pisana v patunui
Leto LXXa, št. 4a
LftMfam*, četrtek $. fajmarja 19J9
Gena Din L—
Izhaja vsai* dan popoldne izvzema) nedelje ln praznike. — inaeratl do 80 petit vrst a l)id 2. do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3. večji inaeratl petit vrsta DiB 4. — Popust po dogovoru, inseratni da vek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo.
UREDNIŠTVO LN UPRAVNI&TVO LJUBLJANA, Knafljeva ofiea štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon Št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5.   —   Poštna hranilnica v Ljubljani st. 10.351
Ob prvem sestanku ameriškega kongresa:
Roosevelt o smernicah ameriške politike
V obširni poslanici kongresa je __ pdlitike Zedinjenih drŽav ter naglasi! oboroževanja za obrambo mira
Roosevelt obrazložil smernice notranje in zunanje bo solidarnosti demokratskih držav in pospešenega
WASHINGTON, 5. jan. br. Za včerajšnjo sejo kongresa je vladalo v vsej politični javnosti ogromno zanimanje. Povsod so z napetostjo pričakovali Rooseveltovo poslanico   Kongresna dvorana je bila že dolgo pred napovedano uro nab;to polna Med občinstvom sta bili tudi Rooseveltova mati in žena, v diplomatski loži pa zastopniki vseh v Washingtonu akreditiranih poslanikov. Ko je stopil Roosevelt v dvorano, so ga poslanci in občinstvo pozdravili s frenetičnim ploskanjem. Viharno pritrjevanje  so  izzvale  njegove  besede, da se lahko Zedinjene države z lastno silo obranijo vseh "nevarnosti, ki jim groze od runaj. Posebno pozornost je zbudila tudi njegova kritika totalitarnih tendenc, ki se pojavljajo tudi v nekaterih ameriških državah. Ob koncu je bil Roosevelt predmet dolgotrajnih ovacij. V svojem govoru, ki   je  zbudil  pozornost  vse mednarodne politične javnosti, je Roosevelt med drugim izvajal:
Ze pri raznih drugih prilikah sem ponovno opozarjal na mednarodno vznemirjenost in poudaril da je v takih okoliščinah neobhodno potrebno, da imamo v lastni hiši red in mir. Sedaj, ob priliki otvoritve 76. zasedanja kongresa je potrebno ponovno opomniti na nekatere stvari.
Vojna, Id je grozila, da bo s svojim plamenom zajela ves svet, je preprečena, toda s tem je postalo se bolj jasno, da mir ni zagotovljen.   Povsod okoli na> besne nenapovedane vojne, bodisi na bojnem ali gospodarskem polju. Povsod okoli nas se povečava mor Uno oboroževanje tako v vojaškem kakor tudi v gospodarskem pogleda. Povsod okoli nas se pojavljajo grožnje ln nova izzivanja, vojaška in gospodarska. Zunanji viharji  neposredno ogražajo tri ustanove, ki so bile vedno neobhodno potrebne za Američane: vera, demokracija in dobra volja med narodi. V moderni civilizaciji se te tri ustanove med seboj dopolnjujejo. Ko je biia napadena svoboda religije, je napad  prihajal od nasprotnikov demokratskih držav. Tam,  kjer je mesto demokracije nastalo nekaj drugega, je izginil duh svobodne veroizpovedi, tam pa, kjer sta religija in demokracija ustvarjali dobro voljo ter prinesli razumnost v mednarodne odnošaje   je bila odprta pot za odstranitev nasilja. Družabni red, ki potiska religijo, demokracijo ali dobro voljo med narodi v ozadje, se ne more spraviti v sklad z ideal] miru. USA zavrača tak red ter ohranja svojo staro vero. Prihaja Čas ko se morejo tudi človeške stvari pripravljati na obrambo ne samo svojih domov, pač pa tudi na obrambo načela vere in  človečanstva.  na katerem je zgrajena njihova cerkev, njihova vladavina in njihova prava civil zaciia.
Da bi rešili eno teh ustanov, se mora duhovno pripraviti za rešitev vseh Vemo, kaj bi se moglo zgoditi nam v Zedinjenih državah, če bi nove filozofije o sili zajele druge celine in prodrle tudi na naš kontinent Nič manj kot ostali narodi se niti mi ne moremo izogniti, da nas ne bi obkolili sovražniki naše dobre volje in naše človekoljubnosti Na tej zemeljski polobli nameravamo zvesti svojim idealom sodelovati v obrambi miru pred komurkoli. Naš narod in naša gospodarska sredstva nam dajejo jamstvo, da zagotovimo to obrambo. Tega ni treba razumeti tako. kakor da ameriške republike žele, da se oddalje od držav na ostalih kontinentih. To ne pomeni: Amerika proti o?tal<*mu delu sveta! Stojimo na stališču svojega zgodovinskega pos'anstva, da se posvetujemo z vsemi ostalimi narodi z namenom, da se končajo napadalni nameni, da se ustavi tekmovanje v oboroževanju in da se obnovi trgovina.
Toda svet je postal tako majhen, a orožje za boj tako hitro, da niti en narod ne more biti varen in ne more obdržati po svoji volji miru tako dolgo, dokler kaka močna država ni za to da bi reševala spore za zeleno mizo Ce katerakoli vlada preti z vojno ter vztraja pri politiki nasilja, nudi obrambno orožje edino varnost. Mi smo se v svojih mednarodnih odnosa-jih iz preteklosti naučili, da one svetovne demokratične države, ki pazijo, da ^ se pogodbe ne kršijo, v odnošajih z drugimi narodi ne morejo biti ravnodušne, če se uvede mednarodna brezpravnost Najmanj, kar moremo in kar tudi bomo storili, je ta da se bomo izognili vsaki akciji ali poskusu, ki gre za tem. da bi podpirali napadalca Možnost napada se v mnogo-Čem zmanjša s tem. da se pripravi dobra obramba
Roosevelt je zatem izjavil, da so svetovni dogodki, ki so se vrstili od leta 1931 dalje prinesli vsem mnogo skušenj a so vse tudi razočarali Pristavil je še to. da bo čez nekaj dni poslal kongresu posebno poslanico, v kateri bo predlagal, da se pod vzamejo potrebni ukrepi za obrambo Zatem pa ie nadaljeval-
Močne Zedinjene države bi mogle propasti, če ne bi bile pripravljene na nenaden napad. Pa celo tudi dobra oborožitev
in dobro organizirani narod more s strogo vojaškega stališča doživeti poraz, če nima zaupanja vase in če ga ogrožajo razredni boji in nesoglasja med kapitalisti in delavci.
Ce bi kaka druga oblika vladavine ustvarila enotno fronto za napad na demokracijo, bi ta napad moral naleteti na odpor zedinjenih demokratičnih držav Takšna demokracija more in mora obstojati v Zedinjenih ameriških državah Ustvarili smo v ameriškem narodu zavest o njegovih medsebojnih odnosih in o njegovi medsebojni odvisnosti Ameriški narodi imajo smisel za skupno usodo in za splošne potrebe vsakega posameznika Razlike v zemljepisnem položaju, razlike v plemenu in veri ne ovirajo več osnovnega soglasja narodov v misli in delu
Roosevelt se je nato bavil z raznimi notranjepolitičnimi vprašanji in končal z besedami: »Ce je vprašanje rešitve brezposelnosti in vprašanje pridobitve kapitala pogoj za ohranitev naše svobode, se nam ni treba ničesar bati Pri neki priliki sem omenil, da se je sedanji ameriški naraščaj sprijaznil z usodo To moje prerokovanje se zdaj izpolnjuje Nam je bilo dano več, a več se tudi od nas zahteva.«
Odmev v ameriški
javnosti
VVASHINGTON, 5. Jan. e. Govor predsednika Roosevelta v kongresu je napravil velik vtis v političnih krogih in vsej ameriški javnosti. Senator Pitmann, predsednik odbora za zunanje stvari je v odboru
izjavil, da se popolnoma strinja z zunanjo politiko, ki jo je označil Roosevelt v svojem govoru. Verjamem — je rekel Pitmann, — da je volja Amerike, da uporabi moralne, finančne in trgovske ukrepe proti kršiteljem pogodb. Narodni poslanec Sirovich. navdušen pristaš Rooseveltove politike, je izjavil, da je Roosevelt govoril tako kakor je bil govor na Beli gori Večje število politikov, med njimi tudi senator Willer, smatrajo, da bo govor Roosevelta postal eden nepozabnih dokumentov ameriške nacije. Splošno mnenje je, da je Roosevelt s svojim govorom tudi prevalil vso odgovornost na kongres, če ta ne bo izglasoval potrebnih kreditov za pomoč nezaposlenemu delavstvu, ki bo odločalo pri prihodnjih volitvah.
Vtis v Londonu
LONDON, 5. jan. AA. Včerajšnji veliki govor predsednika Roosevelta v ameriškem kongresu je glavni predmet komentarjev današnjih angleških dnevnikov. Vsi listi naglašajo, da je Rooseveltov govor izredno važen. »Times« trdi, da je zunanja politika Roosevelta okrepila tudi njegovo notranjo politiko. »Daily Mail« opozarja svoje čitalce naj ne komentirajo preveč podrobno Rooseveltove besede. Njegov govor vsebuje veliko besed v prid Velike Britanije, toda treba je imeti na umu, da Amerika in Amerikanci nikoli ne bodo mogli v polni meri razumeti stališče Velike Britanije.
V Berlinu odklanjajo
BERLIN, 5. jan. AA Današnji tisk komentira izčrpno včerajšnjo Rooseveltovo
poslanico kongresu. Vsi nemški listi odločno odklanjajo Rooseveltove izjave glede av toritarnih držav.    »Berliner Borsen Zei-tung« pravi, da je Washington suženjsko odvisen od židovskih krogov, finančnih magnatov Wallstreeta in ciljev svetovnega židovstva, katerih stotine in tisoči predstavnikov sedijo v vseh važnih institucijah Zedinjenih držav.    Drugi moment, ki je vplival na Rooseveltov    govor, je vedno večja opozicija, ki nastaja v Zedinjenih državah in celo v Rooseveltovi lastni stranki proti njemu, ki bi želel tretjič biti izvoljen za predsednika Zedinjenih držav Ta njegova želja je istočasno tretji glavni motiv njegovega napada na avtoritativne države »Volkischer Beobachter« pravi, da Franklin Roosevelt lahko pripoveduje svojim sodržavljanom kolikor hoče o dozdevni »nesvobodi v Srednji Evropi«. Dejstvo je, da narodi v Srednji Evropi živijo v miru ter delajo in napredujejo medtem ko Roosevelt v 6 letih svojega predsednikovanja ni mogel rešiti svoje države pred bičem brezposelnosti    in    židovskega kapitalizma. »Hamburger Fremdenblatt« vzporeja poslanico Hitlerja in Roosevelta ter naglasa, da je na eni strani skromnost človeka, ki je dosegel prave uspehe, na drugi strani pa ponos načelnega demokrata, na eni strani prava ljubezen pravega narodnega voditelja, na drugi strani pa sovraštvo nepopravljivega ideologa   »Essener National Zeitung« naglasa v svojim komentarju, da so odgovorni voditelji naroda in politiki v zapadnih državah poskušali ohraniti v svojih izjavah trezno smer, medtem, ko se je vodja severnoameriške demokracije izkazal s svoio nepopustljive ostro in vojaško propagando.
Franklin Roosevelt
J
predsednik Zedinjenih držav, ki Je včeraj a svojo poslanico kongresu zbudil pozornost vsega sveta
Solidarnost balkanskih držav
Turški zunanji minister o pomenu sporazuma z Bolgarijo
ANKARA, 5. jzan. AA. Velika narodna skupščina je odobrila solunski sporazum, sklenjen med Bolgarijo in državami Balkanskega sporazuma. Ob tej priliki je minister zunanjih zadev naglasil veliki pomen tega sporazuma, ki ukinja vojaške odredbe neuillyske pogodbe. Balkanske države, ki tvorijo geografično enoto, so pokazale s tem sporazumom svoio voljo do miru in sporazuma ter ne zahtevajo nič drueega, kakor to, da balkanski narodi lahko živijo v miru ter v miru delajo in ustvarjajo. Turška republika, ki vodi že od
prvih dni obstoja politiko, ki ima za cilj zavarovanje pogojev za mirno življenje, smatra solunski sporazum ne samo kot izraz želje balkanskih narodov, temveč kot akt. ki je popolnoma v skladu s principi turške republike Na kraju svojega ekspo-zeja je minister zunanjih zadev dejal, da je seme za ta sporazum bilo zasajeno že v Ankari o priliki prve seje sveta balkanskega sporazuma. Turška d;plomacija je razvila veliko akcijo za zaključitev tega sporazuma, kar so ugotovili tudi vsi naši prijatelji.
Daladierov obisk v Tunisu
Lebrunovo pismo Daladieru
GABEZ, 5. jan. e. Predsednik Daladier je imel včeraj na parniku v Gabezu govor, ki so ga prenašali tudi po radiu. Med drugim je izjavil: v
Ves dan sem hodil od vasi do vasi, od utrdbe do utrdbe, ki so zgrajene za obrambo naše tuniške meje. Povsod sem naletel na nenavadne prizore, ki jih je lahko ustvaril samo francoski tehnični genij Nenavadno sem zadovoljen s pregledom čet, Vojaki kakor oficirji so se sijajno držali, tako da jih je narod navdušeno pozdravljal. Poslavarii posameznih plemen so mi kot predsedniku francoske vlade izjavili, da bodo. če bo potrebno, stavili vse svoje sile za obrambo domovine. Povsod «em naletel na živelj. ki je "zares vdan Franciji in ki je pripravljen storiti vse za veličino domovine in. ki je tudi odločen za borbo, tako. da verjamem, da predstavlja eno naiboliših vojsk na svetu Te?ko. da bi kaka druea sila lahko premagala tako odličen vojaški materijal, poln nenadkrilji-
ve moralne sile. Jutri bom nadaljeval potovanje v Sous, Sfaks in Bizerto, ali še nocoj lahko izjavim, da sem nad sprejemom, ki mi je bil povsod pripravljen, zelo vzra-doščen. a ravno tako zaradi splošne svobode, ki jo uživa narod Vojska v severni Afriki je sijajna in zato je potrebno, da ji damo vse. kar potrebuje, da bo sposobna za obrambo.
GABEZ, 5. Jan. AA. Ha vas: Predno je Daladier odšel na banket v oficirski dom je ponovno stopil na balkon ter množici prečital pismo, ki ga je dobil od predsednika republike Lebruna. Lebrun pravi v pismu sledeče:
Vsa Francija z veseljem spremlja etape vašega triumfalnega potovanja ter je z nenavadnimi simpatijami poslušala go^or tuniškega beja, ter vse one aklamacije, ki vas spremljajo na potu. V teh manifestacijah vidimo nov dokaz nezlomljive volje tuniškega naroda, da tudi nadalje ostane eden izmed stebrov francoske domovine.
Beck obišče danes Hitlerja
Nemiko tolmačenje odnoiajev s Poljsko
BERLIN, 5. jan. e. Poljski zunanji minister Beck je snoči odpotoval iz Monte Caria m računajo, da bo danes ob 11. dopoldne prispel v Monakovo. Z nemške službene strani ne demantiraio, niti ne potrjujejo vesti o sestanku Becka s Hitlerjem, vendar pa v političnih krogih prevladuje mnenje, da se bo Beck v teku današnjaga dne v Berchtesgadenu res sestal s Hitlerjem. Razgovoru med obema bo prisostvoval tudi nemški zunanji minister Ribben-trop. ki je snoči odpotoval v Monakovo. Za sestanek Hitleria in Becka vlada v berlinskih diplomatskih krogih veliko zanimanje. Nemški službeni kroei ne dajejo sicer nobenega obvestila o predmetih razgovora in i*iavlja1o samo. da želi Beck izkoristiti priliko, da z vodilnimi nemškimi krogi pretresa vsa vprašanja, ki zanimata obe I državi Z druge strani nemški   službeni ■
krogi opozarjajo na to, da bi ukrajinsko vprašanje, kateremu se je zadnje čase v vsem svetovnem tisku posvečalo mnogo pozornosti, lahko sicer ustvarilo neprijetno atmosfero med Nemčijo in Poljsko, toda to v nobenem primeru ne pomeni, da bi se pokvarili dobri odnošaji med Nemčijo in službeno Poljsko, ki so bili vzpostavljeni na podlagi pogodbe iz leta 1934. Nemški službeni krogi opozarjajo na to, da poljska opozicija dela z vsemi silami proti do-orim odnošajem med obema državama, da pa so odnošaji navzlic temu v smislu
sporazuma med Nemčijo in Poljsko«prav dobri, tako, da se dejansko ni nič spremenilo To najbolj dokazuje tudi cbisic Ber-ka, ki v primeru slabih odnošajev med obem državama gotovo ne bi prišel na obisk k Hitlerju.
Angleška delegacija za Rim
LONDON, 5. jan. A A. Reuter: Uradno poročajo, da bodo angleško zastopstvo, ki bo obiskalo Rim, tvorili ministrski predsednik Chamberlain, zunanji minister Ha-lifax. glavni osebni tajnik Chamberlaina Osmond Cleverl, osebni Chamberlainov tajnik lord Douglas, sir Aleksander Cado-gan in Ingen Morris, šef odelka za Južno Evropo v Foreigen Officeu. V delegaciji bo tudi osebni tajnik lorda Halifaxa Oli-wer Harrwey. Zastopstvo bo odpotovalo s postaje Viktorija prihodnji torek, 10. t. m. ob 11 dopoldne. Od Callaisa dalje se bodo angleški zactopnTki odnehali z ekspresnim vlakom v Rim, kamor bodo prispeli naslednjega dne.
Kralj Ibn Saud o Palestini
KAIRO. 5. jan. A A. Kralj Ibn Saud, kralj Saudove Arabije, je poslal Rooseveltu pismo, v katerem govori o palestinskem .pra šanju. V njem trdi, da se je to vprašanje reševalo enostransko z ozirom na Ameriko, arabsko stališče pa da je bilo neupoštevano. Ibn Saud izraža upanje, da se bodo USA zavzele za pravičnost. Glede trditve, da so bil' Zidje že od nekdaj nastanjeni v Palestini, je kralj Ibn Sa'id izjavil, da je bila Palestina v vseh dobah zgodovine arabska, izvzemši kratke dobe. ko ie biia pod oblastjo Zidov in Rimljanov.
Obsedno stanje v Burmi
LONDON, 5. jan AA. Iz Rangoona poročajo: guverner Burme Je proglasil danes obsedno stanje ne samo v Rangoonu pac pa tudi po vsej Burmi. Izdal Je ukaz, da se rekvirira jo vsa javna prevozna sredstva za vojske in policijo.
Veliki ameriški pomorski manevri
LOS ANGELES, 5. Jan. e. Včeraj je od-plulo s svojega oporišča ameriško pacifiško brodovje v popolni bojni opremi na velike vojne manevre, pri katerih bo sodelovalo 140 vojnih ladij in 600 hidroavijonov. Manevri se prično okoli 13. februarja v vodah Atlantskega oceana, vzhodno od Antilov in južno od ekvatorja. Pri manevrih bo sodelovalo 3.000 oficirjev in 50.000 mornarjev in letalcev. Računajo, da se bo brodovje vrnilo na zapadno ameriško obalo šele v začetku junija.
Rummslui mriKInii nrilicit
BUKAREŠTA, 5. Jan. AA. Na osnovi uredbe o »fronti nacionalnega preporoda« se bo osnovala narodna milica, sestavljena od prostovoljcev. V stranki bo vladal hierarhij ski red. Višji funkcionarji bodo nosili uniforme, navadni člani pa samo znake organizacije.
Norman Montague v Berlina
BERLIN, 5. jan. e. Danes dospe v Berlin guverner angleške Narodne banke Montague Norman. V Berlinu temu obisku pripisujejo povsem zasebni značaj. Poudarjajo, da prdihaja guverner na dvodnevni obisk k direktorju nemške državne banke dr. Schachtu, ker bo boter pri krstu njegove vnukinje. Iz Berlina bo Norman odpotoval v Basel na sejo banke za mednarodna plačila.
LONDON, 5. jan. e. »Ewening Standard« poroča, da bosta Norman in Schacht v primeru, da bodo niuni razgovori uspešno zaključeni, sprejeta pri Hitlerju v Berchtesgadenu.
Snežne razmere
Uradno poročilo I u jskopr umetnih zvez
v Ljubljani in Mariooru, JZSS in SPD z dne o. 1. ls»3U
Kranjska gora 810 m: —16, jasno, 90 cm snega, pršić, sankališče uporabno,
Mojstrana b30 m: —13, jasno, 10 cm pršića, 50 podlage,
Bled 510 m: —S, jasno, 50 cm snega, osre-njen,
Bohinj »Zlatorog« 530 m: —i, delno ob.
lačno, 90 cm snega, osrenjen, Dom na Komni 1520 m: —7, delno oblačno,
50 cm pršića, 200 cm podlage, Uskovnica 1155 m: —5, oblačno, 20 cm
pršića, 90 cm podlage, Jezersko 890 m: —16, jasno, 25 cm pršića,
50 cm podlage, mirno, Dom na Krvavcu 1700 m: —5. jasno, 25
cm pršića, 90 cm podlage, Skotja Loka 350 m: —7, delno oblačno,
31 cm snega, osrenjen, Polževo 620 m: —3, jasno, 45 cm snega,
osrenjen,
Sodrazica: —8, jasno, 42 cm snega, pršić, mirno,
Celjska koča 650 m: —3, oblačno, 40 cm snega, južen,
Mrzlica 1119 m: —5, jasno, 40 cm snega, pršič, mirno,
Mozirska koča 1444 m: —3, oblačno, 90 cm snega, južen, na sevrnih legah pršič,
Mariborska koča in Pohorski dom 1030 m:
—7, jasno. 30 cm pršiča, 20 cm podlage, mirno,
Ruska koča 1249 m: —8, jasno, 30 om pršića, 25 cm podlage, vetrovno,
Klopni vrh 1269 m: —8, jasno, 25 cm pršića, 30 cm podlage, mirno,
Senjorjev dom 1522 m: —12, jasno, 40 cm pršića, 50 podlage,
Koča na Kremžarjevem vrhu 1161 m: —3, oblačno, 50 cm snega, osrenjen,
Ribnica na Pohorju 715 m: —10, jasno, 20 cm pršića, 20 cm podlage, 25 cm pršiča, 30 cm podlage, 25 cm pršiča, 30 cm podlage, ć
Koča na Pesku 1382 m: —6, oblačno. 45 cm snega, v severnih legah pršič,
Peca 1654 m: —8, jasno, 100 cm snega, pršič,
Rimski vrelec 530 m: —6. jasno, 5 cm pršiča, 40 cm podlage,
Koča na Bocu 980 m: —4, oblačno, 30 cm snega, osrenjen.
4. L 1939
Gorjuše 1000 m: —6, delno oblačno, 80 cm
snega, pršič, Rakitna 789 m: —5. Jasno, 36 cm snega,
južen,
Nova vas-Bloket —5, zelo oblačno, 46 cm
snega, pršič. Pohorska cesta vozna z verigami do žage.
Borzna poročila.
Curih. 5. jan Beograd 10.—, Pariz 11.62, London 2033, Newyork 442.75, Bruselj 74.65, Milan 23.28, Amsterdam 240.62, Berlin 177.50, Praga 15.175, Varšava 83.75, Bukarešta 3.25.
Spominjajte se v mrzli zimi matih pevcev f j
Stran 1
»StOVENSII NiROIk, četrtek, B. januar*
Stev. 4
Pereče zadeve mariborskega obrtništva
Nuja* sta potrebna v Maribora obrtniški in vafoMki
Maribor, 4 januarja
Maribor ni samo središč« delavskih množic, temveč je tudi mesto obrtništva. Iz vi-dika obrtniške produkcije gravitira k Mariboru precej obsežen teritorij, ki obsega velike dele Dravske doline, Dravskega polja ter obmejnih Slovenskih goric. Mariborsko in okoliško obrtništvo se zaveda velikoga pomena, ki pripada njegovemu delu m njegovim stanovskim prizadevanjem. S svojim solidnim delom, s svojo konkurenčno sposobnostjo, ki je do danes že povsem izločila vplive predvojnega Gradca, si je naše obrtništvo utrdilo svoj sloves.
Ne samo v strokovnem, ampak tudi v stanovsko organizatoričnera pogledu se na;e obrtništvo živahno udejstvuje, o čemer pri-6a lepo število obrtniških organizacij. Ko motrimo uspehe vztrajnega organizatorične-ga dela, utrjevanja stanovske zavesti in krepitve strokovne uspešnosti našega obrtništva, stopa v ospredje predvsem dvoje aktualnih iniciativ: 1, Obrtniški dom. 2. Vajenski dom.
Že leta sem se na občnih zborih mariborskih obrtniških organizacij poudarja zahteva, ki gre za tem, da dobi Maribor svoj obrtniški dom. V tem domu naj bi imele posamezne obrtniške organizacije svoje pisarne in svpja tajništva. Tukaj naj bi bilo žarišče dola našega obrtništva. V tem pogledu je akcija že v polnem teku. Mariborski obrtniki so pokrenili razne akcije, ki naj bi zajamčile uspešno finansiranje tega načrta. Med drugim je v načrtu tudi prirejanje tovariSklh in zabavnih večerov, katerih višek bo letošnji večer 1. februarja. Dolžnost Maribora je, da pazno zasleduje težnje našega obrtništva in da ga vedno podpira v njegovih stremljenjih.
Druga pereča zadeva Maribora je vajeniški domL Obrtniški mladini, njeni vzgoji in rasti posvečamo še vse premalo pozornosti. Te mladine je vedno več. S podeželja prihaja v mesto že v 14. letu, da si služi kruh. Okoli 3000 dečkov se zateče vsako le-
to v naši banovini v trgovino osirotne obrt. Spomnimo se primeža jeseni 1937, ko se je potegovalo za sprejem v mariborsko železniško obrtno šolo 400 mladeniče v, pa jih je bilo sprejetih komaj 40.
Raznim življenjskim tegobam in nevarnostim so fonoatavljeni nafti obrtniški vajenci. Zato se je že pred • leti ustanovil v Mariboru poseben pripravljalni odbor z namenom, da zasigura potrebna sredstva za gradnjo oziroma ureditev posebnega vajenskega doma, kjer naj bi imela naša vajenska mladina, ki prihaja pretežno iz na>ih kmečkih in bajtarslkih domov, vsaj streho in primerno kontrolirajo življenje. Pripravljalni odbor je vneto deloval, dokler je živel in sodeloval njegov vzorni tajnik, nepozabni pokojni obrt no-zadružni nadzornik Ignacij Založnik. Sedaj pa se opaža mrtvilo. Vprašanje vajenskega doma je obtičalo na mrtvi točki. Medtem pa je na stotine vajencev v času. ko nfeo zaposleni, brez pravega nadzorstva. Svoječasni načrt, da bi se poslopje prejšnjega muzefja uredilo za svrhe vajenskega doma, je splavalo po vodi, ker se bodo dotični prostori preuredili v policijsko vojašnico.
In vendar je treba misiliti na našo obrtniško mladino, saj ji pripada važno poslanstvo. Mariboru bo v bodočih desetletjih vtisnila svoj pečat Bistvo tega pečata pa zavisi od vzgoje, ki jo nudimo tej mladini. Poglobiti moramo zanimanje za nacionalno kulturno vzgojo naših - vajencev. Zato je treba že sedaj misliti na to. da pripeljemo to mladino pod varno streho naših nacionalnih in sokolskih društev, kjer se bo lahko navzela vzvišenih nacionalnih ter življenjskih idealov.
Potrebno pa je predvsem to. da se poživi svojčas ustanovljeni pripravljalni odbor »Vajenskega doma«, ki naj nadaljuje priprave in ki naj izvede svoj program do ureditve oziroma zgraditve vajenskega doma, ki ga Maribor nujno potrebuje.
Trije kralji zaščitniki vođe na Kozjaku
Zanimivi običaji, ki pričajo, kako visoko ceni naše ljudstvo dobro pitno vodo
Ruse. 4. januarja
Na Kozjaku v tamošnjih kmečkih domovin vladajo še stari tradicionalni običaji, ki so tu euinstveni. Ti običaji pričajo o odkritosrčnosti te»r globoki vernosti teh ljudi, ki ljubico in spoštujejo tradicijo svojih prednikov. Obenem pa ohranjujejo staro slovansko miselncst in slovanski duh, ki tu gori kljub raznim drugim vplivom ne bodo nikoli izpodrinili originalnih in pristnih domačih šeg in običajev.
Znano je, da je voda na vrhu Kozjaka zelo dragocena in vsak gospodar ter vsaka gospodinja je vesela in celo ponosna, če ima vodo blizu hiše. Zato si kmetje grade vodovode. Seveda ti vodovodi niso nikadd uimetni vodovodd, ampak so zelo primitivni in domače delo.
Gospodar skuša na svoji zemlji ali pa na sosedovi zajeti izvir. Oe je izvir na sosedovi zemlji, se na nek način pogodita zaradi vodne pravice. Od tega izvira si napelje vodo, po lesenih ( izvrtanih) ceveh, do svoje hiše. Večkrat je tak primitiven vodovod dolg po par sto metrov. Pred hišo si postavi veliko korito, ki si ga sam izteše iz bukovega debla, pokori cu postavi drugo tanjše izvrtano deblo in v tem je žlebiček, iz katerega teče stalno voda. Ker je izvirek navadno višji, ni potreben bazen, ampak voda kar sama teče. Urejen je tudi odtok vode tako, da vedno toliko vode odteče kolikor je priteče v korito. Poleg tega imajo naprednejši gospodarji urejeno tudi tako, da vodo zapro in v posebnem odcepku teče kar v hlev, tako da se lahko živina kar tam napaja.
Z vodo so v zvezi tudi razni lepi in za-
t nimivi običaji bas na dan sv. Treh kra-i ljev. Trije kralji so nekaki zaščitniki vode in njom se prebivalci Kozjaka priporočajo, da jih obvarujejo suee. V ta namen ; gre   gospodar na praznik Treh kraljev 1 zjutraj   z   blagoslovljeno   vodo najprej ! okreg hiše iaa jo med molitvijo škropi z i blagoslovljeno vodo. Nad vsaka vrata pa j pribije majhen kriz iz brezovih vejic. Ko je opravil to delo, stopi k vodovodu, tam dolgo moli in škropi z blagoslovljeno j vodo okrog in v korito in izgovarja nekake proreške besede ter se priporoča zaščitnikom Trem kraljem, da hi imeli vse leto dovolj vc«de ljudje in živina. Nazadnje pa pribije na vrh omenjenega debla kjer teče voda. iz brezovih ali leskovih vejic napravljen do dva decimetra visok : dvojni kriz, na katerem je polno malih ! križcev. S tem je ceremonija dosna končana.
Sedaj se napoti gospodar k izviru in
tam ponovi isto ceremonijo in moli, da bd I izvir ne usahnil, ali pa, da se ne bi po-; sušil itd. In končno izlije ves ostanek blagoslovljene vode v izvir in postavi spet enak kriz, kakršnega je postavil doma.
Ti običaji na Kozjaku pričajo, kako veliko važneet polagajo kmetje na dobro, čisto in svežo pitno vodo. Ti običaji gredo od roda do roda in se tako ohranjuje slovanski značaj zemlje, ker so vse molitvice in podobno v slovenskem jeziku tudi onkraj državne meje. Za človeka, ki se zanima za folkloro, so taki m sadni običaji velike važnosti Iz njih se zrcali miselnost prebivalcev in bi » morali za
I
nje bolj zariimati.
Morilec Silvester Kranjc obsojen na smrt
Krivdo je hotel v zadnjem hipu zvaliti na svojega brata Andreja, kar mu pa ni nič pomagalo
Maribor. 5. januarja
V včerajšnji številki smo izčrpno poročali o sodni razpravi v zvezi z gnusnim umorom v Volinjaku pri Mežici, katerega žrtev je postal 73 let stari posestnik Peter Korošec. Obranava, ki je ob sklepu včerajšnjega lista 5e trajala, je bila precej zanimiva, ker so bile nekatere izpoved.be glavnega obtoženca 29-letnega Silvestra Kranjca povsem nove. Pri zaslišanju je od začetka zatrjeval, da je pokojnega Petra Korošca umoril njegov brat Andrej, ki ga Silvester žc 8 let ni videl, ker je Andrej baje zbežal v Avstrijo, da se izogne kadr-skemu roku. Osem dni pred umorom pa se je pojavil v Žerjavu njegov brat Andrej, ki da je izvršil umor.
Silno zanimiv moment pa je nastopil, ko ga je predsednik velikega kazenskega senata s. o. s. dar. Turato opozoril, naj govori resnico, ker bo edino s kesanjem in pomim priznanjem lahko zboljsal svoj položaj. Ob tem opozorilu pa Je Silvester Kranjc priznal, da si je zgodbo o bratu Andreju gladko izmislil.
Vztrajal pa je pri svojih dosedanjih iz-povedbah. češ da ga je nagovarjal k zlotinu neki Ivan Kolar, ki mu je rekel, da ima pokojni Peter Korošec v hranilnici 100.000 din is ds nosi s seboj vedno po 15.000 do 20 tisoč din. Kranjc je tudi priznal, da je pokojnega Korošca udaril s palico m da ga je xsbode4 z nožem, ni pa priznal, o* ga je udaril po glavi s kamnom, ki so ga vsega poškropljenega s krvjo našli v bližini Ko-roščevega mrtvega trupla.
Ivan Kolar je pri zaslišanju tajil vsako krivdo ki je zatrjeval, da ni imel s Kranj-osm od 12. avgusta dadje nobenih daljših rsigovorov. Ob nek! prilrki je Kolar omenil Kranjcu, da si bo kupil kravo in ds si bo izposodil denar od bogatega posestnika Petna Korošca. Ko ps Js Kranjc dejal, da bi bilo dobro, če bi Korošca isropali. je Kolar to misel odklonil.
Sledilo je zaslišanje soobtožene Kranjče-
ve žene Amalije, ki je tajila, da bi vedela, odkod izvira tistih 2000 din. Zaslišane so bile tudi tri druge priče, nakar se je senat po zagovorih in govoru državnega tožilca umaknil k posvetovanju.
Predsednik velikega kazenskega senata dr. Turato je po končanem polurnem posvetovanju razglasil sodbo, po kateri se obtoženi Silvester Kranjc obsodi v smislu obtožnice na smrf na vešalih in trajno izgubo častnih državljanskih pravic Njegova žena Amalija Kranjc se obsodi na 2 meseca strogega zapora in 300 din globe, Ivan Kolar se pa radi pomanjkanja dokazov oprosti vsake krivde in kazni.
Iz Celja
—c Štirikratna morilka ln njena ssasss pred sodniki. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjali v torek lslstna služkinja Anica Višnarjeva in njena 231etne sestra Marija Višnarjeva iz okolice Vitanja zaradi umora štirih otrok odnosno zaradi nasnovenja k umoru, Anica Višnarjeva Je na prigovarjanje svoje sestre Marije umorila 21. oktobra 1937 na Planini pri Zrečah sesti lusga 6 mesecev starega sinčka Mirka Visnar-js, lani 18. maja pa istotam se njenega triletnega sinčka Ivana Visnarja. Nadalje Je 5. novembra 1037 v Kontnem pri Oplot-nici umorila 4 mesece staro hčerkico svojega gospodarja Marijo Vitrihovo, lani 22. septembra pa na Pa deškem vrhu pel Zrečah 4 meseca starega Mirka Creanerja. sinčka njenega tedanjega gospodarja. Prve tri otroke je umorila na ta način, da jih je s vso silo stisnila čas trebuh, malemu Cresnarju pa je z udarcem s komolcem zdrobila glava Razprava Je bila tajna. Anica Višnarjeva Je bna obsojena, na 12 let, Marija Višnarjeva ps na 15 let roblje.
—c Celje v morja brozge. Mestna ob«-na ni poskrbela za odvoz cest in ulic, pit čemer tal bili ni brezposelni vsaj skimuen zaslužek. Ne-
prijetne poaaodlffi so se kmalu pokazale. Ko Je —stalo v ponedaljak Južno vreme in so as zadali* velike mnnUne snaga po mestu topiti, se Js mesto znašlo v morju mrzle brozgi, ki ponekod sploh onemogoča pešcem prehod. Prebivalstva as Je polastila upravičena nevolja, ker al morajo sedaj ljudje zaradi noraaumijivegra postopanja obalne kvariti obutev In izpostavljati nevarnosti prehlajenj. Štednja občine v tem primeru pač nikakor ni bila na mestu.
Iz Ptuja
— Brata zaklal. V torek ponoči se je zbrala večja družba pri posetniku Ivanu Sprahu v Ttzcu pri Sv. Vidu pri Ptuju, kjer so kuhali žganje. Med drugimi fanti sta bila tudi brata 16-letni Jožef in IS letni Ivan šterbal, oba posestnikova sinova. Pri tej priliki se je seveda tudi pilo. vendar pa se je družba v veselem razpoloženju okoli dveh ponoči razšla. Brata sta krenila proti domu, pa je med njima med potjo prišlo do prepira. Prepir je zlasti zelo razgrel Ivana, ki je potegnil velik kuhinjski nož in zabodel brata Jožeta Štirikrat v prsi. Nesrečni Jože se ie ves krvav zgrudil in kmalu izdihnil. Videč, da je umoril lastnega brata, se je Ivan ves obupan vrnil domov in se takoj prijavil orožnikom. Med usodnim pret^rom pa ie za dobil nekaj ran tudi posestnikov sin Ivan Mo-horko.
— Vlak ga je povozil. Ko ie po službeni dolžnosti nreeledoval železniško progo železniški uslužbenec Ivan DrevenSek, ie blizu železniške postaje Cirkovci naletel na
progi na mrtveca, katerega je lokomotiva raamesarila tako, da so noge letale več metrov od trupa, d očim je trup letal med obema tračnicama. O grozni najdbi Je takoj obvestil postajo Ptuj, od koder je odšla na progo komisija, ki je v mrtvecu spoznala 30-letnega, železniškega delavca Jotefa Medveda, zaposlenega v železniški delavnici v Ptuju. Domneva se, da je pokojni Medved zamudil nočni vlak in je zato krenil peš ob železniški progi proti Ptuju. Zaradi mraza in megle pa je gotovo preslišal bližajoči se vlak, ki ga je povozil. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Cirkovcih, kjer je bilo na tamošnjem pokopališču pokopano.
— »Lepa. Vida« Cankarjevo dramsko pesnitev so vprizorili v drugič tukajšnji igralci v torek. Režiser Žižek je pokazal pri tej igri vso svojo režisersko spretnost. Tudi igralci so odigrali svoje vloge odlično, žal da ptujska publika ne zna ceniti dela domačih igralcev in je gledališče zasedlo le kakih 60 gledalcev, kar je naravnost Škandal za ptujske Slovence, ki ob vsaki priliki poudarjajo, da je treba podpirati predvsem slovenske prireditve. S takim obiskom bomo kmalu izgubili tudi naše gledališče.
— Domačija ie pogorela do tal posestniku Alojziju Lampertu iz Stopercev. Lam-pert se je napotil iskat mesarja, da bi mu zaklal svinio, med tem na ie nieerova Žena bolj zakurila v peči. Zaradi slabega dimnika so uhalale iskre na slamnato streho, ki se je vnela. Ko se je Lampert vrnil domov, je našel le posroriSče svoje domačije, škoda se ceni na din 30.000.—.
Mislimo tudi na drobne
ptičice!
Vprašanje prezlrrrovanja ptic bi moralo biti ie davno rešeno v okviru zakona za varstvo živali
Maribor, 5. Januarja Letošnja nepričakovano zgodnja, za nas prava sibirska zima, se mora že zdaj. ko se ne vemo, kaj vse nas še čaka, uvrstiti med one zime, ki so pomenjale katastrofo za divjačino, zlasti pa za naše drobne ptice. Po stopinji mraza smo še v tem stoletju imeli hujše zime — tako n. pr. zadnja pred 10 leti —. Toda skoraj vse te zime so nastopile sele pozneje in navadno šele po raznih prehodih toplote in snega. Letos pa amo že tik pred božčem takore-koč preko noči padli iz ene skrajnosti ( + 10° C) v drugo (—10° C) — torej povprečno, kar za 20 stopinj toplotne razlike. In hudemu mrazu je sledil za naše kraje precej visok sneg in za njim zopetni se poostreni mraz ponajveč še v spremstvu naravnost sibirske ledene burje. Zima, prava ostra zima je nastopila brez običajnega prehoda. In zato nas je tako hudo zadela Ljudje, utrjeni, ki niti hujših zim niso tako občutili, to zimo pa komaj prenašajo.
Vsaj po naših mestih z urejenim socialnim skrbstvom, so v tem času mislili tudi na reveže, četudi bi lahko bilo bolje. Celo naJd lovci skrbe za svojo divjačino. Skrbi jih, kako divjačina prenaša to preuranjeno zimo. Toda za one božje stvarce, ki nas skozi vse leto tako razveseljujejo s svojim milim petjem in zvrgolenjem in ki nam vsem tudi toliko koristijo, da niti ne slutimo — to so naše drobne ptičice — kdo je nanje mislil? Mislil, le predno je prišlo do te zime? Mislil, ko je bila zima že tu? Kdo misli in razmišlja o vprašanju, kako te revice prenašajo mraz, s Čim se hranijo, kje prenočujejo? Toliko društev o zaščiti Živali imamo, toliko razpravljamo tudi o naših pticah. Glavnega pa manjka: reši-
tev prezimovanja ptic, v splošnem, ne glede na zimo in v posebnem, v prlmerin izrednega mraza. To vprašanje bi moralo biti že davno rešeno v okviru zakona za varstvo živali in izvedeno po posebnih, krajevnim razmeram prilagođenih izvršilnih zakonih pod nadzorstvom banskih uprav za vse banovine. L. 1902 (dne 19. marca) je bila v Parizu sklenjena mednarodna konvencija za varstvo ptic. Toda čudno. Med sicer zelo umestnimi zakonskimi določbami (n. pr. za bivšo Avstrijo) ni niti ene, ki bi se vsaj od daleč ozirala tudi na glavno vprašanje: Kako prezimiti ptice, ozir. kako zaščititi ptice preko zime. Će huda zima pokonča te revce kar na debelo in na široko po svetu, kaj naj koristijo vse za spomlad in poletje zamišljene, četudi še tako koristne naprave?
Novoletna pot preko vzhodnega Koban-skega je ugotovila naravnost obupne slike poginjanja najbolj dražestnih ptičic. (o podrobnostih bo še prilika govoriti). Gre pred vsem za nujno odpomoč. In ta je, vsaj deloma, mogoča le potom banske uprave ozir. potom sreskih kmetijskih oddelkov, šolskih vodstev in občin po naročilu banske uprave Odpomoč naj se zasnuje z razpisom posebnih premij, pohval in odlikovanj šolske dece. Po dosedanjih najdbah zmrznjenih ptic soditi, povzroča pogin Še bolj posledica gladu in pomanjkanje vode, kakor pa mraz sam. To se najbolj opaža v bližini mesta in sicer tam, kjer se ptice redno krmijo a pravilno pičo. Tam so ptice odporne tudi proti hudemu mrazu in se v sili snežnega zameta zatekajo tudi v zavetje gajbic.
Naj za enkrat zadostuje to prvo kot nujno opozorilo, namenjeno zlasti za podeželje našega obmejnega ozemlja!
Zopet drzen vlom v Mariboru
Ponoči ie bilo vlomljeno v župnišče evangelske cerkve, toda vlomilci s plenom niso imeli sreče
Maribor, 5. januarja Danes ponoči je bil spet izvršen drzen vlom v župnišče evangelske cerkve v Trubarjevi ulici št. 1. V zadnjem Času je na delu dobro organizirana vlomilska tolpa mecmarodrtih vlomilcev. 2e način nocojšnjega vloma to nedvomno potrjuje. Vlomilcem se sicer ni posrečilo odnesti precejšnjega plena, ki so si ga bili pripravili, ker so bili v zadnjem hipu prepodeni. V župnišče so prišli z vrtne strani, kjer so preplezali plot. S ponarejenim ključem so hoteli odpreti vezna vrata, kar se jim pa ni posrečilo, ker imajo Wertbeun ključavnico in ker Js bil znotraj zataknjen ključ. Nato pa so v vratih Izrezali odprtino, z roko segli skozi njo in obrnili ključ v vratih. Vrata v župnijsko pisarno so hoteli najprej odpreti z vitrinom, ki se js pa zlomil in obtičal v ključavnici. Nato so v vratih izrezali okvir In se vtihotapili v pisar-
no. Pretaknili ao vse omare in predale in pobrali iz pisalne mize, ki so jo šiloma odprli, vso gotovino, nekaj nad tisoč din. Pograbili so še ročno blagajno in jo odnesli na hodnik, a v zadnjem hipu jih je pregnal hišnik, ki je slišal ropot.
Vlomilci so pobegnili, ročno blagajno, ki je bilo v njej nekaj nad 20.000 din so pa pustili na hodniku. Med vlomom se je bil en vlomilec tudi skril v drvarnico, kjer je pobral sekiro, s katero so hoteli razbiti ročno blagajno. Vsa tolpa je nato pobegnila, seveda brez zaželenega plena.
Vlomili so med 2.15 in 2.30 zjutraj, kmalu nato pa je bila že obveščena policija. Na kraj vloma je odšel policijski daktilo-skop, da posname eventualne prstne odtise. V župnišču so pa našli samo dva robčka, s katerima so imeli vlomilci najbrž obvezane roke, da niso pustili za seboj sledov.
Mariborske in okoliške novica
— Dražba v kmečkem gozdu. V Do-brovniku je bila dražba v kmečkem gozdu Debelejša hraste so zdrazili nad 1300 din. VeČino lesa je kupila »Našitka«.
— Proslava pravoslavnega badnjaka bo kakor druga leta jutri 6. t. m. Odhod povorke na badnjak iz vojašnice vojvode Putnika ob 13.30. Sprejem badnjaka v Kazini ob 17.
— Ležišče nafte so odkrili v vasi Sveči pri Ptuju. Domačini pravijo nafti »premogovna kri«.
— Iz policijske službe. Policijski stražnik Ivan Florjančič je premeščen z Jesenic k predstojništvu mestne policije v Mariboru. H komiaarijatu v Jesenicah je premeščen policijski stražnik Rudolf Kacjan, ki ja doslej služboval pri predstojništvu iihmIhs policija v Mariboru.
— Is aefaiiat Za zdravnika sekundarija ▼ Vin. položajni skupini ja imenovan pri tukajšnji splošni bolnici g. dr. Josip Žitnik.
______„______Jutri ob 14. bo pri
Novem svetu iahovako tekmovanje med šahisti šahovskega odseka SK Železničarja ln TJJN2B.
______ Pri Sv. Antonu ▼
Slovenskih goricah je padel 4eletni posestnik Anton Boja na poledenelih tleh ln si natrl več reber. Odprernili so ga v mariborsko bolnico. — Leta 19SS je bilo na področju mariborske mestne polletje 11 samomorov in sicer večinoma v mesecih marcu In oktobru. — Hišni posestni ci Ani t Marroel, stanujoči v Kettejevi ulici 7, so
drzni zlikovci odnesli razne predmete v vrednosti okoli 700 din. — Učencu Josipu Vtiču, ki stanuje v Smetanovi ulici 30, so izginile s podstrešja sanke, vredne 150 din. — Iz garderobe nekega tukajšnjega hotela je izginil dragocen ženski plašč, vreden okoli 2500 din. Ukradeni plašč je last zasebnice Roze Prali iz Gradca. — V Rančah pri Framu je prišel pod kolesje kmečkega voza 41 letni tesar Franc Pukl, ki je obležal s težjimi poškodbami po telesu Zdravi ae v bolnici. — Alojzija Erjavec, doma iz Skok, je padla na domačem dvorišču na poledenelih tleh in si zlomila levo nogo. Odprernili so jo v bolnico. — 25 letni trgovec Franc Kržisnik je padel s stola in si poškodoval desno noga Natrl si je tudi več reber. Zatekel se je v bolnico. — Tekstilni stroj je zmečkal desnico tekstilnemu praktikantu Milanu Klemenčiču iz Koroščeve ulice 20, ki se zdravi v bolnici — 306 koles je bilo lani ukradenih v Mariboru in bližnji okolici. V Bezini so odnesli iz zaklenjenega stanovanja še ne-izsledeni zlikovci prevžitkarici M. Lesko-varjevi 1000 din. Vlorono tatvino je zagrešil najbrže nekdo, ki so mu bile razmere pri Leskovarj evih dobro znane.
— Is Kozakov. Dobra koseška srca se bodo prav gotovo udeležila jutranje predstave v krčevinski osnovni šoli, kjer bo v okviru Rdečega križa odrska predstava, katere čisti dobiček pojde za božično obdarovanje revne krče vinske oziroma kotalke šolske dece. Podprimo ravna učence ln učenka.
— Mestna policija opozarja avtomobil I -ste, naj vozijo zmerno ln bodo obzirni do pešcev, ki jih motoma vozila obrlzgajo s snežno brozgo, v zadnjem času ae namreč množe pritožbe pešcev, da jim po meatu drveči avtomobili onesnažijo in poškodujejo obleke.
— Slovenjesoriške novice. Učitelj Radovan Jaut, ki je služboval doslej pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, je pr.me-ščen k Sv. Jerneju nad Muto. Zena učiteljica ostane še nadalje pri Sv. Rup:'
— Poledica, brozga Itd. Pišejo mm: »Zadnje vremenske spremembe so marsikateremu pešcu vzele veselje do .prehodov in šetanja. Na vseh straneh snežne kopice ln brozga, zjutraj in zvečer pa nevarna poledica. Hišniki in hišnice se ponekod vse premalo brigajo za posipanje hodnikov in pločnikov. Hišni posestniki se opozarjajo na odgovornost in posledice v primeru nezgode. Posipajmo pločnike izdatno in obvarujmo uboge pešce možnih neprijetnosti radi poledice. V tem paledu se opažajo nedostatki tor neupoštevanje zadevnih predpisov celo v središču mesta.«
— Mesnice b~do jutri ves dan zaprte. Mariborske gospodinje se bodo radi tega že danes preskrbele z mesom in mesnimi izdelki.
— Se o izgubljeni aktovki s cerkvenim denarjem. Gospa, ki se je 29. decembra peljala z dopoldanskim vlakom proti St. IIju in ki je sedela v istem kupeju, kakor magdalenski kaplan g. Anton Cafuta in ki je v Cerknici Ustupila, se naproša, da sporoči svoj naslov m:tšdalen«kemu župnemu uradu. Prav tako tudi gospod, ki se j» ta-krat peljal v istem kupeju do St. 11 ja, kjer je izstopil.
— Pobreške novice. Danes bo sestanek nekaterih posestnikov radi odstopa zemlji« šča za gradnjo nove državne ceste Mar-bor — Pobrežje — Tezno — Ptuj. Doslej je pristalo na odstop že 17 posestnikov. Nova državna cesta se bo gradila v zvezi z grodnjo novega meljskega mostu in pojde od Kovačičeve pekarne na Teznem po Stražunu. Nasipni ulici do številke 14, odtod pa do Midlilove gostilne. V zvezi s tem načrtom bodo podrli nekatera stanovanjska in gospodarska poslopja. S to novo cesto bi bil vzpostavljen direkten sUk od novega meljskega mostu do Tezna. Pobre-žani upamo, da bomo od tega nekaj imeli. Prepričani smo tudi, da se bodo blagod -no čutile posledice v tujskoprometnom pogledu.
— Kraljevsko kolo, Zubčanko. Devoja-čko kolo, Vranjanko, >Iz banje ide« in Sremsko kolo predvaja in vežba meddru-štveni odsek sokolskih društev v Mariboru v četrtek 5., ponedeljek 9. t. m. in v četrtek 12. januarja v gornji mali dvoran! Narodnega doma. Članstvo in prijatelji Sokola prisrčno vabljeni. Vstopnine ni!
— Grob prt grobu. V častitijj\ i starosti 83 let je umrla v Prešernovi ulici 18 za-sebnica Franja Majer. mati uglednega mariborskega trgovca g. F. Majerja. Bila je blaga, žena, plemenita gospa. Ohranimo ji časten spomin, žalujočim naše iskreno ho-žalje! — V 50. letu starosti je umrl v splošni bolnici šofer Matija Ulc. Traien mu spomin, svojcem globoko sožalje!
— V Maribor pristojni brezposelni, sposobni za ročno delo, naj se v svrho zaposlitve prijavijo, v kolikor se še niso, socialno« političnemu oddelku mestnega poglavarstva Rotovški trg 9.
— Lažni in kasan t se je pojavil v Mariboru, ki pobira prispevke za SK železničarja. Je to 30-letni moški, majhne postave z usnjatim suknjičem in čepico na glavi. SK Železničar opozarja, da ni nikogar pooblastil za pobiranje prispevkov in naj vsakdo lažnega inkasanta prijavi policiji.
Mariborsko gledališče
četrtek. 5.: ob 20. Vse za šalo. Red C. Petek, 6.: Ob 15. Pokojnik. Znižane cene. Ob 20. Aida.
Sobota. 7.: ob 20. Prevara. Zadnjič. Znižane cene.
Sv. trije kralji na mariborskem odru prineso dve predstavi: popoldne se ob znižanih cenah —> zadnjič za okoličane — uprizori zabavna Nušičeva komedija »Pokojnik«, zvečer pa se ponovi tudi za nedeljsko publiko veličastna Verdijeva opera »Aida«.
Mariborska beležnica
Dežurni lekarni: Vidmarjeva na Glavnem trgu in Savostova na Kralja Petra trgu.
Društveno življenje: Nocoj akademski ples v Sokolskem domu.
Ošpice in škrlatinka v litijskem srezu
Litija, 4. januarja Litijski srez, ki leži večinoma v hribih, je zaradi tega v zdravstvenem pogledu precej zapostavljen, Ljudje imajo do zdravnika zelo daleč, v okraju manjka higijenskih naprav, zdravih vodovodov L t. d. gkrlatui-ka, ošpice ln druge nalezljive bolezni so pri nas tako razširjene, kakor v maloka-terem drugem okraju. Do letošnjega leta smo vodili tudi v pogledu davice. Lansko poletje pa je bilo pri nas splošno cepljenje zoper davico. Občine so popisale vso mladino od 2. do 15. leta. Zdravniki ljubljanskega Higijenskega zavoda pa so cepili okroff 12 ti«oč otrok, kolikor jih premore ves na* okraj. Zanimivo je, da se potem davica pri nas ni več pojavila. Zbolel je v času odkar je bilo cepljenje le en otrok, ki je tudi umrl. Sprva so menili zdravniki, da je zbolel kdo izmed cepljenih otrok, pa se je izkazalo, da so starši dotlčnega otroka ob času splošnega cepljenja skrivali. Bali so se za svojega ljubljenčka, ker niso zaupali zdravnikom, da hočejo naši deci le dobro. Na dan cepljenja so starši oddali otroka k sorodnikom v tuj okoliš. Otrok se je čez nekaj dni vrnil, pa je prinesel • seboj kal davice, zbolel Je in nI mu bilo več pomoči. . .
Letos je prvo leto, da ne razsaja v našem okraju davica. Zato pa divjajo v neobičajno visokem številu ošpice. Na sre-skem načelstvu sodijo po prijavah, da je trenutno bolnih okrog: 300 otrok. Največ malih bolnikov je na Primskovem na Dolenjskem in na Javorju nad L'.tijo. V obeh teh krajih so divjale ošpice že pred božičem ln so morali predčasno zapreti šolo. V srezu je tudi 0 primerov škrlatinke. Domala vse ao odpeljali v Ljubljano z reševalnim avtom. Le bolniki s Cvete za pri Vačah so ostali doma.
POMAGAJMO CRAOITI ,    PIVKOV SOKOLSKI DOM
stav. 4
»8EOVZN8KI NAROD«, četrtek, ft, januarja Mt
Strma S
V svinčenih celicah s slavnostnimi žarki
seštevalo
Obisk v Zavodu za zdravljenje in r,
čedalje
Ljubljana, o. januarja Rak je ^ ljudska bolezen, kakor je to jetika. Statistika potrjuje to trditev. Ko
smo pred novim letom nabirali podatke o rojstvih in smrtih po ljubljanskih župnijah, na* je presenetilo veliko število umrlih, ki jih je rak spravil v grob. Letno poročilo o zdravstvenih razmerah Ljubljane za 1 1937- kaze. da je umrlo za poslem-r&kastih obolenj  in   zlih novotvorb
v tem letu 109 ljudi, tuberkuloza pa pobrala samo 77 ljudi. Med boleznimi, ki zahtevajo največ žrtev v Ljubljani. so rakasta obolenja že ha tretjem mertu, a ietika je £ple na šestem mestu.
"Pred 4 meseci je dobila Ljubljana zavod za zdravljenje in pobijanje raka. Ob otvoritvi dne 1. septembra lani smo poročali o pomenu zavoda ki se imenuje Banovinski zavod za l^iskavanje in zdravljenje novotvorb, že tedaj smo opozorili na novo ljudsk<» bolezen .katero so žareli pobijati v vseh mrulernih državah že pa-ed desetletji. Mi Fino dobili zavod razmeroma kasno. Toda tudi. v takih zadevah nikoli ni prepozno, zahvaliti se moramo primariju in docentu dr. Josipu Cho-lewi- da **mo dobili potrebni zavod, ki • lehije že .štiri mesece. Že v tem kratkem < asrvj so v zavodu, ki je najmlajša zdravstvena in-titucija Ljubljane, dosegli velike uspehe,
PREiSEJSTE C FIN J K ZE OB VSTOPU K don- je poznal prostore v šentpetrski \«ojaAnKi ki «o bili mračni in mrzli, bo r»resene<vn. ko vstopi in se ozre na>koli. Zavod je nameščen v jugovzhodnem traktu bivše vojašnice. Človek se čudi, kako je lulo mogoče stare, mračne prostore vojašnico piT^iedili v moderno bolnico, ki ustreza vsem zahtevam higiene.
V veži čitaš na letaku, da zahteva rak rad 2 milijona žrtev letno. Zdravnik dr. Gusto Marsa je ljubeznivo .aakazal moderne rentgenske aparate, ki so nameščeni v treh sobah v prvem nadstropju, kjer so št pisarna, 6tiri bolniške sobe s 50 posteljami .knjižnica »pisarna šefa docenta dr. Cholewe, čakalnica, ambulatorij
in r^racijska soba. Pisarna, bolniške sobe fci ambulatorij imajo toplo in mrzlo vodo. Tla prostorov za rentgensko m radijsko obsevanje «o prevlečene z linole-je&n. Zavod ima zdaj tri rentgenske aparate, vsi trije so najnovejši, še redki v drugih evropskih zavodih za zdravljenje raka in edini ter prvi v Jugoslaviji.
V SVTNCENIH CELICAH
V treh zaporednih prostorih --o nameščeni trije čudodelni rentgenski aparati.
V teh. svinčenih celicah so, kajti stene, ki ločijo aparate in prostor za obsevanje od ostalega prostora, so debele svinčene stene. Skozi okence, ki drži v pmlscibo, zdravnik ali bolniška sestra lahko opazuje poteik obsevanji. Med observanjem leži boftnik sam poti aparatom, šipe v okencih »o svinčene. Tako so zdravniki in .sestre obvarovani pred Skrivnostnimi žarki. ki '*x*aj)o skrivnostno moč in uničujejo bolno tldrvo. ki ga je začela razjedati bolezen, katero štejejo zdravniki med najbolj za-^toetne boJeznL
V prvem oddelku je aparat sistema Chaoul. Tok r» miliamperov teče v njem. kadar je v obratu. Služi za obsevanje kože, to «e pravi za bližinsko terapijo no-v^nTAorb.
V drugem Oddelku je aparat sistema Schatfer-\Vitt<\ ki je namenjen bližinske-Riu obsevanju novotvorb v maternici. Specialna rentgenska cev s posebnimi tubusi in speJoui omogoča obsevanje novotvorb z^ usmerjen im žarenjem v raznih smereh. Največ st uporablja za obsevanja raka na ustju maternice. Najmodernejša konstrukcija omogoča obsevanje obolelih organov, ne da bi se bilo bati poškodb zdravega tkiva. Vsi ginekološki primeri novotvorb se Ttfravijo s tem aparatom.
V tretjem oddelku je rentgenski aparat asa gtobinsko obsevanje sistema Stabilvolt. S tem aparatom obsevajo rakaste novotvorbe v želodcu, v požiralniku in tako dalje. Zdravilna moč žarkov prodre do 15 cm globoka
SKRINJICA Z DRAGOCENIM RADIJEM
V tretjem oddelku je tudi skrinjica s čudodelnim in dragocenim radijem. ?o izgledu je taka. kakršne so veoje nične blagajne, njena notranjost pa je drugačna. Bolniška sestra je prinesla ključ in odprla skJrtnjico. ki tehta 600 kg. Težko bi jo kdo odnesel brez pomoči. Ni nevarnosti torej .da bi po njej segla tatinska roka,
V osrčju te skrinjice je shranjen radij. Sestra je privzdrgiiiia železen pokrov, potem pa je morala še dvigniti težke svinčene plošče, s katerimi je pokrita in zadelana majhna votlina. V tej votlini so tube in igle. ki so napolnjene z radijem. Tube položijo na obolelo mesto, igle vbadajo v obolelo tkivo, skrivnostno radijsko izžarevanje stori svoje. Igle so majhne, približno take oblike in tako dolge kakor po-dolgasU fižol.
Sestra je pokrila votlinico z dragocenim elementom in povedala, da se moč izžarevanja radija ki je shranjen v iglah m tubah, oslabi za polovico šele po 1700 letih. Zagonetni žarki iz tub in igel pa učinkujejo na daljavo okrog 500 m. Zdaj zavod okrog 50 niiligTaanov radija, v pa ga bo imel okrog 450 mili-Novp pošiljka se nahaja že na carinarnici. Skupna vrednost bo znašala okrog pol milijona di-
P* 4
ZDRAVLJENJE RASA PRI NAS
IN DRUGOD Iz   podatkov asistenta v zavodu drja Frana Novaka posnemamo sledeče zanimivosti o zdravljenju raka drugod in pri nas ter o ustanovitvi našega zavoda.
Nazadovanje umrljivosti pri tuberkuloznih obolenj je brez dvoma rezultat sistematične protituberkulozne borbe. Higienski zavodi, prorituberkuJozni dispanzerji, sanatoriji in druge ustanove skrbe za pobijanje tuberkuloznih obolenj. Vidni uspeh pri zatiranju tuberkuloze nas podžiga in vodi tudi v borbi proti rakastim obolenjem. Prvo posebno bolnico za rakaste bolnike je ustanovil L 1740. v Franciji kanonik Godinot. V vseh modarnih državah so pa ustanavljali moderne zavode za zdravljenje novotvorb šele v zadnjih desetletjih. L. 1931. je bil v Zagrebu ustanovljen zavod za radium terapijo, L1932. pa enak zavod v Beogradu. Vendar to nista popoma zavoda za raziskovanje in zdravljenje raka. Ne razpolagata s potrebnimi parati za rentgensko in kirur-gično zdravljenje novotvorb. Prvi jugo-siovenAki popolni zavod take vrste je Banovinski zavod za zdravljenje in raziskovanje novotvorb v Ljubljani.
Za uspešno borbo zoper raka je potrebno na vsaka dva milijona prebivalcev 50 postelj za obolele za rakom, 4 do 5 gramov radija in 4 rentgenovi aparati za globoko terapijo. Ta zahteva je za zdaj za nas še nedosegljiv ideaL Rojstvo ljubljanskega zavoda je bdlo pred 17 leti ,ko je šef instituta docent dr. Ćholewa kot piimarij banovinske bolnice v Brežicah ustanovil L 1921. svoj onkološki laboratorij. S pičlimi sredstvi je vztrajal na svoji poti. L. 1924. je imel prvo predavanje o svojih poskusih na živalih. Njegovo delo je vzbudilo zanimanje domačih in tujih strokovnjakov. Dr. Cnolewa je dal pobudo za ustanovitev jugoslovenskega odbora za pobijanje raka. Prav tako je njegova zasluga ,da je bil otvor jen ljubljanski zavod
Dozdaj so rakaste bolnike zdravili na kirurških ,ginekoloških in drugih oddelkih. Zdravili so jih predvsem operativno. Z    uspešnimi drugimi sredstvi, kakor z
rentgenom in radijem, so nase boirrike zdravili le redko, ker taka sredstva niso bila na razpolago. Ljubljanski zavod je majhen, a razpolaga z vsemi modernimi sredstvi za zatiranje. rakastih obolenj. Zavod vodi docent dr. Cholewa, bivši primari j bolnice v Brežicah ,ki-ga je medicinska fakulteta v Zagrebu imenovala za docenta v znak priznanja za njegovo vztrajno in nesebično delo za raziskovanje rakastih obolenj. Ginekološka zdravljenja so poverjena primariju ginekologu drju L. Savni-ku. seru in primariju v poanoč so postavljeni zdravniki asistenti dr. Prane Novak, dr. Lojze Strancar in dr. Maraz. V drugem nadstropju ima zavod moderno opremljene laboratorije. Znanstveni kemični laboratorij vodi prof. Vladimir Premru, fizikalni aparati in druge naprave so pod nadzorstvom ing. Franca Avčana. v pritličju je oddelek za poizkuse, in kotlarna,
IZJAVA ŠEFA DR. JOSIPA CHjQLEWE
skladu s tem pojavom v Sloveniji, ki izkazuje padec od 23 na 14. Zagorjem smo pa Se na boljšem in sicer za skoro 100 odstotkov, kar 0re na račun zboljasne in skrbne zdravstvene službe ter splošnega dviga razumevanja in upoštevanja važnosti higiene. Lani js -umrlo 39 moških in 22 žensk, če odštejemo število umrlih od števila rojenih, dobimo absolutni prirastek prebivalstva, ki znaša komaj 037 odst. ali 586 ljudi v zadnjih desetih letih, kar je zelo malo.
Najpogostejši vzrok-smeri-so rasne otroške bolezni, ki kosijo deco v najnežnejši dobi. Sem bi morali prišteti tudi mrtvorojene- V starosti do 5 let jih umre največ. Na drugem mestu so tisti, ki so umrli za boleznimi na sopilih, a sem ne štejemo tuberkulozo, ki je v upadanju in stoji šele na četrtem mestu, na tretjem pa srčne bolezni. Največ odraslih je umrlo med 70. in 80.. letom, kar daje prav dobro izpričevalo krajevnemu podnebju. Najkritičnejša ura smrti je bila ob petih zjutraj in ob štirih po poki ne, ko jih je umrk> največ,
število trstih, ki so skočili v zakonski ja-• cm* je pa res čas nihalo, vendar se jih je najmanj poročilo leta 1933, namreč 29 parov, očivkino pod vplivom krize. Lansko leto 41, v poslednjem desetletju 445, ki so s starejšimi poročene i vred rodili samo 1363 otrok. Toda tu moramo odšteti 129 nezakonskih otrok, od katerih se jih je rodilo leni 14, največ pa 20 leta 1932.
Tz tega je razvidno, da je življenjska ravan Zagorjanov zadovoljiva, da pa se jasno kaže, kje je v bodoče zastaviti z delom, da se: zaustavi propadanje naraščaja, ki odhaja pod rušo/ v najnežnejši dobi in številčno na prvem mestu. Potrebujemo za-
Iz Kranja
Docent dr. Josip Čholewa je izjavil našemu poročevalcu: Naš zavod, ki deluje komaj 4 mesece, ima najmodernejše aparate v Jugoslaviji in vse potrebne laboratorije za znanstveno raziskava n je. Toda Že dober teden po otvoritvi se je pokazalo, da je zavod premajhen in da 30 postelj ne zadošča, zato morajo bolniki na drugih oddelkih čakati, da pridejo pri nas na vrsto. Upamo pa, da bo banska uprava priskočila vnovič na pomoč in rešila z denarno podporo tudi to vprašanje, zal nimamo I s01™1 dom in sicer brez odloga velikih mecenov, kakor drugi podobni zavodi po svetu, kateri so bili ustanovljeni večinoma s podporo zasebnikov.
V štirih mesecih obstoja je obiskalo zavod okrog 500 bolnikov, okrog 260 pa je v stalnem zdravljenju .Veliko je tudi število ambulantnih zdravljenj. Glede na spol so bile ženske in moški skoraj v ravnotežju, zadnje čase pa je med bolniki nekaj več žensk kot moških. Glede uspehov zdravljenja je reči, da je zavod v tem kratkem času dosegel uspehe, kakršnih prej v Sloveniji ni bilo mogoče doseči, kser ni bilo na razpolago modernih aparatov in radija, že v kratki dobi obstoja se je izkazalo, kaiko potreben nam je zavod bdi.
Gornje Medjimurje bo elektrificirano
Ljudstvo uvideva važnost in potrebo elektrifikacije
in pomaga si samo
štrigova. 3. januarja Na tem mestu smo že podčrtali veliko kulturno in gospodarsko važnost elektrifikacije našega podeželja v ljutomerskem srezu. V zadnjem času je Dil v tem pogledu storjen velik korak naprej v štrigovskem okolišu, ki je priključen ljutomerskemu srezu. Agilni upokojeni šolski upravitelj Blaž Filo je napravil vse potrebne korake, stopil je v stik s falsko elektrarno ter drugimi merodajnimi činitelji, ki so se začeli za elektrifikacijo tega kraja s polnim razumevanjem zanimati. Po dveh sestankih, ki jih je sklical v štrigovi g. Filo, se je pokazalo veliko razumevanje najširših plasti za elektrifikacijo štrigove in njene neposredne okolice. V pripravljalnem odboru, ki mu je načeloval g. Filo. so bili še gg. Fodrozi. Nemec in drugi. Ta odbor je pripravil še vse ostale podrobnosti, da se je nato pred tednom v štrigovi ustanovila Električna zadruga, ki ima 34 člane, ki bodo imeli nad 300 luči. Poleg tega bodo tukajšnji obrtniki uporabili električni tok tudi za pogon motorjev, kar bo velike važnosti za to panogo našega gospodarstva. V vodstvo zadruge so bili izvoljeni g. Filo Blaž. Nemec Drago. Fodrozi, Nemec. Likovnjak in Senčar. Delo zadruge je sedaj samo še v tem, kdo ji bo stavil za napeljavo toka boljše pogoje ali falska elektrarna ali pa čakovska občina, ki oskrbuje
električni tok v par km oddaljenem Bu-kanovcu. Vse kaže. da bodo pogoji čakov-ske občine mnogo ugodnejši.
Delo agilnih štrigovčanov je zganilo tudi sosedno občino Razkrižje. Tudi tu je zainteresiral g. Filo za gospodarski napredek navdušene ljudi, ki so začeli sami z delom. Tako je bil sklican v šafarski šoli sestanek občanov, ki ga je vodil šol. uprav. Janko Belec; on je mnogoštevilnim zani-mancem pojasnil gospodarski in kulturni pomen elektrifikacije vasi. nakar je tolmačil podrobnosti ustanovitve zadruge g. Filo. Takoj nato se je za električno zadrugo v Razkrižju priglasilo 47 članov, ki bi imeli nad 250 luči. Izvoljeni pripravljalni odbor je začel takoj z delom, pripravil je pravila ter bo v kratkem tudi tu ustanovljena električna zadruga, ki bo izvedla elektrifikacijo Veščice. Razkrižja. Šafarskega in Gibine. Tudi obstoja še sedaj vprašanje ali bo cenejša napeljava toka iz Štrigove oz. Čakovca, ali pa iz Stročje vasi, odkoder bi se faiski tok napeljal na Razkrižje. Cim bodo ta vprašanja definitivno rešena, kar je odvisno samo od ugodnejših pogojev, bodo začeli takoj napeljevati tok v navedene kraje. Tako bo torej ta del Medjimurja še pred drugo zimo elektrificiran po lastni iniciativi in z lastnimi sredstvi razumnega prebivalstva.
Radenci v lanski sezoni
Ljutomer. 2. januarja Prlekija je znana po zelenem Murskem polju, ki vabi goste v te lepe kraje, kjer lahko uživajo naravne krasote. Sredi Minskega polja leže Radenci s svetovno znano platino in zdraviliščem. Zdravilišče se je s svojimi objekti v preteklih letih zelo lepo razvilo. Iz starih nerodnih lokalov so zrasle nove moderne stavbe, ki dajejo letoviško lice kraju, ki ga povzdiguje lep park s smrekovimi nasadi. Lahko rečemo, da se je zdravilišče v Radencih razvilo s svojimi kopališkimi napravami med najboljša zdravilišča v naši državi, ker lahko nudi gostom vse. kar si požele. V zadnjih letih je bilo zdravilišče v Radencih rekordno obiskano, d očim kažejo podatki o lanski sezoni, da je število gostov napram predlanskemu nazadovalo. Leta 1937 je imelo zdravilišče v Radencih 1766 gostov s 25.078 nočninami. v lanski sezoni pa je bilo 1623 gostov z 19.335 nočninami. število gostov iz naše države se je povečalo od 1304 na 1319, nazadovalo pa je število nočnin domačih gostov od 18.220 iz leta 1937 na 15 tisoč 854. Nazadovalo pa je število inozemskih gostov, ki jih je bilo leta 1937 v Radencih 462 z 68I>8 nočninami. v lanski sezoni pa 305. skupno z nočninami 3701.
Ta padec se pripisuje izostanku gostov iz bivše Avstrije, ki so v prejšnjih letih hili najjačji kader letoviscarjev v Radencih, letos pa so to preprečili dogodki ob priključitvi Avstrije Nemčiji. Tako je lani število avstrijskih gostov nazadovalo od ™0na 200, število nočnin pa od 6104 na 2509. Od ostalih gostov iz inozemstva se je opazil močen porast gostov iz Italije m Madžarske. Na obisk gostov iz nase države pa so vplivale tudi vesti o poplavah Mure, ki zdravilišču ni prizadela nobene škode. Radi poplave so najavljeni gostje kar trumoma odpovedali svoj obisk, kar je zdravilišču povzročilo ogromno škodo. Padec nočnin pa je pripisovati slabemu" vremenu, zaradi katerega so gosti predčasno zapuščali zdravilišče. rudi napet mednarodni položaj je ba vzrok da so gostje v kritičnih dneh predčasno odpotovali. Iz tega je razvidno, da je prišlo leta 1937 povprečno na enega gosta 14,20 nočnin, medtem ko odpade v lanski sezoni na enega gosta 12,04 nočnine. Ce pogledamo vse težkoče. ki so vplivale na lanski obisk gostov v radenskem zdravilišču, moramo biti s tem še zadovoljni. Upajmo pa. da se
omenjene težkoče letos ne bodo ponovile, da bo tako zdravilišče Slatina Radenci nadaljevalo pot napredka in razvoja ki ga je pokazalo zadnja leta.
Življenjska bilanca Zagorja
Zagorje, 2. januarja Po štetju leta 1931. ima zagorska fara 6846 duš, dočim šteje katastralna občina Zagorje po skrbni cenitvi leta 1934, torej po komasaciji. 8950 prebivalcev Iz tehničnih razlogov se moramo omejiti zgolj na pregled življenja in smrti v zagorski fari in sicer za lanske leto in potem za vse desetletje, ob čemer nam bo mogoče ugotoviti nekatere zanimive pojave.
V letu 1938 se je rodilo 57 dečkov in 60 deklic, s čimer se je, razen leta 1935, ko se je pokazalo malenkostno izboljšanje prvič v zadnjih devetih letih ustavilo nazadovanje rojstev, o čemer naj govore sledeče številke začenši z letom 1929: 162. 296, 199, 166. 143. 96, 100, 90. 84, a preteklo leto 117. Rojstva so padla od 30 (na 1000 prebivalcev) na 11. a lansko leto se je število dvignilo na 16. Povprečje zadnjih desetih let je 20 rojstev na 1000 prebivalcev. Indeks za Slovenije je /našal leta 1936 točno 23.05. pri na« pa v tem letu 12,5, torej za celih 11 manj. Kratko: v pogledu rojstev smo nazadovali in smo na spodnjem koncu tabele. Sodimo, da je porast rojstev krnskega leta v vzročni zvezi z izboljšanjem gmotnega položaja v revkju. Upoštevati pa moramo, da je večina rojstev iz pred kratkim sklenjenih zakonov, od starejših letnikov pa, ki tvorijo povsod najsolidnejšo podlago, je prirastek malenkosten. Sklepajoč po izkušnjah, bodo najmlajši zakonci ostali kvečjemu pri treh otrokih ter s tem v zvezi lahko govorimo o beli kugi. Iz poročila Bratovske skladnice zvemo, da se opaža naraščanje splavov v industrijskih revirjih sploh in s tem v zvezi naraščanje ženskih bolezni. Družine z več kot dvema otrokoma so že prav redke, pravi poročilo dalje, zato pa matere in žene tem bolj bolne. V zadnjem desetletju se je rodilo 1363, a umrlo 777 duš, 9 čimer prihajamo do drugega poglavja, ki jc razve -seljivejše.
Raz vesel ji vej šs je bilanca umiranja zato, ker umrljivost neprestano pada. Leta 1929. je umrlo na 1000 ljudi 20, a lansko leto samo še 8, predlansko leto celo 7, kar je v
Kdo je ukradel zlatnino?
Slovenjgradec. 4. januatia Včeraj je prispel v Celje 25-letni cigan Aleksander Gartner iz ciganske kolonije v Ch-kovcah pri Velenju in ponujal tamošnjim zlatarjem v nakup zlato zapestnico. Ker pa so bili vsi zlatarji potom našega dnevnika že obveščeni o veliki tatvini zlatnine v SlovenjgTadcu. je bila celjska policija takoj opozorjena na sumljivega prodajalca zlatnine. Cigan je bil aretiran in takoj prepeljan v Maribor, kjer je mariborska policija posnela na kraju vloma prstne odtise. Iz Maribora so se isteaa dne prepeljali cigana v Slovenjgradec, kjer je okradenka ga Margaretelijeva takoj spoznala zapestnico kot svojo last. Pri zasliševanju je cigan zanikal vsako zvezo z vlomom in zatrjeval da je dobil zapestni co od svoje tete. Istotako je tudi zanikal, da bi bila v njegovi posesti ostala ukra dena zlatnina. Zato je bil cigan danes pod osebnim vodstvom komandirja slovenigra-ške orožniške postaje g. Marica vklenjen prepeljan v Cirkovce. kjer naj skupno s svojo teto pojasni, kako je prišel do ukradene dragocenosti.
Najdba dela ukradene zlatnine in are tacija osumljenega cigana je vzbudila veliko začudenje med prebivalstvom in resno se dvomi, da je bil cigan oziroma njegova družina udeležena pri vlomu. Vsi znaki namreč jasno kažejo, da je mor. biti tat domačin, ki so mu bile razmere zelo dobro znane, kajti drugače ne bi mogel pustiti stanovanja baš v istem stanju. In že samo dejstvo, da je tat pustil v denarnici od 500 din 160 din da slutiti, d;, tat ni mogel biti iz družine ciganov, ki nimajo navade pri tatvinah puščati denarja. Upamo, da se bo še ta teden pojasnila ta drzna in sedaj tudi zagonetna tatvina, za katero vlada še večje zanimanje.
Občni zbor TPD
v škoiji Loki
Škofja Loka, 2. januarja Tik pred vstopom v novo leto je polagalo obračun svojega lanskoletnega dela* Tuj-sko-prometno društvo. (Bivše olepševalno društvo J. 41-letni občni zbor je imel bore malo udeležencev, s čimer je tudi že podana slika »zanimanja«, ki ga kažejo široke vrste meščanov za tujsko prometno gibanje. Sebi v škodo! Nepobitno dejstvo je, da nam vse opisovanje naših sicer res lepih izprehodov, romantične okolice sta-roslavne preteklosti in podobnih prednosti ne bo mnogo koristilo, dokler ne bodo našla stremljenja TPD vse več toplega odmeva tam, kjer bi morali biti na letovi-ščarskem razmahu škofje Loke predvsem zainteresirani. Iz uradniških krogov pač ne moremo pričakovati prvenstvenega zanimanja na tem polju, zlasti ne, ako se vidi na vsakem koraku, da stoji kopica ljudi, ki bi od dobrega tujskega prometa predvsem delala zase — ob stranL Tako stoje stvari in nič drugače! Ah ni dovolj značilno, da je podal sam predsednik in to delavni, vestni predsednik društva, s res ki šolski nadzornik g. Vinko Zahrastnik pred meseci ostavko na svoj položaj? V naših stremljenjih in hotenjih je nekaj bolnega, gnilega! S prikrivanjem dejanskega stanja stvari ne bo pomagano. Ako kljub vsej mizeriji zaznamujemo vsaj nekaj napredka ni to nikaka zasluga škofje Loke kot take. marveč neizmerna požrtvovalnost poedin-cev, ki v splošni brezbrižnosti še vzdrže.
Občni zbor je otvoril podpredsednik društva g. Oto Burdveh, nakar so podali svoja poročila funkcionarji, med njimi g. Franc Zebre za blagajno, g. Avgust Blaznik za kopališče in g. Franc Babic kot statističar. Delovanje TPD je bilo blagodejno in vsestransko. Tudi na estetsko in higijensko ureditev škofje Loke se je zdržema gledalo. TPD ima velike stroške s postavljanjem miz in klopi, urejevanjem potov in podobnim, posebna pozornost pa se je posvečala lepemu kopališču, ki je edini izdatnejši vir dohodkov TPD. Društvo je izdalo prospekt in zasluga TPD je, ako se je tujsko-prometno gibanje vsaj do neke mere usmerilo v pravcu, ki nam daje ugodne upe za bodoče. Dotok gostov je namreč z vsakim letom boljši, zlasti pa ne smemo prezreti, da bo letos lahko še večji, ko se o tvar ja j o novi moderni gostinski lokali. Okrasitev stavb in oken s cveticami je sicer stvar okusa posameznika, spada pa prav tehtno v sklop vprašanj, ki jih rešuje TPD. Odklonjena je bila misel, naj bi bilo TPD identično z občinskim turističnim odborom, ki predstavlja nekako korporacijo občine, dočim je TPD ustanova, ki deluje samostojno. Potem, ko se je porazgovoril zbor še o tem in onem in določil program bodočega dela, so sli na volitve. Za predsednika je bil soglasno izvoljen industrljec g. Franc Brumen, ostali odbor je ostal isti, rasen gdč. Uze Halladove, ki je stopila v nadsurstvo.
— V Sokolskem domu v StražiMu bodo gostovali na praznik 6. t, m. ob 10.
igralci Sokola Jezica z Langerjevo tride-janko >Kon^iniška patrola«. V vseskozi napeti igri se prikazuje ogorčena bitka češkoslovaških legionar je v za povrate k v svobodno domovino. Snov igre je torej sodobna, pa tudi igralci so težki igri kos. Zato se podvizajte k ogledu te odlične legionarske igre!
— Vremenske neprilike. V petek je nenadno popustil mraz. in pričelo je deževati. ZmrzJa tla so postala nenavadno spolzka in so ne posuti hodniki prav ogrožali osebni promet. Tudi vozovnemu prometu ni prizanesla poledica, zlasti na Jelenovem klancu so se ustavljali avtomobili, avtobusi, pa tudi osebni, ki jih niti verige, niti posipanje ni moglo spraviti z mesta. Avtobusni promet je bil oviran tudi na deželi, tako avtobus na Jezersko ni vozil v torek, poštni avtobus, ki vozi v Ljubljano preko Komende, pa je v Šenčurju obtičal v snegu. V mestu tečejo po ulicah pravcati potoki, ker kanali ne morejo po-.žirati toliko vode. ki je ponekod poplavila trotoarje in vdrla celo v nekatere hiše v spodnjem delu mesta.
— Poročila stu se gdč. Kaki Indija iz ugledne rodbine Kak love iz Kranja in g. poročnik Les jak. Bilo rečno!
— Ljudska univerza priredi v soboto 7. t. m. ob 20. v gimn. telovadnici predavanje g. dr. Lava čermelja o temi: Bilanca našega naroda za mejami. Po predavanju bodo sledile skioptične slike pod naslovom Sprehod po slov. obali. Pred predavanjem bo običajni tednik v sliki in besedi. Vstopnina 1 din.
— Umrla je ga Berta Demšarjeva, soproga g. zobozdravnika dr. Demšarja. Pokojna je bila po rodu Čehinja in med nami zelo priljubljena. Usoda je hotela, da je postala žrtev mateiinstva. Žalujoči hčerkici in g. soprogu naše globoko soža-lje! Pogreb blage gospe bo v petek o. januarja ob 15. izpred hiše žalosti, Jezerska cesta 11.
— Nerednosti na |x»šti. V zadnjem času se je že večkrat pripetilo, da naročni ki »Slov. Naroda« niso prejeli ob pravem času. V vseh primerih se sliši edino opravičilo, češ da je vlak odpeljal list na Golen jsko. Nikdar .ni nerednosti opravičila pošta. Enkrat ali dvakrat na leto bi se kaj takega lahko pripetilo ln nihče bi ne žbel tenfa pošti v zlo. Nerazumljivo pa nam je. da se je to zgodilo sedaj v krat--kem času že parkrat. Kdo je odgovoren ?
— Valvazorjev:i koča na Stolu je pripravljena za zimski obisk planincev. Planinci, pohitite ob nedeljah in praznikih v novo zgrajeno planinsko kočo, znano po svoji gostoljubnosti. Koča je udobno oprem ljena in s e ni treba bati mraza; tudi za razvajene goste je vse preskrbljeno.
Iz šktSfe Loke
Akcija za ustanovitev ^ofjelogfce ix>šte štev. 2. Naša javnest se zavzema za ustanovitev škofjeloške pošte - izpostave na Trati (kolodvor). Pošta na škofjeloškem kolodvoru bi bila zelo r<>trebna. Ne samo zaradi razbremenitve poštnega urada v škof ji Loki, ki je komaj kos svojim nalogam, marveč toliko bolj zaradi Trate in njene varčnesti. Na loškem kolodvoru se osredotoča vse trgovsko prevozno življenje, tukaj je industrija, tod ima svoj sedež tehnična komisija, na Trati je kolodvor, ki absorbira potniški promet vsega škofjeloškega okraja s Poljansko in Selško dolino in Sorskim poljema, semkaj prihajajo avtobusi cd vseh strani, ves blagovni premet iz žiro/ < logaški okraj!) z dobro razvito čevljarsko obrtjo se naslanja na Loko. tako da izpostava loške pošte nikaker ne bi bila lukrnia. marveč živa potreba, skozi in skozi praktičnega pomena. Novi poštni urad bi seveda opravljal vse posle blagovnega, pJ-semfckega in denarnega prometa, zaradi česar bi bila bržčas potrebna zidava primernega poslopja, četudi se zavedamo, da do ustanovitve pošte ne bo prišlo danes ali jutri, vprašanja, ekspoziture ne bomo izpustili iz vidika, ker je utemeljeno. Mislimo, da nam nI potrebno razlagati š* posebej, da bi moral dobiti novi poštni urao. svoje osebje, nedotaknjeno od sedanjega loškega, ki ga tudi ni preveč. Naj zboli pismonoša in že so naselja brez Jo~ stajre pošiljk, ltar smo doživljali v preteklem letu ponovno, ko je ostala Poljanska dolina (Bodovije*!) brez pošte. Nova pošta na Trati bi morala biti v vsakem pogledu  kompletna upravna edini ca, za se»
— Nekaj zanimivih števil^. Moderna pedagočkn  načela cVačajo hrbet marsičemu .kar je veljalo svoje dni za potrebno in pametno. Novejši čas nam je dal posebno vedo: mladinoslovie (pedologija), Id se   peča predvsem z življenjem otroka. Spoznavajmo otroka v vsema in lažje nam bo potem vzgajati in učiti ga. V okviru novodobnih vzgojitvenih stremljenj je bila opravljena na deški šoli posebna anketa glede obutve in oblek otrok. Kdo bi se bil včasih za kaj takega r>ozanimal? No, delo je bilo opravljeno m rezultati? Kaj prar/i-jo številke? Od 4n7 otrok jih pripada večjim  kmetom 15. srednjim  86, malim 80, poljskim delavcem 51,    industrijskim M, obrtnikom 98, nameščencem 44 in ostalim poklicem 29- Anketa je ugotovila, da ima le 279 otrok plašče. Puloverjev   je 388. hlač (brez kompletnih oblek) 441. spodnjih hlač 415, suknjičev 3jl, srajc 245, klobukov 166. čepic 361  .dežnikov 329. pasov 76. čevljev 471. -sandal 88 in cokel j zgolj 19. Anketa je zbrala tudi podatke za maje. »okavice .nogavice, naramnice in gumast« obutev.  Primerno  dobrih delovnih oblek imajo dečki 322, slabih 130. Značilno je, da ima nočno perilo le S5 otr:k, vseh drugih 329 pa -ne. Tedensko menja perilo 322 otrok, 146 fantkov je potem takem navezanih, da nosijo perilo na daljše obroke. Tz navedenih številk bo vzgojnim činiteljem omogočeno, vsaj do neke mere, raz-zbrati razmere, ki otrok v njih živi.
— ga žive d°bra srca... Bilo je za božične praznike. Mrzla sobica v Stari Loki. Strupen mraz je pritiskal in udarjal skozi stene. Sobica je bila malone prazna. Borno ležišče — komaj še tega imena vredno, kos mila in ničesar več___Na pogradu mati, po katerem je kobacalo enoletno izredno tepo dekletce — Evica! Mati je hudo obolela. Kdo bo nudil pomoč? Paso se nasla dobra srca. Ljudje, ki sami nimajo preveč, so zbrali drva, nekaj obleke in hrane in so posetili revni dom, da mu prineso vsaj za praznike in novo leto nekaj svetlobe in toplote ... Tudi zdravnika so opozorili na bolno mater. Ugotovil js pljučnico... Ljubezen do scčlovetca js rodila plemenito dejanje .ne zaradi potovala,
mdoščenja samemu sebi!«
•6L0VKN8KI X£BOIH
7« JANUARJA
TRGOVSKI PLES
v vseh prostorih Trgovikegji
Q_P_LJ_JL3E_ N   UM E T N 1 6 K I   P E O G B A M
DNEVNE VESTI
— Kongres slavistov bo letos v Reo-gpeđa. Okrog 80 naših znanstvenikov se Je obrnilo te dni na slovanske in druge slaviste po vsem svetu z vabilom na kongres slavistov, ki bo letos v Beogradu. Po sklepih kcngresov v Pragi leta 1929 in v Varšavi leta 1934. in v sporazumu z našo vlado bo tretji mednarodni kongres slavistov letos od IS. do 25. septembra v Beogradu. Pokroviteljstvo je prevzel knez Pavle Častni predsednik kon-bodo pnedsedhik vlade, predsednik senata in predsednik narodne skupščine, čmni častnega odbora pa prosvetni minister, župani Beograda, Zagreba in Ljubljane, predsednik Srbske kraljevske akademije in Jugoslovanska akademije znanosti ln umetnosti, rektorji univerz v Beo-ajmchi, Zagrebu in Ljubljani, dr. Milan Resetar, Pavle Popovič, Štefan Kulbakin, Tomo Matic in dr. Hajko Nahtigal. Tretji mednarodni kongres slavistov bo imel tri glavne sekcije in sicer za lingvistiko, za zgodovino književnosti ter za pouk slavi-atlke na srednjih Šolah. Predsednik sekcije za pouk slavistike bo dr. Prane Ki-
— EksKUrzija naših gostilničarjev v Tta-Hjo. r>a se izpopolni, modernizira in po-T*Egne nase gostinstvo, zlasti hotelirstvo, priredi Zveza gostilniških združenj poučno potovanje po Italiji. Naši hotelirji, go-stllmčarji in kavamarji bodo imeli priliko spoznati mnoge nam Se neznane tehnične naprave, ki jih zahteva potujoče občinstvo. Organizacijo izleta v Italijo je prevzela Zveza ugostiteljev dravske bu-
XV. Obrtniški ples
se bo vršil
14» januarja 1939 v Kazini
— Uspeh naših skladateljev. Lani med J7. in 29. decembrom se je sestalo v Var-iavi razsodišče mednarodnega združenja za sodobno glasbo, da določi med vposla-nUni skladbami najboljše, ki se bodo izvajale na varšavskem festivalu. Poslanih je bilo 140 skladb in razsodišče je izbralo od teh 33 za 2 orkestrska koncerta, 2 komorni in eno za koncert komornega orkestra. Jugoslovenska sekcija je zasedla prvo mesto s 60°/». kar pomeni, da so bila od vsakih pet vposlanih skladb sprejete tri naie. Med našimi skladatelji, ki so bila njihova dela sprejeta, so Milan Ristić, Slavko Osterc in Dimitrij Zebre. Našim Skladateljem slede češkoslovaški, poljski spojsjki holandski in francoski.
_ Največ meščanskih sol v dravski banovini. V nasi banovini je 41 državnih msjTnnnsrih šol in 8 zasebnih. Nobena droga banovina nima toliko meščanskih AoL Na drugem mestu je savska banovina a 44 državnimi meščanskimi šolami. Toda ■astlsilli meščanskih sol v savski banovini nimajo. V naši banovini sta bili ukinjeni dve državni meščanski šob, in sicer v Murski Soboti in v Ptuju (ženska), v LJubljani so pa zaprli zasebno meščansko Sate. Zasebne meščanske šole pri nas so vas v rokah šolskih sester in uršulink. Večina meščanskih šol je mešanih, za in deklice. V Ljubljani je 7 držav-meečanskih šol <s šolo v Mostah in Viču) in dve zasebni.
ZVOČNI    KINO   SOKOLSKI DOM
V SISKI, telefon 41-79.
NIČEVO
Predstave: jutri ob 3., 5., T. ln 9. uri, v soboto ob Vs>9. uri.
V dopolnilo:  Paramountov zvočni tednik in kulturni film
Sokoli! Obiskujte in podpirajte sokolski kino!
Vinski sejem v Ivanjkovcih. Kakor sa javili, se bo vršil na* vsakoletni vinski sejem, vezan z razstavo, v torek 10. t m. od 8. ure naprej. Med vinogradniki vlada zanj veliko zanimanje, prijavljenih je nad sto vrst vin, izključno iz ormosko-ljutomerskega okoliša in to iz na^namenitejših vrhov, sortirano in iz ™-*fnHli nasadov. Vina so se prav lepo zgradila in ima vsakdo, ki se za nakup vina te tega vinskega predela zanima, tako najlepšo priliko prepričati se o kako-in stopiti v stik direktno s producen-Sejem je pripravljen v dvorani tik l, železniške zveze so za prihod in povratek ugodne. K obisku vabimo vse gg. eiistBiričnrjr in vinske trgovce, kakor tudi vse druge, ki se za vinogradništvo, to prelepo panogo kmetijstva, zanimajo.
— Konferenca za razstavo v Nevv Yorku so Je vršila včeraj v zbornici za TOI v Ljubljani pod predsedstvom načelnika tr-ttvinskega oddelka' banske uprave dr. Sateja. Na konferenco je prispel iz Beograda inspektor ministrstva za trgovino in industrijo in šef turizma g. Jaša Grgaše-VJČ« ki je podal izčrpno poročilo o pripravah za razstavo in njenem programu, ki ]v Je znan iz našega lista. Glavno, na kar it opira naša bodoča razstava v Ameriki, Je: turizem, prirodno bogastvo zemlje in l|i0« kako zainteresirati ameriški kapital am naie javna dela in industrijo. Pokazati pa treba tudi Ameriki, kaj so storili v in drugem pogledu za njo naši izse-kar ni malenkost. Obžalovalo se je, mogoče dobiti večjih sredstev za , da bi nastopila naša država še hojj reprezentativno na tej veliki razstavi. V eplu*"*"1 je načrt za razstavo glede na _ m aiedstvs zalo ekonomsko zsmiš-sb ni dvoma, da tudi uspeh ne bo iz« Po izjavi navzočega univ. prof. arh. _ je načrt na internacij onalnl viši* dokazuje, da smo lahko glede na-popoinoma pomirjeni.
* Vozni red bnih vlakov asov. 9 b li
Občinstvo se opozarja, da vozita na progi Beograd - Jesenice in obratno po odredbi generalne direkcije drž. železnic redno vsak dan brza vlaka štev. 9 in 10; žal se potniki teh dveh vlakov verjetno zaradi nepoznavanja voznega reda, prav malenkostno poslužujejo, nasprotno pa sta po navadi prenapolnjena brza vlaka štev. 5 in 6 Vlak štev. § odhaja z Jesenic oh Se, uri 15. min., z Lesc - Bleda ob 20. url 33 min., iz Radovljice ob 20. uri 38 min., iz Kranja ob 21. uri 02 min., iz Skorje Loke ob 21. uri 16 min., prihaja v Ljubljano ob
21 uri 43 min. ter odhaja iz Ljubljano ob
22 uri, z Zidanega mosta ob 23. uri 19 min., iz Brežic ob 0. uri 04 min., ter prihaja v Zagreb gl. kol. ob 0. uri 40 min., v Beograd pa ob 8. uri 16. min. — Vlak štev. 10 odhaja iz Beograda ob 20. ari 66 minw iz Zagreba gl. kol. ob 4. uri 30 min.; iz Brežic ob 5. uri 10 min., z Zidanega mosta ob 6. uri 20 min., prihaja pa v Ljubljano ob 7. uri 26. min. ter odhaja iz Ljubljane ob 7. uri 58 min., iz Radovljice ob 9. uri 07 min., z Lesc - Bleda ob 9. uri 15 min. ter prihaja na Jesenice ob 9. url 34 min. Ta vlaka sta po navadi — vsaj za zdaj — prav slabo zasedena ter je potovanje z njima ugodnejše, nego potovanje s katerimkoli drugim brzim vlakom.
— Sprememba nazivov postaj v Ljubljani in Maribora. Občinstvo ss opozarja, da so se po objavi gen. dir. drž. žel. >Saobr. vest.« št. 1 z dne 1. I. 1939 nazivi postaj v Ljubljani in v Mariboru spremenili in sicer se imenuje postaja Ljubljana gl. kol.
samo Ljubljana, Ljubljana, gor. kol.—LJub-ljana-šiška. Ljubljana dol. kol.—Ljubljana Rakovnik, Maribor gl. kol. samo Maribor in Maribor kor. kol <—3IarfDor-st<ideiic4.
— Razširjenje Kontrole sevooa* Poročali smo že, da namerava Narodna banka povečati število proizvodov, ki bo njihov uvoz podvržen kontroli. Gre za proizvode, ki jih uvažamo iz klirinških držav. Razširjenje kontrole uvoza stopi baje v veljavo še ta mesec
— Izpit za specialista iz ginekologije In porodništva sta opravila z odličnim uspehom dr. Vladimir Trampu! in dr. Vito Lavrič. Čestitamo!
— Iz legije koroških borcev. Glavni odbor Legije koroških borcev obvešča vse bivše severne borce iz Ljutomera in okolice, da bo 8. t, m. ustanovni občni zbor krajevne organizacije in sicer v Križevcih ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih g. Kosa. Pozivamo vse že prijavljene kakor tudi neprijavljene tovariše, da se zbora polnostevilno udeleže. Na zboru bo poročal tudi delegat glavnega odbora iz Ljubljane. Istega dne bo redni občni zbor krajevne organizacije LKB na Jesenicah in sicer ob pol desetih dopoldne v restavraciji Legat-Kasino na Jesenicah. Pridite zanesljivo in točno.
Danes ob 20., jutri ob 1430, 1730 in 31. uri „Krik vzhoda" t„Dobra zemlja") ln „Mali
pomorščak" KINO MOSTE
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in hladneje Včeraj je deževalo v Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Kumboru. Najvišja temperatura je zna.šala. v Dubrovniku in Kumboru 15, v Splitu 13, na Visu 9, na Rabu 7, v Sarajevu 6. v Ljubljani 3.2, v Zagrebu in Beogradu 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.0,    temperatura je znašala
— Ciganskega kneza umoril njegov sin. V vasi Budjanoviču pri Sremski Mitrovici so imeli cigani veliko svečanost, na kateri 90 izvolili za Svojega kneza Petra Jovan ovič a. Izvoljeni ciganski knez se je baš pripravljal sprejeti knežjo palico. V ta namen je priredil veliko gostijo. Napil se je tudi sam in pijan se je vrnil domov k sinu Jarku in snahi Bosi. Po vasi se je šuši j alo, da je imel oče ljubavno razmerje s snaho, ko je bil sin pri vojakih. Zato sta se oče in sin sovražila. Usodnega večera, ko se je vrnil oče pijan domov, je hotel snaho pobožati. Sin je pa to drugače razumel, pograbil je nož in zabodel očeta v hrbet, da je kmalu izdihnil.
— Samomor kuharice. V vasi Stepale blizu Varaždina se je zastrupila 361etna kuharica Antonrja Valenčič. Napila »s je lizola in navzlic zdravniški pomoči v silnih mukah kmalu izdihnila. Kaj jo je po- . gnalo v smrt, ni znano.
— Pretresljiva rodbinska tragedija. Oni dan je umrl tragične smrti 191etni Žarko Strun jak v Lesču pri Dugi Resi. Na lovu mu je spodrsnilo, da je padel, potem pa se mu je sprožila puška in. naboj mu je udaril v trebuh, da je bil takoj mrtev. Malo pred tragično smrtjo je bil z materjo v sobi in skozi okno je videl na drugem bregu reke Dobre zajca. Brž je vzel puško in jo ubral za zajcem. Mati je gledala za nJim in videla je, kako se je sin po nesreči ustrelil, planila je iz niso in ko je prispela do mrtvega sina se je ob njegovem truplu onesvestila. Prihiteli so sosedje in jo odnesli obenem s sinovim truplom v hišo. Nekaj dni po tragični sinovi smrti jo umrl se njegov oče Ferdo Strun jak. Bil je sicer težko bolan, toda smrt bi ne bila fis nastopila, da ga ni potrla tragična sinova smrt.
— Roparski umor v Trstu. V Trstu je bila te dni umorjena ločena žena Renata Vipave rojena Kristofldis. V njeno stanovanje je bilo vlomljeno in vlomilci so pobili Vipavčevo s pivsko steklenico. Pokojna je bila stara nad 70 let Roparji so mislili, da je bogata, toda imela jo samo 500 lir in nekaj zlatnine. Umorjena starka ja bila naša državljanka ln Hvala je ločeno od moža, ki živi v Jugoslaviji.
— Tik pred poreko pobega**. Po mod j i* murskih vaseh se jo razpasla čudna navada, da ženini ln neveste beže od oltarja Tak primer so imeli oni dan v vasi Ferkotincu na madžarski maju Neki fant se je hotel poročiti s 17 letno mladenko, ki je pa tik pred poroko pobegnila.
—. Samomor v Kegrebm V Zagrebu si je včeraj ponoči končala življenje privatna uradnica Danica fitajdie. Napila se je oetove kisline in prepeljali so jo v bol-
§• #» i*. •» a*. «vi
proaelora
HOTEL ROLLTWOOD
Kraljica Viktorija
KINO MATICA * *
telefon 2i-*4 V gL vlogah ADOLF WOHLBROCK in ANNA NEAGLE
TA LJUBAVNA ZGODBA NEŽNE ROMANTIKE — FILM, KI NAVDUŠUJE MLADO IN STARO — LJUDI, KI SI Slavni ruski umetnik, režiser TURzANSKI, je sijajno ŽELE FILMOV GLOBOKE IN LEPE VSEBINE! _ Danes ob 16., 19. in aramatislral  AlefcOMader PniklnoVO
21. url, Jutri (na praznik) ob 10.30 dop. (ob znižanih cenah), ter ob 15., _     r_ nesmrtno novelo 17., 19. in 21. uri
čarobni neravni posnetki, odlična igra, napeti prizori! Ta nim , „m „«i*™L»u»
Nosilec glavne vloge je sloviti imietoik^jvečjega    Vfc ~ T* film Vam najtopleje
■■— Postarjeva hci „^i*,,
TELEFON 22-21
nico, kjer je pa kmalu umrla. Vzrok njenega samomora ni znan.
— V Hrvatskem Zagorja ln Medjimurju en meter snega. V torek je tudi v Hrvatskem Zagorju, Medjimurju deževalo, proti večeru je pa jelo snežiti V Varaždinu je zapadlo samo 10 cm snega, po okoliških hribih pa en meter. Nastale so velike ovire v telefonskem prometu.
Iz Ljubljane
—lj Ljubljanska b°mlca jo mol sprejele, 31.419 bolnikov, statistika ljubljanske splošne bolnice nas ob začetku leta zopet spominja na naš najpomembnejši zdravstveni problem, na protrebo razširjenja, ocmosno zidanja primerne bolnice. Zdi se, da orno na to zadnje čase zopet pozabili. Prejšnje čase smo mnogo govorili o akcijah za novo bolnico in prepirali smo se celo, kje bi naj nova bolnica stala. Ob tej priliki pa naj opozorimo samo na Število lani sprejetih bolnikov. Bolnica, sprejme povprečno 2.618 bolnikov na mesec aH 87 na dan! Kdor zna vsaj nekoliko citati številke, ve, kaj to pomeni. Največ bolnikov je bilo sprejetih januarja, 2.952, in avgusta, 2.984 (1.593 moških in 1.341 ienSk). Precej visoko število sprejetih bolnikov v primeri z drugimi meseci je bilo tudi maja, in sicer 2.S71. V bolnici umre na mesec povprečno 48 bolnikov. Na vseh oddelkih je lani umrlo 580 bolnikov, in sicer 342 m ozkih in 237 žensk, torej precej več moških kakor žensk. Moških je pa bilo tudi znatno več sprejetih v bolnico kakor žensk, skupno 17.388, medtem ko je bilo žensk le 14.031 ali 3.057 manj.
Moških bolnikov je najbrž več, kakor žensk zato, ker se na kirurškem oddelku vedno zdravijo številni ponesrečenci, ki so se ponesrečili pri delu. Rizik o moškega, dela je mnogo večrji kakor ženskega, razen tega je pri OUZD tudi zavarovanih več moških kakor žensk.
—lj Mleko se ne bo podražilo. Dobavitelji mleka, ki so skušali na pobudo nekaterih rnlekarnaskih zadrug- podražiti mleko v začetku meseca, so morali popustiti v svojih zahtevah. Sprevideli so, da so bile gospodinje prisiljene začeti odpovedovati mleko, ko je bila napovedana podražitev. Konzum mleka bi se zaradi podražitve občutno zmanjšal in škodo bi trpeli predvsem kmetje sami. številni dobavitelji mleka so se zaradi tega že sporazumeli s konzumenti, da jim bodo dobavljali mleko po nespremenjenih cenah.
—lj AH bo zopet pritisnil mraz? Vreme se je ponoči nekoliko izboljšalo in davi je na Gorenjskem sijalo sobice; burja je razgnala oblake, pa tudi meglo, ki se je snoči začela vlačiti v ljubljanski kotlini. Davi je znašala temperatura v Ljubljani ■4.2 C. medtem ko je bila včeraj najvišja temperatura 3.2 C. Smučarji se zanimajo, kakšno bo vreme jutri. Kaže, da bo v višjih legah dobra smuka, ker južno vreme vsarj nekaj dni še ne bo nastopilo. V nižjih legah je pa zdaj pomrznjen sneg (v ljubljanski okolici) in skoraj povsem neprimeren za smučanje.
—lj Spremembe na ljubljanskem sodišču. Zadnje dni so nastale pri sreskem sodišču v Ljubljani občutne vrzeli. Premeščeni sta bili namreč dve izvrstni uradnici in sicer gdč. Pengal Sabina k sreskemu sodišču v Višnjo goro, Babšek Anica pa k sreskemu sodišču v Trebnje. Obe sta se zelo uspešno udejstvovali v izvršilnem oddelku. Bili sta odkritosrčni, mirni in simpatični kolegici in sta si pridobili v vrstah svojih sodelavcev mnogo spoštovanja in prijateljstva. Sreski sodišči v Višnji gori hi Trebnjem sta mnogo pridobili z njih premestitvijo, d očim bo precej prizadet izvršilni oddelek sreskega sodišča v Ljubljani. Obema uradnicama želimo mnogo sreče in uspehov na novem službenem mestu. Da pa se ta vrzel zapolni, sta bila premeščena k sreskemu sodišču v Ljubljani od sreskega sodišča v Kamniku dnevničar-zvartičnik Karol Verovšek, od sreskega sodišča v Novem mestu pa dnev-ničarka-zvan. Olga Velicijanova.
—lj Trgovsai ples. Združenje trgovcev in trgovsko društvo jMerkurc v Ljubljani opozarjata nase občinstvo, osobito pa nase gospodarske kroge, da bo v soboto 7. januarja 1939 v vseh prostorih Trgovskega doma letošnji trgovski ples, ki ga priredi klub absolviranih trgovskih akademikov. Po skrbnih pripravah prirediteljev bo letošnji trgovski ples gotovo odlična prireditev, ki bo nudila vsem udeležencem prijetno in neprisiljeno nabavo. Vabimo na številno udeležbo.
—lj SRAJCE — KBAVATE — KAR-NICNIK — NEBOTIČNIK.
—lj Davčne prijave rentami zavezanega dohodke. Davčna uprava Ljubljena mesto poziva davkoplačevalce na vlaganje davčnih prijav dohodka, ki je zavezan rentnini za leto 1930. Dohodke je treba napovedati od 1. do 31 .januarja. Rentnina se plača od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, ki niso zavezane zemljarini, hišnemu davku, pridobnini niti družbenemu niti uslužbenskemu davku. Obrazec davčne napovedi se dobi pri davčni opravi aH občini za 50 par.
—lj Vener v narodnih nosali. Krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani priredi 4. februarja na Taboru svoj običajni >Večer v narodnih nošah«- Na sporedu ima poteg; drugega tudi revijo narodnih noi ln nagrajenje najlepših slovanskih nos. Prireditveni odbor bo določil v to svrbo. želeč ustreči željam Lanskih krasnih predstavnic vesli različnih slovanskih narod- j nin noj sa letošnjo prireditev poleg nagra- 1 de aa »Knaljteo Jadrana« tudi več nagrad
SAMO SE DANES, ob 16., 19., 21. uri in jutri ob 10.30 film izredno napete ln dramatične vsebine v stilu velikih kriminalnih In pustolovnih filmov! IVe zamudite!
PETEK LONE, JUNE LANG VIKTOR MC LAGLEN,
»POVRATEK IZ PEKLA«
Scene nepojmljive napetosti in akcije! Strahovit ln krvav upor v temnici, ogorčena borba za dokaz o identiteti ugrabljene tvornicarjeve hčerke, edinstveni upor človeka proti krivičnim predsodkom in nasilju! — KINO SLOGA   tel 27-30
za ostale najlepše noše. Opozarjamo na to priljubljeno prireditev že danes vse cenjene dame, da si preskrbe pravočasno noše in vse občinstvo, ki se za to prireditev zanima,
o— Odlična češka pianistka Viktorija švihlikova bo izvajala v ponedeljek 9. t. m. na samostojnem klavirskem večeru v veliki filharmonični dvorani naslednja dela: Bach: Partita v c-molu, Liszt: Sonata v h-molu. Po odmoru pa Debussv: Ples delfinov, Ravell: Ondina, Novak: Moj maj i a štiri Smetanove skladbe: Na morskem
bregu, Slepička, Cibplička, ter Fantazija na češke narodne pesmi, švihlihova je velika umetnica na svojem instrumentu ter kot taka visoko cenjena povsod, kjer je nastopala. Začetek koncerta ob 20. uri, vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice.
lj— Predavanje SPD v torek 10. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Neonski alpinist Gorter Wolfgang bo predaval o vzponu na najvišjo goro Irana, na De-mavend (5670 m). Predavanje bodo sprem ljale številne skioptične slike. Hkratu bo navedeni alpinist predaval tudi o alpinistični ekspediciji v Hindukuš ter predvajal poseben film. Vstopnice si preskrbite pravočasno v društveni pisarni 9PD sa Aleksandrovi cesti 4-1.
—lj Lutkovno ?rleti,* !!*£•«- -oko'a 1 na 'ta boru uprizori jutri, v petek, 6. t. m. ob 15.30 prav lepo štiridejanko »Jurček pri kralju vetrov«. Krasna inscenacija. Jurč-kov orkester. Predvstopnice petek 11. do 12. v pisarni na Taboru. Dopoldne lahko telefonično. Vstopnice po 5, 4, 3, 2 in 1 din.
—lj Ha&kovega »Dobrega vojaka ftvej-ka«, zabavno komedijo v 12 slikah z g. Lavričem v naslovni vlogi ponove šentja-kobčani na praznik 6., v soboto 7. in nedeljo 8. t. m. ob 20.15. Igra je dobro na-študirana ter se občinstvo izvrstno zabava. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj pose ti predstavo. Ker je za predstave veliko zanimanje in je pri obeh dosedanjih uprizoritvah odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, kupite vstopnice že vnaprej.
—lj Plesna šola na Taboru ima d revi ob 20. zaključno plesno vajo.
— Nov grob. Danes je nenadoma umrla v Ljubljani soproga zastopnika tekstilne tovarne ga. Katarina Bučar, roj Bezek. Pogreb blage gospe bo jutri ob 16. s Kon-grsenega trga 8. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno so-žal je!
—lj »Življenje v jarkih ljubljanskega barja«. O tej temi bo pod okriljem Priro-doslovnega društva predaval v mineraloški predavalnici univerze v torek, 10. januarja univ. asist. Jože Lazar, Začetek predavanja ob 18.15.
—lj Sokolsko društvo Ljubljana - SU^a ponovno vabi vso svojo deco, naraščaj in članstvo, še posebej pa starše in darovalce na božićnico, ki se prične danes ob I7.30 v veliki dvorani Sokolskga doma. Zdravo!
—lj Tri nesreče. lSletni vajenec Ivan Podboršek, zaposlen pri tvrdki »Lutz« v siški, je padel na cesti in si Zlomil levo nogo. — Kuharica Frančiška žitko, stanujoča na Hradeckega cesti 12, je padla doma pred hišo in si zlpmila levo roko. — Enaka nesreča je doletela 44 le t nega lesnega trgovca Antona Novaka, stanu joče g a v Kolenljskl ulici, ki je padel doma po stopnicah in si nalomil več reber.
—lj Iz umobolnice je pobegnil. Iz zavoda za umobolne na Studencu je v torek pobegnil 281etni bivši pekovski mojster Mirko Cadež iz Kranja. Cadež, ki je zelo nevaren bolnik, je srednje, suhljate postave, na sebi Ima siv hubertua plašč in sivo obleko.
—lj Pri premieri »Hollj \rooda« se je v dramskem gledališču našla siva usnjena damska rokavica. Dobi se pri gledališkem mojstru g. Lebnu v drami.
—lj Šofersko zborovanje. Jutri popoldne ob 14.30 se bo vršil občni zbor šoferskega društva »Volan* v Delavski zbornici, vhod iz Čopove ulice. Vabljeni tudi $e neorganizirani šoferji.
—-lj Nova biljetarna »Putnika« posluje od sobote 7. t. m. v novih prostorih na Miklošičevi c. 17.
—lj Gostilna Martine Zg. šiika. JuLn na praznik koncert odpade! Velika pred-pustna prireditev v nedeljo.
Iz Ljutomera
— Poroka. V Mariboru se je poročil ^na-ni sokolski in nacionalni delavec ter Maistrov borec g. Vlado Porekar. učitelj v Ljutomeru, z gdč. Marijo Zivko. Bilo srečno!
— Čebelarski strokovnjak v Ljutomeru.
Pod tem naslovom piSe »Večernlk«: »Kleparski mojster g. Teodor Verbnik iz Ljutomera je odličen slovenski čebelar. Ima vzorno urejene čebelnjake, ki jih je opremil z lastnimi, doma izdelanimi napravami. G. Verbnik je namreč specialist v izdelovanju čebelarskih priprav, menda edini v Sloveniji.« Ta dopis ponatiskujemo v
informacijo čebelarjev ljutomerske okolice. G. Verbnik ima namreč samo en čebelnjak, ki je najstarejšega kova, da morejo vanj in iz njega letati vrane, tako so namreč panji stisnjeni k čebelnjaku. Koliko pa ima Slovenija specialistov za čebelarske priprave, pa lahko povedo tisti, ki so res specialisti. Le čevlje sodi naj kopitar...
Iz Rajhenburga
— premestitev  postajenačelnika, šef
železniške postaje v Rajhenburgu g. Lau-rin Ivan je bil te dni premeščen na novo službeno mesto na Jesenice na Gorenjskem. V svojem lOlestnem službovanju v Rajhenburgu si je pridobil mnogo zaslug pri okrasitvi in zboljšanju žel. postaje in napeljavi električnega voda v pisarniške prostore na postaji. Nekaj časa je bdi tudi starosta našega sokolskega društva in se je na tem polju kaj pridno udejstvoval **» ')M k.ikor tudi že prej v LjubijaniL Kot šef je bil prijazen, uvideven in uslužen napram podrejenim uslužbencem in si je tako pridobil njih simpatije in prijetne spomine. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspehov.
— Vrnila se je učiteljica gospa Mirni Jerebova in bo po daljSem bolezenskem dopustu zopet nastopila službo na tukajšnji osnovni šoli. Zdravila se je kaka dva meseca v brežiški javni bolnici, v zadnjem Času pa pri specialistu v Ljubljani. Slednje zdravljenje je bilo uspešno in bo z 0. januarjem pričela zopet uspešno poučevati mladež, ki jo zelo pogreša, saj moramo priznati, da je bila gospa Mirni ne same resna in sposobna učiteljica, nego v veM-ki meri svojim učencem tudi mati in svetovalka. Kljub temu, da si skoro želimo v svojo sredo simpatično učiteljico, sočUr s t vu jemo z njo, saj vemo, da zapušča v Ljubljani starše in moža, ki je u služben kot šolski upravitelj na Prežgan ju pri Ljubljani, v Trbovljah pa svojo par mesecev staro hčerkico Metko.
Rešitev križanke v novoletni Številki
Vodoravno:
1. koridor, 6. des, 7. dlst 9. es, 10. Kum* 12. se, 13. sonet, 15. opozicija, 16. metsr, 17. op, 19. len, 20. to, 21. rop, 23. mir, 24. podanik.
Navpično:
1. kes, 2. os, 3. imuniteta, 4. od. 5. rez, 6. detomor, 8. senator. 10. kozel, 11. mecen, 13. som, 14. tir, 18. pop, 20. tfk, 22. po, 23. mi.
ŠAH
— Občni zbor Ljubljanskega šeJiore«^ ga kluba bo v soboto 14. t. m. v restavraciji Zvezdi. Začetek ob 20. — Odbor.
t
Preminula je nenadoma moja ljuba žena, mama, gospa
Štefanija Bučar
roj* Bezek
soproga zastopnika tekst. tov.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, na dan sv. Treh kraljev, ob 16. uri is hiše žalosti, Kongresni trg 8, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 5. januarja 1939.
žalujoči mož ANTON BUČAR hčerki: ZENICA BUČAR, por. MAYER, APELA; josip MAYER ln ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
fttev. ^
»ILOVIN8KI K AftOD*, HbM, K. Jmhi^i lte*
Stran 5
S o k o
Novoletna poslanica
Bratje! Sestre!
Nedavno smo radostno 1 m navdušeno proslavili dvajsetletnico narodnega uedinje-nja m ustanovitve Jugoslavije. V tem letu pa $e iztekata dve desetletji uedinjenja prejšnjih pokrajinskih sokolskih zvez v enotno jugoslovensko sokolstvo svobodne države. En narod, ena država in eno sokolstvo — to je bil sokolski ideal že v predvojnih časih in končni smoter sokolskega dela in življenja. Predvojno sokolstvo je bito nosilec teh najplemenitejših narodnih teženj in borec za njihovo uresničenje. Povojno jugoslovensko sokolstvo je nadalje valo svoje delo v najlepših tradicijah predvojnega sokotstva in je iz slovenskega, hrvatskega in srbskega sokols'va jemalo vse. kar je bilo v njem najboljšega.
Veliko in pomembno je delo. ki ga je jugoslovensko sokolstvo opra\*ito v zadnjih dveh desetletjih Po državnem uedinjenju je bilo treba dospeti do popolnega duhovnega narodnega edinstva. V tem prizadevanju gleda jugoslovensko sokolstvo svojo po-pravitno in najvišjo nalogo, ker dobiva državno edinst\>o svojo polno vrednost samo z duhovnim edinstvom naroda. Na svoji poti smo večkrat naleteli na različne in velike zapreke. Treba se je boriti z zablodami preteklosti, odstranjevati piedsodke in nezaupanja, širiti ljubezen in vzajemno zaupanje. Treba je bilo izravnati razlike, ki so postojale med našimi plemeni — razlike, ki so nastale pod mnogovrstnimi zgodovinskimi, političnimi, kulturnimi m verskimi vplivi, ki so jim bili izpostavljeni poedini deli našega naroda. Ijedno smo se zavedali, da se popolno zlitje v edinstven narod more izvesti samo postopoma, s potrpljenjem in z največjo vztrajnostjo.
Naša pot je bila vedno prava Verujemo, da je tudi edino pravilna, ker nas po njej
I M t V O
našenra sokolstvn
vodijo samo ljubezezen do vsega jugosto-venskega narode in interesi državne skupnosti, ki edina daje velike možnosti za vsestranski napredek vseh delov našega naroda. Vedno smo se zavedali, da se moremo samo složni in tesno povezani upreti vsem nevarnostim, da se obdržimo in uspemo v mednarodnih tekmah sedanjosti in bodočnosti. Neomajno verujemo v končno zmago svojega prepričanja in svojih idealov. Vere in potrpljenja ne bomo nikoli izgubili, srn} vemo. da je moralo duhovno edinstvo tudi pri večjih narodih pr obrodit i enake težave, a je končno vendar uspelo. Prepričani smo. da se to edinstvo ne more z ničemer drugim tako naglo in temeljito izvesti, nego samo s kulturno-vzgojnim delom sokolstva in z njegovim metodami: z negovanjem duha pravice in svobode, s širino razumevanja verske tolerance in s težnjo po socialni pravičnosti. Dolžnost nam je. da se borimo za svoje ideale. Posebno v trenutkih, kadar se vse družabne struje obračajo proti ideji, morajo vsi. ki so močni, zavedni, borbeni in idealni, uporno stati na braniku te ideje.
Na glavnin skupščinah vseh edinic je me* sto in prilika, da kritično pregledamo delo v minulem letu in da složno izdelamo načrt za bodoče leto. Tukaj lahko vsak član izreče svojo sodbo in svoje mišljenje. Tukaj imamo vsi enake pravice. Pri volitvah naših uprav prihaja do izraza polna sokolska demokracija. Izvolite, sestre in bratje, v svoje društvene uprave one izmed sebe, ki uživajo vaše največje zaupanje. Toda vodstvu, ki ste ga izvolili po s\>ojt volji, morate dajati vso podporo in pomoč pri delu! — Dolžnost nas vseh je, da skrbno čuvamo avtoriteto njih, ki smo jih s svojim zaupanjem postavili na častne položaje, ki so vezani s težavami in z odgovornostjo. To je naša dolžnost — ne do oseb, ki so v
sokoiskem vodstvu, Nasiig do činov* kt jih imajo, m do ugleda In interesa vsega so-koistvm.
Zaradi prilik, ki danem v njih živimo, m zmedi važnih nalog, ki jih moramo izpolnjevati, moramo bolj kakor kdaj prej v svojih vrstah očuvati potno disciplino In neokrnjeno avtoriteto sokolskega vodstvo. So* mo na ta način bomo mogli ohraniti svoj ugled in si pridobiti spoštovanje tudi Izven naših vrst, celo tudi prt naših nasprotnikih. Moč pokreta in organizacije ni odvisne samo od števila, temveč od zavesti, discipline, navdušenja, borbenosti m pripravljenosti na žrtva vseh pripadnikov
Časi so težki in resni, V tretjem letu sokolske Petrove petletke nas čaka veliko dela. Samo z osredotočenjem vseh sokolskih moči, s združenim naporom in s zavestnim izpolnjevanjem dolžnosti moremo uspešno izvršiti svojo nalogo in dospeti do polne zmage idealov.
V novem letu želimo vsem edinicam najlepših uspehov v njihovem delu za blagor kralja, naroda in domovine. Vsem bratom in sestram, naraščaju in deci pošiljamo tople bratske pozdrave!
ZDRAVO!
Beograd, 1. januarja 1939. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije
župni prosvetni tečaj na Tabora
Ljubljana, 5. januarja Po daljšem odmoru priredi župni prosvetni odbor od 6. do 8. t. m. v mali dvorani na Taboru župni prosvetni tečaj, ki naj vanj pošljejo vse župne edinice Čim več bratov in sester. Tečaj je bil nujno potreben, saj naša društva in čete selo potrebujejo dobrih prosvetarjev in prosvetnih delavcev. Predsedniku fcPO prof. Lojzetu Merčunu se je posrečilo dobiti za tečaj dobre predavatelje, ki bodo seznanili tečajnike z vsem potrebnim znanjem sokolskega prosvetnega dela.
Prosvetni tečaj bo otvorjen jutri ob devetih dopoldne z uvodnim nagovorom
župnega proavotarja br. prof. Lojzeta Mer-čuna, nakar ee bodo takoj pričela predavanja, ki bodo trajala po 8 ur dnevno v petek in soboto, v nedeljo, ko bo tečaj zaključen pa 6 ur. V tečaju bodo predavali bratje prof. Lojze Merčun, inž. Lado Bevc, Janez Horvat, Janez Poharc, dr. Pran Kandare, Zoran Polič, Slavko Bučar, prof. Jan. Kolar, Ivan Proeenc. Lojze Kovač, Jaka Spicar, dr. Joža Bohinjec, dr. Fran-ta Mis, Anuaka Jugova, aa zaključek pa bo v nedeljo predaval tudi o splošnem položaju slovanskega sokolstva prvi nam. staroste Saveza SKJ br. E. L Gangl. Tečaj bo obsegal vsa aktualna vprašanja, ki ee tičejo našega sokolstva: idejo, organizacijo, zgodovino, administracijo, tisk, Sokolsko petrovo petletnico, Tvršev telovadni sestav, socialno vprašanje v sokol-stvu, jugoslovensko idejo, lutkarstvo. dramatiko, higieno, sokolstvo in slovanstvo, biološko razlago soko'stva, govorništvo, sokolsko etiko in disciplino ln položaj že* ne v sokolstvu. Z ozirom na bogat in pester program tečaja vabimo vse bratske edinice, da pošljejo čim več tečajnikov in tečajnic v prosvetni tečaj. Bratje prosve-tarji, storite v polni meri svojo dolžnoji. Zdravo! — zupni prosvetni odbor.
Iz Trbovelj
— Proračun cestnega odbora. Sreski cestni odbor v Laškem je te dni razposlal vsem občinam svojega področja proračun dohodkov in izdatkov za prihodnje proračunsko leto. Po tem proračunu znašajo dohođ'ki 1,216.000 din in izdatki 1.854.361 din. tako da znaša primanjkljaj 638.041 din. ki sc bo nedvomno kril z dakla-dami na neposredne davke, kakor prejšnja leta. Pri postavki, vzdrževanje banovinskih cest, so osebni in upravni izdatki proraeunani na 27.430 din, stvarni, t. j. materialni izdatki pa na din 796.080. Postavka. vzdrževanje dovoznih cest, izkazuje 2.265 din, potrobščine eestne-ga okraja 268.586 din in izredni izdatki (nove gradnje) 760.000 din. Med dohodki je največja postavka prispevek banovine v znesku 814 265 din in izredni dohodki v
znesku 380.000 din, do: i m je poitevka dohodki cestnega okraja bolj pičla in znata le 21.300 din, kateri se pridružijo končno še prispevki železniške uprave v iznosu din 755. ki je najmanjša postavka med dohodki. — Kakor sc torej vidi, so dohodki cestnega okraja le majhni, dočim so potrebe velike, zlasti pri ra/nih eestnih regulacijah v Trbovljah in okolici, za katere bi preračunani znesek komaj zadostovati, toda potrebe so tudi v drugih krajih sreza prav tako velike in tega se Trbcvcljčani dobro zavedamo, zato uno tudi z doslej izvršenimi deli in reguiacijami zadovoljni,.
— Cankarjev literarni večer priredi v petek 6. t. m. ob pol 8   zvečer tukajšnje izobraževalno društvo »Mladi« v dru'tvenem prostoru meščanske ;ole.  Na sporedu bo: K.. Ju van: »Ivan Cankar« (esej), T. S:ijo-vic: Cankar in Kurent, (Cankar: Sultanove sandale. Iz moje samotne g enke mla<io*»ti in Dunajski večeri. Naito slede recitacije: F. Kozar: Moje srečanje z I. Cankarjem, Cankar: Tu»ja  učenost    (črtica)- Cankar: Odlomek  iz drame:  Pohujšanje  v dolini šentfloTJaneki. — Na tem večeru bodo nastopili trboveljski študentje in mladi absolventi, ki so se zdruiili v društvu »Mlad:«, da bi združeno dcJali na vsestranskem napredku svojega kraja, naroda in zemlje, kakor to objavljajo v svojem proglasu na pre-I bivalstvo trboveljske doline. Nalc-jja te m!a-! dine, katero bo njen položaj postavil v du-| hovno vodstvo naroda, je, da proučava in i se vživi v vse pereče probleme in si pri/a-| deva po svojih močeh ohiamti, kar je do-I brega in zboljšati, kar je slabega, zlasti pa bo posvetila vse svoje sile kulturno-pro-svetni povzdigi naroda in to bo ena glavnih nalog društva »Mladi« v Trbovljah.
NJEN GLAS V TREH DEJANJIH
Prvo dejanje (ženin): Moja Francka ima miren, melodičen, globok glas.
Drugo dejanje (mož takoj po poroki): Francka ima globok glas.
Tretje dejanje (mož): Ta baba ima hro-peč glas. ki mi gre vedno bolj na živce.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo.
RAzno
Beseda 50 par, daveK posebej, NaimanlM znesek 8 Din
Z.VSAKO PRILIKO Qajboijselnnajcenejše
>HubertusoK, površnike perilo ln vs   oblačila nudi
P K t. S & E K
Ljubljana   Sv Petra cesta 14
Približno 150 m jelhovine prodaja ponudbenim potom — Prostovoljna gasilska četa v Stari cerkvi pri Kočevju. Ponudbe naj se stavi povprečno po komadih ali za komade od 25 cm dalje. Rok za vložitev ponudb izteče 15 januarja. Jel-lovina je na vpogled na vaškem prostoru v Stari cerkvi. 192
BREZPLAČNO
Vam pomagam položiti privatni Izpit nižje gimnazije. Pišite pod značko: jlzpit za službo«:. 201
Veliko nagradno kegljanje
priredi
v dneh 6. in 8. januarja 1939 pri Useniku na Borštnikovem trgu v Ljubljani. Mojstri in ljubitelji kegljaSkega Sporta, Izkoristite to za Vas ugodno priliko, pridite po moško kolo, zlato žepno uro in 20 nadalj-nih krasnih dobitkov. Kegljanje traja od 9. zjutraj do 24. ure. Vljudno vabljeni! Odbor. 3046
s LUŽB E
Beseda 50 par. davek posebej. Nalmanlši znesek 8 Din
BRIVSKI POMOĆNIK
hiter in dober delavec, s finim nastopom, zmožen v vseh ženskih delih, išče službo s takojšnjim nastopom. Marčič Adolf, Slov. Bistrica. 150
POSTRE2NICO
najrajši lz Šiške, samo za dnevno delo od 7. ali 8. zjutraj do 3. ali 5. popoldne išem za takoj! Z glasiti se Je pri Regallv,
Verovškcva 54, nasproti nove Šišenske cerkve.
KVHARICE, SOBARICE
iekleta, otroške negovalke, prodajalke, — vsakovrstno osobje najhitreje namešča dolgoletno beograjskim družinam, hotelom n trgovinam Biro »Central«, Kolarčeva 10-L, telefon 26-228, Beograd. 191
"mim h innnrrrinnnn. n*m
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
Ia PIKICE IN KOKOŠKE zaklane in očiščene, razpošilja 10 kg Din 130.— franko poštnina. G Drechsler, Tuzla. 194
BUKOVIH CEPANIC
več vagonov prodam. Vprašati pri Serganu Martinu, Rečica, Laško. I5a
POSEST
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
^^^JOSTT^O^T^ŠO^^ V VARAŽDINU
visokopritlično, obstoječo iz 6 sob. 2 kuhinj, lepega vrta, velikega pritličja, kegljišča in kleti pod vso hišo — prodam, ker zaradi starosti opuščam gostilno. Gostilna je dobro uvedena že mnogo let. Cena 310.000 din. Naslov: Varaždin, Vrazova ul. 4, F. Pavlovič. 160
SOBE
URADNICA
išče sobo — z vso oskrbo — za
1. februar v mestu. Ponudbe pod »Točna plačnica«. 200
KUPIM
KUPIMO RABLJENO LOKOMOBILO
po možnosti za kurjenje z lesnimi odpadki, učinka 50 do 100 KS. Ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Masarvkova ul. 28. pod br. »K-4621«. 190
tU
Dvokolena, Šivalni motorji, stroji trtcikli pogresJJIVl
PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO
Otroški vozički najnovejših modelov
f
»TRIBUNA« F. BATJEL
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 — Podružnica MARIBOR*
Aleksandrova cesta 26
NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA ]•
NAS VAL
SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovih, roman, novela, modni pregled, novice is radijskega sveta, filmska smotra, nagradni natečaji
UPRAVA: Ljubljana, Knafljevs uliea 5.
Mesečna naročnina samo 12.— dinarjev.
PLEMENITI ZVOK
STARE VIOLINE
daje koncertu posebno noto: taka violina ima svojo dušo. Stradivari med radijskimi aparati je
RADIONE tipa 539 A
Din 5400.— za gotovino
Din 6000,— na 12 mesecev
Glas tega šestelektronskega aparata je čudovit. Mehak Je ln zvonek, nežen in silen, jasen in teman, vriska in poje. Tudi ta aparat ima svojo dušo. Za Vas, ki imate čut za glasbene finese, pride v poštev le aparat
RADIONE 539 A.
Zahtevajte takoj poseben prospekt! Poslušajte ta aparat pri nas ter pri naših zastopnikih!
n A Tlf Aii družba z o. z. v LJubljani |t*araJLJaw       Miklošičeva cesta it. J
Makulatura! papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. §
ES
GCSLHlf
t*			•
• a			
NAJVEČJA DOMAĆA DELNIŠKA  ZAVAROVALNA DRUŽBA
Zavaruje : življenje, požar, vlomsko tatvino, Jamstvo, nezgode, transport, steklo, točo, avtomobile, Živino. Lastne palače in zgradbe v Ljubljani — Aleksandrova e. 11 ln Gosposvetska c. 4. nadalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrov gradu. — Ravnateljstva v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Novem Sadu, Petrovgradu. Sarajevu in Splitu. Podružnice ln ekspoziture v vseb večjih krajih. Zastopstva po celi državi. Pojasnila daje ravnateljstvo za dravsko banovino v LJubljani, Tvrseva cesta 15, in vse njegove podružnice in krajevna zastopstva.
p. w.
50
lf zelenem peklu
_______ roman--
Poglavar je sklonil glavo na prsi. Ali je govorila stara bajka resnico? V indijanskih kolibah tega plemena so bili nekateri čudni predmeti. Tu je bil pergament, popisan s čudno pisavo, ki je nihče ni poznal; tu so bile tudi čudne težke puščice, ki so jih baje rabili beli možje, poleg svojih pušk. Nekoč pred leti so očetje bežali pred belim možem in s* skrili v pragozd. Ali naj poglavar ravna zdaj tako? Ali naj prekolne zemljo, na katero je stopil beli mož, potem pa zapove podreti šotore?
15ilo je mnogo vprašanj, na katera je bilo treba prav kmalu odgovoriti. A načelnik se je čutil starega in utrujenega.
Pogrebno petje po kočah je utihalo, a kmalu se je zopet oglasilo.
Nenadna misel je vzpodbudila poglavarja, da je hitro vstal In kakor da je naenkrat izginila vsa utrujenost, je krenil proti šotoru, kjer sta bila bela Ujetnika.
Straža se je molče umaknila in poglavar je stopil v kolibo.
Zagledal je dva moža. Enega mladega, ki je mirno spal, drugega starejšega, ki je zamolklo stokal.
Poglavar se je sklonil in se lahno dotaknil z roko obraza starejšega moža Začutil je vročico.
Poglavar je vstal in tiho odšel iz sotera Krenil je skozi naselbino proti čarovnikovi kolibi.
Bil se je že odločil, kaj bo storil
Beli mož mora ozdraviti Čarovnik mu mora vrniti moči in zavest, potem bosta pa beli mož in mladenič umrla. Umrla bosta tako. da se bodo nad vestjo o njuni smrti zgrozili vsi. ki bo prišla do njih. Umrla bosta tako, da bosta klicala smrt v zadnjih trenutkih svojega življenja. Duh poglavarjevega sina se bo približal in čeprav nikoli več ne bo osvobojen se bo veselil, ko bo videl kako umirajo njegovi morilci.
Mladenič je bil pieveč izčrpan in utrujen, da bi ga prebudilo zamolklo bobnanje in petje, razlega-joče se iz naselbine.
Petje je pojemalo in čarovnik se je vzravns.1 7-hor je spreletelo kakor šelest vetriča v kronah dreves.
Ni slišal kako so stopili v šotor rdeči možje in se sklonili nad polkovnikom Morriaom.
Odnesli so nepremično ležeče telo ven in ga položili k deblu svetega črnega drevesa, ki je edino stalo v naselbini. Sveto drevo s tisočerimi kriven-Castimi vejami in ovijalkami daje Indijancem kot eben črn les za loke.
To je bilo prvič, ko naj bi čarovnik lečil s svojim petjem belega moža. Ali bo čarovnija dovolj močna, da iztrga belega moža smrti?
To je bilo vprašanje, na katero naj bi odgovorili prihodnji trenutki.
Čarovnik se je počasi približal belemu možu in se sklonil nad njim. Naglo mu je strgal zadnje ostanke srajce, da so se prikazale bele prsi. Potem je stegnil roko in strgal še belo obvezo, zakrivajo-čo globoko rano na sencih. Rana še ni bila zacelje-na in polkovniku je pritekla po licu kri.
Slednjič se je čarovnik vzravnal in jel prepevati svojo molitev k velikemu duhu. Pesem je bila najprej mirna in tiha in tudi čarovnikove kretnje so bile umerjene. Napev se je neprestano ponavljal in tempo pesmi je postal hitrejši. Čarovnikove kretnje so tudi postale hitrejše in krčevitejše. V bolnika uprte oči so naenkrat čudno zažarele, kakor da je čarovnikova duša izginila. Petje se je izpremenilo v same krike, ki naj bi prepodili bolezen in v polkov-rakovem telesu naseljene hudobne duhove. Kar je polkovnik padel z obrazom na ležečo postavo. Sklonil je glavo nad bele prsi, tam kjer je bilo srce.
Ležal je nepremično kakor da je umrl. Iz rane tekoča kri je pritekla naenkrat še v enem curku.
Polkovnik Morris je počasi odprl oči in se zagledal v krone dreves.
Čarovnik se je vzravnal, segel v svoje okraske in strgal majhno usnjeno vrečico. Potem je pa počasi in rahlo obrisal rano večkrat s temno kroglico, ki jo je bil vzel iz vrečice. Slednjič je zmečkal kroglico med prsti in pokril z njo rano. Videlo se je, da trpi bolnik silne bolečine. Večkrat se je stresel, toda iz njegovih ust ni bilo nobenega glasu,
Kri je nehala teči in čarovnik je z zahvalno pesmijo naključji svoj obred.
Rjave roke so zopet previdno dvignile polkovnika in ga odnesle v šotor, kjer je spal mladenič. Mrzlica, ki je še malo prej stresala polkovnikovo telo, je bila izginila.
Carterju je rojila po glavi samo ena misel.
2elel si je, da bi naenkrat stopil« predenj tolpa Indijancev, odnašajočih ujetnika. Želel si je, da bi zagledal na stezici med grmovjem in drevjem naenkrat več rjavih teles in svoja prijatelja. Hrepenel je po boju, kakor menda še nikoli. Videl je v duhu, kako strelja v gručo sovražnikov, dokler je še kaj nabojev v samokresu, in kako osvobodi mladeniča in polkovnika. Morda bi pri tem sam izgubil življenje. Toda Csrter se smrti ni bal. Čutil je samo, da se je naklonjenost do mladeniča in polkovnika izpremenila v prijateljstvo in ljubezen, kakršne še ni poznal.
Moram jih dohiteti si je ponavljal polglasno in hitel po stezici.
Včasih je opazil sledove, potem jih je pa izgubil. Gon mu je pa govoril, da je na pravi poti.
Ni mu še bilo treba uporabiti sekirice, ni se mu bilo treba prebijati skozi goščo. Pragozd se je dvigal ob njem liki stena. Večkrat je zagledal kačo na stezici, pripravljeno iztegniti glavo in pičiti ga, pa jb je brcnil od sebe ali pa mahnil po nji s sekirico.
Carter je hrepenel po boju in nevarnost se mu je zdela prijetno razvedrilo.
Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jena — Za upravo Uk Ineerstnl dal Usta Oton Chrtatof — Vsi v Ljubljeni
Stran 6
»SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 5. Januarja 1939.
fitev. 4
saljapinova vdova toži šaljapinovo vdovo
Spor glede veljavnosti ločitve zakona in polovice stanovanjske hiše v Ameriki
SodižČe v Los Angelesu se bo pečalo v kratkem z zariimivim družabnim procesom. Vdova po slavnem pevcu Fedoru šaljapinu toži drugo vdovo po istem Fedoru šaljapinu in že to je za ameriški tisk velika senzacija. Slavni pevec je imel v Los Angelesu v Beverley Hillu hišo, cenjeno v našem denarju na blizu 5 milijonov. Zdaj pa prav za prav ni znano, komu ta hiša po zakonu pripada. Hiša je namreč sestavni del premoženja Fedora Šaljapina. razdeljenega v oporoki dokaj točno, toda ne tako jasno, da bi se mogla zadeva urediti brez sodišča. Vsa zadeva tiči prav za prav v dvojnem šaljapino-ve;n zakonu.
Fedor Šaljapin
Fedor Sa^iapin se je oženil leta 1898 v Moskvi s plesalko Yollo Ignjatevo, v katero se je bil zaljubil na gledališkem odru, ko sta skupaj nastopala v nekaterih operah šaljapinovega repertoarja. šaljapin je živel s to plesalko precej dolgo v srečnem zakonu, iz katerega se je rodilo devet otrok. Potem pa je nastopila doba nesporazumov, domačih prepirov in razprtij. Nekega dne je odšel Fedor šaljapin od doma. Kmalu se je sestal in začel živeti z Marijo petzoldovo, ki je tudi imela več otrok. K svoji prvi ženi se ni več vrnil.
Iz Ranguna poročajo, da je bil o božiču poskusen atentat na predsednika siamske vlade in sicer « strupom. Morilni naklep je bil pravočasno odkrit in atentator aretiran. V njem so spoznali člana tajnega društva, ki se je hotelo z japonsko pomočjo polastiti vlade v Siamu. K naklepom tajnega društva je spadala tudi zarota proti mlademu siamskemu kralju Anandi ob njegovem povratku v domovino. Varnostne oblasti so pa tudi ta atentat preprečile.
Ki al j Ana m ud
V Slamu se borita za vlado dve struji, eno podpira Japonska, drugo pa Anglija. Obe velesili hočeta imeti vpliv na Siam, Anglija v zaščito svojih držav v Indiji, Japonska pa za svoje prodiranje na azijsko ■ celino. Sedanj- siamski kralj Ananda Ma- i
Da bi nekako uredil to zamotano razmerje, se je obrnil v novembru 1927 na sovjetsko sodišče v Moskvi, kjer je razmeroma lahko dosegel ločitev zakona, kajti sovjetska sodišča so smatrala zakonske zveze samo za civilne pogodbe, ki jih lahko katerako i stranka razveljavi in razveže.
V ločitvenem aktu pa je bila tudi finančna določba. Fedor šaljapin se je prostovoljno zavezal plačevati svoji ženi mesečno 5000 francoskih frankov po teda-rfjem tečaju. Ta znesek se je avtomatično zvišal na 10.000, ko je bil lani francoski frank razvrednoten. Predsednik sovjetskega civilnega sodišča pa ni mogel ugovarjati tej prostovoljni obveznosti, pač je pa izjavil, da je po takrat veljavnih sovjetskih običajih skrajno nemoralno, če mora mož plačevati tako visoke alimente svoji ženi samo zato, če se loči od nje. Povsem v duhu te izjave o izredno visokih alimentih so odmerili Fedoru šaljapinu pristojbino za ločitveno razsodbo in sicer pičle 3 franke.
Z ločitveno listino v roki je sklenil Saljapin pravnoveljavno zakonsko zvezo z Marijo Petzoldovo. Zdaj. po razdelitvi ie-gatov šaljapinove oporoke, je priglasila prva saljapinova žena Yolla svojo zahtevo Ona zahteva v prvi vrsti polovico hiše v Beverley Hillu, na katero je šaljapin po Čudnem naključju pozabil, ali pa jo je v svoji oporoki omenil na način, ki je vso zadevo kompliciral in povzročil, da pride sodeče.
Obe  stranki  sta     poklicali  na pomoč
najboljše pravnike, ki pravijo, da je zadeva precej zamotana, da bi se moglo o nji še vnaprej jasno izraziti. Po njihovem mnenju je celo nevarnost, da bo požrlo pra^ dani velik del vrednosti sporne Liše, če s bo pravda zavlekla in če ostaneta ot • stranki nepopustljivi. Ker toži Yol-La saljapinova istočasno na razveljavlje-nje ločitve iz leta 1927, izrečene po sovjetskem civilnem sodišču ter utemeljuje svojo tožbo z raznimi okolnostmi, med drugimi tudi s to, da je plačal šaljapin za ta proces, s katerim se je zavezal plačevati rento po tečaju franka od 5000 do 10.000 mesečno, samo pičle tri franke pristojbine, torej znesek, ki nikakor ne odgovarja razmerju, bo to za ameriško sodišče ena najzanimivejših civilnih pravd naših dni.
hidol je bil star 7 let. ko je revolucionarni pokret strmoglavil njegovega očeta. Mladi polkovnik Fva Bahol je dosegel moč. po kateri je hrepenel kot vodja demokratskega pokreta proti avtokratski vladi kralja Preadhipoka. Kmalu je pa pokazal, da mu je šlo za vse kaj drugega m ne za demokratično idejo On ni samo prestrigel kraljeve moči, temveč je močno okrnil tudi pravice komaj ustanovljenega parlamenta. Bil bi se proglasil za diktatorja, da se ni bal notranjega ministra Luana Pradita, siamskega Lenina in njegovega močnega pokreta.
Proti njemu je pa organiziral fronto pristašev gesla Azijo Azijatom. Ta pokret simpatizira z Japonci. Fya Bahol je hotel med sovražnim razpoloženjem Daljnega vzhoda proti zapadnim velesilam izpreme-niti papirnato prijateljsko pogodbo Siama z Japonsko v pravo zavezništvo. Te račune mu je pa prekrižala intervencija angleškega diplomata, poslanega nalašč v ta namen v Bangkok. V deželi je zavladalo revolucionarno   razpoloženje     in revolucionarni
duh so najbolj podžigali v Siamu živeči Kitajci.
Da bi zatrli revolucionarni duh so poklicali lani v novembru v domovino 13 let starega kralja Anando, čeprav bi moral po ustavi prevzeti iz rok regentov vlado šele
čez dve leti, ta čas bi pa moral v Lausanni še študirati. Med njegovim potovanjem so odkrili Angleži zaroto. Pripravljen je bil atentat v C lombu na Cevlonu. kjer naj bi se bil mladi kralj ustavil. Njegov obisk je bil seveda takoj odpovedan. O posku-šenem atentatu s strupom na ministrskega predsednika domnevajo, da naj bi bil pripravil tla revoluciji, ki so jo pa Angleži pravočasno preprečili.
Triurni „Cyrana
de Bergeraca"
Premiera Rostandovega »Cvrana de Bergeraca« v Francoski komediji je bila pravi triurni. Ker je bila premiera v ponedeljek, ko imajo po stari tradiciji pariški študentje pravico do 500 vstopnic po znižani ceni, je bil Molierov dom kakor med vojnim obleganjem, študentov je prišlo namreč blizu 5000. Ker niso mogli vsi dobiti vstopnic, so hoteli preprečiti še drugim vstop v gledališče in zato so med recitiranjem Rostandovih stihov zasedli vse vhode. Policija jih je raz gnala, toda še do'go po začetku predstave so se razlegali v okolici Francoske komedije klici: Cvrana hočemo, če pomislimo, da niso hoteli 28. decembra 1898 ravnatelji gledališča Saint Martin ob premieri Cvrana dovoliti niti franka za kostume Rostandovih kadetov, ker se je splošno trdi:o, da bo Ro-standova igra klavrno propadla in da bodo Parižani igro v stihih gotovo izžvižgali, moramo priznati, da gledališki ravnatelji včasih prav nič ne razumejo svojega občinstva
Naš Levar v vlogi Cvrana
2e takrat, pred 41 leti je bila Rostando-va premiera triumf, kakršnega gledališki pariz nikoli več ni doživel. Občinstvo je bilo v začetku hladno, polagoma se je ogie lo in ko je Cvrano končal svoj dvoboj spremljan z refrenom: »Ob koncu pesmi glej, te pičim«, je občinstvo gromovito zaploskajo. Ljudje so vzklikali, ploskali in klicali avtorju, tako da se je končala igra šele ob dveh ponoči, čeprav bi se bila morala končati o polnoči. Tako dolgo so namreč ljudje vzklikali in ploskali. S tem je bila slava gaskonjskih kadetov zagotovljena in razširila se je po gledališčih vsega sveta. Slavni francoski igralec Coque-lin je dal Rostandovemu junaku obličje in duha, ki mu ga nihče več ne bo znal dati, čeprav igra zdaj Cvranovo vlogo igralec Bruno t zelo dobro. Letošnji Cvranov uspeh ima pa tudi nekaj skupnega z njegovim uspehom 2S. decembra 1898. Tudi letošnji Pariz je že do grla sit naturalizma in rad pozablja na trdote naše dobe v romantičnem izletu med francoske viteze, njihovo bravuro, poezijo in ljubezen.
še o finančnem škandalu v Ameriki
Ameriška kriminalna policija išče v zvezi z afero koncerna Mc. Kesson & Robbins osem mož. ki so baje z od e ruš t-vom m izsiljevanjem pripravili generalnega ravnatelja koncema Filipa Mušico skoraj ob polevico poneverjenega premoženja. Grozili so mu, da bodo odikriU oblastem njegovo preteklost in Coster Musica
je moral baje sprrti kupovati njihov molk. Dva osumljenca sta policiji znana že iz drugih takih afer. Ostala preiskava v zvezi z miUjardnimi sleparijami je bila za božične   praznike ustavljena.
Na podlagi Mu sic ovih zapiskov in drugih dokumentov so ugotovili, da bi se bil
lahko Musica leta 1928 umaknil iz javnosti z milijonskim premoženjem. Takrat je imel blizu tri milijone, pridobljene z razmeroma reamimi in poštenimi kupčijami, toda šel je predaleč, izvažati je hotel ca svetovnem trgu s svojim koncernom, ki ga je jel organizirati okrog stare tvrdke Mc. Kesson & Robbins. Potem je pa prišla v Ameriki gospodarska kriza, začeta s »Črnim petkom« na newyor§ki borzi le-
Detekti vje odložil slušalko in segel po klobuku. To je bil zanj neprijeten trenutek: Obžalujem, je dejal razočarano, — zdravnikova izjava je odvrnila od vas vsak sum. Niste mogli pred dvema dnevoma umoriti človeka, ko že štirinajst dni ne moreie delati s rokami.
— Kaj vam nisem tega povedal? — se je posmehoval Dubois. Warner je pozdravil in zaloputnil vrata za seboj. bois je počakal, da so utihnili odmevi njegovih korakov, potem je pa odšel smeje na hodnik, potrkal na nasprotna vrata in vstopil.
— No, kaj je? — je vprašal skrben glas iz naslanjača pri peči.
— Vse je v najlepšem redu, — je odgovoril Dubois zmagoslavno. — To je bila sijajna misel, povedati zdravniku svoje ime namestu tvojega za primer, da bi padel name sum, da sem morilec. To je moj novi sistem. Jutri izgineva in privoščiva si počitnice na rivijeri.
Mladi, plešasti mož kalnih oči, ki je imel obe roki obvezani, je prikimal in dejal občudujoče: Ti misliš na vse, Lawrence, in mojo nesrečo si porabil v to, da si zabrisal tem vragom sledove. Navzlic temu bo pa najbolje hitro odpotovati na celino Zamenjava imen bi lahko prišla na dan, če bi naju zdravnik videl.
— Vse je pripravljeno za odhod. Še
ta 1929. in pri Musloovd zapravljiv osti so
milijoni kmalu naahnflt. Takrat je bil prisiljen k poneverbam, da bi chranil videz blagostanja in nedotakljivosti svojega bogastva.
Pred samomorom je napisal Musica preiskavo vodećemu državnemu tožilcu pismo, v katerem prevzema vso krivdo za poneverbe nase. V pismu pravi, da je vedoma prevtredus aH prem< žen je tVrčJke, da bi ohranil tečaj delnic, dotlej da bi se mu pcerečila velika kupčija, s katero je hotel sanirati tvrdko. O tvrdki pravi .ia so jo izsesali bankirji, advokati, revizorji, cenilci in nesposobni ravnatelji. Musica trdi, ua premožen;'sko sstanje koncema ni bilo slabše ob krahu kakor leta 1929 in da 30- povzročili njegov polom nervozni uradniki, ki so uvedli tajno preiskavo o stanju > premoženja, da bi za brisah lastne grehe s tem. da so izročili pravici ravnatelja podjetja.
V holandskem turnirju je bila mala igra naključja, da sta bila oba zmagovalca obenem po letih najmlaiša, kateri je kot šahist boljši se še ne da reči. Će bi pa hotel kdo staviti, da se bo eden izmed nj h kir.a-lu spoprijel z Aljehinom v boju za svetovno šahovsko prvenstvo,, bi ta stvar ne bila drzna, čim je v turnirju odpovedal Flohr. bo moral svojo pravico do spopada s svetovnim mojstrom odstopit! nekemu drugemu in ta ne bo nihče drugi nego eden izmed obeh prvih zmagovalcev, ^ežje bi bilo staviti, kdo bo to Fine ali Keres. Pa tudi tu se bo sreča najbrž nasmejala mlajšemu.
S Finom in Keresom se zopet začenja šahovska romantika. Pred leti je kazalo, da se slaven šahist ne more več pojaviti kar čez noč. da je potreba za to ne samo marljivo in temeljito studiranje, temveč imeti tudi primerno prakso. Naenkrat sta se pa pojavila na čelu svetovnega šaha dva mladeniča prvi ima za seboj pet let šahovske prakse, drugi pa samo tri leta. Sicer je pa skoraj neverjetno, koliko mojstrskih turnirjev se da odigrati v pet h letih. Fine je igral m^nda na dvajsetih. Toliko turnirjev bi zadostovalo pred svetovno vojno malone za vso šahovsko karijero svetovnega mojstra.
Reuben ali Ruben Fine ie Američan, kakor njegov najboljši prijatelj Rzeschevski samo da je bil tudi rojen v Ameriki in sicer 11. oktobra 1914 v New Torku. Pa tudi njegov rod ne živi v Ameriki dolgo, kajti šele njegov oče se je preselil tja iz Ho-landske. Prve vesti o Finu je pr nesel v Evropo Aljehin po svojem turnirju v Ne\v Yorku leta 1927 Tokrat se je seznanil z niim kot z naimla.-išim gledalcem na turnirju in nasprotnikom v simultanki. Šele šest let pozneje ga ie spoznal kot pravega tunvrskega nasprotnika v Pasadeni. Tam Fine ni dosegel velikih uspehov, doseeel ni niti 50^ točk. samo 5 izmed 11. Toda svetovnega moistra i*1 m>eova igra tako navdušila, da je proglasil tega začetnika
Legende o morskih psih
William E. Young pripoveduje v svoji knjigi »Tigri globin« nekatere stare legende s Havajdkih otokov o morskih psih. Vsak otok Havajskega otočja ima svojega kralja morskJi psov. Nekje pred Honolul-skim pristaniščem živi kralj, najmočnejši nad vsemi morskimi psi, veiiki Kamo-hoa-lii, vrhovni vladar tistih, ki žive v Havajskih vodah. Njemu pripisujejo magične sile, za kater.mi daleč zaostaja moč manjš.h kraljev morskih psov. V mnogih havajskih pravljicah se govori o rešitvi ljudi po čuvarjih morskih psih. Takih rešitev je bilo
V Starih časih mnogo. Pomembni zgodovinski dogodki so napotili več sto domačinov na morje in nič se niso bali nevarnosti, ker so se zanašali na blagohotnost božanskih morskih psov. Viharji na morju,
južni ali severni veter, napori, vožnje po morju in celo smrt se jim ni zdela strašna.
V trenutku največje nevarnosti privede morski pes svojo povodno družino, da zaščiti ljudi.
Mogočni morski pes Kanhiti zna celo napovedovati vetrove, če preti nevarnost se pojavi njegova družina ob čolnu ali ladji in ponudi svoje usluge kot vodič do najbližje obale. Ce se poleže vihar, ko se še ne vidi suha zemlja je domačin, ki je žrtvoval morskemu psu sok zelišča a\va. lahko prepričan da mu pomoč ne bo odklonjena. Domačin zakuri v svojem čolnu, in pripravi pijačo iz zelišča awe. Takoj se pojavi družina morskih psov, ki sprem-
danes vnovčim plen, — je dejal Dubois.
— Pst — je zašepetal plešec, — čuj! Zaslišala sta po hodniku bližajoče se
korake.
— Zdaj se raje izmuznem, pridem pozneje, — je zašepetal Dubois in tiho izginil. Čez dvajset sekund je pa zakričal: Vstopite! In ko se je obrnil, ga je obšel paničen strah. Kljub temu je pa dejal: Kaj prihajate znova, gospod inspektor? Kolika čast!
Detektiv ni bil sam. — To je miss Talbotova, — je dejal policist v pojasnilo.
— Sem nevesta nečaka lorda Arran-dossa, Alee Hetheringtondova. Inspektor me je vzel s seboj, srečala sva se na komisarijatu... To je neumnost, toda moj ženin je osumljen kot dedič umorjenega lorda ...
— Kaj bi radi od mene? je vprašal Dubois hitro. — Ne zanima me vaš ženin in njegove zadeve.
— Obžalujem, da sem vas oropala časa, — je dejala lepa elegantna dama. — toda potrudila se bom govoriti kratko. Lord Arrandoss je bil velik ljubitelj rož. Kot tak je slovel. Posrečilo se mu je vzgojiti posebno vrsto kamelij. zelo nežne barve cvetov in z rdečkastim cvetnim prahom To je nekaj edinstvenega. Te kamelije rasto v zimskem vrtu. čez katerega je bežal morilec.
Duboisa je obšel strah, vendar je pa premagal svoj notranji nemir.
Hladna luč
V Nelsparku so postavil: svetilke, ki dajejo pri enaki porabi toka in povsem ne-znantnem izrazevanju toplote 120krat več svetlebe kakor navaJne žarnice. Lumilino ve žarnice so cevke z neznatno Količino živega srebra in neona S-ene cevke so poprašene s sveti ika^očimi se barvami V odlomku sekunde po vključitvi toka se prkaže slaba modra luč, bogata na ultra-vijoliča3tih žarkih. Ti žarki padajo raz stene žarnice in te jih šarijo naprej kot vidno svetlob"*. Svetloba je zelo ja-roa in njen ton je odvlaen od barve stene, s primerno sestavo barv dobimo dnevni svetlobi zelo pod: tono luč.
Te žarnice izz?recriinjajo električno energijo v svetlobo, toda ne porabro jo toliko sa biezprmebno izpremembo v toploto kakor je to pri običajnih žarnicah Električni tok se torej brez izgube spreminja v svetlobo.
za šah"sta ,ki bo nekoč ogražal njegov naslov. Bodoč: Finovi uspehi pa niso dali Aljehinu prav. Na ol mpijadi v Folkestonu je temeljito razočaral, v Sirakuzi je bil tretji za Rzeschevskim in Kashdanom, na olimpijadi v Varšavi je prekorač 1 samo za pol točke polovico možnih zmag v Lodsu je bi v slabšem turnirju drugi skupaj s Kolskim  za Tartako\verjem.
To so bili v glavnem vsi uspehi prvih dveh let njegove šahovske karijere in čudno je bilo samo to. da je mnogo bolj slovel nego bi človek pričakoval, sodeč po njegovih uspehih, šele v Hastingsu je b'l prvi pred Flohrom pa tudi za to zmago se je moral zahvaliti samo Flohrovi površnosti. Bilo je takoj prvo kolo in Flor je igral partijo tako sijajno kakor redko poprej. Ko je pa dosegel že očitno dobljen položaj je napravil grobo napako in izgubil partijo. O zmagi na turnirju je torej od'očilo samo naključje, ker na njem ni bilo toliko močnih šahistov. da bi se mogla tako važna točka še nadoknaditi.
Prvi Finov velik uspeh je bil turnir v Notinghamu, kjer je delil tretjo nagrado s Capablanco in Botvinikom. Pač je bilo pa predlansko leto zanj gugalnica uspehov. V Margati se je prvič zvezal s Ke-resom, ko sta delila prvo nagrado. Potem je v Kemeri naenkrat padel na deveto mesto, a na Semmerinsru se je zopet dv gnil na drugo za Keresom. potem je pa v Ha-stingsu zopet padel. V njegovih uspehih se zrcali tudi njegov značaj. Fine je zelo nadarjen, pa tudi zelo lahkom'seln. Samo na Semmeringu je igral previdno in izgubil ni nobene partije. Dobil je pa samo dve izmed štirnajstih, tako da je postal tam kralj remisov. Potem je pa ta sistem raje opustil ker se je b?l izračunal da dva remisa ne prineseta nič več kakor ena zrna era in en poraz. čiKlno se je z n^im poigrala usoda na Holandskem Od prv;h šestm partij je dovolil pol točke samo Canahlanci, potem je pa od osmih kol reS;l samo tri točke in samo slučajno dohitel Keresa.
ljajO Čoln, odpirajo gobce in sprejemajo žrtev in plavajo proti suhi zemlji, ki se kar naenkrat pojavi pred Čolnom. Žrtvovanje avve je tako učinkovito, da so domačini v čolnu, da ne izgube smer prepričani, da bo vsak čas zapihal ugoden veter in jih pognal naravnost proti obali.
Ljudi iz Luia je vedno spremljal in ščitil bog morskih psov. Eden izmed njih je plul v Čolnu iz Kauaj na Havaji in vso pot je moral veslati v tako gosti megli, da je videl komaj nekaj korakov pred seboj. Vsa njegova umetnost je izvirala od morskega
psa. ki je vodil čoln. Od teh luiskih mor-sk.h psov izvira tudi znanje lova letečih
rib V mreže in poseben način prikrivanja potovalnih čolnov, ki se je ohranil do naših, časov.
Smrtni žarki
Na sestanku American Institute so razkazovali kratkovalovno ultra vijoličasto žarnico, ki 9o njeni žarki ubijali bakterije
in druge drobne živalice ljudem pa niso Škodovali. Te žarnice postanejo učinkovito orožje proti raznim škodi jivežem #vii m
pijač. Pri tem pa smrtni žarki ne škodujejo živilom.  Posebno  učinkovito se bodo
dali uporabljati v trgovinah z živili, kjer bodo ščitili razstavljeno blago, da se ne bo pokvarilo.
Podobno bodo sterilizirali tudi posode in papir, kamer .spravljajo oziroma zavijajo živila. Tako obsevane posode nam nudijo popolno jamstvo, da ni v njih nobenih bolezni povzročujočih zarodkov. Takega jam stva ne more nuditi nobeno še tako temeljito umivanje.
— Cveti so bili zelo visoki, — je nadaljevala mlada dama, — samo mož visoke postave je mogel zadeti ob nje.
— Nisem bil v tem zimskem vrtu — nikoli nisem videl teh rož, — je vzkliknil Dubois ves bled, — pustite me vendar že pri miru.
— Kako neki je pa prišel ta edinstveni rdečkasti cvetlični prah kamelije na vaš klobuk? — je vprašala mirno miss Talbotova. — Opazila sem to, ko sem čakala pri vas v predsobi.
Dubois je zrl nekaj Časa nepremično na svoj klobuk, ki ga je držala zdaj dama v roki, potem so mu pa menda živci odpovedali, poteze njegovega obraza so se povsem izpremenile. — Cujte — je dejal hropeče, — saj ga nisem mislil umoriti. Morilnega namena nisem imel, streljal sem samo v samoobrambi Jaz...
Tedaj je pa stopil inspektor VVarner naprej in dejal mirno:
— Pojdite z menoj Dubois, podrobnosti nam boste pripovedovali na komisarijatu, ko vam zdravnik odstrani obveze. Vam pa moram čestitati, miss Talbotova. Jaz sam bi najbrž ne bil opazil izdajalskega cvetličnega prahu na klobuku.
— O, da, gotovo, — je dejalo dekle in povesilo skromno oči, — če bi ga bili sami posuli s prahom — iz svoje škatlice za puder, gospod inspektor.
A. BARBER:
Cvetlični prah
— Umor? je ponovil Lawrence Dubois in namršil obrvi — O tem ne vem ničesar, dragi inspektor. — In zarezal se je
posmehljivo  detektivu,  skrivajoč obe j roki za hrbtom. Izšolanemu očesu izku- i senega kriminalista ni ušla senca nemira v zaslišančevem obrazu.
— Vi ničesar ne veste o umoru lorda Arranrossa? Svarim vas. Vaše besede lahko veljajo za dokaz.
— Niti pojma nimam, o čem govorite, — je dejal Dubois brezbrižno.
— Morda ste pozabili na to — je nadaljeval detektiv strogo, — toda pomagati hočem vašemu spominu. Pred dvema dnevoma, ponoči, se je nekdo splazil v palačo omenjenega lorda. Vlomilec je odprl starinsko blagajno v knjižnici na način, ki ga ne pozna mnogo mož . . . Našli smo odtise prstov in ti so mi povedali, kdo je storil to.
— Zelo zanimivo —, je zamrmral Dubois.
— Mož ki je to delo opravil, — je nadaljeval detektiv. — je pobral iskane dragulje in hotel pobegniti, toda na pragu je srečal lorda, ki je držal v roki samokres.
— Warner je umolknil Njegov vprašujoči pogled se je srečal s trdimi skrivnostnimi očmi slokega moža? sedečega na robu naslanjača. Vlomilec je ustrelil
prvi. — je nadaljeval — in pobegnil čez zimski vrt, kjer je pohodil nekaj rastlin. Mudilo se mu je, temu dečku. — Wainer je stopil korak bliže in dejal re-r-no: Dubois aretirani ste, ker ste osumljeni ...
Dubois je divje kriknil: Kaj ste znoreli? Saj vam vendar pravim, da o tem ničesar ne vem. Niti noža in vilic ne morem držati v rokah, kaj šele, da bi mogel odpreti blagajno in ravnati s samokresom. Kar poglejte! — in Dubois je pokazal svoje roke.
Detektiv ie zrl nekaj časa začudeno na roke, skrite v belih obvezah, potem je pa vzkliknil: Mene ne boste preslepili s to gazo. Pokažite ...
— Ne dotikajte se me! — je zaklical Dubois. — Pretrpel sem že dovolj bolečin pri obvezovanju. Če mi ne verjamete, pokličite zdravnika doktorja Bronslova.
Warner je okleval. — Bronslov? Obrnili ste se na nepravega zdravnika; to je moj prijatelj.
— Telefonirajte mu torej, morda boste verjeli njemu.
Detektiv je odložil slušalko in segel kal kolesce.
— Ali je pri telefonu doktor Bronslov? Da, rad bi vedel, da-li ste obvezali nekega Duboisa ... Da, Fairview-Terrasse številka 7 In pravite, da že štirinajst dni ne more rabiti rok? Ali ste prepričani o tem? Hvala, na svidenje!
Berba dveh velesil za Siam
Zaenkrat so Angleži ukanifi Japonce in preprečili
revolucijo v Siamu
Američani Reuben Fine
Z njim in s Keresom se zopet začenja šahovska romantika