17. Stnilka. i umm, i mm. a jhhIi XH1I. leto. .Slovenski Narod* velja w M nb liani na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24*— pol leta B . . . . • 12-— četrt leta m . . • • B 6 — na mesec m • * m • m 2*— v upravništvu prejcman: cek> leto naprej . , • . K 22*— pol leta „ • • • . . h*— četrt leta „ . * . . . 550 na mesec ., . « • . 9 1 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo t Knaflova allea *L 5 (v pritličju levo,) telefon ti 34. lnserati veljajo: pete ros topna petit vrata za enkrat po 16 vtn., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inseieijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d., to je administrativne stvari. ——— Posaanonaa številka valja 10 Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ..Meronna tiskarna« telefon *L ti. »Slovenski Narod" velja po aottl: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • pol leta ,, „ . . četrt leta m » . • na mesec ■ - . . K 25-- . 6o0 * 230 za Nemčijo: celo leto naprej . . . K 30*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . . . K 35.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica št 5, telefon it as, Finančni načrt rešen. Katastrofa Šusteršičeve taktike. — Zboljšanje parlamentnega položaja Dunaj, 21. januarja. Vztrajali so v svojem verolom-ftftn do konca. Ogromni val skoraj cnodušne volje cele zbornice je preplavil dodatne in eventualne predloge šusteršičeve in ničesar ni ostalo, kakor onih par glasov združene nemško-slovenske klerikalne garde, ki je v znamenju politike zvonika svetega Štefana pripovedovala, da brani meščanske interese. Stranke so izkazale dr. Susteršiču čast, da je smel podati oni besedolomni predlog, (»Slovenec* pravi, da zaradi tega, ker je deželni glavar, kar je gotovo silno originalno in za parlament priporočljivo; kadar bo zopet treba napraviti kako neumnost ali frivolnost, potem se bo vsaj vedelo, kje iskati primernih »moči«), toda respekt pred gospodom deželnim glavarjem ni moeel premagati respekta pred zdravim razumom in pred pošteno besedo. Stranke so prebolele klerikalno infekcijo in so se v trenutku, ko jih je groznica zapustila, zopet vrnile na zdravi temelj kompromisa mešane komis^e. ki ie edini garantiral ustavno rešitev finančne reforme ter obvaroval avstrijsko prebivalstvo davčnega vijaka, katerega bi bil suka! paragraf štirinajsti — bog ve kako. Z 26S proti 77 glasovom je strmoglavila zbornica Šusteršičeve nakane. Niti vsi njegovi lastni pristaši, ti njegovega kluba mu niso ostali verni. Solidarnost njegovega lastnega kluba se je razbila ob zlobnosti in trmoglavosti taktike, katera deluje do zadnjega diha proti volji vsega trezno mislečega prebivalstva, proti življenskim interesom parlamenta, proti svetosti dane moz-besede. Istrski Člani Susteršičevega kluba so pred glasovanjem zapustili dvorano, posl. Fon in Greeorčič sta se ahsen-rirala. dalmatinski pravaši so odšli. Le -ožja družina« ie ostala, med njo oba poslanca dr. Korošec in Jarc, ki sta kot delegata kluba sodelovala LISTEK. Ro raste goshi prvo perje... Prepis iz dnevnika. Mirko Muršec. 1. maja. Ljubljeni dnevnik! Bodi ti tihi in molčeči spremljevalec vseh mojih doživljajev, bodi ti edini moj zaupnik, bodi mi edina tolažba v težkih urah! Zaupala ti bom vse sladkosti in bridkosti ter vse dogodke, ki jih doživim na trnjevi poti svojega deviškega življenja. In ko bom stara babica in gledala s ponosom na znatno število svojih otrok in vnukov, takrat mi boš budil ti spomine na srečne mladostne dni, ko sem še bila taka srnica, kakršne bodo takrat moje vnukinje. Listala bom po tebi in oživele mi bodo pred velimi očmi slike vseh mojih liubčkov — to se pravi vseh norcev, ki so bili kdaj v mene zaljubljeni. Jaz sama sem brez srca in ljubiti sploh ne morem in veselila se bom vseh svojih nekdanjih triumfov, spominjala se časov, ko sem korakala čez potrta in ranjena moška srca ponosno in brezobzirno, ko včeraj v tukajš-r;em cirkusu gdč. Ella Hopp v zveri-njaku čez leve. Začnem danes s prvim majem. To je dan, ko prestopamo v mesec prehujenja narave, v mesec vseh sladkosti — ko se omožim, mora biti pri kompromisu mešane komisije! — Toda, kaj bi se še dolgo ozirali na podrtije gospoda deželnega glavarja. Ploskanje cele zbornice je pozdravilo predsednikove besede, da je predlog mešane komisije definitivno odobren. S tem je trnjeva pot, katero so morale hoditi finančne predloge, pri kraju. Ze jutri popoldne bo tudi gosposka zbornica sprejela kompromis Vlada pa bo novi zakon nemudoma predložila v sankcijo ter ob enem publicirala tudi službeno pragmatiko z retroaktivno veljavnostjo od 1. septembra. Tudi boj uradništva za zboljšanje materijrtlnega in staležne-ga položaja je zaenkrat dobojevan. V zbornici se je takoj po sprejetju davčnega kompromisa pojavilo jako optimistično razpoloženje. Burni incident z ministrom Forstnerjem, o katerem smo že brzojavno poročali, je ostal brez resnejših posledic. Zbornica je rešila še nekatere imunitetne zadeve ter opravila par stvarnih popravkov v razpravi o skoraj že pozabljenem učiteljskem predlogu. Na dnevnem redu jutršnje seje se nahaia reforma pokojninskega zavarovanja privatnih nastavljencev, predloga o uvedbi službene pragmatike za državne učitelje, o podržavljenju okr. šolskih nadzornikov in nekatere manjše zadeve. Novi zakon o pokojninskem zavarovanju bo krog zavarovancev razširil ter preciziral, zboljšal bo tudi materijalni efekt zavarovanja. Službena pragmatika za državno učiteljstvo je za Kranjsko še posebnega interesa, ker gre za vprašanie ali je bodo deležni tudi državni učitelj; v Idriji ali ne. Posl. dr. Ravnihar je tozadevno že opetovano na pristojnih mestih interveniral ter bo, ako se pokaže potreba in možnost pro-vociral tudi avtentično interpretacijo državnega zbora v prilog idrijskemu učiteljstvu. Na tako komoden način, kakor si to predstavlja idrijski poslanec Gostinčar, ki je vložil to adevno interpelacijo, pa se stvar se- eda ne da urediti. Smatra se, da bo zborni t še tekom 'utršnje seje rešila zgoraj ome- maj — in naj bode odločilen ta mesec še za mene! Danes s prvim majem se moram, da, moram prebuditi še jaz! Letos 15. marca sem bila stara že 15 let in jaz reva še nimam niti fanta. Temu mora biti konec. Fanta si moram dobiti, sic.r se utopim. Ko bi le ne bila voda tako mrzla, da se človek takoj prehladi, če že prst v njo pomoli. Pa še prehlad bi riskirala, če bi le bilo gotovo, da pride kak rešitelj, ki bi skočil za menoj v vodo in me rešil. Tz same hvaležnosti bi ga poročila. Pa voda, to ni nič. Nedavno sem čitala, da morajo odpeti utopljencem obleko, da lahko začnejo dihati. Moj Bog, meni prihaja kar vroče ob misli, da bi mi odpel moj rešitelj obleko . . . Ne, tega nikdar! Raje pozneje, ko ne bo treba več umetnih sredstev. Za sedaj je boljši samostan. Ko bi le vedela, kateri re-dovniški kroj mi najlepše pristoja! Pa — potem bi bil ti moj dnevnik zaman, saj bi ne bilo nič z otroki in vnuki! Najboljše je, dobim si fan*a. Kraljestvo za fanta! Samo kako? Na vsak način moram postati koketka. Včeraj je pravila mama ateju o smrti neke svoje prijateljice, ki je bila tako strašna koke'ka, da je imela vsak dan drugega ljubčka. To je nekaj za moj okus in takoj sem sklenila postati koketka. Će bi le vedela, kje se lahko v to izučim. In koga naj povprašam za svet? Mame si ne upam. Zgodilo bi se mi lahko tako ko zadnjič. Čitala sem v nekem romanu: »Pritisnil Je Evo na svoje prsi tako silno, da ii ie zastalo srce in Eva se njene predloge, nakar nastane kratka Darlamentarna pavza. V torek se zbere zopet proračunski odsek. Med tem pa se pričnejo Češko - nemška spravna pogajanja in nadaljna usoda parlamenta bo pač odvisna od predlogov, ki jih izroči vlada delegatom čeških in nemških strank glede češkega deželnega in deželnozborske-ga reda. ureditve jezikovnega vprašanja pri državnih in avtonomnih uradih na češkem ter narodnostne omejitve okrajev. Ako bodo ti predlogi vlade količkaj sprejemljivi, potem tudi agrarno-radikalna obstruk-ci|a ne ostane trmoglava. Želeti bi bilo tembolj, da pride tudi v budget-nem odseku do poravnave, ker se nihaja državno gospodarstvo v ex !ex stanju. Min. predsednik se je danes sicer izjavil, da je vladi to izven-zakonito stanje skrajno neljubo — toda njegovim besedam je malo verjeti. Saj ustvarja dolgo trajajoči ex le* naravnost nevaren prejudic za bodočnost. Ako vlada ne bi mogla kedaj dobiti pror. provizorija ali pa proračuna potem lahko gospodari brez njega. Najvažnejše parlamentarno pravo, ki je ob enem tudi najuspešnejše sredstvo, s katerim izraža zbornica vladi zaupanje ali nezaupanje, bi bilo legislativi iztrgano aii vsaj ogfoženo. Dosedanji uspehi čeških obstrukcijonistov dokazujejo, da je njihova taktika dobro premišljena in da nikakor noče z glavo skozi zid. Parlament ima skoraj še 14 dni na razpolago, kajti vlada namerava sklicati deželne zbore še le 3. februarja. ■ S »Slovencem* polemizirati je nehvaležna stvar. Napram njegovim lažem pa je treba od časa do časa le vsaj najvsakdajnejše resnice in najenostavnejša dejstva konstatirati. Naše članke, v katerih smo ožigosali postopanje slovenskih klerikalcev pripisuje posl. dr. Ravniharju. ki da sam sebe bije po zobeh. Za enkrat imamo za svoja dunajska poročila svojega urednika, tako da nam ni potreba nadlegovati g. dr. Ravnihar-ja. V stvari sami pa se ta z našimi izvajanji gotovo strinja, in naši član- je blaženstva topila. Poskusila sem to na naši mački, pa grda žival me je po obrazu opraskala in drla se je tako, da so pritekli vsi domači. Vprašala sem potem mamo. zakaj se ni branila in praskala še Eva v romanu ob tolikem pritiskanju, ko to še naši mački ne ugaja. Mama pa je žalibog še iz stare šole, ko je bila mladim dekletom kuhalnica in šivanka edini svet in zato nima nič umevanja za moja vzvišena stremljenja. Za mamo se sramujem, pa res je, natepla me je in roman mi je odvzela. Poizvedeti moram torej drugje, kako in kje se lahko naučim koketirati. Najbolje bo, če vprašam Cillar-jevo Tonča Stara je že 18 let in Ko-štrunova Anica mi je pravila oni dan, da ima žc drugega fanta. Povrh pa še naredim svojemu patronu sv. Alojziju v čast osemdnevnico. Slikajo ga kot lepega fanta in imel bo gotovo toliko vpliva na svoje sovrstnike tukaj na zemlji, da mi enega pridobi. Sedaj pa ljubi dnevnik pojdi v svoje skrivališče, v mojo pernico. Tam boš ostal skrit nepoklicanim očem! Spavaj sladko! Čuvala bom tvoj mir s svojim lastnim telesom. S. P. Pravkar sem se še spomnila! Kaj, ko bi ne bilo na svetu moških, koliko skrbi bi bilo prihranjenih dekletu. Moški so tako nepotrebni ko muhe! Zakaj le je vstvaril Bog ti dve vrsti bitij? Ženskemu spolu v skrb in nadlego. Zato pa bodi vsake žene prva jp edina skrb, dobiti obojih kolikor mogoče mnogo na lim. To ie mole mnenie. Lahko noč dnevnik. ki so v popolnem skladu z njegovim parlamentarnim delom. Poskus »Slovenca« naslikati dr. Žustcršiča kot zaščitnika materijalnih interesov naših srednjih slojev, dr. Ravniharja pa kot njih nasprotni-pa, je tako naiven, kakor originalno pojasnilo, da so stranke dr. Šusterši-ču zato prepustile »čast« podati znani dodatni predlog, ker mu gre kot deželnemu glavarju prvo mesto. Poskrbeli smo. da se je o tej naravnost presenetljivi iznajdbi izvedelo tudi v parlamentu — reči smemo, da je »prvo mesto, ki pripada dostojanstvenosti deželnega glavarja* znatno doprineslo k zboljšanju splošnega razpoloženja. Prvotni sopodpisanci dr. Oross, dr. Hruban, baron Mal-fatti, posl. MaŠtalka so vedeli za »konvencijonalne običaje*, znali kako se morajo obnašati napram dostojanstvenikom in zato so rekli: Nach Ihnen. lierr Landeshauptmann. »Slovenec« očita dr. Ravniharju, da je posl. Maštalka podpisal Šusterši-čev predlog tudi v dr. Ravniharje-vem imenu, ker ga je podpisal za mladočeški klub, katerega član je dr. Ravnihar. Dejstvo pa je, da posl. Maštalka predloga sploh ni podpisal v imenu mladočeškega kluba, ki ni nikdar sklenil, da se pridružuje Šu-steršičevi taktiki. Maštalkov podpis torej za člane kluba ni bil v nobenem oziru obvezen. Najmanj pa seveda za dr. Ravniharja, ki je sicer član te elitne in ugledne parlamentarne organizacije, ki pa ima popolno svobodo zastopati slovenske napredne interese, in katerega še nikdo ni silil, da bi delal — mladočeško politiko. Stališče dr. Ravniharja v zadevi fin. reforme je bilo od vsega začetka jasno in rezultati današnjega dne so dokazali pravilnost in upravičenost njegovih nazorov, s katerimi so se in se bodo tudi v bodoče skladala tudi naša parlamentarna poročila. HrvaŠki sabor. Na včerajšnji seji hrvaškega sabora, ki se je pričela ob 11. dopoldne, se je nadaljevala indemnitetna debata. 8. maja. Danes sem govorila s Tončo. Ni baje treba za koketiranje nikakih šol. koketirati se pravi slovenski, pogledati vsakega fanta tako v oči, da mu prodre pogled skozi oči in glavo dol v prsi do srca in mu tam postane gorko. Potem je treba pogledati fanta še enkrat, da pride gor-kota v vročino in pri tretjem pogledu pa se mu srce že vname. Sedaj si tudi lahko razlagam odstavek v povesti »Krasna Lida«, kjer se Čita. da se je vnelo Milošu srce v ljubezni do Lide. Torej trije pogledi! Da bi le vedela, če to vnetje fantu ne škodi! Morda vendar iz tega vnetja srca ne nastane potem vnetje slepiča, ki je smrtnonevamo, kakor sem čitala. Kako Ie fantje to gasijo? Čuden svet! Jutri poskusim to pri prodajalcu g. Fridolinu! Tega ni škoda, če se mu vname slepič. Grd je ko greh. Velike noge in plešo ima, brez zob je, povrh pa še skriv-Ijeni nos, brr. no — mislim pa, za prakticiranje bo že še dober. 9. maja. S svojimi tremi pogledi pri g. Fridolinu nisem imela sreče. Naj ti zaupam, ljubi dnevnik, vse podrobna Prišla sem v trgovino po bonbone. Morala sem vzeti mami desetico. Bog mi bo že ta greh odpustil, saj sem porabita denar za naobrazbo v svojem bodočem poklicu. Torej g. Fridolin mi je želel dober dan, pomencal parkrat s svojimi rokami, pokašljal in šel po bonbone. Seje se je udeležil tudi hrvaški minister grof Teodor P e j a č e v i ć. Govoril je poslanec hrvaŠko-srbske koalicije Gvidon pl. Ii r e 1 i a-nović. V svojem govoru je nagla-šal, da je hrvaško-srbska koalicija vedno stopala po poti realne politike in po tej poti ji je sledil tudi narod. Takozvani unionisti in radikalci so ji skušali izkopati grob s tem, da so na zgoraj denuncirali kot stranko samih veleizdajnikov, na zdolaj pa so jo proglašali kot skupino samih madža-ronov. Toda vse nakane in spletke so se ponesrečile. Koalicija je podrla v prah vse svoje sovražnike in nada-ljavala svoje delo v korist in napredek hrvaškega naroda. Njenemu delovanju se je zahvaljevati, da je Hrvaška dobila volilno reformo, da se razveljavi železniear-ska pragmatika in da je dobil zakon o hrvaških krajevnih imenih najvišje potrjenje. Govornik je nato razpravljal o raznih lokalnih zadevah in potrebah. Med njegovim govorom je pravaški poslanec M i 1 e u s n i č z ozirom na dogodke v otvoritveni saborski seji zaklical: »Kaj ima Tuškan govoriti, ki je 6 mesecev sedel v Lepoglavi (kaznilnici)?^ Ko je Hreljanovič končal svoja izvajanja, je predsednik dr. Medakovič reagiral na Mileus-ničev medklic, izjavljajoč, da je poslanec Tuškan v časih najhujših političnih nasilstev nastopil kot mož in rodoljub in da je zgol radi tega moral trpeti. S tem si je pridobil simpatije vsega hrvaškega naroda, ki je ponosen na takšnega patrijota. Mi-Ieusničeve besede so torej huda žalitev poslanca Tuškana in vsega sabora, to tem bolj, ker prihajajo od stranke, v kateri se je takrat Tuškan borii in za katero je tudi trpel. Predsednik je končno pozval Miieusnića, naj da saboru in Tuška-nu za žalitev primerno zadoščenje. Mileusnič je nato izjavil, da ni hotel Tuškana žaliti in da samo obžaluje, da Tuškan ni več pravaš. Po kratkem odmoru je poslanec Jalžabetić interpeliral predsednika, ali mu je znano, zakaj ni bil hrvaški sabor službeno povabljen k slavnosti spuščanja v morje nove oklopnice na Reki. Predsednik je od- Ko me je nekaj vprašal, sem sprožila svoj prvi pogled. Zrla sem mu v oči dobrih pet sekund, pa najbrž se nisem prav pripravila. Od vročine namreč nisem pri g. Fridolinu nič opazila, le ves začuden me je pogledal. Pri drugem pogledu, ki je bil še malo daljši od prvega, je postal v obraz rdeč. Vsa srečna ob misli, da se Fridolin že vžiga, sem ga takoj še pogledala tretjič, a on pa je spustil bonbone, izvlekel iz žepa zrcalo, se vanj pogledal in mi ves v zadregi rekel: »Gospića Slavica, ali opazite tudi vi na mojih očeh, da sem celo noč krokal? Mislil sem, da se mi to ne pozna toliko!« Bebec neumni! Vrgla sem mu desetico, pograbila bonbone in brez besede odšla. Pri durih sem naredila kot bi si z roko obrisala usta in pri tem sem mu skrivaj pokazala dolg nos. Kazen mora biti! Kaj si vendar ta neumnež domišlja! mar mi kaj njenove prekrokane noči! Jaz želim le koketirati, koketirati in drugega nič. Razjokala bi se. pa sem se še pravočasno spomnila, da si mi boljša tolažba ti, mili dnevnik. Tebi se potožim, kak Fridolin solz ni vreden! Točila jih bom za boljšimi fanti! Za takega neumneža je dovolj. Če točim črnilo. Prvi poskus naj me ne oplaši! Saj še Kolumb ni našel Amerike pri prvem poskusu! Saj se je tudi njemu prvič ponesrečilo in jo je našel šele takrat, ko ie postavil jajce navpik. Povprašam Tončo za svet. Mora mi tudi najti tako Kolumbovo jajce. (Dalje prih.) Stran £ govoril, da se bo o tel stvari razpravljalo v delegacijah. Isti poslanec je interpelirai še glede medicinske fakultete in radi luksurijozns oprave vseučiliške knjižnice. Po izčrpljenem dnevnem redu je predsednik naznanil, da bo prihodnja seja v četrtek ob 10. dopoldne. .SLOVI Albanske homatije. Na Dunaju pravijo sicer, da Esad paša ni zavzel Elbasana in vendar je mesto zasedel ter koraka s svojimi četami proti Beratu. Na Dunaju so menda v zadnjem času zelo optimistični. Saj se nič posebnega ne godi v Albaniji. Res ni nič posebnega, Če se koljejo, za civilizirano državo, kar je Albanija brez dvoma, odkar so velesile vtaknile noter svo-je nosove, pa se ne spodobi, da Človek ni varen svojega življenja. Samo to naj pomislijo na Dunaju, koliko Kohnov in Feigelstockov bi šlo že rado v albanska kopališča ali pa v albanske gorske hotele odpočit si od napornega štetja denarja. O Esad paši pravijo sedaj, da je mož. ki gleda na red in mir v svojem območju in da dela propagando za princa VVieda. O njegovem pismu molče vsi listi. Ali so bili potegnjeni in jih i? sram. da so tako grdo nasedli? hi vendar tudi na Dunaju rlsad paši • zaupajo preveč ter pravijo: Nikd« ve, kako stališče bo zavzel Esad $a v bodoče. To je edino pametno, če možakarjem v Albaniji ne zaupajo preveč. Sicer pa ie Avstriji in Italiji samo lahko prav. če je čim manj Albancev. Zato se vrše že zopet pogajanja med velesilami, bolie: zato je zopet tratiti čas. Gre namreč za to, koliko vojakov-policajev naj pošlje v Albanijo ta. in koliko ona država. Interesantno pa je tudi. kar se govori o princu \Yiedu. Enkrat ie bil že na poti v Albanijo, njegova postelja in druga taka ropotija, vse ie bilo že v Trstu. Štirje vagoni polni! Pa ni bilo mč res. Na Dunaju niti še sedaj ne vedo. kdaj se odpelje bodoči kralj — morda niti ne vedo. če sploh pride v Albanijo. _ Pred novo vojno. Med drško in Turčiio je raz-merie zopet zelo napeto. Brzojavke iz Aten in Carigrada to potrjujejo. ,Jst »Tasvir i Efkiar ie baje izvedel, ia polagajo Grki pri otoku Tenedo^u mine in da so spravili na otok velike topove, mnogo streliva in živeža. Tudi na otoku Imbrosu se pripravljajo Grki na turški naoad. Otok je baje vi močno armiran in dobro založen z živili. Enako zavarujeta Grki tudi otoka Kios in Mitilene. Varnost življenja na morju. V Londonu je imela konferenca za varnost življenja na morju predvčerajšnjem svojo zaključno sejo. Lord Morsev. predsednik konference, je izjavil, da obsega besedilo konvencije, ki so jo podpisale Avstro-Ogrska. Nemčija, Italija in ostale države, 74 članov. To besedilo se ne bo razglasilo pred 15. februarjem, da imajo razna odposlanstva čas, sporočiti besedilo konvencije svojim vladam. Konvencija se torej pridruži številnim drugim konvencijam mednarodnega značaja in obsega brez dvoma tudi določbe o polaganju morskih min v vojnem času. morda celo v popolnejši obliki, kakor haaška konvencija, kar pa seveda držav, ki bodo zapletene v vojno, ne bo oviralo, da se konvencije ne bodo držale. Štajersko. Tarnburaško društvo »Kolo« v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 25. januarja veselico v prostorih g. Albin Tratnika. Veteransko društvo Brežice in okolica priredi v nedeljo 1. svečana t. I ob 4. popoldne v gostilni g. Ivana Volčanšek na kolodvoru veselico s srečolovom. Iz Vranskega. Naš župnik ie oznanil s prižnice. da bo v kratkem hodil agent katoliške vzajemne zavarovalnice po fari. Priporočal je žup-lianom, naj se dado zavarovati v obilnem številu. Ljudje, spodbujeni po besedah svojega dušnega pastirja, so bili vneti ter so se res dali zava-Tovati v obilnem številu, toda pri neki drugi zavarovalnici, koje 3 zastopniki so porabili ugodno priliko ter zavarovali vse, kar se je dalo, predno je prišel agent, ki ga je mislil naš agent. Znat* se mora! Yoj. vet. društvo grof Ferdinand Attemsa v Šmartnem na Poh, priredi v nedeljo, dne 25. t. m. v restavraciji »Neuhold« v Slov. Bistrici plesno veselico. Gasilno društvo za trg Št« Jur ob Juž. žel. priredi v nedeljo, dne 25. t, i i nt ob 7. zvečer pri Adama Kinelu ples s srečolovom. Odbor prosi obilne udeležbe. Slovensko gledaHiće v Mariboru. S prihodnjo Govekarjevo igro »Legi j o nar Ji«, ki se vprizori v nedeljo dne 25. prosinca 1914 ob pol 3. uri zvečer, bode naše gledališče slavnemu občinstvu pokazalo, s kako spretnostjo že znajo nastopiti naši požrtvovalni igralci, bodisi v igranju, bodisi v petju. Tokrat se bo torej občinstvu izpolnila splošna želja po narodni igri, V kateri se bo izvajalo mnogo pevskih točk. Pri petju in med odmori sodeluje orkester »Gias-benega društva«. Kakor slišimo, je v narodnih krogih veliko navdušenje za to igro s petjem in godbo, ker pričakujejo mnogo užitka, kajti naši igralci žrtvujejo vse, da bi igra čim lepše izpadla. Cenjeno občinstvo naj torej v obilnem Številu poseti to predstavo. Po predstavi je ples v veliki dvorani. Predprodaja vstopnic pri g. W e i .t 1 u. Glavni trg 22. Maribor. (Nadutost nemške štu-dentaie.) V številnih slučajih smo že omenili, da posezaio naši nemški dijaki celo nemoteno v javno politično življenje. Dočim so nemški Študentje takoj na razpolago z denunciiacijami, se tega slovenski dijaki vsled svoje tankovestnosti izogibajo. V zahvalo, da prikrivajo take in enake ekskurzi-■ e svojih nemških kolegov, jim vranjo ti s tem, da jih prično celo v dru-'abnem smislu v nič devati, kar se je . vno zopet te dni dogodilo. Sedmo in osmošolci tukaišne državne gimnazije so priredili dne 17. t. m. abitu-rientski ples v prostorih tukajšne Kazine in ignorirali seveda svoje s?o-' epske kolege — ki so jim pač dobri, kadar smejo podpirati nemško lenobo — giede prireditve — za katero slovenskemu dijaštvu pač ni bilo, — vrh vsega pa jih še s tem žalili, da so si dovolili javno sodbo, da slovenski dijaki niso salona zmožni. Najumest-nejša bi bila seveda pritožba pri ravnateljstvu, če bi ravno slovensko di-iastvo ne uvaževalo. da se je prireditev vršila pod niegovim pokroviteljstvom. Upravičeno dvomimo, da je nesramnost nemških gimnazijcev ravnateljstvu znana. Ker pa naših slovenskih sinov ne pustimo žaliti, zahtevamo, da se v bodoče pride ta-kim nadutostim nemškega dijaštva v okom. Drobne novice. Zmrznil ie na okrajni cesti blizu Podsrede postarni gosfcač Jakob Drenski. Vsled visokega snega in hudega mraza starček očividno ni mogel naprej in je na cesti obležal. — Iz Laškega trga. Iz zapora pri tukaišnem okrajnem sodišču ie pobegnil rudar Franc Na-urah. Zaprli so ga. ker je ukradel v neki trboveljski gostilni posestniku Štrausu iz Lok 460 K. — I z Z g. Radgone poročajo, da je padla v Rihtarovcih 54 let stara prevžitkari-ca Rozalija Pele navpik v domači studenec in utonila. — Velik prelep sc je vr^il v Slovenski vasi blizu Ptuja med domačini in sosednimi Prepoljčani. Pretep se je začel v ga> 1 potem nadaljeval na a * alo se je s puškami in revolverji ter je bilo obstreijenih 7 pretc čev; triie imajo težke rane. To so ti-sfi dravski Poljanci, ki jih je zagovarjala mariborska »Straža« lan leto v prepiru zaradi neke knjige kot mirne in spravljive ljudi. — Iz Maribora. Profesor Nikolaj Žagar na *višji gimnaziji v Mariboru je pomaknjen v 7. činovni razred. — P r i S v. Lenartu nad Laškim trgom ie izvoljen za župana Anton .Tančic, posestnik in cerkveni ključar. — Iz Maribora. 241ctna hčerka hišnega posestnika Namestnika v Koroški ulici, Marta, se je skušala zastrupil z mlekom, v katerega ie dala glavice od 8 zavojčkov žvepljenk. Spravili so io v bolnišnico in bo ostala najbrž pri življenju. Koroško. Davčni vijak na Koroškem. Koroški poslanci so dobili poročila iz dežele, ki pripovedujejo o izredno strogem postopanju finančnih oblasti s kmetskim ljudstvom. Zato so se s:-stali včeraj v parlamentu koroški poslanci k posebni seji. pri kateri so prišli na dan res nedopustni slučaji postopanja finančnih oblasti. Poslanci so sklenili, da bodo energično intervenirali glede takega postopanja davčnih oblasti pri vodji finančnega ministrstva. Smrtna nesreča na ribniku. Pri Sv. Mohorju je vtonil v bližnjem ribniku dr. liusse, posestnik in lastnik parne pekarne in parne kopeli Juri Kandolf. Mož je šel na ribnik gledat led, katerega je nameraval kupiti Ribnik je bil pokrit z lahko plastjo snega in na nekaterih krajih komaj zamrznjen, ker so pred kratkem že nekaj voj ledu izsekali. Okoličani so dobili na ribniku klobuk in palico, nakar ie šla iskat komisija ponesre- čenca, katerega so našli znak ležečega v globočini ribnika. Pri njem so našli vse, kar Je nosil mož s sabo, In je gotovo, da se Je ponesrečil. Kandolf zapušča ženo in 9 nepreskrbljenih otrok« Primmta. Za velik C. JVL ples v Gorici, ki se vrši dne 7. februarja deluje še ve-iik aparat s polno paro. K onim društvom, ki so si nadela nalogo prinesti »Mal dar, domu na altar«, se je pridružila tudi Slovenska čitalnica« v Gorici. Princ Wled še ni prišel v Trst in se tudi ne ve natančno, kdaj pride. Njegova prtljaga, oprava itd. je pač že na poti v Albanijo. O prihodu princa pa še ni obveščen niti »Llovd«. Princov višji dvorni mojster in telesni zdravnik sta se vrnila v zopet v Trst in čakata na gospodarja. Tudi še ni znano, če se bo odpeljal princ iz Trsta s kakim • Llovdovim« parni-kom, ali ga bodo poslali v Albanijo na kaki vojni ladji. Koze. V Trstu je obolel neki tujec za kozami. Odpeljali so ga v bolnico. Mož je prišel z Dunaja, kjer se je pojavilo v zadnjem času že več slučajev obolenja za kozami. Laški ponarejalci denarja. Preiskave glede te zadeve so še vedno v živahnem teku in imajo še vedno nove uspehe. Pokazalo se je, da je ta družba, ki ima mnogo več Članov, kot so prvotno mislili, delala zelo agilno. Cela zadeva vpliva na prebivalstvo zelo mučno in vzbuja splošno nezaupanje. Posebno so prišli ob veljavo laški bankovci, katerih skoro riikdo več ne sprejme. V Tržiču je vzbudila posebno pozornost aretacija gostilničarja na kolodvoru, ki je tudi poskušal izdajati ponarejene bankovce po 100 lir. O analtabetih na Primorskem piše *Piccolo«, da je bilo 1. 1910 na Primorskem analfabetov med Nemci 4/r, med Slovenci 15%, med Italijani pa \7cl. To kaže, da Slovenci na Primorskem, kjer tvorijo veliko večino le niso taki barbari, kot jih radi zmerjajo Lahi, na čelu jim njihovo laško židovsko glasilo »Piceolo<. Važno odkritje za Istro. Iz Istre se poroča sledeča vesela vest. Gospodarsko društvo v Baderni v Istri v poreški okolici je prosilo minulo poletje c. kr. hidrografični urad v Ljubljani, da bi ta pripomogel na kak način pomagati prebivalstvu glede silnega pomanjkanja vode. Na to prošnjo je prišel v Baderno 28. decembra L L vodja ljubljanskega hidro-grafičnega urada, višji inženir Pick v družbi z državnim inženirjem Stanislavom Purchallom iz Celovca. Podala sta se takoj na delo in dosegla sta krasen uspeh. Purchallov aparat za zasledovanje vode pod zemljo ie pokazal nedaleč od Bader-ne živo vodo. ki teče pod zemljo v smeri južno od Baderne. Zasledujoč tek vode so našli mesto pod katerim teče skoro 4 m širok deroč potok, katerega so zasledovali z aparatom skoro I km daleč, dokler ni konsta-i;ra! aparat v neki dolini najbližjo iočko do vode ?n sicer približno 50 m globoko. Ta točka se nahaja približno 700 m zračne črte od Baderne. Podzemeljski potok teče v smeri od izhoda proti zahodu ter se izliva bržkotne razdeljen v morje. To odkritje je zelo važno za tamošnje prebivalstvo, ki trpi silno pomanika-nle vode in pomeni za okraj skorajš-ni znaten gospodarski napredek v vsakem oziru. Poskusen roparski napad. Trafi-kantinjo Ropoar iz Pulja je napadel tia potu domov neki neznanec in jo hotel oropati. ?ena je imela pri sebi za okroglo 6000 kron raznih vrednostnih papirjev in gotovine. Na njen klic ie napadalec zbežal. Policija nima o njem še nobene sledi. Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 21. ian. Župan dr. Ivan Tavčar otvori sejo, konstatira sklepčnost in naznani, da se ni noben svetnik opravičil. Navzoči so bili vsi občinski svetniki. Nato pojasni g. župan v kratkem vzrok, ki ga je napotil, da je sklical to sejo. Seja je izredna in razpravljalo in sklepalo se bo v seji na novo o poročilih mestnih posojil In mestnih zalog. Zadnjič sem stal za svojo osebo na stališču, da za te sklepe ni treba kvalificirane večine, ker gre tu za pravnoveUavno skle-dolgove in samo za dovolilo To je pravno vprašanje. Ker pa vem, da bi se bil dobil. Če bi bilo ostalo pri zadnjih sklepih, gotovo kak davkoplačevalec, ki bi se bil pritožil, češ, da se Je napravila že pri sklepanju formalna napaka in bi bil deželni odbor tel pritožbi bržkotne tudi pritrdil ali pa vlogo rešil ta- ko poino, kot rešuje druge stvari, sem sklical izredno sejo. To pa največ za to, da stvar ne trpi vsled formalnosti in da pride že pred bodočo deželno zbornico. Nato prebere podžupan g. dr. Karel Trilier prva dva predloga: 1. Izkaz o porabi posojil v občinske svrhe se odobri; 2. deželni odbor se naproša, da odobri revirement z delno drugačo porabo posolila. Predno otvori župan debato, pojasni in popravi nekoliko svoje zadnje poročilo glede dekliškega liceja. Glasom zadnjega poročila se je potrošilo za licei 362.171 K 86 v, najelo pa 120.000 K. K temu kritju pride še znesek iz volila Gorupove-ga in sicer iz njegovih zemljišč v znesku 115.616 K 74 v. Pokritje za licej znaša torej 235.616 K 74 v in primanjkljaj samo 126.555 K 12 vin. Nato imenuje g. župan za verifikator-ja občinska svetnika gg. P a v š k a in Marinkota. Obč. svetnik P a m m e r vzame na znanje poročilo župana, posebno glede korekture pri liceju in omeni nato odredbo glede kvalificirane večine, češ, da se s tem sili svetovalce pod kaznijo k glasovaniu. G. župan pojasni govorniku, da mora župan, tudi če ni odrejena kvalificirana veČina, kaznovati vsakega, ki gre iz zbornice z namenom, da onemogoči zborovanje. S tem je bila debata končana. Pri glasovanju za ta dva predloga je bilo oddanih 22 glasov za in 22 proti, na kar je župan dirimiral v prilog predlogu. Nato so bili sprejeti z večino še vsi ostali tozadevni predlogi, ki so bili sprejeti na zadnji redni seji občinskega sveta, dne 13. januarja in o katerih smo že v takratnem poročilu natanko poročali. Glasovanje se je vršilo mirno, samo pred glasovanjem glede dolga mestne občine za cerkev na Barju so se silno razjezili pristaši S. L. S., ker je padla nedolžna opazka, da bodo za ta predlog gotovo glasovali tudi pristaši S. L. S. Pod vodstvom obč. svetnika Štefeta so dvignili velik hrušč, tako, da jih je moral župan parkrat prav resno opozoriti. Ko so bili sprejeti vsi predlogi je župan sejo zaključil. Dnevne vesti. + Poraženi besedolomniki. Prvič ie prišlo letos do velikega nasprotja med gosposko in med poslansko zbornico. To nasprotje se je poravnalo potom kompromisa, a ko ie bil čas izpolniti sklenjeni dogovor, so dunajski krščanski socijalci poskusili ta kompromis prelomiti in pridobiti za to veČino poslanske zbornice. Napovedali so vojsko in na čelo parlamentarne armade je stopil dr. Ivan Šusteršič. Kaka čustva so ga pač navdajala! Kot vrhovni zapoved-nik parlamentarne armade je nastopil, pripravljen na veliko bitko. Gotovo se ie že videl kot zmagovalca, ki je ali ugnal gosposko zbornico in jo ponižal ali pa razbil parlament in pomagal do veljave § 14. Toda prišlo je drugače. Čim boli se je bližala bitka, tem bolj se je zmanjševala armada dr. Šusteršiča. Zdai so odpadli eni, zdaj drugi in v odločilni uri je dr. šusteršič s svojim predlogom grozovito pogorel. Samo 77 glasov ie dobil, samo nemški in češki klerikalci so ž njim glasovali, vse druge stranke so ga zapustile in so glasovale proti njemu. Proti njegovemu predlogu so glasovali celo tisti, ki so ga prej sami podpirali. Tako žalosten konec je vzela ta prva velika vojska, v kateri je dr. Šusteršič igral vlogo vrhovnega poveljnika parlamentarne armade. -f- Pangermanski cilji in docen-tura dr. Iiešiča. Veliki in dalekosežni so pangermanski cilji. Nemštvo sili na jug. Slovenske pokrajine s Trstom vred si hoče popolnoma osvojiti, nad Hrvaško in Bosno dobiti vsaj vso oblast, nad drugimi jugoslovanskimi pokrajinami pa vsaj gospodarsko zavladati. Cim slabši je jugoslovanski odpor, toliko laglje bi cvetela nemška pšenica. Naravno je torej, da nasprotujejo Nemci z ljuto silo vsemu, kar utrjuje jugoslovanske narode in da gledajo s sovražnimi očmi zlasti vsako zbliževanje Jugoslovanov. Prizadevanje za kulturno in politično združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v okviru habsburške monarhija jim je posebno neljubo, saj bi bilo tako združenje ne le mogočna in morda celo nepremagljiva ovira njihovim zavojevalnim načrtom, nego bi znal j celo oslabiti nemško nadvlado v državu Nemci vidijo jasno, da svoje načrte veliko laglje uresničujejo, če so Jugoslovani kulturno in politično razcepljeni in zato hujskajo pri vsaki priliki zoper vse, kar pospešuje zbli-žanje med Jugoslovanu Posebno radi kličejo na pomoč državne oblast-nije. Tak slučaj smo doživeli tudi danes. Profesor dr. Hešič, ki deluje z idealno vnemo in največjo požrtvp- < valnostjo zlasti za jezikovno in kulturno zbližanje Slovencev in Hrvatov ter si je v tem oziru pridobil ne-venijivih zaslug, je imenovan za docenta slovensega jezika in slovenske literature na vseučilišču v Zagrebu. To je za medsebojno spoznanje Slovencev in Hrvatov ter za njih kulturno zbliževanje največjega pomena in zato se tega vse veseli, na Slovenskem in na Hrvaškem ter pričakuje od tega obilo dobrega sadu. Nemcem to seveda ni všeč, kakor sploh nobena stvar, ki zbližuje Slovence in Hrvate ter utrjuje JugosIovans*vo in v »Grazer Tagblattu« napovedujejo, da bodo pri vladi ugovarjali, da bi hodil prof. dr. Ilešič v Zagreb predavat. Seveda ni to šlo brez zvijačnih denuncijacij. »Grazer Tagblattu suče stvar po svoji stari navadi, kar pa ne spravlja nikogar iz ravnotežja, nego le kaže, kako srditi in dosledni sovražniki vsakega, tudi kulturnega zbližanja Slovencev in Hrvatov so Nemci. Na nemško intervencijo pri vladi pa mirno čakamo. Tako daleč menda le še nismo, da bi slovenski profesor ne smel na zagrebškem vseučilišču predavati o slovenskem jeziku in o slovenski literaturi. -f Nervozni klerikalci. Klerikalci so zagnali v snočni seji občinskega sveta velik krik in vik, kakor da bi se jim šlo za življenje. A čemu? Župan dr. Tavčar je odredil glasovanje 0 predlogu finančnega odseka, naj se svoječasni prispevek mestne občine za zgradbo cerkve na Barju v znesku 10.000 kron refundira. K tej točki je obč. odbornik Pustoslemšek glasno pripomnil: »No, za ta predlog bodo pa glasovali tudi gospodje S. L. S.« Ta opazka je spravila nekatere klerikalce popolnoma iz ravnotežja, zlasti Štefe in Ložar bi bila malodane skočila iz kože, a tudi oče Bahovec so se prav nevarno razvneli. Štefe je jel razbijati s pestjo po pultu in kričati: »Provocirati se ne damo. Le počakajte, vseh 10.000 boste plačali, a ne samo to, še obresti tudi!« Ložar je sekundirah »Vse boste plačali in če tudi nas sedaj izzivate!^ Župan je zvonil in pozival k miru, toda Štefe in Ložar se nista mogla pomiriti. Štefe je kakor besen tolkel ob pult ter vpil: »Čakajte, bomo vam že pokazali, danes ste nas zadnjič nahrulili.« Tem besedam je sledil grohot na napredni strani. Iz hrupa se je slišal samo glas očeta Bahovca: »Gospod župan, zakaj pa, pustite, da nas Pustoslemšek gleda in se nam porogljivo smeje?!« Splošen krohot je sledil tem Bahovčevim duhovitim besedam, med tem pa je Štefe razbijal dalje po svojem pultu ter se rotil, da bodo Ljubljančani hočeš nočeš morali zidati cerkev na Barju, da bo to že poskrbel on — Ivan Štefe. Med splošnim hrupom in truščem je na to dal župan na glasovanje predlog finančnega odseka. In zgodilo se je res, da so za refundiran je zaklada za barjansko cerkev glasovali sami naprednjak?, dočim so bili klerikalci proti temu refundi-ranfu. Zdi se torej, da so klerikalci namenoma izrabili priliko za mali škandaicek, da bi v hrupu in tt l^čii maskirali svoj nastop proti predlogu Učeč se cerkvene zgradbe na Barju. In če- se roti in zaklinja Štefe z T o-žarjem. da se cerkev na Barju mora zidati, potem je to samo pesek v oči nerazsodni masi. ker jasno kakor beli dan, da klerikalci ne morejo biti resno vneti za to stvar, ako glasuje-jr) v občinskem svetu proti refundaciji fonda, določenega za zgradbo one cerkve. In da je to res, dokazuje pred vsem dejstvo, da so včeraj postali tako silno nervozni, čim sc jim ie reklo, da bodo za omenjeni Djed log. kakor se samo ob sebi razume, glasovali »katoliški« možje S. J.. S. Njihovo »katoličanstvo« Je buo razkrinkano in za to se jih ie lotila nervoznost in razburjenost. -r Imenovanje pri Južni železnici. Revizor g. Josip Šircelj je postal z novim letom adjunkt. — »Dramatično društvo« v Ljubljani je imelo snoči izredni občni zbor, ki je imel z ozirom na bližajoči se konec letošnje sezije, ukrepati, kako stališče zavzame za prihodnjo se-zijo dramatično društvo v boju za slovensko gledališče. Zborovanja se je udeležilo poleg članov tudi več gostov, kakor g. G o v e k a r kot predsednik Zveze in gg. K e j ž a r in Š p i c a r iz Maribora, odnosno iz Jesenic. Po daljšem nagovoru predsednika društva g. prof. R e i s n e r - 1 a, ki je v kratkem narisal cel kri-žev pot društva in drugih faktorjev v boju za slovensko gledališče, se je razvila živahna debata, ki je končala s sklepom, da se društvo ne bo držalo pasivno, marveč, da bo nastopilo samostojno pot, da se reši slovensko gledališče v Ljubljani, ki nima velikanskega kulturnega pomena samo za Ljubljano in okolico, marveč za ctl slovenski narod, ki skrbno gleda na rešitev tega za cel narod kulturno važnega vprašanja. Sklenilo ae mi J štev. .SLOVENSKI NAROD*, dat 72. Januarja 1914. Stran S. je, da vloži »Dramatično društvo« v to svrho samo zase na mestno občino in potom deželnega odbora na deželni zbor posebno spomenico, ob enem pa se naprosi navzoči g. Etbin Kristan kot predsednik mestne gledališke komisije, da izposluje pri gledališki komisiji, da tudi ta vloži primerno spomenico v svrho dosega končnega cilja — slovensekga gledališča v Ljubljani. — Našim cenjenim naročnikom, katerim smo dosedaj list »Slovenski Narod« pošiljali pod rdečim ovitkom, vljudno naznanjamo, da nam je poštna uprava na pritisk dunajske poštne ambulance Dunaj - Trst ustavila tako pošiljanje, češ, da mora vsak naročnik za pošiljanje pod rdečim ovitkom imeti za to dovoljenje poštnega ravnateljstva v Trstu. Izvzeti so le železniški uslužbenci vseh vrst. Samo ti smejo prejemati list pod rdečim ovitkom brez posebnega dovoljenja. Kdor želi torej prejemati list nadalje pod rdečim ovitkom, si mora frposlovati posebno dovoljenje poštnega ravnateljstva v Trstu, odnosno v Gradcu itd. — Prvo tekmovalno sankanje v Ljubljani. Sankači, ki se nameravajo udeležiti nedeljske tekme, se opozarjajo, da bode sankališče v svrho traininga v petek in soboto odprto le od 1. do 3. ure popoldne. Tekmovalci se prosijo, da se točno ozirajo na te ure, ker sicer ni mogoče zadostno urediti sankališča. 2e prijavljeni sankači naj blagovolijo čimpreje vplačati vloge, ker bi se sicer na njih prijave ne moglo ozirati. Cenjene dame se opozarjajo, da se morejo udeležiti tekme, razven pri damski tekmi, tudi pri ostalih točkah sporeda. — Nesreča na glavnem kolodvoru. Sprevodnik Josip Arnšek je danes zjutraj ob 8., ko je šel v službo, na železniškem tiru tako nesrečno padel, da mu je voz zmečkal desno roko ob dlani. Ponesrečenca so prepeljali v deželno bolnišnico. Umrl je v Kranju kavarnar J a-g e r po daljšem bolehanju. N. v m. p.! Dunajski tiskarniški agentje na Dolenjskem. Z Dolenjskega se nam poroča: Kako malo narodnogospodarske zavednosti je med našim ljudstvom, zlasti kar se tiče podpirana domačih podjetij, temu smo bili -riča pred kratkim. Nemški agentje so lazili okrog po vaseh ter nabirali inserate in naročbe za razne ti-ovine pri boljših gostilničarjih ter rgcvcih in kramarjih. Samo eden teh agentov je v topliškem in stra-škem okraju nabral blizo za 6000 K ti amebe za raznovrstne tiskovine in rapir. To je žalostno izpričevalo za našo narodnogospodarsko zavednost. Kako težko se ti - narodno-za-vednu gospodje odločijo za kak in-*erat v domačih listih ali za naroči-t5v kaj malega tiskovin v domačih * skarnah, kjer je lahko naprej prepričan, da bo solidno in ceno postre-žen in da na svojih firmah ne bo imel takih škandaloznih tiskovnih napak kot jih delajo nemške, našega jezika nevajene tiskarne. Če pa pride k njemu kak tujec z Dunaja, pa je ves srečen, in se še potem bana, češ. poglejte, tole so mi tiskali tam na cesarskem Dunaju. Potem pa beremo raslove kakor n. pr. Mesnarsehitz (namesto MežnarŠiČ, Franz (namesto Franc* itd. K vprašanju povišanja v od a rine ^mihelski občini. Iz Smihela pri Novem mestu se nam poroča: Kakor mano. smo imeli v zadnjem času velike konflikte z našim županstvom glede vodarine. Izterjevali so že dokazano plačane zneske še enkrat in kdor se je svest svoje pravice branil, se ga je za par kron kar zarubilo. Brez dvoma je v tem izterjevanju ticala nekakšna velika napaka bodisi v knjigovodstvu, bodisi v blagajni sami. To se je zgodilo samo nekaterim, dasiravno je bilo teh izredno veliko, zlasti v sosedni Kandiji in v Gotni vasi. nekaj tudi pri nas. Vse nas je pa v zadnjem času zadelo do-lej še nepojasnjeno zvišanje vodarine. Nihče nam ne pove zakaj in kako, samo plačaj, pa molči! Pri nas imamo tri vodovodna iztocišča, katerih zadnji, ki oskrbuje zgornji del raznesenega Šmihela, je že več mesecev potrt in neporaben. G. župan nam je sicer popravo obljubil, ali storil doslej še ni nič. Pač! Zdaj za novo leto nam je poslal voščila za povišano vodarino. Plačaj! Mi bi pa vendar radi zvedeli, kam je šel tisti denar, ki je bil že enkrat plačan, pa se je zopet izterjava!. Pravijo, da se je ta napaka zdaj z novim knjigovodstvom uredila. Dobro! Ali kaj je z onimi starimi »napakami«, ki so povzročile toliko razburjenja in zahtevale tudi žrtve. Nekoliko pojasnila bi prav nič ne škodovalo g. župan! Planinski orel. V sredo dopoldne ujel je neki kmet v gozdu v neposredni bližini »Trebanjskega gradu« krasnega planinskega orla, ki meri z razprostrtimi r>croti 220 cm. Najbrže sta prignala huda zima in lakota redkega gosta v naše kraje. Orel se je odposlal g. Herfortu v na- gačenje. Predrzna tatica. V Krems pristojna služkinja Antonija Islinsk Je v decembru prišla za svojim ljubčkom v Kočevje. Da jo njen znanec iz lepa odpravi, ji je dal 20 K. Punjci pa se je v Kočevju dopadlo in vstopila Je v službo pri peku Mareku, kjer so pa že v par dneh spoznali, da imajo v hišo tatico. Spodena iz te službe je punica prišla v hišo nadgeometra viteza Fiihrerja, kjer je čez nekaj dni ukradla iz zaprte miznice 60 K. Dognalo se je, da je Antonija Islinek bila že večkrat kaznovana in da gre sploh samo služit, da krade. Iz Zagorja ob Savi. V torek dne 20. t. m. se je poldrugoletni otrok g. Martina Derendeta igral in pri tem dal v usta košček premoga. Ta mu je ušel v sapnik in otrok se je kljub takojšnji zdravniški pomoči zadušil. Prizadeti rodbini naše iskreno soža-lie na tej izgubi. Kraška burja v Postojnski okolici. Piše se nam: 2e lansko leto po Božiču zapadli sneg je napravil av-tovožnji Postojna - Gorica dokaj ne-prilik in ustavil redno vožnjo za par dni, zamude pa so bile na dnevnem redu. Avto je vsled žametov večkrat obtičal v snegu, da so ga morali s pomočjo konj in kidačev spraviti v Postojno. Piomet z avtomobili je bil na celi progi ustavljen in poslužiti so se morali stare vožnje z vprego, da je šla posta naprej; če ravno ni šla vedno, vendar je bilo občinstvu ustreženo. Po novem letu se je zopet pričelo z redno avtovožnjo v lepih in gorkih dneh in z nado na skorajšnjo pomlad. Po lepem pride najraje slabo. Vreme se je kaj hitro preobrnilo, pričelo je snežiti in burja je bila kos zametom. Med Postojno in Razdrtem je bil zopet ves promet ustavljen. Pota, posebno pa glavna cesta so zametena: tako počiva promet, avto v postojnski garaži in ž njim vsa pošta. Pretečeni teden je šla enkrat. Dovolj za to zimo. Pet dni je stalo, ko je bilo dovolj pošte in da se izplača voznina so napregli sani s parom konj do Raztrtega, iz Vipave je pa prišel forajt po pošto. Vreme gre na boljše, tudi s pošto je napredek, ker gre vsak dan po enkrat. Vipavci so lahko ponosni in zadovoljni, da imajo nepretrgoma avtovožnjo. Treba bo poskrbeti, da se bo pošta odpravljala v zimskem času, kot nekdaj po starem kopitu in ne razumemo, zakaj je letos izjema. Kdo ima tu glavno besedo, ne vemo, ter pričakujemo od merodajne strani pouka. — Potovale c. »Tiralica«, izredno krasna detektivska drama v treh dejanjih in predigro je dosegla najlepši uspen in je vobče ugajala. Veseloigra »Dovršena kuharica« je ena izmed najlepših, kar smo jih doslej videli in zbuja mnogo smeha. Ta spored se predvaja v kinematografu »Ideal« le še danes. Jutri v petek specialni večer z Nordisk dramo r.Mati« v 4 dejanjih, v kateri igra glavno vlogo znana umetnica Bettv Nansen. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 11. januar "i do 17. januarja. Novorojencev 20, umrlo jih je 11 in sicer: 7 domačine in 4 tujci. Umrli sta dva za jetiko (1 tujec) in 9 za različnimi boleznimi. Obolel je za vratico 1. Star grešnik. Včeraj so v t ikaj-šnio prisilno delavnico oddali 5f.iet-nega potepuha Ivana Bergerja Iz Rossbacha, okraj Braunau v Zgornji Avstriji. V Lankovice na Štajerskem so pa eskortirali v žensko prisilno delavnico 261etno Ano Kircherje\o iz Afritza pri Beljaku na Koroškem. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 325 glav in sicer 210 volov, 60 krav, 37 konj in 18 telet. En vojaški kon? je bil na licitaciji prodan za m k. Tvrdka Juliu s MeinI, uvoz kave priredi dne 23. in 24. januarja 1914 v s\oi fiiialki Ljubljana, Selenbur^ova ulico 7 poskusno kuhanje ter občinstvo k temu vljudno vabi. Obenem rrip* minja, da bo tvrdko jako Vise-!«lot če kdo privede še znance s sebe j. Od devetih zjutraj se b:.do zastonj dajale poskušnje !e odraslim Društvena naznanila. Seja tajniško - časnikarskega odseka za III. slov. vsesokolski zlet L 1914 vrši se jutri v petek 23. t m. ob pol 7. zvečer v zvezni sobi v »Narodnem domu«. Bratje - Člani tega odseka pridite vsi. Plesni veaček pevskega zbora »Glasbene Matice« se vrši kakor navadno, semestralno soboto dne 14. februarja 1914 v veliki dvorani Narodnega doma ob 8. uri zvečer. — Svira L ljubljanski društveni orkestar. Občni zbor Narodne sociialoe zveze se vrši v nedeljo, dne 1. februarja to ne a februarja. Ker se bode na občnem zboru razpravljalo glede ustanovitev podružnic in tudi radi premembe pravil, opozarjamo člane, posebno pa zaupnike na deželi, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor N. S. Z. Veselica! odbor za prireditev velikega plesa narodnega delavstva ima v petek, dne 23. t, m. ob 8. uri zvečer v posvetovalnici N. S. Z. v Narodnem domu, skupno sejo. Prosimo dame in gospode, da se seje zanesljivo udeleže. Telovadno društvo »Sokol VIČ« vabi na V.občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, dne 25. prosinca 1914 ob polu 10. uri dopoldne v restavraciji g. Balija (pri Bobenčku) na Glincah z običajnim sporedom. Olepševalno društvo v Rožni dolini je imelo letni občni zbor zadnjo nedeljo pri Končanu. Društvo je tudi lani prav pridno delovalo v procvit te lične naselbine. Na vozilo je nad 200 ms proda in peska, iztrebilo vse jarke, napravilo lijake in betonske cevi, odstranjevalo sneg itd. Dohodkov je imelo 1044 K, med temi prispevek viške občine 143 K. Društvo je priredilo 4 veselice. Odbor je imel 14 sej. Blagajnik g. Bezjak in podpredsednik g. P e t r o v č i č sta kritikovala malomarnost posestnikov napram društvu. Izmed 167 hišnih posestnikov v Rožni dolini je sodelovalo pri društvu le 63 posestnikov. Dosedanjim požrtvovalnim odbornikom se je izrekla topla zahvala. Pred volitvami se je razvila živahna debata o obstoju ali preosno- vi društva. Govorili so gg.: Z i gon, župan Oblak, Mezeg, Stare-nik, Cerne, Gartner, Pe, t r o v č i č, Beg. Končno so se zbo-rovalci zedinili, naj ostane vsaj še eno leto društvo v dosedanjem delokrogu. — V odbor so bili izvoljeni z vzklikom gg.: Zigon Josip, P e -trovčič J., Mihelčič , Bezjak Martin, C e 1 a r c Ivan, B e s e-n i č a r Ivan. Kos Henrik, Ć e r v a r R., G a r t n e r Fr. Revizorja sta gg.: J e 1 o č n i k in V i 1 e n p a r t. — Društvo priredi veselico dne 1. svečana t. I. Prostovoljnega gasilnega društva v Višnji gori občni zbor se vrši dne 25. prosinca 1914 popoldan ob 3. uri v gostilni Andreja Turk, v Višnji gori. Ob isti priliki se podelijo sedmerim zaslužnim članom gasilnega društva v Višnji gori častne društvene kolajne. — S e v š e k , načelnik. Pevsko In bralno društvo »Triglav« v Radovljici ima svoj redni občni zbor v soboto 24. januarja 1914 ob 7. uri zvečer v društveni sobi. »Sokol« na Bledu ima v nedeljo dne 25. t. m. ob 6. uri zvečer v prostorih hotela »Jekler« VI. redni občni zbor z običajnim dnevnim sporedom. Sokol v Metliki priredi dne L svečana t 1. svoj predpustni Sokolski ples. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstopnina za osebo 60 v. člani v kroju vstopnine prosti. Pri plesu svira si. meščanska metliška godba. Ker so bile vse prireditve Sokola do sr-dni kar najboljše obiskane, se upa, da bode tudi ta, ter vabi vse bližnje prijatelje metliškega Sokola, da ga gmotno kakor moralno podpro ter ska/ejo tako simpatije do prepotreb-nega Sokolskega telovadnega društva. »Sava«, društvo svobodomiselnih slov. akademikov na Dunaju, priredi svoj III. redni občni zbor XXII. teč. dne 24. januarja ob 7. uri zvečer v društvenem lokalu, VIII. Laudon-gasse 25. z običajnim dnevnim redom. II. Slovenski planinski ples na Dunaju. Dunajska podružnica slov. planinskega društva priredi pod pokroviteljstvom Nj. ekscelence Lavri-ča pl. Zaplaškega, c. in kr. pod maršala v soboto, dne 7. februarja 1914 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Češkega doma (hotel »Pošta« I. Dra-chengasse 3) svoj IL planinski ples. K plesu svira godba c. in kr. varaž-dinskega pešpolka št. 16. Vstopnina za društvene člane in dijake 1 K 20 vin., za nečlane 2 K. — Toaleta: tu-ristovska, narodna ali promenadna. Planinske dekoracije, kranjske klobase, cviček, srečolov itd. Pričakuje se mnogobrojen obisk, ker je čisti dobiček namenjen zakladu za zgradbo planinske koče v domovini. Prostrta. Dne 1. in JL februarja obakrat ob pol 8. uri zvečer — vprizori se narodna igra s petjem, v 4 dejanjih, »Naši bahačl«. Delo. katero je spisal znani češki pisatelj Stroupež-n i c k i. se je predstavljalo v slovenskem gledališču že pred mnogimi leti. Igra je nad vse pričakovanje uspela in žela celo večje triumfe kot narodna igra »Revček Andrefček«, da si je bila vprizorjena samo kot prevod češkega originala. Sedaj pa Je na novo naUmfirana in popolnoma na- šim krajevnim razmeram prikrojena. Opozarjamo že danes vsa dramatična in dramatiko goječa društva, da naj se udeleže predstav v slov. gledališču, ker je igra zelo prikladna in kot ustvarjena za podežel-ne odre. Opero in opereto dobe Slovenci dne 27. in 28. januarja, tako da si more vsakdo izbrati, kar mu je bolj všeč. Opereta »Poljska kri« je z mu-zikalnega stališča prvovrstna, ter priznavajo Nedbalu, dasi je Slovan, celo nemške kritike soglasno, da je nadkrilil vse sovrstne skladatelja. — »Potiska kri« stoji visoko nad drugimi operetami v svoji glasbeni vrednosti, a ima tudi izvrsten, vesel, a vendar pameten libretto. Oospa Po-lakova ima krasno in veliko pevsko vlogo, v kateri se kaže z vseh strani svojih vrlin kot pevka, igralka in plesalka. Prvi operetni tenor gosp. Zvonimir Strmac, ki v malih opernih vlogah doslej ni imel prilike pokazati svojega izrednega talenta, poje glavno moško vlogo izborno. Gosp. Strmac je bil pred kratkim na gostovanju v Draždanih ter takoj angažiran. Prvi spevokomik gosp. Grund, že znan šaljivec, se predstavi v veliki vlogi, mladostni komik gosp. A. Bi-nički pa tudi kot plesalec. Gdč. 2li-Čarjeva, subreta, in gdč. Haimanova, komična pevka, bosta tudi novi v opereti, in ker zagrebška kritika obe prav zelo hvali, vzbujata tem večje pričakovanje. Zlasti subreta gdč. Zličarjeva, ki ima krasen glas, obeta v vlogi plesalke Wande, da nas zadovolji docela. Hrvaško besedilo operete bo dobiti pri blagajnici, nemško besedilo pa se dobi pri Lav. Schwentnerju. — Velika opera »Ri-goletto« bo dne 28. januarja izvajana s prvovrstnimi solisti: g. Marko Vu-Šković kot dvorski norec bo zopet junak večera; ga. Maja de Strozzijeva kot Gilda, je nedosežna: g. Low-czvnski kot vojvoda idealen tenor; gdč. Valentijeva, g. Križaj in g. Le-sič* pojo ostale večje vloge. Dirigira g. Nikola pl. Faller. Na opero opozarjamo tudi zunanje goste, ker so dobiti še lože, balkonski in galerijski sedeži. Književnost — »Glasbena Matica« v Ljubljani javlja svojim članom in glasbenim krogom, da so za člane namenjene muzikalije za društveno leto 1913/14 ravnokar dotiskane. Člani »Glasbene Matice«, ki plačujejo letno članarino 6 K, dobijo letos 3 zvezke muzikalij dragocene vsebine in sicer: 1. Dr. A. Schwab: »Zlata kanglica«, za so-pranski samospev, meš. zbor in veliki orkester. Izdaja s spremljevanjem klavirja in harmonija. 2. Anton Lajo-vic: »Gozdna samota«. Troglasen ženski zbor, s spremljevanjem orkestra. Izdaja s spremljevanjem klavirja, 3. 12 slovenskih in hrvaških mcianih zborov. Uredil M. Hubad, ki obsega: 1. Dr. A. Schwab: Koncertno kolo »Še enaljarii V četrtek 22. t. m. ob pol 9. uri zvečer razgovor pri »Zlatorogu«. Vabljeni so vsi člani, zlasti pa oni, ki so se udeleževali javnih nastopov, izletov in jahalnih vaj. V petek 23. t. m. občni zbor t Ljubljanskega Sokola« in jezdnega odseka. _ Umrli so v Ljubljani: Dne 21. januarja: Amalija Fa- hian. žena trgovca in hišnega posestnika, 78 let. Vodnikov trg 2. — iMa-Petsche, delavec - hiralec, 81 let, Radeck^ga cesta 9. — Ana Toman, zasebnica, 76 let. Ahacljeva cesta S Dne 22. januarja: Sestra Hilber-ta Frančiška Skerlj, usmiljenka, 34 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnici: Dne 21. januarja: Marija Zvr-*en, gostija, 75 let.__ Banašnii list obssga 6 stran. Zobna krema J* st M Birma namizna Tada m rcft h kar z^iina toda irar !e!!fi!t arfanrttga fUnja a : repe Mesti !t!ska ■ ssnrjf ujtsplejt priprti t j Glavna zaloga i UoMja i• J^cnas, Kasrnar. Vse ženstvo naših defela ima od narave lepo polt, ki je pa zelo občutna za upliv ' -»jf^} hudega mraza, in vročeea J1 "C^Jv a. Da se preprečijo .21- * /^^--Xvv\ (jorelo*t, razpoke, rde- f' _\lJ /| a%M ali celo solnčne pege, ie rabit; za ^ sakednevno toaleto ( naaf Simon, riž*o ppehe, posebno pri oslabelih in ble-čnih otrokih in da ga od takrat po-ovno zapisujem. Zdlc, v decembru 1909. Dr. Fr Slavik. pristne sodenske mineralne fiastilje so skoraj 3 deset-etja preizkušene pri I kašlju, hripavosti, kataru sopil itd. 95 pristne sodenske mineralne pastilje — in samo te! — se dobivajo iz znanih, že od nekdaj za zdravljenje odrejanih občinskih zdravilnih vrelcev St 3 in 18 kopališča Soden a.Taunus. r.pristne sodenske minerala« pastilje morate zahtevati, ako hočete dobiti učinkovite soU imenovanih zdravilnih vrelcev. Dobivajo se povsod Skatlj. po K 1*15. fgm FaycuE farni Izdajate!? in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. | Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Škodljivosti ribjega olja sov Scottovi emulziji premagane Navadno nbje olje, Četudi dragoceno jačito, ima toliko neprijetnosti, da je večkrat treba njega rabo opustiti. Odrasli in otroci ne čut'jo pogc^to upravičenega dopora proti njegovemu okusu, nego ga dostikrat zaradi težke prebavnosti tudi ne morejo lahko prenašati. Drugače pa je s Scottovo erru-1 zijo ribjega olja, ki ni nič drugega ne^o okusno in lahko prebavno napravljeno ribje olje. Po prshlaiecio, pri opešanju moći. otežkoćenem dobivanju zob, ob okrevanju, ob nežni rasti kosti pri otroki a, r 3 manj kan f u teka itd. že desetletja pre-jšena Scottova emulzija izborno služi. i originalni steklenici 2 K "0 t. Dobiva se po vseh - ~>h. Prnri ▼pošli »atri r.o v. v |»i.awuih znamkah do-% I tvrdfce SOOT i BOTVKE. c. z. o. s. na Dum?« skliceva'e te r.a na? list enkratno vpoi2jateT poii- lin i o od k ke lekarne. Ustna voda Borzna poročila. »Kreditu f LjaMfaaK & januarja Isti. Sreeir« Is f. 1S00 % . . m mm lSS4 • • • • M Make ..... lemeljtke l.tidajt M ogrske nIpoletne . M dan. JHnuimaloa m avstr. kreditne . . ,, HaMltnikc . . , m BT»tr. rde?, kril« # m °*f- m m n barfilks . . : . - tnrike . . . . : [ iubifftfiske kieditne bflnke Avstr. kreditneravoda . Dunajske bančnr -'rnfbe . JuJne ?e1exnlre . . . Državne železnice . . , Atpfne-Mo?itan . . . ; Cenike sladkorne družbe * Zfvnostenske banke. • . Cekin! Mirke Trankl Ure . Rabi)! 82-70 mm • it>70 mm • 8310 8340 82-70 8290 —*— st-— • 86 — 87 — 455 — 465 — 680-— 292 — 302-- 285 — 295 — 244 25 25425 230 50 24050 489 — 470^— • 479-— 489 — 62 35 66 35 51-— 55 — 31 40 3V40 26 — 30- • 229 50 ; 232 50 J 403 — 406-— 633 — 634-— 1 M 7 25 51825 : i 1P3- 104 — 710 50 711 50 798-25 799 25 428 — 33f> ~ 273-50 274 50 11-30 11*43 * 117*50 117-70 95 ^2 9552 | 94 90 95-10 1 252 75, 253 50 Žitu* oene w Budimpeftti Dne 22. januarja 1914. Termin. Pšenica za apr. 1914. . PScnica za oktober 1914. Rž za apr. 1914 . . . Rž za oktober 1914 . . Oves za apr. 1914. Oves za oktober 1914 . Koruza za mat 1914 . . Ah!!., to jc ali šopek šmarnic ali Drallcja — iluzija v svetilniku za 50 kg 11 72 i za 50 kR 10-80 za 50 kg 8-9 i za 50 ke za 50 ke za 50 kg za 50 kg 8 49 7-84 7 80 673 Meteorolosično poročilo. Viiiaa nad morjen SM*i Sredsit trarnt tlak 73« mi 1 jan. Cas opazovanja Stanje barometri r mm 2« S.-E 5 H" ~~ Vetrovi Nebo 21. n 2. pop. 9. zv. \ 7321 , 733 7 —2-4 —39 si. ssvzh. si. jvzh. oblačno * 22. 7. zj. 7349 -5-0 sr. svzh. • Srednia včerajšnja temperatura — 4 7*t norm. —2 3° Padavina v 24 urah mm 0*0. Smarnica, vrtnica, bezeg heliotrop, reseda K 4*—, vijolica K 5—. Po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in boljših brivnicah. JURI DRALLE, BODENBACH v. L nm redni občni zbor Kmetske posojilnice na Vrhniki registrovane zadruge z omejenim poroštvom ki bo v četrtek, dne 29. januarja t \. ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni na Vrhniki. 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorstva o računskem sklepa. Dnevni red 8 3. Sk'enanje o razdelitvi dobička. 4. Volitev ravnateljstva in nadzorstva. K obilni udeležbi vabi 5. Slučajnosti. Bilanca „Kmetske posojilnice na Vpsniki" za leto 1913 Imetek, načeistvo, Dolgovi. kron vin. 1 j Rečen peeejlls Stanje koncem leta 1913 . . , 2 Račun obresti i j Zaosiale obresti. ••••••« 3 I Račun donamih Stanje naloženega denarja »v t 4! 5 7 Saldo konec leta 1913......• • • . Rečen eredneetnin listini Stanje 31. decembra 1^13. ....... Rečem orceodnHi anaaktt i Zaostali eksekucijski stroški *•••••• Rečen invsnterjet Končna vrednost •••••••••••• 1973440 i 77 43323 83 95 87 Stanje vrednosti 31. decembra 1913. • • • 9 10 Gotovina koncem leta 1913 549628 357 15350 3042 350 52380 j 33 38934 52 64 53330 34 2730139 ! 25 Rečen deležev: 72 zadružnih deležev a 200 K • n hranilnih vlog t Glavnica.........K 2382218 08 Kapitali zov. obresti ... . . 8693126 3 ; Rečen obresti i K Predplačane za 1. 1914 Zadružnikom dolžne 82460 648- K i vin. iln selil 1. Stanje glavnega rezervnega zaklada. ..... 2. Stauje pos za izgube. • 3. Stanje pokojninskega rezervnega zaklada.... K 164422*63 . 17884-70 . 5233746 i iaeobe ha dobičke i Osti dobiček za leto 1913 14400 : — 2469149 ' 34 1472 i 60 234644 79 10472 52 2730139 25 Botre limiioaega pomoćnika ze fino malo delo *n u6*DCa poštenih starše* sprejme takoj T. JeeeViek, flnrolmild mojster, Zagorje ob Savi* 315 Prešernove slike mim ii po goštiei povzetji Iv. Bonačv Ljubljani. _Cena ■liki 8 krn. 372 Cebelni med iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljicah po 5 kg po povzetju za k 8(50. Preprodajalcem ooSljemo vzorce in ponudbe. Izvoz medu ;Erster ung. Bienenhonig-Ex« port) BALATONFOKAJ AR, (Ogrsko) Eden do dva samostojna za hišno instalacijo se sprejmeta takoj. 283 Vprašanja na Avst. Ganzovo elektr. dr., montažno vodstvo Vevče, poŠta D. ML v Polju na Kranjskem. Sveže prav dobre 4022 vsak torek in petek« Vedno fino praško blago, kakor šunke, razne salame, hrenovke, prekaieno meso in kranjske klobase priporoča Jan Shalupaih, prekafalec, Stari trg štev. 19, LJubljana. o zelo fin 9 polnomaaten9 kakor tudi skuta se dobi najceneje v mlekarni Ivan Vidmar Crni vrh nad Idrijo. Zahvala. Povodom dolgotrajne in mučne bolezni moje pokojne žene sta mi izkazala g. dr. Franc Baznoinikj okrožni zdravnik in njegova gospa soproga toliko naklonjenosti in požrtvovalne dobrohotnosti, da sem jima primoran na tem mestu javno izrekati svojo najtoplejšo zahvalo. Vel. Lašče, 20. januarja 1914. 312 Ivan Hočevar. NA IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne BLUZE plašče, kožahovino, krils, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar LJubljana, Stari trg 9. Lastna hlsa. Neprekosljiva v otroških oblekcah s: in krstni opravi. :s V varstvo in negovanje usnja, proti mokroti in dežju, je samo Erdal krem a torlje. Sprejema sapsiovsnjs tlnviBioia flr-Ijenja po pajrainov i »en JMh koonbina-cijeli pod tako ogodnind pcyji, ko nobena druga saisjsissslri, „SLrAVIJA" ••• e ••• vxalassisis> xavars)valsisi kassiiia w P r alf) k Zavaruje poslopja in premičnina proti Dožamira Škodam po najnif jih cenah, Škods cenjuja tako) In najknlantneje, Uftva najboljši sloves, koder posluje. Ponori Sprejema todi zavarovanja proti vlomski tatvini pod selo usod-1 nlmi pogoji. * Zahtevajte prospekte! j dospetja JTmmtm sevsjssJscevJ ss 12 vpiačHi ST aesel eletsl 1 tsssl ^ 21 Stran 6. •SLOVENSKI NAROD" dne 22. januarja 1914. 17. štev. knetPsli đrnttto knuijslafUiAUnl (ustanovljena leta 1767) je najstarejši kmetijski nastop v Avstriji, tri nudi svojim odom največje ugodnosti, sedi bi udje imeli kakŠae drugje deeeree obveznosti, kakor da plačajo oa leto 4 K udnioe. Udje prejemajo družbeno glasilo .Kaftmka* zastonj. in (XXXI. let Js nsfssvejsl, asfssMfesfH in sssjsto s podobami opremljen kmetijski list v sloveesfteai jeziku, ki ne ne manjkati v nobeni slovenski kmetijski hSM, kjer jim J« kaj mar sa gospodarski napredek. Izhaja v obsegu dveh pol po dvakrat na mesec Naročnina je 4 K na leto. Za ode kranjske kmetijske družbe zastonj. Posamezne številke zasipaj nt ogled. 4744 kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske dražbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je " vsaka prevara izključena. :: :: Telefon štev. 16. Telefee štev. IS. 129 Leta 1S7S. letu Kranjska stavtiiski družba i Stavbno sjodftrtnifttvo $ pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška dela | tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna ia fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — i Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. - - Pozor! Pozor! Jak. Wermath z Dunaja je tukaj in kupuie odloženo moško obleko, vojaške uniforme, železni carske plašče, sedla in pritikline, pramice (borte) in plačuje najvišje cene. Dopisi poste restante. 306 2 lokala skupno ali vsak Dosebej se tako' rd-dasta v najem na Mestnem trffn H« Po i zve se ▼ gtJ 3 ti In i Pod skalco, tam. 307 Dobro vpeljana p e ka r i ja ▼ Sevnici na Štajerskem z novo hišo in vso pripravo se zaradi rrese litve pod ugodnimi pogoji preda. Natančnei-a po i-mia dr • Davorin Frančič, Ljubljana, Gosposka ulica št. 4. Rreplieju dedka iz pcŠtfne hiše s primerno Šolsko iz obrazbo ter pridne tf! sprejme tvrdka Jos. Errath v Mokronogu (Dolemsko). m v • SANATORIUM ■ EMONA I ZA rsiOTRAT>KJE iN-KIRURG iCNE ■ BOLEZNI & •PORCOsDSfsfiCA LtJUBLtJANA • KOMENSKEaV ULICAM \"i ^r-zDRA.w prta^j DR FR.DERGANG \| JS!ov. Naroda« pod šifro „51/237*1. ~i. .*r. Kfc./T' -tI^ ^a* ^t**. mJL\£&S£u3£L\£L Gostilna kjer ostajajo tu;ci, v sredini mesta Maribora WS3F~ se tako} proda. ifijM Denarja je treba 20G0O K. 270 Samo resnim kupcem samim daje pojasnila g. Soherfler v Maribora* MftllllAlAl Cela in delaa umetna zobovja K u n u j t. fr. KoUisch. Plačujem po vrednosti do 1 K za zoc Samo v petek, 23. lannaria od 9.-5. ure v Lfnfcljanl hotel pri MaMću nasproti poste, L nadstrosjs soba štev 1. 2^3 *".' w a» va SO Sprejme s prosto hrano iu stanovanjem v trgovini z mešanim blagom. 299 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda« dobe pravne osebe in tvrdke takGj in diskretno. Priložiti je 10 vin. znamko. Do-sedaj se je izplavalo osebam vseh stanov že nad 800.000 K. Prošnje pismeno pod: 311 Ssaina in Hitra pomot i & ti Kranj, poštno ležeče 1 U~ Podpisani sem prevzel dobavo Izraba (konisa) za domobransko vojaštvo v LJubljani II ter naznanjam slsvaemn občinstva, da se ta tečni, sa francoski načSn na kvas šz&elani krnh razprodaja tudi na drobno v mojih prodajalnah. Opozarjam obenem slavno občinstvo zlasti pa gg. gostilničarje in kavarnarje, da je pri meni dobiti vsak dan izvzemši nedelje in praznike ob 6. uri zvečer zadnje sveže pecivo. Jeail Sclire^. 4703 "Soiasnilno brošuro o hitrem in temeljitem ozdravljenju brez motenja poklica, brez ponovitve, brez živega srebra in drugih strupov, Drez vbrizgavanja, brez škod ljivih postranskih učinkov razpošilja za 20 h za poštnino v zap-ti kuverti brez kakega natiska dr. med. H. Seeiaann, Sommerfeld 83 (Lausitz) Prodaja. Javna dražba raznovrstnih čevlje?, usnfa In raznih čevl?arskib potreMMn se vrši od 26. {ađnzra 1813 naprej — vsakokrat pričetek ob 9. iri dcpoldce v Eranfa na glavnem trgu hiša štev. 186 is brez piva s posebnim vtindom, čimbolj osojna, se isčc za L februar. Ponudbe pod „Zračna soba 295" na upravn. »Slov Naroda«. 295 (zapuščina Janko Pollak). 316 PRH 111IDIOM DROGERIJA parfurnerija, fotografična manufaktura itd. 1 Našim Mmmm irodaja strapn. Ustanovljena leta 1897. Snton Kane Ljubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. Predzadnji teden! Loterija za reševanje otrok v korist društvu za varstvo in reševanje otrok 6075 dobitkov vresS 80.000 kron Slavni dobitek 30-000 kron vrednosti. Prvi trije glavni dobitki se po odbitku dobitvene pristojbine na željo izplačajo tudi v gotovini. -?S*J Žrebanje nepreklicno 7. februerja 1914. * Srečke po 1 krono se dobivajo po vseh menjalnicah, trafikah, loterijskih nabirainicah in pa pri loterijski upravi, Dunaj, i., An der HOlben št- 1. Slovenska mizarska obrt, zaloga pohištva In lesna trgovina v Belgradv (Srbija) išče 10 dobrih, pridnih mizarskih pomočnikov kateri so popolnoma zmožni v svojem poklicu, namreč od priprostih do najfinejših izdelkov pohištva. Sprejmejo se pa le trezni, kateri v resnici mislijo kaj prihraniti in pa na boljšo bodočnost. Plača po zaslužku, ali pa po dogo-govoru. Dotičnim, kateri bodo sprejeti, se vozni stroški do Belgrada povrnejo. Vsak ponudnik pa mora v svoji ponudbi navesti natančen naslov mojstra pri katerem se je izučil in pa mojstra, pri katerem je nazadnje delal, ter obenem priložiti priporočilno pismo od kake vplivne osebe. Za odgovor je priložiti znamke za 50 vinarjev Tozadevne ponudbe je poslati na naslov: Janko Modic, Obiličev venac št. 3, Belgrad. zdravniško priporočeno kr2 tvoreče vino da e saoft >n zdravje. ; Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetu K 4 50 — Edina zaloga: i Br. Novaković, veletrgovina vina, Vermostha, Maršale, =— Malage, Ksnjeka, žganja itd. =? Ij JU BIj J^- n n Bliža se stavbna sezona! Usojam se vljudno naznaniti, da sem opremil z najboljšimi pripomočki svojo tesarsko obrt da jo moram priporočati kot naj solidne jšo in najcenejSo tvrdko ne gl de na množino vsakovrstnega dela tesarskega obrata. Priporoča se Fran Martinoo, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Prule štev. 8. Ženini in neveste! Ia Chlaa srebrno mm aufbatj* ta su|MB*ja pri tvrdkl 254 F. ČUDEN LJUBLJANA samo Prešernova ulica 1 mm 1S14 poštnin« prosto. 46 33 MS6 4835