nost: park, v katerem je spomenik padlih borcev, bo društvo preuredilo in zavarovalo pred škodo, ki jo delajo otroci 6 tem, da hodijo po travi, lomijo veje in lepotično grmovje. Nameščena bo opozorilna deska, v parku bodo posajena eksotična drevesa poleg treh že nasajenih grmov aceleje, ki se Je ohranila iz ledene dobe. V parku bo društvo namestilo tudi »žabo« za smeti. Park bo postal nekak arboretum, ki bo zanimiv tudi za tujce. Da pa bo park Še zanimivejši, bo društvo ob njem postavilo leva iz rimske dobe ~~ ln rimski obcestni milj-ski kamen. Prvega maja na Trško goro! Priprave za dostojno preslavo 27. aprila in praznovanja prvega maja so v teku. V Novem mestu vodi priprave poseben odbor pri občinskem odboru SZDL. Okvirni načrt za oba praznika je takle: 26. aprila zvečer bo v Domu ljud. prosvete slavnostna akademija. Sindikalne podružnice podjetij bodo imele zaključene proslave 30. aprila. Ta večer bodo na številnih hribih in vzpetinah kurili kresove. Glavna prvomajska družabna prireditev za novomeško' občino bo letos na Trški gori 1. maja. Za to pripravljajo obširen kulturni spored in ostalo za prijetno razvedrilo in'zabavo. Združena kulturno-prosvetna društva bodo na Trški gori uprizorila spevoigro »2etev« s pričetfcom ob dveh popoldne, Več kulturnih točk bodo dali tudi pripadniki JLA. Po kulturnem sporedu bo Eabava, za dobro ln ceneno okrepčilo pa bo poskrbljeno. Gostovanje SVOBODE Bršljin v Črnomlju Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« iz Bršljlna priredi v soboto 20. aprila ob 20. ur; koncert ženskega in moškega pevskega zbora v Črnomlju. Koncert bo v dvorani kulturnega doma. Med odmori bo igral tamburaški orkester »Svobode«. Turistično društvo bo vplivalo na lastnike hiš, da bodo ob stavbah vzdrževali red in snago. Obnovil« bo tudi med vojno porušeno kopališče ob Temenici, ki bo nedvomno privabilo mnogo kopalcev. V lastni režiji bo društvo založilo razglednice, ki bodo prikazovale panoramo in razne poglede na Trebnje. V bodoče pa Je v programu ureditev velike in male jame, ki bodo dostopne Izletnikom, saj* čuvajo v svoji temi tudi človeško ribico. To ni le domneva, saj smo jo našli pred leti tudi pod Knežjo vasjo in o tem obvestili Biološki inštitut univerze v Ljubljani. V načrtu Imamo še več stvari, katerih uresničitev je pa odvi«, na od vztrajnega dela in denarnih sredstev. -et višjih cen mesa se že postavlja vprašanje cen prehrane za abonente. Menili so, da bi to zadevo za zdaj uredili tako, da cen ne bi zvišali, pač pa naj bi uprave za dohodke upoštevale to vsem gostiščem, ki imajo abonente, pri prometnem davka. jOstala vprašanja Ugodnosti socialnega zavarovanja zasebni gostinci zelo slabo koristilo, saj se fllfa je vključilo le 28 od 112. Zbornica je veliko storila za strokovni dv.g kadra, vendar ga še vedno primanjkuje. Na tečaje, ki jih vsako leto organizira zbornica, se najmanj odzivajo prav zasebni gostinci.- Zlasti je težko dobi*.i vodilni kader za gostinske obrate, to pa zaradi tega, ker imajo povprečno dobri natakarji večje-prejemke kot direktorji, odnosno upravniki, ki odgovarjajo za poslovanje obrata. Sodelovanj« z o' "'-^kimi ljudskimi odbori s- išuje, treba pa ga Je _,ati tudi a trgovinsko zboru. co. Potrebno je ublaži/ti nekatere predpise glede godbe v lokalih, zmanjšati plačevanje avtorskih honorarjev ln odpraviti plačevanje socialnega prispevka za godbenike, ki so socialno zavarovani na svojih rednih delovnih mestih. Tudi predpisi o možnositih koriščanja lastnih amortizacijskih sredstev so zelo togi in postopek enak za nakup drobnega predmeta aH večjega stroj a. Po Izčrpni raspravi o poročilu upravnega odbora in drugih vprašanjih, v kateri so sodelovali 1 tudi podpredsednik OLO Niiko BelopavloviČ, predsednik upravnega odbora republiško gostinske zbornice tovariš Ren-ko, član trgovinske zbornice Jože Unefcič Ln šef sanitarnega inšpektorata pri OLO dr. T°ne Hočevar, so izvolili nov 19 članski odbor, tri člane nadzornega odbora, tri člane častnega sodišča -in štiri delegate za republiško skupščino. Za predsednika upravnega odibora okrajna gostinske zbornice je bil ponovno »oglasno izvoljen Rudi Pintar, direktor hotela Metropol. Kostanjevica za 1. maj Kostanjevica se pripravlja za prvi maj. Kakor vsako leto; b0 tudi letos tradicionalni Izlet na Polom. Letos pojderno pravzaprav na Sošice. Iz doline se bomo peljali z avtom ln ko bom0 s Soštc nazaj na Polomu, bodo koštrunčki že lepo pečeni. Dom na Polomu, ki je sicer stalno oskrbovan, se za prvi maj še posebno dobro pripravi. Potice sicer ne servira, je pa z ostalim prav dobro založen. Igrala bo domača godba, cviček bo razvnel kri in prvovrstna domača kuhinja bo vsakogar zadovoljila. Prireditev bodo pripravili lovci, gozdarji, ribiči in planinci. Le pridite. V se proglašene občinske in krajevne praznike praznujejo organizacije ZB v okraju redno, udeležba pa kaže, da bo treba te dneve vsebinsko še bolj poglobiti. Tako Za sodelavce iz let NOB kot za ostalo prebivalstvo in predvsem za mladino imajo krajevni ln občinski prazniki velik vzgojni pomen. Znova oživljajo pred nami napori, ki so bil; potrebni za osvoboditev in za naše boljše življenje, hkrati pa se krepi domovinska zavest. Zanimanje za organizacijo in njeno delo narašča iz leta v leto Notranja «f§»nizaeijaka vprašanja in stopnja njihove urejenosti, delo odborov in osnovnih enot, zanimanje članstva za ta vprašanja ln volja za uresničevanjem nalog organizacije — vse to v dobršni meri kaže na moč organizacije in njeno sposobnost za izvrševanje programa. Prav za zadnje leto je moč trditi, da so se organizacijska vprašanja Zveze borcev v okraju zelo uredila, celotno delo se je pa zlasti po ustanovitvi sedanjih občin močno zboljšalo. V okraju je 11 občinskih zvez ZB s 125 odborniki, 76 krajevnih organizacij (418 odbornikov) in 7 terenskih organizacij (37 odbornikov). V okrajnem odboru Z"B Je 21 članov, v posameznih komisijah pa dela 41 tovarišev in tovarišlc. Ponovna ustanovitev krajevnih zvez je okrepila delo organizacije, saj Dekleta v delovni četi pomagajo na stadionu onkraj Krke je prav reševanje osebnih zadev posameznih borcev naravnost prisililo nekatere prej slabo delavne odbore, da so našli stik s članstvom in se lotili nalog, ki so docela njihova dolžnost. 2al so bili vse doslej proračuni občinskih zvez zelo skromni, da ao^vkomaj zadostovali za najnujnejše administrativne potrebe, najbolj pereče socialne probleme posameznih borcev, za razne proslave in pod. Tudi občinski odbori ZB so krajevnim organizacijam pogostokrat le slabo pomagali. Navzlic temu lahko trdimo, da ao krajevne zveze našle vsebino dela ln da razen redkih Izjem opravljajo mnogo potrebnega in koristnega dela. Posebno se je to pokazalo na letnih obračunih, ko se je zadnjih občnih zborov udeležilo od 70 do 99 odst. vseh članov. Kaj pomeni delavna omovna (krajevna) zveza ZB, naj pove primer 12 Rosalnlc pri Metliki, kjer do pred kratkim sploh niso Imeli organizacije, zdaj pa imajo novo zvezo s 148 člani. Po III. kongresu ZB Jugoslavije je bilo v okraju 'na novo sprejetih pribl. 1300 članov, sprejem pa b0 zaključen ta mesec. Njim vso ljubezen tn pomoč • Poglobljeno skrb za otroke padlih tovarišev in žrtev fašističnega nasilja zasledimo v okraju predvsem po letu 1952. Danes je v našem okraju takih otrok še 1168, od teh: 296 do 15 Pred lil. kongresom Zveze borcev NOV Slovenije Prvi v borbi-prvi v izgradnji let starosti, 644 med 15. in 18. letom in 134 nad 18. leti. Pred dobrimi 4 leti so se začeli tudi prosvetni delavci na pobudo ZB bolj zanimati za uspehe teh otrok, izmed katerih je večina imela grenko, žalostno mladost, polno strahu, preganjanja, taborišč, lakote in grobih rok. Zveza borcev si je prizadevala, da bi čimveč otrok padlih tovarišev šip v Šole, v uk obiti, trgovine ln pod. Marsikaj jj Je pri tem uspelo, marsikaj tud; ne, posebna ne tam, kjer je nastopilo vprašanje štipendij, prostih učnih mest v gospodarstvu, po-manlkanje stanovanj v internatih, nerazgledanost posameznih staršev (očeta ali matere). 2al so bila denarna sredstva pred let; dokaj skromna, da ni bilo moč izdatneje pomagati vsem, ki tako pomoč zaslužijo. Nedavna anketa je pokazala, da je od 1076 otrok v okraju 59 učencev v osnovni šoli (1.—4. razred), 107 jih je v višjih razredih osnovne šole. 234 v nižji gimnaziji, 298 je učencev v gospodarstvu, r<5 jih Je v raznih srednjih šolah, 15 na univerzi, 26 v dopolnilni šoli, medtem ko je doma ln nezaposlenih kar 282 otrok padlih borcev! Na sred- (Nadaljevanje In konec) njih šolah in univerzi je odločno premalo otrok tovarišev, ki so dali življenja za vse, kar danes uživamo. Samo še nekaj let in otroci padlih borcev bodo vključeni v našo družbo kot njeni sodelavci in soustvarjalci. Pomoč za njihovo izobrazbo je 2at0 zlasti zdaj večja In Zveza borcev v okraju se je odločila, da to delo nadaljuje s še večjo prizadevnostjo kot v zadnih letih. Lani n. pr. je dobivalo štipendije OLO in občin 34« otrok padlih borcev, za kar Je bilo izdanih 11 milijonov in ^533.000 din. Omeniti je treba tyd; dopolnilno šolo v Smihelu, ki Je namenjena otrokom kot priprava za vstop v razne poklice. Senr je treba šteti tudi skrb za kolonije ln taborjenja te mladine. Od leta 1953 do 1956 je bilo v razne počitniške in zdravstvene kolonije poslanih 1314 otrok padlih borcev, za kar. je bilo izdanih skoraj 7 milijonov d!n. Da ne bf pozabili slavnih dni revolucije Organizacije ZB skrbe tudj z* spomeniško in zgodovinsko de- javnost. Na področju okraja je v osvobodilnih bojih 1941—1945 padlo 2068 borcev in bork, okupator pa je pobil 2276 ljudi, skupno torej 4.344 žrtev ali 4,7% vsega prebivalstva. Grobišča in posamezni grobovi Po okraju pa krijejo tudi veliko število borcev Iz ostalih pokrajin, k; so padli na 4em ozemlju. Zveze borcev v glavnem zadovoljivo skrbe za grobišča, čeprav bi ponekod posameznim odborom lahko očitali premajhno pieteto do padlih tovarišev, zlasti Še, če niso bil! domačini. V okraju Je bilo doslej postavljenih 42 plastičnih !n arhitektonskih spomenikov ter vzidanih 94 spominskih plošč, skupno torej 136. Varovanje teh spomenikov je ena od posebnih skrbi organizacij ZB. Zbiranje "dokumentarnega gradiva za zgodovino NOB in socialistične revolucije nI nič manj pomembno 'delo in dolžnost občinskih in krajevnih odborov organizacije ZB. Tu je bilo sicer marsikaj ie opravljenega, še vedno pa lahko smatramo to področje dejavnosti ZB kot kritično. Medtem ko ima n. pr. Belokranjski muzej v Metliki pribl. 6000 dokumentov partizanskega Izvora, nekaj tisoč takih dokumentov pa arhiv Dolenjskega muzeja, je vse ostalo pri odborih ZB ali pa pri posameznikih nezaščiteno, torej neposredno ogroženo. Na raznih razstavah ln prireditvah v obeh muzejih in v študijski knjižnici Mirana Jarca smo lahk0 ponovno ugotovili vso dragocenost doslej zbranega gradiva. Zato bi odbori ZB morali posvetiti več skrbi tudj pisanju življenjepisov padlih tovarišev in zbiranju vseh ostalih podatkov za zgodovinsko dejavnost. Skrb za socialno ogrožene člane ZB naj bo večja Izmed komisij pri okrajnem odboru ZB je imela zadnja leta precej dela komisija, ki rešuje prošnje in pritožbe, članov. Zelo veliko je bilo primerov, ko je bilo treba • reševatj socialno ogrožene člane, pomagati pri vključevanju otrok v poklice, pri obnavljanju v vojni porušenih domov, pri zdravljenju, prevedbah v službi itd. Okrajni odbor ZB je skrbel mimo te. ga za pridobitev kvalifikacij članov pri raznih podjetjih in ustanovah (pri Okrajni cestni upravi, Upravi za gozdarstvo, pri Novolesu itd.) Na srednje strokovne šole je bilo poslanih 6 tovarišev, v dopisno Ekonomsko srednjo šolo pa sprejetih 46 članov ZB. Zveza borcev je sodelovala vedno tudi pri reševanju vseh invalidskih vprašanj. Zdravstveno stanje bivših borcev v okraju ni zadovoljivo. Prav člani ZB pozabljajo pri svojem poklicnem kot političnem delu nase in svoje zdravje. Posebno kmetje — člani ZB —j ki niso socialno zavarovani, se malo poslužujejo zdravstvene pomoči. Posledice vojnih naporov ln trpljenja seveda niso izostale. Zlasti pogoste so pri Članih ZB različne živčne motnje, težje revmatične okvare (sklepov, mišic in pod.), druge posledice revmatizma in aktivna pljučna tuberkuloza. Kar H6 članov ZB boluje za pljučno TBC. Čeprav je njeno zdravljenje zagotovljeno z državno pomočjo, ostaja nerešen socialni problem družin takih bolnikov. Na razna zdravjlenja in okrevanja je bilo od 1952 naprej poslanih 271 članov ZB, vojaških vojnih Invalidov pa 374. Posebno pereče je vprašnje pomoči Članom ZB, ki niso socialno zavarovani, podporo skupnosti pa nujno potrebujejo. Dejavnost ZB s tem seveda še ni izčrpana. Omeniti ie treba delež članov ZB pri izven-armadni vzgoji ljudstva, saj s« prav nekdanji borci med najaktivnejšimi organizatorji strelskih organizacij, Partizana, Aerokluba, avtomoto društev, tabornikov, gasilcev, RK, planinskih društev !td.. zlastj pa pomagajo Pri neposredni pred-vojaškl vzgoji. Povsod pa so požrtvovalni, nesebični delavci ln voditelji. Prvi v borbi — pr-vj v izgradnji. fctran 4 r »DOLENJSKI ttlST« Stev. 18 (370) Uredimo zelenjadnl vrt! SIDNEY HOWARD Pokojni Christopher Bean Proizvodnji zelenjave posve- pajo hrano. V suhem vremenu tamo vse premalo pozornosti. Pozabljamo , kako je zelenjava važna v naši prehrani — za naše zdravje. Poleti je navadno dovolj zelenjave v vseh gospodinjstvih. Kaj pa pozna jesen, zima Ln pomlad? Takrat zelenjave naravnost stradamo. V mestih jo gospodinje že do.be za drag denar v zelenjavnih tir-govinah, delavske in kmečke gospodinje na deželi pa so vso zimo in zlasti pomlad brez vsake zelenjave iin je od vsega so-fcLvja na mizi le malo vredna repa in izeJje. Kar največ zelenjave! Matere — gospodinje: v letošnjem letu sadimo in sejmo dovolj zelenjave, opustimo ozko ograjene in premajhne virtičke in sadimo zelenjavo kar na njivah. Poleg zeljniika bomo pripravili zemljo za sadiitev čebule, paradižnika, paprike, pora, zgodnjega zelja, zgodnjega fižola — girmičar, sorte saksa ali konzerva, rdeč korenček in drugo. V malem vrtičku pri hiši pa bomo sadi:li le peteršilj, malo rdeiega korenčka, nekaj sadik paradižnika in paprike, tako da bomo imeld zelenjavo, ki jo dn-vno potrebujemo bolj pri roki. Poleg njivskega vrta bomo posadili nekaj zgodnjega krom-' pirja, da bo vse potrebno, kar rabi gospodinja za kosilo, posajeno na enem kraju in nam ne bo treba zgubljati dragocenega časa pridno zalivajmo in gredice ra-hljajmo, da ne bo trde skorje na površini, ker se tako zgublja vlaga in zrak ne more do korenin. Oskrbimo si zalogo umetnega gnoja, da bomo v obliki umetne gnojnice dodatno gnojili. 3 dkg umetnega gnoja iraztopimo v 10 litrov vode. Tako omogočimo hibrejSi učinek umetnega gnoja, ker ga dajemo rastlinam v raztopljeni obluiki. Če nam na (kalečem grahu delajo škodo ptice, ga dsipljemo. Take, vmes posejane kulture, imenujemo podikulture. Te bodo do časa, ko se glavna kultura razrašča (v našem primeru paradižnik) in potrebuje ves prostor za dobro rast in razvoj, že dozorele in ne bodo ovirale glavne kulture pri rasti. Ne sejmo vsega semena hkrati! Da bo na vrtu dovolj sveže zelenjave za vse poletje, sejmo večkrat eno in isto kultuiro. Zlasti solato, grah, fižol, korenček, rdečo peso in kumarice. Le mlada, sočna zelenjava vsebuje veliko hranilno vrednost. na kocenu majhne glavice in je prav okusen šele takrat, ko ga dobi prvi mraz. To zelenjavno kulturo lahko pustimo čez zimo pod snegom. Torej nobene skrbi za vkletenje ali konzerviranje in vendar (imamo svežo zelenjavo da vrtu vso zimo do pozne pomladi. Prav zato smo omenili ta ohrovt še posebej Ln ga priporočamo sleherni go-spodinjii- Vse odpadke Iz vrta, gospodinjstva in gospodarstva bomo zlagali na kup in si tako pripravili material za kompost. O pomenu komposta in ureditvi kompostnega kupa — prihodnjič. Jožica. Oudovan v uprizoritvi novomeških gimnazijcev V torek 9. t. m. so člani novomeškega gimnazijskega PD Oton Zupančič uprizorili v DLP komedijo ameriškega pisatelja Sidneva Hotvarda »Pokojni Crisitophcr Bean« v režiji prof. B. Borčiča. V komediji načenja pisatelj precej ironično problem zapitega in .jetičnega mladega umetnika, kd živi bedno življenje in doživi šele deset let po smrti priznanje. V življenju so se mu Kajpak posmehovali. Res je, da je tudi danes umetniško delo marsikaterega umetnika malo cenjeno, da ne govorim o kulturnem delu sploh, ki ne najde pri mairsiklem tiste- ga razumevanja, ki mu gre. Prav zato je tematika Howar-dovega dela aktualna, blizu nam je, in čutimo pereč problem . in grenko ironijo ob problemu vrednotenja kulture sploh. Problem, ki ga pisatelj postavi pred gledalca, je aktualen povsod in v vsakem času, ifr&j se ironično nasmehne tudi tistim, ki nimajo trohice razumevanja za umeinost, pa čeprav nosijo naslov podeželskega zdravnika. Režiser se je potrudil, da je iz začetnikov ustvaril nekaj posrečenih tipov, čeprav so bili tu in tam karikirani, kbr pa ni motilo celqtne njegove kon- POBUDE IN USPEHI INVALIDOV Z občnega zbora Invalidov-športnikov v Črnomlju Pogled na del vrta kmetijske šoke na Grmu potjo iz ene njive na dru-gio. 1 co uirejen vrt bo nudil gospodinjam več časa za priprava kosila, ki bo zato izdatnejše in bolj okusno. Letošnja pomlad je dokaj zgodna in je že marsikaj posejanega na vrtu. Je pa Še čas, da dobro premislimo, katere vrste zelenjadnic nam je pretekla leta primanjkovalo, da bomo še sejale. Se je čas za vse zelenjad-ne kulture, da jih ponovno sr'5-mo. Pri setvi ne pozabimo na konzerviranje in vkletenje v Jeseni, zato sejmo nekoliko več. Prav gotovo ni nobene gospodinje, k[ ne bi vedela za akcije o konzerviranju sadja in zelenjave, ki jih izvaja okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva v Novem mestu in odbori z.adružnic na vasi. V letošnjem letu naj ne bo gospodinje, ki bi zelenjavo kupovala na trgu, bli-ŽT': vrtnariji ali trgovini in kupljeno konzervirala, to bi ne bilo- prav nič vzorno za tiste gospodinje, ki imajo svoj vrt, pa kupujejo zelenjavo za vlaganje, družini pa je ne nudijo niti poleti. Vrt ali njiva je pripravljena. Pognojili smo z dobro dozorelim hlevskim gnojem- Prvo posajene gredice že opazujemo, kako zelene. Ce je pregosto, razredčimo, da bodo rastline bolj odporne in močnejše. Z redčenjem nudimo dovolj zraka, sonca, svetlobe in več prostora — več zemlje, iz katere rastline čr- Posejmo In posadimo še ta mesec: V aprilu sejemo za zgodnjimi zelenjavnicaml ponovno Brah, (karfiolio, peso, salate, rdeče zelje ter razne dišavnice Proti sredini aprila posadimo tudi zgodnji fižol, a ne vsega naenkrat, da nam ga pozni mraz ne uniči. Ostalo setev preložimo za prve dni maja. Pri sajenju zelenjadnic paprike, paradižnika, zelja, pese in drugih virtnin moramo paziti na pravilno razdaljo. Ne sadimo ptregosto! Da bo prostor bolje izkoriščen, posadimo n. pr. med paradižnik še solato ali zgodnjo nadzemno kolerabico, kumarice ali mesečno redkvico. 2e zdaj nabavimo seme brst-natega onrovta, ki ga sejemo v prvi polovici aprila. Ta naredi Športna dejavnost v invalidski organizaciji se je pričela organizirano razvijati v začetku leta 19&6. Ze v prejšnjih letih pa so se posamezni invalidi udejstvova-li v okviru strelske družine, nogometnega društva, KUD itd., kjer se danes aktivno delajo. V februarju 195« Je bila izvoljena športna komisija, katere naloga je bila, da organizira tn vodi posamezne sekcije, k; nal bi pričele z rednim treningom. Tako so bile ustanovljene štiri sekcije; strelska, šahovska, kegljaška in balinarska, ki so preko leta aktivno delale ln dosegle sorazmerno lepe uspehe. Poleg tega se nekaj invalidov, ki imajo lažje poškodbe, bavl z nogometom, nekateri pa delujejo kot igralci v Prosvetnem aiuštvu. Danes lahko ugotovimo, da se že precejšnje število osebnih Invalidov javno udejstvuje v športnem ln kulturnem življenju Z OBČINSKE KONFERENCE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV V ŽUŽEMBERKU Ob koncu leta 1955 Je bil lz Članov osnovnih' organizacij Žužemberk in Dvor izbran iniciativni odbor ZVVI za občino Žužemberk. Pred letom Je pa bil na prvi občinski konferenci izvoljen odbor, ki Je zastopal invalide v novi občini Žužemberk. Lani Je organizacijo vodil Jože Gllha, tajnica pa je bila Ljudmila Pir-čeva. Skupno število članstva je bilo 103; od teh je bilo v Žužemberku 51 članov, na Dvoru pa 52. Pred kratkim pa sta bili ustanovljeni novi osnovni organizaciji v Hinjah in na Ajdovcu. Ajdovec je doslej spadal pod Dvor. Divjaško početje v metliškem parku Turistično olepšev>alno društvo je z velikimi stroški tn s pomočjo občine uredilo lep park pred metliškim gradom, kjer je tudi spomenik padlim borcem v NOB. Vsi so mislili, do bo ta park pri srcu vsem MetUčanom, pa na žalost ni tako. Na ta park gledajo ne-kateri tako kot v klerikalni družini na nezakonskega otroka. Nekateri sistematično uničujejo in trgajo krasne ho-landske tulipane in narcise tsr drugo cvetje. Veliko staricu pušča svoje nedorasle otroke, da se podijo brez nadzorstva po gredicah. Tudi upraviteljstvo nižje gimnazije Na občinski konferenci Je bil tudt Franc Krizman iz Novega mesta. Navzoči so izvolili novi odbor, poleg tega pa Je tov. Krizman seznanil delegate s IV. kongresom ZVVI v Sarajevu ln poudaril, da morajo odbori osnovnih organizacij tesno sodelovati s članstvom in množičnimi organizacijami. Z vsemi vprašanji ln težavami pa naj člani preko svoje organizacije seznanjajo občinski ljudski odbor. Konferenca je razpravljala tudi o pravični razdelitvi kare paketov in o nekaterih partizanskih sirotah, o njihovi vzgoji 1n pomoči pri šolanju. Člani bodo pripravili skupen izlet. Sklenili so vtudi narediti natančen seznam članov za vse štiri osnovne organizacije in vplivati na vse člane, da bodo vpisani v SZDL in RK. Kot doslej bodo tudi letos skrbeli za partizanske grobove. KM in osnovne šole bi morala otroke večkrat posvariti in jim prepovedati trganje cvetja. Poleg že navedenega je park priljubljeno shajališče perutnine, psov, prašičev, ki s kljuni, kremplji, tacami in rilci SVOBODA v Stražf zadnle"čase enerpično pomagajo otrokom, dobro napreduje. 2i." marca so da bi bil park čim grši. člani dramatoke sikupine zai- Društvo je uredilo park tn- ' graii »Hasanaginico«. Polna di pred tovarno BETI, kjer so dvorana je bila dokaz zanima-bile prej ruševine in grmovje, nja Stražanov in okoličanov za Da tudi ta park ne zadene gledališke predstave, zlasti pa ista usoda kot onega, se vpra- za igro domačinov. mesta Črnomelj in da nekateri dosegajo zavidljive uspehe in se v gotovih primerih lahko pomerijo s povsem zdravimi športniki. Ta trditev velja predvsem za strelce in kegljače, ki so lani želi mnogo uspeha ln dali pobudo za marsikatera prijateljska srečanja s posameznimi delovnimi kolektivi tega kraja. Tudi šahiisti in balinarji mnogo ne zaostajajo. Za soboto 6. aprila 1957 je bil sklican občni zbor, na katerega so bil,- vabljeni vsi invalidi, ki se bavijo s katerokoli športno panogo. Da bi dali občnemu zboru poseben poudarek in slovestnost. Je bil organiziran skoral celodnevni, skrbno pripravljeni spored. Po sporedu je bilo predvideno medsebojno tekmovanje v streljanju z vojaško puško, z zračno puško in z vojaško pištolo, v šahu in kegljanju. Strelskega tekmovanja z omenjenim orožjem se Je udeležilo 33, kegljanja 14, šaha pa 6 invalidov, toicj skupno 33. V streljanju je Kanajev dosegel 178 krogov od 300 možnih in sicer z vojaško puško 71 krogov od 100 možnih, z zračno puško 74 krogov od loo možnih in z vojaško pištolo 31 krogov od 100 možnih, V kegljanju je dosegel najboljši uspeh Glazar Ivan, ki je podrl v 100 lučajih mešano 36o kegljev, v šahu pa ie odnesel l. mesto Turenšek Jernej. Balinarska sekcija se ta dan med seboj nI pomerila, ker še nI bilo pripravljeno oziroma obnovljeno Igrišče. Po končanem tekmovanju Je bil občni zbor, na katerem so bili ob zaključku objavljeni doseženi re_ 7ultati in podeljene nagrade tovarišem, ki so dosegli najboljše uspehe. Za nagrade sta bila pripravljeni 2 nalivni peresi, eno za najboljšega strelca, drugo pa za najboljšega kegljača, najboljši šahist je pa prejel lepo knjigo avtorja Vidmarja »Ob 100 letnici šaha«. Na občnem zboru je dosedanll predsednik športne komisije Iz- črpno poročal o delu Invalidov — šnortnikov, iz katerega naj povzamemo nekatere uspehe, ki so bil doseženi v letu 1956-57, V letu 1056 so invalidi — kegljači odigrali 5 prijateljskih tekem z delovnimi kolektivi Rudnik Kaniža-rica, Belt, Gimnazija, Obrtniki Itd. ln jih večinoma zaključili v svojo korist. Strelci so sodelovali v tekmovanju v počastlev dnevu JLA. kjer so zasedli ekipno in posamično drugo mesto, ter za občinski praznik, kjer so zasedli prvo mesto tako ekipno kot posa_ mično ter s tem osvojili prehodni pnkal ObLO Črnomelj za 1.1957.Tudi šahisti so pomerili svoje znanje v počastitev prej navedenih dne-vov na šahovskem turnirju v Črnomlju ter dosegli zadovoljive uspehe. Preko leta so se tudt balinarji večkrat pomerili z balinarji Rudnika Kanižarica. Na pobudo invalidov — Športnikov je bilo v marcu letos v Črnomlju ustanovljeno kegljaškn društvo, k,- je že pričelo z delom. To društvo pa ima velike težave, kajti v Crnomliu je le primitivno ■ šolsko kesrljišče; zato se Je društvo odločilo da zgradi s pomočjo ljudske oblasti sodobno dvostezno kegljišče. Na občnem zboru Je bil izvoHen 5 članski upravni odbor ln 3 članski nadzorni odbor, kateremu želimo mnogo uspeha pri delu v tekočem letu. Lojze Stariha cepcije. Vsebinska interpretacija je bila dobra, tudi tempo igranja je bil zadovoljiv. Dijaki so pokazali precejšnjo razgibanost, smisel za scigro, šepala je tu in tam le izgovorjava. Prepričljivih odrskih IvkOTi, kot jih zahteva pisatelj, seveda začetniki ne morejo ustv*-riti, vendar smo ' bili prijetno presenečeni ob dobri igri. Pohlepnega podeželskega zdravnika Haggetta, ki nima trohice razumevanja za umetnost, je R. Čeliesnik lepo in umirjeno zaigral. V 3. dejanju je sicer popustil, vendar nam je ubogega glavnega junaka krar dostojno prikazal. Imel je tudi dobro masko. Njegovo služkinjo Abby, ki je edina ljubila ta razumela pokojnega umetnika Beana, je z ljubko iskrenostijo in preprosto ter učinkovito igro podala M. Vukovič, ki ima oster posluh za finese igre. Sele malo pred koncem se nam razkrije. Bila je najbolj enoten cdrski lik v vseh treh dejanjih. Ana je pokazala dobro igro. B. Zamlje-nova je sledila' režiserjevemu konceptu in ustvarila dober liki povprečne malomeščanske žene, ki jd je tuja umetnost. Malo pretirano mimiko in geste je imela G. Barletova v vlogi Ade. starejše zdravnikove hčerke, ki je povprečno ter zelo plitvo ameriško dekle iz malomeščanske družine. Vec ali mantj so karikirali S. Jan« kovin v vlogi spretnega new-vorškega ponarejevalca slik Tallanta (pretih!). J. Gabrijel-rič (Davenport) in A. Stare (trgovec 7. umetninami), ki pa je imel dobro masko. Vlosa Davenporta zahteva močnega igralca z doklaišnjo mero rutine. Mlajšo Haggettovo hč«r Susano in njenega fanta, vaškega soboslikairja. pta igrala N. Bobnarjeva in J. Miker. Uprizoritev novomeških Fimnarijcev- je bila lepo pripravljena in ie uspela. Prof. Tone Trdan. Premalo prostora Pereča vprašanja novomeškega vrtca O otroškem »HASANAGINICA« na straškem odru Kulturno umetniško društvo ln napovedoval pa je Janez Cuk. Program je bil zelo pester in zabaven. Vsi smo bili zelo hvaležni za obisk. V imenu društva SVOBODE se jim je zahvalil tov. Boris PLantan. vrtcu v Novem mestu smo nekoč že pisali predvsem glede priključka vodovoda. Danes pa nastajajo iz dneva v dan nove, hude težave predvsem preobremenitev zmogljivosti vrtca in pomanjkanje prostorov. Sedemdeset otrok se y vrtcu dobesedno duši. Sobe — učilnice ln igralnice — so sicer zelo lepo in okusno urejene, vendar za tolikšno število otrok premajhne. Na poletje bodo otroci res največ na vrtu In na tgrISču, vendar pa s tem ne moremo vedno računati. Treba je misliti naprej. Prišla bo nova zima ln prenapolnjeni prostori spet ne bodo ustrezali. Upravo vrtca z dneva v dan na- šujemo'.' Koliko časa mislijo ouločujoči činitelji to še gledati? Zadnji čas bi bil, da se odločno in brezobzirno naredi konec temu divjaštvu. P. C. Kulturni dogodki v Trebnjem Kulturno prosvetno društvo Josip Jurčič v Trebnjem Je v soboto postavilo na oder novo dramsko delo. To pot Vinka Bitenca dramo v treh dejanjih »Ugasle luči«. Vsebina, ki Je vzeta iz narodnoosvobodilne borbe, je vse-Kkoii dramatično napeta. Igro Je rož,ral Janez Gartnar, bila Je dobro na.študirana in Je zelo uspela. Sezono bodo zaključili z novim delom, posrečeno veseloigro. Z obema Igrama bodo tudi gostovali po bližnjih odrih. Razmišljajo že o novi sezoni v Jeseni. Repertoar .se r.l dokončno določen. Izmed dc!, ki bi prišla v poštev, Žele izbrati taka, ki bi gledalcem kar največ dala, tako z vzgojne plati, kakor tudi z zabavne. V načrtu programa je že uprizoritev večjega dramskega dela »Kardinalov greh«. Krstna predstava te drame bo v jeseni. Da bi lahko izpolnili večji program, bodo za razliko od prakse, ki Je bila do sedaj, začeli sezono že v avgustu. V nedeljo popoldne je bila v Trebnjem tudi svečana akademija v počastitev Dneva železničarjev. Priredilo Jo Je delavsko prosvetno društvo Svobqda iz Bršljlna. Na akademiji sta bila tudi zvezni poslanec zbora proizvajalcev tovariš Jazbinšek ln direktor podjetja za vzdrževanje proge Novo mesto tovariš Rollh. O predvojnem naprednem gibanju železničarjev, o njih sodelovanju v NOB ln o velikih povojnih naporih in uspehih je govoril tovariš Zvonimir Skalar. Sledil je koncert mešanega in moškega pevskega zbora društva Svobode pod vodstvom tov. Jazbeca. Program pesmi Je bil skrbno Izbran in pripravljen. Glasovno Je bil zbor na višku ln Je bil res užitek poslušati tako petje, za Trebnje je bila to redka priložnost slišati tako kvaliteten in številen zbor. Trebanjska publika Je s polnim priznanjem pozdravila ln nagradila pevce ln lz srca želi, da bi še prišli v Trebnje, morda s celovečernim koncertom. Prav tako Je zelo navdušil tamburaški zbor. Akademija je odlično uspela ln železničarji so pokazali, da ao mojstri tudi v kulturnem delu. V pripravah za proslave občinskega praznika. Dneva mladosti in Dneva vstaje, bn kulturna dejavnost v Trebnjem spet močneje zaživela, podrobnosti o tem pa pozneje. -m Vloge so bile dobro razdeljene. Precej igral cev je bilo prvič na odru, vsi pa so nas presenetili z dobro igro. V glavni vlogi je nastopila dijakinja učiteljišča v Novem mestu — Mira Darovčeva. Zajgrala je zelo pretresljivo 'n lepo. Tudi ostale vloge so bile več ali manj dobro odigrane. Posebno priznanje zaslužita režiserka Milica Lacijanova in njen mož, k; sta se res potrudila in vložila ves trud v igro. Na domačem odru so igro trikrat zaigrali in vsakokrat je bila polna dvorana. V nedeljo 7. IV. so gostovali v Bršljinu. Talcih prireditev si še želimo. »Zadovoljni Kranjci« v Straži V nedeljo 7. aprila so nas obiskali » Zadovoljni Rranjd«. Dvorana je bila nabito polna Kvintet nas je zabaval s svojimi skladbami, peli sjta Danica Filiipčlč lin Greta Ložar, recitiral Midve sva pa z Dobličke gore! Takole se igrava, kadar sta alek in mamica na delu... dlegujejo starši in prosijo za sprejem otrok, vrtec pa Jih mora odklanjati, ker nI prostora. Šolski svet je predlagal, naj bi tiste matere, ki niso zap6slene ali vsaj ne polno, sprevidele potrebo in bi vzele svoje otroke prostovoljno iz vrtca, da bt bilo prostora za resnično potrebne. Toda odziva ni bilo. Tako se v novomeškem vrtcu otroci stiskajo ln duše v prenapolnjenih prostorih, medtem pa Je vrtec v Smi-helu skoraj prazen. Zakaj ne bi pošiljale v Smihel svoje otroke vsaj matere z desnega brega Krke, to je z Grma, Trdinove ceste, Smlhelske ceste itd.? In če bi se matere domenile, da bi malčke spremljala enkrat ena, drugič druga, bi tudi Težki potok, preko katerega morajo otroci v Smihel, ne predstavljal nobene resne nevarnosti, vsekakor pa manjšo od nevarnosti prometa pri prehodih glavnih prometnih cest v sredini mesta. Slej ko prej pa bo potrebno novomeški vrtec razširiti. To bi morali celo v tem primeru, če bi ta vrtec niti ne bil tako zelo obremenjen. Najprej je treba hišo, v kateri Je vrtec, odkunitl, nato pa izvesti potrebne adaptacije, prlzldave in nadzidave. Prostora okoli hiše Je dovolj. Zlasti na lev) strani je mogoče lepo prlzldati za sedaj vsaj večji paviljon. Tudi v podstrešju je veliko prostora; če bi dvignili streho, bi lahko tam uredili lepe in prijazne sobe, kjer bi lahko stanovale vzgojiteljice. Ker spada novomeški vrtec v pristojnost mestne občine, naj ta poiskuša dobiti potrebne kredite za razširitev vrtca, seveda pa tudi za nadzidavo novega v Kan-dlji in Bršljinu. —r— Proizvodnja koksa narašča Lani je v naši državi spet močno narasla proizvodnja koksa, jekla in surovega železa. V primeri z letnm 1950 smo proizvedli 312"/o več koksa, 2^1?^ raznih rud in 206% jekla. ŽALNA SLOVESNOST ZA UMRLIM SLIKARJEM V petak, 12. aprila je bila v Kostanjevici na Krki kratka žalna slovesnost za umrlim akademskim slikarjem FRANOM TRATNIKOM. V nagovoru je bilo orisana umetnikova pot, pot pesnika socialnih krivic, bede ter strašnih vojnih motivov 1« prve svetovne vojne. Pionirski pevski zbor je zapel narodno pesem »Gozdič je že zelen« ... Pokojni slikar Tratnik je dal tudi naii umetniški galeriji eno izmed svojih del. Dal je prekrasno risbo Otroška glavica, ki stoji na častnem mestu naše stalne razstave. Šolska mladina bo znala spoštovati omenjeno delo. plod Tratnikovega genija, genija, ki je pustil v hramu slovensko likov, umetnosti trajno sled. Medtem, ko je bilo v Ljubljani izpostavljeno pokojnikovo truplo, je visela na kosta-njeviški šoli črna zastava, ki je oznanjevala našim ljudem, da je umrl človek, ki je tudi v tem domu pustil svoj pečat, ki se je tudi za ta dom znal razdajati, 6aj ie dal najdragocenejše, kar je imel, plod svojega duha. svojega umetniškega ognja. KONČNO VESELI VEČER Ze dalj časa se ukvarjamo z mislijo, da bi organizirali veseli večer. Zdaj je datum končno določen, prireditev b0 namreč 12. maja. Na sporedu so najrazličnejše vesele točke, plesi, godbeni vložki in improvizacije, predvsem pa lepe nagrada renomiranih podjetij. Vse vstopnice pridejo v poštev za žrebanje in nagrad bo veliko! Te dni gredo naši gledališčni-kl na gostovanje s Kloštrskim žolnirjem. Ce pomislimo, da •« vzporedno pripravljamo na veseli večer, moramo reči, da Je pri nas kar živahno. DOLENJSKI UČITELJI SO NAM PELI Pred nedavnim so nas obiska li dolenjski in belokranjski učitelji ter nam priredili koncert, s katerim so bil ljudje zelo zadovoljni. Polna dvorana, ki se je napolnila kljub nevihti, je navdušeno ploskala in pevci bi bili ponavljali, da niso bili tako utrujeni. Pred tem so imeli že dva dni vaj in koncertov ln poti za seboj. Vendar je bil stik z občinstvom zelo prisrčen. Posebno Je ugajalo, da zbor poje nekatere prelepe pesmi, ki pa jih skoraj ne slišimo več na koncertih. Pevovodja MarkeUje zbor lepo uglasil, solistka Jera-sova je ugajala in prav lepo navado, da pred pesmijo napovedovalec nekaj o delu pove, je treba pohvaliti. Zadnje čase se močno uveljavlja navada, da pred pesmijo del0 celo recitirajo. To zadeva predvsem moderne pesmi, kjer drugaSa težko ujameš besedilo. Gostovanje učiteljskega pevskega zbora dolenjskega okraja KOSTANJEVICA NA KRKI je pri nas organiziral tov. Inšpektor Solimajer Janez. Naj mu ne bo žal dela. bili smo zelo zadovoljni. Tradicionalno kostanjeviško gostoljubje se je tudi to pot izkazalo. Po koncertu smo pevcem priredili skromen zabavni večer, kjer smo pri dobri kapljici iz naše Vinarske zadruge veselo pokramljali. PIONIRJI SO IMELI OBISK Pretekli teden je pionirje pionirskega odreda Toneta Kambi-ča in Ade Krivic obiskala zvezna komisija za proučevanje dela naše šolske mladine. Obisk je padel prav na nedeljo, vendar so šolarji vseeno prišli. Gostom so pokazali kaj delajo in kako se izživljajo v šolskem in izvenšolskem času. Pionirji So gostom priredili intimen koncert, lutkovno predstavo, pokazali so vaje, ki jih pripravljajo za Bihač in za Ljubljano, priredili so strelsko in šahovsko tekmovanje, pokazali šolski park, ki je že ves v cvetju, in šolski vrt, ki ga prav te dni urejajo po načrtih strokovnjaka ing. LINZNERJA, izvedli so mokro gasilsko vajo. pokazali galerijo in delo v šolski delavnici itd. Gostle so ob tej priložnosti izjavili: ' »Tovariši, ml smo bili informirani, da bomo prišli na podeželsko iolo. Presenečeni pa smo, ker smo naleteli na nekaj povsem drugega, kar smo pričakovali. Nimamo namena delati komplimentov. Mi smo videli veliko šol v naši državi, toda tako urejenih ne! Ko sem vprašal vodjo šole, kako ste mogli vse to ustvariti, mi je le-ta odgovoril: »S prošnjami na oblast in njene predstavnike ter društva!« Ne, tovariSi, ne s prošnjo, ampak z upornim delom, s samoodpovedjn, s tisto neznansko široko kulturo, ki Jo poseduje vaš upravitelj "ln ves njegov kolektiv. Vi stvarno živite vsi kot eno ln vodite računa n dviganju generacije. Množičnost je pri vas eden od najvažnejših faktorjev. Pri vas vse telovadi, vse poje, vse iffra, toda tn je mogoče samo tam, kjer nenehn0 bdijo nad svojim mlpiim poko-lenjem. Mi smo ginjenl, mi skoraj nc moremo govoriti, mi lahko rečemo samo eno najlepše. Malo poprej sem. rekla predstavnici Zveze prijateljev mladine LRS: »Ne vodite nas nikamor več, mi smo prepolni vtisov!« Povsod Je nekaj posebnega, pri vas je teh posebnosti največ. Izkoristili stP vse, kar ste mogli. To je tisto, kar človeka tako globoko impresionira« to je tisto", kar nam je dalo tako velik kapital, da ga bomo še dolgo lahko uporabljali za niz jugoslovanskih konferenc ter člankov in razprav, ki jih bnmo napisali. Tovariš ravnatelj, to niso bile samo prošnje, to so bili nadčloveški napori, ki ste jih vložili s svojim kolektivom za dosego dobrih rezultatov.« Nato je predstav 1111 a Srbije, ki je to govorila, prešla na obravnavo srbskih razmer na tem področju in zaključila: »V velikanskem delu naše države bo potreben dolg proces, da bomo dosegli to, kar ste vj že dosegli, toda vi boste, takrat že neizmerno daleč. Vaš prilog za vzgajanje novih rodov Je velikanski in mi smo vam hvaležni za te dosežke.« Nato^ je govoril predstavnik Bosne,' ki j.e dejal: »Poudariti bi hotel predvsem skrb, ki smo jo videli pri lzvenšolskih ljudeh. Mislim skrb za interesira-nost za vaš zavod in vzgojne probleme. Zdravnik (dr. Niko SEVER) govori a tako ljubeznijo o šoli kot o kakem sanatoriju. Vaša šola Je torej bakla, ki sveti okolici, tako je vsem draga. Pri vas smo dobili izkustev za izvoz! Vi imate neizmerno tradicijo, toda prav tako neizmerne pespektivne načrte za razvoj prosvete. Kar ste do- segli, je veliko in drugi se bodo morali pošteno truditi, da bodo prišli za vami. In veijdar v vaših rokah mrgoli novin načrtov. Po tem, kar ste že ustvarili, vidimo in vemo, da ne boste obsedeli na lavorikah, ampak da boste načrte v resnici tudi izvedli. Vaše gledališče je bilo pred nedavnim povabljeno v Sarajevo, jaz vas ponovno vabim. Se posebej bom govoril o vas in za vas, ker sem spoznal vaše napore in kvalitete. To kar smo videli pri vas je prisrčno in toplo ter specifično slovensko. To je več kot šola. Tu je doma čistoča, krasen park, pred- ' vsem pa edinstvena umetniška galerija, kar vse vpliva na mladi rod ter ga uči in vzgaja za nekaj višjega in lepšega. Mi smo govorili z najrazličnejšimi ljudmi, mi smo videli vašo mladino v akciji, ki ni mogla biti pripravljena čez noč, zat0 naši vtisi ne morejo varati... Raznovrstnost, bogastvo v raznoterostih dela, bogate invencije, neugnan polet in neugasna vo-.lja, tovariši, videli smo šolo naše bodočnosti.« Zgoraj navedeno Izjavo so gostje dah na skupni konferenci s predstavniki ljudske oblasti, organizacij in društev, šolskim odborom in učiteljskim zborom. V imenu ObLO jih je pozdravil ljudskj poslanec France KERIN, v imenu šolskega odbora pa podpredsednik ObLO ln predsednik šolskega odbora kostanjevlške šole tovariš Pavle HERAKOVIC. Na konferenci s0 govorili tudi predsednik občinskega komiteja LMS. zdravnik dr. Nik0 SEVER in drugi. ČVRSTE VEZI S CELJANI Celjsko gledališče prihaja že drugo sezono k nam v goste. Doslej so Kostanjevičani videli Shakespearovega OtheUa, Wou-kovo Zadevo Caine, Lutowske-ga Dežurno službo in posredno tudi Nashevega Vremenarja. V kratkem bomo videli Zweigove-ga Volpona. Zanimanje za celjsko gledališče je pri nas nenavadno veliko.. Ljudje se jih vselej že vnaprej veselijo. Predvsem pa cenimo pomoč, ki nam jo je doslej nudilo to mlado gledališče._ Pred nedavnim so dovolili našemu režiserju, da je prisostvoval na dveh vajah v njihovem gledališču. Igra bo zaživela tudi pri nas in sta ti dve vaji bili zelo koristni. BOMBICA POJDE V AVSTRIJO Delavsko gledališče v Ljubljani je poklicalo v svoje vrste našega igralca Ivana Mlakarja Bombico, ki bo oblikoval v Botru Andražu vlogo Simna S tem delom pojde Delavsko gledališče na turnejo po Avstriji in z njimi kajpak tudi Bomhira. Upamo, da bo svoje i*kušnje * režiserjem Jamnikom prenesel tudi na naš oder in tako oplemeni 1 naše delo. 6tev. 16 (370) »DOLENJSKI LlSTc Stran I KRATKE IZ SEMIČA [ RODITELJSKI SESTANEK 31. marca Je bil na osnovni loli v Semiču roditeljski sestanek. Navzočih je bilo okrog 100 ljudi, kar kaže. da se starš, zanimajo za učni in vzgojni napredek svojih otrok. Sestanka se je udeležil tudi Jože Zam-ljen, upravitelj vajenske šole v Novem mestu, ki je imel zanimiv in koristen referat o izbiri poklica. Povedal je staršem, kako naj otroku pomagajo in svetujejo pri izbiri poklica. Velika napaka je, da starši usmerjajo otroka le v poklice, od katerih bodo Imeli največje koristi, otroci, pa tudi oni, ter v take. ki pri Študiju ne terjajo prevelikih finančnih sredstev. Ljudje so biLi obveščeni, da imamo poklicne * svetovalnice, kjer starši lahko dobijo vse potrebne nasvete, da morejo otroke pravilno usmerjati v poklice. Ob koncu sestanka so bili starši poučeni še o uspehih svojih šoloobveznih otrok. Starši n« bi smeli pridrževati otrok doma zaradi dela. pač pa bi morali tesneje sodelovati s šolo. O otrokovih uspehih v šoli bj se morali starši večkrat pogovoriti z učiteljem. Le potem bo naše delo uspešno. MODELARSKA PRIREDITEV Po končanem roditeljskem sestanku so si otroci in s'-aršl ogledali modelarsko prireditev na igrišču Partizana. Prireditev je organiziral Aeroklub Novo mesto. Uspeh zimskega modelarskega tečaja, ki je bil v Ljubljani, se je tu pokazal. Prisotni so z velikim veseljem in zanimanjem gledal; letenje letalskih modelov. Prireditev Je uspela. Z novim eolskim letom bo uvedeno po osnovnih šolah modelarstvo namesto sedanjega ročnega dela. »STARI GREHI« V nedeljo, 7. aprila, je v Prosvetnem domu v Semiču gostovala mladinska igralska družina iz Gradaca s komedijo »Stari grehi«. Dvorana je bila kljub temu, da sta bili prireditvi tudi prejšnjo nedeljo, nabito polni. Igralci so se vživeli v svoje vloge. Skoraj vsi so odlično zaigrali. Gledalci pa so se dve uri krepko smejali. V Orehovicl nov spomenik NOV Krajevni odbor Zveze bor« cev Orehovica pri Šentjerneju ;e sklenil postaviti spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Spomenik bodo odkrili 1. maja dopoldne, celotna slovesnost bo pa v okviru občinskega praznika občine Sen tj eumej. Spomenik bo stal pred o*novmo šolo v Ore-hovici, postavlje pa bo v spomin na 51 žrtev, katere je dalo to območje, ki obsega 13 manjših vasi, za našo osvoboditev. Odbor vabi vse borce in borke, ki so se berili v teh krajih, da se udeleže proslave pri odkritju spomenika. VESTI IZ ČRNOMLJA Prvi letnik Kmetijsko-gospo-darske šole je končal s poukom. Gojenci s0 imeli že dve strokovni ekskurziji, na katerih so si ogledali vzorne kmetijske obrate. Gojenci se bodo skozi vse let0 sestajali enkrat mesečno. S strokovnimi predavatelji se bodo pogovorjli o praktičnem delu; to bo praktični del strokovnega pouka. Sodelovali bodo pri demonstracijskih in gnojilnih poizkusih. * Igralska družina Kulturno-umetniškega društva iz Semič a je gostovafla v Crnom!|ju z igro »Matiček se ženi«. Gledalci so bili zelo zadovoljni. Igra je bila skrbno pripravljena. Slovensko kulturnoprosvetno NOVICE IZ MOKRONOGA Pevci Prosvetnega društva Mokronog so nas preteklo nedeljo presenetili a-prvim veselim večerom. V prvem delu so prav dobro naštudirano zaigrali spevoigro Kovačev študent, v drugem delu pa so za udeležence žrebali nagrade, ki so jih društvu darovala naša podjetja: KZ Mokronog, Trg. podjetje »RUNO«. »Planika«, KZ Trebel-no. Opekarna Prelesje, Destilacija Mirna itd. Posebno zabavna so bila tekmovanja izžrebanih za nagrade. Žrebanje "in tekmovanje Je vodil tov. Ivo Pavčič, ki je s svojim zdravim humorjem in tekoč0 besedo znal Izvabiti mnogo prijetnega smeha. Večer je uspel v splošno zadovoljstvo občinstva pa tudi v zadovoljstvo društva. Na željo ljudi, ki se v nedeljo niso mogli udeležiti te zabave Je društvo spored ponovilo naslednjo nedeljo popoldne. Ljudje iz Mokronoga in okolice si želijo še podobnih presenečenj. • Občinski odbor ZB je imel pred kratkim sejo, na kateri je razpravljal predvsem o vprašanju odkritja spominske plošče padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Sklenili so, da mora biti plošča odkrita za občinski praznik 1. julija. Ploščo bodo vzidali na Zadružni dom. Prav tako bod0 do občinskega praznika uredili prostor pred domom. Odločili so se, da tega prostora ne bodo urejevali kot veseličnl prostor, marveč kot park. Tako bo Mokronog dobil poleg lepe stavbe še s cvetlicami in zelenjem olepšan prostor. ki b0 koristil tudi raznim prireditvam. Občinski sindikalni svet je sklical širši sestanek vseh organizacij, da bi pričeli s pripravami za proslavo 1. maja. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da vodi priprave za manife-stacijsk; del proslave sindikalni svet z vsemi organizacijami, do-č:m bo prevzelo priprave in Izvedbo zabave gasilsko društvo. Spored proslave se bo pričel na predvečer z akademijo, povorko, kresovi, drugI dan pa bodo gasilci organizirali kolesarske dirke, razne vaje in veselico. • Novomeško ribiško društvo J a s pomočjo Obč. ljudskega odbora Mokronog ln ribičev iz Mo- društvo (• Karlovca je gostovalo v Črnomlju v soboto, 13. aprila a F inžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. Svet za varstvo družine pri Občinske«! ljudskem odboru Črnomelj je Imenoval Šestčlansko koanisijo za pregled šolskih kuhinj. Komisija je pregledala zlasti sanitarne pogoje šolskih kuhinj in odpravila vrsto napak. Proučila je, način izboljšanja presikrbe šolskih kuhinj. Komisija ima sivoj tekoči račun pri Narodni banki, na katerega se stekajo sredstva za preskrbo šol sikih kuhinj. Veterinarska služba pri občinskem ljudskem odboru Črnomelj j« organizirala akcijo za zatiranje ogmča.vosttl goveje Živine na območju občin*. To delo opravlja posebna, zato usposobljena komistja pod strokovnim nadzorstvom veterinarske službe. Predvideno je, da bo za-tiinanje ogrčavosti zajelo okrog 3.000 goved. J, S. kronoga že lani uredilo dva velika ribnika nad Bruno vasjo. Ribniki so pripravljeni in čakajo z ribiči vred na krape, ki jih vozijo iz Maribora že leto dni. AU bomo res iz ribnikov uredili raje kopalne bazene? V. V. rtnišha in tafta mladina tudi zate je prostor v PARTIZAN0VIH vrstah! Število Članstva v partizanu je TREBA POVEČATI Analna članstva telovadnih društev pod okriljem okrajne zveze Novo mesto za p^fete^klo leto še ni razveseljiva. Predvsem nam ni všeč premajhno število vpisanih članov, namreč le 1946, kar predstavlja komaj 2,2 % celokupnega prebivalstva v okraju. V tem številu najdemo zopet največ dijakov, zlasti iz srednjih Sol, ter nameščencev. Vse premalo je mladine iz delavskih, obrtniških in kmečkih vrst. To dejstvo nam narekuje, da poizkušamo /. vsemi silami pritegniti v telovadnico in med naše'člane čim več to mladine. Veliko bi nam pri tem mogle pomagati množično organizacije, zlasti mladinska. Na nas samih pa je, da koristnost telesnih vaj populariziramo z nastopi, akademijami, zleti, s tekmami in pod. Društvene uprave naj svojim članom, zlasti pa mlad ni, nudijo družabne prireditve v vseh oblikah za prijetno in zdravo razvedrilo. ve C ODGOVORNOSTI PRI VZDRŽEVANJU domov IN REKVIZITOV J Za uspešno vadbo so potrebni »strezni prostori jn primerno orodje. Naša društva imalo še vs* premalo telovadlšč. Tudi lastnih domov« nimajo, komaj ena tretjina, ostaia so navezana na koriščenje Šolskih telovadnic, klnodvo-ran in zadružnih domov. Je tudi nekaj društev, ki nimajo ne tega ne onesa. Izhod le« le v gradnji! Tega se je najpreje zavedal Partizan v Žužemberku, kt so nI ustrašil žrtev ln naporov. Danes ter.a svol dom že pod streho in nI več daleč čas, ko ga, bo lahko Izročil svojemu namenu. Tudt Partizan Novo mesto je prisiljen ugrizniti v to Jabolko. Do danes ima sicer le gradbeni odbor 1n del sredstev za načrte in lokacijo, aato pa tem večlo voljo, da zaml-Bel uresniči. Društvi V Straži ln Dol. Toplicah bos'n lotos opravili na svollh domovjh več popravil iz okrajnih sredstev. Tucl* drugim društvom priporočamo, rta obstoječe domove dobro vzdržujejo in sproti pooravljajo. Prav nič mani važno n! vzdrževanje in popravilo telovadnega orodia in rekvizitov. Vsi vemo. da Je eno kot drugo zelo drago, poleg- tega pa še kratkotral.no. Društva ra1 vodijo natančen spisek telovadnega orodja in rekvizitov. Vse morebitne okvare naj sproti popravljajo in tako podaljšujejo življenjsko dobo predmetov. Republuška zveza Partizan se zaveda, da so posamezna društva prosi romašna. da bi si mogla nabaviti potrebno telovadno orodje. Zaradi tega Je iz svojih sredstev nabavila in razdelila med društva okrajne zveze Novo mesto 3 brad-l'n«0 m. Ženske bodo tekle na 60 m In 500 m. ska-kile v daljino in višino, ter metale kroglo 4 k* tetk* ^"kle bb-do tudi v štafeti 4 x 100 m. Vsi dijaki, ki bodo postavili predpisane norme, bodo zastopali naš okraj na republiškem šolskem atletskem prvenstvu, ki bo IS. maja v LJubljani. V primeru, da bo consko Izb'Tio tekmovanje z« najboljšega atleta Partizana tudi 20. aorlla. bodo ludi na šolskem orvenstvu nastopili atleti s svollm predpisanim proir^mom. Na1bol1šl atleti s tega tekmovnnia bodo nastopili nato v LJubljani 1. Julija na zletu Partizana. Dijaki, ki bodo dopoldne tek-ir ovali na atletskem okrajnem prvenstvu, bodo nato popoldne tekmovali med seboj v odbojki j G SD Bela Krajina : ŠD ELAN 4:3 (1:1) V nedeljo, 15. aprila Je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma zn dolenjsko skupino ljubljanske nogometne podzveze med SD Bela krajina ln Sn Klanom lz Novega mesta. Ljubitelji nogometne '"re so po daljšem času videli razmeroma lepo Igro. lepo Izvedene poteze obeh napadov ln končno tudi precejšnje število golov. Gnstle so se Izkazali kot boli vlgrana celota, bili so borbeni In napadalni. Domačim se pozna, da Imajo premalo sknnnlh treningov. p-l'ffr«t;h sta slasti ugajala ožla obramba In desna stran na nad a, medtem ko se je pri domačih Izkazal 7. dobro igro srednji krilec ln vodia naoada. ki le snm realiziral vse tri pole. Nujno jim 1e potreben trener, ki bi moral dobre posameznike povezati v čvrsto enoto. Zaželeno bi nadalle h"o. da M se domači nogometni klub ort»^-nlzieij.sko In rt!«einlln*ko boli utrd'1, d» h' nos+avM na igrišče n^kaj rediteljev, ki h| skrb-H rs red vs»i za goT. t»r da bi na vsako tekme on«t«vii vsa^ »p^ga strokovnega sodnika. M. V. Met krogle 7,257 kg: 1. Penko (LJ.) I4.»0m, 2. Potrč (N. m.) 12.56, 3. Zasar (N. m.) 10.4C km. Potrč s tekmovanja v tekmovanje dosega boljše rezultate v metu krogle. Met diska 2 kg: 1. Penko {Lj.) 42.00 m, 2. Potrč (N. m.) 33.40 m, 3. Hudoklln (N. m.) 28.2S m. Skoda, da nI nastopil tudi Dolenc v tej panogi, saj Je lani vrgel disk 40.22 m daleč. Met kopja: 800 g: 1. Žagar (N. m.) 46.03, 2. BreSčak (N. m.) 38.15 metra. Skok v daljino p- moški: 1. Kolnik (Lj.) 6.30 m, 2. Žagar (N. m.) 5.79, 3. Baudek nem so tudi pregledali predloge posameznih krajevnih organizacij zarati Carre paketov. Isti dan so se zbrali tudi odborniki osnovne organizacije RK Žužemberk. Kaže, da bo ob pomoči v hrani spet mnogo godrnjanji in besed, namesto da bi bili tisti, ki so res potrebni in upravičeni hvaležni za pomoč, drugi pa zadovoljni, da jim ie ni treba sprejemati pomoči. M.K. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Četrtek. 18. aprila — Konrad, Petek, 19. aprila — Leon, Sobota, 20. apmla — Božidar, Nedelja, 21. aprila — Velika noč, Ponedeljek, 22. aprila -- Leonida. Torek. 83. aprila — Vojko, Sreda, 24. aprila — Jurij. Sonce: U, aprila vzhaja ob 5.06 ln zahaja ob 18.56. Dan Je dolg 13 ur in 50 minut. Luna: 21. aprila ob 24.00 zadnji krajec. ■ . M ^Mr- vi — „ — »KRKA« — Novo mesto: od 19. do U. IV. ameriški barvasti cine-maseope i.»r,> »Med nebom ln zemljo«. Od 23. do X5. IV. ruski barvasti » im »Veaele dogodivščine vojaka Brovkina«. Dom jla — Novo mesto: od t9. do 22. IV. ameriški barvasti film »Bosonoga grofica«. Od 23. do 28. IV. ameriški film »Ženska temnica«. • Jadran« •- Kočevje: od 19. do 31, iv. ameriški barvasti film »Borba v vsemlrju«. 24. in 25. IV. mehiški film »Mladi Jua-rez«. ČRNOMELJ: 18. IV. dokumentarni film »Svetovno nogometno prvenstvo«. Od 19. do 22. IV. italijanski film »Za zavesami«. 29. In 24. IV. amerišk,; film »Blago Kalife«. metlika: 10. in 21. IV. ameriški barvasti film »Ujetnik dvorca Zende«. 24. IV. ameriški film »Rdeča Knva«. KOSTANJEVICA! 21. IV. ruski barvasti film »Ana na vratu« DOL. TOPLICE: 20. ln 21. IV. francoski barvasti film »Obsedenost«, TREBNJE:-20. in 21. IV. SlovensJci film »Vesna«. ŠENTJERNEJ: 20 in 21. IV. nemški barvasti film »Dežela smehljaja«. MOKRONOG: 20. ln K, IV. br&- zillskl film »Razbojnik«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja am«""''' barvasti film »LILI«; v Četrtek 18. 4. ob 18. un na Pljučnem oddelku novomeške bolnišnice; v petek 19. 4. ob 19. uri v Podgradu; v soboto 20. 4. op 19. uri v Bell cerkvi; v nedeljo 21. 4 ob 14. url v Crmošnjlcah, ob 18. uri na Dvoru. Prvi cinemaskopskl film v kinu KRKA! * Od 19. do **. aprila bo kino krka prikazoval cincmagcopskl ameriSkl barvasti film »MED NEBOM IN ZEMLJO«. Predstave bodo: v petek ob 18 in 20.30, v soboto ob 18 in 20.30, v ned«]Jo ob 9.30, 15, 17.3* ln 20, v ponedeljek ob 18 ln 20-30. Zaradi izredne dolžine filma brez tednika. za oglase, pri katerih je naslov v oglasnem oddelku uprave lista, pnbitek 30 din. Naročniki Dolenjskega lista Imajo pri oglasih 5q odstotkov popusta. VAŽNO OPOZORILO: Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kakršnokoli Informacijo.' naj priletijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne Izdajamo. Za poslani denar v pismih ne odgovarjamo! Dolenjski muzej v Novem mestu, Muzejska ulica 7 (za Domom ljudske pr os vete Je odprt: vsak torek ln nedeljo od 9. do 12. ure, vsak petek od 14. do 17. ure. Za obiskovalce lz -drugih krajev vsak dan od 9. do 12. ure. Sole ln skupine vsak dan. Predhodno obvestilo zaželeno. Belokranjski muzej v Metliki Je odp-t vsak dan od 10. do 12. ure. Predhodno obvestilo šol ln skupin zaželeno. Umetniška galerijs v Kostanjevici je odprta vsako nedeljo od 9. do 17. ure. Vstop pcoat. Frlzerrtfl salon ADAM v Novem mestu .'»a Glavnem trgu. bo v ponedeljek in torek, 29. ln 30. aprila ves dan odprt, 1,, 3. tn 3. maja pa zaprt. Ivan Adam — Novo mesto. Takoj dobe caposlltev: kvalificirani delavec (miner) ln strojnik (mehanik) za delo s kompresorjem In dlesel motorjem. Zaposlitev stalna, plača po tarifnem pravilniku. Delovno mesto v kamnolomu Mirna peč.' Podjetje za vzdrževanja prog Novo mesto Sprejmemo takoj ali poznej« zidarje in delavce za gradbeništvo. Samska stanovanja zagotovljena. Možnost prlučevanja v zidarski stroki. Javite se pri podjetju GRADITELJ, LJubljana — smartmska 64-b. (Zadnja tramvajska postaja Zale.) . •* Upraviteljstvo osnovne lole v Novem mestu obvešča vse starše o>rok, rojenih v le»u 1950 do vključno marca 1951, da bo vpis v i. razr*d za šolsko leto 1957-48 v dneh:^., 25. in 26. aprila 1937 od 8. do 12. ure v prostorih Osnovne šole ril. nadstropje, pisarna UčUelJtšča). Pri vpisu je potreben Izpisek It rojstne matične knjige in potrdilo o cepljenju proti kozam ln daviel. Brlvsko-frlrersko učenko ali učenca sprejmem takoj. Ivan Mlheiln, Straža. OPOZORILO O OTEZKOCENEM PROMETU NA OKRAJNI CT.STl NOVO MESTO— KRONOVO—SMEDNIK Okrajna uprava za re«te v Novem mestu objavlja, da so se pričela dela na modernizscill okrajne ceste Novo mesto — Kronovo — Smednik In rta Je vM««t tega začasno otetkočen redni promet na orlsaku Lešnlca—Otočec In Draga— Ruhna vas—Stranje. V«z»čl motornih vozil nal upoštevalo, dt Je vozišče *a vozila zelo ozko in da Je hitrost z;i vozila na daljših nd-s-Aih omejena, vsled česar jim prlooroča, da se Je poslušu-Jpjo le Izjemoma Kot obhodno testo priporočamo zvezno cesto No. vo mesto — Maharovee (zveza za Šmarješke Toplice) — Smarjeta Šentjernej (zveza za Skocjan)—Za* greb. OLO NOVO MESTO UPRAVA ZA CESTE NOVO MESTO V času od 8. do 13. 4. Je bilo rojenih 21 dečkov in 15 deklic- — Porok nI bilo, Umrl Je Rom Vinko, sin kmetovalca, 6 let, iz Dobličke gore. GOTNA VAS Umrl Je Vovko MIha, užltkar, 90 let. z Vel. Slatnika. dečka, Štefan Antonija s Kota, — deklico, Prime Štefanija iz Zaloga — dečka. UGODNA PRILOŽNOST! Prenosljiva montažna hišica, uporabna za vveekend ali stanovanje, s tremi prostori (soba 4X4, kuhinja 3X4 In predsoba t In pol X S), z električno napeljavo, modernim štedilnikom, lesenimi polknl ln zastornlcaml, krita z opeko, zelo dobro ohranjena, naprodaj za 320.000 din v Ljubljani na Kodeljevem, Pugljeva 7. Poizve se pri Tavčarjevih v Šentjerneju. UGODNO PRODAM NJIVO (22 a, 30 m') na Grmu v Novem mestu: Hudoklin Viktor, Skallckv-1eva 8 — Novo mesto. NAPRODAJ POSNEMALNIK 225 1 »We«tfaliia«. Cena ugodna. — Ogled vsak dan v K7 Crnomeli. CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed stane beseda ]« din. vsaka nadallnla beseda 12 din. Za oglase, ki so pod šifro, oziroma Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Kos Jožefa iz Crmosnjic — deeka, Rakoše Zjn-ka s Sel — deklico, Tuik Marija s Sel — dečka, Feikulj Jožefa iz Pri cerkve — dečka, Klooucar Marija z Uršnih sel — deklico, Kofalt Manja iz Semlča —, dečka. Mušlč Tončka iz Bistrice — dečka, Vergot Zora iz Metlike — deklico, Kamnikar Janja iz Črnomlja — dečka, Hočevar Pavla iz Sa-dinje vasi — deklico, Kolarič Vera iz Mačkovcev — dečka, Berus Ivanka Jz Dol. Nemške vasi — deklico, Pisek Ivanka z Brega — deklico, Zgonc Mihaela iz Vel. Kobajnice — dečka, Maric Manja iz Jutke vasi — ,deklico, Udovč Neža iz Novega mesta ~ dečka, Gorenc Rozalija lz Malega Korena — dečka, Zupančič Marija iz Novega mesta — deklico, Mihevc Julka iz Puščave — deklico, Volf Marija s Stražnjega viha — deklico, Pavlin Marija s Potovrha — 2 deklici. Krevs Ana Iz Goriške vasi — dečka, Jelene Ana iz Mokronoga — dečka. Pavlin Jožica jz Kranja — dečka, Brulc Julka iz Smolenje vasi — dečka. Sal-mlč Anica iz Novega mesta — dečka, Lamut Cilka iz Bršljlna — dečka. Doltar Ružica iz Črnomlja — dečka, Zagore Marija lz Dol. Vrhpolja — dečka, Dolar Marija Iz Okljuke — dečka, Per Marija lz Vel, Cerovca — dečka. Veselic Ana iz Drežndka — neklico, Run-tič Marija lz Kovačega gradu — Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Stegne Janko, sin delavca iz Crmošnjic. je padel in si poškodoval desno nogo. Rukše Martin, posestnik iz Dol. Maharovca, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Lenčič Ludvik, sin posestnika lz Dol. Prekope, je padel s kolesa in si poškodoval levo ključnico. Krhin Marija, družinska upokojenka iz Šentjerneja, je padla in si poškodovala glavo. Ivcu Janezu, sinu posestnice z Malin, je prišla med kolesa voza leva roka in jo poškodovala. An-doijšek Mirka, delavca lz Ma-hovnika, Je nekdo napadel ln ga a nožem sunil v desno zapestje. Romu Vinku, sinu posestnik« z Dobličke gore, je eksplodirala bomba In mu poškodovala glavo. Radovan Kristina, žena delavca ia Prapt-oč, je v gozdu padla in si poškodovala hrbtenico, tiril Avgust, delavec lz Podturna, je padel s skednja in si poškodoval hrbet. Bujanovlč Rozi, žena tipografa iz Zagieba, Je padla ln si poškodoval prst desne roke. ZnJ-rteršlč Franc, nočni čuvaj iz Potočne vasi, je padel s kolesa in s! poškodoval glavo. Mihlč Mihajlo, vojak lz Bršljlna, je prj Jutranji telovadbi padel ;n si poškodoval levo nogo. Kafo] Ivana, delavca iz Rlhpovca, je podrla lokomotiva ln mu poškodovala glavo. Košele Franc, posestnik lz Malega Cerovca, je padel in si poškodoval ključnico, doma se pa še usekal v desno koleno, Šuštar Anton, mizar Iz Črnomlja, si Je s strojem za loščenie poškodoval dlan leve roke. Brnčika Janko, posestnik 1z Metlike, je padel ln si poškodoval desno nogo. Sindikat NOVOTEKSfi razume potrebe delavk Sindikalna organizacija v NOVOTEKSU je orgainiz-Lrala teoaj zja zdravo prethrano. Uprava je dala na razpolago prostore in še marsikaj. 62 delavk in nameščenk, samskih in poročenih se je z velikim veseljem udeleževalo tečaja. Med niat'irnairljiv»>rjširnii fco Ibite to-vartfSice iz menze. Bale so se, da bi jim ne ušel kak praktičen nasvet, ki bi ga lahko koristno uporabile pri delu. Pravijo, da so kar sproti poskušale iste jedi pripraviti v tovarniški meri7.i, na veliko zadovoljstvo abonentov. Zdravstvena predavanja, ki po bila priključena tečaju po zaslugi Rdečega kri?a, so tečajnice tudi z veseljem poslušale. Nn zaključku so sklenili, da bi se morali taki tečaji ponavljati, ker je še poreko 15(1 do-kle-t in žeiri'8. ki sedaj ni*o prišle na vrsto. Tudi za te, ki 90 opravile prvi del tečaia, bo v jeseni nadaljevanje. Naučile se bodo pri nravi jati |e 7if lenjiavo, papri'kV), paradižnik, k\imane itd. Tudi konzervirale bodo za** in za menzo, da bo- do naslednjo zimo hrana Se bolj pestra in zdrava. Mč V Indiji gradimo most Tovarna vagonov, lokomotiv in mostov »Djuro Djakovičt bo v Indiji zgradila most čez rek0 Gandag. pritok Gangesa. Most bo dolg 650 metrov ln težak 2800 ton- IZ ŠENTJERNEJA Jezik civni tečaji Ljudske univerze v Šentjerneju, ki so bili od jeseni do spomladi, so bili zakljiučemi sredi marca, čisti dobiček je bil podarjen knjižnici »Franceta Prešerna« v Šentjerneju, ki že tri leta nI dobila nikake podpore in se bori z velikiimi finančnimi težavami. NEZANIMAN.TE ALI OMALOVAŽEVANJE Na Dan zdravja bi morala biti v dvorani proslava s predavanji o pomenu zdrave prehrane in o organizacija Združenih narodov. Razobešeni so bili letaki, vabili so tudi šolski otroci, kljub temu so prišli le predavatelji, dve materi in 10 šolskiih otrok. Ob tako majhni udeležbi predavanja seveda nI bilo, kar je zelo škoda, saj so naši ljudje, predvsem gospodinj« in mlada de- kleta, zelo potrebni takega pouka. Nezdrava prehrana «e najbolj pozna na otrocih, ki so nepravilno hranjeni ali celo podhranjeni. Cemu torej tako omalovaževanje in nezanima-nje? ALI BI BILO MOGOČE? Šentjernejčani, ki se pogostokrat vračajo iz Ljubljane z opoldanskim motornim vlakom, bi želeli, da bi tudti ob prihodu tega vlaka čakal na postaji avtobus in bi ne bilo treba s prtljago pešačiti do pošte. Morda'bi šlo — zelo bi nam bilo ustreženo! V. (Opomba uredništva: avtobus pofcrešamo tudi Novorne-ščani pri nekaterih drugih vlakih. Ustregel bi tudi drugim potnikom, ne le Sentjer-nejčanom!) »Borben!« publiki In prenapetim nogometašem v nepozaben spomin »L« dajte, fantje, saj gre za točke!«... ~- Prlzorček z nogometne tekme med »Belo krajin«« in »Rudarjem« (Kočevje) v Črnomlju 7. 4. 1957 r »DOEENJSKI LIST« Stev. 16 (S70) Nehaj o in atoms klasični i energiji Radi ffa čakamo Lanskoletne gostinske storitve v našem okraju Dobro so nam v spominu strahotne rušilne moči modernih bomb, kii so v drugi svetovni vojni podirale evropska mesta in ubijale na tisoče Ln tisoče ljudi. In vendar so bile te »kia-f ćne bombe« kaj »nedolžne« v primeri s prvima dvema^atomskima bombama, ki so jih Amerikanci vrgli 1945 na Hirošim.) in Nagasaki, kali šele če jih primerjamo z najnovejšimi tv-drcgonisikimi (vodikovimi) bombami. Človeštvo s« je zavedelo, kakšna velikanska rušilna sila je aitomska, oziroma jedrska (nuklearna) energija, seveda, če so uporablja v rušilne namene. Na srečo je začela zmagovati druga težnja — kako to jedrsko energijo uporabiti v mirnodob-ske namene ter s tem olajšati in izboljšati človekovo življenje. Klasična energija Tehnično razvite države žrtvujejo velikanske vsote, da bi čiTntprej izpopolnile proizvodnjo jedrske energije. Samo v Ameriki so doslej za razne naprave ca proizvajanje jedrske energije vložili nad 13 milijard dolarjev. Nič manjša niso prizadevanja drugih držav: Sovjetske zveze, Anglije, Francije, Indije itd. Potrošnja energije v svetu in pri nas raste z vrtoglavo naglico, kar je posledica povečanja prebivalstva, dviga življenjske ravni in indoiistriailiizacije. V zadajata letih je skupna svetovna potrošroia energije (toplotne, mehanične in električne) zrasla vsako letto za 3,5«/», samo električne pa kar za 7«/». Klasični viri energije: premog, nafta, plin, so omejeni in se naglo trosijo, stroški pridobivanja so pa čedalje večji, ker jih je vse bolj težko pridobivati in ekonomično izkoriščati. Stalno obnavlja ioči se viri energije: les, voda "dajo nizek odstotek energije, zato o&tame največje upanje jedrska energija. Novi naročniki našega lista: Rolih Franc — Gor. Suha-dol Volčjaik Marija — Brusnice Vider vol Janez — Dolenja vas, Ribnica Jerše Angelca — Kram ji Starič Jože — Maribor Jovš-iek Miloš — Novo mesto Rozman Marija — Semič Zlogar Jože — Bušinja vas Bevc Franc — Pula Junajeviić Ivan — Herceg- nevi Kalin Franc — Našice Kolenc Avgust — Pula Kristan Drago — Rijeka Pungerčič Stanko — Mirna peč Plaveč Ivana — Mirna peč Junc Alojz — Gor. Mokro-polje Jerman Lojze — Zvvartberg Belgija Kump Štefka — Dragatuš Male&č Velj'ko — Ljubljana Janežič Alojz, KapŠ Peter, Mlakar Pavla, Ravbar Stane — vsi Novo mesto Sterk Peter — Stari trg ob Kolpi Lozar Slavko — Zagreb Bencina Ana — Čakovec Kak Jože — Gor. Mtitono-vac Klemenčič Alojz — Banovi či Rajer Pepca — Hrastnik Koruzno zrno in tri tone premoga Kakšne so prednosti, ki jih nudi jedrska energija? Vsekakor je to največji in najbolj ekonomični vir, ki ga danes moremo izkoriščati za pridobivanje toplotne, mehanične in električne energije. Največja prednost jedrsko-energetskih surovin je, da im:'.jO v sebi koncentrirane izredno veliko energije. Ena to- ne znamo te energije izkoriščati do kraja. V obratih, ki proizvajajo jedrsko energijo, ostane neizkoriščenih 99°/'o jedrskih surovin. Ks.kšne velikanske možnosti se torej obetajo za izkoriščanje v bodočnosti, ko bo napredovala tehnika izkoriščanja! 5 krat cenejše! Navzlic temu je pa proizvodnja Jedrske energije veliko cenejša «d energije, ki jo prido- Takšna bo v bližnji bodočnosti atomska elektrarna v Dounreayu v Angliji, ki jo zdaj gradijo na urana daje trimilijonkrat več toplotne energije kot ena tona najboljšega premoga, ali še nazornejša primera: gram urana, ki je velik kot koruzno zrno, vsebuje toliko energije kot tri tone premoga! Talka zgoščenosti energije daje v praktični uporabi izredne možnosti: zmanjšajo se stroški transporta, poveča daljina prevoznih sredstev (primer prva podmornica na atomski pogon »Nautilus«), potrebno ni toliko skladišč, 'omogočeni so pa tudi nekateri posebni tehnični uspehi (polet v vesolje, umetni zemljini sateliti, izkoriščanje ledenih tečajnih področij). Danes že delajo načrte za lokomotive, ladje, letala in celo za avtomobile na atomski pogon, obratuje |pa že v svetu nekaj manjših atomskih elektrarn. Velikanske zaloge Kakšne so doslej poznane zaloge jedrskih energij? Ce označimo na pr. zaloge ekonomsko koristljivega premoga s 30 enotami, vse ealoge nafte in plina pa komaj s 6 enotami, imamo znanih zalog jedrske energije 1700 enoti Seveda pa danes še bivamo na stari način. Proizvodnja 1 kg naravnega urana stane okrog 40 dolarrjev, premoga, plina in nafte povprečno 1 dolar. Toda v primeri z energijo, ki jo da uran, je navzlic temu, da se tV.korriisti le t»/# jedrskih goriv, jedrska energija še vedno B Jcrat cenejša od klasičnih fceriv (premoga, nafte, plina), ki so povrhu tudi čedalje dražja, Jugoslavija in jedrska energija Pri nas nujne, potrebe za proizvajanje jedrske energije Se m. Naše ekonomsko izkorištlji-ve vodne sile znašajo letno okrog 60 milijard kWh, od teh je pa doslej izkoriščeno le malo manj kot 3 milijarde. Zaloge premoga so okrog 20 milijard ton. Računaijoč na stalni porast potrošnje je zalog premoga za kakih 100 let. Vendar bomo tudi pri na* v bližnji bodočnosti začeli graditi prve naprave za pridobivanje jedrske energije, ?lasti tam, kjer ni vodnih ai'1, premoga, nafte in plina. 2e sedaj naši inštituti v Beogradu, LJubljani in Zagrebu proučujejo vse probleme proizvodnje jedr- Novi načrti Radio kluba v Novem mestu Pred kratkim Je bila redna letna skupščina Radio kluba Novo mesto. Zbralo se je okoli 30, predvsem mladih, prijateljev in radioamaterjev, ki so marsikaj zanimivega in koristnega zvedeli, še več pa povedali o dosedanjem odboru, M se je v dveh letih dvakrat »pomladil«. Vendar smo lz poročila predsednika kluba tov. Zoriča ugotovili, da je klub letos, zlasti po izvolitvi novega odbora, kar marllivo delal. Organizirali so tečaj za radio amaterje — začetnike in ob lo-letnici Ljudske tehnike tudi vidno sodelovali na jesenski razstavi LT v Novem mestu. Ob pomoči OOLT ln oblasti, si je klub nabavil droben material za tečaje. V zelo živahni debati so člani razpravljali in izmenjali marsikatero koristno misel. Po volitvah novega odbora je skupščina sprejela tudi okvirni načrt dela, ki je takle: organizacija tečaja (osnovnega) za najmlajši naraščaj (pionirje osnovnih Šol in nižjih razredov gimnazij), poglobltvenl tečaj za starejše radioamaterje — za delovno mladino naših obrtnih delavnic ln tovarn. Pripominjam, da se je že prizavllo v ta tečaj 10 mladih delavcev podjetja Moto-montaža v Novem mestu. Novost Radio kluba v Novem mestu bo ustanovitev PP sekcije za sprejemanje ln oddajanje. Se letos bodo uredili radio-oddajnlk (koncertni) za Novo mesto ln okolico, poleg tega bodo pa začeli z oddajanjem ln iskanjem zvez na radijski amaterski valovni dolžini. Clanl kluba bodo poleg teh nalog tudi prav radi pomagali OOLT pri delu na terenu in v mestu. Ob zaključku skupščine Je bilo poudarjeno, da mora klub razširiti svoje vrste med mladino ln prodreti v tovarne in obrtne delavnice. Zastopnika občinskega ln okrajnega odbora LT sta zboro-valcem nakazala nekaj nalog in želela klubu čimveč uspehov ln novih članov, obljubila pa sta tudi pomoč. -tj- ske energije in že uporabljamo uzotope v raznih panogah zna« nosti in gospodarstva, zlasti pa v Industriji za odkrivanje napak v materialu, spajanju itd. kar doslej ni bilo mogoče. Uporaba izotopov odpira sploh nova pota. Ce na pr. plastične mase izložimo obsevanju, dobijo nove lastnosti, rastline hitreje rasto in se izboljšujejo; če obsevamo živež, uničimo v njem vse bakterije in je popolnoma konservi-ran; v medicini uničujejo z obsevanjem z izotopi rakaste celice itd. Zvezna komisija za jedrsko energijo je že dodelila naloge posameznim inštitutom in projektivnim birojem za izdelavo študija o jedrsko-ienergetskA uporabi pri nas in ta izdelavo Idejnih načrtov za jedrske termoelektrarne. Tako postajamo tudi glede tega1 modernega v:ra energije visoko tehnično razvita država. V okraju je 156 gostinskih obratov — 4 hotel«, 6 planinskih koč, 3 restavracije, 127 gostiln, d>a kasarni, 10 b'fejev in 3 slaščičarne, 1 menze, tako pravi sta;is!: očitna posledica filmov, ki jih gledajo mladi ljudje. V Torontu je bila posiljena in nato umorjena 4-letna deklica. Obtožen je nek 17-letnl deček. Nekaj dni za tem ©ta dva po 16 let stara fanta, takoj, ko sta gledala kavbojski film, šla v trgovino in kupila V6ak svojo puško in veliko nabojev. Nato sta šla v park in pričela streljati drug na drugega, kot sta to videla v filmu. Posledica: eden mrtev, drugi v zaporu. Neki 13-letni deček je hotel v kleti posnemat; prizore, ki jih je videl v filmu. Pri tem se je obesil. Avtomobili bodočnosti Na mednarodni atomski konferenci v Ženevi lani je bil deležen posebne pozornosti referat strokovnjaka »Radio Corporation of America« o spreminjanju atomske energije v električno. To spreminjanje se izvaja s pomočjo izotopa niklja 63, katerega izžarevanje ni nevarno, njegov; elektroni pa se neposredno spreminjajo v elektriko. V poročilu Je tudi navedel, da kilogram niklja 63 lahko poganja en avtomobil 85 leti S'cer pa 6eda(j še lahko mirno cplmo in si ne belimo glave, kako b; čimprej prišli do takega avtomobila, ker kilogram niklja 63 stane »samo« pol milijarde dinarjev. 730.000 dolarjev za raziskovanje raka Za razlikovanje raka Je dobila kanadska ustanova' National Center Institute 730.000 dolarjev. Se ena begunska usoda V Halmiltonu (Kanada) je policija aretirala Aleksandra Markoviča, ker je obtožen, da je ubil jugoslovansko begunko .Jeleno Lazič. Ta je s svojim možem, ki živi ločeno od nje, pobegnila iz Jugoslavije leta 1948. V Jugoslaviji je bila baje operna pevka, v Kanadi Je pa bila zaposlena kot delavka v ćiteklarn,i. Rim, mesto pohujšanja Papež Pij XII. je, kot poročajo, z yelikim nemirom in bolečino ugotovil, da je Rim mesto pohujšanja. Izjavil je, da je Rim gnezdo brezbožnega komunizma in nemoralnosti. Kritiziral je nemoralne programe rimskih televizijskih postaj in dal navodila duhovnikom, naj z vso vnemo zatirajo pohujšanje in delujejo za povratek izgubljenih duš v naročje matere Cerkve. no pa smo popili piva 232.232 litrov, to je 6.472 litrov več. Tudi žganja smo popili 2.867 litrov manj. vendar še vedno veliko, kar 53.958 litrov. Močno smo se omejili pri drugih žganih pijačah. Kar 23.758 litrov manj smo jih popili. Menda je na omejitev pitja teh pijač najbolj vplivala cena. Kisle vode in sifona smo popili 184.893 litrov, ali 32.725 več kot predlanskim. Sadnih sokov smo pospravili 8.913 litrov, kar je le 1.565 litrov več kot prejšnje leto, drugih alkoholnih pijač pa tudi le 330 litrov več. Za alkoholne pijače v gostinstvu smo lani izdal; povprečno 2.024 din na prebivalca, za brezalkoholne le 197 din na prebivalca, za hrano pa povprečno 1.072 na prebivalca. Se pravi, da je glavni izdatek za storitve gostinstva še vedno alkohol. Razne veselice, vinoto-či, zidanice in drugi prostori, kjer ga cukamo v počastitev tega ali onega, za boljšo voljo, za večjo korajžo, za utapljanje ljubezenskih, družinskih, pravdar-skih, davčnih, taksarskih. bolezenskih, prebavnih in drugih tegob, nam poberejo mimo ie?a še prenekateri tisočak in delovno uro. Največje potniško letalo Na Uniji Vel. Britanija—Kanada je pričelo vefriti dosedaj največje potniško letalo na svetu na raketni pogon. Letalo sprejme lahko 132 potnikov tn razvija hitrost 600 km na uro. V dobrih desetih urah nepretrganega letenja preleti 6.000 km dolgo pot iz Vel. Britanije v Kanado. OKROGLE NATANČNE« ».Ali ne veste, da se v pisarni med delom ne sme brati Časopisov?« »Vem, tovariš šef, saj zato sem prenehal z delom.« BLAGAJNIŠKA »Veste, tovariš direktor, jaz sem dober blagajnik: v prejšnjem podjetju so jokali, ko sem odšel.« »No, pri nas se to ne bo zgodilo, ker vds bomo stalno kontrolirali!« ARGUMENT »No, kateri od vaju je začel pretep?« vpraša sodniic obtoženca in tožitelja. »Tožitelj, tovariš sodnik: on me je tolkel v šahu.« SLAB OKULTIST »Veste, ljuba tovarišica, jaz sem okulttst, 2nara uganiti tuje misli.« »Čudno: zakaj pa potem se-dHe na drugem koncu dirana?« VESELO NOVO MESTO »... Prvenstveno prauico do stanovanja imajo £tt>I jen i s,v o nerarne osebe.« »Ti, zakaj pa rabijo oklopni voz na igrišču?« »Ali neumno vprašaš! — v njem sedi vendar sodnik!« 21. Ko so se pričeli tovorniki odpravljati, so prijezdili trije grajski: gospod Andraž in dva hlapca. Prikrajci so vedeli, da se bo Andražev pohlep le težko ustavil pred tovorniki. Res je oskrbnik Andraž ustavil konja in oblastno zaklical: »Od kod, ljudje?« Toda tovorniki se niso dali prestrašiti, bilo jih Je dvanajst ljudi in dobro oboroženih. Dva hlapca sta se približala prvemu tovorniku, toda ie so se konji začeli pomikati in oskrbnik je jezno vzkliknil: »Prav, kakor hočete!« Tedaj je Gregec razumel, zakaj Je gospod Andraž tako jezen: plen pri tovornikih mu je ušel. Gregec se je glasno zasmejal, oskrbnik je še bolj jezno pogledal, župan pa je Gregcu priložil krepko zaušnico: »To je HribČev,« Je dejal. »Oče sedi v stolpu, sin bo prišel za njim.« 22. Medtem so se tovorniki le odpravili. Prikrajci pa so premišljevali o Turkih. Cesar niso pobrali grajski, bodo pobrali Turki; tako je, kadar je slaba letina -.. Miha in Gregec pa sta stopala za tovorniki, Gre. gec si je drgnil obraz. Ce bi ga Košuta udaril kje na samem, naj bi bilo — toda tako, pred vsemi! »Plačal mu bom!« je godel, ko Je hodil za bratom. In oskrbniku tudi. Tovorniki se oskrbnika niso prestrašili! »Rad hi videl, kako bi ga tovorniki posekali,« Je dejal Miha. »In marsikdo bi jim rad pomagal. Jaz že!« je ie dodal. Gregec pa Je spoznal, da so ljudje dovolj močni za to, le da si ne upajo. Mora že biti kaj drugega, razen same moči... Ko pa sta se ustavila pred hISo, si Je z roko m-n:if!(ima zastrl oči in pokazal proti vzhodu: »jf!«d*4>l« je zaklical 23. »Jezdec!« je ponovil tudi MIha in strmel v daljavo. Najprej ae jima Je zdelo samo kot prikazen, toda prihajal je vedno bliže. Zdaj je srečal tovornike, za trenutek je obstal in nekaj kazal proti vzhodu. Nato je oddirjal dalje. Tovorniki so se ustavili. Ne, obračajo s* ln hitijo nazaj proti Prikraju. bijejo po konjih ln kriče. Jezdec pa se bliža, zdaj je pred hišo. Ugledal je fanta. Udaril 'je po konju, se v diru obrnil in hripav0 zakričal: »Turki!« Fanta sta prebledela. Grege« si Je potejrnll t roko preko čela, noge so mu zatrepetale. »Kaj stojiš, klada!« je zatulil Miha in ga sunil pod rebra ter s presunljivim glasom zakričal v hišo: »Turki gredo!« 24. Mati je pritekla la hiše ln se ječe zgrabila za glavo. »Ne tarnajte!« Je kričal MIha. »Poberite, kar je kaj vrednega ln pojdite z Ivanom in Tinco v tabor! Drugo urediva midva z Gregcem!« Miha je hitel odvezovat živino ln jo je z Gregcem spravljal na prosto. Ivo je Hribčevka videla, kako nagla sta otroka, se je zdramila In odjokala v hišo. Z Gregcem je Miha odgnal oba vola in obe kravi navkreber, na hrbet si je naložil koš sena, pa tudi Gregec ga je nesel, kolikor Je mogel, ▼ naročju. Živali so težko sople, drselo jim je in padale so na kolena. Na rebri sta se ozrla v vas. Pretresljiv krik Je šel od hiše do hiše, v cerkvi je bilo plat zvona. Stric Ahac klico ljudi. S prepadenim' obrazi sta se ozrla na vzhod.