236. številka.
Ljubljana, v torek 14. oktobra 1902.
XXXV. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejoman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 9o h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
»Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Shod v Črnem vrhu nad Idrijo.
Na dan romanja hggrobu kardinala Misije — je slovesno in svečano prestopil v vrsto narodnih naprednih vasij lepi Črni vrh nad Idrijo. Dolgo let bila je to prava klerikalna trdnjava, sedaj so pa padli njeni zidovi, in zadnjo nedeljo so jo napredne čete pod vodstvom dr. Tavčarja zasedle. In tako kmalo je ne dajo zopet iz rok, v kar nam je pred vsem porok vrli črnovrški župan, g. Iv. Lampe, kojega nam Bog poživi!
Že včeraj smo povedali, da je bilo vreme za shod najneugodnejše. Kar iz škafa je lilo celi dan! Vzlic temu pa se je shoda udeležilo blizo 400 mož, zategadelj je bila zborovalna dvorana v lepi hiši gospe Ivane Lampe natlačeno polna. Napolneni so bili tudi vsi postranski prostori. Shoda so se udeležili večinoma domačini; le iz Cola jih je prišlo kakih 30 bistrih glav, koje je vodil spoštovani župan Rovan. Iz Idrije, Dul in Godoviča je bilo kakih 15 udeležencev, ker se pri takem vremenu večja udeležba ni smela zahtevati, in se tudi pričakovala ni. Ogromna je bila torej vdeležba domačin-cev, pri čemur še pripomnimo, da ni bilo na shodu niti jedne ženske, niti jednega otroka. Tega materijala, s kojim klerikalci navadno svoje shode garnirajo, v črnem vrhu ni bilo!
Od priglašenih govornikov ljubljanskih je prišel samo dr. Tavčar, ki je bil jako prisrčno sprejet in pozdravljen. Pred zborovalnim prostorom, sredi vasi, stal je slavolok z napisom: Pozdravljen bodi, prvoboritelj dr.Tavčar ssodrugi! Rešujtenaševborno kmetsko ljudstvo, otmite nas pogube! Da! da! v Črnem vrhu sojse časi korenito spremenili Župnik Abram in kaplan Tomelj pripeljala sta na shod zadnje ostanke črnovrh-škega klerikalstva, a verujte nam, da jih
ni bilo 20 glav. Ko je kaplan stopil v natlačeno zborovalnico, je milo zaječal: Moj Bog, kje se je vendar vzelo toliko ljudstva! Priznati pa moramo, da so se razven dveh izjem — nekega Čuka iz Predgriž in nekega Preglja iz Cola — vsi klerikalci prav spodobno obnašali. Brez ugovora smo jim dodali tudi delež na razpravi, da si tega deleža ne morejo biti posebno veseli. Kaplan Tomelj je igral naravnost klavrno in tužno vlogo! Tako jecljajočega in zaspanega govornika na javnem shodu še nismo čuli! Ljudstvo se mu je glasno smejalo!
Točno ob pol 4 uri je otvoril shod dr. Ivan Tavčar kot predsednik »Slovenskega društva«, pozdravi navzoče, predstavi vladnega zastopnika g. komisarja Domicelja, ter predlaga, da naj se predsednikom shodu izbere gosp. župan Ivan Lampe. Le ta predlog bil je z vzklikom in brez najmanjšega ugovora sprejet.
Župan Lampe se zahvali za izkazano zaupanje, ter podeli takoj besedo dr. Ivanu Tavčarju, ki je na to o priglašeni tvarini vseh govornikov razpravljal v nad poldrugo uro trajajočem govoru.
Pobožno obrekovanje.
Dr. Tavčar: Dragi rojaki! Morda ste kaj slišali o tem, da se je nedavno daleč tam na morju zbudila na francoskem otoku ognjena gora ter začela razsajati, nekako tako, kakor razsaja dandanes dr. Šusteršič po deželi. Metala je iz sebe žveplo in ogenj ter v kratkem času pokončala cvetoče mesto, pokončala mnogo cvetočih vasij, ter podsula mnogo tisoč ljudij. Podsula je tamošnjega škofa, podsula ondotnega francoskega deželnega predsednika, podsula mnogo menihov in nun, največ pa — seve — posvetnih ljudij. Ali vsi, bodi si škof, bodi se predsednik, bodi si menih, bodi si posvetnjak, vsi so morali grozno smrt pretrpeti! Pretrpelo je to smrt več kot pet tisoč ljudi; naj so
že bili nedolžni ali grešniki: vsi so prestali mukopolno smrt, in ogenj, ki jih je zavijal vse, ni napravljal razločka, ne med škofom in beračem, ne med nedolžnim in grešnikom. Vse je moralo umreti; a ko se je grozna ta novica raznesla po celem svetu, začul se je s celega omikanega sveta en sam vzklik pomilovanja, en sam vzklik najglobokejšega sočutja! Samo pri nas na Kranjskem je bilo malo drugače. »Slovenec«, list, katerega vam gospodje duhovniki prav močno priporočajo, je postavil tistim, katera je ognjena gora pokončala, prav čuden spomenik. Pisal je, da so to bili grozni grešniki, ki se na zemlji niso tresli ne pred Bogom, ne pred hudičem, da so to bili grešniki, katere je morala božja roka vdariti, kakor jih je res vdarila. »Slovenec« je pripovedoval, da so ti hudobneži enkrat vkradli posvečeno hostijo, in da so ž njo obhajali konja; pripovedoval je, da so veliki petek mrtvega prešiča na križ pribili in da so v soboto potem živega prešiča okrog podili, češ, sedaj ga poglejte! zopet je vstal od smrti! Kakor vidite, ljubi prijatelji, same grozne reči, katere, ako so resnične, bi bile božjo jezo popolnoma opravičile, in vsak izmed nas bi moral pripoznati, da so taki grešniki v polni meri zaslužili grozno smrt, s katero jih je Bog s sveta iztrebil! No, pa vse te reči niso bile resnične, vse te reči so bile izmišljene, bile so zgolj grdo obrekovanje, s katerim so nesramni lažnivci onečastili grob nesrečnikov, katere je bil — in med njimi je bilo več kot 1000 nedolžnih otrok! — ogenj pogoltnil in požrl. (Klici ogorčenja.)
Vprašali bedete, čemu vam vse to pripovedujem ?
Pobožna obrekovanja in napredna stranka.
Dr. Tavčar: V prvi vrsti zategadelj, da sprevidite, da se časih tudi naj-pobožnejšim ljudem lahko pripeti, da ne-
dolžnega obrekujejo, v drugi vrsti pa tudi zategadelj, ker je tudi stranka, kateri pripadam jaz, prav obilokrat deležna uspešnega pobožnega obrekovanja. Morda ste že kaj slišali o meni, prejkone, če se ne motim, so me tudi z Vaše prižnice že metali, dasi Vašega lepega Črnega Vrha do danes še nisem videl. In če ste brali kak katoliški časopis, morali ste misliti, da sem človek, katerega je Bog zavrgel in kateremu je odmenil deset hudičev, ki komaj nanj čakajo v najnižjem peklu! (Smeh) Pa vse to ni resnica; pač pa je resnica, da sem s svojo osobo prav dober katoličan, gotovo pa boljši, kakor tisti ne-čistniki, ki stoje danes na čelu tako imenovani klerikalni stranki, za katero so vneti tudi vsi mlajši duhovniki. (Ploskanje.) Ravno tako je z našo stranko, o nji se Vam pripovedujejo najhudobnejše pobožne laži, predvsem pa laž, daje proti veri, da je brezver3ka. To se Vam kaj rado pripoveduje z Vaših prižnic, ali vsakega tacega pridigarja bi spravili v veliko zadrego, če bi ga tako-le vprašali: Prijatelj, ti toliko kričiš proti napredni slovenski stranki! Ta stranka pa ima že več kot deset let veljavo v deželnem zboru: povej nam samo eno stvar, ki je izšla v deželnem zboru od te stranke in je bila škodljiva naši sveti veri!« Tako jih povprašajte, te kričače, pa bodete videli, kako hitro bodo utihnili in zaprli široka svoja usta, ker se proti katoliški veri sploh nič sklepalo ni in se sploh nič skleniti ne more. (Ploskanje.) Med katoliške sklepe pa gotovo ne bodo šteli tistih obilih udanostnih izjav, katere je deželni zbor kranjski v zadnjih desetih letih pošiljal papežu v Rim! Da bi brezverci pred papežem se priklanjali, tega pač ne mislite! (Ploskanje.) Zatorej je tisto brbljanje, da sede v deželnem zboru kranjskem samo brezverci, le prazno klepetanje starih bab in druzega nič. (Ploskanje.)
N. V. Gogolj.
Letos je preteklo 50 let, kar je umrl začetnik ruskega društvenega romana, Nikolaj Vasiljevič Gogolj.
Z njegovimi glavnimi deli: »Revizor« in »Mtve duše« so začenja doba ruskega realizma, ki predstavlja novejšo rusko književnost, ki se je razvila nekako od sredine minolega stoletja do danes, in katero zastopajo vsi znameniti ruski pisatelji. Ta jubilej je vsa Rusija praznovala z veliko slovesnostjo; vršil se je ta jubilej ravno v dobi, ko stoji vsa Rusija pod težkim vplivom poslednjih ustaj, pregnanstev in zatiraja slobode. Gogoljev jubilej sili da primerjamo razmere, kakršne so bile za njegove dobe, in proti katerim se je boril, z današnjimi razmerami. Vsi slobodni duhovi čutijo, da pri vsem svojem kolosalnom razvoju stoji Rusija še vedno pod silnim pritiskom reakcije.
N. V. Gogolj je bil sin Malorusije, a rodil se je leta 1809. Oče je bil vlastelin v poltavskem mestecu Saročice. Vzgojil bo je v krogu svoje rodbine in v liceju kneza Bezborotka v Njezinu. Njegov ne mirni duh je onemogočil, da bi bil mogel ostati dalje časa v kaki stalni službi. Tako je Gogolj premenil več služb, a nikjer ni bil zadovoljen, nikjer se ni čutil na
pravem mestu. Nekaj časa se je tudi trudil, da bil postal profesor zgodovine na vseučilišču, in je menil napisati zgodovino Malorusije, ali premislil si je.
Za književnost se je zanimal že Gogoljev oče, ki je ljubil umetnost, zlasti gledališče, ter je tudi sam napisal nekaj komedij.
Prva dela Gogoljeva stoje še pod vplivom romantike, in šele pozneje, ko sta ga v Petrogradu Žukovski in Puškin upeljala v literarne kroge, je dozorela njegova satira do one višine, kakor se ji divimo v »Revizorju« in »Mrtvih dušah«.
Vrhunec ukrajinskih povesti Gogo-ljevih je »Taras Bulba«, ki so ga imenovali mnogi kritiki epopejo Ukrajine. Vse je tu na veliko zasnovano, Taras, njegova sinova in vse druge osebe so tako naravne, kot da so izrastle iz zemlje. Pozneje je Gogolj nehal opisovati Ukrajino, poznejša dela so se mu bavila z življenjem Veliko-Rusov. In tu je nastala v njem sprememba, pričela se je javljati ona satira, ki ga dela velikim ne samo v literaturi, temveč tudi v ruskem društvu; postal je socialen in opisoval navadne ljudi, jih ožigosal in se jim rogal.
Gogoljeva satira je vzbujala bolj jok, nego smeh; njegova satira je negativna. Z uprav perečo satiro je žigosal vse napake ruskega društva svojega časa in ustvaril je celo vrsto sijajnih in karakterističnih ruskih tipov, ki so ostali trajni v
ruski književnosti do danes. Nad njegovim humorom plava tuga. Ljubezen do Rusije ga je vodila, da je napisal svoja dela. Gogolj je želel videti Rusijo veliko, lepo in zdravo, ali našel jo je malenkostno in bolno, ter se je zato žalostih Odtod izvira tudi njegova satira; ali ni dolgo vstrajal na tem potu. Onemu, kar ljubiš, se ne moreš dosledno rogati. Zato je v Gogolj u nastal oni prevrat, zato se je on odrekel svoje satire in obžaloval svoje razorno delo.
Pri Gogolju opažamo predvsem svojstvo, ki je skupno vsem velikim književ-niškim duhovom, a to je, da je bil človek velikih koncepcij in da je znal slikati življenje s krepko roko v ostrih, velikih konturah. Temu svojstvu imamo tudi zahvaliti njegovo satiro; satira brez takšnih velikih kontur tudi ni prava satira. Fantazija igra pri tem veliko ulogo. Njegova prva dela iz ukrajinskega življenja so čudna mešanica resnice in sanjarije. Tu se meša vsakdanje življenje Malorusov in Kozakov z bojevnimi prikaznimi, s čarobnim svetom, ki ga je ustvarila narodna fantazija, in to mešanje je odločilno za kesnejše delovanje Gogoljevo. Edino tej silni fantaziji, temu čudnemu spažanju predočeb moremo pripisati one naravne, ali zopet tako nenadne preobrate v njegovih povestih.
Gogolj je imel velik vpliv na daljnji razvoj ruske književnosti. Splošno ga zo-vejo očeta ruskega realizma. Če bi bil jadi-
koval nad življenjem, bi bil njegov literarni vpliv mnogo neznatnejši, a ker je na satiričen način opisoval življenje, je odločno vplival na ruski realizem.
Gogolj je bil bolj sanjar in pesnik, nego mislec, kar je tudi zakrivilo, da je v poznejših letih zapadel v verski m isti cizem, ki je porušil njegovo svežo ustvar-jajočo silo; bil je tudi bolj slabega telesnega zdravja ter ni našel v sebi več toliko moči, da bi dovršil drugi zvezek »Mrtvih duš«. V tem drugem zvezku je hotel orisati pozitivno stran ruskega življenja. Mučil se je leta in leta, da opiše to pozitivnost, ali ni mogel. Vedno je zopet zažgal, kar je napisal, ter naposled postal popolnoma abnormalen ter je umrl motnega duha, ne da bi bil dovršil svojo namero.
Danes so se na Ruskem od tedaj mnogo izpremenile razmere. Vkljub temu deluje Gogoljeva literarna pojava še danes ter bo delovala brez ozira na one društvene razmere, v katerih je vzrastla. Delovala bo ravno tako v Rusiji, kakor izven nje ravno zato, ker je bil Gogolj človek, ki je slikal žive, realne ljudi v vseh njihovih napakah. Takšna dela pa ne umirajo niti tedaj, ko izginejo one razmere, ki so jih poklicale v življenje. Tudi nam je treba Gogoljeve satire, mi potrebujemo ogledala, da se v njem vidimo, in da se ob pogledu našega bednega stanja streznemo. C. Golar.
Zakaj se prepiramo s klerikalci ?
Dr. Tavčar: Zatorej mi, dragi prijatelji, lahko verujete, da se s klerikalci ne prepiramo zavoljo vere, ampak zavoljo rečij, ki z vero nič opraviti nimajo. Moja naloga je, da Vam danes prav mirno in brez vsake jeze razložim, zakaj da se v deželi pravzaprav prepiramo. Prepir bo je začel z duhovščino, to je res, in tega nikakor ne tajim. Ali duhovščina, kakor je dandanes, ni več taka, kakor je bila nekdaj. Nekdaj smo ž njo prav lahko v miru in ljubezni živeli; dandanes pa to ni več mogoče. In zakaj ne? Zategadelj ne, ker se sedanja mlada duhovščina v vsako posvetno zadevo vtakne, pa ne samo, da se v vsako posvetno zadevo vtakne, ona hoče v deželi prav vse komandirati, predvsem pa Vas kmete! (Ploskanje.) Človek ima dušo in telo, za telo se drugače skrbi kot za dušo. Za to imajo skrbeti duhovniki, zatorej jim pra vimo, da so dušni pastirji. Za telo skrbeti so pa drugi poklicani, in mi, katerim pravijo naprednjaki, mislimo, da ni prav, če mlajša duhovščina sedaj hoče svoj poklic razširiti, in sicer tako, da hoče skrbeti ne samo za naše duše, temveč tudi za naša telesa.   (Klici:   Ni prav ne!)
Prepiramo   se   predvsem radi volitev.
Dr. Tavčar: Predvsem pravi duhovščina: vse volitve so naše! In tu se je takoj vnel prepir. Duhovščina pravi: v občinski zastop pridejo zgolj možje, ki so nam všeč; v cestne odbore samo možje, katere bomo mi določili, in sploh pri vseh volitvah sme naš kmet samo tiste voliti, kateri se mu s farovža naznanijo. Tu se je pričel prepir. Mi pravimo, vse te reči nimajo z vero ničesar opraviti, v občinskih o 1 borih se ne rešujejo cerkvene reči, še manj pa verske zadeve. Ravno tako ne v cestnih odborih, ker nima za cerkev in vero prav nič pomena, ali je kaka cesta posuta ali ne! (Ploskanje.) Duhovščina pa nasprotno trdi, da so vse volitve cerkvena zadeva in da se morajo povsod voliti zgolj »katoliški možje«! Če se pa prav sodi, smo v deželi tako rekoč samo katoliški možje! (Ploskanje.) Govornik dokazuje na to, da napredna stranka ki noče, da bi se duhovniki vtikali v vsake volitve, skrbi s tem pravzaprav za duhovnike same. »Ker se duhovniki kakor podrepne muhe vtikajo v vsako volitev, postali so najostudnejši agitatorji, ki zanemarjajo sveti svoj poklic, ki v občini druzega ne delajo, kakor da razširjajo sovraštvo, in ki se pri svojem agitacij-skem rogoviljenju privadijo pijači. Zategadelj v duhovskom stanu ni bilo nikdar toliko pijancev, kakor jih je dandanes? Možje, ali je to dobro za vero, ali je to koristno za duhovnike same?
Enoglasni odgovor: Ni dobro!
Dr. Tavčar: Iz tega pa brez težave sprevidite, ljubi možje, da napredna stranka s svojim nastopom brani pravzaprav vero in duhovnike — in sicer pred duhovniki samimi! (Viharno ploskanje.)
Prepiramo se radi načina agitacije.
Govornik pripozna duhovniku kakor vsakemu drugemu davkoplačevalcu politične pravice. Duhovnik se sme v mejah, ki so stavljene vsakemu drugemu držav ljanu, poslužiti teh pravic. Ne sme pa v agitacijo vleči skrivnosti naše svete vere, ne sv. Rešnjega telesa, ne prižnice, ne spovednice!
Dr. Tavčar: Vse to so grozna sredstva pri agitaciji! Če se pa enkrat obrabijo, kaj pa potem? In kaj si naj priprosti narod misli, če se izpostavlja sv. Rešnje telo na ljubo človeku, kakor je Vencajz, ki se je še ravnokar v družbi kopal v zelenih valovih zelene Save ? če Vencajz propade, ljudstvo ne bo reklo: Vencajz je propadel; pač pa bo reklo: sveto Rešnje telo je propadlo, ki se je izpostavljalo za tacega človeka! (Burno ploskanje.) Ali je kaj tacega koristno naši katoliški veri? (Klici: Ne! ne!) Božja zapoved velja: Ne imenuj nemarno božjega imena! Pri nas je pa n i v o 1 i t ve, d a bi se vsled nje dan ža dnevom po nemarnem ne imenovalo božjega imena! (Ploskanje.) Ali ne branimo vere, če se proti temu postavljamo ? (Klici: Gotovo!)
Prepiramo se radi gospodarske
organizacije.
Dr. Tavčar omenja pred vsem, da napredna stranka  ni bila   nikdar proti pametni gospodarski organizaciji. Imela ju tako organizacijO že dosti prej, nego pa katoliška stranka, ki je posojilnice, mlekarnice i. t. d. vstanavljala po naših vzorcih. Za kmeta pa ni posebno koristno, če se mu prilika zadolženja takorekoč v hišo  nosi.   Tudi je  škodljivo, pretirana pričakovanja od gospodarske organizaoije med ljudstvo zanašati. Če se še tako orga-nizujemo, ne bode pšenioa nikdar nosila po tri  klasove, kakor nekdaj  v Egiptu. Naša gospodarska organizacija mora biti pametna, neprenaglena in na vse strani dobro premišljena. Proti klerikalni gospodarski organizaciji pa smo bili pred vsem zategadelj, ker je bila prenaglena, malo premišljena in nezdrava, ker so jo vodili politični   nagibi.   V  življenje  se je največkrat klicala zgolj iz vzroka, da bi se spravil politični nasprotnik na beraško palico. (Res je!) Posebno je napredna stranka proti konsumom na kmetih, v katerih se toči vino in žganje, in kateri so pod vodstvom duhovnikov prave učilnice pijančevanja. (Ploskanje.) Napredna stranka je pa tudi proti temu, da bi duhovščina vodila gospodarsko organizacijo. Za kaj takega nima poklica, in ne zmožnosti.    Tudi   mora   na ljudstvo čudno vplivati, če vidi, kako roka, ki je zjutraj vzdigovala telo   našega   Gospoda Jezusa Kristusa,   med   dnevom meri blago na vatle, ali pa prodaja dekletom zidane rute. (Viharno ploskanje.) V konsumih pride duhovnik v dotiko s ženskami, na kar nastanejo govorice, ki niso dobre niti za vero niti za duhovnika. Na Kranjskem je sedaj mnogo narobe sveta: tisto, kar je Kristus s tempeljna podil, pođe naši du< hovniki dandanes nazaj v Gospodov tempelj. (Ploskanje.) Govornik opozarja  na to, da katoliška gospodarska organizacija  že poka  in dokaže na posameznih žalostnih izgledih,  da se že marsikje podira, če bi se podrla, imelo bo to najslabše posledice za verO in duhovščino, katera se je z omenjeno organizacijo pretesno zvezala!
Prelat, ki krade miljone.
Dr. Tavčar: Da sprevidite, ljubi prijatelji, kako prav imam v tem oziru, vam lahko služim z izgledom, ki ravno sedaj obrača pozornost celega sveta nase. Kar je v Ljubljani »Ljudska posojilnica«, to je v Pragi posojilnica svetega Vaclava. Ljudski posojilnici stoji na čelu dr. Šu-steršič, ki je napol duhovnik, sv. Vaclava posojilnici na čelu pa je stal pobožni in za vse katoliško prevneti prelat Drozd. Kakor Šusteršič, obvil je tudi prelat Drozd svojo posojilnico z vero, samo da je lovil priprosto ljudstvo, ki mu je svoje žulje, vinar za vinarjem znosilo v posojilnico sv. Vaclava! (Čujte! Čujte!) Na z u na j je ta prelat prirejal romanja v Rim do svetega očeta, ravno tako, kakor prireja dr. Šusteršič romanja na sv. Goro. (Smeh.) Na znotraj pa je imel omenjeni prelat in somišljenik dr. Šusteršiča svoje babnice, s katerimi je živel v divjem zakonu, in katerim je zidal hiše po Pragi. Da je pa mogel vse to početi, je že dvajset let neprestano kradel in pustil druge krasti pri praški »Ljudski posojilnici«, to je pri posojilnici sv. Vaclava. Revizija, ki seje ravno te dni dognala, pa je izkazala, da je pobožni prelatssvojo sodrgo pri omenjeni posojilnici v teku dvajsetih let nakradel več nego tri miljone! (Velikanska senzacija!) Pregelj iz Cola: če je to resnično, je pa res žalostno!
Navzoči duhovnik: Kaj pa »Lan-derbank« ? Dr. Tavčar: Res je, tudi pri Landerbanki so se miljoni kradli, ali tu je kradel Žid židu. Židje kaj takega lahko preneso, če pa ne bi prenesli, se mi katoličani tudi ne bomo jokali! (Ploskanje.) Vse drugače pa je, če se miljoni kradejo pri posojilnici sv. Vaclava, ali če bi se kradli pri Ljudski posojilnici v Ljubljani. Tu je skupaj znosen denar najrevnejšega ljudstva, tu so skupaj z nošeni tudi tisti krajcarji, ki so jih pošteni duhovniki težko prislužili, da bi si vstanovili poboljšek za
stare dni. (Cujte!) In če bi bil mladi duhovnik, ki tu pred mano stoji, te dni v Pragi, ter bi bil prišel slučajno na dvorišče posojilnice sv. Vaclava, opazil bi bil med gnečo obilo duhovnikov z dežele, ki so krčevito stiskali svojo vložno knjižico, ter glasno kleli prelata, kateri jih je brezsrčno okradel za priboljšek starih let! (Ploskanje.) Ker nočemo, da bi bili naši duhovniki to, kar je bil na Češkem prelat Drozd, smo proti temu, da se vtika duhovščina v gospodarsko organizacijo. S tem pa branimo vero in duhovnike same! (Viharno ploskanje.)
Prepiramo se radi splošne volilne pravice.
Govornik dokazuje, da je dr. Šuster šič s svojo stranko najmanj poklican, hli-niti se za splošno volilno pravico. Kakor je danes volilna pravica urejena, ni pravično, ne bilo bi pa pravično, če bi se uredila tako, kakor zahteva dr. Susteršič. Sedaj so delavci brez pravice. Tu je treba iskati pametne srednje steze. Ako se bode od pametne strani, a ne od takih kričačev, kakor so dr. Susteršič in njega tovariši, stavila zahteva radi primernega invsem stanovom pravičnega razširjenja volilne pravice, potem bo naša n a pr e d n a s t r a n k a p r v a, ki Be bode podala v ogenj za to razširjanje. Nastopila bo odkritosrčno in brez Šusteršičevega hinavstva. (Živahno ploskanje!)
Prepiramo se radi obstrukcije.
Dr. Tavčar razloži sedaj, kaj je ob-strukcija, kako je nastala v deželnem zboru, in kake sadove rodi in jih bo posebno kmetovalcem še rodila. Pojasnuje, kake razmere bi nastale, če bi kdo prišel delat obstrukcijo v občinskem zastopu. Cela občina bi rekla: to je neumnost! In ravno tako pravi sedaj cela dežela, da je Šuster-šičeva obstrukcija neumnost! (Ploskanje.) Rudolf mlajši: Mi nočemo knofa! Dr. Tavčar-: Ta mladenič nekaj jeclja, kar so mu drugi v ušesca vpihnili. Če hočete imeti prazne mošnje, meni prav! Ali vaša predpustna obstrukcija vas bo dovedla do tje, da ne dobite ne groša, pa tudi knofa ne, ki je potreben posebno človeku, kateremu hlače čez koleno vha-jajo! (Smeh in ploskanje!)
Iz vsega tega, ljubi prijatelji, pa bo-dete, ker ste pametni in prebrisani možje, brez vsake težave razvideli, da se mi naprednjaki s svojimi »katoliškimi« nasprotniki ne prepiramo radi vere, pač paradi pameti. V tem prepiru pa je pamet na naši strani, in to je, kar sem vam hotel povedati. (Dolgotrajno in živahno ploskanje.) Čuk prifrči na oder-Ko vpraša nato predsednik, če želi kdo besede, izlušči se iz klerikalne tolpice dolg in suh možiček, s staroverskim dežnikom pod pazduho. Ta dežnik vrže na oder, potem pa še sam spleza h govorniški mizi. Izvleče umazan, popisan papir iz svojega »lajbelca«, pa prične nekaj brati in stokati.
»Splošna volilna pravica«, prične, »je moč ljudstva«.
Nekdo izmed občinstva: »Zakaj ?« Govornik: Tega pa ne vem! (Smeh.) Potem čita dalje, da ni prav, če se daje za gledališče 12000 K iz kmetskih žuljev in ni prav, če so napredni poslanci glasovali za davek na vozne listke.
Dr. Tavčar: Dajte mi papir, da vam po vrsti odgovarjam. Sicer pa še ne vem, kdo ste?
Glasovi: Čuk je s Podgriže. Dr. Tavčar: Se mi je zdelo, da je nekaj griže vmes! Torej dajte mi papir.
Čuk: Ga ne dam! In res spravi oblastno ta papir v svojo malho, ter se izgubi med občinstvom. Pa jo kmalu nazaj pripiha ter vsklikne: »Ježeš, marelo sem pozabil!« Gospod predsednik mu jo da, na kar po tolažen odide.
Dr. Tavčar pojasni nato, da mesta in industrijalna podjetja dosti več deželnih naklad plačajo, nego kmetske občine, d a pa dobe mesta dosti manj podpore, nego omenjene občine. »Pustite nam že enkrat pri miru to revno gledališče, mi vam ne zavidamo vaših cest, vaših vodnjakov in vodovodov, privoščite nam tudi vi borno gledališče! To čukanje je že preneumno, posebno če se pomisli, da se deželna podpora vsaj deloma pokrije z najemnino za lože!« (Pritrjevanje.)
čuk: Kmet vse redi!
Dr. Tavčar: Prav imate, prijatelj, čuk! Kmet živi mesta, on sam pa živi od mest. Jeden od druzega sta odvisna, jeden sta na druzega nakazana. Ravno zategadelj delamo mi neprestano na to, da vladata mir in ljubezen med kmetom in meščanom, med tem, ko dela katoliška stranka neprestano na to, da bi se med kmetom in meščanom napravil globok prepad. In to je sramotno! (Ploskanje.) Kar pa se tiče davka na vozne liste, pridobila ga je vlada od svoje večine v državni zbornici. Za ta davek je glasovalo tudi obilo katoliških mož, posebno so tudi škofje in prelati v gosposki zbornici glasovali za omenjeni davek. Do teh škofov in prelatov naj se obrne gospod Čuk, ker sem prepričan, da njegovega pisma prav težko pričakujejo! (Smeh.)
Kaplan Nevesekdo.
Sedaj prileze na oder mlad in slaboten kaplan s Črnega vrha. Dasi je v dvorani vroče, kakor v peči, zavit je gospod v dolg havelok, pod katerim se je brez dvojbe topil, kakor se topi cuker v vodi.
Dr. Tavčar: Kako se piše ta gospod f
Predsednik: Ne vem, na Črni vrh je ravnokar prišel.
Dr. Tavčar: Recimo torej, da je to kaplan Nevesekdo! (Smeh)
Gospod prične čitati nekaj, kar je imel na listku zapisano. Čita slabo, v odstavkih, in pot groze se mu prikazuje v debelih kapljah na čelu. Zares usmiljenja vredna prikazen. Najprej pregreje tisti že tolikokrat prežvekani »izvržek človeštva«.
Dr. Tavčar: Pustite nas vendar s to kašo že enkrat v miru! To se je zgodilo pred dvajsetimi leti! Radi tega smo že tolikokrat grevengo obudili; v tem pogledu smo se že korenito spokorili! Veselite se že vendar enkrat nad spokorjenim grešnikom, mesto da se ž njega norčujete! (Smeh in pritrjevanje.)
Kaplan hoče nato dokazati, da ima duhovnik pravico vtikati se v potitiko, ker davek plačuje! Tudi je pri nas vera v nevarnosti.
Sedemdesetletni posestnik s Cola: Res je, vera je v nevarnosti — ker je duhovniki premalo imajo! (Pritrjevanje.)
Kaplan: Vero je treba ljubiti!
Omenjeni posestnik s Cola: Mi ljubimo vero in duhovnike — samo dobri morajo biti in vero morajo imeti! S tem, kar pa sedaj počenjate, podirate samo cerkev. (Pritrjevanje.)
Kaplan: Dobre poslance moramo imeti, če hočemo imeti dobre zakone.
Zupan Rovan s Cola: Pokažite mi samo jedno postavo, katero je deželni zbor zadnjih deset let sklenil in katera je slaba in proti veri!
Kaplan: Dobre poslance moramo imeti in dobre postave.
Župan s Cola: Na dan s postavo! Dokler je ne pove, ne bo naprej govoril! (Pritrjevanje!)
Kaplan odpira usta kakor žejen kos! Zakona pa ne more navesti, ker ga ni! Nato očita dr. Tavčarju izraz, »da so cerkve znak našega suženstva!«
Dr. Tavčar: Tu je treba tudi nekaj pojasnila. Ko sem v Ložu govoril o cerkvah na naših gričih, mislil sem si, da bi ravno tako služile božji časti, če bi se bile zidale v ravnini. Samo ceneje bi bile! S tem sem hotel le izreči, da ima tudi današnja duhovščina v tem pogledu našega kmeta za nekakega sužnja, ker dostikrat cerkvene potrebščine brezpametno podraži, ko bi se lahko ceneje izvršile! (Klici: Tako je!)
Ko je še gospod vitez Premerstein spregovoril nekaj krepkih besed, s katerimi je kmete k slogi in edinosti navduševal, se je razprava zaključila.
Predsednik: Predlaga se sedaj sledeča resolucija:
Volilci, zbrani na shodu v Črnem vrhu dne 12. oktobra t. 1. enoglasno ogorčeno protestujejo proti postopanju poslancev katoliško-narodne stranke v deželnem zboru kranjskem, obsojajo kmetu škodljivo obstrukcijo ter izrekajo omenjenim poslancem popolno nezaupanje. Nasprotno pa izrekajo popolnozaupanje poslancem narodna-napredne stranke.
(Viharni pritrjeval ni klici!)
Dalje v prilogi.
slikala in Aleksander Humboldt je v isti starosti Se marljivo delal na znanstvenem polju in Verdi je bil že 80 let star, ko je zložil svojo zadnjo opero.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 14 oktobra.
— „Slovenčevi" lažnivci pri delfil Ta umazana gospoda je staknila kost, na kateri sedaj gloda kakor lačen pes na verigi. Pa so si zopet polomili svoje redke zobe, ker imajo lažnivci včasih smolo. Dr. Tavčar je pred kratkim v Rudolfovem zagovarjal pred porotno sodnijo nekega Franceta Fovha iz Srednje vasi pri Mirni Peči. Ravno tedaj zagovarjal je tudi znanega Fran-čiča. Ker nista imela denarja, podpisala sta zadolžnici, in sicer Povh za 600 K, Frančič pa za 1400 K. Obema pa se je povedalo, da pomenjati ti svoti le najvišja zneska, katera bi vtegnil ekspenzar, če bi se stvar ne dognala pri porotni razpravi, morebiti doseči. Obema je dr. Tavčar obljubil, da se izvrši točen obračun takoj, kadar bo kazenska zadeva vsako-katerega izmed njiju rešena. Povh je bil oproščen, in ko je sodba pravomoćna postala, napravil mu je dr. Tavčar končni obračun, po katerem dolžuje Povh vsega skupaj 160 gld. V tem znesku je obseženo zagovarjanje, in vse, kar je bilo pred zagovorom potrebno. Povh je bil z računom zadovoljen ter ga je ravno danes poplačal. Kdor pozna razmere, mora pripoznati, da račun ni pretiran. Prašajte klerikalca iz Mirne, ki je nekomu rebra polomil, in katerega je dr. Šusteršič pred navadnim senatom v Novem mestu zagovarjal, prašajte tega moža, ki se sedaj nahaja v „kiši pokore" okrož. sodišča novomeškega, koliko mu je Šusteršič računil za zagovor! — Frančič je podpisal zadolžnico za 1400 K. Povedalo pa se mu je tačas, da se ho vršil končni obračun, in da bode plačal samo tisto, kar bo ta račun izkazal. Radi zagovora odpeljal se je dr. Tavčar dne 2. septembra t. 1. zvečer v Ru-dolfovo ter se povrnil v Ljubljano v nedeljo, dne 7. septembra. Izvzemši četrtka je imel vse te dni s Frančičem posla. Frančič je bil obsojen, zategadelj zadeva še ni pravomoćno rešena. Proti obsodbi se je vložila obširna ničnostna pritožba, in pripravil se je tudi materijal za obnovo kazenskega postopanja. Radi tega bo moral dr. Tavčar še parkrat v Novo mesto. Vse to gre na račun prvotne zadolžnice, na ta račun bode šla tudi eventualna razprav a na D u n a j u ! Da vsi ti koraki končno tudi 700 gld. lahko pogoltnejo, mora vsak objektiven odvetnik pripoznati. Dr. Tavčar poslal je „Slovencu" popravek, naj ga že priobči ali ne. Sedaj so gospodje imformirani; od slej naj so previdni. Če bode „Slovenec" še kdaj pisal, da je dr. Tavčar za tri dni računal 1400 K — šla bodeta Rakovec in Lampe brez pardona pred porotnike. Pozor torej, nezakonček iz proštove hiše!
— Pride gotovo! Neki kaplan, ali pa morda gospod dekan sam, pisal je „Slovencu", da Trnovčani pri Ilirski Bistrici težko pričakujejo, da bi dr. Tavčar tudi tja prišel. Se bo zgodilo! Dela se že namreč na to, da se ondotni naprednjaki nekaj bolj ojačijo! Potem pa se shod zanesljivo skliče, naj ga že dekan Kržišnik razžene, ali ne. Če ga razžene, bo to dokaz, da se dekan boji dr. Tavčarjevih argumentov, ali se pa boji govoriti s dr. Tavčarjem, s kojim je bil časih bolj znan, kakor danes. Potrpite torej, gospodje v trnovskem farovžu: dr. Tavčar pride!
— Preganjalci sv. pisma. Slovenski katoliški duhovniki so sicer že izdali obilo »špehov« in fabricirajo vsakovrstne molitvenike kar na debelo — ali ljudske izdaje sv. pisma nečejo in nečejo izdati. Ne vemo, če je duhovnikom še prepovedano čitati sveto pismo — dejstvo pa je, da je našemu ljudstvu sv. pismo nepristopno in da je duhovnikov silno strah, da bi se ljudstvo s sv. pismom seznanilo. Kakšen je strah, je spoznati iz dejstva, da duhovniki uprav silovito preganjajo nekega kolporterja, ki z oblastvenim dovoljenjem prodaja slovenski prevod sv. pisma nove zaveze. Ta prevod je po grškem izvirniku napravil veleodličen slovenski pisatelj, iz dala pa ga je angleška biblijska družba, a duhovniki lažejo s prižnice, da je to pokvarjeno sv. pismo itd. itd. Ko bi bila ta izdaja pokvarjena, bi je ne ra-
bili v mariborskem lemeoatu. Vse vpitje prihaja le od tod, ker je duhovnike strah, da bi ljudje izvedeli, kaj je Kristus govoril, in po Kristusovih besedah začeli soditi besede in dejanja tistih ljudi, ki se izdajajo za njegove namestnike. Omenjenega kolporterja so preganjali duhovniki v Zagorju, v Št. Lambertu bi ga bili po duhovniku nahujskani kmetje skoro ubili, na Jesenicah pa je župnik Šinkovec s prižnice rjul, dt kdor bere to sv. pismo, bo iz cerkve izobčen in da je čitanje tega sv. pisma tak greh, da ga more le papež odpraviti. Ščuval je ljudi k silovitosti in jih poživljal, naj kolporterja, ki ima oblastveno dovo ljenje, naznanijo fajmoštru ali žandarjem, če se kje prikaže. To psovanje župnika Šinkovca kaže, koliko vzrokov morajo klerikalci imeti, da seboje Kristusovih besed. Prav zato pa svetujemo, naj ljudje le kupijo to knjižico in naj jo le marljivo čitajo.
— Škandalozen švindel. Že nekaj let straši po Koroškem kot nemški klerikalec dunajski advokat dr. Pupovac. Ta mož je tako nesramen, da je poslal slovenski občini Škofi če hektogratiran poziv, naj ga izvoli za častnega občana. V tem pozivu sicer priznava dr. Pupovac, da ga v tej občini nihče ne pozna, da nima za občino ni kak i h zaslug, da pa pride morda kmalu v položaj občini kaj koristiti. To je že vrhunec nesramnosti. Obč. odbor, ki ima kaj časti v sebi, bi tako pismo vrgel pod klop. V Skoficah pa niso tako storili, ker je župnik Singer drugače ukazal. 7. t. m. je imel obč. odbor sejo in na dnevnem redu je bila volitev dveh častnih članov, bivšega župnika, vik arij a Podgorca in — nemškega klerikalca dr. Pupovca z Dunaja. Ta predloga je zagovarjal župnik Singer, ki ni član obč. odbora in katerega so potem tudi od seje spodili. In kako je svoj predlog zagovarjal! Rekel je, da je vikarij Podgorec zaslužil častno občanstvo, ker je občini posodil 50 gld., nemški advokat dr. Pupovac pa da sicer nima nobenih zaslug za občino, a voli naj se ga, ker to želi in ker bo, če pride kdaj v drž. zbor, občini morda kaj koristil. Konec je bil, da so vsi trije predlaganci dobili častno občaustvo. Omenili smo ta škandal, ker dobro ilustruje slov. narodno politiko na Koroškem.
— Idila iz farovža. Pred kratkim se je v Podkloštrn na Koroškem vršila sodna obravnava, ki je zopet posvetila v razmerje mej fajmoštri in njihovimi kuhai-icami. Gospod Sakelšek, župnik v Spodnji Zilski dolini, je pred 11 leti vzel v farovž zalo dekle kot kuharico. Dokler je bila sveža in mlada, jo je rad imel in „ živela sta kakor mož in žena". Po preteku 11 let se je pa župnik naveličal svoje kuharice in jo nekega lepega dne spodil iz službe, mesto nje pa je vzel mlado dekle iz Kranjske ter živi sedaj s to kakor mož in žena. Mej prešnjo in mej sedanjo kuharico je pred kratkim prišlo do prepira in pretepa, kar je dalo povod, da se je župnikovo umazano perilo pralo pred sodnijo. Konec je bil, da je bila nova kuharica obsojena na pet dni zapora. Stvar pa tega božjega namestnika čisto nič ne ženira in ima slej kakor prej v farovžu svojo mlado kuharico.
— Repertoire slovenskega gledališča. Danes se igra prvič v sezoni »Vzgojitelj Lanove c«; v petek se vprizori Finžgarjev »Divji love c«, v nedeljo se p&novi bajka »P e-p e 1 k a«. Prihodnji teden bo opera »P r o-dana nevest a«.
— V hiralnici se nahaja poslopje za umobolne. V tej umobolnici pretepali so 1. oktobra zvečer ob sjiQ. nekega ubogega bolnika tako, da so se klici po pomoči daleč razlegali. Tej hiši nasproti, pri šoli, je stalo veliko ljudi in poslušalo grozovitno obupno upitje in tuljenje ubogega umobolnoga. Ali ni pomoči nikjer, da se takemu strašnemu ravnanju pri usmiljenkah (!) naredi konec?
— Deželni odbor je oddal dobavo oprave za novo deželnozborsko dvorano dobro znani tvrdki Naglasovi v Ljubljani.
— Slikanje dvorane v deželnem dvorcu. Včeraj dopoldne se je odkril strop, ki kaže prav okusno slikanje. Slikarska dela bodo do 15. novembra iz vršena. V justični palači se slika zadnja razpravna dvorana. Dela izvršuje tvrdka Winter & Richter z Dunaja.
— Kneippovo zdravilišče. „Slovenski Narod" je niinoli teden poročal, da priobčuje naš rojak, urednik „Kneipp-Blatteru v Worishofenu, g. J. Okić, v imenovanem listu prijave, naj bi se tako zdravilišče v velikem obsegu ustanovilo kje na Slovenskem ali Hrvatskem. Z veseljem smo Čitah, da je med dotičnimi kraji tudi Ilirska Bistrica imeuovana. Pa saj ga v resnici ne najdeš kmalu kraja, ki bi ga bila narava tako bogato obdarila z izvrstno mrzlo vodo, kakor je ravno Bistrica. Vas Bistrica leži 320 m. nad morjem v mali votlini, na železniški progi Št. Peter-Reka. Od postaje dospeš v 10 minutah v prijazno Bistrico. Nje mična zunanjost se mora vsakemu takoj prikupiti. Ni čuda, da prihaja vsako poletje mnogo tujcev, največ Rečanov in Tržačanov, tjakaj na „zrak". Bistrica ima 122 hiš in okoli 800 prebivalcev. Razen lesne trgovine je tukaj tudi industrija močno razvita. V vasi se nahajajo mnogobrojne žage in mlini in nekaj tovarn, katere prav dobro uspevajo. V zadnjih desetletjih se je Bistrica mnogo predrugačila in je skoraj bolj trgu nego vasi podobna. Tu je sedež okrajne sodr'je, davkarije, c. kr. poštnega in brzojavnega urada itd. Bistrica je preskrbljena z vsemi bolj potrebnimi modernimi napravami in je za „Kneip-povo zdravilišče", kakor nalašč ustvarjena. Tik nad Bistrico izvira potok „Bistrica" in kaj mično je videti nebroj koles, vrtečih se v kristalni vodi. Razen izvirka „Bistrice" nahajajo se tu še drugi, največji med njimi v „Šuški rebri" in ra\no ta kraj bil bi zelo pripravljen za kopališče. Tako romantičnega kraja na Notranjskem ne dobiš! Glavnemu pogoju: „dovolj mrzle vode", je tukaj popolnoma ugodeno. Nič manj kakor iz 12 raznih duplin ti drvi peneča se voda nasproti. Tudi za izlete, sosebno za turiste je tukaj preskrbljeno. Takoj nad izvirom Bistrice stoji razvalina grajščine Bistriške, katera se je pred kakimi 150 leti podrla. Po smrti bistriških vitezov, je bila grajščina last Celjskih grofov. Zadnji bistriški vitez Alochus je bil v bitki leta 1291. zavratno umorjen. Prav lepo sprehajališče je tudi proti „Kozleku", na sv. Ahac (801 m visok) na „Gradišče" (633 m visok) sosebno pa na „Stražico" (721 m nad morjem) ki je popolnoma vsa obrasla z borovjem in smrekami. Za Kneip-povce bi bil sem vabljiv sprehod. Na zadnjih dveh hribih se nahajajo podrtine iz Rimske ali Keltske dobe. Med tema dvema hriboma je baje tekla cesta v mesto Metulum. Za večje izlete je kaj pripraven bistriški gozd. Trdno sem uverjen, da, ako nas g. J. Okić obišče, se mu bode naš kraj, sosebno pa nenadomestna bistriška voda tako prikupila, da bodemo v kratkih letih imeli v Bistrici veliko moderno „Kneippovo zdravilišče". Ako ima Gorenjska svoj Bled in druga zdravilišča, Dolenjska Toplice, zakaj ne bi Notranjska imela svojega zdravilišča, sosebno ker imamo tu glavni pogoj za Kneippovce — nenado-mestno zdravo in mrzlo vodo. A. L.
— Deželnozborske volitve na Štajerskem. Dr. Rosi na se je odpovedal kandidaturi za deželni zbor ter to naznanil mariborskemu političnemu dru štvu. Za ljutomerski okraj se postavi naj brže kmečki kandidat.
— Županska volitev v Celju. Županom v Celju je izvoljen najstrastnejši hujskač proti Slovencem, trgovec Julij Rakusch, organizator in pokrovitelj vseh protislovenskih izgredov, podžupa nom pa zdravnik dr. Jesenko. Tako Rakusch kakor Jesenko nista samo po imenih nego tudi po rojstvu Slovenca, a že star pregovor pravi, da je poturica vedno hujši od Turka.
— Morilci kaplana Mikliča so bili predvčerajšnjim sojeni v Mariboru. Bili so to komaj 201etni kmečki fantje Franc Lepej, Matija Skabiš, Štefan Sima-stur in Janez Kosirnik. Kateri je zagnal kaplanu usodni kamen v glavo, se ni dalo dognati. Dobili so po eno in dve leti ječe.
— Iz Mozirja se nam piše: Dne 18. in 19. t. m. se priredi v tukajšnji šoli razstava tistih sadnih plemen, katera se za naše kraje najbolj priporočajo in imajo zlasti v sadni kupčiji največjo veljavo in najvišjo ceno. Vsi tisti, kateri se za napredek tako važnega sadjarstva zanimajo, imajo torej kaj ugodno priliko se seznaniti z najboljšimi sadnimi vrstami in se torej vabijo, da si to razstavo ogledajo. Zlasti se na to opozorijo vsi tisti, kateri pridejo na dan Sv. Lukeža v Mozirje na sejm. Med razstavo bodo tudi poučni govori' o umnem sadjarstvu.   Končno še pa
posebno povdarjamo, da je sadje letos tukaj prav obilno obrodilo in da je tudi že vse in to po prav dobri ceni prodano. To bi pač naj naše kmetovalce vspodbu-dilo, da se z največjo vnemo poprimejo umnega sadjarstva.
— V Gorici bodo začele preskušnje za vsposobljenje za ljudske in meščanske šole 4. novembra t 1. ob 8. uri zjutraj. Prošnje se morajo predložiti dotični iz-praševalni komisiji najkasneje do 20. t. m.
— Domača iznajdba. G. Jakob Šivi c iz Škofjeloke je izumil posebno vrsto avtomatičnih kaset za shranjevanje cigaret in je svojo iznajdbo dal patentirati.
— Dve osebi obstrelil. Danes ponoči ob :V412 je dosedaj neznan Človek pri razstavnicah v Lattermanovem drevoredu streljal iz puške in zadel hlapca Friderika Holzerja in Avgusta Kresela, ki sta spala v razstavnici J. Stalnika. Holzer je dobil 3 krogljice v desno roko, 3 v prsi, 2 v vrat in jedno v glavo, Kresel pa je bil postrani zadet v obraz. Policijski stražnik Orešar, ki je bil na Blei\veisovi cesti in je^slišal strel, je tekel na lice mesta, a ni nikogar več našel tamkaj. Ranjena hlapca so pripeljali na magistrat, kjer jima je policijski zdravnik dr. Illner odstranil nekatere krogljice, potem pa odredil, da se Holzer odda v bolnico. Le-ta se je na magistratu vsled bolečin zgrudil na tla. Kakor se je poizvedelo, stal je pri rastavnici, kjer sta spala Holzer in Kresel, voz Marije Humer, pod katerim sta ležala dva velika, nepriklenjena psa. Stražnik je slišal psa v kritičnem času lajati, a ko je počil strel, sta vtihnila, vsled česar sc domneva, da je strel bil namenjen psom. Strel je bil jako močan in je plahta pri razstavnici vsa razstreljena. V deskah so se dobile krogljice, pa tudi drobni kosci svinca, iz česar sledi, da je strel zadel iz lovske puške in da je streljal lovec. Policija je tudi že ponoči dognala, da sta se dva lovca ob 12. uri odpeljala z gorenjskim vlakom na lov in da sta vstopila v vlak na kolodvoru v Spod. SiŠki, kamor je bila njima od doma najbližja pot skozi Lattermanov drevored.
— V stanovanju napadla je včeraj popoldne brezposelna delavka Ana Potočnik, stanujoča v Cerkvenih ulicah št 21, delavko Mihaelo Kozino, stanujočo ravnetnm Napadla jo je zaradi tega, ker je mislila, da je ona izdala policaju, da skriva v svojem stanovanju sina, kateremu je prepovedano bivanje v Ljubljani.   Ano Potočnik je policija aretovala.
— Tatvina. Martinu Siberniku, delavcu v Zupančičbvi opekarni, je bilo iz stanovanja na Opekarski cesti št. 25 vkradena srebrna ura z verižico. Na krovu sta bili vrezani dve črki. Ura je visela v nezaklenjeni omari in je bila vredna 28 kron.
— Aretovanec s eilindrom.
Policija je danes zjutraj aretovala znanega »doktorja« Alberta Kordescha, ki je sedaj že. nekaj dni pohajkoval po Ljubljani s cilindrom na glavi. Zavdinjal se je bil pri tiskarju g. Ant. Kleinu za tiskarja in dobil tudi nekaj predujema, toda dela ni nastopil.
— S kopitom v obraz je udaril
dne 12. t. m. na cesti konj 91etno deklico Jožefo Miklavčičevo, kajžarjevo hči iz L:ke, občina Orehovec v novomeškem okraju. Deklica ima nos in čeljusti razbiti. Pripeljali so jo v bolnico.
— Zavoji tobaka na cesti. Včeraj popoludne so pri uvozu na Ran-zingerjevo dvorišče popadali zavoji s tobakom na cesto, vsled česar je bil za nekaj minut ustavljen promet na električni železnici.
— Krava ukradena. V noči od 12. na 13. t. m. je neznan tat ukradel Jerneju Sitarju na Beržanu, občina Zgornja Šiška, sivo kravo, vredno 108 K.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 105 oseb.
— Najdene in zgubljene reči. Sprevodnik Ivan Laknar Poljanska cesta št. 60 je našel danes zjutraj na Poljanski cesti denarnico z majhno svoto denarja. — Na poti od Mestnega trga do Starega trga št. 34 je bil zgubljen zlat za 20 kron.
* Najnovejše novice. Židovski regiment se je ustanovil v New-Yorku.— Tepena grofica. Gofica Dolores Gyenty-affy-Taxis je tožila pred dunajskim okrajnim sodiščem ženo ključavničarja Bartoša, ki jo je na ulici klofutala in pretepala s pasjim bičem. Grofica je zapeljala ključavničarja ter
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 236, dn6 14. oktobra 1902.
Predsednik odredi glasovanje. Ogromna večina vzdigne roke za njo.
Predsednik: Da nebo dvoma, naj dvignejo tisti roko, ki so proti resoluciji. Dvigne se celih dvanajst rok. Mnogo smeha je provzročilo, ko smo nekatere klerikaloe zasačili, da so kar obe roki vzdignili!
Predsednik: Resolucija je torej sprejeta. (Burno ploskanje. Živio-klici!)
Ko se je predsednik med navdušenim pritrjevanjem zahvalil še glavnemu govorniku za njegov današnji trud in posebno za težavni pot pri najslabšem vremenu (Klici: Na sveti gori imajo ravno tako vreme!) zaključi prelepi in prepomenljivi shod.
Dostavlja se še, da smo pozneje izvedeli, da se gospod kaplan piše za Tom-lja, in da je od živio-klicev grmela cela vas, ko se je zvečer dr. Ivan Tavčar odpeljal! _
Milijonska defravdaoija v Pragi.
Čedalje čednejše reči prihajajo na dan glede velikanskega ropanja v klerikalni posojilnici sv. Vaclava. Tako nesramno, kakor v tem duhovniškem zavodu, se pač še nikdar ni kradlo.
Izkazalo se je, da pobožni gospodje niso le kradli vsak na svojo pest, kolikor so mogli, ampak da so, kakor pričajo konfiscirana pisma, kradli dogovorno invsporazumljenju. Roko v roki so si polnili žepe, a revizije, ki so se vršile, vsled tega seveda niso ničesar izkazale. Revizije so bile zgol formalne; nekateri revizorji si niti upali niso pokazati kako nezaupanje do prelata in voditelja klerikalne stranke Drozda, nekateri revizorji pa so bili ali člani komplota in so sami kradli ali pa so jih tatinski prelat in njegovi sokrivci podkupili. Tega prepričanja je praška policija.
Vse kaže, da je ukradena svota št-veliko večja, kakor se je vedelo do nedelje. Sedaj se namreč preiskuje, kako je s hipotekarnimi posojili. Sumljivo je že to, da je izredno mnogo denarja naloženega na posestvih in nekaj slučajev je že znanih, da je posojilnica in tabu -lirana na tacih mestih, da svojega denarja nikdar ne dobi. Seveda se je tudi v teh slučajih goljufalo; prelat Drozd in njegovi kumpani so dali denar, ker so potem ta denar z dotičnim prosilcem delili.
Koliko znaša cela  ukradena svota, se izve šele čez nekaj tednov, ko bo pre iskano, kako je  s hipotekarnimi posojili in koliko nič vrednih menic je posojilnica vzela.
Prelatu Drozdu pa niti to ni zado štovalo, kar je nakradel v posojilnici, kajti jemal je tudi od posojilničnih uradnikov darila in tudi od kmetov, ki so v posojilnici dobivali posojila, je zahteval in dobival »napitnin e.«
Kam je ta božji namestnik razmetal toliko denarja?
Največ ga je zapravil. Živel je, kakor kak kralj in povprek so izpili v njegovi hiši na dan do Šest steklenic šampanjca. Že to velja na leto kakih 16000 kron Otroci so ga veliko veljali. Njegov najstarejši sin, ki je zdaj prostovoljec na Dunaju, je lahkoživec prye vrste, prav kakor njegov duhovniški oče. Silne svote je prelat Drozd tudi zapravil z malovred-nimi ženskami. Hišna oprava tega božjega služabnika je dragocenejša, kakor hišna oprava češkega namestnika.
»P r a v o L i d u« prijavlja obširno poročilo o prizorih, ki so se primerili pred posojilnico v petek in v soboto. Zbralo se je vse polno ljudi, ki so imeli svoje prihranke naložene v tej duhovniški posojilnici. Največ je bilo malih obrtnikov in starih ženic.
»Ti lumpje so me spravili ob vse prihranke«, je tarnal neki sivolasi obrtnik. »Vse življenje sem delal ko živina, zdaj pa sem berač.«
»To se je vse zgodilo, ker ni nič vere več«, je pripomnila neka ženica.
Zdaj pa so ljudje kar nakrat zavpili: »Bežite no, ti duhovniki so imeli dosti vere, pa so vendar kradli kakor srake.«
Neki stari župnik je na ta pogovor rekel:   »Zdaj se bodo izgovarjali, da so
dali vse za katoliške namene; »Proč od Rima« se boje, krasti se pa nič ne boje.«
Kakor vsi klerikalni listi, tako skuša tudi »Slovenec« prav s tisto duhovniško lažnivostjo, ki ga od nekdaj odlikuje, celi zadevi dati nedolinejše lice in jemlje v [zaščito jednega največjih tatov vseh časov, zaprtega prelata, knezoškoGjskega notarja, papeževega komornika, z visokim redom »za cerkev in papeža« odlikovanega Drozda. To je popolnoma naravno, »Slovenec« kar občuduje tega katoliškega prelata; »Slovenčevi« posojilniški duhovniki so pač prave muhe proti temu Drozdu!
Najlepše je pa to le: »Slovenec« pravi, da so uradniki te posojilnice bili liberalci. Pasja dlaka — ta je pa dobra! Veliki sovražniki vseh liberalcev, Drozd & Comp., ti vneti klerikalci pa so vzeli liberaloe v službo! In ne samo to — tudi prav dobri osebni prijatelji so bili teh »liberaloev« in ravnatelju Kohoutu, ki je poleg prelata Drozda glavni krivec vseh teh tatvin, je papež pred nekaj dnevi podelil red sv. Gregorja, pa to podelitev z brzojavnim obvestilom hitro preklical. Uradniki; ki jih jemljo duhovniki v službo, ki so stebri duhovniške stranke, ki so najboljši prija Ulji teh duhovnikov in ki jih nezmotljivi papež odlikuje z redovi — ti naj bodo liberalci?! Tako dobre pa »Slovenec« že dolgo ni povedal!
T LJubljani, u oktobra. Kritičen teden.
Včeraj je prišel zopet ministerski predsednik Szell na Dunaj, da se nagodbena pogajanja nadaljujejo in zaključijo. Seje se začno danes. Danes pa se začno tudi pogajanja s parlamentarnimi strankami, zlasti s Čehi in z Nemci. V četrtek se otvori držav-nozborsko zasedanje. Na Dunaju se torej začne novo življenje, konferiranje in pogajanje, ki je za razvoj položaja odločilne važnosti. Koerber ima dela preko mere. Danes že se baje razglase Koerberjevi predlogi, kako naj se uredi jezikovno vprašanje. Vse-nemci se spravnih konferenc ne udeleže, radikalni Cehi pa baje niso povabljeni.
Jellinek in Drozd.
Dunajski krščanski socialisti so de-fravdacijo Jellineka korenito izrabili v de-želnozborskem volilnem boju proti dunajskim liberalcem in socialistom. Knez Lich-tenstein je govoril, da so vsi liberalci taki poštenjaki, kakršen je bil židovski liberalec Jellinek in dr. Wesslsky je pobijal socialne demokrate s tem, da je na volilnih shodih dokazoval, da morejo le židje krasti in da so uprav židje vodje socialnih demokratov. Jellinek, so dejali pobožni krščanski socialci in klerikalci, je vzorec židovske falotske morale. Kdo so sovražniki cerkve in duhovnikov? so vpraševali. — Jellineki, liberalci, židje in socialisti! je bil odgovor raznih Bielohlavekov in Schneiderjev. Ali k nesreči je prišel takoj za Židom Jcllinekom katoliški prelat Drozd. Jellinek in Drozd sta docela enako velika in nesramna tata. Papeški ko-mornik, bivši katehet, urednik klerikalnega lista „Čecha", odbornik raznih klerikalnih društev, papeški hišni prelat,, od kardinala Schonborna imenovani knezoškofijski notar, vitez papeške častne legije „pro ecelesia et pontifiee" monsignor Drozd je njed največjimi tatovi stoletja. Drozd sedi že v ječi in z njim njegova kuharica, kateri je prelat Drozd očetovsko podaril dve vili, saj je imel z njo otroke. Ta stari duhovniški Jellinek pa ni živel moralno rodbinsko življenje kakor mladi židovski Jellinek, ki je svojo ženo in rodbino ljubil. Drozd je imel poleg svoje kuharice še celo vrsto ljubic. Zid Jellinek je špekuliral z raznimi podjetji, duhovnik Drozd pa igral na borzi. V njegovi miznici so našli slike nagih vlačug in pariške specialitete a la Sigi Ernst, nad mizo pa je visela njegova slika v prelatskem ornatu, prepasan s svilenim rudečim pasom, ogrnjen s svilenim plaščem in z zlatim križem na debeli zlati verigi na prsih. Taka je morala klerikalnih Jelline-kov! Krščanski socialisti in klerikalci so sedaj izgubili imenitno agitacijsko sredstvo, zato molče!
Gibanje v Macedoniji.
Iz Sofije poročajo: Ustaši so 9. t. m. blokirali Čumajo, vzeli Turkom tri tope požgali in porušili več turških vasij in zasedli Kresno. Iz Bolgarije uhajajo vedno nove ustaške tolpe v Macedonijo. Vlada je poklicala 2000 rezervistov god orožje, da je* po-
množila vojaški kordon na meji. Bolgari ob meji so za ustajo uneti, zato jih morajo krotiti domače čete. V Carigradu so zaprli okoli 500 tam bivajočih Macedoncev, ker so na sumu, da so hoteli velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču izročiti spomenico radi mace-donskih razmer. Grška in rumunska vlada sta posredovali pri turski vladi, da bi se dovolile v Macedoniji potrebne reforme ter bi se s tem preprečila splošna ustaja. Turčija hoče zatre ti ustajo s silo ter pošilja vedno več čet v nemirne kraje. Rusija in Francija sta tudi posredovali. Turška vlada pa se jima je pritožila, da bolgarska vlada skrivaj podpira macedonske agitatorje. Londonska „St. James Gazette" slika položaj kot zelo resen. Ruski diplomaciji ne zaupajo baje niti na Dunaju, niti v Atenah, niti v Carigradu. Rusija želi baje, da se nemiri ne nehajo, preden se ruski vpliv na Balkanu docela ne utrdi. Turčija ima že 150.000 vojakov na Balkanu in je prepričana, da zatare nemire, dasi ruje proti njej 3000 agitatorjev.
Najnovejše politične vesti.
Slovanski cent rum in hrvaško-slo-venski klub imata jutri sejo na Dunaju.
— Zoper ministrstvo Koerber j evo se hoče mladoČeška delegacija bojevati toliko časa, da ga vrže. To je povedal drž. poslanec Dvorak na javnem shodu ter se je tudi sprejela resolucija v tem zmislu. — Spravne konference pri Koerberju so se začele danes. Vladnih predlogev in načrtov je spisanih v ta namen trideset strani.
— Po zagrebških iz gre dih. V vodilnih krogih se deluje na to, da se skliče deželni zbor pred sestankom občinskega sveta. Deželni zbor naj bi namreč sklenil, dovoliti iz deželnih sredstev odškodnine Srbom. Nagla sodba se odpravi najpozneje 15. novembra.
— Glede nemškega carinskega tarifa se je doseglo v zveznem svetu popolno sporazumljenje. — Vstaja v Macedoniji dobiva resen značaj. V najbolj nevarne okraje, Djuma Bala in Melnik prihajajo celi vojaški transporti. Pri Petriću je prišlo že do pravcate bitke, o kateri pa so poročila različna. Dočim se iz Carigrada poroča, da so turške čete pobile 200 Bolgarov, in sicer da je 50 mrtvih, 35 pa ujetih, se zatrjuje iz Sofije, da so macedonski ustaši uplenili štiri topove ter ubili 400 Turkov. — Odstop srbskega ministrstva. Predvčerajšnem je vlada po ministrskem svetu v Nišu podala svoj odstop.
— Za Srbe v Macedoniji in Stari Srbiji se je vršil v Belgradu velik shod pod predsedstvom vpokojeriega generala Djuk-nića. Vlada se poziva, da se zavzema za preganjane rojake pod turško vlado.— Med Francosko in Vatikanom je nastal hud razpor zaradi imenovanja škofov. Francoska vlada grozi z odpovedjo konkordata. — B n r-ski generali so zaprosili državnega tajnika Richthofena za posredovanje, da bi jih cesar vendar le sprejel v avdijenci ter so pripravljeni sprejeti vsakršne pogoje. Vlada je prošnjo odbila. — Avstrijski državni proračun za leto 1903 bo baje izkazal 400.000 K prebitka.
Dopisi.
Z Doba. „Slovence" in njegov dopisnik sta trdila dne 20. septembra t. 1. o nekih zanimivostih o priliki veselice dne 7. septembra t. 1. v Dobu, katere so se vršile na plesišču. Vprašan je bil pač „Slovenec" potom „Slov. Naroda", da naj vse zanimivosti na dan spravi, toda zaman se pričakuje odgovora. Ste li strahopetni, gosp. dopisnik ?
Zahteva pa odločno prostovoljno gasiluo društvo, da tekom 3 dni dopisnik in „Slovence" to storita. Ako niti eden niti drugi tega ne stori, postopalo se bode sodnijskim potom proti „Slovencu".
Iz brdskega okraja. Menda je Brdo edini kraj na Kranjskem kjer je sedež uradov, a samo jednorazredna ljudska šola.
Tukajšnjemu županu in predsedniku krajnega šolskega sveta se je po dolgem boju in trudu posrečilo izposlovati dvorazred-nico in je isti v ta namen napravil v svoji hiši dotični prostor. Prijetna soba za I. razred bila je na imendan Nj. veličanstva slovesno otvorjena, katere slavnosti so se udeležili tukajšnji gospodje sodni in davčni uradniki, tu bivajoči gospodje častniki, orožniki, krajni šolski  svet in mnogo občinstva.
Zupan L. Mlakar je pozdravil povabljene goste v primernih besedah srčno in iskreno ter spodbujal šolske otroke k spolnjevauju dolžnosti do starišev, učiteljev, domovine in
do presvitlega vladarja, za kar se je gospod učitelj zahvalil. Zapela se je cesarska himna in nato so bili otroci, 165 po številu, pri županu Luki Mlakarju s kavo in pecivom pogoščeni.
PaČ res veselje je bilo videti, kako so se isti veselili tega skromnega pogoščenja in gospodje uradniki in drugi so izrazili svojo posebno zadovoljstvo nad tem činom.
Saj pa je bil že tudi prav skrajni čas, da se je otvorila dvorazrednica pri obisku 187 šolskih otrok, posebno ako se vpošteva, da je staro šolsko poslopje na Brdu še od zadnjega potresa silno razdrapano in premajhno za svoj namen in se že sedem let zahteva nova zgradba, kateri pa neki krogi niso naklonjeni in poskušajo to stavbo, za katero je že nekaj potrebnega denarja naloženega, preprečiti ali vsaj zavleči.
Iz cerkniškega okraja. Sobotni „Slovence je krepko zabavljal, kako da smo v poročilu o shodu v Cerknici lagali. Glasom poročil v „Slovencu", laže sploh vsak lihe ralec. A kako da zna liberalec lagati, sprevideli smo ravno na tem shodu in radi tega še enkrat z mirno in Čisto vestjo potrdimo vse, kar smo pisali. — Kaplanče, imaste Čisto vest ? menda ne! Roka se Vam trese, pa vsaj v vaši stranki lagati ni greh; hvala vam pa za tako vestna poročila; še sami ne veste, kako ste nam ž njimi koristili, — možje, kar je še pametnih poleg vas, začeli so trdneje stopati in se zavedati, in zapomnite si, da naš kmet preveliko drži na svojo čast, da bi se družil s tako bando, kakor ste se pokazali na shodu. Čuditi se je pa, da ste tako slepi, da niste več mogli zbob-nati mož na shod, ampak da ste se delavcev poslužili; dovolj jasen dokaz! Pametnih in razsodnih mož se nam ni bati, a naravnost gnusiti se morajo taki, kakor je bil kaplan Skubic in najeta banda. Če misli kaplan Skubic, da vdobi s takim postopanjem ngled v okolici, se presneto moti! Postopalo sc je tedaj popolnoma pametno, da se ni dovolila kaplanu Skubicu beseda — podivjani ljudje spadajo v hlev. Sploh pa, kdor laže tako, kakor kaplan Skubic, ki je poročal ali pa za hrbtom dopisuna bil, —■ naj ga bode sram, stopiti v najsvetejši hram — take ljudi smatramo za zavržene!
Skrivnost življenja.
v.
Kadar premišljuje človek o sto let starih ljudeh, si jih nehote predstavlja kot telesno in duševno onemogle. Temu pa ni tako. Tisti, ki so opazovali mnogo tacih ljudi, se ne morejo načuditi njih duševni bistrosti in njih inteligenci. Koliko je tudi ljudi, ki so v 80. letu starosti tako krepki, kakor kak 501etni mož, pri tem dobrosrčni, postrežni in ljubeznivi.
V obče so zdravniki prišli do spoznanja, da ljudje, čim prestopijo 90. leto svoje starosti, začno popolnoma novo življenje. Primerjajo jih drevesu, ki na jesen v drugič cvete. Ta primera je popolnoma opravičena, kakor je razvideti iz naslednjih podatkov.
Že prej citirani Hallcr je poznal več starčkov, ki so po 80 letu svoje starosti dobili tretjič zobe. Dr. Graves poroča v „Lecons de Cliniquc medicale", da je neka Marija Hern v starosti 110 let dobila nove zobe in da so njeni sivi lasje zadobili zopet tisto barvo, kakor so jo imeli v mladosti. Znani Peter Bryan (de Tynan) je v starosti 117 let dobil nove zobe, neka gospa Wate-morth, ki je v svojem 80. letu skoro slepa bila, pa je v svojem 95 letu zopet tako dobro videla, kakor 70 let poprej.
Letos je imel dr. Robida javno predavanje, na katerem je povedal, da postane ženska s 45. letom—kako naj se izrazimo? — no, recimo: da postane srednjega spola. Pri moških je v tem oziru drugače. Znana anekdota sicer pripoveduje, da se je 701eten mož hotel ženiti in je zdravnika vprašal, če misli, da star mož še lahko dobi otroke. Zdravnik je odgovoril: Če je mož 60 let star, je mogoče, če je 70 let star, je pa prav gotovo. A znani so slučaji, ki govore proti teinu mnenju. Znani Francois Naille je bil 100 let star, ko mu je neko kmetsko dekle povila otroka. Naille je šele 19 let potem umrl. Baron de Capelli, kije dosegel starost 107, pa je šel s sveta mesec dni poprej, nego je njegova četrta žena povila svoje osmo dete.
Zgodovina nam podaja jako mnogo slučajev, da so se možje še v najvišji starosti odlikovali po svoji inteligenci.
Arhimed je bil 75 let star ko|je iznašel užigalno steklo; inteligenco filozofa Epimeni-deta so vsi občudovali, še ko je bil sto let star; Teofrast je bil že blizu sto let star, ko je začel širiti svoje znane nazore o značaju. Solon, Diogen in drugi so se še v 90. letu svoje starosti odlikovali po duševni živahnosti; Demokrit se je v starosti 95 let ravno tako norca delal iz vsega sveta, kakor v svoji mladosti; Katon je bil že 80 let star, ko se je začel učiti grški; Mihael Angelo in Tizian sta še v starosti 90 let
Svela ž njim eno leto. Ljubosumna kljucav-ničarka je bila obsojena na 50 K globe. — Zopet defravdacija. Blagaj ni carja Tschindla nižjeavstrijske deželne zavarovalnice so zaprli, ker je poneveril večje svote. Sokrivib je tudi več agentov. —Delavski štrajk i v Genevi so prenehali. — Boj med cigani in orožniki. Blizu Velikega Varaždina so oropali cigani prodajalce kruha. Cigani so potem orožnike, ki so jih zasledovali, napadli. V boju je bil en cigan ustreljen, drugi pa prijeti. — Devet novih diamantnih rudnikov so našli v Avstraliji severno od Kimberleva. Nekaterih dosedaj najdenih diamantov so do 206 karatni. — Ravnatelj tatinske banke sv. Vaclava, r a v na t e 1 j K o h o u t, bi bil dobil te dni papežev red sv. Gregorja, kar pa se je brzojavno odpovedalo. — General Loncev, vodja macedonskih ustašev je ušel iz zapora v Drenovem.
* Geniji majhne postave. Med velikim Številom genijev, ki niso dosegli niti srednje mere, navaja Arndt: Aleksandra Velikega, Friderika II. Hokenšta\ca, Karola XII. švedskega, princa Evgena Savojskega, izbor-nega kneza Friderika I. pruskega, Friderika n., Zietena in Napoleona I. Zelo majhne postave so bili in so: Kant, Voltaire, Wie-land, Ibsen, Schuraan, K. M. Weber, Rikard Wagner, Meissonier in Menzel.
* Jezuitov roman. Povedali smo že, daje grof Esterhazv zapustil jezuite ter odložil duhovno obleko. Sedaj se je tudi zvedelo, da vzroki niso bili le »notranje prepričanje,« temuč — ljubezen Patrovo srce se je vnelo v Budimpešti za francosko odgojiteljico, gospico Terezo Revnac. Ko so njegovi tovariši zapazili grofove srčne bolečine, grozili so mu z ovadbo. Mladi jezuit pa je rekel, da se gre sam opravičit na Dunaj Iz Gradca pa je svojemu predstojniku pisal da mu je več za lepo fran-cozinjo kakor pa za duhovništvo in nebesa. Tudi je povedal, da se hoče ž njo poročiti, a samostan mu naj vrne 800000 kron za doto.
' Samomor grško-katoliške-ga župnika. Kakor javljajo iz Podhajce, je skočil v Litwinowu grško-katoliški župnik Peter Krajkowski v globok vodjak. Šele nadslednjega dne so našli njegovo truplo v vodnjaku. Usmrtil se je zato, ker so ga njegovi tovariši sovražili in so celo izjavili, da ga ne marajo v svoji sredi. Krajko\vskega je to tako bolelo, da je bil vedno silno melanholičen ia naposled se menda v hipni blaznosti usmrtil.
* Igla v srcu. Na Dunaju je umrl deček vsled neke otekline na boku. Padel je namreč pred poldrugim letom na ledu, in že takrat se mu je naredila na Jevem boku bula, katero so zdravniki odstranili. Toda čez nekaj časa se je bula iznova pokazala, in dasi so se zdravniki za dečka jako pobrigali, je vendar umrl. Pri seciranju so dobili zdravniki v srcu 3 cm dolgo in precej močno iglo; kako je prišla ta igla v srce, ni bilo možno dognati, a bržčas se je takrat, ko je deček na ledu padel, premaknila ter je dosegla srce, vsled česar je deček umrl.
' Umor starke v Parizu. Te dni je bila umorjena 84 let stara gospa Lecomte. Morilec je odnesel precej denarja in mnogo zlatnine. Umorjenka je bila stara koketa, ki se je znala vzlic svoji visoki starosti ohraniti svežo in mladostno. Sprejemala je le mlade ljudi ter jim s svojo koketnostjo mešala glave. Imela je za seboj burno življenje. Uničila je več mož, živela razuzdano ter se znala okoriščati ob strasti mladeničev, ki so jo še vedno ljubili. Njeno stanovanje je bilo opravljeno razkošno, posteljo iz plave svile so obdajala zrcala, da se je mogla starka gledati od vseh stranij. Komisija je našla v sobi več zaljubljenih in ljubosumnih pisem. Gospa Lecomte je živela ločeno od svojega moža, ki je umrl pred 18. leti. Imela je omožene hčere in vnuke, več pravnukov, a še vedno živela razuzdano.
' Živa pokopana. V Dolcedu pri Porto-Mauricio je našlo orožnistvo 30 letno žensko, Rozo Orego, zaprto v hlevu, docela nago in poživinjeno, po vsem telesu polno oteklin in bul. Nesrečnico so imeli oče in bratje že 3 leta zaprto v hlevu, kjer se je živila z blatom. Roza je podedovala po materi veliko premoženje, oče in bratje pa ničesar. Zato so jo zaprli. 78 letnega starca in brate so zaprli.
* Duh zemlje. Znano je, da zemlja po dežju ali ob volhkem vremenu izpuh-teva neki jako prijeten močen, po koreninah dišeč duh. Mr. Clauke Nuttal trdi, da so vzrok tega duha posebne bakterije, ki jih ne more uničiti niti največja suša, ki pa takoj ožive, osveži ter diše, kadar pride mokrota do njih.
* Patrijotičen pes. Neki voznik pariškega omnibusa ima psa po imenu »Lulu«, ki ima svoje trdne »politične nazore«. Ako mu zapove gospodar: »Allons, Lulu! skoči za Francosko!« tedaj začne pes navdušeno skakati čez plotove. Ako mu pa veli: »Allons, Lulu skoči za Nemčijo«, tedaj pa obsedi pes na zadnjih nogah ter zre s strašnim zaničevanjem na desno in levo.
* Aligatorji — žrtva mode. V zadnjih desetih letih so prišli v žensko modo mošnjički, torbice in biležnice iz aligatorjeve kože. Popraševanje po teh predmetih je bilo toliko, da so to žival,
ki je živela v Južni Ameriki v nenavadni obilici, skoraj povsem iztrebili. In to je razumljivo, ako se pomisli, da je samo ena tvrdka v Naw Orleanu potrebovala na leto pol milijona aligatorjevih kož. Sedaj ni niti za zoologične vrte več mogoče dobiti odraslega aligatorja.
Premeten uradnik. V nekem mestecu v Severni Ameriki je začel nedavno izdajati neki podjeten domačin nov časopis. Da bi se prikupil prebivalstvu ter si pridobil naročnikov, pisal je v prvi šte vilki zelo oster članek zoper igralce, ka terih je bilo veliko v onem kraju. Drugo jutro, ko je urednik sedel pri svojem delu v uredništvu, vstopi neki mož temnega pogleda z gorjačo v roki ter vpraša, ali je on urednik. Prekanjeni urednik odgovori: »Ne, urednik je ravnokar šel ven, takoj ga grem poklicat, le sedite ter čitajte tačas kak list« — Spodaj na stopnicah ga sreča drug ravno tako hud Človek z gorjačo ter vpraša, ali je urednik zgoraj. »O da, na svojem stolu sedi ter čita časopise«, odgovori pravi urednik Robato zakolne tujec ter hiti po stopni cah v uredništvo ter naskoči bralca brez vsake besede z gorjačo. Nastal je ljut tepež, mlatila sta se toliko časa z gorja-čami, da je vrgel prvi zadnjega po stopnicah. Spodaj zbrana množica ga je sprejela s klici: »Kako vam je, gospod urednik?« In list je dobil mnogo novih naročnikov.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 14 oktobra. Danes je ministrski predsednik Korber sprejel zastopnike čeških in nemških strank, katerim je izročil svoj načrt za uredbe jezikovnega vprašanja na Češkem in na Moravske m. Načrt je zasnovan tako, kakor da je nemščina že državni jezik. Za Moravsko se nasvetuje vseskoz dvojezičnost, Češka pa naj se razdeli v nemško in v češko ter v dvojezično ozemlje. Jednojezično ozemlje naj bo tisto, kjer manjšina ne presega 20% vsega prebivalstva, a šteje se samo stalno naseljeno, ne na-vzočno prebivalstvo, kar je naperjeno proti češkemu delavstvu. Za razne zadeve je tudi v češkem in v dvojezičnem ozemlju določen samonemški uradni jezik. Tudi določbe glede uradnikov so sestavljene v nemškem smislu. Nadsodišče v Pragi naj se razdeli v češki, nemški in dvojezični oddelek.
Dunaj 14. oktobra. Najprej so bili pri ministrskem predsedniku zastopniki čeških strank. Korber jim je izročil svoj načrt. Dr. P a c a k je izjavil, da se bodo češke stranke o tem načrtu takoj posvetovale in dale takoj in sicer jasen odgovor. Potem so bili zastopniki nemških strank pri Kcrberju, tudi zastopniki dunajskih krščanskih socialistov in nemških klerikalcev, kateri v čeških zadevah nimajo besede. Korber je imel larmovanten govor, v katerem je rekel, da odklanja odgovornost za vse, kar se zgodi. Dr. Funke je izjavil, da vzamejo nemške stranke Korberjev načrt v pretres.
Dunaj 14. oktobra. Zastopniki mladočeškega kluba, čeških veleposestnikov in čeških agrarcev so se koj po konferenci s Koerberjem sešli na posvetovanje o Koerberjevem jezikovnem načrtu. To posvetovanje se bo popoldne ob petih nadaljevalo. Zvečer izide oficialni odgovor naKor-berjev načrt. Že sedaj pa je gotovo, da se izreko Mladočehi z ogorčenjem proti temu načrtu in da odklonijo sploh vsako pogajanje o njem. Cehi so razburjeni, da se je Koerber sploh upal, predložiti tak načrt in je prav lahko mogoče, da obljubljene obstrukcije ne začno šele pri nagodbinego že pri proračunu.
Praga 14. oktobra. Čuje se, da hoče policija danes aretovati neko visoko stoječo osebo, ki je na sumu, da je igrala pri ropanjih v duhovniški posojilnicisv.Vaclava jako veliko ulogo. Dotična oseba je že več dni pod policijskim nadzorstvom, ker je preiskava že v soboto spravila na dan stvari, ki so vrgle sum na dotično osebo.
Beligrad 14. oktobra. Ministrstvo je res podalo ostavko in jo je kralj tudi sprejel. Vzrok odstopu je političnega, ne finančnega značaja.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 14. oktobra 1908.
Skupni državni dolg v notah  .... ICO 80
Skupni državni dolg v srebra .... 10060
Avstrijska alata renta....... 12060
Avstrijska kronska renta 4°/..... 100*30
Ogrska zlata renta 4°/fl....... 12010
Ogrska kronska renta 4°/,..... 90 26
Avstro-o grške bančne delnice   .... 1586'—
Kiaditne deklice......... 682 75
London vista.......... 25935
Nemški državni bankovci za 100 mark 116 92'/,
BO mark   .  ........... 23 40
20 frankov........... 19 07
Italijanski bankovci........ 95 05
G. kr. cekini ........... 1131
Žitne cene v Budimpešti
dne 14. oktobra 1902. . Termin.
Pfienica za oktober ....   za 50 kg K 717
„ april 1903 ..... 60 „ „725
Rž „ oktober......50 „ „ 630
Koruza   „ maj 1903.   .   .   .   „ 50 „ „ 536
Oves      „ oktober . ...» 60 a „ 665 E Okt I v. 5 vinarjev nižji.
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 190. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DDNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (12—14)
Zahvala.
Prostovoljno gasilno društvo v Gorenjivasi si Bteje v ljubo dolžnost, da javno izreče najiskre-nejlo zahvalo čast. gosp. župniku M. Pmtarju na Trati, C. g. sosednjim župnikom iz Lučen, Lesko-vice in Stare Oaelice za izvršeno blagoslovljenje gasilnega doma in orodja, dragim bratskim gasilnim društvom iz Idrije (ki je prišlo z zastavo), Žirov, Škofjeloke, Stareloke, Poljan in Stražišča pri Kranju ki so se ob tako slabem vremenu zares v obilem številu udeležili naše slavnosti dne 5. t. m., daljo darovalcem lepih'.dobitkov za šaljivo srečkanje in vsem blagim dobrotnikom, kateri so nam do sedaj prihiteli na pomoč. (2508)
Gorenjavas, dne 6. oktobra 1902. Odbor prostovoljnega gasilnega društva.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici: Dne 10. oktobra: Terezija Osolin, posestnica, 43 let, srčna hiba.
Mateorologično poročilo.
Vtflna nad morjem 806-3 m. Srednji zračni tlftk 7s6-0 mm.
Okt.	Čas opazovanja	S tanje barometra v mm.	S5> s g	Vetrovi
13.	9. zvečer	744 6	12*6	brezvetr.
14.	7. zjutraj	743 1	10 2	si. jug
	2. popol-	739 9	160	si. jvzhoa
jasno   I g
oblačno j~ jasno o
Srednja včerajšnja temperatura 14'4°, nor-male: 1090
Nebo
lil
•5 a
I
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem Bočutečim prijateljem in znancem tužno vest o smrti ljubljene soproge, oziroma matere, sestre in tete, gospe
Terezije Marzolini
ki je, previđena s sv. zakramenti za umirajoče , dne 13. oktobra ob 1,', 12. uri ponoči po kratki bolezni v 64. letu svoje starosti mirno v Gospođu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 15. oktobra ob 7,6. uri popoludne iz hiše žalosti,   Zvezdarske ulice št. 1.
Mihael Vlnrzollnl, soprog. — Viljem iflarzollnl. c. in kr. nadpo-ročnik v 71. pešpolku; Kudell' .llar-• 11 u I. c. kr. policijski agent na Dunaju, sinova. — Katarina Boben, sestra,
— Antonija Boben, učiteljica, nečakinja. — Ana JTIarzolInl, sinaha.
— Ilecly lg-a in Angela Marzolini,
vnukinji. (2519)
Ljubljana, dne 14. oktobra 1902. Pogrebni zavod Frana Doberleta.
Zahvala.
Izrekamo tem potom najiskrensjšo zahvalo vsem prijateljem in znancem za toliko dokazov odkritosrčnega sočutja ob smrti naše nepozabne, ljubljene sestre, tete in svakinje, gospe
Pavline Skubic, roj. Rosina
vdove okrožnega zdravnika in posestnice v Velenju.
Zahvaljujemo se vsem onim, ki so blago ranjko s svojimi obiski tolažili ali ji na drugi način lajšali zadnje ure. Posebno hvalo smo dolžni okrožnemu zdravniku g dr. Sernecu za njegovo veliko požrtvovalnost in skrb.
Nadalje bodi presrčna hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev, šoštanj-skim in velenjskim pevcem za gi nI j ivo petje pri hiši žalosti in na pokopališču, kakor vsem mnogobrojnim udeležnikom pogreba. (2518)
Velenje-Loče, 12. oktobra 1902. Žalujoči ostali.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod ls Ljubljen« jas. kol. Proga tel Trblt. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, oaz Selzthal v Aossee, Solnograd, čez Klein-Beifling v Stevr, v Lino na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. on 5 m zjotraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljobno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zeli ob jezera, Inomost. Bregenc, Curin, Genevo, Pariz, čez Kleiu-Beiaing v Stevr, Line, Badejeviee, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, na Danaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proge v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplica, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7 ur. 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljeno jaz. kol. Proga i: Trhlza. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Duaaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr lil, Aossee, Ljubi, o Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in li. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjatraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Fruncove vare, Karlove vare. Heb. Manju.e vare. Plzeo, Bude jevite, Solnograd, Line, Stevr Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno Celovec, Št. Mchor, Pontabel. — Ob 4. ari 44 m po-poladnc osobni vlak z Dunaja, Ljobna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzonsfesta, Pontabla — Ob 8. eri 51 m zvečer 03obui vlak ■ Donata, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Prog« i% Novege meiia in Kooev>. Osooai vlaki: Ob 8. ari 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri '62 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod ls Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 n zjatraj ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 ari i»5 m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljeno drž. kol. is Kamnika Meseni vlaki: Ob S. uri 49 m zjatraj, ob 11. uri R m dopolndne, ob b. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih ia samo v oktobru. f?1
(2512—1)
Prilicen nakup.
i *vii docela nova (25
lasovirja
z železno pločo, s petorno železno oporo, s petletnim jamstvom, se za zadnjo ceno 2G0 gld. proti gotovini prodasta pri
Ferd. Dragatinu
uglašalcu glasovirjev
Ljubljana, Florijanske ulice št. 42.
Firm 322 Ges. II. 75 1
Eintragung einer Gesellschaftsfirma.
Eingetragen wurde in daš Register fiir Gesellschaftsfirmen:
Sitz der Firma: I.:iil*a«-1«- IVImr-tlnatrasae «0.
Firmavrortlaut: Comiiiandlt*-esell -»eliuft Petrle »v Co.
Betriebagegenstand: Fabriksmassige Erzeu-gung von Papiervvaren.
Personlich haftende Gesellschafter: 1.) «lo-NpfvI»etrie. Kaufmann in Laibach; 2.) Anton Deeman, Kaufmann in Laibach.
Vertretungsbefugt: jeder personlich haftenđe Gesellschafter collectiv mit dem Procuristen Emil tluiidlinrt Incer.
Firmazeichnung: Naraensfertigung eines der personlich haftenden Gesellschafter gemeinsehaft-lich mit der mit dem Beisatze ppa. versehener Namensfertigung des Procuristen unter dem vor-gedruckten oder von wem immer gesehriebenen Wortlaute der Firma.
Procura ertheilt: Emil Randhertln-ger in Ealfoaeh, mit dem Rechte der Collectiv-zeichnung der Firma mit einem der personlich haftenden Gesellschafter.
Datum der Eintragung: 10. oktober 1902.
K. k. Landes- als Handelsgericht Laibach
Abth. III., am 9. oktober 1902. (Vpisanje zadružne tvrdke. V register za zadružne tvrdke se je vpisala: Sedež tvrdke: Ljubljana, Martinova cesta 20. Naslov tvrdke: „Commanditgesellschaft Petrič & Co." Prodajalni, predmet: Tovarniško izdelovanje papirnega blaga Osebno jamčeča zadružnika: t) Jožef Petrič, trgovec v Ljubljani; 2.) Anton Dečman, trgovec v Ljubljani Pooblaščen za zastopanje: vsak osebno jamčeči zadružnik s prokuristom Emilom Rand-hartingerjem vred. Podpis tvrdke: Podpis imena enega izmed osebno jamčečih zadružnikov skupno s ppa. opremljenim podpisom prukuristovim, če je spredi natisnjen ali od kogarkoli napisan naslov tvrdke. Prokura se je dodelila: Emilu Rand-hartingerju v Ljubljani, ki ima pravico skupno podpisavati tvrdko z enim osebno jamčečih zadružnikov. Datum vpisanja tvrdke: 10. oktobra 1902. — C. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani III. odd., 9. oktobra 1902.) (2575)
Velika zaloga.
telovadnih čevljev
s kaučuk podplati za dijake.
Cenat od št. 34 do 37 . . . . M- 1*80 za moške „ 43 46 . . . . „ «'SO kakor tudi velika izbera gnmastllt <|aloš iz najboljših ruskih, angleških in avstrijskih tovarn.
Za dečke in deklice od št. 29 do 34
H. *.*©. Za gospe in gospođe najnlž|e #
Prekupovalci dobijo primeren popust. Vsakovrstna komodne čevlje iz usnja in klobučevine.
Ivan Kovdijk (2365-6) LJubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10—14.
Par sto steklenic (po V« litra) nepokvarjenega
konjaka
uprava deželne bolnice v Ljubljani. Špage vsake vrste
domačega in tovarniškega izdelka, kakor tudi za vreče vezati, sirovega konca, ponuja samo za preprodajalce ali večje odjemalce
Ivan Kordik
trgovina galanterije in drobnine na debelo in drobno (1457—17) Ljubljana, Prešernova ulice št. 10—14.
Klauer-jev
naravni rastlinski liker, izvrstnega vpliva na želodec (415-199 se dobi pristen edino le iz glavne zaloge
Edmund Kavčič-a
Najcenejše dobavišče dobrih
s 31etnim pismenim ^™ ■ jamstvom.
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine Slost (BrUx) št. O-t (Češko).
Lastne izdelovalnice za izgo-tavljanje ur in fino mehaniko. Dobra nikelnasta remontoarka
gld. 375. Pristna   srebrna remontoarka gld. 525.
Pristna srebrna verižica . . ,.....gld. 120.
Nikelnasti budilec............gld. 175.
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758-86)
liustrovani katalog zastonj in poštnine prosto.
INDRA TEA
Najfinejši in najboljši čaj na sretu 1
Od letine 1902 je že došlo. Ponudbe sprejema:
.   Indra tea Imp. Comp. Zagreb. Glavno skladišče: Ivan Perdan v Ljubljani.
Nadalje se dobiva pri:
Peter I.mmmiiIU, Anton Mane, M. Spreltzer, Viktor Clintoni, F. C Praun-mrlnm % LJubljani. — Viljem Kllfer v Kranju. — Lebln^er »V Brr^mann v  l.liljl. — Frane Dežman v Trbovljah. — W. JL. Anman v  Urikrm. —
Leon defl 4'olt v Brežicah. (2516—1)
7\
Izgubil se je
mlad,  bel  pes (Spitz), z imenom
,,Ami". Kdor ga dobi, naj ga odda na Erjavčevi cesti št. 26, vila Minka.
(2514—1)
norimberške stroke se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe je nasloviti: Poštni predal 67, Ljubljana. v245i—4)
Radi šol še do nedelje, dne 19. oktobra 1902.
V Lattermannovem drevoredu.
Razstava velikanskega
morskega kita
največje dojilke na svetu
21 metrov dolgega, 3?5 stotov težkega, vlovljenega na norve§kem obrežju med Špicbergi in Medvedjim otokom dne 1. avgusta 1900. — Prepariran je (ako, da nlnia nobenega duha. s^j
Posebna razstava obsega 25 raznih morskih rit 5 z morske globočine.
Pojasnila o lovu morskega volka s harpunami in topovi se dajejo vedno.
Vstopnina 40 vin., vojaki in otroci 20 vin.
Otvorjeno vsak dan od devetih zjutraj ti o devetih zveeer.
Dve lepi sobi
kuhinja, kabinet, jedilna shramba, z uporabo kuhinje za pranje, se da za november v najem.
Natančneje  na  Dunajski cesti St. 60. (2465—3)
za vodovodne cevi pri Logatcu se izroči pogodnikom (akordantom).
Prosilci za to delo naj se zglase pri
(1088) Anf. Eunz-u (48)
tovarnarju za vodovode v Moravskih Gra-nicah (Mahrisch-VVeisskirchen), Moravsko.
tttev. 32551.
(2513-1)
Uradnik išče
meblovano sobo
s separatnim vhodom takoj ali s 1. novembrom t. I. (24«0—6) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«.
Već
mrskih pomočnikov
in učenec
se sprejme takoj pri (2510—1)
H. Suttner-ju, urarju v Kranju. Iščem
trgovskega pomočnika
veščega slovenskega in nemškega jezika, dobrega prodajalca pri manufakturnom blagu. Kompetenti, ki lahko takoj vstopijo, imajo prednost (2509—1)
Franc Varlec, trgovec, Brežice.
(2506—2)
Z velespoštovanjem
ravnateljstvo
Ustanove za gimnazijalce.
Od prvega polletja tekočega šolskega leta naprej izpraznjena so
3 mesta Jernej Sallocherjeve dijaške ustanove po 100 kron na leto.
Pravico do te ustanove imajo dijaki ljubljanskih gimnazij, ki so na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in lepega vedenja.
Prošnje, opremljene s krstnim in ubož-nim listom ter z zadnjim šolskim spričevalom je vložiti do
dne 10. novembra 1902. B. pri šolskem ravnateljstvu.
Mestni magistrat ljubljanski dne 8. oktobra 1902.
Ne skisanim filistrom ampak
prijateljem humorja
priporočamo
„Navihance"
spisal
Rado Murnik.
Velika0 8. Str. 229.
Vsebina:
Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Krlž-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. ,1832-31)
Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h.
Založništvo L. Schvventner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
Imam večjo zalogo
vozov
vseh vrst.
(2448-2;
Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi.
rnann   \Mi icr-r. n - izdelovalec vozov —
rrilllO   WWl9jctIlK   v Ljubljani, Rimska cesta štev. II.
Pred ponarejanjem zavarovano z vzorcem in znamko. ^ZZ
Sol za želodec
Julija Schaumann-a, deželnega lekarnarja v Štokeravi
je pri pokvarjenem prenavljanju in zoper želoilene bolezni afc« 'vd&k:«* izpričan  ci£«^a«^alc-«^m pripomoček.
Dobiva se v vseh renomiranih lekarnah avstrijske države.
BS7~ Cen«, 2. zSbtrl'tiCTa. 75 icr. ~*Jttj (2755—6)
Po pošti se razpošilja, če se naročita vsaj najmanj 2 Skatljici, po poštnem povzetju.
Glavna zaloga: Deželna lekarna Julija Schaumann-a v Štokeravi.
Št. 11911.
Podpisani deželni odbor razpisuje
(2497—2)
službo okrožnega zdravnika
1. ) v Petrinji, z letno plačo 1.600 K in aktivitetno o oklado 200 K;
2. ) v Žužemberku, z letno plačo 1400 K in aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za ti službi pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 1» novembra t. 1.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službo vanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj  dve leti že službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dne 8. oktobra 1902.
Dražba
pri graščini Schneeberg na Kranjskem.
Letno sekanje šiiovja, z večine jelk, v revirjih Schneeberg, Jur-jev dol in Mašun za ieto 1903 se dražbenim potom odda največ ponujajočemu.
Natančneje na pismena aii ustmena vprašanja odgovori
Knežje oskrbništvo Schdnburg - VValdenburg v Schneeberp,
(2502-2) pošta Stari trg pri Rakeku.
1 Ob pričetku zimske sezone
[s] priporočam p. n. občinstvu
|j svojo bogato zalogo popolnoma suhih drv v meter dolgih polenih ali razžagane in razsekane,
j| ravno tako premog, lesno oglje, stavbni in
j| rezbarski les, dolomit, pesek in sipo,
i sloveči velenjski brikets
najboljša, najcenejša in najsnažnejša kurjava za peči, ognjišča in industrijo, brez prahu in nesnage, v lepi obliki. Edino razprodajo za vso Kranjsko ima
(2397—6)
4*.
Ljubljana, JLingarjeve ulice
priporočata slaunemu občm$\vtx 5UOJ0 lepo
zaloga raznour5tnega blaga
za
(2274-4)
Cene CCZGMO.
Udajatelj in odgovorni urednik: Dr. Iv»n Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
^51709
ON