PoStnlna plačana v gotovini Leto LV. V Ljubljani, v petek, dne 11. novembra 1927 St. 256. Posamezna Številka 2 Dir Naročnina Dnevno lidaja za državo SHS meseCno 20 Oln polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemslvo mesečno Din nedeit»ko lidn)a celoletno vJugo* slovtfl so Din, za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, peUt-vrsla mali oglasi po 130 In 2 D,ve£|l oglasi nad 43 mm v talne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniikrm delu vrstica po IO Din o Pn veCiem o naroČilu pcpual Izide ob 4 zjutraj razen pondelIKo ln dnev- do proznlKu Uredništvo /e v Kopllar/evl ulici it. 6 111 Kokoplsl se ne vrača/o, netranklrana pisma se ne spre/ema/o * Uredništva telelon it. 20SO, upravnlštva St. 232S PolitiCen list sa slovenski narod Uprava te vKopllartevt ul.St.6 * Čekovni raCun: C/uhlja na Stev. 10.630 ln 10.349 *a Inserale. Sa U. iarafevoll.7363, Zagreb 39.011, Praga In Dunaf St. 24.797 Za mir z vsemi prijatelji miru! Posebne izjave diplomatov za ,.Slovenca". Izjava g. E. Darda, francoskega poslanika na našem dvoru, belgrajskemu uredniku »Slovenca«. Belgrad, 9. nov. 1927. Vkljub tetmu, da nam je vsem časnikarjem dal skupno izjavo, ki simo jo priobčili v sredo, se je g. E. Dard, francoski poslanik v Belgradu, z znano in vsem Francozom prirojeno ljubeznivostjo odzval moji prošnji Ln za »Slovenca« napisal sledečo izjavo: »Z veseljem sem letošnje poletje obiskal Ljubljano, to belo prestolico in lepo mesto, kjer sem mogel občudovati spomenike vaše zgodovine in posebno šc spomenike iz časov bivanja Francozov, ki jih opažamo na vsakem koraku. Z navdušenjem sem prepotoval tudi ostale vaše kraje, občudoval in sc naslajal ob lepoti in ljubkosti te pokrajine, vaših gora in jezer.« »Pogodba o prijateljstvu, ki bo 11. novembra podpisana od predstavnikov obeh vlad, ne prinaša nič novega v razmerje med obema državama. Dva prijatelja si javno podata roke: to je vse; ali je veliko. Kar pa je še več, je jasna in odločna afirmacija neomajne volje za mir, vera in zaupanje v Društvo narodov, čvrsta odločnost, da se morajo rešiti vsi spori potom arbitraže. Za mir z vsemi prijatelji miru! V svojih simpatijah Francija ne dela razlike med Slovenci, Srbi ali Hrvati, združenimi in zedinjenimi za vedno, pod žezlom kralja Aleksandra. Naj bi bila ta prijateljska pogodba, ki jo v Parizu podpišeta g. Marinkovič in g. Briand, tudi simbol koristne zveze med našima svobodnima demokracijama pri delu za red in za mir!« Hala aiifanta in prijateljska pogodba med Francijo in Dugoslavsio. Richard, francoski konzul v Ljubljani. Litino, iu. Doumergue, preaseanik irancunKe republike; levo: M. Poincar6, predsednik francoske vlade. Fraractia in Slovenija (Od odličnega francoskega diplomata.) Odnošaji med Francijo in Slovenijo, najsi tudi datirajo iz razmeroma novega časa, tvorijo eno najzanimivejših poglavij slovenske zgodovine. Pogumni, delavni, vztrajni kmetje, ki so zgodaj izgubili svoje narodno plemstvo, bodisi da je izumrlo ali pa se gertnaniziralo; tlačani nemških plemičev in naseljencev — se Slovenci tekom stoletij nikoli niso odpovedali svoji kulturi in svoji narodnosti. Vendar se je zdelo, da bo Slovence — kljub sijajni, pa kratki dobi renesanse v 16. stoletju — pokopala nemška masa. Tedaj pa so dale francoske revolucije nacionalni ideji novo moč in nov podvig. Ustvaritev Napoleonove »Ilirske province« in parletna francoska vlada je dala slovenskim rodoljubom novega poguma, da so začeli stresati gospodarski in socijalni jarem, ki je tlačil njihov narod. Dejansko so Francozi od svojega prihoda v slovenske dežele hiteli, da uresničijo načela svobode in enakosti, katerih apostoli so bili. Prvič po mnogih stoletjih so Slovenci dočakali, da se z njimi ni ravnalo kot z manjvrednim plemenom; njihov jezik je zavzel v pouku in upravi mesto, ki mu je pripadalo; prevzeli so važne urade; porajati sta se začela narodno časopisje in književnost. Nov rod, prežet z novimi načeli, ki so jih po Evropi širile Napoleonove armade, je uvedel na korist slovenskemu narodu in njegovi kulturi ogorčen boj, ki je preživel svoje pobuditelje in se tudi ohranil do današnjega dne. Le prekratka doba francoske vlade je zapustila Slovencem neminljiv spomin: pokazala jim je pot, po kateri so šli s tolikim uspehom in ki jih je dovedla do ustvaritve sedanje velike jugoslovanske države. Vojna, ki je pomogla, da se je uresničil ideal, o katerem so si ilirski patriotje komaj upali sanjati, jc imela za posledico, da so postale vezi, ki so vezale Slovenijo in Francijo, še tesnejše. Sledeč zgledu srbskih in hrvatskih bratov, so Slovenci našli pot, ki vodi v Francijo; njihovi intelektualci hodijo študirat na francoska vseučilišča in laboratorije; njihovi umetniki hodijo po nove navdihe v pariške umetnostne muzeje; njihovi duhovniki so dobrodošli gostje francoskih verskih semenišč in zavodov; vsak dan se ustvarjajo nove trgovinske zveze. Osvobojeni nekdanjih predsodkov, ki jih jc vzdrževala propaganda tujih interesov, so Slovenci polagoma spoznavali pravi obraz Francije: Francije, ki misli, ki se bojuje in ustvarja; Francije, ki je po svojih velikih mukah, po svoji vesti in poštenosti tako blizu njihovi domovini. Kakor so začeli Francijo spoznavati, tako so se naučili tudi ljubiti jo. ZOPET ENA ŽRTEV OB MEJI. v Atene, 10. nov. (Izv.) Nekega grškega vojaka so včeraj našli mrtvega na bolgarskih tleh 800 metrov od meje. Bil je umorjen, ko jc Sel od desete grške mejne straže k deveti. V grških listih se poroča, da so vojaka umorili prebivalci sosedne vasi. Bolgarski častniki obmejnih straž niso hoteli sopodpisati zapisnika, ki so ga sestavile grške oblasti o mrtvem vojaku. Povodom podpisa francosko-iugoslovan-ske pogodbe je češkoslovaški poslanik v Belgradu g. Šeba dal našemu uredniku sledečo izjavo: »Ministra zunanjih zadev g. Briand in g. dr. Marinkovič bosta 11. novembra podpisala pogodbo o prijateljstvu med Francijo iu kraljevino SHS. Zgodilo se bo to na dan obletnice podpisa premirja pred devetimi leti. Datum 11. novembra je značilni datum, datum miru, ki je sprečil daljno krvoprelitje v svetovni vojni in ta datum bo ponovno zabeležil veliko uslugo delu za mir, ker bosta dve enaj-stici zopet značili letos zgodovinski dan na aktu, ki v svoji osnovi pomenja utrditev in jamstvo miru v Evropi. S stališča Male antante podpis pariškega pakta francosko-jugoslovanskega znači, da je napravljen tudi poslednji člen v verigi pogodb med državami Male antante in Francijo. Kakor znano so že preje sklenile slične pogodbe s Francijo Romunija in Češkoslovaška. Okolnost, da tretji član Male antante še ni imel take pogodbe, je bila vzrok, da se je čutila gotova praznina, ki so jo izrabljali ne-prijatelji to srednje-evropske miroljubne kombinacije zato, da so delali nepovoljne r P.elgrad, 10. nov. (Izv.) Romunski poslanik g. Teodor Emandi je dal za »Slovenca« sledečo izjavo: »Kakšno je Vaše mišljenje, g. minister, o francosko-jugoslovanski pogodbi ?« »Ker sem eden tistih, ki so v imenu Romunije poleg pokojnega Take Jonesca 1. 1921. položili temelj za Malo antanto kot instrument miru in reda, boste lahko razumeli, kako sem srečen, ko naši zavezniki kakor tudi mi sami, krog svojega zavezništva in prijateljstva poveča vajo. Povsem prirodno pa je, da so se naše simpatije do Francije od svetovne vojne dalje še povečale, in sicer zato, ker imamo skupno vsi isti nerazrušni ideal: da se zagotovi mir, ki naj onemogoči spore katerekoli vrste. Samo v Pariz, 10. novembra. (Izv.) Jugoslovanski minister za zunanje stvari dr. Marinkovič je danes dopoldne dospel v Pariz. Na kolodvoru sta ga pričakovala jugoslovanski poslanik v Parizu in zastopnik francoske vlade. Že dopoldne je šel k Briandu, s katerim se jc dve uri razgovarjal. Nato je Briand priredil zajtrk, katerega so se udeležili člani jugoslovanskega poslaništva in Briandovi sodelavci. Podpis pogodbe je določen za jutri popoldne ob petih v ministrstvu za zunanje stvari. Listi dalje branijo uradno francosko verzijo, da sklenitev pogodbe nima nobene osti proti Italiji. »Matin« protestira proti inozem- Belgrad, 9. nov. 1927. sklepe, često tudi ničeve nade, da se bo z mirovnimi pogodbami ustvarjeno stanje lahko zrušilo. Francosko-jugoslovanska pogodba je izdelana v duhu in v intencijah regionalnih paktov, ki služijo zato, da se zajamči pakt Društva narodov. Je to delo za mir. zato naj tfo pozdravljeno in naj koristi vsem ljudem, ki so ^obre volje! Narodi Srednje Evrope in Balkana so dovolj krvavo plačali svoj lavek za mir in pokoj, pa da ne bi iz vsega srca želeli živeti v miru; radi tega pozdravljamo vsako učvrstitev temeljev, na katerih počiva mir. S fran-cosko-jugoslovansko pogodbo dobiva zgradba miru v srednji Evropi in na Balkanu enega od najmočnejših stebrov. Zato mi, Čehi in Slovaki, današnji dan prisrčno pozdravljamo. Miru in redu sc odpirajo nove perspektive. Nadejajmo se, da bo veriga regionalnih prijatelj'ih pogodb držav M-'- antante izpopolnjena z novimi členi in 7 Italijo, in da bo s tem v eoli ^ 'ropi učvrščena vera v miren in zdrav razvoj vseh narodov, ki vsi — -'zvzemši male izjeme — želijo samo dve stvari: mir in red.« na ta način bodo lahko narodi vsega sveta, ki so toliko pretrpeli v poslednjih desetih letih, v miru uživali rezultat teh naporov in mirno napredovali.« »Gospod minister, ali so resnične vesti, da bi mogel ta pakt kogarkoli vznemirjati?« »Brez vsakega obotavljanja in , da bo jugoslovansko oboroževanje kmalu doseglo ono stopnjo, da br Jugoslavija pripravljena za vsako eventualuost. V ostalem se zdi. da ni izključeno, da so gotova naročila, katera daje v zadnjem času Francija na svoj reparacijski konto v Nemčiji, določena manj za porabo v Franciji sami, ka-k"- za izvedbo jugoslovanskega oboroževal-neg;1 programa. v Curih, 10. nov. (Izv.) »Neue Zur. riclier Zeitung« se v članku: Nevaren razvoj peča s francosko-jugoslovans1 pogo n o, katero imenuje posebno zvezo, ki se sicer na zunaj uvrsti v sistem Društva narodov, zno-trrj pa je po svojem bistvu in duhu temu popolnoma nasprotna. List smatra za usode-polno, da se pojavljajo take posebne zveze, ker potem dotičniki nočejo, da se konflikti porn-najo po Društvu narodov. Se mrtvi se moraio orekrstlti. v Innsbruck, 10. nov. (Izv.) V Kastelruthu na južnem Tirolskem je dekan po zapovedi župana oznanil s prižnice, da morajo vsa doslej dvojezična oznanila biti odslej sestavljena v italijanskem jeziku. Tudi nagrobni kamni morajo do 30. novembra imeti italijanske napise. Zupan v Margreitu je izdal povelje, da morajo biti pridige v italijanskem jeziku. Nemški napisi na vojnih spomenikih in tudi na nagrobnih spomenikih morajo odpasti. V smislu jezikovnih določb prefekta so fašistični sindikati izdali še ostrejše odredbe. Tako jc odredil sindikat odvetnikov in zdravnikov, da morajo biti vsi napisi in ulične tablice v italijanskem jeziku. V ljudskih šolah v Boznu jc bilo izdano povelje, da morajo otroci ne samo v šoli, temveč tudi med odmori ter na potu iz šole in v šolo govoriti samo italijansko. V nemških ob-I činah je nemški pouk v veronauku že davno | izginil. Da se zagotovi mir. Danes ob petih popoldne podpis. FRANCOSKI TISK: NOBENEGA POVODA NI ZA NAPAČNO TOLMAČENJE. KAJ VSE VEDO V BERLINU IN V SViCI. Kar |e mogoče storiti za brezposelne, je storil dr. Gosar. Zaupnica narodne skupščine našemu miniftru. Temeljit in oster odgovor dr. Gosarja socijalistu in žerisivovcem. Peteian ie izkupil kar je sskal. predpisano. Interpelant dobro ve in bi moral vedeti, kaj je v pravilniku, ki ga je minister izdal marca o zavarovanju delavcev za slučaj brezposelnosti. Nato minister navaja, kaj je vse v pravilniku. Cilj tega pravilnika je, ustanoviti organizacijo dola, nuditi delavcem najnujnejšo pomoč v denarju ali naravi, z dajanjem '"narja delavstvo vzgojiti za varčevanje in prožiti priliko za delo. Minister navaja ostale odredbe tega pravilnika, ki bo v kratkem izšel in katerega vsebino bomo pri priliki, ko bo končnoveljavno sprejet od ministrskega sveta, tudi objavili. Kar se tiče borz dela, se njih institucija r Belgrad, 10. nov. (Izv.) Današnja skupščinska seja se je izpopolnila z interpelacijo na ministra Gosarja. Vložil jo je socialist g. Petejan na ministra g. Gosarja. Minister dr. Gosar jc dal temeljit odgovor, v katerem jc pokazal svoje vsestransko poznavanje vseh socialnih problemov, na drugi strani je v sijajni kritiki pokazal na površno in demagoško obravnavanje teh problemov po ljudeh, ki si jemljejo patent na reševanje social. vprašanj. Socijalisti Žerjav, Kramer in Pivko. Ko je minister odgovarjal na Petejanovo interpelacijo, so se mu približali ne samo interpelant g. Petejan, ampak njegovi najnovejši zaščitniki gg. Žerjav, Kramer in Pivko. Delali so medklice, posebno g. Kramer se je trudil, da bi povedal kaj duhovitega, kar se mu ni posrečilo. Ko jim je minister g. Gosar na vse njihove medklice odgovoril, so utihnili. Z medklici se je odlikoval tudi g. Krnjevič (radičevec), ki je bil bivši državni podtajnik v ministrstvu za socialno politiko. Kot takšen ni ničesar storil. S temi medklici je dokazal, da o socialnih vprašanjih dejansko nič ne razume. Radič, vodja opozicije proti opoziciji. G. Stjepan Radič je vehementno napadal socialne demokrate, ozir. socialpatriote, kakor se je o njih izražal. Denar, denar. Se nekaj je bilo zanimivega. V začetku seje ni bilo kvoruma. Navzoči so bili le poslanci Jugoslovanskega kluba in radičevci. Radičevci so zahtevali pozivanje. Med tem so počasi prihajali drugi poslanci. Če bi bili radičevci zapustili dvorano, bi kvoruma ne bilo. Kdor pri pozivanju ne glasuje, zgubi dnevnico istega dne. Radičevci so ostali v dvorani. Ljubezen do denarja je bila večja kot ljubezen do trenutnih taktičnih uspehov. Pred dnevnim redom se je na zahtevo opozicije izvršilo glasovanje. Pri tem se je ugotovilo, da je v dvorani 188 poslancev, kar je dovolj. Nato se je prešlo na dnevni red. Kaj bi rad vedel g. Petejan? Minister za socialno politiko g. dr. Andr. Gosar je odgovoril na interpelacijo, v kateri je g. Petejan postavil predvsem sledeči dve vprašanji: 1. Ali je minister voljan, da takoj izda pravilnik o borzah dela in o dajanju neposredne pomoči brezposelnim delavcem iz fonda za borze dela, da bi na ta način ublažil trpljenje velikega števila brezposelnih delavcev? 2. Ali misli čimpreje izdelati in predložiti narodni skupščini zakon o zavarovanju delavcev v slučaju brezposelnosti, kakor to določa čl. 2. zakona o zavarovanju delavcev, in s tem vsaj nekoliko popraviti in zasigurati težaven položaj delavskih slojev, ki danes tako strašno trpe? Prepozno ie prišel g. Petejan. Minister je dejal, da bo na to interpelacijo dal zelo kratek odgovor. Na prvo vprašanje bi lahko odgovoril, da je pravilnik o borzah dela gotov in razdeljen ministrom. Čim ga sprejme ministrski svet, se bo predložil finančnemu odboru. Na drugo vprašanje bi lahko odgovoril, da je z omenjenim pravilnik n določena redna podpora brezposelnim delavcem, ki plačajo doprinos za borzo dela. O zavarovanju malo ve g. Petejan. Da pa ne bo izgledalo, da to vprašanje podpiranja delavcev minister omalovažuje in ne polaga nanj dovolj važnosti, navaja minister netočnosti v- izvajanjih interpelanta in polemizira z njim. Ne misli se spuščati v vprašanje, koliko bi bilo potrebno, da se današnji družabni red spremeni in reformira, da bi se stanje našega delavstva zboljšalo. Vendar pa dvomi v to, da bi bil v to svrho neizogibno potreben marksistični sistem, ki ga g. Petejan s tako vnemo zastopa. (Kramer: »Krščanski socializem je vsekakor boljši!« — G. Gosar: »Gotovo je, da je boljšil«) Minister nadalje izvaja, da je to najkoin-pliciranejše vprašanje sploh in da je treba imeti na umu, da velja zavarovanje za slučaj brezposelnosti, dokler je brezposelnost delna, sporadična in omejena na gotove skupine delavstva in kraje in dokler malo časa traja. V dobi splošne gospodarske krize bi postalo zavarovanje neznosno breme. Minister navaja dokaze iz Češkoslovaške, Francije, Anglije in drugih držav. Uspešno zavarovanje delavstva za slučaj gospodarske krize proti brezposelnosti je mogoče samo s tem, da se ustvarijo razmere, ki bodo dale delavstvu možnost za zaslužek. To je edini uspešen način zavarovanja proti brezposelnosti. Pred reformo delavskega zavarovnnjjn. Interpelant dobro ve, da stojimo pred ve liko reformo obstoječega dplavskegn zavarovanja. Tnterpelant dobro vi, dn se pri nas ni izvedlo tisto zavarovanje. Id je po zakonu Rorze dela. zamišlja tn1—-le: Vse borce dela so samoupravne ustanove. Centralni organi v Belgradu imajo samo dajati direktive in skrbeti za pregled o gibanju delavstva. Trditve glede brezposelnosti so netočne in napačne. Na podlagi številk dokaže minister nersničnost interpelantovih trditev. Borze dela so se pri nas ustanovile z zakonom o zaščiti delavcev. Ko je g. dr. Andrej Gosar postal minister za socialno politiko, so se krediti za borzo dela črtali. Da bi rešil borzo dela in da bi omogočil trajno organizacijo, je vstavil v finančni zakon čl. 281., ki pooblašča ministra, da lahko od denarja, zbranega po čl. 110. finanč. zakona 1922/23, organizira posredovalnice za delo, za dajanje nujne pomoči brezposelnim delavcem in da lahko preostalo vsoto tega denarja porabi za dajanje cenenih posojil za gradbo delavskih hiš. (Pivko: >Kaj je s tistima 2 milijonoma Din, ki jih je dal g. Miovič za graditev cenenih stanovanj v Ljubljani? Zakaj ste uničili njegov odlok?) Denar, ki je bil zbran v tem fondu, je bil denar delavcev in poslodajalcev. Boste že dovolili, da se s tem denarjem ne morejo delati transakcije, marveč da služi v čisto delavske svrhe, ne pa da se daje v svrhe, s katerimi nima delavstvo nobene ali prav malo zvez. (G. Pivko: >To je raditega, ker niso v tej zadrugi klerikalci, zato ste uničili to re-šitev.< Protesti.) Minister je odgovoril na ta medklic in ugotovil, da se je stvar sklenila na hitro roko, da je hipotekama banka odbila izplačilo tega posojila in vrnila odobrene tega posojila s posebnim aktom. (G. Kramer: >Vi bi lahko popravili poprejšnjo formalno napako.«) Tisti, kdor prosi za posojilo, mora najti jamstva za posojilo. Nato minister nadaljuje svoja izvajanja glede pravilnika in pravi, da se podpirajo samo tisti, ki so potrebni nujne pomoči, ki kljub najboljši volji ne morejo dobiti nobenega posla in ki so v nevarnosti, da ne bodo mogli živeti. Ne srne se pa z denarjem razsipati in ga dajati raznim kapitalistom v izkoriščanje. Iz teh razlogov je izdal pravilnik, o katerem je govoril preje. Ta pravilnik je zasnovan po sledečih načelih: 1. Organizacija za posredovanje dela; 2. neposredna podpora tistim delavcem, ki so v resnici v težavnem položaju in ki potrebujejo nujne pomoči; 3. ostali denar naj se uporabi v produktivne svrhe; 4. ustvarijo naj se različne možnosti za delo. Zato je minister tudi izdal pravilnik o zidanju delavskih hiš, za katere bo dobil potrebno posojilo poleg vsote, ki že obstoja. Na ta način misli, da bomo imeli poleg 20 milijonov, ki so v to svrho na razpolago, še 60, ali vsaj 40 do 45 milijonov dinarjev. S te strani ne more biti nobenega ugovora. Stanovanjske kasarne. Z dru^c strani se je zahtevalo, da se denar porabi za graditev hiš-kasarn. 1. Iz higienič-i nih, 2. iz socialnih in političnih, 3. iz gospodarskih razlogov odklanjam to. Kakor veste, bi kasarne denar popolnoma konsumirale, da se ne bi več vračal v fond. Če pa sc grade hiše, katere delavci lahko plačajo, in postanejo njih lastniki, dajemo s tem vzpodbudo za varčevanje. Denar se bo vračal nazaj. Na ta način bomo lahko dobili, ne samo 20—30, ampak 50, 70—80 milijonov Din. S tem se bo ustvaril tisti temelj, kakor zahteva g. Petejan, da lahko gre ta vsota za zavarovanje delavcev, ki so brezposelni. Za svoja izvajanja je minister žel burno odobravanje. Nato se je seja prekinila in se je nadaljevala popoldne. Popoldne je govoril g. Stjepan Radič, ki je ostro napadal socialne patriote. Nato je stavil poslanec g. Kremžar sledeči predlog: Slišali smo odgovor ministra za socialno politiko g. Hr. Gosarja o zavarovanju za slučaj brezposelnosti in ugotavljamo, da je minister za socialno politiko v pravilniku o organizaciji posredovanja dela, o neposredni podpori brezposelnim in dajanju cenenih posojil za graditev delavskih stanovanj, kateri pravilnik je že izdelan, ukrenil vse, ka: 9e je moglo ukreniti za podporo brezposelnim v naših gospodarskih razmerah. Zato sc preide na dnevni red. Nato se je vršilo glasovanje. Opozicija je zatrjevala, da je v večini. Radi tega je predsednik odredil poimensko glasovanje. Za je glasovalo 174, proti 16. Med glasovanjem so pribičevci in radičevci zapustili dvorano. Pri tej priliki se je videlo, kako majhna je disciplina v novopečenem klubu. Radičevci so zapustili dvorano, notri so ostali g. Kramer in njegovi tovariši. Po glasovanju se je seja zaključila. Pri- hodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo o zakonskem načrtu za narodno priznanje pokojnemu brigadnemu generalu Kovačeviču, 2. razprava o spremembi zakonskega predloga o ureditvi občin, 3. razprava o predlogu o spremembi zakona o mestnih občinah na Hrvatskem, 4. razprava o zakpnu o zrakoplovbi, 5. razprava o Radičevem predlogu o delokrogu oblastnih samouprav. Pribičevič m Radič sta našla novo priložnost za slavnostno večerjo. r Belgrad, 10. nov. (Izv.) Gg. Pribičevič in Stjej a Radič sta danes objavila resolucijo o sestavi seljačko-demokratske koalicije. V V resoluciji objokujeta polomljeno demokratsko fronto. Obljubujeta si zvestobo na življenje in m rt pod firmo Hjačko-demokratske koalicije. Vodstvo bo v rokah osemčlanskega eksekutivnega odbora, v katerem bosta imela oba kluba paritetno zastopstvo, predsedovala pa bosta menjaje gg. Pribičevič in Radič. Kakor se iz resolucije vidi, ni ta Pribiče-vičev ' Kadičev akt prinesel bogvekaj novega. Stara pesem pod novo firmo Ustanovitev seljačko-demokratskega bloka je zato predvsem v vladi vzeta kot olajša1 -> položaja. G. Pribičevič. se je hotel zavarovati, da ne ostane popolnoma izoliran, g. Radič pa mu je nasedel. Seljaško-demokratski klub pomeni političen pogreb Pribičevičeve in Radičeve stranke. Razvoj parlamentarnega položaja je do-vedel do tega, da mora tudi vsak otrok uvideti. da je sedanja vladna kombinacija edino možna in vsled tega jaka in stabilna. V novem klubu bo po številu in temperamentu prevladoval g. Radič in tako bodo samostojni demokrati postali nesamostojni in padli pod vodstvo g. Stjepana Radiča. G. Kramer, ki je bil lansko leto najhujši Radičev nasprotnik, bo sedaj vodil novo politiko in Pivko mu bo vsak dan lahko voščil: >Dobro jutro!« r Belgrad, 10. novembra. (Izv.) Zvečer se je vršila prva skupna seja seljaško-demo-kratskega kluba pod Radičevim predsedstvom. Ob 7. zvečer sta Pribičevičeva poslanca gg. Kramer in Pivko prišla v Rndičev klub, kjer ju je g. Radič pozdravil. Po Radičevem in Pribičevičevem govoru in sprejeti resoluciji je bil z velikim navdušenjem sprejet nov program tega kluba, katerega prva točka je skupna večerja, ki se je vršila v »Imperialu«. Tako je ideja, ki je padla o priliki zelo prijetne večerje v »Petrogradu«., dobila formalen izraz pri večerji v hotelu > Imperialu«. Dober tek. Večerja s cmoki. Na koncu seje sta se gg. Pribičevič in Radič poljubila tako glasno, da se je slišalo na koridor. Posebna zabava je vladala na večerji, ki se je vršila v >Imperialu«. Za opazovalca je bil izreden užitek videti skupaj gg. Radiča in Pribičeviča, Žerjava in Pasariča, Bačiniča, Marčiča in Kramerja. Večerja je potekla v zelo navdušenem razpoloženju. O polnoči, ko smo sprejeli to poročilo, je večerja še trajala. Natakarji imajo polno dela, da lahko zadovoljijo navzoče navdušene poslance novega kluba. Zdravice, ki so padale pri tej priliki, so bilo višek politične modrosti in le škoda je, da ne bodo prišle v letopise naše zgodovine, da bi hrvatsko ljudstvo in pa tisti del slovenskega ljudstva, ki je glasoval zanje, videl, komu je poveril svoje zaupanje. Munolinijev list je izgubil bojevitost »rOPOLO D'ITALIA« PRIZNAVA, DA JE FRANCIJA NA POTU, KO FAŠIZEM STEGF "1 ROKE PO BALKANU. — NA ENKRAT JE VSE, KAR NAM JE ITALIJA PRIZADEJALA. DOKAZ >DOBRE VOLJE«. — CENTRALN0-EVR0PSKE IN BALKANSKE NALOGE PAKTA. e Rim, 10. nov. (Izv.) Današnji >Popolo d' Italia prinaša na uvodnem mestu pod naslovom? >Quo vadiš, Gallia« dolg komentar k francosko-jugoslovanski pogodbi, ki je toliko bolj pomemben, ker je ta list v najbližjih stikih z Mussolinijem. Liet pričenja s sistematično ugotovitvijo, ki jo vidimo v vseh italijanskih listih: Naznanitev predstoječega podpisa francosko-jugoslovanske pogodbe pušča italijansko javno mnenje popolnoma mirno. Vznemirjajo pa se inozemski listi, posebno angleški. Anglija hoče mir radi svojih impe-rijalnih potreb. Dalje jemljemo na znanje tudi poluradne izjave Francije. Diplomati so se navzeli nove mode, da slikajo vsako pogodbo v ženevskih barvah, t. j. v okviru Društva narodov. Z najlepšim nasmehom sprejmemo izjave poluradnega francoskega tiska, toda dejstvo je, da si je silno agilna diplomacija Quai d' Orsaya vknjižila velike hipoteke na kontinentu in sklenila sporazume in *veze z Belgijo, Poljsko in Malo antanto. Nikdo ne dvomi, da imajo Bruselj, Varšava, Praga, Bukarešt in Belgrad politične smernice, ki konvergirajo v Pariz. Nikdo ne dvomi, da ima ta mreža že določene centralne evropske in balkanske naloge. Dokument govori o prijateljski in arbitražni pogodbi. Res je tudi, da je neki francoski maršal obiskal in inspiciral zgoraj omenjene prestolice. Vedeli smo, da pomeni pakt neko kodifikacijo že obstoječega stanja. Kriški sporazum, francoski ugovori proti italijanskim aspiracijam ua Jadranu, poskus odsto-pitve avstrijske mornarice Jugoslaviji, francoska kampanja radi Albanije, vse to dokazuje, da je Francija vedno igrala vlogo protektorja jugoslovanskih interesov. Francoski listi pi- šejo o intimnem in iskrenem prijateljstvu, toda ko je Jugoslavija zavrnila ratifikacijo net-tunskih konvencij in je grozila Albaniji, so francoski parniki vozili topove, puške, letala in municijo v Kotor, Dubrovnik, Šibenik, Split in Sušak. Z najboljšo voljo hočemo vzetinna znanje uradna zagotovila pred podpisom pogodbe. Toda smisel realnosti nas sili k razmo-trivanju položaja, glede katerega ne pada na nas niti najmanjša odgovornost. Da mislimo z Jugoslavijo odnošaje dobrega sosedstva, smo šli od koncesije do koncesije (?), od Rapalla do Santamargherite, do Nettuna in izpraznili prvo, drugo in tretjo cono v Dalmaciji, ki so nam pripadale po londonskem paktu. Toda ko se je Belgrad okoristil z našo dobro voljo, ni izpolnil danih obvez in ni ratificiral nettun-skih konvencij(l) Kar se tiče odnošajev s Francijo, ni mogoče Italiji ničesar očitati. Celo neki pariški list je priznal, da ne obstoje francoski interesi na Jadranu. Z naše strani se nismo nikdar vtikali v kraje, kjer nima Italija svojih interesov, nismo se zvezali z država-vami, ki so v antagonizmu s Francijo, nismo dobavljali topov, ne pušk, municije in vojaških letal, nismo sklenili zvez >na klešče«, ostali smo popolnoma korektni in nič se nam ne more očitati. Svesti si vsega tega lahko popolnoma mirno premotrimo novo pogodbo, trdeč, da je bila diplomatična občutljivost zadeta kljub temu, da se je vpoštevala diplomatska logika. Ko smo enkrat Franciji pomagali odločilno v vojni k rešitvi (?) ko smo Jugoslaviji dali dokaz dobre volje(?) lahko gledamo v bodočnost našega mladega naroda a zadovoljstvom modrih in z mirnostjo močnih. Francija slavi obletnico premirja. y Pariz, 10. nov. (Izv.) Tudi letos se bo v Franciji, posebno pa v Parizu slovesno obhajala obletnica dne, ko jc bilo podpisano premirje. Glavna slovesnost bo na grobu neznanega vojaka, kjer se bodo ob enajstih zbrale zveze bojevnikov. Častniki bodo nosili 230 zastav razpuščenih in rezervnih polkov iz muzeja k slavoloku, kjer bo ob prisotnosti predsednika republike in drugih oficijelnih osebnosti minuta molčanja, potem pa pohod čet in organizacij. Salonski voz, v katerem se je podpisalo premirje in ki je dosedaj bil v Parizu, bodo jutri prepeljali v Compiegnc, kjer je Američan Fleming dal zgraditi za to posebno poslopje. Vojni minister Painleve bo prisoten. PROCES PROTI MANOILESCU SE JE PRIČEL. Danes se razprava nadaljuje, v Bukarešt, 10. novembra. (Izv.) Danes dopoldne se jc začel proccs proti Manoilescu. Razprava se vrši pred vojnim sodiščem, kateremu predseduje polkovnik Vladescu, člani pa »o; dva majorja m dva stotniKa. Iv O sc ie prečitalo obtožno povelje komandanta drugega artnadnega kora generala Popesca, so zagovorniki predlagali odgoditev razprave, ker so od 37 povabljenih prič prišle k razpravi samo 4 priče, dočim se zagovorništvo noče odreči pričevanju ostalih prič, posebno ne princa Karla. Zagovorništvo je dalje izjavilo, da vojno sodišče ni pristojno, ker je obsedno stanje v Romuniji nezakonito. Temu je ugovarjal vojaški državni pravdnik Cara-pancea in branil pristojnost vojnega sodišča-ker gre za zločin proti varnosti države. C tem vprašanju se je vršila večurna razprava Vojno sodišče sc je potem izjavilo za pri stojno, na kar je bfla razprava prekinjena v odgodena na jutri. v Moskva, ,10. novembra. (Izv.) Moskovski politični biro je sklenil predlagati centralnemu komiteju stranke, da se Trockij, Sinovjev, Kamenev in ostali voditelji s svojimi pristaši, ki so motili slavnostne dneve, na kongresu strunke meseca decembra izključijo. Danes je bil otvorjen kongres prijateljev sovjetsko unije, kr 'erega so se udeležile vse inozemske delavske in kmetske delegacije, ki so prišle v Moskvo na sovjetsko desetletnico. Oprto eno roko na Galijo 'mam. Valentin Vodnik: Ilirija Oživljena. Dr. M. Slavič: Francosko prijateljstvo na mirovni konferenci. Slovenci smo imeli težko stališče na mirovni konferenci v Parizu 1. 1919. Avstrija nas je imela razkosane v pokrajine, mirovna konferenca je nastavila rdeč svinčnik, da nas razkosa med države, Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Ogrsko. KaT smo občutili pozneje po nesrečnem plebiscitu na Koroškem, isto vol smo imeli ves čas mirovne konference v Parizu. Naše srce je krvavelo, ko so krvavele rane narodnega telesa zjedinjene Slovenije. Le redkokdaj je posijal žarek trenutnega veselja, ko se nam je vsaj tuintam posrečilo rešiti svetinje našega narodnega življenja. Ves čas našega dela v Parizu pa nas je ogrevalo toplo solnce francoskega prijateljstva, s katerim smo marsikaj dosegli, kar bi brez njega bilo težko dosegljivo. Na vseh slovenskih mejah so bili Francozi naši odkritosrčni prijatelji. Ar. Briand, francoski zunanji minister. Da omenim samo eno ali dve stvari! Vrhov-oi svet petorice (5 velesil) je sklenil, ob drugi priliki sern bil zapisal na čegavo prizadevanje, da se vrši prebiscit za Maribor, t. j. ozemlje med sedanjo avstrijsko mejo in črto, ki je šla po vrhu Pohorja do Hoč in odtam v ravni smeri preko Slovenskih goric do točke med Radgono in Cmure-kom. Velikega pomena je bilo, da je bila naša delegacija od francoskih prijateljev pravočasno obveščena o tem sklepu in ga naredila hipno brez učinka .Sklep petorice se namreč ni dal več preklicati. Bila je lie še možnost, da se način plebiscita določi tako, da bi bil plebiscit za nas brez; nevarnosti. Če bi se namreč plebiscit vršil za dravsko dolino in gornje Slovenske gorice, bi se ponemčevalni vpliv, ki se je širil ob južni železnici ob Dravi in od Špilja proti Mariboru, lahko nevarno uveljavljal pri plebiscitni propagandi, ki jo je znala Avstrija uspešno organizirati. Zato je naša delegacija predlagala, naj se mariborsko plebiscitno ozemlje raztegne na celo gospodarsko območje s središčem v Mariboru, t. j. naj pride pod plebiscit tudi ves okraj Slovenske Bistrice in cele Slovenske gorice do Ljutomera in Središča. V tem slučaju bi seveda plebiscit za nas gotovo dobro odločil. Zato so Av-lovo tokrat, toda ne radi žaiosti, temveč rodi preobilnega smeha. na listah gospodarske stranke izvoljene občinske odbornike za svoje. Edino prave gospodarske liste so listo, ki nosijo ime Slovenske ljudske stranke, oziroma Slovenske kmetsko zveze. Na teh listah so možje, navajeni dela zn skupnost in pravi nosi-telji slovenske poštenosti ter solidnosti. Plačani in neplačani agitatorji sipljejo te dni blato na poštene krščanske može In skušajo odvrnili volivce od skrinjice, ki nosi program Slovenske ljudsko stranke. Pokažite jim vrata, njih razdiralno delo pn onemogočite z živahno agitacijo od moža do moža & Odpiranj« in zapiranje trgovin, Čujemo, da je to vprašanje postalo med celjskimi trgovci zopet aktualno In da se o njem resno razpravlja. Zadevo smatramo i mi za emlnentno važno. Vsekakor je obsodbe vredna razlika, ki tozadevno obstoja med mestnimi in podeželskimi trgovci. Upamo pa, da se bo to vprašanje rešilo sporazumno med nastnvljenci in delodajalci tako, da ne bodo kršeno težko pridobljene pravice socialnega značaja nastavljen cev. ■0r Zastonj dobi solidno zidano vilo oni srečni kupec srečk, ki si pravočasno nabavi srečko velike II. stadionske loterije. Žrebanje te bogate loterije se vrši žo dne 1. decembra t. 1. V Celju se dobo srečke v pisarni podružnice »Slovenca«, Cankarjeva cesta 4. Vič Večerni tečaj za nemščino, ki ga priredi Krekova mladina Vič, se prično v torek, 15. t. m. ločno ob 8 v novi šoli na Glincah. Prosimo, da se vsi priglašenci zbero točno ob označeni uri. Redni sestanek Krekove mladine Vič se vrši danes zvečer ob 8 v dvorani Društvenega doma na Glincah. Ker je ta sestanek prvi po občnem zboru in zelo važen, prosimo, da se gotovo udeležijo sestanka vsi člani. Kamnik Občni zbor društva »Kamnik« se je vršil pretekli torek ob zadovoljivi udeležbi. Izvoljen je bil ponovno dosedanji odbor s predsednikom dr. Zvo-kljem na čelu. Dane so bile smernice za delo v novem poslovnem letu in bo društvo čimprej pričelo prirejati zanimive in pestre prosvetne večere s predavanji, 'petjem, godbo in podobnim. Enako bo pričelo tudi skioptična predavanja, oziroma pripovedovanje pravljic za deco. Želimo društvu obilo uspeha I Gostovanje Zikovega godalnega kvarteta prošli torek je nad vse pričakovanje' očaralo navzočo publiko, ki dozdaj še ni Zikovcev slišala. Izvajali so Haydna, Dvoraka, Beethovna, Cajkovskega, Bo-rodina in dodali Dvorakovo Humoresko, škoda, da itam niso zaigrali Slovenca škerjanca. Pisati o kvartetni enotni igri, predavanju, izvrstnih instrumentih itd., bi bilo odveč. Saj so priznani tudi v inozemstvu kot najboljši svetovni kvarteti Obisk je bil za kamniške razmere že kar povoljen; ob boljši reklami bi bil lahko še večji. Zikovce pa vabimo, da nas posetijo še kdaj! Saj so si s tem nastopom pridobili mnogo občudovalcev v muzika-ličnem Kamniku. Kranj Jugoslovanska Matica priredi povodom obletnice vsiljene nam rapallske pogodbe, ki je odtrgala preko pol milijona Slovencev in Hrvatov od našega telesa, v nedeljo dne 13. nov. spominsko predavanje in sicer na trgu pred mestno hišo, v slučaju slabega vremena pa v veži Narodnega doma. Predavanje bo ob 9. uri, takoj po maši. Isti dan bo toliko v Kranju kolikor v okolici zbirka radodarnih doneskov v prid našim zasužnjenim bratom tam preko meja. Prodajale se bodo cvetlice in odkupni znaki. Naj ne bo nikogar med nami, ki uživamo svobodo, da ne bi prisostvoval predavanju in se oddolžil vsaj z 1 Din na korist naših tam onstran mej! Kočevje Dva razglasa. Mladeniči, rojeni leta 1910., pristojni v tukajšnjo občino, naj se zglase v občinski pisarni med uradnimi urami v svrho vpisa zn vojaško dolžnost. Rok za vpisovanje je omejen nn 10 dni do vštevši 13. nov. t. 1. Ce mladeniči, rojeni v tem letu, ne bivajo v Kpčevju, naj jih zglasijo pismeno starši ali sorodniki. — Urad zemeljskega katastra razglaša, da se sprejemajo naznanila o po- To so zavoji pristnih Vorujie se pot- sestnih spremembah v dneh 28., 29. in 30. nov. pri zgoraj omenjenemu uradu. Še nekaj o novi pošti. Nova pošta bi rabila za uradnike in tudi za občinstvo streho nad vhodom. Nadalje ugotavljamo, da vrši prevoz pošte s kolodvora do pošte in obratno še vedno nepokrit voz. Troba torej, da se nabavi vozilo, kakršno je potrebno za tolik promet, kot ga je ravno na tej posti. Zavlačevanje izvolitve mestnega župano. Ze v torek bi bil moral biti izvoljen nov župan, toda dr. Sajovic se je gotovo ustrašil teh voliiev in je vložil potom svojih vernih zaveznikov rekurz proti občinskim volitvam. Kakor se iz vsega vidi, so skuša obdržati g. dr. Sajovic za vsako »-eno še nadalje, seveda le za nekaj časa na županskem stolcu. V prevdarek! Tod hribom, kjer stoji še dokaj mestnih hiš, povečini delavskih, morajo ljudje hoditi vsak dan v mesto po stezi preko mosta »trampulic«. Med mostom in mestnim kamnolomom pa morajo iti preko jarka, ki je poln blata in vodo, čez katerega je položeno le ozko bruno. Naj se tu napravi solidna brv, da ne bodo ljudje več v nevarnosti, da padejo v jarek. Rabili bi jo tudi delavci, ki so uslužbeni pri kamnolomu. Kje jc socialni čut? V burji, v dežju in v nalivih morajo hoditi delavke v tukajšnjo tekstilano na delo. Nekatere so oddaljene, po eno do dve uri daleč. Potem pa morajo v premočenih oblekah delati ves dan oziroma vso noč, to je od 6 zvečer do 6 zjutraj. Nazajgrede bodo pa hodile z razbolelimf očmi, s potnim obličjem in razdraženim živčevjem. Naša dekleta imajo z všteto potjo 14—16 urni delavnik. Ni čuda, če opazujemo na njih prve sledove jetike. Kakšne žene bodo to, kakšne matere, če jim tvornica jemlje mozeg in kri s ponočnim delom? Fara ob Kolpi. Dne 30. oktobra t. 1 so se vin šile tukaj občinske volitve. Postavljeni sta bili dve listi. Prva: Gospodarska listo Slov. ljudske stranke; druga: Lista Slov. ljudske stranke. Prva naj bi zastopala interese spodnjih vasi, druga pa zgornjih. Volivni boj je bil oster. Prva skrinjica je odnesla 10 odbornikov, druga pa 7. Dne 6. nov. je bila volitev župana. Izvoljen je iz prve liste g. Jože Ma-rinč, pos., Potok 8, ki je tudi sedaj županoval. — Pri volitvi v obrtno, zbornico so naši obrtniki, ki jih je 57, s par izjemami vsi volili Ogrinovo listo. Čast zavednim obrtnikom. Toplice pri Novem mostu. Dne 18. novembra t I. bo preteklo 40 let, odkar je bilo sedanje šolsko poslopje slovesno blagoslovljeno in izročeno svojemu plemenitemu namenu. Šola, ki je bila ustanovljena leta 1843., je bila do tega časa nastanjena v neprimernem poslopju na kraju, kjer stoji sedaj kopališka restavracija. Ker je to važen in pomemben dan v kulturnem oziru za tukajšnji šolski ekoliš, se bo 40 letnica šol. poslopja slovesno proslavila. Na predvečer bo šolsko poslopje okrašeno in slavnostno razsvetljeno. Na dan slavnosti dopoldne bo slavnostna seja krajevnega šolskega odbora, po seji sv. maša za umrlo učiteljstvo in dobrotnike šole, po maši pa slavnostno zborovanje v šolskem poslopju. Popoldne se vrši šolarska prireditev i obdarovanjem otrok. K slavnosti 40 letnice so vabljeni vsi, ki so kedaj poučevali na tukajšnji šoli. kakor tudi bivši učenci, ki so v tej Soli prejemali osnovne nauke. Glasba Komorni kvartet »Zika« koncertira v Ljubljani definitivno v četrtek dne 17. t. m. oh 20. uri v Unionski dvorani. Vstopnice, ki so bile kupljene za prvotno nameravani datum, to je za 7. novembra, veljajo za četrtek dne 17. nov. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Maše dijašfvo Skupščina Sveta slušateljev ljublj. univerze se^je vršila včeraj popoldne ob zelo številni udeležbi v najlepšem rodu in miru, kar je vsekakor novost na nnši univerzi in kar je treba samo pozdravljati. Podrobno poročilo prinesemo jutri. Orel Orliški tehnični tečaj. Vso krožke, ki sc' nameravajo udeležiti tehničnega tečaja Slovenske Or-liške Zveze v Celju, opozarjamo, da se la tečaj ne bo vršil, temveč se /.druži s tečajem v Mariboru v dnevih od 21. do 26. novembra. Pošljite torej svoje vaditeljice na tehnični tečaj v Mariboru! — Predsedstvo. Orli — telovadci v Mariboru. Vsi Orli — telovadci se pozivajo, da se udeležujejo redno telovadbe, ki se vrši v gimn. telovadnici vsak torek, četrtek in soboto. Prihodnjič začnemo z novimi vajami. Naznanila Ljubljana. Sentpefersko prosvetno društvo priredi družaben večer ob priliki 20 letnice društvenega obstoja. Začetek ob pol 8 zvečer v dvorani gostilne »Pri Jerneju«, Sv, Petra cesta. Na sporedu je poleg petja, kupietov, godbe tudi bogato založena tombola. Prijatelja in člani društva, poskusite srečo. Martinov večer z gledališko predstavo priredi Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v : Ljubljani v nedeljo, dne 13. novembra 1927 v Ro- J kodelskem domu, Komenskega ulica 12. Pričetek j ob 7 zvečer. Spored: 1. V. Vodopivcc: Svarjcnje. 2. V. Vodopivec: Na poljani. 3. V. Novak: Sanak. | 4. KnitL Sabljica. b. Na straži (vse moški zbor). I 6. Tatnburaške točke. 7. V Vodopivec: Soubači, I spevoigra v 1 dejanju. 8. Dva nočna čuvaja, veseloigra v 2 dejanjih. — Vstopnina za osebo 6 Din. K obilni udeležbi vabi odbor. Martinov večer priredi v nedeljo 18. t. m. i I. del. kon. društvu ljubljanska Krekova mladina z jako bogatim sporedom. Na sporedu so razni kupleti, amerikanska ženitev, srečolov, šaljiva pošta in lov na gos. — Kdor se hoče pošteno zabavati, naj prihiti v nedeljo v konzum na Kongresni Irg. Vabljeni vsi prijatelji naše delavske mladine. Vstopnine ni. »ZOO« I Pripravljalni odbor društva »Zoo« vabi vse ljubitelje domače favne na ustanovni občni zbor. ki sc vrši v soboto, dne 12. novembra t. 1. ob 20 v restavraciji hotela »Slon« v Ljubljani. Ruska Matica in ruska ljudska nniverza. V soboto dne 12. t. m se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje prof. Ignacija M a j-< d n 1 j a o predmetu »Moderna naziranja o strukturi materije«. Začetek ob 19 zvečer. Vstop prost. Maribor. Lfudska univerza, muzikalne prireditve. V sredo 23. novembra nastopi Kroemerjev trio iz Gradca. Ncralivev koncert opernih arij je določen za petek 12. decembra. Obe prireditvi ge vršita v veliki kazinski dvorani. Celje. Naši Krckovci prirede v nedeljo 13. novembra ob štirih popoldne v Narodnem domu predstavo. Vprizorili bodo štiridejansko narodno igro »Stari llija«, ki jo je spisal pokojni gledališki umetnik Ig. Borštnik. Vstopnice se žc dobijo v Slomškovi tiskovni zadrugi in zelo toplo priporočamo, da si jih nabavite že pred nedeljo. Ostali kraji. Moste pri Lfnbljani. V društvu »Krekova mladina« bo v petek zvečer ob osmih predaval gosp. prof. Capuder. Za Krckovce je udeležba obvezna; vabljeni so pa tudi drugi somišljeniki in soniišljenicc. Na svidenje v Ljudskem doraul Ško/ja Loka. Gledališki odsek kat. prosvetnega društva priredi v nedeljo, dne 18. t m. ob 8 zvečer igro »Oče«. Vstopnice je dobiti v predprodaji pri g. Debeljaku Val. ter zvečer pri blagajni. Stran B. • »SLOVENEC«, dne 11. novembra 19Z7- ____stev- ^ Narava in I/ud/e Nebo v novembru. Včeraj smo mogli opazovati zanimiv astro-Joče opazovati, čc bo jasno vreme, zanimiv astronomski pojav, prehod planeta Merkurja preko solnčne plošče. Ta dan se nahaja planet ne le v isti ravnini, temveč cclo v isti smeri raed zemljo in solncem. Zemljanom je mogoče opazovati prehode samo dveh planetov: Merkurja in Venere, to pa radi tega, ker se nahajajo tira le teh dveh planetov v notranjosti zemeljskega tira. Na Marsu pa bi mogli opazovati razun prehodov omenjenih dveh planetov še prehod naše zemlje preko »olnca. Vendar imamo šc tretji slučaj: prehod lune preko solnca, samo to imenujemo solnčni mrk. Značilnost prehodov tako obeh planetov kot lune je, da so perijodični. Solnčni mrki se ponavljajo v 18letni perijodi, Merkurjevi v 461etni, kjer imamo 6 Merkurjevih prehodov in Venerini v 243-letni perijodi z 4 prehodi. Od zadnjih dveh prehodih so Merkurjevi številnejši. Poleg zanimivega pojava, ki nam ga nudi tak prehod, so ti še velikega pomena za določitev tako zvane solnčne paralakse, to je gotov znesek, ki nam pove, pod kakim kotom vidimo premer zemlje s solnca. Paralaksa služi za nadaljno računanje veličin v astronomiji. Računanje paralakse ob priliki prehodov, posebno Venerinih, je spoznal prvi Halley, isti astronom, ki je izračunal podatke za komet, ki je dobil po njem ime, prehodi Merkurja ne nudijo one natančnosti, to pa radi tega, ker je Merkur v času prehoda bolj oddaljen za 50 milijonov kilometrov ko Venera, vendar brez pomena tudi ni. Prvikrat so opazovali Merkurjev prehod 6. decembra 1. 1631. Zadnji prehod ie bil 7. nov, 1914 in pred tem pa 14. nov. 1907. Kakor vedno, bo tudi ta mesec prekoračil planet solnčno ploščo od vzhodnega roba proti zahodnem. Ker pa bo navidezni premer Merkurja 20Ckrat manjši od premera solnca, bo mogoče opazovati prehod le sa| z malim daljnogledom. Ob času prehoda bo viden kot majhna črna pika, ki leže preko solnca, to pa, ker Merkur nima svoje svetlobe, ampak solnčno. Tak prehod obeh planetov je obenem tudi dokaz, da nimata svoje svetlobe, oziroma saj znatne ne. Znano je namreč, da solnčne pege niso temne kot izgledajo, nego le, da je njih svetilnost mnogo manja kot sosednih mest solnčne plošče. Opazovanje prehodov planetov je pokazalo nekaj jako značilnega. Predno se planet, ki izgleda takrat kot črna pika, dotakne solnčnega roba, nastane na tej piki oster izrastek, nakar se počasi premika planet kot kaplja, zalije solnčni rob se zlije preko roba in na enak način zopet odtrga znotraj solnčne plošče Dotik, seveda navidezni, saj je planet blizu 50 milijonov kilometrov pred solncem, ne traja trenutek, nego deset do dvajset sekund. Radi tega je tudi določitev, kdaj se je planet v resnici dotaknil solnca, težavna in s tem je tudi prehod manj točno določen in uspeh ne tako natančen. Ob tej priliki še nekaj podatkov o planetu samem. Merkur je planet, ki najbližje obkroža »olnce. V povprečni razdalji 58 milijonov kilome- trov naredi enkratni obhod v 88 dneh. Toliko časa traja Merkurjevo leto. Gostota Merkurja znaša 6, to je snov planeta je šestkrat težja od vode. Premer jc 4770 km, kar znaša pa šestmili-ionsko mase solnca, zemlja je 33?.000 krat lažja od solnca. Na Merkurju je videti solnce do 10 in pol-krat večie kakor z zemlje. Kadar je Merkur najbližje solnca, v največji njegovi razdalji pa je videti še vedno 4 in polkrat večji. Radi tega vlada na planetu tudi visoka temperatura. Ako se na tem malem planetu menjavajo letni časi ali ne, je odvisno od lega, se li obrača ta krog svoje osi ali ne. Do danes ta problem še ni rešen. Mogoče je, da se giblje planet tako krog solnca kakor luna krog zemlje, to je da mu kaže vedno eno stran. Potem bi imel oni del, ki je obrnjen pro-ti soincu, vedno znatno temperaturo, a ostali del je na ta način vedno v temi in mrazu. Na tej polovici se je moralo nabrati večina vlage in se usedla kot led in sneg, dočim se je sprednji gotovo izsušil. Tako združuje en planet dvoje največjih nasprotij: na eni strani leto in dan žareče-vroče kamenje, na drugi strupeno mrzli led. Kar se tiče ozračja, ga doslej niso mogli dokazati. Verjetno je, da je na planetu tenka plast ezlo redkega ozračja, večina plinov je šla na solnce, posebno lažjih vsled male privlačne sile planeta. Proučavanje Merkurja je najtežje od s prostim očesom vidnih planetov. To pa radi tega, ker je le nekajkrati viden po dobro uro, a le nizko nad obzorom tako, da so astronomi prisiljeni ga opazovati raje podnevi. Sicer pa onazovanje pokaže le nekaj slabih senc na planetu. Solnce. V teku tega meseca se bo premikalo že jako nizko, le malo višje kot znaša nainižja lega. Dan traja začetku meseca 9 ur 54 minut, koncem le še 8 ur 34 minut, skrajša se za 1 uro in 20 minut Luna bo v najmanjši razdalii od zemlje 8. t. m., razdalja 357.520 km, v največji 21. t. m., razdalja 406.070 km. Živalska svetloba je ta mesec še dobro vidna na jutranjem nebu. Vemo, da je viden ta pojav kot svetel stožec, ki je nagnjen od vzhodnega obzora proti iužnemu. Planeti. Merkur bo viden okoli 27. t. m., ko bo v naivečji zahodni razdalji. Viden je na jutranjem nebu. Venera je Jutranjica in vzhaja zgodaj zjutraj. Dne 20. t. m bo v največji razdalji od solnca na nebu. Je silno bleščeča zvezda. Mars ta mesec še neviden. Jupiter ta mesec najsvetlejša zvezda na večernem nebu. Zahaja zgodaj zjutraj. Saturn zahaja pol ure za solnce. Za opazovanje v neugodni legi. Utrinki. V novembru imamo utrinke leonide, ki se iskre od 13. do 18. Značilnost teh utrinkov je: hitri, puščajo sled. Roj leonidov je razpadel komet z obhodno dobo 33 let. Ime imajo, ker prihajajo navidezno iz sozvezdja Leva (Leo). Manj številni od leonidov so andromedidi iz sozvezdja Andromede. Ti utrinki so počasni s sledjo. Kažejo sc od 17. do 23. Za neokrnjeno slovensko univerzo. RESOLUCIJA, akademske mladine ljubljanske univerze, sprejeta na II. redni skupščini Sveta slušateljev ljubljanske univerze dne 10. novembra 1927. Slušateljstvo ljubljanske univerze, zbrano dne 10. novemb" 1927 na drugi redni Mni skupščini Sveta -lušateljev ljubljanske univerze je vzelo na znanje izjavo g. univ. prof. dr. Metoda Dolenca, člana komisije za univerzitetni zakon, in se mu zanjo kakor tudi za pokazano ljubezen do ljubljanske univerze najlepše zahvaljuje. Ljubljanska akademska mladina najodločneje protestira proti nameri, da se okrne ljubljanska univerza s tem, da se ukine medicinska fakulteta in tehniška fakulteta, mesto katere naj bi prišla neka visoka šola za rudarstvo. Slušateljstvo vidi v tem usodepoln napad na najvišjo našo kulturno ustanovo, ker pomeni napoved demontaže naše univerze. V Ljubljani, 10. novembra 1927. S tehniško fakulteto svaj ena tretjina slu-šateljstva odpade, od katerih polovica gotovo sploh ne bo mogla nadaljevati študij. Zaradi premijhnega števila slušateljev pa bo kaj lahko ukiniti fakulteto za fakulteto in s tem univerzo, ta davni in s tako težavo uresničeni sen Slovencev. Rudarska akademija bo stala vsaj toliko, kakor tehniška fakulteta sedaj, medicinska fakulteta pa tako stane državo minimalni znesek letnih 700.000 dinarjev. Zato ljubljanska akademska mladina izjavlja, da ima odločno voljo, obvarovati univerzo sebi, narodu in državi in braniti jo neokrnjeno za vsako ceno. Za Svet slušateljev ljubljanske univerze: V. Iskra, stud. iur., N. Kuret, stud. phiL, predsednik. tajnik. :uitOlaj II., zadnji ruski tar. AVTOMOBILI ZA Pred kratkim so privozili v Ljubljano trije novi lični avtomobili tipa >Praga«, ki so namenjeni za loterijo, katero priredi Osrednji odbor Združenja vojnih invalidov v Belgradu. Loterija ima za dobitke 25 takih avtomobilov, kakršne kaže današnja slika. Na svojem potu preko Maribora in Celja, pa tudi v Ljubljani so napravili reklamno vožnjo pod vodstvom šoferjev, ki jih je poslala tvrdka iz Prage. Povsod so zbudili mnogo zanimanja. Iz Ljub- INVALIDSKO LOTERIJO. ljane so se odpeljali preko Novega mesta v Zagreb. To je bila prva pošiljatev, slede pa še druge in v novembru bosta še dva voza razstavljena v Ljubljani. Za to loterijo, katere čisti dobiček je namenjen v sklad vojnih žrtev iz cele države in za proslavo desetletnice prebitja solunske fronte, se prodajajo srrfke po 100 Din. Zastopstvo razprodaje je prevzela ljubljansko menjalnica Rajher in Turk v Prešernovi ulici. Žrebanje bo sredi januarja 1928. V pek Iu! Iz dnevnika vojaka slov. planinskega polka. Torek, 13. novembra 1917. Srečno smo se pretolkli skozi noč v kopicah. Sicer je bilo malo mokro pod nami, toda prestali smo že vse kaj hujšega! Za zajtrk smo dobili gorke vode, katero je proviantura imenovala juho. Kako hitro je prišla razlika! Campo di Pietro je moral biti prav čeden kraj, kar pa danes ni več. Vse prevrnjeno in premetano je v vasi. Poleg tega je pa še vedno deževalo. Čepeli smo po vseh oglih, opravljeni za odhod, se pomenkovali o raznih stvareh, ko naenkrat začujemo pretresujoče brlizganje. Nastalo je nervozno letanje sem in tja: nekateri so hiteli v skrivališča, drugi k strojnicam. Na obzorju je pa mirno plavalo 12 sovražnih letal v smeri naravnost proti nam. Oblački dima so jih obkrožavali, toda oni so nemoteno brzeli v falangi na Campo di Pietro. Pa je začelo raglati okoli nas. Skoro vsaka peta murgla je imela privezano v svojih vejah stroj- nico, pri kateri so se nervozno obračali naši fantje. Gurta je sledila gurti, pa tudi aero-plani so vračali milo za drago. Prav peklensko ropotanje je bilo, ki je imelo tudi uspeh: enega so zbili. Začel se je prevračati in padati. Ker je bila pa Piava zelo blizu, je padel za svojo linijo. Nekoliko manj jih je prišlo tudi popoldne, vendar scV ostali v precejšnji višini. Mislili smo, da smo takoj za Lahi, kar smo se pa motili. Pred nami so žc drugi polki, ki so tudi že preko Piave. Naš prvi bataljon je odšel tja preko popoldneva, drugi na večer, tretji pa je ostal v vasi v strogi pripravljenosti. Na Piavi so trčile armade skupaj: naši izmučeni od dolgih pohodov in neprespani, Italijani precej isto, toda spočiti in siti so nas čakali Francozi in Angleži, ki so hoteli plaz avstrijsko-nemškega prodiranja za vsako ceno ustaviti, ker od tega je bila odvisna francoska fronta in bi v slučaju tukajšnjega predora bi mi lahko padli Francozom v hrbet. Posrečilo se jim je to, k uspehu jim je pa največ pomagalo pomanjkanje municije na naši strani. Sreda, 14. novembra 1917. Krasno cerkev imajo prebivalci Campo di Pietra. Tudi zelo prostorna je. Toda dvomim, če je bila kdaj tako polna, kot je te dni. Po hitrem in vsega razkošja polnem prodiranju je prišla zopet huda ura. Sicer smo pričakovali hud odpor na Piavi, tudi prebivalci zasedenih krajev so nam to napovedovali, toda v tistem veselem razpoloženju ni nikdo mislil na to. Saj smo itak bili od danes do jutri! Pa je prišlo .. . Tiho so korakali naši, vsak zase je iskal v temni noči pripravno stopinjo, niti besedica ni padla. Na nje so škropili šrapneli, pa se je vsak čas kdo zvrnil. Blato pred reko je večalo muko in že skoraj mrliči so posedli v pontone, ki so jih prepeljali v pekel na zemlji... Dolge ognjene kače reflektorjev so skakala od čolna do čolna, sledili so jim šrapneli in granate. V čolnih pa je tekla kri... Pa je kljub temu marsikateri ponton pripeljal v klavnico sveže blago ... Bili so že boji prav ob reki: mrliči izpričujejo to. Toda bajoneti in ročne granate so premaknile sovražno silo proč od reke. Blato in mrliči, granatni lijaki in razmetana oprema se je vrstila. Med vsem tem pa na živce strašno udarjajoče stokanje težko ranjenih, ki so čakali sanitejcev, a dočakali smrt. Srečen, i kdor je rešil le iskrico življenja! Pa so prišli vedno večji in gostejši kupi i mrličev, vedno gosteje so žvižgale krogle okoli glav. Od vseh strani je žvižgalo in treskalo, na vseh straneh je kosila smrt. Zadaj, spredaj, od strani — živ človek se ni mogel orientirati. Iz murgel je sikalo in žvižgalo, s streh je tolkla svinčena toča, skozi okna se jc svetlikalo.. Poleg tega pa še artilerija vseh kalibrov in imen! Bataljoni so se razkropili. Vsak zase je vodil boj, četa ni vedela kaj počne četa, sosed ni skoraj znal za tovariša. Vsak je bil sebi najbližji! Odgovarjali so v ugodnejših momentih na sovražne strele, čistili murgle, prevračali s streh ljudi in strojnice. Toda na njihova mesta so prihajali novi in zopet novi, naše vrste pa so se redčile bolj in bolj. Naša artilerija je slabotno delovala, strojnice so pojemale, le posamezni, dobro merjeni streli iz pušk so imeli še besedo. Primanjkovalo je municije... Noč še nikoli ni bila tako težko pričakovana in dobrodošla kot nocojl Kljub svetlobnim raketam in reflektorjem so se plazile po razriti zemlji temne sence, preskakovale jarke j in luknje ter se zopet metale po tleh. Silno ; je bilo mrličev in veliko dela je bilo oblesti i in premetati vse te kupe mučenccv. Živi so : pobirali municijo mrtvim, ki je niso več ra-' bili... Za hrano ni bilo nikomur nič, pač pa smo silno pogrešali vode, ker v grlu je žgalo. Dobra jc bila vsaka mlakuža, čeprav se je v njej namakal mrtvec. „ .. „ f Dr Ladislav PoLč, Cigar pogreb je danes v Zagrebu. Rojaki! Ne recite, da zopet beračimo, čc Va« bodo v nedeljo ustavljale na ulicah naše na-biralke in naši nabiralci. Samo za en dinar Vas prosimo. Prosimo Vas v imenu vseh duhovnikov, odgnanih izpred oltarjev cerkva, sezidanih z žulji našega ljudstva, prosimo Vas v imenu vseh učiteljev, odpuščenih iz služb ali odpravljenih preko meje, prosimo Vas v imenu tisočev in tisočev naših otrok, ki v šoli ne smejo več govoriti in moliti v jeziku svojih mater in ki jim zblazneli fašizem zastruplja duše in telesa, prosimo Vas v imenu vseh, ki so vzdihovali in ki vzdihujejo po ječah zavoljo svojega narodnega prepričanja, mučeni in trpinčeni s peklenskimi sredstvi, ki si jih more izmisliti samo italijanska duša, prosimo Vas v imenu vseh ponižanih in razžaljenih v svojem slovanskem čustvovanju po zblaznelih fašistovskih tolpah, prosimo Vas v imenu naše bodočnosti, ki bo velika in slavna in bo mogla zbrisati vse te krivice z našega naroda in jih maščevati samo tedaj, če bo sleherni od nas občutil bolečine in trpljenje naših zasužnjenih rojakov kakor svoje lastne bolečine in svoje lastno trpljenje. Saj bi zaslužili, da bi naši zanamci opljuvali naše grobove, če bi bila naša brezčutnost in brezbrižnost za usodo naših sorojakov pod laškim jarmom kriva, da bi Slovenstvo zginilo s površja zdaj šc našega Primorja. Jugoslovanska Matica. Noblovo nagrado za književnost dobi Grazia Doldda? »Svenska Morgenblad« ve poročati, da bo letošnjo Noblovo nagrado za književnost dobila italijanska pisateljica Grazia Deledda, ki v svojih spi-sih riše življenje sardinskih pastirjev in rimskega malomeščanstva. Slnvislika na praški univerzi. Na poziv pravne in državnopravne fakultete v Gradcu je slavist dr. H. F. Schmid, profesor tamkajšnje univerze, dne 7. t. m. predaval o >Ljudskem državnem in cerkvenem pravu v razvoju slovanskih narodov«. Hkufni sklepni revmatizem povzročuje večkrat po mrzlici bolečine, otekline ali otrpnenje. Odstranite ga najenostavneje z domočim zdravljenjem s Pistyanskim noravnim blatom v obliki kocke „Pi. Qa* ali .Gamakompressa*, golovi obkla-dek. Dobi se vsaki lekarni. — Informacije daje: L. SCHREIBER — ZAGREB AKADEMIČKI TRG BRO) l./H. NADSTR Učitelj je učencem govoril o petju ter končno hotel, naj mu povedo stavak, v katerem bo glagol »zapeti«. Dolgo se nihče no oglasi. Mirko se pa vendar opogumi ter vstane: >Na mojemi telovniku ,e osem gumbov, pa jih morem samo sedam za-peti* Gospodarstvo Mednarodna gospodarska politika in Društvo narodov. (Izvleček iz snočnega predavanja g. Ivana Av-aeneka na sestanku kat. starešinstva v Akademskem domu.) Društvo narodov ima v svojih pravilih s § 23 e začrtane tudi gospodarske naloge. Kot druga njena določila pomeni tudi ta paragraf nekak kompromis med različnimi interesi, tako da Društvo narodov lahko mnogo stori na polju mednarodnega gospodarstva ali pa nič. Da se Društvo narodov ni takoj v začetku svojega postanka bavilo z gospodarskimi problemi, čeprav so bili še bolj pereči kot danes, so bile krivo tedanje politične razmere. Evropski narodi so najprej morali priti do prepričanja, da se morajo gospodarska vprašanja reševati popolnoma brez vpliva političnih teženj, brez ozira na to, ali si premaganec ali zmagovalec, ako se hoče priti do uspeha, tedaj šele je bilo mogoče Društvu narodov vzeti v roke tudi problem gospodarske sanacije Evrope. Prvi uspeh Društva narodov je bila b r ii -selska konferenca, na kateri so se določila samo splošna neoporečna gospodarska načela predvsem o tedaj aktualnih valu-tarnih problemih. Posameznim državam se je dal nasvet, naj se pri sanacijah teh načel drže- Kar se je v veliko slučajih tudi zgodilo. Drugi uspeh Društva narodov na gospodarskem polju je bila sanacija Avstrije in Ogrske. Kot tretji uspeh moramo zaznamovati letošnjo mednarodno gospodarsko konferenco v Ženevi. Ko so Francozi s svojim ženevskim 1 garancijskim paktom propadli, so začeli zagovarjati misel take mednarodne konference. Misel je bila tu: Največji del krivde na svetovni vojni ima ekspanzivnost nacionalnega kapitala. Ta nevarnost bi se dala odstraniti, ako bi si mednarodni kapital lepo v sporazumu mogel razdeliti interesne sfere. Uvedla naj bi se mednarodna gospodarska kontrola, ki bi rasigurala gospodarski in s tem tudi političen mir. Sestavljen je bil poseben pripravljalni odbor, ki je delal dve leti, zelo temeljito pripravil ves potrebni materijal in izdelal program, ki je obsegnl dve glavni točki: 1. Splošna analiza mednarodnega gospodnrskega položaja. 2. Mnenje posameznih narodov o težavah na industrijskem, trgovskem, finančnem, poljedelskem, ltonsumnem polju. Konferenca, ki se je sešla letos v maju, ni bj^a sestavljena iz oficijelnih zastopnikov posameznih narodov, temveč iz strokovnjakov. Zborovalo se je v treh sekcijah: Trgovski, industrijski in poljedelski. Tenor resolucij v trgovski sekciji je bila zahteva po svobodni mednarodni trgovini in ublažitvi carinskih oviB. V industrijski sekciji se je gibala debata predvsem okoli razmerja med podjetniki in delavci in je imela tedaj bolj socialen in teoretičen značaj kot v trgovskem odseku. Še bolj teoretičnega značaja je bilo zborovanje poljedelske sekcije, kjer se je jugoslovanska delegacija najbolj uveljavila. Konferenca ni imela toliko praktičnega uspeha kot moralnega, vendar je važna zaradi tega, ker je pokazala smer, v kateri se morajo mednarodni gospodarski problemi reševati, in to je na podlagi popolne enakopravnosti vseh članov. Glede jugoslovanske delegacije je treba omeniti, da je imela na tej konferenci precej težavno stališčo, ker se ji je sproti očitalo, da naša država ne Izvršuje mednarodnih obveznosti in ne ratificira konvencij, še manj pa izvrši. Naša delegacija je zastopala stališče agrarne države, s čimur si je priborila dobro pozicijo v agrarni sekciji, zato pa tem težje stališče v industrijski in trgovski sekciji. Velik nedostatek naše delegacije se je pokazal tudi v pomanjkanju kontinuitete pri reševanju gospodarskih problemov v naši državi, kar je povzročalo težko-če pri Izkristaliziran ju enotnega in odgovarjajočega stališča. Podružnico bank, K našemu včerajšnjemu članku smo prejeli še sledeče podatke: Pred vojno ie bilo nn celem Kranjskem 7 bank in bančnih po-drulnic, danes imamo na istem ozemlju 22 bark in bančnih podružnic, od česaT odpade samo na Ljub-ljano 12 bank in bančnih podružnic. Skupno imajo banke s sedežem v Sloveniji 30 podružnic, poleg tega pa še 2 izven države. Svoje podružnice imajo pa v Sloveniji 3 izvenslovenske banke in 1 izven države. Lira. Včeraj in predvčerajšnjim je kurz lire popustil. V ponedeljek je bila zaključena v Ljubljani deviza Trst po 310.375, včeraj pa je bil srednji kurz 309.42. V Curihu je &Ia od ponedeljka na četrtek dol od 28.325 na 28.23, skoro za 10 točk. Vendar te fluktuacije niso znatne v primeri s prejšnjimi. V zvezi s tem je zanimiva vest, ki }o prinaša »Frankfurter Zei'ung« iz Rima: Predpriprave za konfrnoveljavno stabilizacijo lire so tako napredovale, da je je v kratkem pričakovati. Poleg znatnih deviznih rezerv so na razpolago tudi znatni krediti pri notnih bankah. Stabilizacijski kurz bo najbrže sedanii kurz. Že od julija sem lira ni podvržena znatnim fluktuacijam. Kriza gospodarstva je odvrnila vlado od tega, tla bi še nadalje vodila deflacionistično politiko in bo vpeljala namesto sedanje začasne stabilizacije tudi stabilizacijo de jure. Zanimivo je, da tudi v tem slučaju sodelujejo notne banke. Kako bi se mogla Dalmacija sama prehraniti. Iz podatkov Trgovske in obrtniške zbornice v Splitu posnemamo, da ima Dalmacija 14.702 ha periodično poplavljene površine, a 15.295 ha se nahaja stalno pod vodo. Samo ob Neretvi je periodično poplavljeno 2400, stalno pa je pod vodo 14.200 ha, nadalje je na Sinjskem polju 3340 ha, ob Orgorskem jezeru ter na imotskem polju 1620 ha periodično pod vodo. Dalmacija, ki sedaj pridela samo 30—70% svoje potiebe žita (višina odstotka se ravna po suši in sploh vremenskih prilikah), bi mogla celo izvažati velike količine žita, če bi se tu izvršile nujno potrebne melioracije. Avstrijske hranilnice v Iclu 1926. Koncem leta 1926. je bilo v Avstriji 212 registriranih hranilnic, ki so imele 723 milijonov hranilnih vlog, napram 508 milijonom šilingov koncem 1. 1925. Hipotekama posojila so znašala I. 1926. 12.3?ž predvojnega stania. Obrestna mera stalno nazaduje. Rekorden tzvoz nafte iz Rusije. V gospodarskem letu 1926.'27. je Rusija izvozila nafte in produktov 2,038.(100 ton, kar pomeni napram prejšnjemu letu povečanje za 38.5. Ta številka je rekord v povojnem kakor v predvoinem izvozu. Največje podjetje . Nemčije je gotovo »Ver-einigte Stahlwerke«. V letu 1926/27. so producl-rali: 26 milijonov ton premoga, 8.2 koksa, 6.35 sirovega železa ter 6.8 milijona jekla. Zaposlenih so imeli 14.600 uradnikov ter 170.400 delavcev. H a raz a Dne 10. novembra 1927. DENAR. Današnji devizni promet je bil izredno živahen. Privatno blago je bilo samo v devizah: Trst, Newyork ter deloma Praga, dočim je vse ostalo dala Narodna banka, ki je dala čez 2 milijona Din deviz, od tega največ Londona: 4200 funtov. Učvrstil se je kurz London za 5 točk, dočim Je bilo na koncu blago Dunaj po 8.0175. Privatno blago v devizi Praga je bilo 108.45, Narod, banka jo je dajala po 108.425. Trsta je hilo zaključenih ra. 100.000 lir po nižjih kurzih kakor včeraj Tudi v Curihu je Trst oslabel od 28.30 na 28.23 kakor Berlin od 123.57 na 123.53. Učvrstil pa se je v Curihu London od 25.255 na 25.26 in Pariz od 20.3625 na 20.3675. Ljubljana. Devize: Berlin 13.54—13.57 (13.555), Curih 10.94—10.07 (10.955), Dunaj S.005-8.035 (8.02), London 276.35—277.15 (276.75). Nevyork 56.65—56.85 (56.75), Praga 168.036—168.8,% (168.45 —168.425), Trst 308.42-310.42 (309, 309.25, 309.75). Zagreb. Berlin 13.535-13.565, Curih 10.91— 10.97, Dunaj 7.9925—8.0225, London 276.35—276.15, Newyork 50.65-56.85, Praga 168.025-168 825, Trst 308.26-310.26. Curih. Berlin 123.52, Budimpešta 90.7, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.22, London 25.26, Newyork 518.52, Pariz 20.3675, Praga 15.375, Trst 28.23, Sofija 3.76, Varšava 58.12, Madrid 88.13. Belgrad. Berlin 13.5662 -13.5326, Budimpešta 9.9805-9.995, Dunaj 8-8.03, Nevvvork 56.58—56.75, Praga 168.05—168.25. Dunaj. Devize: Belgrad 12.475, KodanJ 189.95, London 34.5275, Milan 38.56, Newyork 708.60, Pa-rlz 27.12, Varšava 79.50. Valute: dolarji 706.30, dinar 12.43, češkoslovaška krona 20.96. 1'rapa. Devize: Lira 184.25, Belgrad 59.425, Pariz 132.5, London 104.82, Newyork 3-1.745. Dinar: Ne\vyork 176, Berlin 7.38, London 276.55. Trst. Curih 352.30- 354.30, Dunaj 255.75— 2A1.75, London 18.32—18.35, Newyork 72.10—72.30. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani ni bilo zaključkov. Liublj. kred. den. 133, v Zagrebu pa zaključena po 125. Vojna odškodnina je ostala nelzpremenjena, dočim so se učvrstili agrari, Ljubljana. Celjska 164 den.. Ljublj. kreditna 133 den., Praštediona 8'*) den.. Kred. znvod 160 d., Vevče 133 den., Kranj. ind. 375 den., Iiuše 280— 295, Stavbna 56 den., Sešir 104 den. Zajtreb. 7% invost. posoj. 83.5. agrari 51.25— 52, vojna odškodnina 398—399, nov. 400, dec. 402.5, Hrv. esk. 91, llipobanka 57 —58, Jugobankn 93.75, Praštediona 890, Ljublj. kreditna 125, šečerana 580, Drava 563—565, Slavonija 13—15, Trbovlje 4S0— 485, Vevče 136—137. Dnnaj. Podon.-savska-jadran. 82.75, Hrv. esk. 11, Jugo 11.50, IJjpo 71.10, Alpine 46.15, Leykam 11.96, Trbovlje 60.50, Kranj. ind. 48.50, Gutmann 27, Slavex 12.20, Slavonija 1.55. Trst. Adrla 178, Assicurazioni Generali 4.520, Cosulich 189, Riunlone adriatica 2150, Trlpcovtch 261, Split cement 224. BLAGO. Ljubljana. Les: Hrast, pragi 1.80 m 13.19/19 fko vag. meja 2 vag. po 19, buk. plohi ostrorobi paral. očelj. od 2 m 10% od 1 1.90 111 šir. od 14 cm 65% 1. 35% II. deb. 27.40, 60 mm, Tko nam. post 1 vag. 800 den.; zaklj. 3 vag.; tendenca neizprem®. njena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt, ml. tar.): Pšenica 78-79 kg 2% bač. 342.5—345, nov. 342.5—345, sr. 337.5-340, slav. 337.5—340; koruza st. bač. 265, nav. vozn. 270, um. suš. 255, nav. vozn. 260, bač. času primerno suha s kval. gar. 240, oves bač. zdrav rešotan 275, moka 0 g v. bi. plač. po prejemu 480 j tendenca za pšenico neizpremenjena, za koruzo čvrsta, zaklj. —. Novi Sad. Pšenica bač. 287.50, potiska 290, ba 282.50—285, sr. 287.50-290, rž bač. 280-290, je«, men sr. 255—250, oves bač. 220—225, sr. 220—225, koruza bač. stara 215, bač. nova kv. gar. 185—187.5, bač. fko Sisak 230, bač. nova 12—1 195—197.50, bi nova 4—5 217.50—220, bač. nova maj 205 -202.50, Sušak par. kov. 215.50—215, bn. stara 215, nova 12—1 Vršac 195—197.50, sr. stara 215, sr. nova par. gar. 185—187.50, sr. nova 12—1 195—197.50, moka i 0 g in gg 410—420, 2 bač. 390-400, 5 bač. 870—380, 6 bač. 310—320, ()'A bač. 280-285, 7 bnč. 250—280, 8 195—200. otrobi bač., sr., slav. 170—175, fižol bč. beli 370- 380. sr. beli 370—380. Tendenc« neizpremenjena. Promet: 9 vag. pšenice, 44 koruze, 3 moke, 2 otrobov, 1 fižola. Budimpešta (terminska borza). Tendenca Svr-stejša. Pšenica marec 31.36, 31.46, zaklj. 31.42— 31.44, maj 31.62, 31.70, zaklj. 31.66-31.68, ri mare« 29.60, 29 42, zaklj. 29.54-29.56, maj 29.58, 29.44, zaključek 29.58—29.60, koruza maj 24.90, 24.86, zaklj. 24.84—24.86. Chien!*o (začetni tečaji). Pšenica komaj vzdržana tendenca, dec. 125, marec 128.87; ostali kurzi so izostali. Šport NOGOMET. TURNIR ZA OOSPOSVETSKI POKAL. V nedeljo, dne 13. t. m. ob 14. na prostoru SK Ilirije. Kakor smo že poročali, se odigrajo letošnje tekme za prehodni Gosposvetski pokal, katerih prebitek gre v korist Jugoslovanske Matice, v nedeljo, dno 13. t. m. v okviru Rapalskega dneva Jugoslovanske Matice. Svoje sodelovanje v teh nacijonalnih športnih prireditvah so prijavili SK Ilirija, SK Slovan, ŽSK Hermes in ASK Primorje, torej četverica naših najmočnejših in najzavednejših klubov. K prireditvam so avizirani zastopniki raznih oblasti, v presledku med senufinalom in finalom je na programu nagovor zastopnika Jugoslovanske Malice na športnike in publiko. Po možnosti se vrši pred pričetkom ter v presledkih med posameznimi tekmami promenadnj koncert godbe Dravske divizije. Tekme se vrše v sledečem redu: V semifinnlu nastopita kot prva dvojica Hermes in Primorje, kot druira ob 14.45 Ilirija in Slovan. Zmagovalca teti dveh tekem absolviratn nekako ob 35.45 odločilno tekmo za razpisani pokal. Vsaka tekma traja le 45 minut, torej polovico normalnega časa. Ob neodločenem izidu sledi podaljšek dvakrat po 10 minut, nato po potrebi žreb. Turnir je organiziran tako, da zbere na dan odločilnih tekem na igrišču čim več sodelujočih klubov. Tudi s strogo športnega stališča bo učinkoval pestri in nevsakdanji razpored in hitro izmenjavanje nasprotnikov zelo privlačno tudi na publiko ter ji nudil mnogo športnega užitka. ZIMSKA OLIMPIADA 1928. Čisto sigurna je sedaj udeležba 22 narodov, vabila so pa razposlali 54 državam. Med prvimi so dobili odgovor od Norveške, ki jc dejala, da se bo udeležila olimpijade z velikim veseljem; prav tako Švedska. Priglasili sta se za smuške in za drsalne tekme, Švedska bo nastopila morda tudi v hockeyu na ledu. Tudi Poljska se je priglasila in bo tekmovala najbrž v sniužkem in hockey-skem turnirju. Isto Češkoslovaška. Kanada bo seveda tudi prišla, ne samo s svojim slovitim ho-ckeyskim moštvom, temveč bo poslala tudi tek-mece za hitrostno in umetelno drsanje. Angleži bodo tekmovali na bobu in v skeletonu, po možnosti pa tudi v vseh drugih vrstah. Jugoslavija javlja, da bo prišla v St. Moritz z 10 tekmeci, v prvi vrsti s smučarji. Avstrija bo prišla na smuške in morda tudi na hockevske tekme, Finska bo tekmovala v trajnostnem smučanju ln morda tudi v hitrostnem drsanju, Belgija v hockcyu na ledu in morebiti tudi z bebom, Francija v smu- ških tekmah in najbrž tudi v hockeyu, r hitrostnem drsanju in z bobom. Italija se pripravlja na smuške tekme na hockcy in na bobsleigh, Nemčija pe bo udeležila vseh tekem, Holandska bo startala v hitrostnem drsanju, Luksemburška n« bobu, Švica v vseh tekmah, za Romunijo se še ne ve. Prišla bo Amerika, prišla bo Japonska, priglasili so se Španci, Latvijci in Ogri. Teka vojaških patrol se bodo udeležile Norveška, Nemčija, Francija, Italija, Švica, Češkoslovaška. Pričakujejo I« drugih prijav. Lepo je, da bosta poslala Egipet in Grčija, ki zimskega športa ne gojita, oficiclne delegate. MEDNARODNI MOTORNI ŠPORTNI KONGRES V LONDONU. V klubovih prostorih londonskega avtomobil-nega kluba so se zbrali delegati Mednarodne zveze motociklističnih klul>ov. Imeli so polletno sejo. Pregledali so seznam svetovnih rekordov in so vpisali vanj 229 novih svetovnih rekordov. Na novo so bile sprejete v federacijo Argentina, Portugalska in Irska. Prihodnji kongres se bo vršil v Koebenhavnu in sicer od 15. do 17. aprila 1928. Glede šestdnevnih motorističnih tekem se v bodoče izvrši izprememba, da sme vsaka država postaviti samo dve moštvi. Prihodnjo šestdnevno tekmo so proti pričakovanju oddali zopet Angležem. Švici so oddali prireditev tekme za Veliko darilo Evrope: tekma se bo vršila v Ženevi. Slednjič so sestavili delegati mednarodni koledar rokor za leto 1928. Sprejete so bile sledeče važne prireditve: 6. maja Avstrijska Tourist-Trophv; 13. maja Veliko mejno darilo Belgije; 20. maia Ogrska Tourist-Trophy in Veliko darilo M. C. Lyona; 27. maja Veliko darilo M. C. Italije v Torinu' 4., 6. in 8. junija Angleška Tourist-Trophv; 23, junija Holandska Tourist-Trophy; 30. iunija Veliko darilo U. M. Francije; 1. julija Veliko darilo Češkoslovaške; 6. julija Veliko darilo Nemčije; 15. Julija Veliko darilo Belgije; 22. julija dirka čez Arlberg; 28. in 29. julija Veliko darilo Evrope v Ženevi; 19. avgusta FreiburSki rekordni poskusi; 26. avgusta Klausenska dirka; 2. septembra Rekordni dan v Arpajonu in Veliko darilo Avstrije} !0. do 16. septembra Mednarodna šestdnevna dirka v Angliji; 17. septembra Veliko darilo narodov na dirkališču Monza (pri Milanu). I® of« R>e«fo> v anfa Izgubil se |c bankovec za 100 Din od cerkve sv. Jakoba do Mestnega doma. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v upravi našega lista. Mark Twain: 60 Kraljevič m siromak. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Tako je Hendon pomalem doznal vso zgodbo svojih ljudi. Šest let je že bilo tega, kar je bii Artur umrl. Ta izguba in pomanjkanje vsakega glasu od Hendona je močno škodovalo zdravju njegovega očeta; bil je prepričan, da bo kmalu umrl in tako je želel, da bi videl, da bi se Hugon in Edita vzela, preden umrje. Edita pa ga je na moč prosila, da naj počaka, ker je vedno upala, da se Hendon vendarle še vrne. Nato je dospelo pismo, ki je prineslo vest o Milesovi smrti; ta udarec je vrgel gospoda Rikarda na smrtno posteljo; bil je prepričan, da je njegov konec blizu in je s Ilu-gonom prigovarjal Editi. da naj se poroči z edinim njegovim sinom, ki je še živel; prosila je en mesec odloga in ga dobila; zatem še enega in končno še tretjega. Nato pa se je vršila poroka ob smrtni postelji gospoda Rikarda. Pokazalo se je, da zakon ni bil srečen. Po okolici so ljudje šepetali, da je nevesta kmalu po poroki našla med papirji svojega moža več nedo-vršenih osnutkov onega usodepolnega pisma in da mu je očitala, da je s tem hudobnim ponarejenim pismom pospešSl sklenitev zakona in likratu smrt svojega očeta. Vsepovsod je bilo slišati cele zgodbe o Hugo-novi krutosti do Edite in služabnikov, in da je Hugon po očetovi smrti vrgel vsako krinko raz sebe in postal brezusmiljen gospodar do vseh, ki so bili kakorkoli odvisni od njega in njegovega posestva. V Andrejevem pripovedovanju je bilo nekaj, kar jc vzbudilo živo zanimanje kralja. > Govor i se,« je pravil Andrej, »da je kralj blazen. Ampak bodi tako dober in ne omenjaj nikomur, da sem jaz to povedal, kajti pod smrtno kaznijo jo prepovedano govoriti o tem, kakor pravijo.« Kralj je strmci v starca in rekel: »Kralj ni blazen, dobri človek — sjsoznal pa boš, da je v tvojo korist, če se boš pobrigal za stvari, ki se te bolj tičejo kot to veleizdajsko govoričenje.« >Kaj pravi fant?« je vprašal Andrej, ves presenečen spričo take ostre zavrnitve od tako nepričakovano strani. Hendon pa mu jo namignil in starec se ni zmenil več za svoje vprašanje, ampak je nadaljeval s svojo zgodbo: »Pokojnega kralja pokojdjejo na Windsorskem gradu čez dan, dva, — dne šestnajstega tega meseca — in novi kralj bo dvajsetega kronan v we?tminstrski cerkvi.« Meni se vse dozdeva, da ga morajo prej najti,« je zamrmral kralj; nato pa je samozavestno prido-dejal: ampak bodo že poskrbeli za to — in jaz tudi.« »V imenu---« Toda starec ni prišel dalje — svarilno znamenje Hendona je ustavilo njegove besede in i znova je nadaljeval svojo pripovest: ^Gospod Hugon se poda h kronanju — z velikimi nadami. Za gotovo pričakuje, da se vrne kot visok plemcnitaš, ker je v veliki milosti pri regentu.« »Kakšnem regentu?« je vprašal kralj. :>Pri vojvodi Somersetskemu.« ^Kakšnemu vojvodi Somersetskemu?« • Zlomka, saj je vendar samo eden — namreč grof Hertford.« Tedajei je kralj ostro vprašal: Od kdaj pa jc ta vojvoda in regent?« Od zadnjega dne meseca januarja.« 'Kdo pa ga je imenoval?« 'On sam pa veliki zbor izvršiteljev kraljeve oporoke — s pomočjo kral ja, s: Kralj se je močno zdrznil. »Kralja!« je zavpil. "-Kakšnega kralja pa, dobri človek?« >Kakšnega kralja? Ta je lepa! (Za božjo voljo, kaj pa je temu fantu?) Ker imamo vendar samo enega, odgovor ni težak — njegovo presvitlo veličan- stvo kralj Edvard Šesti, ki ga Bog ohrani! Tako je — ljubeznjiv, prijazen fant je; pa najsi je res blazen ali ne — pravijo tudi, da je vsak dan boljši — vse ga hvali, in vse ga proslavlja in moli in prosi Boga, da bi ga ohranil pri življenju, da bi dolgo vladal na Angleškem; vladati je že pričel prav človekoljubno, saj je prizanesel in rešil življenje staremu vojvodi Norfolku in sedaj z vso vnemo deluje na to, da bi odpravil krvoločne postave, ki tlačijo ljudstvo.« Spričo teh vesti je kralj onemel od osuplosti in se je zatopil v tako globoke in žalostne misli, da ni več slišal pripovedovanja starega moža. Rad bi vedel, ali je ta prijazni »fant«;; oni siromaček, katerega jc pustil v palači oblečenega v svoja oblačila. To se mu je videlo nemogoče, saj bi ga njegovo vedenje in govorjenje gotovo izdalo, ako bi trdil, da je prestolonaslednik — in potem bi ga pognali in iskali pravega kraljeviča. Ali pa je bilo mogoče, da je dvor postavil kakega dečka izmed plemstva na njegovo mesto? To zopet ne, saj stric ne bi privolil v to — in le-ta je bil vsemogočen in je kajpada mogel zadušiti vsako tako gibanje in bi ga tudi potlačil. Vse razmišljanje ni dečku nič pomagalo. Čim bolj je skušal razrešiti skrivnost, tem bolj je bil zbegan in zmeden, tem bolj ga je bolela glava, tem slabše je spal. Z vsakim trenutkom je naraščala njegova nepotrpežljivost, da bi se podal v London, in jetništvo mu je postalo malodane neznosno. Vsa Hendonova umetnost je bila pri takem razpoloženju kralja brez uspeha; ni ga bilo mogoče potolažiti; nekaterim ženskam pa, ki so bile v bližini, je bolj uspelo. Ob njihovi prijazni postrežbi se je kralj umiril in je postal nekoliko bolj potrpežljiv. Bil jim je jako hvaležen in jih je vzljubil ter se je rado-val nad prijetnim, pomirujočim vplivom njihove navzočnosti. Vprašal jih je, zakaj tla so v ječi; ko pa so mu povedale, tla so zavoljo tf>crfl. ker so katoličanke, se je začudil in vprašal: iliiEIII 2 a > 9 ~ = r =»' * S. K S o N K' 9 » tO o- O n a' » u' S ^ S f 5 IS g > c i sr » " 3 "o O o > ts 3 m S" 5 O S » « g is K- O " ... O 0 •=■ I 2 rt ' — 09 § s s ? ° - 3 » I 09 2. u S a. < rt a — e-< » M O to a. •to O o I 5 tn - »!• < eo N> & „ U fi B M s ° ? • N. TO < ta »r 1 en o. a -O H a * I t JP " S s > _ to £9 - 0 E 2. S' •=• iii=iiiS Da sem kot rožica lilija, da vedno se smerni vesela, to je zasluga najboljšega, slovečesa mila — MALI OGLASI Vsaka trobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas 3 »li 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Cenj. čitateliem se priporočajo naslednje tvrdke: Boljša KUHARICA Pevsko društvo »Slavec« ... » ,. , priredi v soboto 12. t. m. gospodinja, zeli mesta na , r zvečer deželi; ima tudi veselje' v z gospodarstvom. Event. ^tlHOV gre tudi v bol|šo gostil- no. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8962. DVA VAJENCA se sprejmeta za kleparsko obrt. - Poizve se v Bohoričevi ulici 3. 8948 Drerpiiskega pomočnika Izurjenega, marljivega, z dobrimi referencami, po možnosti z znanjem fran- j coščine in nemščine — | takoj sprejme Engleska drogorija Vuka Karadjiča j 14, BEOGRAD. — Plačaj dobra, najboljši pogoji. pri »JERNEJU«, Sv. Petra cesta s pestrim sporedom. pn uaivišjih senati erne .uvelir Ltublianr WoHnv>- ulica 5tpv Borove hlode za takojšnjo in poznejšo dobavo kupim vsako količino. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Borovi hlodi« št. 8905. BOROVE iz sedanje sečnje od 7 m do 12 m dolge, od 14 do 19 cm na vrhu debele, kupuje stalno proti najvišji dnevni ceni DRAGOTIN KOROŠEC, Šmartno ob Paki. Razpisujemo dobavo STANOVANJE v sredini mesta, tri- ali večsobno, s kopalnico — išče samski trgovec za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista pod: »Trgovec« štev. 8907. ~~ LEPA SOBA snažna, solnčna, meblo-vana, električna luč, se _ ponu(Jbe je vložiti do takoj odda gosoodu. 19 n0Vembra. Načrti se Naslov se izve v trgovini ! dobijo pri Direkciji drž. čevljarskih potrebščin v rudnika Zabukovca, po-Vetrinski ul. 13, Maribor šta Griže. 8960 Suho stanovanje iščem. Plačam dobro. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Suho stanovanje 1000«. Poravnajte naročnino! dospel Gospodje! Pred nabavo raznega blaga za jesensko in zimsko dobo oglejte si tudi naše zaloge, ki vsebujejo najnovejše vzorce prvovrstnih svetovnih tvrdk sukna. Blago solidno. — Cene konkurenčne. Državni nameščenci dobijo blago na obroke brez drugih pristojbinskih stroškov. Oblaciinica za Slovenijo, r. z. z o. z. Liubliana, Miklošičeva cesta štev. 7. Ivan Križnar krovec Ljubljana, Hrenova ul. S IVAN JAV0KNIK meaai LiubliMii), Onmotiransk« t. Stolnica aoleci {majskega mostu Die! JanCar pieshar llubttaiia, »res fi.T.D. Kopitarjeva ulica b/11 lleielim lekarna pri .Mor. Pomaga Mr. ph. M.Leustek liuMlaiui Resllevr estt K. Pečenko trgovina vseli vrst uauju in čevljarskih potrebščin uLlIan« S«. Petri teste 3? PRISTOi! & MtlCEL} črkoslikaria, Liubljana Resljeva cesta 2 Tele' 2908 Ustan. 190' Franc Fajan splošno krovstvo Ljubljana. Galjevica M pri dolenj kolodvoru. Franc Ocvirh Liubljana, Poljanska cesta 53 (Šolski drevored) K0MCIC & JAPELJ trgovino i spet nolonli In tnaterli. olagoni UUHLJANh. Kongresni tro 1f Stonko Hezele splošno klep8rstvo Ljubljana Bohoričeva ulica št. -1 Proda a!na K. T. D. (II. Ničman) LJubljana. Kopitarjeva ul 'i GLASOVIR ceno naprodaj. Naslov v upravi lista pod: 8946. Prodam dobro ohranjen automatič. gramofon in 30 plošč. Naslov pove uprava pod štev. 8950. Občina Ljutomer proda 50 hektolitrov izbornega ljutomerskega vina i lastnega pridelka 1. 1927 He sama cena, temveč tudi kakOUOSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih kmig. Mnigooezfrfca H. T, D., črtalnica 3n focrnca po-slonnil) StnMft e Konitar^a "lica S*eo. 6/11. JHMINIC Eiekfrič žarnice kupite najugodneje pri tvrdki Slavo Kolar LJUBLJANA Dunafska cesta štev. 22. Lauen«; tropine in drusa krmila nudi najceneje VOIH. LJUBLJANA Resljeva cesta 24, veletrgovina žita iu ml«v sklh Izilplkov. Volna - bombaž za stroino pletenie ln ročna dela. dobil« po J^* najnižjih cenah on PRELOGU LJUBLJANA StaH trg 12 • Židovska 4 PllČlfP 'ovske, flobert I UOliC puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov — kupiš pri F. K. KAISER. puškar, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6. Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajo. 8973 Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bol razs.iie.iem dnevniku veliKi au pa tudi v oriprosti je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren hst za uspešno reklamo. v tem med na- šim ljudstvom po deželi naj-Vsak og.as, pa bodisi v maihni obliki inajmanjši orostor za enkrat samo 5D) ______zagotovi oglaševalcu gotov uspeh Vsakomur torej, ki ima kai naprodaj ali dobaviti ali pa misli kai kuoiti, je „Slovenee" za insercijo ob vsaki priliki najbolj priporočljiv! 111 'R'91 r-Q£> BP'-eteno irancosko žganje 3 ■ie oaiboljše sredstvo proti revmatizmu glavobolu, zobobolu. trganju, že-odčuim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engroo cene - Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Juniper" Celje. Gosposka ulica 26. Zahvala. Četudi nam je tako težko pri srcu, ko smo se morali za vedno posloviti od predragega nam gospoda "9S v 9 * w * w a ■ Jožefa Krzisnika gimnazijskega profesorja v zavodu sv. Stanislava nas vse krepi živa vera, s katero verujemo, da se nismo ločili za vedno, ampak da je šel dragi naš Jožef le pred nami v večnost, da kot duhovnik pripravi pot in prostor tudi nam. Živa vera in pa tolika resnična ljubezen in odkritosrčno sočutje, ki ste je imeli z rajnim in z nami. Bog povrni prevzv. g. škofu dr. Jegliču za sv. mašo in vodstvo pogrebnega sprevoda, najlepša hvala vsem, ki ste lajšali rajnemu trpljenje v zadnjih mesecih, posebej dr. Arkotu, dr. Krajcu in požrtvovalnim čč. sestram v Leonišču kakor tudi vsem, ki ste ga v dneh bolezni obiskovali in tolažili; dalje vsem, ki ste prihiteli, da spremite pokojnega na njegovi zadnji poti, posebej oblastnemu predsedniku g. dr. Natlačenu, gg. kanonikoma dr. Opeki in dr. Klinarju, šefu prosvetnega oddelka dr. Capudru, preds. prof. društva g Jeranu za poslovilni govor ob grobu, gg. dekanoma Zabretu in Mraku, gg. profesorjem in prefektom zavoda sv. Stanislava, gg. duhovnikom, ki ste v tako častnem številu ob pogrebu molili za pokoj njegove duše. bivšim in sedanjim gojencem, zlasti g. Hribovšku za hvaležni spomin ob odprtem grobu in vsem udeležencem pogreba. Molimo za večni mir njegovi duši 1 Ljubljana, dne 10. novembra 1927. Žalujoči ostali. obenem cerkvenik, dobi takoj službo na Krki pri Stični (Dolenjsko). mm © radiofchnihi Spisal Leopold Andrej Broširan Din G0-—, vezan Din 76*— Jugoslovanska hngigarna v Linblianš. KAM Danes gremo pogledat nanovo otvorjeno ljudsko kavarno in zajutrkovalnšco v hotelu »Tratnik«, Sv. Petra cesta. 7.a obilen obisk se priporoča kot strokovnjak 8981 NAJEMNIK. siDoiirva(sKi slovar Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70'—. Jugosiov. Knjigarna v Ljubljani. SrMMmM®- slovenshi Sestavil dr. Albin Viihar. V platno vezan Din 60"—. lugoslov. Knjigarna v L?uftJt®ni. Razglas. Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje javno ustmeno dražbo za oddajo žaganja in kompostiranega tobačnega prahu v zakup za leto 1928. — Licitacija žaganja se bo vršila 14. decembra t. 1. ob 11 dopoldne, tobačnega prahu pa 13. decembra t. 1. ob 10 dopoldne na licu mesta v tobačni tovarni. — Vsa pojasnila in pogoji za dražbo se dobe v ekonomatu tobačne tovarne v Ljubljani. 8959 Gospod Josip Oaberščik v Ljubljani, Gosposvetska cesta 4, ni več naš akviziter in vsled tega ni upravičen, sklepati zavarovalnih ponudb, še manj pa sprejemati event, zadatja ali inkasovati premije, za kar sploh ni bil nikdar upravičen. — Ljubljana, 10. novembra 1927, »Jugoslavija« splošna zavarovalna družba, ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani. ."Jugoslovanska knjšgarna v Ljubljani priporoča: Adam Dr. K., Christus unser Bruder. 129 strnili., vezano 26 Din. Baur B., Beseligende Reicht. 260 str., vezano 41 Din. Bichlmaier G„ Okluiltismun und beelsorge. 120 str., nevezano 33 Din. Dierkes J.. Ein Liehtlein bist du! Ein Biiclilein stil-let Gedanken zur Besinnung und Veriunerli-cbung. 207 str., vezano 36 50 Din Fischer J.. SeelenpUege. Aufniunterung und Anlei-tung zu einom gesunden. glOcklichen Seeien-leben. 227 str., vezano 70 Din. Gatterer M. S. J.. Im Ulaubcnsilit-ht. Christlicbr Gedanken tiber das Geschlecbtslebeu. 116 str., nevezano 17.25 Diu. Gerster P. T. V., 2 Jahrgange Fiinfminutenpredig-ten fUr das einfache Volk. 182 str., nevezano 38 Din. Grignon v. Monfort, Abliandlung iiber (lic vollkom-mene Andarht zu Maria. 308 str., vez. 61 Din. Holzapfel P H.. Die Leitung des Driltcn Ordens. 164 str., vezane 62 Din. Linharot R., Breiinender Dornblisch. Vorlrage zur Lebensgestaltung im Geiste des Evangeiiums. — VVeihnachts u Osterkreis. 167 str., nevez. 49 Din. Zaciružrta gospodarska banka d. d. Brzoav. nasSov: Gospobanka Lfutolfana, Miklošičeva cesta tO Telefon št.2057,2470 n 2979 Kapital in rezerve skupno nad Dim 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2l/a % vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Cavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Drževne razredne loterije.