62. številka. Ljubljana, četrtek 17. marca. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati u avstro -o gorsku dežel«' /;i celo leto (8 gL, za pol leta 8 gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto Vi gld., v.i četrt leta 3 gld. .'30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. V.w pu4ilj.injc Dl dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta, — Za tuje debele toliko več, koliko' poStnina Iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah m za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljanu za četrt leta '2 pld. 50 kr., po i> o A t i prejeman M četrt leta .5 gold. — Za oznanila se plačni.« od četiristopne petit-vrste <> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in \ kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopill se ne vračajo. — Uredništvo }« V Ljubljani v Franc Kolmanovj hiSi „gledališka stolna". Oprav niStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. ailuiii istrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiži. Novi ruski car Aleksander III. Aleksandrovič, sin umorjenega, < rojen je 2G. februarja 1845. leta, torej star 3P> i let; tedaj je v dobi, ko je človek odvrgel mla- s dostne nezrelosti in dospel na vrhunec duševne i moči in podvzctnosti, ko človek več ne lovi < po negotovih in nepremišljenih poskušaj ih, \ nego si je svojega cilja in namena v življenji i popolnem v svesti. 1 Dosti dobrega se od novega carja pričakuje. Dober glas je imel uže kot cesarjevič 1 naslednik. On sploh velja ne le kot dober Rus, < nego tudi kot dober Slovan. Zavoljo tega mu i Nemci ni j so prijatelji, pa tudi baje on njim ; ne. Kot prestola naslednik je bil leta 1870 z 1 rusko politiko svojega očeta jako nezadovoljen, ker je oče podpiral Nemce preveč in Francoze preveč v njihovo oblast dal. Zmirom je na glašal svoje simpatije za Francoze, te naravne zaveznike Slovanov. V njegove; družbi se nij smelo nemški govorit'. Tudi njegova žena, rojena danska princesinja Dagmar, ne more Nemcev, ki so tudi njenemu narodu toliko krivice storili, kakor vsac«mu sosedu, kateremu so jo delati mogli. Novi car ima vse osobne lastnosti dobrega , vladarja. On je temeljito izobražen, delaven in pogumen mož. Da je pogumen, in ne kak navaden statist, dokazal je ha pr. v zadnjej vojski, ko je kot poveljnik jednega dela ruske vojske delil z vojaki vse težave dolzega vojevanja v najslabšem vremenu in ob največjih štrapacih in po sodbi ne le ruskih temuč tudi inostranskih vojaških kritikov prav izvrstno svojo povelj m-" ko vojno nalogo reševal. In kaj je treba za njegov pogum večjega dokaza iskati, j T« letele Zvesta ljubezen. (Historična povest koncem 14. stoletja; iz ruščine po Uestuževeni preložil Pr. Gabršek.) „To ne more biti" ! reče Simeon Vojeslav, bogat kupec Novgorotski, svojemu bratu Juriju. nKakor ne stojita dve solnci na nebu, isto tako se to nikedar ne uresniči. Sicer prav trdiš, da je tvoj ljubljenec Roman Ja-senski dober in čeden, da je Novgorodu zvesto in verno služil in da je uže mnogo pretrpel za sveto Rusijo. Res je, njegova beseda mnogo velja v narodnih zborih in posvetovanjih, on je izurjen v bojnih igrah, z vsakim uljuđen, — le nekaj mu manjka" — Simeon ponosno pristavi, igraje se s kliuči ob pasu, — „le nekaj, on je reven, in tedaj ne bode moja hči Olga nikdar njegova!" — „Nemaš li", odgovori Jurij, trgovski predstojnik slovenskega predmestja, „nemaš li, | neuo li je to, da mora stopati od krvavega I trupla umorjenega očeta na prestol s zavestjo, : da bodo morilci odslej z enako doslednostjo stregli po njegovem življenji! Za istinito nij zavidanja vredno vladarsko mesto, na katerem nij samodržec svojega življenja v svesti si ni en hip, kjer nema skoro nikoli pravega mini. Zato treba moža, ki ima moževsk dolžnost ni čut in pogumno srce, katero se ničesa ne straši, karkoli naj pride. Na te lastnosti in na tako mišljenje novega ruskega carja se bodo delale in se uže delajo po novinah vsega sveta kombinacije in ugibanja o bodočnej evropskej politiki, o novih zvezah itd. No za denes so menda take kombinacije Se vendar prenagle. Pozabiti se tudi ne sme, da je uže stara prikazen pri vseh monarhično vladanih narodih, da od prestolnib prinčev mnogo liberalnih ali svobodnostnih zavodov in koristnih novotarstev pričakujejo. Mi Slovanje le želimo, da bi se bratovski ruski narod ne motil v tacih lepih pričakovanjih od novega carja in res upamo, da se ne bode motil. O umoru ruskega carja. Poročil o grozovitem umoru v Peterburgu je mnogo, a se ravno zarad tega ne vjemajo. Nekatera trdijo, da je zločinec, ki je pivo bombo vrgel, ujet, a drugi da je ubegnil; drugo poročilo zopet pravi, da sta oba zločinca ušla in tretje, da so napastnika, ki je vrgel drugo bombo, kozaki umorili. Naj po verjet nejših virih dopolnimo svoje včerajšnje poročilo. Loris Melikov je načrt zarote baje poznal uže tri dni pred katastrofo ter je prosil carja, naj se nekoliko časa javno ne vozi. Car mu j prošnje nij uslišal. On je imel navado, da ji' brate, sam dosti zlata V Potrebuješ li ti bogatega zeta, ko pa ti je vendar moči pot njegov od hiše do altarja posuti s zlatom V" — „Popolnem istina!" zavrne Simon zavestno ; „kdo pa mi je porok, da se Roman ne ženi le zbog denarja?" „Njegovo srce in dela njegova!" odgovori brat. »Kdor iz prostega nagiba krv in mladost domovini posveti, kdor najprvi svojo dedovino upepeli, da je ne oropajo sovražniki Novgo-rodski, oni ne zameni svoje duše z bogatstvom kacega dekleta!" „Ne zahtevaš li, ljubi brat", vpraša Simeon skoraj zasmehljivo, „naj bi vtopil svoj najlepši, nenadomestljiv biser v tožnih valovih Volhovskih, naj bi zaročil svojo hčer možu, koji niti toliko nema, da bi si kupil otep slame v zakonsko posteljo, čegar ljubljenec, njegov konj, se pri sosedu mora pasti ? Pri-stuje li takov soprog mojej hčeri ? Njej so ladije na morji; kaj pa njemu? tfrjavi v | zraku !u — vsako nedeljo v inženirskej jahalnici imel parado nad onim polkom garde, ki je imel mej tednom v zimskej palači službo. Več tednov car Aleksander II. tega nij storil, nedeljo pa je bila zopet ta parada. Car je bil posebno dobre volje, pogovarjal se z višjimi častniki in se je potem odpeljal iz jahalnice v Mihaj-lovo palačo k velikej kneginji Katarini Mihaj-lovni na zajuterk. Kočija je bila zaprta ter jo je spremljevalo osem kozakov ua konjih carjeve osobne garde. Za kočijo se je peljal v saneh policajski obrist Dvoršecki. Car Aleksander se je kmalu vrnil iz Mihajlove palače. Ko se je peljal domov ob vrtnem zidu Mihajlove palače in dospel do Katjirininegu kanala, zagrmelo je naenkrat in ranjena sta padla b konj dva kozaka in več mimogredočih. Carje ukazal ustaviti in kočijaž je moral ubogati, dasi je ugovarjal, ker se je bal za carja. On stopi iz jako oškodovanega voza in videč okolo seb<- ua tleh ranjence, ukazal je, da se najprej tem pomaga. Malo korakov pred soboj pa je opazil v gnječi zločinca, katerega je z obema rokama oklenil neki kozak. Zločinec je držal v jednej roki bodalo, v drugoj pa revolver. Ime mu je Rusakov. Car stopi k njemu čisto mirno in ukaže, da ga odvedejo, potem pa se peš napoti domov. Komaj pa stori par korakov, pade mej njega in Dvoršeckega druga bomba. Oba padeta ranjena na tla. Tako silno je bomba razpoknila, da se je grom slišal po večjem delu Peterburga. Ko si! je dim razkadil, videli so carja mej ranjenimi na tleh. Dvoršecki, dasi močno ranjen, nesel je vendar nesrečnega carja v svoje sani, lejtenant Henrikov pa sname carju čelado s krvaveč«' glave ter ga pokrije se svojo čepico. Mej tem je na Na takov način pričkala sta se brata, a nijsta se mogla porazumeti. in žalosten odide I Jurij. — Starega misli so bile utopljene v Romana in v Olgino osodo. Očetovska ljubezen ga nij še zapustila. Vrhu tega je ljubil Simeon svoje rodno mesto Novgorod nad vse, kar ravno je bilo uzrok njegove mržnje do Romana, kateremu se se nij posrečilo, pri svojih someščanih s kakim posebnim činom proslaviti BO, akoprem je bil sicer zaslužen miadenič. Zla u pa se mu je Roman pristudil v javnem zboru, kjer mu je očito nasprotoval. Sicer je Simeon kmalu uvidel napačnost svoje trditve, a red-kokedaj oproste stareji oporekanju mlajših; tako tudi tu. Akoprem bogat in v trgovskih rečeh na trdnem, izbral je ipak svojoj hčeri Iz same ničemurnosti imenitnega, bogatega ženina, in tako je bila sklenena osoda Romanova. Kar je Simeon rekel, tega nij rad ponavljal. „Brat Jurij se bode jezil", misli si, „a kmalu se bode premislil. Olgina ljubezen mesto prihitel carjev brat, veliki knez MihnjI, pokril carja se svojim plaščem, sedel spred na sani ter njega in Dvoršeckega peljal v zimsko palačo. Carju sta bili obedve nogi do kolen zdrobljeni in ranjea je bil razen tega tudi še v spodnjem delu života in na glavi. Carjevej rodbini se je strasni dogodek brzojavno na znanil. Štirje pozvani zdravniki so izjavili, da je car izgubljen. Samo jeden treuotek je čutil profesor Botkin. da carju žila močneje udarja ; ta trenotek se je porabil v to, da ga je arhimandrit Bajanov previdel. Car se nij pred svojo smrtjo nič več zavedel in nič govoril. Pri njegovej smrti se je okolo njega zbrala vsa carjeva rodbina, nekaj ministrov in državnih dostojanstvenikov. Drugi ministri nijso mogli več v palačo, ker je Loris Melikov ukazal zapreti vsa vrata. Palačo so zasedli vojaki, kozaki pa so se obstopili okolo paluče. Ljud stvo zbrano pred palačo, bilo je od strahu pre-padeno in razburjeno. O štirih popoludne stopi iz palače na prosto jeden general ter z nepokrito glavo naznani ljudstvu smrt carjevo. Vsa množica se odkrije, prekriža in joka. Razburjenje je vehko v Peterburgu ; po licija je zaprla vse gostilne in krčme, iz Pe-terburga se ne pelje noben vlak ter je vojaštvo konsignirano. Ponedeljek popoludne ob 1. uri je car Aleksander III. sprejemal v zimskoj palači prisege zvestosti. V Nikolajevej dvorani so se bili zbrali generali in oficirji vseh polkov. Car je zbrane ogovoril s početka tresočim glasom, ter je solze komaj zadrževal, a glas mu je postal močnejši, ko se je zbranim zahvaljeval za sočutje ob smrti njegovega očeta, in ko je od njih zahteval, tla ohranijo zvest spomin pokojniku, njemu pa da naj izkazujejo isto zve-stost, kakor njegovemu očetu. Ko je nehal govoriti, bilo je en trenotek vse tiho, potem pa zagrme kar na hip gromoviti ura-klici. V Kazanskej cerkvi se je zbralo državno svetovalstvo, ministri in drugi državni dostojanstveniki, ki so vsi novemu carju prisegli. Car Aleksander III. je glasno plakal, ko je tudi tukaj zbranim govoril. Sicer pa se je vsa slovesnost vršila redno in mirno. Po Peterburgskib ulicah je vse živo a dostojno mirno. Jedno vsi čutijo: žalost ob izgubi carja Aleksandra II. in jezo nad surovimi morilci je podobna pomladnemu snegu; nekoliko bode togovala in jokala, — no, bogat ženin kmalu posuši take solze z rokavom svoje drage suknje!" — Osupnen je zaslišal Roman svojo sodbo. Jurij, njegov drugi oče, trudil se je jako svojega brata pregovoriti. Tolažil ga je o bodočnosti njegove hčere a zaman. Srce ljubimčevo je mehko, njegovo oko ostro; tudi Roman je bral vso svojo nesrečo uže na obrazu svojega dobrotnika. Nem, poln obupanja zrl je strmo v tla in dolgo sedel na hrastovoj klopi. Grenki, britki vzdihi polnili so mu prsi hote ga zadušiti, naposled premagala je priroda. Debele solze žalijo mu lice in ihte nasloni se na Ju rijeve prsi. V onih dobrih časih se dobri ljudje nikakor nijso sramovali joka, nijso tešili svojega srca s prisiljenim smehom. Očito bilo je njih prijateljstvo, očito njih sovraštvo. Jurij Voje slav menjal je svoje solze se solzami Romanovimi, in ta nebeška rosa tolažbe vzviševala in krepčala je dušo mladeničevo. — (Dalje prih.) Posameznim osobam, katere je sprejel novi car, dejal je, da nastopa vladarstvo v sitnih razmerah a se zanaša zaupno, da mu bodo vsi domo.jubi pošteno pomagali on pa da se bode prizadeval zaslužiti ljubezen cele Rusije tako, kakor jo je imel njegov oče. — Vtorek je srbski ministerski predsednik naznanil skupščini žalostno dogodbo v Peterburgu . V kratkih u sočutnih besedah je nagla-šal dobrot, katere je izkazal veliki car svojemu narodu in celemu Slovanstvu; naglasi! je tudi hvaležnost, katero so dolžni Srbi carju Aleksandru II. Berlinski „Tagblatt" poroča iz Peter-burga: Prva bomba se je razstrelila ob dveh in 15 minut popoludne, druga dve minuti kasneje. Jeden ranjenec je na mestu umrl ter nij hotel povedati, kdo je, zato se misli, da je to moral biti tretji napastnik. Po istem viru namerava rusko državno svetovalstvo pokojnemu carju dodati tudi ofieijalno pridevek „osvoboditelj". Nemški cesar je vtorek skozi Berlin v Peterburg potujočemu velikemu knezu izročil svoje lastnoročno obžalovanjsko pismo. Cesarja Wilhelma je vtorek pri maši za umrlim svojim prijateljem žalost tako prevzela, da je v cerkvi glusno plakal in nij hotel slišati nobene tolažbe. „Kbl. Ztg." od 11. t. m. pa piše, da bi bil Aleksander II. na svojega rojstvenega dne 29. aprila izdal manifest in sklical zemski sobor, ki bi se udeleževal tudi zakonodaje. „Nordd. Allg Ztg." pravi, da Rusija nij še nikdar imela tako dobrega in za narod skrbečega vladarja, a še nikdar se kateri vladar nij toliko sovražil in še nobenega nij morilčeva roka tako proganjala, kakor tega vladarskega mučenika. „Kreuzzeitung" piše: Skrb se je vsedla v si ca ljudi j, kakšne politične posledice bode imela ta obžalovanja vredn.i dogodba. Mi mi slimo, da je taka skrb pretirana in da bode tudi novi ruski car cenil mir in ga ohranil. „Nat. Ztg.u pogreša v manifestu novega carja poudarjevanje politiki! carjevih pradedov. Ta list omenja tudi, da se v krogih poslancev nemškega „rajhstagu" bojazen izraža, tla pride zdaj „panslavizem" na površje in da bodo vsled dogodka v Peterburgu imeli Nemci trpeti. Londonska „Pali Mali Gazette" prinaša članek o umoru ruskega carja, v katerem imenuje umorjenega Aleksandra II. največjega in najplemenitešega vladarja cele Evrope. Smrt carja bode nedvomno resno uplivala na evropsko situvacijo, ker je ožja osobna vez z nemškim carjem zdaj pretrgana. Ta list izjavlja, da je smrt vzela največjega zgodovinskega moža sedanjosti, da je padel poti morilčevimi rokami najboljši car in da bode ta dogodek popravil mnenje o lazvitku Rusije in o evropskej vojski. Najnovejši telegrami iz Peterburga dne 15. t. m poročajo: O napadu na ruskega carja pripoveduje oficir Novikov: Ko so ranjenega carja vzdignili, hotel je roko dejati na krvavo čelo in je dvakrat rekel: „Mrzlo, mrzlo!" Veliki knez Miha jI, njegov brat, ga vpraša: nSaša, kako se počutiš Vu Car je odgovoril a teško umljivo Ko so carja naprej nesli, vpraša Novikov, če dovoli veliki knez, da preneso carja v prvo hišo, da ga tam obvežejo. Car, se zaveden, je to slišal in zašepetal: „Prene-nesite me v palačo, tam hočem umreti!" in še nekaj je rekel, kar se pa nij umelo. To so bile njegove zadnje besede. Napastnik Rusakov je 19 let star in doma v Tišvinu. Ranjenih je po napadu 18 osob, izmej katerih sta uže dva umrla. Truplo ranjkega carja, ki je bilo takoj po carjevej smrti maziljeno, bilo je denes oi> devetih zvečer preneseno v cerkev v palači, kjer bo štirnajst dnij ležalo. Ranjki je oblečen v uniformo Preobrašeuskega gardnega polka. Novi car je denes izdal uknz, s katerim spominja kmete na njih osvobojenje ter od njih zahteva, da mu prisežejo zvestost. Veliki knez Vladimir, brat novemn carju, je imenovan za poveljnika gardnemu koru in vojakov v peterburgsketn vojaškem okraji. Peterburgski uradni list poroča nadalje 15. t. m. Jeden glavnih udeležencev je priznal, da se je kot vodja pri napadu udeležil. Ta in Rusakov sta oba obstala, da je oni človek, katerega je bomba ubila, tudi njiju soudeleženec, njegovega imena pa n jsta hotela povedati. Po noči se je preiskalo stanovanje Ru-sakovega. Ko je hišni gospodar zapazil policaje, se je takoj ustrelil. Jedno v tistej hiši stanujočo žensko bo zaprli. V stanovanji Rusa-kovega so našli razstrelne stvari in revoluci-jonarne proglase ozirajoče se na to katastrofo, iz katerih se razvidi, da sta zaroto vodila dva človeka. Dopoludne so prijeli nekega mladega človeka, ki je hotel iti v Rusakovega stanovanje. Na policaje je šestkrat ustrelil in izmej njih tri ranil. Politični razgled. Potrta n 3 e tudi naših vaščanov kaj rade prijemale, ter enako kugo od vasi do vasi trosile. Upamo, da bode „delavsko društvo" pazilo na svoje ude, da ostanejo našej milej slovenskej domovini zvesti si novi. — Priporočila vredno bi bilo, da bi si mladeniči delavskega društva v obilnem številu udeleževali pevskih vaj, kajti petje blaži srce, in polni srca se slovanskim čutom. M/ Vipave 11. marca. [Izv. dop.J Odkritosrčno povem, da o novejših tukajšnjih dogodkih zato nij sem poročal, ker me je bilo sram. A ker so „Novice" — gotovo slabo informirane — jednemu zagovornikov tukajšnih germanizatorjev odprle svoja predala, ne morem si kaj, da ne bi tudi jaz spregovoril in sicer brez ovinkov, prav od srca. Zamera sem, zamera tje, tu gre za princip in tedaj morajo vsi drugi oziri molčati. Da, daleč smo prišli v našem trgu. Nehote se vprašamo, je-li to ona nekdaj izgledno narodna Vipava V Občinski zastop je v rokah ljudij, katere sem vam o svojem času dovoljno karakterizoval. In v iste roke prešla je tudi naša nekdaj narodna čitalnica. Svet, čuj in strmi: Predsednik narod ne naše čitalnice je sedaj mož, kateri je vedno bil je še protivnik naše narodnosti; mož, ki je nedavno moledoval za vpeljavo nemškega jezika v naše ljudske šole; mož, o katerem vemo, da čuje na ime Do 11 en z in da nij druzega, nego mari-joneta znanega postojinskega Cicerona — in to je menda dovolj. V mnogem obziru se sme naš trg postaviti v jedno paralelo s tevtonskim — Tržičem. Vprašali boste začudeno: i kako je to mogoče V Prav lehko, gospod urednik! Osobno sovraštvo! Mej zagovorniki m prijatelji našega župana čujete imena, katera so sicer v narodnih krogih na jako dobrem glasu. Tem „narodnjakom" je osobno sovraštvo več, nego narodna čast. Vsled strastnih agitacij ravno teh »narodnjakov" za sedaj gospodujoćo kliko je pri vsakej volitvi vse zbegano; take razmere se ve da ugajajo nošemu županu; v motnej vodi je veliko lažje ribe loviti. Kaj je dekan Grabrijau, kaj drugi du-lovni, kaj zmirom narodni g. Ditrich itd. V! Ti so res bili od nekdaj zveBti borilci za narodno stvar, ti so res vsikdar in ob vsakej priliki j dali narodu, kar je narodovega, ali zamerili so j se nekaterim gospodom in zdaj nemajo pravice, več svojega glasu povzdigniti. Oče slaboglas nega „„Zvfergvereina", koledovale« za nemški; jezik v naših ljudskih šolah in kar je tem sorodnih patronov, ti bodo odslej varovali, našo narodno čaBt — drugi pa naj molče. zega debatiranja spravilo se je od 40 kr na 30 kr. od Htr. /. večino glasov, proti glasovali so 4, rečem štirje, mej katerimi sem bil tudi jaz! Tedaj nijsem nikakor jaz kriv omenjenega doklada, kakor sta me tukajšna občinska svetovalca pri občinskej seji obdolžila in se je tudi drugod omenjena laž raznašala. Toliko zdelo se mi je potrebno na znanje dati družim, posebno pa mojim volilcem; onim pa, kateri se zbirajo, — da mi napravijo nezaupnico — povem naprej, da mi zaupanja še nikdar dali nijso, tedaj mi ga tudi vzeti ne morejo! V Dolju 14 sušca 1881. Janez Borštnik. Iz Ptuja 11. marca. [Izv. dop.| Naše Dravsko polje postalo je torišče posebne vrste špekulantov in ti špekulantje nijso mkdo drugi, ko naši kmetje sami. Slabe letine, katere so bile vshd nerodovitnosti dravskega polja še bolj čutljive, visoki davki in razmerno visoke obresti, katere je bilo za mala posojila potreba plačevati mestnim „dobrotnikom"; — vse to spiavilo je našega kmeta do skrajnosti ter ga storilo nepoštenim špekulantom. — Da so si pri nas po ž - ri navadni, vendar jih pa toliko in v zimskem Času nij bilo še nikdar ko letos. Vsak večer zasveti se, ako ne na več, vsaj na enej strani in bližnja vas Pobreže je glede tega uže tako na slabem glasu, da se govori 0 tem, da jo bodo zavarovalnice popolnem izključile iz zavarovanja — Žaudarmerija ima jako mnogo posla, kajti ne preteče skoro tedna, da bi koga zavoljo požiganja ne pripeljala v zapor, a sodnijsko preiskavanje ima le v malo slučajih kak pozitiven vspeh. Domače stvari. — (Peregrin Kaj zel,) ljubljanskim 1 Slovencem dobro znani izvrstni komikar ljub-i Ijanskega slovenskega gledališča, je, kakor de-; našnjl inserat našega lista naznanja, ust tnovil i si svojo lastno kupčijo « glaževino na starem trgu št. 30, tik hiše c. kr. deželne sodnije. bila Opozorujemo narodnjake v Ljubljani kakor Iz Dolja 14. marca [Iv. dop.| Ko je' tudi po slovenskih pokrajinah, da podpirajo 30. dec. 1. I. močvirskega odbora seja zasluženega početnika gosp. P e r egr i na Kaj- sklicana, udeležili so se je z malo izjemo vsi odborniki. Mej druzimi obravnavanji pride na vrsto tudi doklad 40 kr. na Htr. ! O tem se je jako mnogo govorilo in debatiralo. Tukaj mor. m le svoje obžalovanje izreči o „Novieah", da te, ko uže nekaj o seji pišejo, zakaj ne bolj natanko vse, posebno v slučajih kmetu teživnih! da, ta ve in zna, kdo da želi njemu dobro! Vem, daje samega sebe težko zagovarjati, tudi vem, da lastna hvala smrdi, — pa kar je res, je res! Jaz sem bil z obširnim govorom proti dokladu, ter mej drugim rekel: za splošni blagor resp. „splošne stroške" močvirja imamo uže denar nakopičen, in to kolika svota! — ta naj se prej porabi, potem bomo, ako treba, lahko z mirno vestjo napravili v novic doklad! Po čemu sedaj se s lo jemati kmetu denar, ko mu tako trdo zanj gre! — po čemu siliti ga, da bi nakladal denarje na male obresti — a on pa od denarja plačeval silno velike, ako ga dobi — če pa to ne — pa veste kaj se zgodi! Ali se ne pravi to, ljudstvo dreti! — Pač pa sem j; z za doklad in to tako, da ga ima vsaka srenja ali pa uže k temu napravljeni oddelki v močvirskem okraju! In to zato, da se ogne silno težavnim konkurenca m pri napravah v dotičnem kraju! Za te je pa treba različne doklade kakor so tudi stroški različni! i. t. d. — Proti vsemu temu pa se je sprejel vendar le doklad, ter le vsled dol- zela, sosebno kjer je njegovo poštenje porok, da bodo vsakovrstno postrežem s ceno in dobro robo. — (Brošura „Zur F rage ilber die G 1 e i c h b e r e c h t i g u n g d e r S1 o v e n e n , ) ki je ravnokar izšla v Pragi, dobi se v „Na-rodnej tiskarni" po 80 kr. iztis. l.iNliiM'ii o|»m\iiiHtvt&: (L.)nnko Loban v Lokvi. Vašo „poslano" velja kot inserat enkrat na-tisnen 1 ::l9 kr. to/. ti gld 34 kr.; — jedmen 4 gld. 71 kr.; •- oves 3 #1(1. 09 kr : ajifa 5 gld. f>3 kr.; — „proso 4 gld. 87 kr.; — koruza 5 gld. 53 kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 85 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; uia^ia kilogram 1 gld, 04 kr.; mast — gld. 7G kr.; — špeh frison gld. SO kr.; spoh povojen — gid. 70 kr.; — jajce yo la/s kr.; — mioka liter 8 kr.; — goveduiuo kilogram .'>6 kr.; - teletnino 48 kr.; — svinjake meso 54 kr.; - sena 100 kilogramov 2 gld. <>8 kr.; — slame 1 gld. <>.'. kr.; — drva trda • kv. motrov O gld. kr.; — mohka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 16. marca. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 73 gld. 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . . 7f> Zlata renta.........91 1860 drž. posojilo......130 Akcije narodne banke. .... 810 Kreditne akcije.......989 London..........117 Srebro..........— „ — Napol...........9 „ 29 >/, C. kr. cekini........6 „ 54 Državne marke.......57 „20 86 85 !»o 4'« Tulci. 15. marca: Pri Nloua: Ark<> iz Zagreba Saehsenfelda }'v »t#*n • Ilasslin^i r. UflaT, Adams. Katz, EfagMI I Ihinaja. — Kishr ir l>«>l»ruee. — Hudo iz j Kranja. — Kobeč iz Steyra. — Fink iz Uradca Schirca iz Pri avatri|»keni eeHarJt: Dolenec iz Stare- i loke. — Sterbenc iz Železnikov. — Dolinar iz Trate. Kupčija z glaževino, Udaiu) podpisani naznanjam čestiteum občinstvu in posebno prečesti temu duhoveustvu, da sum odprl trgovino z glaževino, prsteno in porcelansko robo « v I - j ul»l juni, nu Ktn»*«*m. >*t. :SO, tik poslopja C. kr. deželne sodnije, pod rirmo PEREGR1N KAJZEL Slavno oboinitVO vabim, da naj me poćesti z obilimi naročili ter /.a# o to v I jam, da DOdem naročila ceno in polteno izvrševal Sr spoštovanjem Peregrin Kaj zel, (141—1) trgovec z glaževino. St. 1397. Diurnist . 1 12 — 1) se sprejme pri pomočnej pisarni deželnega odbora. S potrebnimi spričali obložene prošnje naj ae i lo/e do 20. marca f. I. v ime-novanej pisarni. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani 13. marca 1881. Pr. (140- 1) Jan. Perdanu, cesarja- Jožefa trg, (nasproti stare hranilnice), dobivajo se po naj nižje j ceni vsake vrste detelja domača, IiicernNka Irnvulja, mačji rep palioaka, pesa, ribniški fižol it«l. Naročila po poŠti se bitro dovršijo. THE SINGER MANUFACTURING COMPAM, največja tvornica šivalnih strojev celega sveta. Nova Singer stojala. Izvirni Singer šivalni stroji, katerih se je v zadnjem letu speč.-lo nad 430.000, priznani so od nepristranske razsodbe od več nego treh milijonov kupcev in nad 200 častnih daril kot najizvrstniši šivalni stroji za porabo v rodbinah in vsako obrt. Novi pomožni aparati. Patent varuje jih pred ponarejevalcem. Ti novi pomožni aparati, katere ima vsak nov rodbinski šivalni stroj, pomagajo vsled svoje duhovite konstrukcije, da more celo neveSČak naj lože šivati, grbe delati in robiti itd. ftd, in to tako natanko in bitro, kakor je bilo doslej z vsakim drugim šivalnim strojem nemogoče To velikansko spečavanje in stalno, z nova potrjeno tudi približevalno izkazati, — daje najboljši dokaz, da ima izmej Postavno varovana pred ponarejevanjem. Na ta stojala, iznajdena od Singer Manu-faeturing, ki se za nekoliko časa nahajajo tudi na tukajšnjem tržišči in s katerimi se odslej Singer šivalni rodbinski stroji prodaj ejo, opozarjam posebno. Ker so zdatno zboljšani, goni se jih lehko ter so na koleščkih, tako da more tak šivalen stroj prav lehko vsaka ženska premakniti z jednega na drug kraj ter jednaka .stojala močno presezajo se svojo trdnostjo, lepoto in mirnim tekom, tako, da so originalni Singer šivalni stroj' razen dražiti prednostij, tudi brezdvomno oni, ki najlaglje teko. pomnoženje prodaje, — kakeršne ne more nobena druga tvornica vseh šivalnih strojev, ki so na prodaj, BiS' izvirni Singer šivalni stroj največje zaupanje pri kupuj očem občinstvu in da po svojej vrlini, moči, trajnosti, priročnostl, in Jednostavnosti sestavljenja preseza \se druge fabrikate. Opozarja se posebno na to, da se naši izvirni S Ingor šivalni stroji izdelavajo izključno v lastnih tvornicah Singer-Manufacturing Companv v New-Yorku, in da se vsakemu Izviriicmii Singor šivalnemu stroju priloži izvirni certifikat, ki so glasi: Fol. Nr. CERTIFIKATE. Chief Ofllce New-York, 34 Union 8quare, We, the Undersigned, Sinovi Manntacturing Oo. do hercby certil'y, tbat tlie accoiupanying Sewing Machiiu« liearing above Number, is constrneted in our Manuuotorv and schipped to our General Agent for Russia, tho Nortli and Middle of Enrepe, Mr. (i. Noidlinger, Hamburg1. VVe further state, tkat our Machines oan only be liad in ltnssia, the North and Middle of Enrope trough Mr. G Neidlinger or the Agents appoin-ted by him. The Singer Manufacturing Co., New-York. General-Agent for Russia, the North and Middle of Europe, f*. Neidlinger m. p, Ktlward Clarlt Presldent. 1 Ker e izvirni fe»iftig<»r šivalni stroji mnogotero ponarejajo, naj vsakdo, kdor kupi tak šivalen stroj, pazi na to: iginalni Singer šivalni stroj ima na roki z zlatimi črkami polno firmo: Tlie Singer Mami f'actii ring Co. — Vsak oi Vsak originalni Singer stroj ima na roki na predstojećom certifikatu narisano ,,varstveno" znamenje. — Vsak izvirni šivalni Singer stroj ima jamstveno '(kakor zgoraj) pismo. — Ti stroji oddajejo se pod najboljšimi pogoji, kar omogoči vsakemu, tudi nebogatemu, da si omisli ta domači in obrtski stroj. TKE SM.t ŠJIt MFG. fO„ ]%rm:W-YOMlM£ zastopa za celo Kranjsko samo in jedino I (v IJiakl.iani, na mestnem