Vsako življenje zal ni pravljica
Iz neznanega razloga imamo ljudje radi pravljice, čeprav je v skoraj vsaki od njih tudi veliko slabega, zlobnega, nevarnega ali žalostnega. V pravljicah sicer na koncu vedno zmaga dobro, pošteno, srečno. Vedno pa ne.
(Mef) Ko je gospodinja odprla vrata je bilo najprej slišati tih krik strahu, potem pa še bolj glasen klic presenečenja. Pred vrati hiše v središču našega starega mesta je namreč stala srna. Živa, prava srna, podobna tistim jelenom, ki vlečejo sani dobrih mož, le malo manjša in, brez rogov, seveda. Bila je videti enako, če ne še bolj prestrašena od ženske, ki je obstala med vrati in se ozirala naokrog, da se prepriča, če morda ne sanja. Toda v bližini ni bilo nikogar, srna pa je v strahu odskočila, se glasno spotaknila ob kamnite plošče Kosovelove ulice in stekla navzdol, proti mandraču. Za njo je ostalo nekaj kapljic krvi. Za dokaz.
Na ribiškem pomolu so bili ribiči. Kje pa bi bili, saj je bilo vendar predbožično jutro in so se malo čuvali za večer. Njihovo modrovanje je presekal pogled na srno, ki je tekla proti njim, se nato v strahu pognala čez zid in preko skalovja naravnost v morje. Ob skoku na skale je bilo sicer slišati nekaj kot tih krik, potem pa nič več, le udarce po vodi, ki so bili vedno tišji.
Že res, da je bil tak poseben dan in morda bi kdo celo pomisli, da je v morje zaneslo srno iz jaslic v cerkvi svetega Mavra, ampak ta zgodba ni bila nič biblična. Živemu bitju, ki se utaplja je pač treba pomagati. In so se lotili reševanja. Še posebej, ker je tak dan.
Očitno prestrašena in že precej utrujena srna se je usmerila proti odprtemu morju. Nič čudnega. Živo bitje v smrtnem strahu pač počne neverjetne stvari. In strah jo je bilo že pred tem. Recimo dan prej, ko se je zapletla v ograjo pri gostilni Doro in so jo reševali tam zaposleni. Ljudje so očitno prijazni, je morda pomislila.
V Izoli tako ali tako ni volkov, psi so večinoma privezani in ljudje je niso preganjali. Ampak, strah je vseeno ostal in gotovo je v sebi preklinjala trenutek, ko sta jo radovednost in lakota zvabila med hiše starega mesta. In zdaj se je naenkrat borila za življenje. In čutila je kri.
OGLAŠEVANJE In REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
@ BANKA KOPER
Območna obrtno-podjetniška zbornica Izola Camera regionale di artigianato e imprenditoria di Isola
Izkoristite ugodnosti kartice Mozaik podjetnih Skupaj smo močnejši in uspešnejši www.ooz-izola.si / Tel.: 05 640 03 20 / info@ooz-izola.si
Ribiči so ji sledili s čolnom, jo, seveda, dohiteli, potem jo povlekli iz hladne vode na čoln, ji zavezali noge, da ne bi zbežala in se napotili proti belim skalam. »Tam se bo že znašla« so govorili, pa jih ni slišala, ker ji je srce tako glasno utripalo, da ji je v glavi samo še šumelo.
Ko so prišli do belih skal so ribiči zagledali kri na čolnu in nato njeni polomljeni prednji nogi. »Takšna ne bo preživela« so hitro ugotovili in jo odpeljali do veterinarja. Od vseh teh novih zvokov je bila že tako na koncu, da vboda igle niti čutila ni. Le prijetno tišino.
Bil je božični dan, nekateri so čakali na rojstvo, nekateri pa ne.
Naslednji Mandrač izide v četrtek,
12. januarja 2017
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
OSVOBOJENI OD VSEGA
Naši poslanci so izglasovali, da je dan za zdravljenje mačka, 2. januar, spet dela prost dan. In se odpravili na zasluženi dopust od napornega dela. Njihov dopust bo trajal do 10. januarja. Raji en dan, sebi pa nekaj malega več, kar so vsi volilci sprejeli z razumevanjem. Toliko rešenih problemov v korist in dobro države in državljanov je za poslanci, da je že skrajni čas, da se odpočijejo. Pa tudi, da se mi odpočijemo od njih. Svet se bo ustavil in Zemlja se bo nehala vrteti zato, ker so oni na dopustu in ker so na dopustu se tudi nič ne sme dogajati. Razen dopusta. Tudi tisti poslanci, da o raznih zbornicah, od gospodarske do kmetijske, ki so bili proti dela prostemu 2. januarju, so - na dopustih. Večdnevnimi, večtedenskimi. In nikjer jih ne najdeš, nikjer jih ne dobiš a, po drugi strani - za kaj bi jih sploh iskali? Naj nas pustijo pri miru, vsaj ta en dan.
Preden so se odpravili na svoja golf igrišča in na svoje ekskluzivne otoke, so ogorčeno govorili o miljonski škodi, ki bo rezultat enodnevnega praznovanja. Ker od njihovega »nedela« ni nobene škode, za nikogar, od dela pa. Ko pa ne delajo tisti, ki so mizerno plačani za svoje delo, pa postanejo krivi za miljonske izgube - za njihove žepe. Če jim je toliko do tega, zakaj pa ne ponudijo pošteno plačano, dvojno ali trojno plačo za delo delavcev na čigar plečih in žuljih živijo? Ni jih sram, da blebetajo takšne neumnosti. Zato - dovolj. Naj jim bo. Mi bomo že poskrbeli, da bo tudi nam. Tako, kakor je moja vnukinja poskrbela, da nam je vsem lepo že ob pripravah za božično večerjo, ko smo morali pripraviti drevešček, lučke, svetlobo. Pa ni našla enega lesenega angelčka. Vse smo preiskali, od kleti do podstrešja, angelčka pa nikjer. Res, da je bil ves poškodovan, barve so se lupile, ves je bil oguljen, ampak - brez njega ni šlo. Ko smo ga našli pod stopnicami, kjer si je kuža na njem ostril zobe, je bilo spet vse v redu. Takrat sem pomislil, da so ti stari, zaprašeni okraski nekakšna vez med nami in našimi nonoti in nonami. Modreci z Vzhoda iz gibsa, z zaprašenimi plašči, ovčke, med katerimi je tudi kakšna polomljena, ampak še vedno uporabna, vse to nas spremlja. Ker ne pomnim, da ne bi v mojih otroških časih doma proslavljali Božiča. Nona Berta je bila glavni začetnik tega proslavljanja, ki je bilo namenjeno nam, otrokom, tako kakor mi danes to namenjamo svojim otrokom in vnučkom. Za njihovo veselje in radost, pa tudi mi se bolje počutimo. In nikomur se takrat ni sanjalo, da bi se zgodilo to, kar se je zgodilo nekemu pisatelju, ali »pisatelju«, ki je napisal in kar je bilo tudi objavljeno, kako je v teh mojih otroških časih nek človek po temi, ves prestrašen, na skrivaj vlekel božično smrečico domov, a ga je zalotil miličnik, ki je smrečico poteptal z nogami, človeka pa prebutal kot mačkona in ga pretepel s pendrekom. In ga nato odpeljal v zapor.
Je bilo takrat zares tako? Več kot tri desetletja sem živel v socialistični Jugoslaviji in se ne spominjam nobene podobne zgodbe. Spominjam pa se, kako smo sosedom voščili »Pax vobiscum«, potem pa sosedom muslimanom nosili sladkarije in se vsi zabavali, pa sosedom Srbom voščili »Hristos se rodi« in pili kuhano žganje. Sploh se nismo zavedali (seveda, če ima tisti »pisatelj« prav), kakšnim nevarnostim smo se izpostavljali. Smrekico posekaš v zadružnem gozdu, jo odvlečeš domov, postaviš kroglice v vseh barvah, raznobarvne trakce in lučke, se usedeš za mizo kjer te čakata prašiček in pečen krompir in naenkrat, na prijavo udbaškega špiclja, v hišo vdre enota miličnikov, ki vse razbije in končamo v večletnem zaporu, v Mariboru ali Zenici ali Sremski Mitroviči in tam napišemo novi, resnični Kapital.
A res verjamete, da je bilo tako?
Poverjeniki Društva invalidov občine Izola so te dni raznesli preko 130 paketov težjim in socialno šibkejšim invalidom. V gostišču Istra pa so pogostili jubilante - 80. in 90. letnike. G.Eriku se lepo zahvaljujemo za pogostitev in harmonikaša. V Hotelu Delfin pa se je veliko članov društva poslovilo od starega leta. Vsem članom Društva invalidov in vsem Izdanem želijo Srečno in zdravo Novo leto 2017. predSednik Dl Izola: Franc Poropat
Pojasnilo k članku Komunala s certifikatom
V prejšnjem Mandraču smo uredniško neprimerno združili dva zapisa o javnem podjetju Komunala. Kot enotno vest smo namreč objavili informacijo, da je Komunala Izola uspešno izpolnila vse zahteve in pridobila certifikat vodenja kakovosti ISO 9001:2015, hkrati pa zapisali, da v uredništvo prejemamo številne pripombe Izolanov glede različnih storitev tega podjetja in to še podkrepili s svežo fotografijo ekološkega otoka iz Livad. Seveda takšno združevanje vesti ni novinarsko korektno, zato se delavcem Komunale, ki so se tako trudili za pridobitev omenjenega certifikata, opravičujemo, ker smo morda nehote zmanjšali pomen njihovega dosežka.	uredništvo
1 " l ■! -	^
GGS d.o.o., Koper, Vojkovo nabrežje 23
tel.: 05 627 83 OO GSM: 041 638 364 e-mail: info@ggs.si www.ggs.si
-	ureditev meje
-	parcelacija
-	izravnava meje
-	evidentiranje stavbe in vpis stavbe v kataster stavb
-	izdelava geodetskega načrta
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo
-	zakoličenje objektov
-	pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj
-	pridobitev hišne številke
-	komparacija
-	pravno svetovanje
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin . Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kultura RS, pod zaporedno številko 522.

Cesta
Obalna cesta še ne bo zaprta
MOK in Občina Izola se pripravljata na zaprtje obalne ceste in čeprav so aktivnosti, tudi na terenu, že zagnale, z Darsa še ni prišlo soglasja in tako bo treba še malo počakati za neobreijienjen sprehod do Kopra in nazaj,
V zadnjih dneh je bilo v medi-	----------------------
jih veliko slišati, da se Mestna občina Koper in Občina Izola pripravljata na skorajšnje zaprtje stare obalne ceste. O tem se sicer že dlje časa govori, vseeno pa je bila novica kot pregovorna strela z jasnega.
Občina Izola in Mestna občina Koper sta se o možnosti za to pogovarjali že od same otvoritve predora Markovec, ko je obalna cesta prešla v njuno last. Projektov za rešitev tega območja je bilo več, a zalomilo se je tako pri denarju, kot pri DARSU, ki zaprtja ceste, zaradi vinjetnega režima predora Markovec, preprosto ni dovolil.
Prav zaradi tega nekoliko preseneča nenadna poteza obeh občinskih uprav, tudi izolske, saj je bilo morda pričakovati, da bo o možnih rešitvah odločal vsaj Občinski svet, ki pa o vsej zadevi prav tako ni bil obveščen.
Seveda nas je zanimala utemeljitev tega predloga in kako je do njega prišlo, oziroma, ali je bila ta vsebina kakorkoli obravnavana na posebni delovni skupini, ki jo je imenoval župan, ter kakšna naj bi bila ureditev tega območja. Z Občine so nam odgovorili tako--le: »Občini sta na DARS poslali vlogo za izdajo soglasja k ureditvi obvoza po državni cesti H6 in postavitvi začasne prometne signalizacije. Na območju bi se s spremembo prepovedal promet za vsa vozila, razen za intervencijska, kolesarje in motorna kolesa. Gre za ukrep povezan z varnostjo udeležencev v prometu na tem območju, ki vpliva tudi na varovanje bivalnega okolja in se približuje trajnostni mobilnosti (h kateri se občine usmerjajo skozi pripravo celostne prometne strategije). Na območju bodo torej razmejene površine za pešce in za kolesarje.«
Iz Občine so nam povedali še, da se na območju obalne ceste nadaljuje z aktivnostmi, ki so usmerjene k dolgoletnemu cilju, to je umiku pločevine iz obal-

’
m
[IflSGKDa
'wMMn^DDQ
nega pasu, prostor pa nameniti ljudem, rekreaciji in trajnostnim rekreativno-turističnim dejavnostim. »Zaprtje obalne ceste za promet je torej prvi korak, ki mu bodo sledili še naslednji. Občina Izola bo skupaj s koprsko občino pristopila k urejanju prostorskih aktov na območju obalne ceste in njene okolice. V aktivnosti bo vključen tudi JZP Izola, ki bo občinama pomagal s kandidaturo na razpisih za evropska sredstva, v skladu s smernicami EUSAIR.«
Z Darsa še ni soglasja
Aktivnosti za zaprtje ceste pa so se nekoliko umirile, saj DARS še vedno ni podal soglasja za zaprtje ceste, predvsem pa o umiku vinjetnega sistema in, kot pravijo na Občini, ga do prvega januarja verjetno tudi ne bo.
To je postalo jasno tik ob zaključku uredništva, ko so z DARSA sporočili, da potrjujejo, da so s strani mestnih občin Koper in Izola prejeli vlogo za izdajo soglasja k ureditvi obvoza po hitri cesti H6 med Koprom in Izolo, in sicer zaradi načrtovanega zaprtja obalne ceste, ki je v upravljanju občin. »Vlogo so preučile strokovne službe, odgovor je bil posredovan občinama. Ker področna predpisa zahtevata utemeljene razloge za izdajo pozitivnih stališč k preusmeritvam prometa, smo občini zaprosili, da v vlogi obširneje in bolj poglobljeno te zahteve tudi predstavita.«
Iz Darsa torej zahtevajo utemeljitev za zaprtje stare obalne ceste
za promet, ker s sedanjo očitno niso zadovoljni. Nas pa zanima predvsem kaj se bo zgodilo takrat, ko bo to območje dejansko za promet zaprto.
Verjamemo, da ne bo ostalo samo sebi namen, po drugi strani pa tudi ni opaziti velikih investitorjev, ki bi si želeli investirati na območje, kjer je gradnja otežena zaradi bližine obale. Vsekakor pa bo kaj več znanega v prihodnjih dneh ali tednih, ko bodo na Darsu ocenili, če je utemeljitev koprske in izolske občine dovolj trdna in bodo vendarle sprostili aktivnosti na obalni cesti. Tako bi morda celo razumeli, čemu je potrebna nova tranzitna cesta iz Kopra do Dragonje.
AM
Hoteli kot v najvišji sezoni
Izola očitno postaja zanimiva turistična destinacija tudi v zimskem času, saj na izolskem turistično informacijskem centru pravijo, da je turistična aktivnost v tem obdobju skoraj večja kot neposredno po glavni sezoni, že takrat pa je veljala za zelo uspešno.
Prijazno vreme je omogočilo podaljšanje poletne sezone, sončni dnevi decembra pa so prav tako marsikoga privabili v naše mesto, tako, da so v teh prazničnih dneh hoteli večinoma polni, nekaj sob je sicer še na razpolago okoli novega leta, za samo Silvestrovo pa je že vse zasedeno.
Poleg turistov, ki prihajajo iz preostalih delov Slovenije je največ tistih iz nemško govorečih držav, sledijo Italijani in nato drugi evropski gostje. Nasploh je bila že lani slovenska obala dobro obiskana, na Turistično informacijskem centru pa so povedali, da bo letošnja sezona zagotovo še boljša, saj je število prenočitev za 6% večje od lani.
Z novostmi v izolskem turizmu, kot je naprimer, odprtje novega hotela s 4 zvezdicami na Belvederju pa pričakujejo uspešno sezono tudi v letu 2017.
Čeprav spletna stran Trip advisor med najbolj priljubljenimi turističnimi destinacijami, poleg Ljubljane in Bleda, omenja Portorož in Piran, pa v TIC-u vendarle pravijo, da je Izola turistično najbolj priljubljena med obalnimi mesti.	Vanja Brec
pUlfL
Us'



Izola
Ena žalostna zahvala
Zbor Cl za kmetovanje v Izoli bo 11. januarja
Civilna iniciativa za ohranjanje kmetovanja v izolski občini, ki se bori za ustrezno omogočanje kmetovanja tudi z dovoljenji za postavitev oziroma legalizacijo primernih pomožnih kmetijskih objektov, sklicuje za sredo, 11. januarja 2017 ob 18.00 uri, zbor članov in ostalih izolskih zakupnikov, ki imajo težave z objekti na kmetijskih zemljiščih.
Osnovni namen zborovanja je pokazati, da gre za resen problem, ki zadeva okrog 600 izolskih zakupnikov in njihove družinske člane, zato bodo zahtevali, da se pristojni dogovorijo o moratoriju med katerim bi soglasodajalci med seboj uskladili zahteve oziroma omejitve glede gradnje teh objektov, potem pa najemnikom dali dovolj časa, da se tem zahtevam prilagodijo.
Civilna iniciativa opravlja veliko delo. Zdaj je odgovornost tudi na zakupnikih, da pokažete, da vam ni vseeno, tudi če morda ta trenutek še niste prejeli zahteve po uskladitvi vašega objekta z veljavnimi pogoji, ki pa so, zaenkrat, za ohranitev kmetovanja v izolski občini, posebej v območju 8 in 9, povsem nerealni.
Pred nekaj dnevi smo morali zapustiti prostore nekdanjega Muzeja Parenzana in iz njega izprazniti večino razstavljenih zbirk. Ta, za izolsko kulturno dejavnost izjemno brutalen dogodek, je posledica grobih pritiskov, ki sta jih zadnje čase na nas izvajala izolski župan Igor Kolenc in direktor izolskega Turističnega združenja Dean Kocjančič, dopustile pa izolske politične stranke. Proti temu smo se borili zadnjih šest mesecev, sklepno dejanje pa je bilo na zadnji seji Občinskega sveta, ko so pobudo Liste Izolani za ohranitev muzejskih zbirk in našega dela pri tem, proti vsem pričakovanjem podprli samo še svetniki strank Izola je naša in SDS.
Ne glede na ta beden zaključek ugotavljamo, da smo kot upravljavci Muzeja Parenzana uspešno opravili svoje poslanstvo, saj smo v manj kot štirih letih, z zasebno pobudo, veliko volje, znanja, inventivnosti in lastnih vlaganj svojemu kraju dali nove izvirne zbirke o izolski konzervni industriji, ribištvu, čipkarski šoli, oblačilni kulturi, Rexu in o nastanku mesta. Pomembno smo obogatili tudi zbirke o Jožefu Resslu, o starih ladjah na jadra, o tovarni Mehanotehnika ter o železnici Parenzana. Pridobili smo tudi niz pričevanj o drugih pomembnih dejavnostih v občini. Pri tem ste nam pomagali mnogi Izolani, pa tudi nekateri prijatelji iz drugih krajev. Zaupali ste nam in mi smo to zaupanje upravičili.
Na oblasti je bilo le, da to, kar smo skupaj naredili, tudi ohrani. Niso zmogli. Namesto tega so nas zasuli z nezaupanjem in obtožbami, dosegli izpraznitev muzeja ter onemogočili naše nadaljnje delo. S tem so nam in Izoli povzročili veliko škodo. Morda bo nekoč Izola res spet imela muzej, a bo treba za to spet po nepotrebnem porabiti kup davkoplačevalskega denarja, ki bi ga lahko koristneje posvetili drugim namenom.
Na koncu se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali, da je Izola krajanom svoje občine in obiskovalcem lahko vsaj nekaj časa, tudi z našo pomočjo nudila lepo in koristno turistično izobraževalno storitev.
Prišli bodo boljši časi.	Društvo Histrion Izola
S ilvestrovanje v dobri družbi!
IGRAL BO ANSAMBEL FREE WAY
Cena svečane silvestrske večerje: 59 EUR na osebo
i>
Hotel Delfin v Izoli
informacije in rezervacije 05/6607 400
20 za 20 --------------------------------------
V Livadah bo odslej slišati tudi bobne
Mariborski bobnar Marko Soršak Soki je v sklopu dobrodelne akcije 20 za 20, obdaril osnovno šolo Livade s kitaro, bas kitaro in kompletom bobnov. Učencem iz Livad je tako na stežaj odprl vrata do spoznavanja svoje glasbene žilice.
V petek je Osnovna šola Livade priredila tradicionalno novoletno prireditev Novoletni glasbeni utrinki. Dogodek, namenjen predvsem učencem in zaposlenim na šoli, a tudi staršem, je bil tokrat še posebej prazničen.
Začelo se je s pestrim glasbenim programom, v katerem so, med drugim, nastopili Rudi Bučar ob podpori Livadskih Frčafel oziroma Tamarisk, ki so z Maratone Istriano pognali v tek vse prisotne otroke, dvojec Gorazd Sedmak Goga in Iztok Cergol iz skupine Zmelkoow ter še nekatere šolske plesne in glasbene skupine, ki so dokazale, da se na šoli veliko dela tudi na tem področju.
Prireditev, ki jo je dobro vodil klovn Aleksander, pa je postregla s posebnim presenečenjem, ko je na oder stopil vrhunski mariborski bobnar Marko Soršak Soki, ki je v Livade pripeljal svoj dobrodelni projekt 20 za 20, s katerim že drugo leto obdaruje različne osnovne šole v Sloveniji.
S projektom 20 za 20 si je Soki zadal, da bo čim več osnovnim šolam v Sloveniji priskrbel osnovna glasbila in tako omogočil vsem učencem, da se spoznajo z glasbo, »saj je ravno v osnovni šoli največ skritih talentov in prav je, da bi jim omogočili že v zgodnjem razvoju, da se srečajo z glasbo.«. Kot je sam povedal, se je začelo s snemanjem dobrodelnega dokumentarca, na katerem so nastopili glasbeniki, s katerimi je sodeloval v preteklih letih, teh pa je bilo ogromno, od Big Foot
Mame in Tinkare Kovač, do tako nepričakovanih, kot so Čudežna Polja in Orkester Pošte Slovenije, ter seveda njegova sedanja zasedba, Elvis Jackson. S prodajo DVD-jev je nabral dovolj sredstev za opremljanje prvih nekaj šol, kasneje pa je večina finančnega bremena slonela na donatorjih, ki so si zaželeli, da bi tudi osnovne šole njihovega območja omogočile otrokom vpogled v »svet rock^rolla« in glasbe na-splošno. OŠ Livade je že 35. šola, ki je v zadnjih dveh letih prejela glasbila.
Brez donatorjev ne gre
Nič drugače seveda ni bilo v Livadah, kjer je kot donator nastopil Simon Vabič, oče dveh učencev iz Livad in Sokijev sošolcev iz srednješolskih časov. Soki je tako še ob pomoči trgovine za glasbila BAM, učencem Livad podaril akustično kitaro, električen bas z ojačevalcem in komplet bobnov.
Kot je sam povedal je veliko odvisno od donatorjev, ki pa jih v odročnih regijah, kjer je največ zanimanja za projekt, preprosto ni, medtem ko je v večjih mestnih središčih obraten problem, namreč veliko šol ne kaže zanimanja za projekt, saj »igranje basa in bobnov pač ne spada v redni učni program«, pravi Soki. »Seveda se od šole do šole odločim, katera glasbila bi bila najbolj primerna. Če gre za manjšo podružnico, kjer se šolajo večinoma učenci prvih nekaj razredov, ne bom prinesel bobnov, ker jih ne potrebujejo, temveč raje tolkala.«
Osnovne šole slonijo na lokalni skupnosti
Ob vsem tem je najbolj neverjetno to, da bi Sokiju zadostovalo vsega 150.000 do 200.000 evrov, da bi z glasbili opremil vse osnovne šole v državi: »To pomeni, da če bi se v Sloveniji našlo 150 uspešnih podjetji, ki bi vsako doniralo po 1000 eur, bi projekt pokrili. A tokrat res ne moremo s prstom kazati na Državo, saj se moramo zavedati, da za subvencioniranje osnovnih šol skrbi predvsem lokalna skupnost. Pa lahko krivimo nekoga, ki za svojo skupnost ne čuti?!«, še pravi Marko Soršak.
Navdušenje učencev ob novi pridobitvi je bilo izjemno in ne gre dvomiti, da se bo izza zidov OŠ Livade v prihodnje slišalo igranje kitare, bas kitare in predvsem bobnov, ki pa nikakor niso najbolj diskretno glasbilo. Na šoli pravijo, da imajo za glasbila že pripravljeno posebno, dobro zvočno izolirano učilnico, a ob tem se lahko še enkrat več vprašamo, če je bila gradnja varovanih stanovanj za starejše tik ob osnovni šoli zares dovolj premišljena poteza. Ko smo na Mandraču prvič izrazili dvome o tem, so nas z Občine poskusili pomiriti, češ da gre celo za zaželjeno medgeneracijsko povezovanje. Upamo, da bo pri tem tudi ostalo.	A|vi
Ozara se zahvaljuje
Dne 22.12.2016 smo v Društvu Ozara, enota Izola-Koper, imeli prednovoletno srečanje z našimi uporabniki, njihovimi svojci, ter prostovoljci. Brez nesebične pomoči donatorjev: Fast food Veni, okrepčevalnica Doro, picerija Vila raineri, kavarna Zvon, pizzeria Santa lucia, bi srečanje težko izvedli.
Za njihovo pomoč se jim še enkrat najlepše zahvaljujemo, ter jim želimo srečno in uspešno novo leto 2017.
Ozara Slovenija
Žrebanje tombolskih lističev je vodil Erik Toth, za preverjanje lističev je skrbela posebna komisija, Manziolijev trg pa je bil prav prijetno napolnjen in je dišal po svežih fritulah Šparžink, po toplem čaju in kuhanem vinu. Žrebanje je potekalo s pomočjo računalniškega programa in pripomb praktično ni bilo. Morda le ob izžrebani številki za zadnjo tombolo, kjer je bila srečnica hitrejša za sekundo ali dve. Avtor slike, Eduard Belsky je zato organizatorjem prinesel še eno od svojih grafik, ki jo podarja drugemu izžrebanemu obiskovalcu Tombole, Pokliče naj 040 211 434 in prevzame “tolažilno”.
Glasbeno presenečenje
Ker pa je Naša mala tombola predvsem zabavna prireditev so, med in po žrebanju, nastopili mladi glasbeniki, osnovnošolci, ki že imajo svoje glasbene skupine. Najprej so nekaj božičnih zapeli in zaigrali učenci in učenke OŠ Livade, nato so po punkovsko zažigali devetletniki iz Gažona z imenom 8 Energy in na koncu še najbolj znani, koprsko izolski OK Junior. Obiskovalci so bili presenečeno navdušeni, nastopajoči tudi, organizatorji pa sploh, saj se je vse izteklo brez kakršnegakoli zapleta, če ne omenjamo, da je računalniški program začel delati minuto pred začetkom žrebanja.
DM
Izolski čudež
Naša mala tombola: Kjer je volja je moč
Naša mala tombola je prireditev iz nič. V Mandraču smo si jo zamislili, da bi nekako povezali izolske trgovce, gostince in obrtnike za skupni nastop v času decembra, Natisnili smo 3000 loterijskih lističev, poskrbeli za propagando, zbrali darila, ki sojih prispevali sodelujoči in s pomočjo Centra za kulturo, šport in prireditve, pripravili zaključno prireditev. Strošek za občinski proračun: Nič. Volja: neprecenljiva.
Seveda ne gre za klasično igro na srečo, saj tombolskih lističev ni mogoče kupiti, niti dobiti kje drugje, razen pri sodelujočih v tej naši skupni izolski akciji. To pa so letos bili:
Soba ustvarjalcev - Manziolijev trg,
Atelje »Drat« - Ljubljanska ulica,
Cvetličarna »Mimi«-Drevored 1. maja Fast food »Veni« - Postojnska ulica,
Foto Sandi Denič - Drevored L maja,
Fotooptika Rio - Ljubljanska ulica,
Frizerski salon »Darja« - Veliki trg,
Frizerski salon »Sani« - Ljubljanska Frizerski salon »Neda« - Smrekarjeva Frizerski salon »Anka« - Ljubljanska Fotograf Furlanič - Ljubljanska ulica,
Gostilna »Sidro« - Sončno nabrežje,
Kozmet. salon Siluette- Smrekarjeva Okrepčevalnica Pri Perotu - Gorkijeva Optika Izola - Kristanov trg,
Picerija »Napa« - Verdijeva ulica,
Ribarnica »Rutar« - Kristanov trg,
Slaščičarna Jadran-Sončno nabrežje,
Šiviljstvo »Suzana« - Koprska ulica,
Šport mala - Manziolijev trg,
Trgovina »Manufaktura« - Pittonijeva Trgovina »Terrasan« - Kristanov trg,
Trgovina »Styl«- Sončno nabrežje,
Trgov, za male živali Riva - Koprska Trgovina »Metuljček« - Koprska Metražno blago Mozaik - Alietova,
Trgovina »Lax« - Veliki trg,
Trgovinica Vina Božič - Postojnska Salon Venus - Smrekarjeva ulica Sodelujoči so prispevali nagrade, ki smo jih razdelili med terne, čin-kvine in tombole. Tern je bilo 33,
Cinquin 26 in 3 Tombole.
Nagrade so bile zelo različne, a vse po vrsti praktične, od kuponov za različne storitve ali pogostitve, do praktičnih daril za otroke in odrasle, tombole pa so bile bolj umetniške vrednosti, od slike Eduarda Belskega do sodobnega nakita Sandre Kocjančič.
M .1
m
Že jutranji kratek sprehod ob morju do Svetilnika je bil nekaj posebnega. V prebujajočem se jutru, ko skorajda še ni bilo sprehajalcev, me je presenetila - srna. Pravzaprav me je prestrašila. Tudi v sanjah ne bi pomislila, da je nenaden ropot za mojim hrbtom, le meter dva za menoj se je vse dogajalo, povzročila srna. Pripodila se je iz parka čez obloženo škarpo, čez tlakovano pot, po kamenju in v morje. Tudi smetar, ki je ravno pometal pot, je zastal in oba sva strmela vanjo. Plavala je in se neverjetno hitro oddaljevala od obale; ko sva prišla do sape, je bila srna le še kot drobna pika sredi morja, tam nekje na poti proti Belim skalam in Mesečevem zalivu. Zares nevsakdanje.
Tudi prekrasno opoldansko potepanje med Belvederom in Strunjanom v prijetni družbi ni bilo zame, ki sem med tednom veliko pred računalnikom ali med papirji, prav nič vsakdanje.
In tega, da mi kdo povsem nepričakovano prinese domov sveže skuhano slastno sipino rižoto, nisem vajena. A zgodilo se je točno to.
Tudi to, da me je prijateljica vztrajno klicala po telefonu, a me ni mogla priklicati, je nenavadno. Še dobro, da je poslala sporočilo sms; tega sem le videla in za las ujela začetek novoletne tombole ...
Imela sem le štiri tombolske lističe, dva iz trgovine Terassana, kamor pogosto zahajam, in še dva iz trgovine s tekstilom na Velikem trgu, kjer sem pred dnevi kupila novo pižamo. Nisem vajena iger na srečo, tudi na tomboli sem sodelovala komaj kdaj. In tokrat ... saj nisem doumela, še zdaj komaj dojemam ... glavna nagrada, grafika, pod katero je podpisan Eduard Belsky, leži zdaj tukaj pred menoj, pri meni doma. Priznani umetnik iz Ukrajine je že nekaj časa naš someščan, doslej sem njegove slike občudovala le priložnostno in na nedavni razstavi v Plaču Izolanov. Vznemirjena sem kot otrok (s celine), ki prvič vidi morje. Prelepa grafika je... Nežna, globoka, zgovorna...
Ob tem se spominjam svoje prve slike, akvarela, ki sem ga kupila neke davne jeseni, ko sem iz Maribora prišla študirat v Ljubljano. Še zdaj krasi mojo kuhinjo. Pa potem velike grafike, ki sem jo mesece občudovala skozi velika okna ateljeja priznanega umetnika. Končno sem nabrala dovolj denarja, da sem si jo kupila in ponosno obesila na steno svojega študentskega domovanja. In tako se je nabralo še veliko grafik, akvarelov, platen, še več zgodb, ki spremljajo vsako od teh del. Sčasoma je moj dom postal ena sama velika galerija, neskončno topel, zanimiv, poln zgodb.
Pa se je življenje zasukalo drugače, preselila sem se v manjši dom, mnoge od teh slik zdaj razveseljujejo druge. A tudi v tem mojem malem izolskem domu ne gre brez slik. In ta grafika je posebno darilo. Razveselila me je vsaj toliko kot moja prva slika. Nepričakovana je, kakor da bi padla z neba ... Nisem vajena kar tako dobivati, po navadi je za vsem veliko truda, dela, tokrat pa ... Že ves dan je zame poseben. Res, posebna je ta Izola. Ko sem se tukaj začela udomačevati, sem spoznala legendo o izolskem čudežu. Zdaj ga doživljam ... Vesela sem. Hvala.	Lučka Lešnik
S pesmijo in pritrkovanjem v leto 2017
Tako kot še nikoli doslej v 22 letih delovanja KD Korte smo se v letošnjem adventno - božičnem času člani Kulturnega društva Korte jasnosti res pokazali in se izkazali: ženske pevskega zbora smo se udeležile raznih decembrskih dogodkov kar petkrat, pritrkovalci pa so v župnijskem zvoniku kljub bolezni članov na božično noč »klemp'nali« celo dvakrat.
Poleg tega se je na »ta veseli dan kulture« zbor, pod vodstvom Eneje Baloh, skupaj s skoraj vsemi ostalimi izolskimi zbori predstavil na odru izolskega kulturnega doma na tradicionalnem Večeru pesmi. Sledilo je prijetno druženje v restavraciji Riviera gostinskega šolskega centra.
V Svetem Petru
Na povabilo organizatorja, KD Sloga Sv. Peter, sekcije folklorne skupine Šaltin smo z zborom v nabito polni dvorani sooblikovali kulturni program v prireditvi Pri nas je vedno lepo. In res je bilo lepo v tamkajšnjem na novo prenovljenem, toplem in svetlem kulturnem domu med odprtimi in gostoljubnimi ljudmi: kulturni program je bil nadvse bogat. Sooblikovali so ga tudi istrski KUD Ivan Fono-vič Zlatela iz Kršnja, dramska skupina KD Alojz Kocjančič iz Puč-Koštabone, domačini in organizatorji - Folklorna skupina Šaltin Kulturnega društva Sloga z otroško in odraslo skupino plesalcev. Takšna prireditev odpira obzorja in segreva srca predvsem domačinom. Zagotovo pa bi je bil vesel tudi marsikateri obiskovalec in turist.
V Piranu
Že naslednji dan, v nedeljo, 11. 12. je zbor ob klavirski spremljavi Nives Pavlič sodeloval na povabilo pevcev in pevk MePZ Georgios iz Pirana na njihovem 4. letnem koncertu, ki je bil v Župnijski cerkvi Sv.Jurija v Piranu. Najprej je zapel zbor gostiteljev, pod vodstvom dirigenta Danijela Grbca, 6 posvetnih skladb, nato se je predstavil naš s štirimi, v tretjem delu pa je MePZ Georgios pel nabožno-sakralni program ob orgelski spremljavi Saše Fajona. Po zaključku smo bili vsi povabljeni na »after party«. Pred prijetnim druženjem so organizatorji, dirigentoma ter organistu predali darila, ki jih je pripravil neutrudni piranski kulturni delavec in predan pevec, Marko Jezernik.
Pevke zbora so si med temi številnimi nastopi privoščile tudi bolj »intimno« družabno srečanje ob zaključku leta in si podarile svečano večerjo - kar med tednom in namesto ene od ponedeljkovih vaj. S prekrasno torto je presenetila predsednica zbora, Lorella Antonac. Njen posladek je bil paša za oči in razkošje za brbončice.
V	parku Pietro Coppo
Poleg otrok izolskega vrtca Mavrica in KD MoPZ Izola pod vodstvom Antona Baloha je v programu Veselega decembra v četrtek, 22.12. v parku Pietro Coppo sodeloval tudi naš zbor. Pevke so s pevovodkinjo Enej o na čelu prisotnim poslušalcem voščile s kortežanskim novoletnim voščilom v priredbi za štiriglasni ženski zbor, ki smo ga 2009 posneli pri zdaj že pokojni krajanki Vilmi Grbec.
Klempnanje
V	božični noči je v Kortah dvakrat svečano klemp'nalo. Pritrkavalo se je ob 19. in pred polnočnico. Pritr-kovalska skupina KD Korte je domačinom s tem voščila blagoslova in z željo po čimprejšnjem okrevanju pozdravila tudi ostale obolele pritrkovalce.
Še enkrat sv. Peter
Za konec pevsko-pritrkovalskega kulturnega leta 2016 pa so se ženske odpravile v goste še enkrat, ponovno v Sveti Peter, od koder se v Korte na vaje že od same ustanovitve zbora vozi ena od naših sopranistk (do nedavnega pa je pri nas pela še druga, po rodu Kortežanka poročena v Sveti Peter). V organizaciji Pevskega društva MoPZ Per-gula (ki ga vodi Kortežan Danijel Grbec) in medžupnijske Karitas Krkavče-Koštabona je bil na dan Sv. Štefana in praznik slovenske samostojnosti in enotnosti v Svetem Petru dobrodelni koncert. Kljub za konec zaradi bolezni precej okrnjenem sestavu se je zbor ŽePZ našega društva pod vodstvom Eneje Baloh solidno odrezal z venčkom štirih istrskih ljudskih v priredbi Bojana Glavine. Poleg nas so dobrodelni koncert sooblikovali še organizatorji, moški domačega PZ Pergula, Župnijski MePZ iz Krkavč, MePZ Georgios iz Pirana in klapa Lungomare iz Umaga. Ob koncu so združeni zbori pod vodstvom Danijela Grbca zapeli še Gruberjevo Sveto noč. Izkupiček se je zbiral predvsem za to, da bi nikomur v župnijah podeželja Slovenske Istre prazniki zaradi revščine ne pomenili “praznine”...
Voščilo
Kulturno društvo Korte vsem bralcem časnika Mandrač vošči, da bi bilo leto 2017 kar se da umirjeno, čimbolj ustvarjalno in dobro uglašeno!
Trgovinica Vina Božič
vam želi vesele praznike
in vas vabi,
da nas v mesecu decembru obiščete na Postojnski 7, od ponedeljka do petka med 09.00 in 18.00 uro, ter ob sobotah od 9.00 do 14.00,
kjer vam nudimo pester izbor daril.
tel.: 041 784-719 www.vina-bozic.com
Darinka Jug
MoPZ Delfin po novem kot društvo
Poročali smo že, da se je Moški pevski zbor Delfin, pred dnevi, preoblikoval v samostojno kulturno društvo, ki ga, kot predsednik, še naprej vodi Stanko Nežič.
Ob tej priložnosti so nas prosili, da se v njihovem imenu zahvalimo članom in predsednici Društva upokojencev Jagodje Dobrava, s klopu katerega so delovali doslej in bodo, čeprav drugače organizirani, sodelovali tudi v prihodnje.
Ob tem sporočajo, da bodo prve vaje pevskega zbora že prvi teden po novem letu.
VESELI DECEMBER in DECEMBRSKA ZMRZAL
Manziolijev trg, Verdijeva ulica, Ljubljanska ulica (Largo pri špini)
29.12.	2016
17.00 - Praznična mineštra (Gledališče KUKUC) - (Manziolijev trg)
18.30 - TURN ON IRISH (Manziolijev trg in Largo pri špini)
30.12.	2016
17.00 - Teater Cizamo in Prihod Dedka Mraza (Manziolijev trg)
18.30 - Bilbi & Gregor / Krkuča Kunekšon (hip-hop) (Manziolijev trg in Largo pri špini)
Sobota, 31.12., od 22.00 do 02.00 - Manziolijev trg SILVESTROVANJE - Trobilni ansambel Izola in NE ME JUGAT
05. 01. četrtek
19.00 Galerija ALGA
otvoritev razstave DLU VRTNICA: JESENSKA ČAROVNIJA
Razstavljajo: Miran Vodopivec, Marjetka Prodan, Milojka Lahajnar Špacapan, Jana Peric, Dora Benčič, Leonida Pavič, Marina Benčič, Mustafe Rexhepi / Mentorica: Suzana Bertok
Prihaja četrti IZIS
V	petek 30. decembra bo območje RIBE pri Srednji šoli Izola priča že četrtemu festivalu sodobne umetnosti IZIS.
V	svoji četrti izdaji IZIS nadaljuje z začrtano potjo, ki jo je iz obupa nad stanjem podpore sodobni umetnosti v regiji zagnala iniciativa umetnikov in kulturnih producentov, delujočih v slovenski Istri. Letošnji program je nastajal pod kuratorstvom Marka Vivode na temo ujetosti in s svojo kakovostjo in raznovrstnostjo sledi želji po predstavljanju sodobnih praks na širšem področju intermedijske umetnosti. Tudi letos z gosti iz tujine.
IZIS je v želji po predstavljanju sodobnih umetniških praks nastal in ime dobil po Izidi, grško Izis, boginji materi, boginji žensk in rojstva. In seveda v želji, da bi prostor kulturnega in umetniškega izražanja v slovenskem kulturnem prostoru ne ostal omejeno centraliziran, ampak odprt za občinstvo tudi v periferni Izoli, kjer je Izis zahvaljujoč posameznikom in ustanovam, ki ga ženejo, dobil svoje domovanje. IZIS omogočajo Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Sol in les s podporo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Vabljeni. Letošnji IZIS bo predstavil tri svojevrstne umetniške inštalacije. REAR - realnost arbitrarnosti, katere avtorji so Marko Vivoda, Karlo Hmeljak in Luka Frelih, za zvočni del pa skrbi izolski skladatelj Matej Bonin, Dreamcatcher avtorice Ravvan Hourani, sicer študentke Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici, ki s svojim delom opazovalcu predstavlja prave žrtve svetovnih vojn, otroke, ter Forest Drops avtorice Kaja Kisilak, ki je za festival pripravila serijo samozadostnih ekosistemov v steklenih posodah. Te so nepredušno zaprte, z lastnim izvorom svetlobe in v njih rastline vzpostavijo trajnostno okolje, ki je neodvisno od zunanjih | dejavnikov.
Program, ki se bo začel ob 18.00 uri in je namenjen tudi otrokom, bosta zvečer dopolnila performansa Mitje Cerkvenika oz. jesu-sonextasy in Bowrain z Mariom Babojeličem.
želimo vse dobro v prihajajočem letu.
Venus salon za nego telesa in obraza - Smrekarjeva 12, Izola
Galerija Insula
razstave
Damjan Lakošeljac soline
Razstava bo na ogled do 15. januarja 2017.
Galerija Plač Ljubljanska32 razstave slik
Milan Obradovič Karp Premražene slike
Galerija Alga
fotografska razstava
Antonio Per: VDIH/IZDIH
Razstava bo na ogled do 3. januarja 2017.
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življ. obdobje
Oskar Jogan SOLINE,NOVE POTI-NOVI POGLEDI Barbara Casserman JADRANJE
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
Center za kutturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
http://center-izola.si
http://www.odeon.si
DB
Nova filmska pesem JlmaJarmuscha
PATERSON
Še danesimhfrtri(ob)18!OOv7Art kinuOdeon Izola I
*	» 91835393?« * » 4
Rezervacija in prodaja vstopnic. Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39, gsm: 051 394 133, m: galerija@center-izola.si) - ponedeljek in petek: 10.00-12.00, torek, sreda in četrtek: 16.00-18.00; Artkino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283, m: info@odeon.si)
- vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.

Soline kot jih poznam
V galeriji Insula 29. programsko leto zaključujejo z razstavo posebej obdelanih platen, na katerih so upodobljene soline, kakor jih vidi, čuti in v likovno govorico preobraža domačin, Damjan Lakošeljac.
Damjanu Lakošeljcu, ki je samobk, a po besedah kustosa Dejana Mehmedoviča izjemen likovni talent, so pri spoznavanju skrivnosti slikarstva pomagali tudi Luciano Kleva, Boris Benčič in Mira Ličen Krmpotič. Prav pri restavratorskem delu z njo se je naučil uporabljati barvne pigmente, ki jih je uporabil tudi v ciklu Soline. “V šoli meje spodbujala učiteljica likovnega pouka Aralena Zakonjšek, zgledoval pa sem se po sošolcu Edvinu Dobriloviču, ki je kasneje tudi profesionalno stopil na to pot in postal akademski slikar,” pa doda Lakošeljac, ki v galeriji Insula razstavlja prav posebne soline, ki niso zgolj slike ampak likovna dela, kjer se srečujeta kiparstvo in slikarstvo. Ti objekti gledalcu prek materialov, barv in form nosijo pripoved o solinah, o delu v njih in življenju z njimi.
“Z bratom sva nekaj časa obdelovala solno polje na Strunjanskih solinah in takrat sem jih spoznal še drugače, iz prve roke. Tam delo še vedno poteka tako kot pred 500 leti. Tja tehnologija ni vdrla in prinesla bližnjic. Delati je treba fizično, a premišljeno in počasi, ter biti v stiku z naravo, ki velikokrat nima milosti. To izkušnjo sem dobil v Strunjanskih solinah, da upodobim sečoveljske, pa sem se odločil, ker imajo več znanih motivov in vedut.”
V Insuli Lakošeljac razgrinja svojo interpretacijo solin, ki se ne ustavlja pri želji, da bi soline upodobil realistično. Pripoved in vsebina njegovih del je precej širša: “Lepota, a hkrati trud, trdnost v boju za preživetje, se odražajo v svetlečih in dovršenih površinah, ki pa jih prekrivajo ostre, precej grobe linije reliefnih trakov, škatlasti objekti...” ocenjuje likovni kritik Dejan Mehmedovič.
Damjana Lakošeljaca soline še vedno privlačijo, a ta hip ga mika korak v popolnoma drugačen svet - k upodabljanju človeške figure. Zanj je namreč poseben izziv, da se preizkuša v različnih likovnih slogih in tehnikah. To, da je na tak način neulovljiv, mu je všeč in vesel je, ko mu kdo reče, da je videl njegovo sliko pa ga ni prepoznal kot avtorja.	|iM,
Izola che non ce (piu)
V	Plaču Izolanov so v soboto, 24. decembra, odprli razstavo barvitih slik domačina Milana Obradoviča Karpa, ki ima atelje vsega nekaj metrov od galerijskega prostora pa je vendarle to njegova prva samostojna razstava v Ljubljanski ulici.
Dejan Mehmedovič je Obradovičevo likovnost opredelili kot naivno slikarstvo grotesknega realizma, s močnimi primesmi ekspresionizma in nadrealizma. Njen osnovni nosilec je figura. Značilno, nekoliko okorno masivno, a vendar dodelano izgotovljena človeška figura, optično deluje impozantno. Njena moč prihaja skozi izraznost obraza, oči, gestikulacijo udov... Oljna platna so tako »nabita« s figuralnim okrasjem, da imamo občutek, daje slikarja strah praznega prostora (horror vacui) in si pri tem pomaga tudi z intenzivnostjo kolorita. Čeprav so slike precej »pisane« je avtorjeva priljubljena barva rdečam, ki jo lahko razumemo kot nekakšen avtorsko indikativni atribut.
V	slikah se nizajo prizori iz nekakšnega pol realnega obmorskega »malega mesta«, ki se prepletajo in širijo iz prizora v prizor. Nekakšne »istrske bakanalije« nam predstavljajo kvartopirce, prostitutke, pijance ... Ulice, kjer vladajo potepuške mačke, miši in podgane so polne nesrečnih, ki jih osrečujejo vino, dame in igre na srečo. Na mizi je briškola, mora, ribe, vino in pršut. Pocestnica je vedno na voljo, ribiči, mornarji, možje željni zabave se prepirajo, kričijo, pretepajo. Žene lovijo može po gostilnah. Možje so surovi, neposredni, velikih glav, rok in stopal. Brezzoba usta zevajo v prepir in bizarnost. Pod vplivom alkohola se arhitektura maje, hiše in zvonik plešejo v plesu omame, pozabljanja, delirija. V mestecu vlada splošna dekadenca. Vendar, neposredna grobost, s pridihom nekakšne vulgarne erotičnosti, se v pričujočem slikarstvu odvija kot precej nostalgična zgodba, zato je razstava tudi nekakšen historični vpogled v industrijsko in ribiško obdobje našega mesta, ki ga je, vsaj takšnega, kot ga upodablja Milan Obrado-vič Karp, vedno manj.
Pa še pojasnilo, zakaj je razstava naslovljena kot Premražene slike. Dejstvo je, da so nekatere od razstavljenih slik nastajale v zadnjem obdobju v ateljeju brez ustreznega gretja in tudi zato je razstava prodajna, z upanjem, da bodo naslednje slike nastajale v prijaznejšem in predvsem svetlejšem in toplejšem ateljeju. Privoščite si spomin na Izolo, kot je ni več. Karpova slika je gotovo lepo darilo za novo leto.	d.m.
Kulturno društvo Alle Porte vošči Izolankam in Izolanom vesele praznike in veliko sreče v novem letu 2017, z željo, da jih obiščete v njihovi Sobi domače in umetniške obrti na Manziolijevem trgu za odrom.
V sobi lahko dobite unikatne ročne izdelke slo-	^s,t . -j
venskih ustvarjalcev za
vsak žep in za vse oku- ______	^
se. Decembra so odprti ,
5ie5ii6
vsak dan od 10.00 do 19.00 ure. Za dodatne informacije obiščite njihovo Facebook stran: Kulturno društvo »Alle Porte » Izola - dogodki in drugo
f	- 4' V^..Kulturno Pruštvo " A1U Porte ' Pst'ji
¥ x Ktaft & Art Roonv
Iz&Uu jomflče in umetniške o&rti
Kontakt:
07080 5040
Kuba in Izola
Kljub vsemu so ga očitno imeli radi
Romana Adam veliko potuje in zadnja dva meseca je preživela na Kubi in to ravno v času, ko je umrl “večni" predsednik Fidel Castro. Seveda si je ogledala njegovo žaro ter občutila, kakšno je bilo vzdušje na otoku. Pravi, da mešano, kljub temu, da pod njegovim vodstvom otok ni ravno gospodarsko bvetel.
Izolanka Romana Adam se je prejšnji teden vrnila iz Kube, kjer si je na dolgo in široko ogledala to Karibsko državo. Videla in doživela je marsikaj, nenazadnje tudi smrt najbolj zgodovinske figure v dobrem in slabem na Kubi v zadnjem stoletju, Fidel Castra.
-	Bili ste na Kubi verjetno v najbolj zgodovinskem času države v zadnjih 50. letih.
-	Tako je. Odšla sem na dopust za dva meseca. Najprej sem en mesec potovala po Kubi še z eno prijateljico, ki je tudi organizirala potovanje. Tako smo si najprej ogledale Vinales, kjer izdelujejo cigare, nato smo se odpravile v Trinidad, ki je izjemno lepo mestece s prelepo plažo. Od tod sva se odpravili v Camaguey, pa v Santiago de Guba, kjer nam je nek fant prinesel domačo čokolado iz Baracoe, ki bi jo prav tako morale obiskati, a je zaradi nedavenga orkana mesto uničeno in še vedno težko dostopno. Sledil je Moron, od kod smo se peljali na otok Cayo Coco, do katerega vodi 32 kilometrov dolga cesta, nato pa spet nazaj v Santo Claro, kjer smo si ogledali črno Marijo, ter nazaj v Havano, kjer sem preživela zadnji mesec dopusta v družbi še ene skupine iz Kopra.
-	Je en mesec dovolj, da si ogledaš Havano?
-	Je, ja. Prepešačila sem jo po dolgem in počez in videla takorekoč vsak kotiček mesta.
-	Kakšno pa je življenje na Kubi?
-	Lahko bi rekla, da je bolj žalostno. Ceste so obupne in samo domačini lahko vozijo mimo ogromnih lukenj, ki jih imajo tudi na avtocesti. Kot turista te poskušajo prenesti okoli na vsakem koraku, zato je dobro, da vprašaš za ceno preden karkoli kupiš, sicer bo cena kar naenkrat narasla. Tam sem spoznala naprimer skupino Gorenjcev, ki so preko spletne strani naročili in plačali za Rent-a-car, ko pa so prišli na Kubo, ni bilo ne avtomobila, ne agencije in seveda niti denarja. Zato vsekakor predlagam, da kdorkoli se odpravi na Kubo, naj to naredi preko uradne turistične agencije.
-	Kakšni pa so ljudje?
-	Ljudje so zelo prijazni, mnogi so me zamenjali za Italijanko in ko sem jim povedala, da sem iz Slove-
nije, se jim še sanjalo ni, kje je to. Poznajo pa nekdanjo Jugoslavijo ter seveda Italijo in je zato nekoliko lažje povedati, od kod prihajamo.
-	Se iz Kube vidi Ameriko?
-	Ne, ne vidi se je. To sem jih tudi vprašala in so mi pokazali, kje je najkrajša razdalja do ZDA, ampak je vseeno dovolj daleč, da se v tisto smer ne vidi ničesar drugega, kot morje.
-	Kje ste ujeli smrt Fidel Castra in kakšno je bilo vzdušje v državi?
-	Ravno sem se vrnila v Havano, vzdušje pa je bilo zelo mešano. Naslednje jutro sem se sprehodila po ulicah mesta in videla starejšega gospoda, ki ni uspel zadržati solza, mladina pa je povsem brezskrbno s slušalkami v ušesih poslušala glasbo. Bilo pa je zelo mirno, brez ropotanja na ulicah in trgih, zelo spokojno. Imeli so devet dni žalovanja in sedem dni prepovedi prodaje alkohola, saj so Kubanci kar vročekrvni in so tako poskušali preprečiti ekscese. V Havani so ob njegovi smrti vsako uro, od šestih zjutraj, do šestih zvečer, izstrelili iz topa in res je bobnelo.
-	V svetu si je vsak lahko naredil svojo sliko o Fidelu. Za nekatere je junak, za druge pa krvoločni diktator. Kako pa so nanj gledali Kubanci?
-	Lahko bi rekla, da prav tako, eni so ga ljubili, drugi sovražili. Ko sem se pogovarjala s Kubanci je marsikdo povedal, da je bilo dobro, ko je na oblast prišel njegov brat, saj se je Kuba nekoliko bolj odprla in so naprimer lahko začeli kupovati televizije. Ampak še vedno ni mogoče kupiti kruha na ulici, ker ga ne prodajajo. Kubanci ga dobijo z boni, eno žemljico na posameznika na dan. To je to.
Podobno je z jajci in drugimi dobrinami, tako, da se embargo še vedno zelo čuti.
-	Kljub temu pa je bil pri nekaterih še vedno priljubljen?
-	Ja, zelo. Veliko tistih, ki ga niso marali so iz Kube tudi zbežali in lahko bi rekla, tako, na pamet, da je bilo več tistih, ki so ga imeli radi, kot pa ne.
-	Ste si ogledala njegov pogreb?
-	Bila sem v Havani, ko so ga upepelili in je bila žara dva dni v muzeju Joseja Martia. Imela sem čas in sem se odpravila. Najprej sem šest ur čakala v vrsti, vpisala pa sem se v žalno knjigo. Fotografiranje je bilo sicer dovoljeno, a nas je straža tako preganjala, saj je bilo ogromno ljudi, da nisem uspela narediti več kot toliko fotografij. Kot pravim, je bilo ogromno ljudi. Priskrbeli so velikanske sode z vodo, ki so jo delili, delili so tudi sladkarije za tiste, ki imajo težave s sladkorno, več ljudi pa je od izčrpanosti padlo skupaj, a so imeli dobro organizirano zdravniško pomoč. Vse se je odvijalo na zaprti cesti, za red je skrbela vojska in ni prišlo do večjih incidentov, le nekaj vroče krvi je bilo, ko so našo vrsto po štirih urah čakanja nenadoma zaprli, a se je tudi to hitro uredilo. Malo pa sem se vseeno ustrašila.
-	Bi lahko rekli, kdo je na Kubi bolj priljubljen, Fidel ali Che Guevara?
-	Vsekakor Che Guevara. Njegove
slike so povsod in za Kubance je on resnično pravi heroj. Takorekoč cela Kuba je poslikana z njegovimi slikami.	am
Rdeča v kombinaciji z belo
Na tenis igriščih v San Simonu je v ponedeljek, 26.12. 2016 potekal tradicionalni BOŽIČNO - NOVOLETNI tenis turnir dvojic. Ta turnir se je razlikoval od drugih v tem, da so privrženci belega športa tokrat vihteli loparje v rdečih Božičkovih oblačilih.
Turnirja seje udeležilo 28 tekmovalcev, ki so prišli iz cele Primorske. Pomerili so se v igranju tenisa mešanih dvojic po sistemu »champagne«.
V	prekrasnem sončnem vremenu je bil pogled na igrišča s tenisači v rdeče belih oblačilih prav nekaj posebnega. Vsi udeleženci in obiskovalci turnirja so poskrbeli za pestro kulinariko in dobro pijačo ob kateri so se po igri okrepili in si nazdravili.
V	močni konkurenci udeležencev sta se najbolj izkazala Boža Sluga in Marjan Milič, ki sta bila boljša od Karmen Čehovin in Vilija Knapa, za tretje mesto pa sta Nataša Stubelj in Željko Čehovin bila boljša od Nevenke Ma-ttica in Bratislava Pavloviča. Čestitamo!
Za brezhibno organizacijo, izvedbo in nemoten potek turnirja gre zahvala Jadranu Čaliji in Nataši Stubelj, Božičku Viliju Vugi ter Ediju Roju. Turnir so zaključili z zabavo s plesom, petjem in klepetom, ter si zaželeli najlepše želje za leto, ki prihaja.
Predzadnja
Pri organizaciji letošnje Decembrske zmrzali Društvo Izolani sodeluje s Centrom za kulturo, šport in prireditve, zato se uvodni del Zmrzali dogaja na Manziolijevem trgu, kjer nastopajoči podaljšajo dogajanje, ki ga pred tem pripravljajo v Centru za najmlajše. Zelo zgoden afterparty, ki se končuje ob 21.00 uri pa se nato seli v Ljubljansko ulico k špini.
Prvi dan Zmrzali smo na Manziolijevem trgu videli tri odlične mlade glasbene skupine, ki so navdušile poln Manziolijev trg, v Ljubljanski ulici pa so se, v novi zasedbi, predstavili domači jazzerji, kvartet RARE. V torek pa so na trg počasi le zvabili ljudi veseljaki z imenom Ikebana, ki so si v verziji treh dali ime Suho cvetje. V Ljubljanski so nato navdušili v povsem izštekani verziji. V sredo so na trgu prisotni spoznali vse popularnejšega izolskega hip hoperja Drill-a, in precej domačo skupino Sottomayor.
MbpebzdSueb
ODDAMO
-	V centru Izole oddamo garsonjero za daljše obdobje. Tel. 051/202-961.
-	Za daljše obdobje oddamo enosobno stanovanje v Jagodju. Posebni vhod, parkirišče, internet. Tel. 05 6417224 ali 031/377-589
-	Za daljše obdobje oddam enosobno opremljeno stanovanje v centru Izole s parkiriščem. Najemnina je 400 eur, z vključenimi stroški. Pogoj: plačilo treh najemnin vnaprej. Tel.: 040/732-666
-	Oddam enosobno stnovanje v Strunjanu do 15. junija. Možnost za bivanje treh oseb. Tel.:041/359-088
KUPIMO
-	Nujno kupim cca 60 m2 veliko stanovanje v pritličju ali visokem pritličju v Izoli, Kopru ali okolici, po možnosti ne v bloku, ni pa pogoj.Ponudbe na tel. 041/906-464.
-	Kupim dvosobno stanovanje, cca 50m2. Stanovanje naj bo staro do 30 let, po možnosti v pritličju ali prvem nadstropju. V kopalnici naj bo vgrajena kopalna kad.Tel: 031/622-125
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš dragi oče, tast, nono in pranono
DUILIO CARPENETTI
Od njega se bomo poslovili v petek, 30. decembra 2016 ob 13. uri na izolskem pokopališču.
Žalujoči: Sin Edi z ženo Luciano, hčerka Luisa z možem Bogdanom, vnukinja Valentina s Silviotom, vnuk Damijan z Danijelo in pravnuk Noel.
Izola, december 2016
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči.
Odšla si, več te ni, in v srcih to spoznanje nas boli, v bolečini nemi smo tiho sklonili glavo z lepo mislijo na te - za slovo.
Zahvala
MARICA BOSEC
(1957- 2016)
Ob boleči izgubi drage žene, mame in none se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam, v času njene bolezni, nesebično stali ob strani in pomagali. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: Mož Mladen, sin Tomaž in hči Dunja z družinama ter vnukinja Lana.
Izola, december 2016
8 Energv - Ramones ali Nirvana?
Zahvala
Že pred časom smo v uredništvo prejeli zahvalo, ki pa jo objavljamo šele zdaj, ob zaključku leta. “Kljub zdravniški stavki, je delo v izolski splošni bolnišnici potekalo nemoteno. O tem sem se prepričala v soboto, 19. novembra. Presenečena sem bila nad humanostjo dežurne zdravnice, Anje Križaj in medicinske sestre, Gordane Šokič. Vzeli sta si čas in mi s strokovno pomočjo pripomogli k izboljšanju zdravstvenega stanja. Hvala jima od srca.	Pacientka iz Izole
NAJAMEMO
-	Iščem enosobno stanovanje ali garsonjero v Izoli ali Kopru za eno osebo po ugodni ceni. 051/444-476
PRODAMO
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio
■
-Ugodno prodam omaro (psiho) z ogledalom in tremi predali. Dimenzije omare so 120cm x 42cm x 74cm. Višina z ogledalom je 172cm. Cena je 50 Eur. Prodam tudi starinsko omaro (55 let), zelo dobro ohranjeno dimenzij 119cm x 56cm x 178 cm s ključem. Ogled v Izoli, za več informacij tel. 051/33-66-25 (Denis)
-	Prodam 7 letne oljke istrska belica, 23 kosov. Izkop in odvoz v vaši režiji. Cena po dogovoru. Tel.: 030/341-550
-	Prodam OA Opel Vedra 1.600 cm, 74KW, letnik 1996, prevoženih 98.170 km, nekaramboliran, redno servisiran, prvi lastnik, registriran do 10.2.2017. Cena po dogovoru. Tel. 031 532 701 ali 05 641 5728.
Naredi svoje unikatno darilo.
Ti poš^eš sliko, ostalo naredimo mi.
www.stiskarna.mandrac.si
stiskarna.mandrac@gmail.com
mancka^ 040/43-29-43
www.facebook.com/mandrac.si
mislejprimus@gmail.com