Poštnina plačana v gotovini Leto Vili, š«. 137 Ljubljana, sobota 11. junija 1927 Cena 3 Din = tgtiaja ob 4. ijutrai. Stane mesečno Din 25'—; za inozemstvo Din io-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon št. 2074 ih 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana, PMSeraors ulica št. 54. — Telefon št. 0036. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Prešei« nova ulica št. 4. — Telefon št. >49« Podružnici: Maribor, Aleksandrov* št 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub-iana št. 11.842 - Praha čUlo^&iSa Wien,Nr. 105.241. Ljubljana, 10. junija. Že skoraj dva meseca se nahajamo zopet v popolnem političnem zastoju. Dne 17. aprila je bila imenovana nova vlada z jasno obeleženim programom, da razpusti parlament ter sprovede nove volitve. Sestava vlade je takoj od početka kazala in to je bilo pozneje več ali manj jasno tudi citati v beograjskih listih, da naj bi nove volitve predvsem razčistile razmere med srbskimi strankami. Predvsem je šlo za problem radikalne stranke. V borbi med posameznimi radikalnimi strujami je pomenil Vukičevičev nastop afront proti paši-čevcem. Te naj bi se izrinilo iz javnega življenja tudi za ceno velikih izgub ter se tako vzpostavilo edinstvo radikal-ske politične organizacije. Način, kako so vstopili dr. Marinkovič in tovariši v vlado pa je jasno pokazal, da se namerava izvesti »razčiščevanje* tudi pri demokratih, in sicer v tem pravcu, da bi vodstvo iz Davidovičevih rok prešlo v mlajše in. kakor menijo nekateri, okretnejše roke g. Marinkoviča. Ni dvoma, da je bila naloga Vukiče-vjčeve vlade od vsega začetka jako težavna. Dejstvo je namreč, da so pašičevci in Davidovič v narodu močnejši, nego njihovi nasprotniki, ki sedijo pri državnem krmilu. Ako je hotela imeti Vukičevičeva vlada siguren uspeh, potem je morala izrabiti svojo pozicijo, izročeno ji moč, naglo in odločno. Tako se je tudi pričakovalo. Ako bi bila gg. Vukičevič in Marinkovič mogla hitro presekati situacijo, nesporno bi bil uspeh na njuni strani. A pretekel je teden za tednom, vrstila se je konferenca za konferenco, odločitve pa ni bilo in je še do danes ni. Zato se ni čuditi, če so Vukičevičevi in Marinkovičevi nasprotniki pridobili čas, da se raliirajo in pričnejo protiofenzivo, ki se vedno očitnejše pojavlja. Danes so i pašičevci i Davidovič jačji nego so bili 17. aprila.. Medtem je prišel albanski konflikt. Prvotni energični gesti vlade je sledilo popuščanje in zunanjepolitična situacija je danes povsem nerazčiščena. To dejstvo spretno porabljajo nasprotniki g. Vukičeviča v radikalskih vrstah za kampanjo proti razpustu parlamenta in razpisu volitev. Lahko rečemo, da se v tem oziru nahajajo v tihem soglasju z skoraj vsemi poslanci radikaLske stranke, tudi onimi, ki so sicer na videz pristaši g. Vukičeviča. Radikalom ni za volitve, ker vedo, da bodo volitve njihovo stranko znatno oslabile. Davidovič zopet je svojo taktiko vezal na osebnost Bože Maksimoviča. S tem da kar najodločnejše nasprotuje vstopu tega politika v vlado ustvarja velike težkoče g. Marinkoviču. a otežkočuje tudi aranžman g. Vukičeviča s tako zvanim centrumaškim krilom radikalne stranke, brez katerega je pozicija predsednika vlade, ki je, kakor znano, v radikalni stranki prav za prav outsider, silno težavna. Iz te v grobih obrisih opisane situacije izhaja kako delikaten je položaj vlade, ki postaja z vsakim dnem odlaganja odločitev vedno težavnejši. Ne smemo pri tem prezreti, da so priprave na končno odločitev prav za prav ustavile redno državno delo. Tudi tokrat, kakor vedno, se je pokazalo, da državna mašinerija takoj s skrajno počasnostjo deluje, kadar pričenja politična neizvestnost. Narodna skupščina je odgodena, zakonodajno delo ustavljeno, v ministrstvih se rešujejo le najnujnejše stvari in kar je karakteristično, vlada dosedaj ni uspela, da izvede le enega od svojih tako zvanih gospodarskih načrtov, za katere je predvidel finančni zakon tako dalekosežna pooblastila. Po dobrih dveh in pol mesecih smo sicer dobili Državni odbor za izvedbo držav-no-gospodarskih reform, toda ta odbor se do danes še ni sestal in bo morda koristnejše, ako se sploh ne sestane, ker ie tako mizerno sestavljen, da bo kvečjemu še kaj pokvaril. Podobno je z drugimi napovedanimi institucijami. Gospodarski svet. ki je bil te dni z uredbo uveden, je karikatura korporacije. kakor jo zamišlja ustava. Po svoji sestavi enostranski (Slovenija s svojo razvito industrijo in obrtjo je skoraj popolnoma prezrta), po svoji funkciji brez moči predstavlja le podrejen organ ministe-rijalne birokracije. To sta le dva primera iz velikega števila drugih, ki dokazujejo, da današnja vlada tudi v stvarnem, delovnem oziru ni dosedaj mogla ničesar pozitivnega pokazati. Čas od 17. aprila do danes je zopet izgubljen. Tako je razumljivo, da postaja razpoloženje javnosti vedno nervoznejše in da se vedno nestrpnejše pojavlja želja, naj bi bil sedanjemu škodljivemu provi-zoriju vendar že enkrat konec. Ali takoj na volitve ali pa k drugim solucijam! Prihod čičerina v Berlin Berlin, 10. junija, d. Čičerin, ki je vče« raj dospel v Berlin, ostane tam le nekaj dni. Ni še sigurno, ali se povrne iz Berli. na direktno v Rusijo, ali pa v svrho zdrav, niško preiskave v trankfurt. Včeraj zvečer je priredilo rusko poslaništvo v Bct> linu banket, katerega se je udeležil tudi zunanji minister dr. Stresemann. Napovedanega razpusta parlamenta danes ni Včerajšnji dogodki v Beogradu so vzbudili veliko pozornost ter ponovno povzročili verzije o težkočah v vladi Beograd, 10. junija p. V zvezi z napovedjo iz vladnih krogov, da bo jutri podpisan in objavljen ukaz o razpustu Narodne skupščine so današnji jutranji listi, med njimi tudi Marinkovičeva »Pravda«-, naznanjali, da se poda ministrski predsednik Vukičevič danes v Topolo k odločilni avdijenci. Ves dan je vladala v političnih krogih velika napetost, pri predsedniku vlade so se dopoldne neprestano vršile konference in do poznega popoldneva se je vzdrževala verzija, da gre za zadnje priprave za jutrišnjo odločitev. Javljeno je bilo, da je sedaj sporazum v vseh točkah dosežen in sicer na sledeči osnovi: razpust se izvrši jutri, volitve razpišejo za 4. september, spopolnitev kabineta se izvede tako, da se še ne-oddana mesta zasedejo izključno s pristaši obeh vladnih strank, Boža Maksimovič prevzame prosveto, kot Hrvat vstopi v kabinet demokratski poslanec dr. Angjelinovič, ki naj bi kot minister poskusil rešiti svoj sicer izgubljeni mandat v južni Dalmaciji, ključ za velike župane je 19 radikalov, 11 demokratov, spremembe na mestih sreskih poglavarjev v Srbiji naj bi se izvršile pozneje. Opoldne se je predsednik vlade nekaj časa mudil pri ministru dvora. Popoldne g. Vukičeviča ni bilo v urad in raznesla se je vest, da se je odpeljal v Topolo, da predloži vladarju potrebne ukaze . . . V največje začudenje političnih krogov pa se je g. Vukičevič zvečer proti 8. naenkrat pojavil v predsedništvu vlade. Novinarjem je izjavil, da je bil na sprehodu na Avali in na njihova vprašanja, ali namerava jutri v Topolo, je odvrnil, da ne. »Torej še ni prišel čas, da nam g. predsednik po svoji obljubi 24 ur poprej naznaniti veliko odločitev?« — »Ne, ta trenotek še ni napočil« je odvrnil g. Vukičevič. Takoj nato je prispel v ministrsko predsedništvo zunanji minister dr. Marinkovič, s katerim sta konferirala do pol 11. ponoči. Pri odhodu je g. Vukičevič izjavil novinarjem: Nič novega, gospodje. Dr. Marinkovič je odklonil vsako izjavo ter je v svojem kabinetu sprejel še nekatere demokratske prvake, s katerimi se je dolgo razgo-varjal. Popoldanski -in večerni dogodki so naravno napravili senzacijonalen vtis. Pokazalo se je, da napovedi vladnih krogov o razpustu parlamenta, ki naj se Izvrši jutri, niso bile točne. Naravno, da so s tem zopet stopile v ospredje verzije o težkočah v vladi In pred-stoječi spremembi politične situacije. Te verzije uporno širijo pašičevci, ki so danes ves dan konferlrall v radi-kalskem klubu pod predsedstvom Ace Stanojeviča. Iz njihovih vrst se napovedujejo iznenadenja in se trdi, da je akcija g. Vukičeviča zašla v slepo ulico. Vukičeviču da nič drugega ne bo preostalo, nego nuditi kroni možnost, da konzultira voditelje političnih strank, kako bi se najbolje našel izhod iz sedanjega položaja z event sestavo delovne vlade. Vse te vesli in verzije beležimo s polno rezervo. Kontrolirati se za enkrat ne dajo, so pa karakteristične za spoznanje splošne neorijentiranosti in zlasti zmešnjave, ki vlada v obeh vladnih skupinah. V tej zvezi je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da je g. Davidovič sklical za jutri glavni odbor svoje stranke, na katerem hoče baje postaviti na dnevni red vprašanje Bože Maksimoviča. Kralj je danes sprejel v Topoli ministra saobračaja Milosavljeviča in bivšega ministrskega predsednika Uzu-noviča. Dr. Stresemannov ekspoze pred zasedanjem Sveta Društva narodov Kaj se bo razpravljalo v Ženevi. — Nemška želja po komisiji za kolonijalne mandate. — Jugoslov.-albanski spor pride pred Društvo narodov Berlin, 10. junija d. Na včerajšnji seji nemške vlade je podal zunanii minister dr. Stresemann obširno poročilo o zunanje političnem položaju. Glede bodočega zasedanja Društva narodov je naglasil, da je položaj nemške delegacije zelo težaven, ker tokrat ni bilo predhodnih razgovorov z ostalimi vladami. Radi tega nemška vlada svoji delegaciji ne more dati določenih smer nic in storiti nikakih končnoveljavnih sklepov glede vprašanj, ki so na dnevnem redu Glede vprašanja utrdb na vzhodno nemški meji, bo morala Nemčija pristati na kontrolo zaveznikov. Obširno je poročal g. Stresemann o razvoju renskega vprašanja. Po dosedanjih informacijah se bo v Ženevi raz pravljalo samo o znižanju posadke, dočim o popolni evakuaciji Porenia zaenkrat še ne more biti govora. Nemška vlada mora počakati na ugodnejši trenotek, da lahko sproži tudi to vprašanje. Zelo važna bo tudi razprava o ponovno izraženi želji Nem čije glede sprejema Nemčije v komisijo Zve ze narodov za upravo koloniialnih mandatov. Ker Anglija v tem vprašanju ne kaže nikake naklonjenosti in ker zamore priti Nemčija v to komisijo le, če odstopi Belgija je malo verjetno, da bi prišlo do povoljne rešitve. Končno je dr. Stresemann poročal o svojih razgovorih s Čičerinom. Dr. Stresemann je izrazil pri tem mnenje, da se bodo v Ženevi zbrani državniki informirali le za nazore Čičerina, da pa ne bodo načeli vprašanja orijentacije Nemčije v angleško-ruskem konfliktu. Mnogo resnejše pa presojajo v krogih nemške vlade jtrgosloven-sko-albanski spor, ne pričakujejo pa, da bi bili tozadevno sprejeti v Ženevi kaki sklepi. -GŠ9- Briand odpotoval v Ženevo na zasedanje Sveta Društva narodov Pariz, 10. junija, d. Zunanji minister Briand odpotuje v soboto zvečer v Žene. vo k zasedanju Društva narodov. Prihod Chamberlaina, ki se mudi v nekem franco. skem kopališču ter prihod nemškega zu« nanjega ministra dr. Stresemanna se pri« čakuje za nedeljo dopoldne. Vsi trije dr. žavniki se bodo sestali še pred otvoritvijo zasedanja ter izmenjali misli o vseh aktu« alnih mednarodnih vprašanjih. Tokratnemu zasedanju bo predsedoval angleški zuna. nji minister Chamberlain. Poljski zunanji minister Zaleski poseti pred odhodom v Ženevo Pariz ter se pričakuje njegov pri. hod danes zvečer. Zaleski bo pred odho« dom v Ženevo razpravljal z Briandom o položaju, ki je nastal po varšavskem aten. tatu, ter o vprašanju nemških utrdb na poljsko^nemški meji. Revolucionarno ozadje varšavskega umora Varšava, 10. junija, (be.) Policija meni, da je Koverda nameraval potovati v Rusi« jo in ubiti Stalina. Policija je razkrila ši« roko razpredeno tajno organizacijo, ki je prejemala denar iz inozemstva. Novoimenovani predsednik rumunske vlade, Stirhey bo odstopil v korist Bratiana? Bukarešta, 10. junija, (pa.) Tukajšnji po. litični krogi menijo, da bo prepustil mini. strski predsednik Stirbev svoje mesto Bra. tianiju. ki bo sestavil novi rumunski kabi* not Danes prispe Lindbergh v Newyork Nezaslišane priprave za svečan sprejem oceanskega junaka. VVashington, 10. junija (lo) Za jutri pričakujejo prihod Lindberga v Newyork, katerega pričakuje množica z nepopisno nestrpnostjo. Na naslov pogumnega letalca so prispeli celi tovorni avtomobili pisem in zavojev,, ki vsebujejo vse mogoče stvari. Tako čaka Lindberga polno fotografij, podpisanih od nežne ženske roke. nadalje med drugim gnjati, jajca, sirup, čokolada, kravate, svilene nogavice, naramnice in cela vrsta pesmic in filantropičnih pozivov. Včeraj so odšli iz NewyoTka nadaljni trije tovorni avtomobili v VVashington, ki nosijo presrečnemu Lindbergu nič manie kakor 50.000 zavojev in pisem. Sprejem bo v New Yorku ogromen. Računa se da bo prisostvovalo sprejemu nad dva milijona ljudi. Dan prihoda bo naroden praznik in vse delo bo počivalo. Lindbergh imenovan za rez. polkovnika letalskega kora Washington, 10. junija, s. Predsednik Coolidge je pristal na imenovanje Lind. bcrgha za polkovnika v rezervnem letal, skem koru. Francoski parlament odklonil oddajo monopola vžigalic v zakup Pariz, 10. junija, (be.) Francoska zbornica je odklonila vladni predlog, da se d& v zakup monopol vžigalic privatnikom, z 281 glasovi proti 243. Ker povodom tega glasovanja ni bila stavljena zaupnica, vlada ni demisijo-nirala. Albanija naj se postavi pod mednarodno kontrolo! «Journal de Geneve» o potrebi intervencije Društva narodov v Albaniji. — «Nekdo hoče v kalnem ribariti». — Definitivni prelom diplomatskih odnošajev med Albanijo in Jugoslavijo. Zaščita albanskih državljanov v naši državi poverjena beograjskemu nunciju Ženeva, 10. jun. d. »Journal de Geneve< albanskega poslaništva nemudoma za- razpravlja v jugoslovensko-albanskem konfliktu ter o potrebi intervencije Društva narodov in med drugim naglaša: Ali bodo odločilni državniki še nadalje trpeli, da povzroča Albanija neprestane incidente, ki niso le odsev nejasnega položaja marveč kažejo na to, da hoče nekdo v kalnem ribariti. Ali ne uvidiio, da bo ta zadeva danes ali jutri postala tako pereča, da bo Društvo narodov moralo o tem razpravljati Morda bo takrat že prepozno za ohranitev miru. List zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da albansko vprašanje za Društvo narodov sicer ni vabljivo, da pa na Balkanu tako dolgo ne bo mogoče vzpostaviti red in mir, dokler Albanija ne bo postavljena pod mednarodno kontrolo. Beograd, 10. junija, p. Danes dopoldne ie sprejel albanski poslanik Cena beg ukaz Svoje vlade, naj zahteva svoje listine in s celokupnim osobjem pusti Beograd. S tem so diplomatski odnošaji med Jugoslavijo in Albanijo končnoveljavno prekinjeni V političnih krogih je vzbudila ta vest veliko pozornost, zlasti še. ker se je še včeraj zvečer zatrjevalo v albanskem poslaništvu, da je albanska vlada glede na ponovno intervencijo svojega poslanika Cena bega omilila svoje stališče ter obljubila izpustiti aretiranega dragomana. Ta korak albanske vlade se splošno komentira tako, da se hoče Albanija bržkone po inicijativi Italije za vsako ceno izogniti likvidaciji vseh spornih vprašanj in prijateljskemu sporazumu potom direktnih pogajanj. Ran, 10. junija s. Albanska viada je prenesla zaščito albanskih državljanov v Jugoslaviji beograjskemu apostolskemu nunciju. Poljska vlada odklanja odgovornost za umor poslanca Vojkova Nota poljske vlade Rusiji. — Odškodnina rodbini umorjenega poslanika Vojkova. — Simpatičen sprejem polj. note v Moskvi Varšava, 10. junija d. Nota poljske vlade, ki je bila dames potom poljskega poslanika v Moskvi izročena sovjetskemu ljudskemu komisarju za zunanje zadeve, se glasi: Poljsko vlado je grozni umor, kojega žrtev je postal sovjetski poslanik na Poljskem Vojkov globoko presunil iin razburil ter hoče cem potom še enkrat izraziti svoje odkrito obžalovanje. Celokupna poljska vlada se priključuje izjavi predsednika poljske republike, ki jo je poslal predsedniku centralnega sveta sovjetov in kateri se je pridružil rudi poljski zunanji minister. Poljska vlada obžaluje to blazino dejanje, ki ga m zagrešil Poljak, tem bolj, ker je bil vaš umorjeni poslanik Vojkov orni, kj je v veliki meri pripomogel k izboljšanju odnošajev med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Poljska vlada radi tega ne . more prizaiaiti v sovjetski Rusiji omenjene zveze s tem umorom, ki ga tako poljska vlada kakor celokupna pojsfca i a vnosa kar najodločneje obsoja. Poljska vlada je v smislu mednarodnih običajev dovolila azil političtth emigrantov različnih narodov, je pa vsikdar zavzela odločno stališče prod vsaki iia poljskem teritoriju zasnovani in proti drugim državam naperjeni akciji ter jo skušala po svojih najboljših močeh preprečiti. Poljska vlada radi tega ne more prevzeti odgovornosti za to blazno dejanje, ki je po rezultatu prve preiskave popolnoma individualnega značaja. Poljska vlada mora tako odgovornost tem odločnejše odklanjati. ker je svoječasno ponudila sovjetskemu poslaniku še specijalmo osebno zaščito, ki pa io je pokojni poslanik Vojkov žalibog odklonil. Poslanik Vojkov se je po svoji lastni želji prosto gibal po celi državi, ne da bi o tem obveščal varnostne oblasti, ki tudi o potovanju bivšega sovjetskega odpravnika v Londonu niso bile obveščene, niti niso vedele za co, da ga namerava poslank Vojkov na kolodvoru pozdraviti. vsled česar je bil napad na njegovo osebo tem lažje izvedljiv, četudi torej poljska vlada ne more prevzeti odgovornosti, hoče vendar izraziti svoja odkritosrčna čustvovanja do sovjetske Rusije in z ozirom na to, da je. bilo dejanje izvršeno na poljskem ozemlju, sCoršti vse, da nesrečo, ;ki je zadela poslanika Vojkova, kaT najbolj omili. Zato je pripravljena z največjo dobrohotnostjo razpravljati o vseli željah' sovjetske Rusije in tudi nuditi rodbini Vojkova. ako to zahteva, primerilo odškodnino. Varšava, 10. junija, (be.) Aretacije monar-histov se nadaljujejo. Včeraj je bil aretiran neki M i čer ski in več drugih oseb. Moskva, 10. junija, (be.) Rusko časopisje simpatično komentira poljsko noto iu napada ostro Anglijo. Novine pozdravljajo intervencijo Nemčije v korist svetovnega miru. Problem narodne obrambe v francoskem parlamentu : silo, ki bi lahko omogočila dogodke iz 1. 1914. Kljub omejitvam versajske mirovne pogodbe ima danes Nemčija v vojaških zvezah in tajnih organizacijah popolnoma izvežbano armado. Francoski kontrolni organi so nedavno zasegli mobilizacijski načrt za vzhodno Prusijo. Glasom tega načrta lahko vsaka divizija državne brambe s priključitvijo vojaških zvez in prostovoljcev postavi d*e do tri rezervni divizij L Ni nobenega dvoma, da obstojajo slični načrti tudi za zapadno nemško mejo. Nemška armada razpolaga torej že danes s številčno silo, ki je Francija nikakor ne sme podcenjevati. Z evakuacijo Porenja in saarskega ozemlja se je strategični položaj francoske armade ob Renu znatno poslabšal. Zato bi bilo skrajno nevarno, če bi Francija pristala še na nadaljno znižanje francoskih okupacijskih čet. Tudi vojaška organizacija Italije je danes činitelj, s katerim mora Francija resno računati. Italija vzdržuje na francoski meji 12 popolnoma opremljenih divizij in zato jn potrebno, da podvzame tudi Francija primerne varnostne mere. Vojni minister Painleve je branil vladni načrt ter naglasil, da bo Francija pred mobilizacijo apelirala na Društvo narodov, ne da bi pri tem zanemarjala notranje priprave za obrambo državnih mej. -3SS- Dunaj naj postane vzhodno tržišče združene Nemčije Dunaj, 10. junija, d. Predsednik nemškega državnega zavarovalnega urada n. r., dr. Kaufmann, ki se mudi te dni na Dunaju in ki je obenem predsednik renske zveze, koje naloga je vzdrževanje stikov med Nemčijo in izven njenih mej živečimi Nemci, je podal novinarjem dalpo izjavo o vprašanju priključitve Avstrije k Nemčiji. V svoji izjavi naglaša, da ni le v interesu nemškega naroda, ampak tudi v življenjskem interesu obeh držav, da se čim prej združita. Dunaj bo postal važno vzhodno tržišče združene Nemčije. Če so zapadne države ob priliki sklepanja mirovnih pogodb šle tako daleč, da so pogazile jasno izraženo voljo Avstrijcev za priključitev k Nemčiji, 'je s tem ta priključitev samo odgodena, ne pa za vselej preprečena. 1 Naša križarka «Dalmacija» pred Sušakom Sušak, 10. junija, n. Nova križarka »Dal. macija*>, ki se nahaja na svojem prvem potovanju po Jadranskem morju prispe ju« tri v sušaško luko, kjer pripravljajo sve« čan sprejem. Mestna občina priredi posad. ki zvečer banket. Deveta obletnica potopitve «St. Istvana» Trst, 10. junija, n. Danes je minulo de« vet let od potopa avstrijskega dreadnough« ta St. Istvan. Tržaški listi prinašajo obšir« ne članke in slave italijansko mornarico. Previdno pa molče, da so jugoslovenski revolucijonarni mornarji bili oni, ki so a pravočasnimi obvestili italijanske komande o odhodu ladje iz Puljske luke in o smeri njenega kretanja omogočili pripravljeno zasedo. Nasprotniki zadrug in hranilnic proti dr. Žerjavu Kakor smo poročali, je dr. Žerjav interveniral pri ministru za trgovino doktor Spahu v smislu, da bi se aktivna in pasivna obrestna mera podružnice Drž. hipotekarne banke, ki se ima ustanoviti v Ljubljani, prilagodila našim gospodarskim prilikam na denarnem trgu. Opozoril je ministra na dejstvo, da obrestujejo naše zadruge denar na vložnih knjižicah komaj po 4Jn pol odst. ter hranilnice po 5 odst. Če bi Drž. hipotekama banka obrestovala vloge po 6 odst., je naravno, da bodo vloge obrnile hrbet našim zadrugam in hranilnicam ter se počasi preselile v Drž. hipotekarno banko. Ako se bodo hotele naše zadruge in hranilnice obdržati na površju, bodo morale zvišati aktivno ter seveda istočasno tudi pasivno obrestno mero. Rezultat bi bil torej ta, da naš kmet ali obrtnik, ki ima sedaj posojilo pri zadrugi ali hranilnici po 7 do 8 odst., bo moral v bodoče plačevati vsaj 2 odst. več. Dr. Žerjav je opozoril ministra za trgovino na to okolnost ter povdarjal, da bi taka politika Drž. hipotekarne banke povzročila škodljivo perturbacijo na našem denarnem trgu in v našem gospodarstvu sploh. Kajti prizadeta bi bila predvsem kmet in obrtnik, ki imata kredit pri zadrugah ali hranilnicah. Kar se tiče bank na Slovenskem, je položaj popolnoma drugačen. Banke, tudi najbolj solidne, plačujejo še vedno po 7 odst. ali pa še več za vezane vloge. Njim ne bi torej mogla škodovati Drž. hipotekama banka tudi v slučaju, da ne bi znižala obrestne mere pod 6 odst. Gre torej edinole za zadruge in hranilnice, ki bi bile oškodovane po Drž. hipotekami banki. Sedaj se je oglasilo glasilo g. Jelaei-na, ki modruje: Jasno je ko beli dan. da more sodelovanje z bankami biti samo dv o i no. Da določi podružnica hipotekarne banke za posojilo isto obrestno mero, kakor io imajo banke ali pa da daje posojila Ie s posredovanjem bank. Tako modruje neznani pisec. Gotovo je, da ta trditev ni jasna kot beli dan, ampak .ie mračna in pevzdržna. Niti eno niti drugo ni potrebno. Kajti glavna naloga Drž. hipotekarne banke je, da sprejema denar po jako nizkih obrestih proti absolutno sigurni garanciji ter da ga iz-posojuje zopet po nizki obrestni meri. Ali ne ve dotični pisec, da v Beogradu ne daja Drž. hipotekama banka posojil po isti obrestni meri kakor banke, in da jih ne daja s posredovanjem bank, kajti Drž. hipotekama banka izposojuje denar direktno po 8 do 10 odst.. banke pa po 20 do 30 odst. Naj omenimo še, da se je tudi v zagrebškem »Obzoru® proti intervenciji dr. Žerjava glede Drž. hip. banke razlilo nekaj črnila očividno izpod židovskega peresa, ki v svojem čaršijskem žargonu prihaja do konkluzij, ki niso z ničemer podprte. Falzificira pa se tudi dejstvo, da se je dr. Žerjav zavzel samo za Slovenijo. Pisec gotovo ni opazil, da sta intervenirala istočasno dr. Žerjav, in dr. Budisavljevic ter zahtevala, da se za Slovenijo in Hrvatsko določi nižja obrestna mera kakor za Beograd. Korak, ki sta ga napravila naša po-, slanca dr. Žerjav in dr. Budisavljevic, je bil jako umesten in potreben posebno radi tega, ker naša vlada nima dovolj smisla za faktične gospodarske potrebe poedinih pokrajin. Prepričani smo, da ga bodo vsi zadrugarji ter vsi, ki jim je procvit naših ljudskih denarnih zavodov pri srcu, a nič manj tudi vsi oni, ki vedo. kako drug kredit ubija gospodarstvo. odobravali ter želeli, da bi imela ta intervencija naših odločnih narodnih zastopnikov tudi uspeh. Kampanja gotovih bančnih interesentov proti akciji dr. Žerjava in dr. Budisavl.ievida .ie preveč prozorna. Časi velikih zaslužkov pri podeljevanju kreditov morajo enkrat le prenehati. Nemška vlada odobrava sklepe mednar. gospodarske konference v Ženevi Berlin, 10. junija, d. O včerajšnji seji vlade je bil izdan sledeči komunike: Via« da je po zaslišanju poročila zunanjega mi« nistra o rezultatih mednarodne gospodar« ske konference sprejela sledeči sklep: Nemška vlada odobrava celokupno poro* čilo mednarodne gospodarske konference in se strinja z njenimi sklepi. Pripravlje« na je sodelovati pri praktični izvedbi pred« logov in nasvetov te konference. V smer« nicah. ki jih je podala ta konferenca za carinsko in trgovinsko politiko, vidi nem« ška vlada praktično pot k svobodnejšemu razvoju mednarodnih, zlasti pa evropskih gospodarskih odnošajev, ter jc prepričana, da bo to v veliki meri pripomoglo k obno« vi Evrope k skupnemu in splošnemu na« predku civilizacije in ohranitvi svetovne« ga miru. Zato izraža željo, da bi Društvo narodov v svojem delokrogu kar najbolj pospešilo izvedbo sprejetih sklepov te kon* ference. Nadalje se je bavil ministrski svet s poročilom zunanjega ministru Strese« manna o njegovih razgovorih s Čičerinom ter izdelal instrukcije za nemško delegaci* jo za prihodnje zasedanje Društva naro* dov. Komemoracija od fašistov umorjenega soc. poslanca Mat-teottija na Dunaju Dunaj, 10. junija, d Na obletnico smrti italijanskega soeijafističnega poslanca Mat* teotrija, ki je postal Srtev fašistovskega te. rorja priredi avstrijska socijalnodemo* kratska stranka v soboto zvečer veliko spo« minsko zborovanje. Kot slavnostni govor* nik naatopi poslanec dr. EHeobogen. Razglas SLS vsem privatnim nameščencem Prihodnji mesec se prične pobirati novi klerikalni davek od prejemkov privatnih uslužbencev po načelih: Čim več delaš, tem več plačaj in čim manjši zaslužek, tem večji davek radikalna vlada marca meseca z državnim proračunom za 1. 1927.-28. Odlikuje se ta davek od dosedanje dohodnine s tem, da zadene prav vse prejemke privatnega uslužbenca tudi draginjske do-klade in slučajne nagrade za čezurno delo (po načelu: čim več delaš, tem več plačaj!) in pa s tem, da obremenjuje slabše plačane uslužbence bolj nego boljše plačane, po načelu čim manj zaslužil, tem več plačaj. Ko ie SLS s tem davkom osrečila zasebne uslužbence v Sloveniji, je »Slovenec* pisal, da je klerikalna stranka izdejstvovala v Beogradu «izjemen položaj za Slovenijo«, da se pričenja »nova zgodovinska doba občega blagostanja« in da se v Beogradu «kar čudijo delavnosti in skrbi SLS za državo in narod». Tiste čase je «Slovenec» tudi pisal, kako se v Sloveniji razbremenjujejo davki in da bo preobremenjenosti naših krajev «v najkrajšem času» konec. V resnici pa so klerikalci upeljali nov dohodninski davek, ki je zadel z delavstvom in našim poljedelskim prebivalstvom na enaki stopnji splošne mizerije stoječe zasebno uslužbenstvo tako strahovito. da odslej to uslužbenstvo sploh ne bo moglo misliti na kak priboljšek. Davek na ročno delo je sedaj lepo gosp. Dragomanoviča, ustanovitelja Zveze dr. Vinka Gregoriča in predsednika SPD dr. Tominaka. Zveza stopa že v 28. leto obstoja in delovanja. Pred in med vojno je Zvezo financiral bivši deželni odbor, dočim je po vojni nosila stroške narodna vlada. A zdaj je Zveza že štiri leta navezana sama nase. Kljub temu dejstvu pa je bila Zveza ravno ta leta najbolj agilna ter je storila po notranji reorganizaciji največ na področju tujskega prometa v Sloveniji. Samo lani se je izdalo do 100 tisoč Din v propagandne svrhe. Denar ni bil vržen skozi okno, kajti ravno sedaj se kažejo najlepši uspehi. Država Zveze ni pod-pirala direktno, odškodovala pa jo je na ta način, da ji je dala nekak monopol za prodajo železniških in brodarskih kart, za kar ima primerno provizijo. Poročilo o delovanju Z vez 9 v preteklem letu govori o lepih uspehih, ki so bili doseženi radi pridnosti posamnikov ter o pravilnem razumevanju potreb za povzdigo našega tujskega prometa sploh. Za napredek se je zahvaliti živahni propagandi v inozemstvu in temeljitemu organizatoričnemu delu. V novi odbor Zveze so bili z vzklikom «o-glaano izvoljeni gg.: dr. Rudolf Marn kot predsednik: Fran Kavčič, E. Vargazon, Ivo Kenda, J. Lavtižar, dr. Rudolf Andrejka, dr. Fran Šter, dr. Josip Tičar, dr. Josip Pavlin, I.ojte Rihteršie, prof. Evgen Jarc, dr. Hubert Souvan iu Jean Schrey. Pri slučajnostih so bili stavljeni razni predlogi glede primernih izboljšanj v tujskem prometu za bodoča leta. 2ivahne debate so se udeležili skoro vsi navzoči delegati. Bivši minister Šuperina odgovarja Radiču Poročali smo, da je Stj. Radič povodom imenovanja bivšega radičevskega ministra Superine, dosedanjega odličnega prvaka HSS. za notarja v Zagrebu z žaljivo noti oo v »Domu« izključil iz stranke, dolže. ga, da si je to mesto priboril z denuncija cijo prati njemu (Radiču). Sedaj odgovar ja dr. Šuperina Radiču v beograjskih 1; stih na silno oster način. Kar se tiče oči ka dcnuncljacije, povdarja dr. Šuperina, du v Beogradu nič drugega ni pripovedov kakor čisto resnico, namreč to. da je Ra dič na nedavn-j seji glavnega odbora HSS z dvignjenim in povdarjenim glasom trdil da bo kmalu ruska vojska na Dunavu da bo tedaj v državi napravila red. Radič je podal tak eksipoze o političnem položaju pred 500 narodnimi in oblastnimi poslan ci ter zastopniki organizacij iz vse države Od narodnega voditelja se lahko pričaku je, da dobro premisli, kaj pri takih prilikah govori. Taka avtoriteta ne sme govoriti budalosti. »Ako Radič meni, da sem gre šil proti stranki, naj to prijavi pristojnemu forumu. Jaz spadam med soustanovitelj stranke in sem prv; podpisal 1. 1904 njen proglas. Kar se tiče moje kandidature, izjavljam, da ie ne sprejmem, ako bi bila odvisna od volje St. Radiča, ker sem gl boko uverjen. da je njegovo delo v škodo hrvatskega naroda in države. On je v pr vi vrsti odgovoren za sedanji žalostni položaj, v katerega je pripeljal hrvatski narod.« Na vpra šam i e novinarjev, kakšno stališče hoče v bodočnosti zavzeti napram Radiču. ic dr. Šuperina odvrnil: »Ne bom .ga- štedil Smatram ga za nesrečo Hrvatskega naroda in dnžavc. To ni osebna, tem več politična afera. Je še mnogo drugih" poslancev, ki mislijo, kakor jas. in ki ne morejo trpeti ariiafckega despotstva, k; ga je Radič uvedel v stranko. On ne trpi in-dividualitet. negio samo pokorne sluge. Politične beležke Begunci, Primorci, v sužnost vas podijo! Od uglednega primorskega rojaka smo prejeli sledeči dopis: Pod zgoraj šnji m naslovom priobčuje list s- Jolačina dopis iz Celja, pod katerim je podpisai »begunec« Tega dopisa mi zavedni Primorci, ki smo prišli kot begunci v domovino, a nočemo več biti »begunci«, ne smemo pustiti brez odgovora. Nočemo se vmešavati v lokalne celjske razmere, a kar naš resnejše svetujemo avtorju dopisa, naj takih stvari ne pošilja več v objavo nobenemu listu, ako pa iih, naj se podpiše s polnim imenom, da bo javnosti znano, kdo izmed Primorcev se zavzema in odobrnje zvezo slovenskih strank z izrazitimi narodnimi nasprotniki! Ne gre tu namreč za »esdeesarsko družbo«, ampak za eminentne narodne interese. Brez ozira na politično pripadnost mora vsak zaveden Slovenec, Jugosloven, reči, da je vse obsodbe vredna sedanja klero -radikalska koalicija z Nemci za občinske volitve! Maribor in Celje sta dve važni postojanka! Tam so naeljonakie razmere vse drugačne, nego v Ljubljani. Celjski Primorci! Kdor izmed Vas se ne strinja s politiko tamošnjih demokratov, naj ostane raje pasiven in se ne meša v tako sramotno stvar. Upam, da ne bodo Primorci vzeli nase sramote, da so pomagali k zmagi renegatov! Glavne davke odločuje Beograd. * * »Domoljuba objavlja dopis iz Pred-dvor-ske občine o predstoječih občinskih volitvah. Ljudje so siti dosedanjih klerikalnih občanskih odborov. Pametnejši občani si prizadevajo, da bi občinske zadeve obrnili na bolje. V to svrho kroži okoli pola, naravno z zahtevo, da se naj davki znižajo. »Domoljubu« pa znižanje davkov ni po godu taim, kjer jih predpisujejo klerikalni eksponenti. Zarto piše: »Včasi smo rekli takemu početju: sleparstvo! Tudi sedaj ne zasluži drugega imena. Kaj je resnica? Vsak pameten občan ve, da glavne davke odločuje Beograd, za cesite pa cestni odbor, občina pa le za potrebščine domače občine.« Ali Je io resnica? Klerikalna že, toda prava ne! Vsak pameten občan ve namreč, da je sedanje glavne davke odločila in odredila SLS, ko je bila februarja in marca v Beogradu na vladi. Vse druge stranke imajo letos pravico, da vale krivdo zaradi glavnih davkov na Beograd, toda ne na Beograd kot tak, marveč na Beograd, v katerem je pomladi SLS sedela skupaj z radikali na vladi in predpisovala sedanje strahotne davščine. Demagogija z Beogradom in proti Beogradu, kakršno je SLS uganjala prejšnja leta, sedaj ni več mogoča. V Beogradu ie letos sedela pri vrhovni državni oblasiti SLS dr. Korošca, ona je sestavljala državni proračun in ga dobesedno vsilila celokupni Narodni skupščini, ki ga -je po svojih najboljših predstavnikih odklonila. SLS se ni zmenila za resne opomine, ker je tedaj računala, da bo obsedela na vladnem stolcu vsaj za nekaj let. Tekom tega časa ie nameravala slovensko javnost tolažiti t »izjemnimi položaji Slovenije*. Aprila meseca pa je prišel nenaden obra<;, SLS je obsedela na dilci. Sedaj je treba dajari liud-stvu odgovor. V tem znamenju bodo tudi predstojede skupščinske volitve, kar ne bodo mačje solze za stranko, ki je živela do sedaj vedno od tega. da ie vso krivdo metala oa svoje politične nasprotnike ln na »Beograd«. Še! laške mornarice na Reki Reka, 10. junija, n. Jutri dospe ns Reko šef vrhovne komande italijanske flotilje admiral Actcm. Inspiciral bo reško luko in ostale pomorske vojne naprave, nato pa odpotuje v Pulj. Tretji kongres S. J. S. U. Župa za Slovenijo v Mariboru Za Binkošti se je zbrala v Mariboru naša napredna srednješolska omladina, da se posvetuje o svojih stanovskih vprašanjih in idejnih problemih. • Kongres, čigar častni pokrovitelj je bil g. prof. L. Brolih, se je pričel s svečano sejo. Otvoril jo je župni predsednik Kobilica; pozdravil je delegate družin, častnega pokrovitelja, nar. posl. gosp. dr. Pivka, predsednika Zveze Jugoslov. Napredne Omladine iz Slovenije filozofa Arka, zastopnike JNAD Jadran iu JAD Triglav. Gosp. častni pokrovitelj je v svojem govoru želel, da bi bila mladina vedno idealna, se borila vedno in povsod proti materijaliz-mu. Narodni poslanec gosp. dr. Pivko je naglašal potrebe zbližanja med Slovani, predvsem z Bolgari. Prva naloga mladine naj bo, da si ustvari svoj značaj, kajti le mož s trdnim značajem je zmožen življenjskega boja. Filozof Arko je pozdravil delegate v imenu Zveze jugoslov. napred. omladine iz Slovenije, predvsem akademskih društev, včlanjenih v njej, ter se spomiil jugoslovenskih srednješolcev v Korotanu in Istri. Povdarjal je, da je predvsem mladina poklicana, da prinese osvobojenje bratom onkraj mej. Ju-rist Podpac je kot zastopnik JNAD Jadrana želel, da bi se poglobili prijateljski odnošaji med akademsko in srednješolsko omladino. Sledili so referati. Član ljubljanske družine je govoril o srednješolskem pokret u na Primorskem. Lenart, član Sloge v Celju, je v svojem referatu o zasedenem ozemlju pokazal. da smo Slovenci mnogo sami krivi, da smo izgubili Primorje in Koroško. Zadnji čas je, da se konča z brezplodnim govoričenjem, treba je tihega neumornega dela. ki bo prineslo željeni uspeh. Kosmat in. Slan Preporoda, je seznanil udeležence kongresa s potekom srednješolskega gibanja v Sloveniji. Kobilica, predsednik župe pa je razpravljal o problemu -Carski nevesti«. Še sem potreboval šolanja in se 1. 1925 odpravi] v Rim, ki ga smatram za mesto tenorjev. V teatru »Eseleo« som pel izključno »Don Josea«. Pri našem poslaništvu v Rimu ste dober znanec? »Da, na izrecno željo g. poslanika Rakiča nastopam turnejo po Jugoslaviji. In tako se. evo. predvsem ustavljam v Ljubljani. Odtod pojdem v Zagreb in Beograd.« Kako vam je všeč pri nas? »Strašno sem utrujen in si zaenkrat še nisem mogel ogledati mesta. Uživam pa gostoljubno zatočišče pri g. dr. Gregorinu. Mladi bolgarski tenorist je skromen, a vendar siguren svoje karijere. Šteje jedva 29 let in je ponosen na svoje kmetsko po-kolenje. »Jaz sem sin iz naroda!« mi pravi samozavestno. kakor da hoče s tem izraziti voljo in zaupanje v lepo bodočnost . . . Ka- Planincem! Doslej otvorjene planinske koče Vse zavedne planince in turiste naproša SPD, da sporočijo svojim sorodnikom, pri« jateljem, znancem, ki ne čitajo listov, da je Osrednji odbor SPD doslej otvoril že naslednje koče: Orožnovo in Malnerjevo kočo na Črni prsti, zadnja postaja Bistrica=Bohinjsko je« zero. (Najlažja in najhvaležnejša tura v juniju), Staničevo kočo, Erjavčevo kočo na Vršiču, Aljažev Dom v Vratih, obe goliški koči, okoli katerih se v tem mesecu, raz« širja opojni duli divnih narcis, Krekovo kočo na Ratitovcu, Dom na Krvavcu, Coj« zovo kočo, Kamniško sedlo, Veliko Plani« . no in Kamniško Bistrico, pri kateri si lah« ko ogledate lep prirodni most, Predoselj in krasni slap Bistrice. (Kamniška podruž« niča otvori v nedeljo novo pot v Pre d o» selj!) Nove turiste- naj planinci opozorijo, da se tura s Kamniškega sedla na Kokrško sedlo in od tam čez Greben na Krvavec še ne priporoča, ker je še prezgodaj. Ni« kdo od turistov in ljubiteljev prirode pa naj ne pozabi, da je Bohinj in Bohinjsko jezero eden najlepših kotičkov Slovenije in Jugoslavije. Postrežba v hotelu Zlato« rogu in Sv. Janezu je prvovrstna in kopa« nje v Bohinjskem jezeru zelo prijetno. Je« zero se je v zadnjih vročih dneh dobro ogrelo. - Lepa enodnevna tura je iz Bohinj« ske Bistrice mimo Malnarjeve koče na Čr« no prst in od tukaj mimo Orožnove koče, Hanes točno ob 9, zvečer slavnostna premijera velike džunzefcke senzacije: roža orasume Senzacijonalna džungelska drama v. 7 orjaških' dejanjih. Film ie posnet v severnem Siamu. edinem delu na zemlji, kjer še obstoje džungle v vsej svoji opasnosti in veličanstvu! Strašni katastrofi na morju uide edina devožka ki se zateče v prašumo! 12 let med divjimi zvermi! Vidijo se sloni, tigri, leopardi, opice, gorile iu druge zveri! čudežni nepoznani svet se otvarja pred našimi očmi! Vse njegove strasti nas začudijo! Divji kraji, neskriti prikaz ljubavi. ljubavne sreče in propasti! Burili prizori, boj za devojko z divjimi zvermi! Srečen konec! Film, kakršnega se redko vidi! Naročila sprejema telefon 2730. Ktao »DVOR* kjer je izborna postrežba, do Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Vsak planinec ima najboljše zveze ob sobotah in nedeljah na vse omenjene planinsko točke in dobi tudi pod gotovimi pogoji polovično vožnjo, o čemer se lahko informira v pisarni Osrednjega odbora v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/IT. S sekiro nad brata Iz Kočevja nam poročajo: V bližnji vasi sta se več let pravdala brata Anton in Jože P. radi dedščme po očetu. Konec je bil tak, da je Anton izgubil pravdo v vseh instancah. Ker ni hotel plačati pravdnih stroškov, je prišlo do rubežni. Sodni organ mu je zarubil večjo množino železniških pragov in minuli torek bi se morala vršiti sodna dražba. Jože P. in sodni poduradnik Mlinar sta čakala v gozdu pri železniških pragih na kupce. Naenkrat plane iz grmovja brat Anton s sekiro. Začel je z ostrino namerjati na brata Jožeta, ki se je s palico branil in umikal, dokler ga razjarjeni Tone ni podrl. Poduradnik Mlinar je Tonetu iztrgal sekiro in ga s težavo odstranil z brata Jožeta, katerega je davil in obdeloval na tleh. Jože je ves krvav s precej težkimi poškodbami sam Nova pot in galerije skozi Predoselj v Kamniški Bistrici Jutri, v nedeljo dopoldne, otvori Kamniška podružnica SPD ob slapu in naravnem mostu novo pot, ki odkriva vso slikovitost te prekrasne tesni, ki se po sočnosti barv in pitores-knih oblikah meri z Vint-garjem in tvori dobrodošel intermezzo na precej monotoni poti med Stahovico in kočo v Kamniški Bistrici. Prijatelji Kamniških planin, posebno pa one dame, ki niso vajene naporne hoje.po strminah, bodo svojo hvaležnost za to uspelo delo agilnih Kamničanov gotovo rade pokazale s številno udeležbo pri jutrišnji otvoritvi, ker jih od Kamnika za 8 Din pripelje avto prav do Stahovice. Naše brezbarvne slike seveda ne morejo niti od daleč pokazati tega lepega kotička planin. zapustil bojišče ter prišepal do vasi. odkoder ga je avto odpeljal k zdravniku v Kočevje. Krvavi spor med bratoma se bo nadaljeval pred sodniki. Mati, ki je vrgla dva otroka v potok Bede in obupnega stanja nekaterih slojev prebivalstva s Bosni in Hercegovini nič ne more pretresljiveje ilustrirati, kakor naslednji tragični dogodek, ki se je v sredo dogodil v Konjiču: Seljakinja Kadra Pozderovič se je s svojima dvema otrokoma, dveletno deklico in 9 mesečnim fantkom podala k potoku, ki ima globoko strugo. Vrgla ju je v potok in sta v kratkih trenutkih utonila. Nato je obupana mati še sama hotela izvršiti samomor, kar pa so preprečili ljudje, ki so na vpitje prihiteli k potoku. Izprva se je domnevalo, da je nesrečna mati storila obupni čin v hipni zmedenosti. Ko pa je pojasnila, da že deset dni nima drobtine kruha pri hiši in da ni mogla več prenašati jokanja svojih dveh lačnih otrok, se je razodela tragedija, kakršnih se mnogo odigrava v seljaških domovih Bosne in Hercegovine. Samo še danes ob 4. pol 6. pol 8. | Harry iiiedtke — Lya Mara t Na lep! modri Donavi j Ob 9. uri zvečer i svečana premijera t velike džungelske drame £ Bivia roža prašume I Kulturni Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Sobota, 11.: Zaprto (generalka). Nedelja, 12.: «Večni mladenič*. Premijera. Izv. Ljubljanska opera: Sobota, 11.: «Carmen». Gostovanje bolgarskega tenorista Gospodinova. Nedelja, 12.: ob 15.: . Popoldanska predstava po znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče: Sobota. 11.: ob 20.: »Čardaška kneginja^. A. Kuponi. Zadnjič. Nedelja. 12.: ob 20.: *Grofica Marica*. Gostovanje gc. Mitrovioeve. Kuponi. Zadnjič. Pondeljek. 13. ob 20.: «Očiščenje». Premi« jera«. Gostovanje g. Vala Bratine. Torek, 14.: ob 20.: -rRigoIetto*. B. in C. Kuponi. Zadnjič. (iostPTanje japonske operne pevke Teiko Kiwe t ljubljanski operi. Kakor že j a vi j eno, pripravlja naša gled. uprava gosto-* ^anie te znamenite japonske operne pevke, ki je tekom zadnjih treh let gostovala v-vseh velikih gledališčih Evrope in Amerike. Umetnica kani gostovati v naslovni ulogi Puccinijeve opere »Madame Butterflv« kon» cem prihodnjega tedna. To gostovanje pa je izvedljivo le v tem slučaju, ako so se» deži odnosno vstopnice že v naprej razpre* dani. Predprodaja se vrši še danes cel dan pri dnevni blagajni v operi po sledečih ce« nah: lože v parterju in I. redu po 450 Din odnosno po 400 Din, balkonske lože po 250 Din, parterni sedeži od 80 do 45 Din, bal* konski od 50 do 30 Din in galerijski po 25 in 20 Din, dijaško stojišče stane 10 Din, galerijsko 6 Din. V slučaju, da s strani gle* dališkega občinstva ne bo dovolj odziva, gostovanje odpade. Bolgarski tenor gosp. Goapodinov poje danes, v soboto zvečer glavno tenorsko partij v Bizetovi operi »Carmens. Občinstvo opozarjamo na to predstavo, ki se vrši predvsem za abonente reda A. V ostalem veljajo navadne operne cene. Zadnje glasbene predstave v mariborskem gledališču. Ker v kratkem odide večji del vc--jaške godbe, zaključuje mariborsko gledališče svojo glasbeno sezono te dni. V soboto 11. t. m. se uprizori zadnjič opereta cKnegi-n.ia čardaša,, (za abon. A brez C), v nedeljo 12. t. m. je zadnjič v sezoni operetni šlager ^Grofica Marica- z go. Ančko Mitrovičeva Tega- gostovanja je mariborska publika že dolgo pričakovala. V torek, dne 14=- t. m. pa se uprizori z raznimi orkestralnimi vložki. Medtem je že natrpano polna evangeljska cerkev čakala na prihod orkestra, ki je zase le s težavo priboril prostor na koru. Tudi odtod je i» treh cerkveno - koncertnih točkah občinstvo odšlo nerado in vzhičeno. Dirigent je bil nato gost kanonika gosp. Slepca, zdrave domače prekmurske korenine, dočim je hotel Dobrav ostaiim članom semral izvrsten skupni obed. Zvečer se je vršil koncert v Dittrihovi Telefon 2730. KINO DVOR. Častnik obsojen na 37 let ječe Pred vojnim sodiščem v Beogradu se .ie predvčerajšnjim zagovarjal administrativni podporočnik Maksim Gju-rovič, bivši blagajnik >1. artilerijskega polka, (i.iiirovic je bil v svetovni vojni vrl junak in je prejel številna odlikovanja za hrabrost. Zadnja leta oa so ga pritisnile težke razmere in se je izpoza-bil tako daleč, da je na škodo erarja izvršil šest poneverb, ki gredo v precejšnje tisočake. Vojno sodišče je za vsako malverzacijo posebe.i izreklo kazen, s čemer se je nabralo 37 let ječe, od katerih pa bo Gjurovič seveda prestal samo zakonski maksimum 20 let. Ko je po končani razpravi njegova žena ugledala j moža bledega in vsega pobitega, ga je j vprašala: ; <-Kako so te obsodili?^ Na 37 let,» je jedko odgovoril obupa-nec. Žena se je onesvestila, izgubljenega častnika pa so s kamijonom odpeljali v kaznilnico. Dobre lastnosti finega čistila za čevlje so te-le: Čistilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevljn takoj lep temen sijaj. — Usnje ostane voljno. In te lastnosti ima INDIAN PASTA Ze pri uporabi prve doze se boste o tem prepričali. dvorani. Mnogi niso več mogli dobiti vstopnic. Vse točke, zlasti pa nastope violinista K. Ruplja. basista M. Rusa s klavirskim sprem-Ijevanjem P. Šivica je poslušalstvo sprejelo 7. viharnimi aplavzi ter zahtevalo dodatkov. Na odru je prisrčno pozdravil Orkestralno društvo Glasbene Matice notar Koder, dirigentu pa je izročila sobotiška kra?otica velik šop rož. Po koncertu je zopet gosp. Benko pogostil celo Orkestralno društvo, čigar manjši improvizirani oddelek je navzoče goste zabaval z veselo plesno glasbo. Bivanje Orkestra Glasbene Matice v Murski Soboti, nastopa v obeh tamkajšnjih cerkvah in izvrstno uspeli koncert je močno učvrstil stališče Slovencev v Prekmurju, zlasti onih v Murski Soboti. Orkester Glasbene Matice pa tudi ne bo nikoli pozabil toplega gostoljubja ter se bo čim preje vrnil zopet v prekmursko prestoliro. « V Ljutomeru je Orkester pričakoval na kolodvoru ravnatelj meščanske šole gosp. Baukart z gospo in drugimi damami ter prle-ški Orfej gosp. Zacherl s svojim orkestrom, s cvetlicami, z odprtimi rokami ter ga z godbo na čelu peljal v svoj gostoljubni dom. nato pa k cerkveni pevski vaji in k slovesni orkestralni maši. Ljutomerski cerkveni pevci bi z največjim uspehom lahko konkurirali z marsikaterim mestnim cerkvenim zborom. Prav posebno pa je povzdignil božjt službo z Zajčevim , Dvofakov < Valček* ter briljantni Finale iz Suite Cajkovskega. Tudi oba solista, gg. Rupelj ia Ras, sta za svoje krasno podane točke žela viharno odobravanje m sta mogla dodati le po eno točko, ker se je žurilo na vlak. Vendar pa so po končanem koncertu postregle dame z gospo Raukartovo na čelu utrujene orkestraše z mrzlo zaknsko in slavnim ljutomerčanom. Po prisrčnem slovesu na postajališču se je orkester vrnil naravnost v Ljubljano. Ljubljanska železniška direkcija je Orkestru Glasbene Matice, kavalirsko dala na razpolago poseben vagon do Murske Sobote in nazaj. Orkestralno društvo Glasbene Matice je • to svojo kratko, a v moralnem pogledu prvovrstno koncertno turnejo storilo dragoceno kulturno delo ter dalo žfvo pobudo sa dvig instrumentalne muzika v severni Sloveniji. Orkester Glasbene Matice, ki se svojih nalog zaveda v polni meri, priredi svoj prihodnji podeželski koncert v soboto 11. t m. v Zagorje °b Savi, poeaeje pa v Kamniku in bržčas te oa Vrhaffct. posestnica ga. Ana Potočnik p. d. Ma-žovka. Pogreb se vrši danes popoldne ob 17. na mestno pokopališče v Škof j i Loki. Umrlim blag pokoj, preostalim naše sožalje! * Zaroka. Dne 30. maja 1927 sta se zaročila gospod Viktor Stajnka. upravitelj v Stanjervcih in gospodična Bežika Šarkanj, hčerka upokojenega notarja in posestnika v Gor Petrovcih. Zaročencema iskreno čestitamo! 894 * Ponarejene dvodinarke v Vojvodini. Iz Subotice poročajo, da se je v prometu po javila velika količina ponarejenih dvodinark Falzifikati so slabo uspeli in se lahko razločijo od pravih. Občinstvo naj bo torej pozorno, da ne bo oškodovano. Kdor prejme tak falzifikat, naj o tem takoj obvesti policijo. * Velik požar v Rogatici. V noči od sre dc na četrtek je na »čaršiji« v bosanski Ro gatici izbruhnil požar, ki se ie naglo širil. Pogorelo je sedem trgovin. Škoda znaša več milijonov dinarjev. * Truplo novorojenčka v kleti. V Zagrebu je upravitelj centralne akademske men-ze na Ribnjaku našel v kleti truplo novorojenčka, ki je moglo biti skrito že kaka dva tedna in je že trohnelo. Sum detomora je padel takoj na služkinjo Amalijo Pavloviče-vo, ki je bila aretirana. Strašna najdba ie v Zagrebu povzročila senzaciio. * OdkopavanJe starodavnega mesta Sto-bi. Upravnik narodnega muzeja v Beogradu dr. Vladimir Petkovič se v kratkem poda v Južno Srbijo, kjer se bo pod njegovim vodstvom nadaljevalo odkopavanje starodavnega mesta Stobj ob VardaT.ru. Odkopavanje bo letos trajalo tri mesece. * Grgin oče in sin. ostaneta še v zaporu. Kakor je našim čitateljeni znano, sta bila oba Grgina iz Kaštelov, oče in sin, ki sta bila obtožena zaradi umora Orjunaša Valentina Žica, od porote v Splitu od obtožbe oproščena, vendar pa na predlog državnega pravdnika pridržana v zaporu, dokler se ne izreče razsodba višjega deželnega sodišča. Apelacijsko sodišče "je prošnjo zagovornika dr. Bulica, naj bi se Marko in Mate Grgin izpustila iz zapora, zavrnilo in ostaneta torej oba Grgina v zaporu, dokler ne bo rešena ničnostna pritožba državnega pravd-ništva. * Radi bede se je predsnočnjimv Zagrebu vrgla pod vlak 21 letna brezposelna delavka Sofija Gotardova. Po srečnem naključju pa so jo kolesa lokomotive v grla s proge in je obupanka ostala pri življenju. * Bolnik ki le ozdravel na nenavaden način. Iz Velikega Bečkereka poročajo o nenavadnem načinu, kako ie seljak Brener iz Lazareva ozdravil kilo, na kateri je bolehal že več let. Nesrečnemu Brenerju so bila izstopila čreva tako, da se ie bilo bati za njegovo življenje. Sosedje so ga naložili na avto in ga peljali v Veliki Bečkerek k operaciji. Avto je vozil s polno brzino; ob prehodu čez železniški tir pa je šofer opazil, da se rampa že spušča, ker ie prihajal vlak. Ustavil je avto, a bilo ie že prepozno Rampa je padla s tako silo na avto, da je bi! močno poškodovan, na srečo pa so potniki ostali nepoškodovani. Brener pa je konstatiral, da so njegova Čreva vsled močnega sunka stopila v svoj naravni položaj in da ne čuti nobenih bolečin. Poškodovani avto je ostal na mestu. Brener pa se je veselo vrni! domov. Nai bo v tovarni ali pisarni, vsakdo lahko ti danes priseže, da se pri delu »Clio^-limonada kot okrepčilo najboli prileze. * Iščemo go. Klotiido W a 11 a n d, rojeno Balon, ki se je 1. 1919. z Dunaja preselila v Slovenijo. Imenovana gospa naj takoj sporoči svoj naslov direkciji »Jutra« v Ljub Ijani. Gre za važno, za njo veleugodno stvar. * Kam pa v nedeljo? V Višnjo goro na amerikansko ženitev, ki jo priredi prostovoljno gasilno društvo o priliki veselice v nedeljo 12. t. m. ob 15. popoldne. Cisti dobiček za nabavo gasilnega orodia. K udeležbi vabi odbor §78 □□orTTTcinnccE ^□aoDooonciac □ODD Drugo kolo državnega prvenstva v nedeljo dne 12. junija ob 17. uri Hašk (Zagreb) : Ilirija Predigra ob 15-30. — Izbirna tekma dveh medklubskib ljublj. moštev. Na igrišču Ilirije. Ob vsakem vremenu Od danes PLATNEN ženski čevlji Din 39. NAJVEČJO IZBIRO modernih damsklh oblek i. s.: raznovrstne perilne od Din 60 do 180 volnene v modnih barvah — tudi pli-sirane — od Din 200 do 650. svilene od Din 300 do 650 krasne opal in popelin bluze od Din 88 naprej, športna in modna krila od Din 80 dalje, otroške oblekce. vsakovrstne predpasnike itd dobite zelo poceni le pri F. In I. GORIČAR, Ljubljana Sv. Petra cesta št 29--Oglejte si razstavo v izibžbd! * Skrbna gospodinja ne kupi zmlete kave, ker hoče vedeti, kaj kupi Najbolje skrbi za družino, če ji kuha rženo kavo.. Zato kupi Žiko v rdečih zavitkih. 276 * Peresno lahke klobuke za gospode od svetovno znanih tvrdk nudi od najcenejše do najfinejše vrste: P. Magdič modna in športna trgovina, Ljubljana. S93 + Pri želodčnih, črevesnih in bolečinah presoavljania privede raba prirodne gren-čice »Franc-Josef« prebavne organe zopet do rednega delovanja m tako omogoči, da pride zdTavo hranivo v kri. Zdravniška stro kovna mnenja poudarjajo, da se voda »Franz-Josef« izkazuje za posebno koristno pri poapnenju arterij. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Ali že veste kje ste solidno postreženl? Razne vrste vezenine, ženske in moSce nogavice dobite Po sofMnib cenah pri Prane PavUnu, Gradišče 3. 7J4 * Kongres fotografov v Zagreba se ne bo vršil 14. t m marveč 14. julija. [ Nedosegljiva ? Eau d« Coiogne Uhypre Bourjois • Pariš ] nasproti Mestnemu domu. z zajamčeno pristnimi usnjenimi podplati. Iz Ljubljane u— Z ljubljanske univerze. Na predvčerajšnji seji je Svet ljubljanske univerze izvolil za šolsko leto 1927-28 poleg rektorja dr Nachtigala naslednje dekane: Na juri-dični fakulteti prof. dr. Bilimoviča. na tehnični fakulteti prof. inž. Jaroslava Fiirster-ja, na teološki fakulteti prof. dr. Fran Griv-ca. na medicinski fakulteti prof. dr. Alfreda Šerka in na filozofski fakulteti prof. dr. Karla Osvalda. u— Odbor za postavitev spomenika ua »Suhem bajerju« prosi vse one gospe in gospodične, ki so obljubile sodelovanje pri cvetličnem dnevu, da pridejo jutri v nedeljo ob 8. zjutraj v restavracijo »Zvezda«, kjer dobe cvetlice in nabiralnike. Obenem naproša odbor tudi druge dame, ki bi še hotele sodelovati pri cvetličnem dnevu, da pridejo ob isti uri v »Zvezdo«. u— Vpisovanje na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani za šolsko leto 1927-28 se vrši dne 30. junija in 1. julija t. 1., vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili(e) IV. razred srednje ali IV. razred meščanske šole. Med mešiar,-skošolskimi absolventi imajo prednost tisti, ki so napravili zaključni izpit. Za tiste, ki pridejo iz meščanskih šol, se vrši dne 3. julija ob 8. uri zjutraj sprejemni izpit iz nemščine. V drugi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili(e) prvi letnik dvorazredne trgovske šole, ki jc ali državna ali pa ima pravico javnosti. Učsn-ci in učenke naj se zglase v spremstvu staršev ali namestnikov ter :;aj priae;o s seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojsaii list. Vpisnina znaša Din 100. Vpisati se je mogoče tudi pismeno. Do 6. julija t. I. bo objavljeno na razglasni deski, kdo je sprejet in kdo odklonjen. Da ne bo orevelike gneče, se naznanja, da je radi sprejema vseeno, če je kdo vpisan prvi ali zadnji. Šola .ie zlasti prikladna za tiste sinove in hčerke trgovcev, ki nameravajo ostati v domači trgovini. Učenci in učenke se v kratki dobi dveh let dobro usposobijo za trgovsko prakso in se radi sprejemajo trgovska, bančna in industrijska podjetja. Absolventi zgoraj imenovanega zavoda imajo pravico na dijaški rok. u— Glavna skupščina Udruženja carin skih činovn&a se vrši v nedeljo v dvorani mestnega magistrata. Ob 20. banket v restavraciji »Ljubljanski dvor«. — Pododbor Ljubljana. u— Robinson Crusoe. Opozarjamo cenj. občinstvo da se danes predvaja v kinu Matica HI. del in konec imenovanega filma. Današnja predstava prične točno ob 14.30. Cene običajne 2 in 4 Din. u— Nove trafike se nameravajo ustanoviti v Ljubljani in sicer v Eiospielerjevi ul. (za Bežigradom) in na trgu Tabor. Vojni invalidi, vdove in sirote, ki na podelitev kake trafike reflektirajo. naj se takoj zglasfio v pisarni krajevnega odbora U. V. I. v Lju-bjani, Št. Peterska vojašnica. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji primeri: 3 tatvine, 4 prestopki kaljenja noč. miru, 1 nezgoda, 1 prestopek obrtnega reda 1 prestopek avtomobilskega reda 1 sumljive obolelosti in 16 prestopkov cestnega policij skega reda. Aretacije so bile izvršene 4 In sicer: I radi IzgTeda, 1 radi tatvine ter 2 radi postopanja. u— Tatvina bakrene žice. Na polju za tovarno »Štora« v Zapužah ie neznan tat ukradel v četrtek elektrotehniku Josipu Merjascu, na škodo podjetja »Transformator« 50 kg težak kolač bakrene žice v vrednosti 2500 Din. Veliko pozornost vzbujajo zadnjem času na tukajšnjem trgu elegantni, krasno izdelan: 4-sedežni 6-ciIindrski »ERSKINE" znane tovarne »STUDEBAKER«, katere ima v zalogi tvrdka A. LAMPRET, LJUBLJANA Dunajska cesta 22. Zveza kulturnih društev v Ljubljani lil. del in konec velefitma Robinson Crusoe predvaja ZKD v soboto ob 14.30 in v nedeljo ob 9.30 in 11. uri dop. Cene Din 2.— in 4.—. Danes ob 4 pol 6. pol 8. ia 9. II treh eraancipiranih hčera. IZVEN PROGRAMA: ▼sedelavski izlet, dne 5. junija v LJubljani. ELITNI KINO MATICA Te'etrn 2124 u— Rad; snaženia uradnih prostorov je popisovalni urad mestnega magistrata v soboto, dne 11. junija 1926 za stranke zaprt. Izvzeti so le najnujnejši slučaji. u— Ciganska nadloga. Kosec Ivan Glo-bočnik je predsnočnjim položil koso v travo na travniku ob Linhartovi ulici. Naključje pa je naneslo, da so ravno ob času, ko je bil Globočnik odsoten, prišli mimo z vozom cigani, ki so mu koso ukradli ter jo vzeli s seboj. Tatinske cigane zasledujejo sedaj orožniki, ki bodo sigurno našli na njih še kak greh. u— Nesreča na stavbi. Na stavbi nove hiše v Tovarniški ulici v Zeleni lami se je v četrtek težko ponesrečil 31 letal Husein Beganovie iz Bihača, ki je bil zaposlen šele dva dni kot pomožni zidarski delavec pri stavbeniku Černetn. Pri podiranju odra je nesrečnež nenadoma izgubil ravnotežje ter zgrmel s 5 m visokega odra na tla. Obležal je z notranjimi poškodbami nezavesten in so ga z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. u— Ne zamudite! Izlet Jadranske Straže je jutri v nedeljo ob 14. K Mokariu na Ižanski cesti je pol ure hoda iz LJubljane. Čolni vozijo iz Trnovskega pristana ves popoldan. Istotako vozijo avtomobili ves popoldan od Karlovskega mostu. Več na plakatih u— Koncert na Strelišču pod Rožnikom se vrši v nedeljo dne 12. t. m. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta. Velik senčnat vrt. Za slučaj slabega vremena se vrši v salonu. 892 u— Društvo »Treznost« ima danes ob 20. v risalnici moškega učiteljišča redni občni zbor. Vabimo tudi prijatelje. u— Savez trezvene mladežL Danes ob 17. kurz iz alkoholnega vprašanja v Akad. kolegiju za nižješolce, ob 18. pa za višješolce. Po kurzu zadnja seja širšega odbora, strogo obvezna za vse odbornike. u— Tolsti griček se zove stara gostilna pri Lozarju v Stopanji vasi. Oddaljena komaj par sto korakov od Ljubljane, nudi sedaj poleti prijeten hlad, ker leži tik ob Gruberjevem kanalu in pod zelenim Golovcem. Tam priredi štepanjski Sokol dne 12. t. m. v nedeljo popoldne ob 15. uri javno telovadbo s sodelovanjem godbe Sokola I — Posetnike čaka bogat srečolov, šaljiva pošta, ples in drugo. Cene vinu in jest-vrnam kakor vsak dan. u— Člane ljubljanske »Edinosti« opozarjamo, da se vrši danes ob 20. važen članski sestanek v Gajevi ulici 2. Udeležba strogo obvezna. oicdiobcsiomoboioboic KONCERT dne II. jn 12. t. m. od 20. do 1. ure. Restavracija „Pod Skalco" Mestni trg št. U. PIOIOIOIOIOIOIOIOIC u— V nedeljo dne 12. t. m. se vrši velika javna veselica s plesom na vrtu gostilne R. M. Batič (Reininghaus) v Sp. Šiški. Vstopnine ni. Prireditelj vabi k obi!ni udeležbi S95 u— Kolesarsko društvo «Sava» v Ljubljani vabi svoje dirkače, da se udeleže nedeljske dirke, ki jo priredi v nedeljo 12. t. m. ob 15. na progi Zg Kašelj-Zalog-Moste. Start in cilj v Zalogu. Zbirališče na Sv. Jakoba trgu ob 1.30 popoldne. 886 VINO 8 DIN Restavracija pod «Skalco» Mestni trg 11. u— Pododbor Koles. Saveza v Ljubljani vabi vse kolesarske klube, da se udeleže v nedeljo dne 12. t. m. kolesarske dirke, ki jo priredi Koles, društvo »Zarja« v Zz- Kašlju. Zbirališče in skupni odhod iz Ljubljane, Sv. Jakoba trg ob 1.30 popoldne. Vabijo se tudi vsi prijatelji kolesarskega športa. n— Oddaja ribolova v mestnem ribniku pod Tlvolijem. Ker je najemna doba ribolova, oziroma gojitve ribarstva v mestnem ribniku pod podturnskim gradom (TfvoH-jem) potekla, oddal bo mestni magistrat ribolov, oziroma gojitev ribarstva dražbenlm potom v najem. Dražba se vrši dne 18. junija t. I. ob 10. uri dopoldne v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 13. Dražb en i pogoji so na vpogled vsak dan ravnotam med navadnimi uradnimi urami ia pa ob-avljeal na magistrata! deski. tIHHHIIIIIIIIIIIIIIIMimHllllIRlIllii Velika javna tombola Sokolskega društva v Stražišču bo v nedeljo, 12. junija ob 15. uri. Miiiuiiiiiimniunniniiuuumi Iz Maribora a— Obrtna razstava. V nedeljo ob 10. se otvori pomočniška in vaieniška razstava v Mariboru v veliki dvorani pivovarne »Union«. Po otvoritvi razstave ie javni koncert na vriu in ogled razstavljenih predmetov. Na predvečer se bo igrala veseloigra »Županova Micka« v Zadružni gospodarski banki na čast razstavljencem. Po igri javna zabava. a— Društvo odvetniških In notarskih urad nikov v Mariboru opozarja svoje članstvo da se vrši v nedeljo 12. junija ob 9. dopoldne v restavraciji pri Stari pivovarni (Halb vidi) v Mariboru, Jurčičeva ulica VII. obč. zbor z obširnim dnevnim redom. Prihodnjo nedeljo, 19. junija pa se vrši V. občni zbor I. krajevne skupine (Istega društva) v Ptuju ob 10. dopoldne v gostilni »pri Zamorcu« (g. Miha Brenčič). Odbor prosi za polnoštevilno m točno udeležbo. Razposlali smo majsko številko Odvetniške pisarne. Ako lista kak naročnik ni prejel ali se želi kdo naročiti, naj se pismeno obrne ali osebno potrudi do tov. urednika ali pa do tov. predsednika na Aleksandrovi cesti št 16. — Odbor. a— Ljudska knjižnica zooet otvorjena. Po notranji opremi Ljudske knjižnice, po preselitvi v prejšnje prostore posojilnice v Narodnem domu je bila končno knjižnica včeraj popoldne zopet izročena prometu. Otvoritve so se udeležili tudi člani načelstva Posojilnice s predsednikom g. dr. R-pušem na čelu ter se zelo pohvalno izrazili nad velikim napredkom knjižnice in obljubili še nadaljno pomoč. Za novo opremo je namreč Posojilnica prispevala velikodušno 10.000 Din. Knjižnica bo imela tudi v naprej iste uradne ure: ob četrtkih in sobotah zvečer ter ob nedeljah dopoldne. Vpisnina sc je znižala od 10 na 5 Din. tako da je omogočen pristop najširšim krogom. a— Mariborski strelci združeni v mariborski sekciji Slov. lovskega društva, imaio v nedeljo dne 12. in 26. t. m. vežbajo streljanje na vojaškem strelišču kot predprira-vo za tekmovalno streljanje 28. in 29. junija. Želeti bi bilo, da se vrši ta vežba ob takem času, da ne bi konkurirala s sokol-skim nastopom, ki se ga bodo gotovo tudi vsi člani lovskega društva že radi vojaških prostih vaj radi udeležili. Ob takih važnejših prireditvah treba koncentrirati moči. Istočasno je žal napovedana tudi Hazena-tekma v Ljudskem vrtu. a_ Mestna Orjuna Maribor poziva vse članstvo na sestanek, ki se bo vršil v soboto ob 20. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Kdor neopravičeno izostane bo v smislu okrožnice vel. čelnika črtan iz imenskega članstva. a— Mariborski Sokolski dan bo to nedeljo, ko priredi Sokolsko društvo svoj edini letošnji javni društveni nastop. Telovadba bo na igrišču SD Rapida v Ljudskem vrtu popoldne, prej pa sprevod izpred šole na Ruški cesti čez Državni most in Gosposko ulico. Nastopili bodo vsi oddelki, deca, ženski in moški naraščaj, člani in članice s prostimi vajami in na orodju. Radi pokrajinskega zleta je Sokol omejil svoje letošnje delovanje z javnimi nastopi na edino to prireditev in je zato tembolj častna dolžnost narodnega občinstva, da se v polnem številu udeleži zanimive prireditve, ki naj peka že moralno in fizično silo mariborske mladine, s katero pa bodo nastopili poleg članstva letos tudi starejši člani, kar bo javnost še posebno zanimalo. a— Nastop naše vojske. Pri nedeljski javni telovadbi mariborskega Sokoia bo nastopila tudi naša vojska in predvedla pro ste vaje s puškami. To harmonično sodelovanje hrabre vojske s Sokoli iskreno pozdravljamo in se nastopa že res iskreno veselimo. a— Predprodaja vstopnic za društveni nastop Sokolskega društva imajo br. v trgovinah: Bureš, Vetrinjska ul., Ilich. -Slovenska ulica, Majer, Glavni trg te r Pinter Lenard, Aleksandrova cesta. V nedeljo predpo'dne predprodaja na letnem telova-dišču. Cene vstopnic v predprodaji: stojišča 3 Din in 7 Din, sedeži Din 12. za dijake stojišča 3 Din. — Zbirališče članstva v kroju in civilu, ki odide v povorki na zle-tišče, ob pol 15. v Ruški šoli ob Ruški cesti. Odhod ob 15. po Gosposki ulici. Aleksandrovi cesti, Cankarjevi ulici, čez Jugoslovenski trg, Gregorčičevi ulici po drevoredu v Samostansko ulico in na zletišče. Dohod na zletni prostor je !e iz strani nove hiše Mestne hranilnice. Po nastopu skupen odhod v NaTodni dom. Tu razhod. Zdravo! a— Sokolsko društvo v Mariboru priredi v nedeljo 12. t. m. v Ljudskem vrtu na prostoru Rapida svoj vsakoletni telovadni nastop. Vabimo vse prijatelje Sokolstva, brate in sestre pa opozarjamo, da je njih dolžnost da se prireditve udeležijo in na ta način po-morejo društvu k čim lepšemu uspehu. Zbirališče na dvorišču šole na Ruški cesti ob pol 15. uri in od tu odhod v povorki z godbo v Ljudski vrt. Zdravo. Odbor. »87 a— Tečaj za negovanje dojenčkov se bo vršil dne 17. t. m. v Cankarjevi šoli. a— Srečke državne razredne loterije na-ročujte pri J. Pahor, Maribor. Kettejeva ul. št. 2. 897 a— Škriatica. Mestni fizik a t je kontuma-ciral na SloniScovem trgu hišo št 12. Tadi škrlatinke. a— Cigani v JamL Policija je aretirala v gramozni jami na Koroški cesti znano ciganko Alojzijo Gartner In njenega najnovejšega ljobOca Alojzija Lozinšeka. ki sta živela že deJJ časa bTez dela in sredstev ter se preživljala Udi učno s tatvinami. Pri aretaciji so našli v jami ukradeno motorno koto la vaBfco vtot otabto. Iz Celja e— Koncert v Celjskem domu. Nocoj bo v mali dvorani hotela Union koncertni večer pri pogrnjenih mizah, na katerem bo sviral salonski orkester Celjskega godbe-nega društva. Vstopnine ni. Začetek ob 20. zvečer. e— Zaupni sestanek so sklicali za četrtek zvečer naši klerikalci v svoie prostore na Kralja Petra cesti. Kakor smo doznali, je bil prostor (salom) poln, iz česar sledi, da je bilo na sestanku približno 180 ljudi. lUzen pristašev SLS iz mesta so bili na sestanku tudi pristaši iz okolice in pristaši NRS. Govoril je dr. Voršič. Bilo ie precej hrupa, ker je bilo trefca prati zamorca. Je pač težko zagovarjati bratovščino s celjsko nemškutarljo. Prepričani smo, da tudi ti klici »COTi bfefbt klerikal-Tadikal-deirtsch< ne bodo veliko pomagali. e— Iz trgovskega sveta. Konkurz je bil proglašen nad premoženjem trgovske tvrdke F. K6msr v Aleksandrovi ttlici v Celjn. e— Nesreči. V Gotovljah je • Skoplje ,, t • Split • •. • Dubrovnik . • Praha . . 1 ; 7. 14. 21 £ t 764-8 761-2 7610 7b4"2 7650 765-7 765-0 764 8 117633 763-2 763-8 i H u 13-6 22-1 19-5 15-0 15-0 19*0 16-0 21-0 23-0 22-0 110 ±2 53 67 84 84 53 63 55 76 48 Sroei »eff-i •r brzin t v metrih S 1 SVV 6 mirno mirno SE 4 ESE 2 mirno mirno mirno mirno ml.no o C o oŠ i1 10 7 7 o o 0 8 0 1 o 5 Padavine Vrsta i t mm do t ar* dež 1.7 Solnce vzhaja ob 4.13. zahaja ob 19.45. luna v shaja ob 14-51» zahaja ob 1 JO. Najvišja temperatura dane* » Ljubljani 23.7 C, najnižja 12.4 C. Dunajska TTemenska napoved u soboto: V južnih Alpah toplo in deževno. V severnih Alpah morda še precej jasno in lepo. Nevihte uiso isključeue. Tržaška vremenska napoved sa sobe««: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo spremenljivo. Temperatura od 18 do 25 stopinj. Morje mirno. Šport Hašk*: Ilirija 11. koto tekmovanja za državno prvenstvo. V nedelje se vrši na igrišču Ilirije II. kolo državnega prvenstva. Srečata se pr* vak Hrvatske Hašk in prvak Slovenije Ili* rija. Moštvo Haška uživa v Ljubljani ve« liko popularnost in to popolnoma upravi* čeno. Simpatični Akademiki iz Zagreba so vsem športnikom v najlepšem spominu vsled svoje velike fairnese kakor tudi vsled svoje krasne kombinacijske igre, ki mora vsakega gledalca zadivifr Igralci Haška so po veliki večini že vsi opetovano zastopali Jugoslavijo v reprezentančnih tekmah. Po« sebno popularnost vživa znani interoacio* nalni vratar Fridrich, ki je že neštetokrat dokazal, da je na tem mestu v naši drža« vi neprekosljiv. Branilca Dasovič in Koch tvorita v Zagrebu najboljši backovski par in se sijajno razumeta. Krilska vrsta ima v desnem krilcu Marjanoviču starega, ru« tiniranega intemacionalca, ki ima v Koli« bašu in Kunstu dva enakovredna pomaga« ča. Napad sestoji iz starih rutinerjev, od katerih je vsekakor Zinaja v desni zvezi najnevarnejši. Vodja napada je bivši kri* lec Križ, ki pa je na tem mestu ponovno dokazal, da je eden izmed najboljših v Za* grebu. Obe krili Jeren in WoIf sta zelo prodorni, prvi je poleg tega izredno neva« ren šuter. Ilirija nastopi proti Hašku v isti postavi kakor v tekmah proti Gradjanskemu in BSK. Predvidoma bo Zupančiča na desnem krilu zamenjal Šiška, ki je v tekmi z GAK pokazal izvrstno formo. Na vsak način se srečata dva povsem enaka nasprotnika in bo t. k tn o odločilo omentano razpolo« žen je in forma moštva. Tekma prične ob 17. uri. Predtekmo igrata dva kombinirana moštva ljubljan* skih klubov. Pričetek te igre je ob 15.30. Z ozirom na to, da pride iz Zagreba ve« liko število navijačev, se občinstvo opo* zarja, da si že v predprodaji preskrbi vstop niče v trafiki Sever v Selenburgovi ulici. Dijaška stojišča se bodo prodajala samo pri dnevni blagajni na dan tekme. Bazenski derby za prvenstvo SlovenU je: Maribor : Ilirija. V nedeljo ob 11. se bo na igrišču SK Maribora odigrala final* na tekma za prvenstvo Slovenije v prvem razredu. Nasproti si bosta stala najostrej* ša nasprotnika v slovenskem hazena spor« tu: prvak Slovenije SK Ilirija in prvak ma« riborskega okrožja ISSK Maribor Oba sta dokazala že neštetokrat svojo prvovrstno kvaliteto, zlasti v nastopih v letošnji se« zoni. Kakor je Ilirija lahko zmagovalka, tako se tudi lahko pripeti, da si Maribor izvojuje zmago. V tem tiči ravno veliko zanimanje, ki vlada v vseh tukajšnjih kro« gih za prireditev, predvsem ker je priča* kovati, da bo Maribor na domačih tleh predvedel še požrtvovalnejšo igro kakor sicer, Zanimanje pa je v prvi vrsti upravi* čeno radi tega, ker je sigurno, da bo tek* ma nudila prvovrstno igro, zdrav šport in obilo užitka. Službeno iz upravnega odbora JHS. Član upravnega odbora g-. Podgornik razre* šuje se svoje dolžnosti ter se na njegovo mesto kooptira g. dr. Ivo Pire. Izvedba ha* ženskega dne in izbira njihovim razmeram primernega dne prepusti se podsavezom, čas pa naj se vsekakor javi savezu. Za prodfcjo blokov izposlujejo naj si potreb* no dovoljenje, potrebno količino blokov naj pa pravočasno javijo. Sprememba ma« tičnih listov in legitimacij se preloži, no* vih sodniških zapisnikov pa za enkrat od* godi. Ker Francija predvidenih dni kon* cem junija ne more akceptirati, skušali se bodo doseči sporazumno s Češkoslovaško termini sredi avgusta ali začetkom septem* bra. BHP*u se dovoljuje, da se tromač vr* ši na njegove stroške in dohodke v Beo* gradu ter savez umika vse event. svoje zahteve. ZHP»u se naroča, da stopi v sti* ke z vsemi že obstoječimi klubi v provin* ci ter jih po možnosti organizira v med* klubskem odboru v Osjeku. Isto se naroča tudi LHP*u, da pritegne klube v provinci v svoj delokrog. Vsem podsavezom se na* roča točno izvrševanje vseh sklepov save* za, redno pošiljanje zapisnikov sej, sodni« ških zapisnikov, kakor tudi pobranega dav* ka pri vstopnini, ki je momentano edini dohodek saveza. Primorje ; Atena, odločilna tekma za haz niko prvenstvo rezerv, danes ob 19. na igrišču Atene. Današnja tekma bo od* ločila katera izmed imenovanih dveh dru* žin se ho plasirala na drugo mesto. Pri* morje, ki je močni rezervi Ilirije uspešno kljubovalo, bo naletelo v mladih Atena* šicah na agilno, tehnično dobro izvežbano sedmorico. Obeta se nam torej vsekakor napota in zanimiva borba. Tekmo sodi go* spod Dekleva. SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes v soboto točno ob 17.30 se poziva kom* pletna I. skupina (I. in U. garnitura) na igršče radi fotografiranja. Obenem strogo obvezen sestanek I. moštva radi jutrišnje tekme s Hašk katerem" naj prisostvu* jeio poleg običajn a moštva še gg. Šiška, Kreč, "jšenina in Volkar. Igralci se opo* zarjajo na objavo v članski knjigi. — V slučaju dežja odpade fotografiranje, sesta* nek I. moštva pa se vrši ob 18.30 v klubski sobi v avrmi «Kvror> . Pr>Inoštevilno! SK Jadran. Danes ob 20. sestanek vse* ga članstva v Narodni kavarni, radi izleta. ASK Primorje, nogom. sekc<::. Jutri, v deljo, naj bodo na ierišču ob 9.30 sle* deči igrači: Anžlovar, Ivo. Turkovič, Mo* že, Pečar, Koradini, Jug I in II, Slapar, Turi, Šenica, Terčck. Z al ar. Bervar in Rir,-sa — Načelnik. HSK Concordia (Zagreb) v Ljubljani. V četrtek, na praznik dne 16. t. m., bo go* stovala v Ljubljani zagrebška Concordis, eden brezdvomno najboljših zagrebških klubov prvega razreda. Concordia se jc baš v pomladanski sezoni zelo dvignila ter ni niti ene svojih zunanjih tekem izgubila. Lep uspeh je doseola tudi v Splitu, kjer je porazila Hajduka na njegovem igrišču s 4 : 2. V Ljubljani je obvezana Concordia, da nastqr>i kompletna proti ASK Primorju. .Vov športni ktub v Mariboru. Minulo soboto se je vršil v Mariboru ustanovni občni zbor SK Železničarja, katerega usta; novitev se jc že delj časa pripravljalo. V odbor ">vega kluba so bili voljeni: prcd= sednik g. ing. Senica. tajnik g. Fišer, ?a načelni''® nogometne sekcije pa je bil izs voljen g. Vauda. Za začetek si je priprav* ljalni odbor preskrbel nekaj sredstev. Gospodarstvo Nova bolezen hmelja, polonica in drugo Hmeljarji iz raznih krajev so mi prinesli, oziroma poslali v minulih tednih hmeljske liste, ki so bili občuti z rumenkastimi ali rjavkastimi, večjimi in manjšimi pegami in lisami, s prošnjo, naj določim nastopajočo bolezen. Listi so bili drugače popolnoma normalni, celih robov in brez vsakih gub. Ker dosedaj še nisem videl »ličnega pojava na listih, sem se nehote spomnil na novo bolezen na hmelju, tako zvani moiaik, ki nastop« in škoduje hmeljski rastlini v Angliji, Nemčiji in Belgiji. Da se zadeva razjasni, sem poslal navedene liste dr. Mucku v Zatec s prošnjo, naj on ugotovi ta bolezenski pojav. On mi piše: »Bolezen mozaik to ni. 0 tej novi nadlogi za hmeljsko rastlino znanstveniki doslej še prav malo vedo. Rumenkaste in rjavkaste lise na listih so posledice ali Škropljenja ali pa, kar je verjetneje, posledice uporabe umetnih gnojil.« Kako nujno potrebni so naS hmeljarji pouka, kaže dejstvo, da v nekaterih krajih savinjskega okoliša (št. Janž pri Velenju) pobi-vajo božjega voleka in njegovo, močeradu podobno ličinko, češ, da škodujeta hmeljski rastlini. Hrošž baje odgrizava vršičke, ličinka pa žre in uničuje liste. Ličinko smatrajo tudi za rdečega pajka. Znano bi vendar moralo biti vsakemu šolarju, da spada polonica (božji volek) med koristne živali, ker žre njena ličinka (moče-radek) z veliko slastjo enega izmed zelo opa-snih sovražnikov hmeljske rastline, to je hmeljsko listno ušico. Polonica je namreč skrbna gospodinja in polaga svoja jajčeca na kraje, kjer bo njen zarod našel obilo okusne hrane. 0 koristnih živalih, posebno žuželkah, se bi naj tudi v osnovnih šolah temeljiteje razpravljalo. Hmeljarji, ne pobivajte torej prekoristnega božjega voleka in njegove ličinke! A. V. Ljubljanski velesejem Deutsche Reiehsbahagesellschaft, Reichs-bahndirekticHi Dresden je letos prvič dovolila udeležnikom Ljubljanskega velesejma 25-odstotni popust v osebnem in tovornem prometu tia vseh nemških državnih in privatnih železnicah. Pravico na to ugodnost dale sejmska legitimacija. Začetek velesejma. Velesejem začne 2. julija in se neha 11. Julija ob 7. uri zvečer. Ponekje Je bilo javljeroo, da se vrši letošnji veleseiem od 25. junija do 4. julija, kar pa Je pomota. Potovalni termini »a velesejem. Na podlagi sejimske legitimacije se more potovali v Ljubljano tia ogled velesejma že 28. junija pa vse do 11. julija. Povratek pa velja od 2. do 15. julija. Kje se dobe setjmske legitimacije? Legitimacije po 30 Din prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacijc, žu-patistva, prosvetna društva in tujsko - prometne ustanove. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, najj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Razstavljalci se opozarjajo, da bodo dobili na velesejmu lahko vse informacije o kupcih, kateri bodo pri njih naročili blago na daljšo kreditno dobo. Take informacije bo dajalo na velesejmu Društvo industrijcev in veletrgovcev v LJubljani. Načrte za opremo razstavnih prostorov izdeluje na zahtevo in opremlja koje na sejmišču gospod arh. H u s, Ljubljana, Simon Gregorčičeva ulica. Tržna poročila NoTasadska blagovna borza (10. t. m.) Pšenica: baška, 76 kg, 3 vagone 345; baška. 75 kg, 1 vagon 335; sremska 74/75 kg, 3—4 %, 1 vagon 325; srbijanska, 75 /76 kg, 1—2 %, 4 vagone 310. Turščica: baška, 13 vagonov 190; banatska Tisa, 30 vagonov 203.5; baška, 1 vagon 185. Moka: baška «.0g3>, 4 vagone 470 — 475; baška <2>, 2 vagona 450; baška <5», 1 vagon 432.5. Tendenca mlačna. Svinjski sejem v Mariboru (10. t. m.) Prignalo se je 147 svinj in 1 koza. Povprečne cene so bile: prasci, 5—6 tednov stari 100 do 125, 7—9 mesecev 150 — 200, 3—4 mesece 330 — 350, 6—7 mesecev 420 — 450, 8—10 mesecev 550 — 650, 1 leto 1000 — 1100 Din komad; kg žive teže 9.50 — 11; mrtve 15 do 17 Din. Prodalo se je 120 svinj. Kupčija je bila srednja. Dunajska borza za kmetijske produkte (9. t. m.) Ker so prispela iz Amerike in Budimpešte poročila o oslabitvi tečajev, je bila tendenca na Dunaju zelo mirna. Kupčija v vseh predmetih minimalna. Oves je bil za promptno blago čvrst. Uradno se je pocenila madžarska pšenica (76 kg) za 50 grošev. Uradno notirajo vključno blagovnoprometui davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 44.50 — 45. madžarska Tisa (79—80 kg) 50.50 — 51; rž: 41.75 — 43.50; turščica: 25.50 — 26.50: oves: domači 35.50 — 36. Dunajski živinski sejem (9. t. m.) Goved je bilo prignanih 453, svinj pa 743. Cene so estale iste kakor na obeh glavnih sejmih. = Upnikom Slavenske banke. Na številna vprašanja upnikov pojasnjujemo: 1.) Dopis, ki ga je vsak upnik prejel od upravitelja konkurzne mase (to je preostalega premoženja Slavenske banke) dr. Aleksandra Horvata iz Zagreba, je samo uradno obvestilo, da je nad tem zavodom otvorjen konkurz in da se imajo terjatve prijaviti sodišču. Terjatev torej ni treba prijaviti dr. Horvatu. 2.) Pri jave terjatev proti Slavenski banki konkurz-uemu sodišču io zastopanje njihovih interesov v konkurzu vrši brez nagrade Odbor upnikov Slavenske banke v Ljubljani, ki je enotna upniška organizacija, sestavljena na gospodarski in nadstrankarski podlagi, obstoječa že od novembra 1926 in zastopajoča pred otvoritvijo konkurza že nad 50,000.000 dinarjev terjatev. 3.) Oni upniki Slavenske banke, ki še niso poslali našemu odboru potrebnih podatkov o svoji terjatvi in pooblastila za njeno prijavo sodišču in zastopanje iste v konkurzu Slavenske banke, naj s porote z dopisnico svoj naslov na: Odbor upnikov Slavenske banke. Ljubljana, poštni predal št. SO. Nato jim bo odbor takoj d »poslal potrebna navodila in po prejemu niihovega pooblastila s podatki o terjatvi bo prijavil isto sodišču v Zagrebu po predpisih hrvatskega konkurznega reda. ' Odbor potrdi vsakemu upniku prejem vposlaiiega pooblastila. Neprijavljene ali nepravilno prijavljene terjatve se od konkurznega sodišča sploh ne bodo upoštevale I Slovenija ima terjati od Slavenske banke okoli 86,000.000 dinarjev. Slovenski upniki bodo pri tej veliki gospodarski nesreči mogli rešiti iz konkurza, ki se vodi v Zagrebu, vsaj dober del svojih terjatev le, ako čim bolj strnejo svoje vrste. — Odbor upnikov Slavenske banke. = Vest o predstoječih trgovinskih pogajanjih med Avstrijo in Jugoslavijo. V dobro poučenih dunajskih krogih se zatrjuje, da namerava Avstrija po sprejemu novele k carinski tarifi s strani parlamenta navezati pogajanja za revizijo trgovinskih pogodb z Jugoslavijo in Madžarsko. Avstrijska vlada je naziranja, da se ti dve pjogodbi n« Sneta odpovedati, ker so dane možnosti na prijateljsko revizijo. Jugoslavija v principu ne bo delala težkoč, pač pa bo zahtevala znižanje avstrijskih carin na živino, žito in moko. = Naša delegacija za kongres Mednarodne trgovske zbornice Na seji našega narodnega odbora Mednarodne trgovske zbornice, ki se je vršila v četrtek 9. t. m., eo bili določeni delegati in referenti za kongres Mednarodne trgovske zbornice v Stockholmu. V sekcijo, Id se bo pečala z vprašanjem ovir v mednarodni trgovini, so določeni gg.: dr. Fran Windiacher, Milutin Stanojevič in Svetislav Marodič; v sekcijo za finančna vprašanj* g. dr. Vlada Markovič, v sekcijo za trgovino in industrijo (vprašanje industrijske svojine, revizije pravilnika o arbitraži) g. Mirko Ko-sič, v sekcijo za ustanovitev mednarodnega komiteja za razstave in velesejme g. Cedo-mir Plavšič, v sekcijo za transporte in komunikacije gg.: Nikola Berkovič in dr. Adolf Čuvaj ter končno v sekcijo za spremembo statutov in ostala vprašanja dr. Adolf Čuvaj. Za vodjo delegacije je določen g. Vladimir Arko, v administrativni odbor pa so delegirani gg.: Vasa U. Jovanovič. Svetislav Marodič in dr. Steva Popovič. = Nemška Reichsbanka povišala diskontni stavek. Iz Berlina poročajo, da je včeraj Reichsbanka p>ovišala diskontni stavek od 5 na 6 %. To povišanje je bilo glede na čvrsto tendenco denarnega trga, zadnji polom na efektnih borzah, povečanje meničnega port-feulla in zmanjšanje deviznega zaklada Reichsbanke vsekakor pričakovati. Od zadnjega znižanja diskontnega stavka na 5 % (v januarju t. 1.) ee je devizni zaklad Reichsbanke zmanjšal za 500—600 milijonov mark, menični portfeulle pa se je skoro podvojil; koncem maja je narastel za 350 milijonov mark. Kritje bankovcev pa je padlo na 50 %. — Državni dohodki neposrednih davkor zopet nazadujejo. V marcu t. 1. je država prejela na račun neposred. davkov 86.5 milijona Din, kar predstavlja le dobro polovico v proračunu za 1. 1926./27. predvidene vsote (154 milijonov Din). Dotok neposrednih davkov se giblje v zadnjih mesecih zelo neenotno. V prvi polovici preteklega proračunskega leta (april - september 1926) so dohodki nep>osrediiih davkov znatno zaostajali za proračunskimi vsotami (povprečno so znašali 121 milijonov Din mesečno). V drugi polovici proračunskega leta so se ti dohodki krepko dvignili, p>otem p>a so zopet padli na minimum. V posameznih mesecih druge polovice preteklega proračunskega leta so dosegli dohodki neposrednih davkov naslednje vsote: oktober 212.7, november 272.5, december 277.4, januar 102.9, februar 128.4, marc 86.5 milijona Din. Za celotno proračunsko leto 1926./27 so znašali ti dohodki 1806.2 milijona Din napram predvideni vsoti 1848.4 milijona Din. = Mednarodni sejem r Bratislavi. VIL mednarodni podonavski sejeim v Bratislavi (CSR) se bo-vršil letos od 21. avgusta do 2. septembra t. 1. Prospekte dobe interesenti v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Borze 10. junija. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kuprij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.50—0, Vojna škoda 339 —341, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 98 — 100 (98), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje O — 460, Vevče 135 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 _ 0. — B 1 a g o: Tendenca za les in deželne pridelke nespremenjena. Zaključena 2 vagona lesa. ZAGREB. Vojna škoda je bila za malenkost čvrstejša. Na aranžma se je trgovala po 340, investicijsko posojilo pa je bilo zaključeno po 85. Slavonija je v zvezi z znižanjem delniške glavnice popustila na 23. — Deviza na Italijo je popustila na 313.5, vendar se je tekom borznega sestanka zopet dvignila na 314. Notirale so devize: Amsterdam 22.77 do 22.83, D ima j 800 — 803, Berlin 1347.5 do 1330.5, Italija 312.79 — 31479, London 276.10 do 276.90, Newyork 56.7 - 56.9, Pariz 222.47 do 224.47, Praga 168.2 _ 169, Curih 1093.5 do 1096.5; efekti: bančni: Eskomp)tna 95 do 96, Poljo 15.5 — 16, Kreditna Zagreb 93 do 94, Hipo 60 — 61, Jugo 92.5 — 93, Obrtna 40 — 43, Praštediona 850 — 855; industrijski: Gutmann 270 — 0, Slaveks 110 — 125, Slavonija 23 — 25, Sečerana Osijek 510 do 515. Isis 46 — 50, Trbovlje 450 — 452, Danica 145 — 0, Drava 580 — 600, Mlinska 16 do 17, Vagon 40 — 49. Vevče 135 — 0, Du-brovačka 442 — 442.5, Union Našice 1600—0; državni: investicijsko 845 — 85, agrarne 0—50, Vojna škoda aranžma 340— 341, kasa 340 — 341, za julij 343.5 — 344.5, za avgust 344.5 — 348. BEOGRAD. Devize: Pariz 222.4 do 224.4, Italija 312.75 — 314.75, Dunaj 799.75 do 802.75, Budimpešta 993 — 996, Berlin 1317.95 - 1350.95, Bruselj 792.5 — 795.5, Bukarešta 34.25 — 34.75, Sofija 40.75—41.25. CURIH. Beograd 9.135. Berlin 123.125, Newyork 520, London 25.25375, Pariz 20.3625, Milan 28.68. Praga 15.40, BudimpeSta 90.65, Bukarešta 3.06, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Dunaj 73.17. TRST. Devize: Beograd 31.60 — 32.10, Dunaj 250 — 260, Praga 58.35 _ 5385, Pariz 70.71 _ 71.21. London 87.85 — 88.15, Curih 346.50 — 35050, Ne\vyork 18.03 — 18.13, Budimpešta 310.25 - 320.25, Bukarešta 10.35 do 10.85. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4625 do 12.5025, Berlin 168.15 - 168.65. Budimpešta 123.69 — 123.99, Bukarešta 4.225 — 4.24T), London 31.475 — 34.575, Milan 39.12 _ 39 2", Newyork 709.50 — 712, Pariz 27.795—27.895, Praga 21.01 - 21.09. Sofija 5.1106 - 5.150(>, % aršava 79.29 — 79.57, Curih 136.47—136^7. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pra-ci 59.16. v Berlinu 59.16. Slovanska ideja je po prevratu zbledela. Varodi so imeli sami s seboj preveč skr« bi, da se urede nanovo. Čehoslovaki pa «o idejo osvežili, priredili že nekaj slo« vanskih zletov, razširili Lige in zlasti z vsesokolskim zletom v Pragi dvignili mi« »el slovanske vzajemnosti. Slede jim Po« Ijaki, ki so priredili pred kratkim kar dva vseslovanska kongresa: zdravnikov ter geo« grafoi in etnografov. Obeh so se v ve« likem številu udeležili češkoslovaški znan« stveniki, kar je za razmerje med Poljaki in Čehoslovaki največjega pomena; udele« žili so se obeh častno tudi Slovenci, Hr« vatje. Srbi in Bolgari kot bratski složni Jugosloveni. To dejstvo naj pomeni nov žarek v svitanju našega razmerja napram Bolgarom na eni strani ter osveženje na" „ših stikov s Poljaki, Čehoslovaki, Ukrajin« ci in Rusi na drugi strani. Za Sokoli, poli« tiki in industrijalci se shajajo torej tudi slovanski znanstveniki. Vračamo se k ve« ri. da je jamstvo našega napredovanja in moči v vseslovanskem duševnem in go« spodarskem edinstvu. Poročati mi je tu le o prvem kongre« su slovanskih zdravnikov v Varšavi. Slo« venci (dr. M. Rus, mestni fizik, predsednik Zdravniške zbornice in delegat ljubljan« ske občine z gospo soprogo ter dr. Jos. Ti« čar, šefzdravnik ravnateljstva držav, želez, nie v Ljubljani) so se odpeljali 24. maja na Dunaj, od koder so imeli direktni voz do Varšave. Krajina v južnem delu Poljske nalikuje še naši Dolenjski s svojimi hribci; v viš» jem predelu pa se prostirajo same pla« njave s polji in gozdiči. Narava je za našo zelo zaostala: žito je še nizko. Po trav« nikih je videti črede goveje živine, koz in gosi. Tudi temperatura je nižja od naše. Pastirji se še grejejo ob ognjih, ženske so z rutami zavite preko glav in očividno vlada hlad. Kmetiško ljudstvo je obleče« no revno, kmetiške hiše so majhne in ze« lo skromne. Povsod pa je videti cvetočo industrijo, tovarne za nafto, vodko (zga= n je) in dr. Gostom sta se naproti pripeljala poli« ski in jugosiovenski, v Varšavi živeči zdravnik ter jim prinesla navodila, pova« hila i. dr. Na kolodvoru so goste pop. okoli 15. sprejeli poljski zdravniki s svo* jimi damami z iskreno prisrčnostjo. Polj« ske dame so posebej razveselile dame go« stav s šopki ter z vestjo, da poskrbi za« nje posebni damski odbor. Predsednik ju« 2 oslov en. delegacr posl. dr. Ivkovič, .ie pred prihodom Jugoslovenov vse pripravil, tako da so se gostje po 27 urni nepretr« gani vožnji sredi kavalirskih Poljakov in nad vse ljubeznivih Poljakinj takoj ob prihodu počutili kakor med svojci. Ju» gosloveni so imeli odkazane sobe sredi Varšave v najmodernejšem, z vsem kom--fortom opremljenem hotelu Bristol. Zvečer se je vršil v krasnih prostorih Kazine «urzednikow panstwowych» prvi sestanek zdravnikov, kjer so se sestali sta« ri znanci in so se sklepala nova prija« tel j stva. Naslednjega dne. 26. maja ob 10. je bi« t« v divni. z dragocenimi preprogami po« vešeni avli vseučilišča slavnostna otvori« tev kongresa. Udeležili 60 se je poleg zdravnikov z damami poljski predsednik republike Moszicki z ministri, rektorji, uni« verzi t. profesorji, zastopniki občine var« Savske L dr. Predsedoval je rektor prof. dr. Gluszynski. V centralnem odboru so bili tudi trije Jugosloveni. za Srbe dr. Iv« kovic, ra Hrvate dr. čačkovič in za Slo« vence dr. M. Rus. Za Jugoslovene je go« voril dr. Ivkovič. Ob 'Al. je bil banket v resursi, ki ga ie priredilo društvo poljskih zdravnikov. V preddvorani je bila še pred obedom pri« rejena mrzla zakuska, ki je nudila od polj< skih klobas, pikantnih rib in rakov do vodke in likerjev vse. kar si more poželeti gurmanski želodec. Človek je bil že sit, ko se je začel šele pravi banket z juho — ojojl — iz rdeče pese in šokolade! "Barszcz (ruski boršč!) lub buljon z d j as b kitkami...» Kdor hoče. to «juho» pije... Na daljni menu jc bil naše vrste; toda pije se Ie svetlo ali temno izvrstno pivo, liker« ji in konjaki. Vino pa ne! Izvrstni banKer ie potekel vendar jako animirano, zlasti zato. ker sta se izpregovorili le dve krat« ki zdravici ter na našo srečo ni bilo torej iugoslovenskega govoran carskega gnjav« Ijenja. Takoj po obedu se je odpeljala delega« ciia kongresistov v avdijenco k državne« mu predsedniku. V delegaciji sta bila tu« di dr. Rus in dr. Tičar; Beograd jc za« stopal dr. Peliade. Prezident s štirimi častniki je povabil goste na malo čajanko. Gosp. Moszicki je visok, vitek, eleganten mož. ki je s svojo toplo ljubeznivostjo izredno simpatičen. Nato so se vršila v vseučil. avli znan« stvena predavanja o skleromu po slovan« skih deželah. Razen poljskih zdravnikov so predavali tudi doc. dr. Šercer iz Za« greha, dr. Bjelmov iz Sofije in dr. prof. čisler iz Prage ter Čeh doc. Siki (s pro« jekcijami) še posebej v fiziološki dvorani. Zvečer ob 21. je priredila kongresistom v aršavska občina raut v mag. dvoranah z godbo in plesom. Poleg poljskih in češko« slovaških tniški promet, čeprav so letalski spremljevalci zaenkrat še tehnični pomočniki. Letalec Hinton. ki je 1. 1919. vodil letalo «N O 4» tiri poletu čez Atlantik, napoveduje v londonskih «Times», da se bo letos razvila nad Oceanom prava letalska parada. Skoro ie pričakovati, da bo Atlantik premagan tudi z evropske strani. Dupont Company se že zanima za uvedbo zasilnih postaj na Oceanu. Čim bo to vprašanje rešeno v načelu, se bodo lotili pogumni letalci poleta čez Pacifik. Ta naloga je mnogo nevarnejša in se ie treba nanjo pripraviti s skrajno opreznostjo. * Chamberlain in Levine sta se odločila, da obiščeta dne 16. t. m. Prago, kamor sta ju povabila češkoslovaška vlada in praški Aeroklub. Moda Drago Schwab, Ljubljana Napisi na ploščah prevlečeni z radio»tinkturo morejo se čitati tudi ponoči — Cd primer. i; nogavice,,kliuc Nevarna nedolžnost... Emancipirano dame. — Sijaj. — Razkošje. — Pariško ponočno življenje. — Družabno življenje mladih milijonarjev. — Saloni in toalete. Originalni, a ponesrečeni flirt treh hčera. V glavnih vlogah mlada, ljubka in srčkana MAGDE BELLAMY, stasiti CHAR« LES FARRELL. — Zapletljaji na vse strani, ki so prepleteni s komičnimi si« tuacijami. Za smeh in zabavo je dovolj preskrbljeno. Predstave točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. Sredina mesta. — ELITNI KINO MATICA__Telefon 2124. Izven programa: Vsedetavski izlet 5. junija v Ljubljani. Sokolstvo Proglas slovanskega Sokolstva Ob zaključitvi prve vseslovanske sokolske šole v Pragi so izdali predstavniki slovanskih sokolskih organizacij naslednji proglas na Sokolstvo: »Zastopniki Sokolstva jugosloven-skega, poljskega, ruskega, lužiškosrb-skega, češkoslovaškega in bolgarskih Junakov, ki smo se ob priliki prve vseslovanske sokolske šole sestali v Pragi v dneh 22. do 27. maja 1. 1927., smo ugotovili, razpravljajoč o nalogah sokolskega poslanstva, naše popolnoma soglasno naziranje glede pomena in ciljev sokolske ideje, ki je postala radi svoje notranje vrednote skupni imetek vsega Slovanstva, saj odgovarja popolnoma njegovemu telesnemu in duševnemu razpoloženju. Sokolstvo smatramo važnim čini-teljem za ozdravljenje in zmogoč-nenje vseh sil slovanskih narodov ter uspešen organ za zbližanje in skupni nastop Slovanstva, za njegov razvoj, napredek in obrambo. Zato je naša sveta dolžnost, da odstranimo vse dosedaj Slovanstvo deleče pojave, da v tesnem bratskem, z ljubeznijo posvečenem, soglasno , mislečem udruženju tem vztrajneje in ' izdatneje delujemo roko v roki, bok ob boku na čelu Slovanstva za njegovo srečo in veliko bodočnost. V zlati slovanski Pragi, dne 27. maja 1927. Dr. Scheiner, E. Gangl, Adam Za-moyskl, dr. D. Vergun, Nowak, dr. Tumparov. Poročilo zletnega odbora za V. pokrajinski zlet JSS in otvoritev sokolskega Tabora v Ljubljani 1« 1927. Spored za koncert na pozdravnem ve-četru 27. junija sestavi brat Zorko Prelo-vec. Pozdravni govor govori savezni starosta hr. Gongi. Sodelovanje pri koncertu so doslej javili Ljubljanski Zvon, Zbor Sokolov. Zepičev kvartet, solisti in godba Dravske divizijske oblasti. S pevskimi zbori, ki doslej še niso javili svojega sodelovanja. vodi razgovore hr. Z. Prelovec. Kompozicija za koral, ki se poje ob otvoritvi sokolskega Tabora, bo v kratkem gotova, nalkair se razmnoži in odda pevsikim zborom, da jo oaštudirajo. Vse priprave za pevske točke v zletmih dneh vodi br. Prelovec. Češki Obci Sokolski je bil odposlan program raznih izletov v letovišča, na morje itn za gorske partije z navedbo časa im stroškov. Vsi izleti bodo objavljeni v zletnih 'navodilih, ki izidejo pravočasno -pred zletom. Do 15. junija mora biti gradivo za navodila od posameznih odsekov izdelano, da bo mogoče pričeti s tiskom brošure, ki izide v 3000 izvodih in bo veljala 3 Din za izvod. Zletni lepaki so poslani direktno vsem društvom in glavnim železniškim postajam v področju ljubljanske železniške direkcije. Ostale železniške direkcije še niso izdale dovoljenja za izvešenje lepakov po kolodvorih. Spominski album najlepših krajev v Sloveniji se že tiska v Delniški tiskarni in bo veljal 12 Din komad. Album bo najlepši spominski predmet na zlet iu bo okras vsaki sprejemnici. Cena je tako nizka za 18 slik, da si ga bo vsak udeleženec lahko nabavil. Zletai znak. ki ga je izdelala tvrdka Pečina v Turnovu. ie gotov in je prva poši-ljatev že v Ljubljani. Znatk je okusno izvršen ter bo lep spomin na zlet Predstavlja južno fronto, glavni vhod sokolskega Tabora Finančni odsetk mu je določil ceno 20 Din. Pravice, ki so v zvezi z zletnijn znakom, so brezplačno skupno prenočišče, prost vstop k vsem izkušnjam in tekmam zletišču ter prost vstop na stojišče pri g lavnem pokrajinskem telova;dnem nastopu dne 29. iunija. Za prireditve na Taboru ■v času pokrajinskega zleta zletni znak nima veljavnosti za prost vstop. Zletni znak bo odpošiljal zletni odbor takoi vsem društvom, >ki ga naroče, in sicer po povzetju prištevši poštnino. Bratska društva naj ga takoj naroče. Finančni odsek je sklenil, da ima mladina do 12. leta Vstop na stojišče pri vseh prireditvah za polovično vstopnino. Gradbeni odsek je oddal delo za zgradbo tribune na zletišču najnižjemu ponudniku br. Kregarju. tesarskemu mojstru v Ljubljani. Stanovanjski odsek je oddal dobave slame g. Rakovcu iz Brezovice, ki bo dostavil slamo v poslopja kjer bodo prenočišča. Na predlog stanovanjskega odseka bo naprosil zletni odbor, .ministrstvo prosvete. da odred- konec pouka na ljubljanskih osnovnih šolah na dan 25. junija, da bo mogoče prirediti skupna prenočišča do 27. iuniia zvečer. Gosiootm, ld si bodo želeli ogledati vse prostore in naprave v Sokolskem domu na Taboru, bosta na razpolago im!ženjer>ja br. Bevc in Zdenko, ki bosta dajala potrebna pojasnila in razlago. Prireditveni odsek prosi vsa ljubljanska in okoliška sok-olska društva, da priglasijo brate in sestre, ki bi bili pripravljeni pomagati v glavnih zletnih dneh v paviljonih in pri rediiteMstvu. Enako bo naprosil zletni odbor brate, ki imajo lastoe avtomobile, da iih dajo zletnemu odboru v slučaju potrebe v pomoč. Vsa pripravljalna dela so v polnem teku. Odseiki so pridno na delu in skrbno vršijo svoje dolžnosti. Bratska društva in župc naj ne odlašajo s prijavami udeležnikov, ker zakasnele prijave najbolj ovirajo delo in pravočasno izvršitev, kar bo udeležni-kom. satmi-m v kvar. Bratskim sokolskim župam in društvom! Zletni odbor nujno prosi, da vse bratske sokolske žu-pe nemudoma odpošljejo prijavne pole za V. pokrajinski zlet JSS in otvoritev sokolskega Tabora v Ljubljani. Zletne priprave se ne morejo nadaljevati, dokler zletni odbor ne ve števila udeležnikov. Stanovanjski, železniški in nekateri drugi odseki so v težavnem položaju in ne morejo s svojim delom naprej. Pomnite, da bodo prekasne prijave lahko vzrok mn > gim neprLlkam. ki jih bodo imeli udeiežni-ki zleta, za kar zletni odbor odklanja vsako odgovornost. Storite torej takoj svojo dolžnost! Bratska društva prosimo, da takoi naroce zletne znake v pisarni zletnega odbora za V. pokrajinski zlet JSS. Ljubljana, Tabor Zletni zfflak velja Din 20 in daje pravico za brezplačno skupno prenočišče, za prost vstop k izkušnjam in tekmam na zletišču ter prost vstop na stojišče k javni telovadbi dne 29. junija. Zletni odbor bo razpošiljal naročene zletne znake po poštnem povzetju ter si bo priračunal Izdatke za poštnino. Ne odlašajte z naročilom, f.a dobite pravočasno zletne znake. Zdrav;.! Zletni odbor za V. pokrajinski zlet JSS. Naraščajski zlet novomeške sokolske župe v Karlovcu V nedeljo je slavilo sokolsko društvo v Karlovcu 251etnico svojega obstanka. Že leta 1885. se je ustanovil v Karlovcu cPokupski Sokol«, ki ga je doletela ista usoda kakor v Ljubljani -.Južnega Sokola^. Šele 1. 1902. -.o se položili glavni temelji prvega sokolskeea delovanja. Društvo je nanovo oživelo in danes lahko s ponosom gleda na delo, ki ga ie izvršilo tekom četrtstoletja. Novomeška sokolska župa je priredila na ta dan v Karlovcu župni naraščajski zlet. Ob 6. zjutraj se je zbralo nad 100 mladih Sokolov in Sokolic v telovadnici, da premerijo v plemeniti sokolski tekmi spretnosti in moči. Zal je dež oviral redni potek tekme, vendar se je vršila točno v največjem redil. Nič ni oviralo mladih junakov! Marsikateri se je zvrnil v blato, pa kaj za to, niti dobre volje mu ni pokvarilo. Razen naraščaja novomeške sokolske žu;.>e ?o tekmovale izven konkurence tudi vrste sušačkega Sokola. Njim gre palma dneva, odnesli so vsa prva mesta. Ostra borba je bila v višjem oddelku moškega naraščaja med starima rivalima od lanskega leta na zletu v Pragi: Karlovac - Sušak. Obe vrsti sta bili krasni, vendar je zmagal Sušak z malo diferenco in se maščeval za lanski p> raz v Pragi. Rezultate podajamo v naslednjem: Moški naraščaj, nižji oddelek: I. Novo mesto 94 %, II. Karlovac 87 %, III. Novo mesto (II.) 81 %, IV. Metlika 70 %, V. Karlovac (II.) 67 %. Kot poedinec prvi Segedin Joško iz Novega mesta z 98 %. Višji oddelek: I. Karlovac 91 %, II. Novo mesto 76 %. Kot poedinci si deli jo I. mesto-Tončič in Mutavdžie iz Karlovca s 100 %, II. mesto pa Fajfar iz Nove-ja mesta in $inko iz Karlovca s 95 %■ Ženski naraščaj: I. Novo mesto 96 %, II. Črnomelj 91 %, III. Novo mesto (II.) 85 IV. Metlika 82 %. Kot poedinke I. Weiss Marija iz Metlike 100 %, II. Saje Zora iz Novega mesta 99.5S odstotka, III. Stariha Ana iz Črnomlja 99.16 odstotka. Tekma moškega naraščaja je obsegala proste vaje, skok čez kozo, v višino, daljino in troskok, metanje kroglje, tek in plezanje. Tekma ženskega naraščaja pa proste vaje, skok v višino, daljino, metanje žoge, konj vzdolž in tek. Ob 11. dopoldne je odkorakalo s telovadi-šča Sokolstvo in vojaštvo na Strossmaver-jev trg, kjer je bila zbrana ogromna množica, da prisostvuje razvitju članskega in na-raščajskega prapora karlovškega Sokola. Kumstvo teh praporov sta prevzela kralj in prestolonaslednik. Zastopal ju je pukovnik Stamenkovič, komandant mesta*. Izročil jc zbranemu Sokolstvu pozdrave vladarja; oh navdušenih ovacijah množice in ob grmenju možnarjev je razvil prapora ter pripel na nju krasna traka, dar kralja, odnosno kraljeviča Petra. V imenu karlovškega Sokola se je zahvalil društveni starosta dr. Variola, ki je izročil prapora zastavonošema. Na oder je prišel nato starosta Sokolskega društva Sušak - Rijeka br. Grkinič, ž njim dve nara- Kaj ki z venci, ki sta jih pripeli na prapor«. V gi nI ji veni govoru je starosta pozval navzoče Sokole, da ne poaabijo bratov, ki ječi Jo pod tujini jarmom in da tudi v tem pogledu izvršijo svojo dolžnost. Slavnost je zaključil lupni starosta dr. Vasic, nakar se je razvil dolg sprevod po mestu. Prapora sta mojstrsko delo dri. zavoja aa umetno iu narodno vezivo v Ljubljani po načrtih prof. Gavrilovida. Opoldne se je vršila jubilarna glavna ■kupščina in skušnja za popoldanski nastop, ki je pa moral žal radi dežja odpasti. Zvečer se je telovadnica napolnila do zadnjega kotička in so improvizirali nenapovedano akademijo. Nastopali so Zagrebčani na bradlji in s tečaju gdč. Julka Kosova na Jesenicah. Načrt je napravljen v centrali za povzdigo domače ženske Industrije v Ljubljani. Zlet sokolske župe novosadske v Somboru Novosadska sokoiska župa Svetozara Mile-tiča je v nedeljo priredila v Somboru s sodelovanjem župe beograjske, osiješke in ba-natske svoj V. zlet. Z zletom je bila združena slavnostna otvoritev novega Sokolskega doma v Somboru, ki si ga je domače društvo postavilo za 2,300.000 Din ob podpori mesta, velike županije, oblastnega odbora in svojega članstva, ki je prispevalo za ponosno rgradbo v denarju, materijalu in v fizičnem delu. Dom stoji v najlepšem mestnem delu in je zgrajen v slogu starih srbskih zaduž-bin. Izza doma je letno vežbališče. V nedeljo dopoldne so se vršile na velikem sportskem prostoru zunaj mesta posku-šnje za popoldansko javno telovadbo. Tu se je formirala ob 10. dopoldne povorka, ki ie prehodila vse glavne somborske ulice in trge iu se. končno razvrstila na ulici pred novim domom. Obenem s Sokalftvotn je bila r po-vorki tudi vojska in mornarica — vseh oseb do 3000. Mesto je bilo bogato okrašeno z zastavami, venci in slavoloki. Doni »ta blagoslovila pravoslavni in rimskokatoliški svečenik. Po izvršenih obredih je govoril o lepoti in sviSenosti sokolske misli pravoslavni svečenik. Nato je nagovoril Sokolstvo, vojsko in zbrano množico naroda z balkona starosta JSS br. Gangl, ki je vnel srca vseh za veliko našo sokolsko stvar. Besedo je povzel starosta domače župe br. dr. Pavlas, ki je zaklieal sokolske pozdrave našemu kralju. Govorila sta še mestni župan in predsednik oblastnega odbora, ki sta posebno naglašala važnost Sokolstva za nacijonalno in fizično vzgojo našega naroda v Vojvodini. Ta del slavnosti se je izvršil v najlepšem redu ob ogromnem navdušenju in ob krasnem vremenu. Popoldansko javno telovadbo je preprečilo silno neurje, zato pa sta se vršili zvečer dve akademiji, ena v Sokolskem domu, druga v gledališču, ki sta privabili toliko občinstva, da so bili vsi prostori zasedeni in rfa uspeli nad vse častno in vzorno. Posamezni oddelki so bili skrbno pripravljeni in navežbani. Pokazali so odlično disciplino, pravilno pojmovanje sokolske vzgoje, smisel za točnost in red. Naravnost vžgali sta Mur-nikovi telovadni skladbi « Turški marš> in . S tem je bil zlet zaključen, župa pa bo nadomestila izostanek popoldanskega nastopa z javno telovadbo jeseni meseca septembra ali oktobra. Sokolstvo si je z resnim, discipliniranim in impouujočim nastopom pridobilo novih prijateljev, ki so se navdušeno pridružili propagatorjem sokolske ideje po vseh predelih Račke in Banata. Naša sveta sokoiska stvar mogočno napreduje povsod. kjer bijejo zvesta jugoslovenska srca! Sokol v Šiški. Napredna Šiška praznuje letos 25tetnico ustanovitve sckolskega društva« Priprave za ta jubilej so v polnem teku im vse kaže, da bodo zletni dnevi res imeti slavnostno sliko. Skupno s to proslavo pa se vrši v Šiški tudi okrožni zlet ljubljanske sokolske župe ter slavnostna otvoritev letnega telovadišča. Slavnostni dnevi bodo v dneh' 6. in 7. avgusta t 1. Opozarjamo že danes vsa bratska sokoiska društva na to na;šo .prireditev ter prosimo za obilno udeležbo. Zdravo! Porotne obravnave Maribor. 10. junija Obtoženi ropa — obsojeni tatvine V noči 23. februarja t. 1. je v Sp. Polj-i&nah v gostilni Terezije Fijavš igral Anton Stunnpf s Ferdinandom Petkom igro »maiianko« Pri isti mizi so sedeli tudi obtoženi 241etni pos. sin Anton Kodrič iz Črepnika, 201etiii trg. pomočnik Martin Ha-rinsiki iz Sp. Poličan in komaj 16letai pos. sin Alojzij Dolšak iz Sp. Poličan ter Karol Graf. Opazovali so igro in pili na račuin igralcev. Izgubljal jc pri igri Araton Stamipf in so ori tem obdolieni opazili da ima pri sebi precej denarja. Drugi dan je bil namenjen na sejem v Slov. Bistrico nakupovat živijo za izvoz v Italijo. Že med igro ie Martin Harinski nagovarjal Antona Kodriča, naj bi vzeli Štumpfu denar. Kodrič pravi, da se najprej ni hotel dati pregovoriti k takemu zločinu. Ko pa so okrog 3. zjutraj obdolženi zapustili gostilno, je začel Martin Harinski vnovič prigovarjati tovarišema Kodriču in Dolšafeu. da bi počakali Stunupfa in mu odvzeli denar. Noč ima svojo moč in tudi Harinski ie uspel s svojim prigovarjanjem. Ko je čez nekaj časa prišel po cesti iz gostilne tudi Anton Stumpf. ie pri Šrotovem plotu opazil ob-dolžene. kako so med seboj sumljivo šuš-liali. Slutil je, da to ne pomeni nič dobrega in zato ni šel naprej po cesti, ampak se skril na Sto tov em skednju. Ko Stumpfa le ni bilo. le šel Martin Harinski za njim vohunit in ga je tudi res izsledil v Šrotovem skednju. Svcdtaa tovarišema ie dal še nove injekcije za koraažo in posla! Kodriča na skedenj, da odvzame denar, on sam se je pos>tavil na stražo, trenji častivredni kompanjon Dolšak pa ie motil Šrotovega psa. da ni 'lajal. Kodrič je šel do stopnicah na skedenj, našel v kotu ■skritega Stumpfa, katerega je zagrabil za suknjo iu ga vrgel nazaj, da ie padel. Nato je pokleknil liani tn mu iztrgal iz žepa listnico. Stanpf je klica! na pomoč Sirota, zato ga ie Kodrič stisnil še za vrat in mu nato iztrgal iz telovnikovega žepa srebrno uro z verižico. Da se Stumipf ni mogel braniti z obema rokama, mu je Kodrič stopil še z nosco na desno roko. Po izvršenem poslu ie vzkliknil: -Zc imam!« in skočil iz skednja Z Dolškom ie zbežal k Dravimji, kjer sta pobrala denar iz listnice in vrgla listnico v vodo. Harinski na je izjjiinil že med ropanjem. Stumpf ic imel v listnici 4 bankovce po 100 Din. nekai ruskega papirnatega denarja, listine in pisana. Kodrič in Dolšak priznavata dejanje. le Kodrič zanika da bi bi! dela! Shimpfu silo in vzel uro z verižico. Martin Harimslki pa noče ničesar priznati. Po razpravi, ki je trajala ves dopoldan, so porotnik; zamkali vprašanje. Po ponovnem posvetovanju so soglasno potrdili pri Kodriču hudodelstvo tatvine in ie bi! cb-sojen na 6 mesecev težke ječe. ori Harin-skem oa hudodelstvo nagovarjanja k tatvini ter .je dobil 4 mesece strogega zapora. dočim ie bi! Dolšak oproščen vsake krivde in kazni. Usoda nezakonske matere Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je živela pri svojem očetu vdovcu, 39Ietna delavka Antonija Srnkova. Bila je pridita. pobožna in vestna. Stanovala sta v prodani koči. v kateri ie oče imel izgovorjeno dosmrtno stanovanje, preživljala na sta se s poljskim delom pri kmetih: oče ie bil tudi čevljar. Nesreča ie hotela, da ie Antonija Srnkova lami v maju obiskala svoji orno?eni sestri v Minzenbergu pri Leobnu v Avstriji. Na povratiku jo je spremil svak Gregor G ril ter ostal pri obdotženki in i vi enemu očetu na Velikem BoSu tri dni in tri noči. Obdolžeaika Antonija Srnkova in Gregor Ori! sta spala sama v eni sobi in Srnkova je zanosila. Poprej veselo dekle je postalo zamišljeno grizle so jo skrbi, kai bo. ko bodo I i udi e doznali njeno sramoto. Najbolj pa jo ie bilo strah pred očetom. Skušala ie zato odpraviti svoj plod in ie izpraševala svojo sosedo za nasvet. Soseda io ie svarila in ji celo sama obljubila, da ji bo otroka redila, če sama ne bo mogla. Ko pa je Srnkova dne 30 februarja t. !. dobila porodne bolečine, se rt-ti vtegla trt. ampak ie porodila stoje v kuhinji. Otroka, ženskega spola, ld je bdi krepak tn živahnih oH. je obtožena zavila v cunje, ki jih je vrgla pred porodom pod sebe. Okrog glave je otroka tako trdo zavila, da ni mogel dihati in mu še stiskala glavo, da bi ga čim prej zadušila. Ko je bil otrok mrtev, je do-iožila truoio v vrečo, vrečo v skrinjo Ln naslednjega dne skrinjo s truplom zanesla v hlev ter ga tam zakopala v gnoju. Svojemu očetu o vsem tem ni ničesar povedala, ampak mu še na dian poroda, kakor običajno, skuhala večerjo. Naslednji mesec je prišel ljudski glas o Tončkami nosečnosti do ušes orožništva v Selnici ob Dravi. Doznali so, da je bila ob-dolženka noseča, da pa nI nikjer otroka. Ves čas oo porodtf se je Srnkova sumljivo izogibala ljudi in sosedje so sumili, da je bodisi odipravila plod, aH pa otroka umorila. Ko so io orožnild zaslišali, je najprej tajila porod in trdila da sploh ni bila noseča. Ko pa so ji rekli, da-jo bo preiskal zdravnik Srnkova ni mogla več zdržati, bruhnila je v jok in priznala delanje. Orožnikom je pokazala, kje je otroka zakopala. Čeprav je obtoženka sama priznala dejanje tudi pred porotniki. se je vendar porotnikom tako smilila, da so glavno vprašanje glede detomrara zanikali z 10 glasovi i.n jc bila nato oproščena vsake krivde. Surov in nezvest mož Obtožba pravi: V Gradišču pri Ptoju je živel posestnik Ivan Blažek v vednem prepiru s svojo ženo Marijo. Bil je turavi strah cele občine. Njegov kazenski list je že gosto popisan in tudi pri orožni Stvu imajo slabo mnenje o njem. 2coe ni samo varal z drugo žensko. ampak jo tudi opetovano pretepal, celo obleko ji je sežgal. Letošnjo pepelnično noč sploh" ni bil doma. ampak se je vrail šele drago jutro Ko ga je žena radi tega karala, ie ljubeznivi mož pograbil kupico in io s tako silo treščil ženi v obraz, da ji ie levo oko tako! Izteklo. Ivan Blažek ie torei obtožen hudodelstva težke telesne poškodbe, ker ie ženi trajno pohabil obraz in ie pri tem izgubila levo oko Obtoženi dejanje in svojo krivdo priznava tudi z ženo sta se med tem že spravila in sta prišla k današnji obravnavi že lepo skopaj. Državni pravdrcik ie predlaeal še nadali-ne poizvedbe. Sodišče je njegovemu predlogu ugodilo in razpravo preložilo. Vršila pa se bo morda še tekom tega zasedanja. Donisi GRADAC. Prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 12. t. m. veselico z obširnim programom in najboljšo postrežbo. Sodeluje mestna godba mertMka. Belokranjski izletniki, .prijatelji gasilstva in sosednja društva se vljudno vabijo. Začetek ob 14. ŠKOFJA LOKA. Še nekako dober mesec dni nas loč; od naših občinskih volitev. Priprave pa so že v polnem teku. Imeli bomo. kakor vse kaie, 3 kandidatne liste: eno od SDS in kot kuiriozum 2 od SLS. Tu si stojita nasproti sedanji župan g. Josip Hafner, tra drugi strani pa g. Matevž Ziherl. Bodimo objektivni in oripoznajmo, da ima sedanji občinski odbor z županom Hafnerjem na čelu vsaj neka i dobrega in pozitivnega dela pokazati. Pohvaliti moramo vse o je izborno obdelal strokovni učitelj za mlekarstvo B e v c, o mu OgLuni/odV dalek 'Jutra-', JLuiblfdruv. VnJtnuma^.TaL Sb. 2492. MaUvglasi Ujc pristojbina ji- vposlcu ti ob posrtA&ualnA' trt, socijal> I nt, ruuruuM, obcutsloa,. vsaka, bastula, &opar'.—//cy' 1 manjši ULasak. Vin, 5--. Pristojbina, za, šifro Vin,j-. iMuiut,, ur v Celju. 18978 Pomožni motor dober, pripravljen takoj za vožnjo, montiran v sredini Volesa, s kolesom vred prodam ta 2800 Din. -- Bled. Cankarjeva cesta štev. 47. 18971 Deklico za. lažja dela sprejmem takoj v Spodnji šiski. Naslov pove oglasni oddelek : Jutra*. 18964 Sijajno bodočnost risoko plačo, stalno name-*<*enje nudimo agilnemu gospodu ali dami 6 prepričevalnim nastopom. Ponudbe pošljite na poštni predal 172, Ljubljana. 18875 Potnike in potnice sprejme za vso državo v 6talno službo z visokim mesečnim zaslužkom in letno nagrado Din 5000 cjugo - Fortuna*. Gosposka ulica P/T. 18975 Čevljar, pomočnika dobrega, sprejmem takoj s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v oglasnem oddelku < Jutra*. 18934 Plačilno natakarico 7Tio7.no kavcije, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 18938 Služinčad kuharice, sobarice, nataka~ rice, hišne itd. dobe najlažje e 1 u i b o t Beogradu ako »e Jglase v birou Ekonomija, Beograd. Visana 11 187«* Šiviljo pošteno, pridno in zanesljivo, dobro izurjeno, ki ima krojno šolo, doma z dežele, mogoče tudi z Gorenjskega, sprejmem na deželo proti hrani in stanovanju, plača po dogovoru. Služba stalna Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 18909 Korespondenta perfektnega v slov., nemškem in italijanskem jeziku sprejme lesna industrija na Gorenjskem. Prednoet imajo v iesni 6troki izvežbajii. Ponudbe na poštni predal Ljubljana 153. 18985 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega, sprejmem za Bled. Naslov v oglas, oddelku . 18902 Desk večjo množino od zabojev avtomobilov, proda Bare-šič & Co.. Ljubljana, Dunajska cesta 12. 18928-a Kolo trpežno, skoraj novo, poceni prodam za 950 Din. — Ugodno za vajenca ali slugo. Jemc Janez, Križevni-ška ulica 11/1. 18947 Hrastovo spalnico svetlo, z žimnicami in 2 postelji prodam — zanesljivim tudi na obroke. Šelo št. 41/1, desno — Moste. 18942 Glinasto peč majhno, stropno svetiljko, stare silke in staro uro prodam. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 19017 Indeks torbico z 12 predali, dobro ohranjeno, prodam za 60 Din. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 19008-a Fotoaparat bistigmat 13 X 18, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 19018 Otroški voziček modern, naprodaj na Poljanski cesti 18. prizemno. levo. 19033 Kupim Lorgo risalni aparat kupi J. 0 t r i n, Rovte-Logatec. 18919 Lisičje tn vse druge kože od divjačin kupuje in zanesljivo dobro plača D. Zdra-vič, Ljubljana. Florijanska ulica št. 9. 47 Sedežno banjo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro .Lampret.. 1S991 Škripec (Flaschenzeug) kupim. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod .Dvigalo.- 18944 Maline kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica 28, Spodnja Šiška. 19038 Os (Kurbelwelle) Razpisujemo dobavo 1 osi za reter. Ponudbe je vložiti do 23. t. m. — Več pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca pošta Griže — Dne 8. junija 1927. 19023 Hiša s pekarijo in specerij. trgovino na lepem prostoru v Metliki poceni naprodaj — ali jo dam v najem. Cena po dogovoru. — Pojasnila daje J. VukšiniČ. Metlika št. 35. 18767 Hiša z zelo dobro idočo gostilno in mesarijo v industrijskem mestu na Gorenjskem po zmerni ceni naprodaj. Naslov na oglasni oddelek « Jutra* pod cUgodna pri-lika 69*. 18969 Hišo v Zg. Šiški Kosova ulica Št. 96, obstoječo iz 2 stanovanj, prodam Poleg tega je velika zidana delavnica, pripravna za vsako obrt; pri hiši je velik vrt. Vsi prostori kakor tudi delavnica so takoj prosti za vselitev Na ogled lahko vsaki dan orf 'f.10. do 11. ure ter od Vil. do S. ure zvečer. Posredovalci izključeni. 19018 Stavbne parcele prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 18925 Gostilno v Mariboru v neposredni bližini glavnega kolodvora, na najbolj prometnem prostoru, dobro idočo, dam v najem. Vprašati pri podružnici .Jutra, v Mariboru. 18960 Mesarijo oblastno dovoljeno, pripravno za valeobrt mesnih izdelkov, v najbolj prometnem kraju v Št. Vidu nad Ljubljano, in sicer mesnico, klavnico, delavnico — 12 X 5 m — za strojno obratovanje (elektr. pogon), prekajevalnico, ledenico ter stanovanje v isti hiši dam takoj v najem. — Ogledati pri P. Bremec-u štev. 69. 18654 Lokale primerne za vsako industrijsko obrt (pekarijo, testenine, mesarijo, tekstilno, kemikalije ali slično), obstoječe iz zidane delavnice (12 X 5 m) za strojno obratovanje z elektr. pogonom, prodajalna, kompletno pritlično stanovanje, vse enemu interesentu da v najem takoj P. Bremec v št. Vidu nad Ljubljano št. 69. 18855 Trgovino z mešanim blagom, v prometnem kraju Gorenjske prodam. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra, pod šifro .Trgovina 40». Lokal na Miklošičevi. Dunajsiki cesti, Prešernovi ulici ali v bližini teh iščem za takoj ali pozneje. Event. ga preuredim na laetne stroške. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod Šifro cZa vsako obrt*. 18828 Brivnico v Mariboru prodam z vsem inventarjem vred za 8000 Din. Primerna je za damski salon. Bukov-čan, brivec. Celje. 18979 Lokal na prometni točki v sredini mesta, pripraven za urarja, zlatarja, mesarja itd. odda Privšek, Gosposvetska c. 8. 19015 Sobo z 2 posteljama po možnosti s souporabo kuhinje iščem s 1. ali 15. julijem. Grem tudi izven mesta ali na periferijo. — Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek cjutra* pod «Mirno in solidno 58*. 18858 Sobo takoj oddam 2 osebam ali zakonskemu paru. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 18906 Učiteljska družina sprejme z novim šolskim letom 2 manjša dijaka v popolno oskrbo in strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju brezplačna. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod c Učitelj* 16830 Prazno sobo ali majhno stanovanje iščeta zakonca. Ponudbe pod c Julij - avgust* na oglasni oddelek cjutra* 18663 Sobo ]«po in zračno oddam na Taboru. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra.. 18963 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo oddam s 15. junijem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 18992 Mlajšo dijakinjo sprejmem za prihodnje šolsko leto na stanovanje in hrano. Klavir xia razpolago. Naslov v oglasnem oddelku . 18849 Sobo oddam za prihodnje šolsko leto z vso oekrbo dvema dijakoma blizu obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 18948 Svetlo sobico oddam gospodični v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., Sobo s prostim vhodom in električno razsvetljavo iščem. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod cšivilja 6». Lepo, zračno sobo oddam gospodu z vso oskrbo. — Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 19014 Opremljeno sobo elegantno, v centru mesta, parketirano in z električno razsvetljavo oddam boljšemu gospodu. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod čE. B.» 15008 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam s 1. julijem. Vzamem tudi zakonca. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 19010 Stanovanje za dijaka iz boljše hiše iščem za prihodnje šolsko leto. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko cStano-vanje 21*. 19021 2 mlajša dijaka sprejme boljša rodbina v popolno oskrbo. — Velika zračna Foba z električno razsvetljavo. Naslov pove oglasni oddelek cJutra». 19050 Sobo išče uradnik s 1. ali 15. julijem. Ponudbe na oglapni oddelek cjutra* pod Šifro cCista 35*. 19035 Sobo z elektr. razsvetljavo takoj oddam 2 gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 19036 V Kranju v novi hiši v I. nadstropju oddam v najem za dobo 2 let lepo stanovanje 7.a 2500 Din mesečno. Obstoji iz 6 sob, kuhinje, kleti ter souporabe pralnice. Avto graraža na razpolago. — Več pri lastniku Franr Maidič. Kranj 19024 Stanovanje S eobe, kabinet, veranda in pritikline oddam za avgust dotičnemu, kateri plača za 1 leto najemnino. — Naslov v oglasnem oddelkn .Jntra.. 18999 Brezplačno prijavite oddajo stanovanja, sobe, lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno. .Posredovalec., Sv. Petra c. št. 18. 18609 Wr iiifiifl tU Sodelovanje 40.000 Pismo v oglasnem oddelku •Jutra.. 18987 25.000 Din posodim dotičnemu, ki mi preskrbi službo skladiščnika, prak-tikanta ali slično. Sem 22 let star, zmožen nemškega, srbohrv. in slov. jezika. — Cenjene dopise na oglasni oddelek .Jutra, pod Šifro .Marljiv 76». 18976 Inteligentna dama simpatična, samostojna — srednjih let, želi znanja s trgovcem ali višjim urad-nikom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro .Harmonija 2., 18982 Doktor B. Odpoblano. 18972 N. Prisrčno pozdravlja Te Tvoj. 18997 Z gospodično dobro in marljivo žeii resnega znanja odkritosrčen moški. Dopise s priloženo sliko na oglasni oddelek cjutra* pod cOdkritosrč-nost SO*. 18980 Odlična dama vdova, želi znanja z gospodom nad 40 let, v svrho event. ženitve. Cenj. dopi^ pod cNevama leta* na ogl. oddelek cjutra*. 15009 2. september Nestrpno čakajo v upravi poljubčki od Tvojega — — 19025 Vdovec star 40 let, iz boljše družbe, z dobrimi dohodki, se želi poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok. Starost ne nad 30 let. Predpogoj je lep obraz in dobro srce. — Dapise s sliko pod gifro cLepa ljubezen* na oglasni oddelek cjutra*. — Najstrožja diskrecija. 19019 Solnčno stanovanje v drugem nadstropju, 5 sob in pritiklin takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra* 19020 Stanovanje obstoječe iz 6 sob s priti-klinami oddam. Nasloo v oglasnem oddelku cjutra*. 1.8863 2 sobi in kuhinjo iščem za takoj, nikakor pa ne na periferiji meeta. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cZračno 21* 18921 Li* i Gramofonisti! Pn nakupu novih plošč prinesite Vaše rabljene plošče seboj, jemljemo jih še v račun. Oddamo tudi večje število popolnoma novih 25 in SO cm dvostranskih plošč po izredno nizki ceni. — TvorniŠka zaloga gramofonov in plošč A. Rasberger. Ljubljana. 18554 Harmonij lahko že rabljen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod cHarmonij*. 19012 Pokrajin, zadruga klepar, instalacijskih in kotlar. mojstrov v Ljubljani sporoča, da 6e vrši vajeniška preizkušnja v petek 24. junija. Prošnje je doposlati do 17. junija. — Odbor. 19011 Stenice, ščurke in podgane najradikalneje očisti zavod za pokončava-nje mrčesa M. Zor, Stritarjeva ulica 7/m. 10008 Mesnico novo preurejeno, v Peterr nelovi ulici priporoča E. Perne. 19032 Angleški hrt kratkodlaki, mlad, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 19034 NE REKLAMA temveč kvaliteta ie prinesla svetovni sloves vkuhovalnim čašam znamke „W E C K" Zato zahtevajte pri vašem trgovcu Wecka Zratno znižanje ceni Tovarniška zaloga: Krekov trg 10/1 pri tv. FRUCTUS, Ljubljana 158-a KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Za poletno sezijo so gotovo najboljši »DOKO«-čevlji. — Gospodje in dame, kupujte ie najele-gantnejši in trpežni domač izdelek. Trgovina ,Dokoc, Sv. Car man Prešernova ulica št. 9, dvorišče. Letos posia vimo novo hydraulično stiskalnico vsled česar prodamo 2 dobro ohranjeni STISKALNICI Kdor se zanima izve os alo pri Srečko POTNIK in drug, Ljubljana, Metelkova ulica 13. 69^3 MALINE! Vse stare in eventualno nove dobavitelje malin prosimo, da nam v najkrajši dobi poročajo glede uspevanja istih, približna količina, ki se pričakuje, nadalje ali dobavitelj razpolaga sam s transportno posodo ali je isto potrebno dostaviti. Točna navodila glede zbiranja, odpremljanja malin in vse ostalo sledi po dospelih prvih poročilih. Vse tozadevne ponudbe je nasloviti ni: Srečko POTNIK in drug, parna destilacija itd., LJUBLJANA, Metelkova ulica J 3. Edino in največje Podjetje gramofonske stroke v Slov«niji. Kolosalno izbiro umetniških, modernih in slovenskih GRAMOFONSKIH PLOŠČ kakor tudi kvalitetno na višku stoječih prvovrstnih GRAMOFONOV Vam nudi samo stara, sjpeciialna trgovina te stroke A. RASBERGER, LJUBLJANA. Tavčarjeva ulica št. S, poleg justične palače. Zastopstvo znamke »His Masters Voice« za Slovenijo. EDINA TVRDKA. KI ODDAJA ŽE NAD 25 LET ZANESLJIVIM ODJEMALCEM GRAMOFONE LN PLOSCE TUDI NA OBROKE! Za vsak prodani aparat dveletno jamstvo. Vse med tem časom nastale nerecfaiosti pri aparatu, čiščenje in mazanje kolesje se izvrši v naši delavnici popolnoma brezplačno. Dalje izvršimo popravila vseli vrst gramofonov in drugih godbemih strojev (Musikwerke) strokovno, točno in ceno proti jamstvu. Edina specijalna delavnica za popravila in montažo gramofonov Več rabljenih automobilov Chevrolet, Ford. Fiat, Puch 8, dobro ohranjeni usodno no prodaj. F. & M. Barešič, Ljubljana, Dunajska cesta 12,