‘ZaScuJfki
TEDNIK
TRBOVLJE, 3. OKTOBRA 1963	ŠTEVILKA 41	LETO XVI
20 LET KOČEVSKEGA ZBORA
Te dni praznujemo pomembno obletnico: 20-letnico Kočevskega zbora. Na slavnostnih zasedanjih organov' samoupravljanja v delov* nih organizacijah, na sejah vodstev družbeno — političnih organizacij in drugod bomo ocenjevali doseženi razvoj. V počastitev tega jubileja pa bomo pripravili več prireditev.
V soboto in nedeljo bodo tudi številni Za-savčani odšli v Ljubljano in Kočevje na osrednje prireditve v počastitev tega jubileja. Računajo, da bo odšlo samo na osrednjo prireditev v Kočevje nekaj sto Zasavčanov.

ŽIVLJENJE V SKOPJU SE POČASI NORMALIZIRA. Toda na vsakem koraku je videti Se polno porušenih In poškodovanih zgradb. Prebivalci stanujejo pod šotori. Prejšnji teden smo začeli vpisovati ljudsko posojilo, namenjeno za obnovo In izgradnjo Skopja, da bi se življenje normaliziralo hitreje. Naša pomoč Skopju pa bo potrebna tudi še v prihodnje
V teh in preteklih dneh se je več tisoč ljudi po vsem Zasavju odzvalo humani akciji današnjega časa — vpisu posojila za izgradnjo Skopja.
Žal pa imamo tudi v Zasavju primere odkritega odrekanja predvsem tistih občanov, ki tega niso upravičeni. Vsem je znano, da smo z izgubo Skopja izgubili ne samo eno izmed naših republiških s, e-dišč, temveč tudi del gospodarstva, ki je bil tu. To ni izguba samo za Makedonijo, temveč za celotno jugoslovansko skupnost. Vsi smo bili človekoljubni in pripravljeni dati pomoč takrat, ko so bili naši časniki, televizijski ekrani in filmski tedniki pahni poročil in prizorov v mestu nepokopanih žrtev. Zakaj torej danes drugačen odnosi Res e. Vsi imamo svoje slabosti. Ker so mrtvi pokopani, radi pozabimo nanje in njihove svojce. To pot so taka mnenja obso-t janja vredna. Ne bo napak, če tisti, ki se še niso odzvali vpis su posojila, še enkrat razmislijo o vsem in se sami postavijo v položaj Skopj-nceo brez stanovanj, imetja. Potem pa naj bi bila njihova odločitev takšna, kakršna je v tem primeru dostojna slehernemu poštenemu delovnemu človeku.
Janez Zahrastnik .
bodo vpisali na račun ljudskega posojila
NOVA AKCIJA Občani Zasavja so te dni V ZASAVJU VPISANO ponovno manifestirali prl-78 MILIJONOV DIN	pravljenost pomagati prebl-
POSOJILA	valstvu glavnega mesta Ma-
TRBOVLJE, 2. OKTOBRA kedonije — Skopja. Vpisova-(po telefonu). Po podatkih nje ljudskega posojila za ob-Službe družbenega knjigo- novo In Izgradnjo Skopja se vodstva je do torka do 12. Je v vseh štirih zasavskih ob-ure 12.230 vpisnikov vpisalo činah — v Trbovljah. Litiji,
78,154.000	din posojila za ob- Zagorju ob Savi In Hrastni-novo In izgradnjo Skopja, In ku — spremenilo v novo ak-sicer v Trbovljah 6634 vpisni- cljo solidarnosti. To dokazu-kov 43,864.300 din, v Hrast- Jejo tudi podatki o stalnem nlku 1864 vpisnikov 11 mili- naraščanju števila vpisnikov Jonov 406.904 din, v Zagorju In znesek vpisanega posojila, ob Savi 1958 vpisnikov 11 ml- V sredo (prvi dan akcije) Je lij ono v 336.000 din ter v Ll- bilo vpisano 19 milijonov din *IJI 1774 vpisnikov 11,584.0» posojila, v soboto pa že din posojila.	blizu 60 milijonov din.
Zadnje dni v vse večjem V številnih delovnih orga-itevllu vpisujejo ljudsko po- nizacljah so te dni že zaklju-*ojllo tudi kmetijski proizva- čili z vpisovanjem posojila. Wd, obrtniki, cjljakl In dru- Na sliki desno: med prvimi >1- Organi delavskega samo- vpisniki posojila so bili tudi opravljanja pa so prav tako tokrat rudarji. Naš posnetek ba zasedanjih že začeli dolo- |e s trboveljskega obrata višino sredstev, ki Jih Rudnika Trbovlje - Hrastnik.
NAJNOVEJŠE
t»t a prvem Zboru svobodno izvoljenih odposlancev slovenskega naroda, na zboru, ki je zgodovinskega pomena, moramo podčrtati, kaj je prinesel v slovenski osvobodilni boj delavski razred, če hočemo pravično odmeriti dele/c v svetem domovinskem boju. Ne-
pravilno bi bilo danes, ko sc borimo z vsemi silami za borbeno enotnost slovenskega naroda, kakor koli — nazorsko ali razredno — razdruževati Slovenski narod. Toda boj za enotnost naiodnih in ljudskih množic ne pomeni, da ne smemo analizirati družbenih dejstev in iskati sil, na katere se mora slovenski narod opreti, če si hoče izbojevati in zajamčiti končno zmago. Nasprotno! Boj za enotnost narodnih in ljudskih množic tako analizo terja kot svoj neogibni pogoj.
V tem smislu, tovariši in tovarišice, moramo poudariti, da je bil delavski razred, združen z množicami kmetov in delovnega izobraženstva, tisti, ki je v osvobodilni boj slovenskega naroda vnesel svojo historično udarnost, požrtvovalnost, žilavost in vztrajnost v zasledovanju sveta borbenega smotra. Naš narodni osvobodilni boj je pred svetom izpričal svojo čudovito udarnost prav zaradi lega, ker mu je delavski razred vtisnil pečat svoje lastne udarnosti.
S tem, tovariši in tovarišice, da so prevzele usodo naroda v svoje roke slovenske ljudske sile, pa se je vprašanje naroda do kraja združilo z vprašanjem srečna bodočnosti ljudskih množic. Kakor si ne moremo zamisliti naše narodne osvoboditve brez boja slovenskih ljudskih množic, množic delavcev, kmetov in delovnih izobražencev proti vsem zunanjim in notranjim sovražnikom našega naroda, tako si naše narodne osvoboditve mti zamisliti ne moremo, če ne bo narodna osvoboditev hkrati zajamčila srečne in svobodne bodočnosti delovnega ljudstva.
(Iz govora Borisa Kidriča na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju — 2. oktobra 1943.)
Kočevje slavi v teh dneh pomemben jubilej — 20-Ietni-co, ko so se sredi ogorčenih bojev, ki jih je bila z zakletim sovražnikom našega naroda narodnoosvobodilna vojska in prvič v naši narodni zgodovini, zbrali svobodno izbrani, izvoljeni odposlanci slovenskega ljudstva in zastopniki narodnoosvobodilnega gibanja iz vseh slovenskih dežel. Potemtakem pomeni ta jubilej mnogo več, ne le za Kočevje, kjer je bil Zbor, temveč za vse nas.
Kot je dejal tovariš Kidrič, če hočemo Zbor in njegovo vsebino' vsaj približno prav oceniti, je treba poudariti, da je bil to zbor, ki je zra-stel na temeljih pristne ljudske demokracije in iz najusodnejše borbe, kar jih-je kdajkoli bojeval naš narod.
Preko zbora odposlancev je potemtakem spregovorilo samo slovensko ljudstvo in je spregovoril sam slovenski narod.
Kočevje je v tistih oktobrskih dneh leta devetnajstotri-inštiridesetega z vso gostoljubnostjo sprejelo odposlance tega zgodovinskega Zbora. 572 delegatov je prihajalo po skrivnih poteh, z ilegalnimi imeni iz vseh krajev slovenske zemlje v Kočevje.
Prvi vtisi ob prihodu v Kočevje so bili veličastni. Iz
velikega zvočnika v glavni ulici so bučala zmagoslavna
radijska poročila o velikih uspehih zavezniške rdeče armade. po ulicah so stali veliki oklepni avtomobili, ki so prevažali goste, politično in vojaško vodstvo. Dvorana Sokolskega doma (zdaj Seškov dom), ki je bila izven mesta, je bila slavnostno okrašena. Nad odrom so bite zapisane besede Ivana Cankarja: »Na-
BORIS KIDRIČ, prvi sekretar zvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije
rod si bo pisal sodbo sam«. Na odru je bil pripravljen prostor za delovno in častito predsedstvo ter govorniška tribuna, v ospredju so bili znaki Osvobodilne fronte, odeti v lovorov venec in slovenska, na strani pa zastave zavezniških narodov ter slike Tita in vodilnih zavezniških predstavnikov.
Začetek prve seje je bil 1. oktobra ob 9. zvečer.
SeJ° je pričel predsednik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Josip Vidmar, vodil pa jo je delovni predsednik Bogdan Osolnik.
Velikega trenutka v zgodovini slovenskega naroda so se predvsem udeležile delegacije vseh tistih organov in oblasti, s katerimi 'je slovensko osvobodilno gibanje neposredno povezano.
Ko je odbila ura začetka prvega zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda, je stopil pred zbrane odposlance predsednik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, slovenski pisatelj Josip Vidmar in prebral odlok IOOF o zasedanju Zbora odposlancev slovenskega naroda.
Po prebranem odloku je proglasil tovariš predsednik zasedanje za odprto. S krepkim in dostojanstvenim korakom je nato prikorakala četa
1943-1963
naše vojske s slovensko zastavo. Izvršila je pozdrav zastavi, a celotni zbor odposlancev . je zapel slovensko narodno himno.
Po odhodu častne čete je stopil na govorniški oder predsednik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Josip Vidmar.
Značilnost zbora, je dejal tovariš Vidmar, je njegova vSenarodnost. Že ko sem pozdravljal, tovariši odposlanci, sem omenil ne le zastopnike bivše »Ljubljanske province«, temveč tudi predstavnike slovenskega ljudstva Primorske, Koroške, Gorenjske in štajerske. še nikdar v slovenski Zgodovini niso bili na takem svobodnem ali osvobodilnem zborovanju, ki pa ima hkrati deloma že tudi zakonodajen in državnotvomi značaj, še nikdar niso bili na takem politično tako pomembnem zborovanju zbrani odposlanci vseh slovenskih pokrajin. Danes, sredi vojne vihre, ki divja tudi preko našega ozem-'ja, je tukaj na osvobojenem »z. zbrano predsedništvo naroda brez obzira na vse nek-danje deželne in drž. meje, da bo svobodno sklepalo o važnih In odločilnih zadevah s'o-venske sedanjosti in bodočnosti.
Na Zboru, ki je bil tri dni na osvobojenem ozemlju v mestu, ki je bilo dolgih 600 let nemški otok sredi slovanstva, so pretresali vprašanje slovenskega narodnoosvobodilnega boja, zlasti vprašanja n konkretnih nalogah narodnoosvobodilne vojne, gradit ve narodne oblasti in vklju iitvi civilnega prebivalstva \ narodnoosvobodilno vojno.
Dr. Ivan Ribar je kot predsednik AVNOJ v svojem govoru dejal:
— Tovariši poslanci. Edinstvena je borba in politična zavest slovenskega naroda o tej naši narodnoosvobodilni vojni. To zavest, to borbo Pa ni samo manifestiral, temveč jo je tudi dokazal takoj v začetku narodnoosvobodil-
2gJCuff&L
tednik
Ustanovljen decembri 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Za-(orje ob Savi — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Ureja uredniški odbor — Uredništvo tu uprava Trbovlje,, Trg revolucije It/II, teteloo 89-191 - Račun pri MB mesna številka M din - Naročnina: mesečno 60 din. četrtletna 180 din. polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina Plačana v gotovini — List liska CP »Goreniski tisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo
ne vojne. Takoj za vst 1'anii v Srbiji in Črni gori je tudi slovenski narod pristopil k organiziranju borbe, ravno tako pa je tudi bil prvi pri politični organizaciji.
Prvi večer so odposlanci odposlali številne brzojavne pozdrave voditeljem, organom vojaških' in političnih oblasti ter nekaterim zaveznikom.
Drugega dne so odposlanci zapeli pesem »Žrtvam« in z njo izkazali spoštovanje za svobodo padlim borcem.
Zatem je stopil na govorniški oder viharno pozdravljen tovariš Boris Kidrič. Svoj govor je pričel takole:
Ko Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda polaga račun pred vami, odposlanci slovenskega naroda in demokratično svobodno izvoljenimi predstavniki slovenskega ljudstva, 0 moramo priklicati v spomin, kaj se je na slovenski zemlji zgodila 1941, če hočemo zares in prav razumeti vso- veličino poti in uspehov dvoletne, z napor!, žrtvami in nepopisnim junaštvom izpolnjene osvobodilne borbe.
Zatem je govoril o pred-aprilskih dneh, začetkih upora na Slovenskem, nastanku naše narodne vojske, rezultatih dveletne osvobodilne borbe in dejal:
— Ce hočemo v kratkih besedah ponoviti, tovariši in tovarišice, kar vam mora povedati Izvršni odbor, ko polaga v imenu Osvobodilne fronte pred vas obračun o svojem skoraj triletnem delu, moram naglasiti naslednje: Aprila 1941 je razpadla vojska. Danes imamo vojsko. Aprila 1941 je razpadel ves naš javni aparat. Danes ga imamo. Toda ne samo to, da imamo vojsko in da imamo oblast. Prvič v svoji zgodovini imamo zares narodno in ljudsko vojsko in imamo zares narodno in ljudsko oblast, oboje ustvarjeno pod najtežjimi pogoji, oboje zgrajeno v najhujšl borbi z zunanjim in notranjim sovražnikom našega naroda.
Zatem je govoril član Izvršnega odbora OF in Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije Edvard Kardelj o političnem položaju In nalogah naše osvobodilne vojne.
Po razpravah jc bilo zborovanje zaključeno ob 4. uri zjutraj.
Naslednji večer so se odposlanci sestali tretjič. Ta večer so odposlanci sprejeli soglasno proglas Slovencem, razglas o razpisu volitev, odlok Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, sklene Zbora odposlancev, zaupnico Izvršnemu odboru OF. re-oluetjo. protin* Zbn-a odposlancev, objavo in drugo.
Ob j ava
Od prvega do tretjega oktobra 1943 je zasedal I. Zbor odposlancev slovenskega naroda, demokratično in svobodno izvoljen med 20. in 25. septembrom. Na zboru je bilo prisotnih 572 izvoljenih odposlancev.
Zbor je po pristnem demokratičnem postopku pretresel vsa bistvena vprašanja slovenske narodnoosvobodilne borbe in o njih merodajno sklepal. Sklepi zbora odposlancev ustrezajo v vsakem pogledu nalogam Zbora in so bili sprejeti soglasno.
Na temelju svojega sklepa o predstavništvu in vodstvu slovenske narodnoosvobodilne borbe in začasnih organih ljudske oblasti slovenskega naroda v vojnem razdobju je Zbor odposlancev izvolil stodvajsetčlanski Plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda kot vodstvo Osvobodilne fronte in vrhovni organ ljudske oblasti slovenskega naroda (Slovenski narodno osvobodilni odbor), Izvršni odbor Osvobodilne fronte kot izvršni organ Plenuma in Osvobodilne fronte oziroma pot predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora ter štiričlansko delegacijo v AVNOJ. Med izvoljenimi so preizkušeni borci iz narodnoosvobodilnega gibanja, predstavniki vojske, predstavniki slovenskih ljudskih množic, slovenske kulture in vseh plasti slovenskega naroda.
Zbor odposlancev slovenskega naroda je zgodovinskega pomena.
Njegov pomen je v naslednjem:
1.	Zbor odposlancev slovenskega naroda je v slovenski narodni zgodovini prvi demokratično izvoljeni, iz ljudskih predstavnikov obstoječi Zbor.
2.	Demokratično izvoljeni odposlanci slovenskega naroda so izrekli enodušno voljo slovenskega naroda, da prenese vse napore in žrtve v borbi za svojo osvoboditev in združitev, za novo, demokratično
in močno Jugoslavijo ter za srečno bodočnost slovenskih ljudskih množic.
3.	Demokratično, svobodno izvoljeni odposlanci so zahtevali neizprosno borijo proti okupatorju do končno zmage naše pravične stvari.
4.	Slovenski narod je preko svojih odposlancev na Zboru enodušno obsodil
vo in belo gardo ter zahteval, da ju slovenska narodna oblast neusmiljeno iztrebi.	v
5.	Zbor odposlancev je izrekel pripravljenost slovenskih narodnih ntr.ožic, da z vsemi silami podpro našo Narodnoosvobodilno vojsko.
6.	Zbor odposlancev je izrazil globoko ljubezen, ki jo gojijo slovenske narodne množice do vrhovnega komandanta nase vojske in voditelja južno slovanskih narodov — tovariša Tita.
7.	Zbor odposlancev se je enodušno :n z velikanskim navdušenjem izrekel za novo, demokratično, na narodni enakopravnosti zgrajeno Jugoslavijo.
8.	Zbor odposlancev je izglasoval soglasno zaupnico In priznanje Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte.
Preko Zbora odposlancev slovenskega naroda je demokratično in svobodno spregovoril vsem naš trpeči, toda neuklonljivi in borbeni slovenski narod. Sklepi demokratično in svobodno izvoljenega Zbora odposlancev slovenskega naroda so po stali obvezni za slehernega Slovenca.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
7. oktobra 1943
Predsednik IOOF:
Josip Vidmar 1. r.
Sekretar IOOF:
Boris Kidrič I. r.
Delegati so po končanem zborovanju gledali dramo Mileta Klopčiča »Mati«, ki jo je uprizorila partizanska igralska skupina.
Zbor odposlancev slovenskega naroda je globoko odjeknil pri vseh zavednih Slovencih in imel ugodne posledice za razvoj in razmah narodnoosvobodilne borbe ter krepitve ljudske oblasti na Slovenskem.
EDVARD KARDELJ, prvi podpredsednik Izvršnega nd-lmr i Osvobodilne fronte Slovenije
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
7T3 akt at smo zapisali v zakone, da si bo, kakor ie J[ dejal Cankar, slovenski narod pisal sodbo sam, da mu je rie bo pisal frak in ne talar. Resnični slovenski narod — to je slovensko delovno ljudstvo — si je — skupaj z vsemi drugimi jugoslovanskimi delovnimi ljudmi — dejansko prav v letih vojne sama pričelo graditi svojo usodo. Na Kočevskem zboru mso sedeli in sklepali predstavniki »slovenskega naroda^, ki so ga sestavljali kapitalistični mogotci, bankirji, oderuhi, vaški magnati, veleposestniki, škofje in dekani, njihovi učeni hlapci, okrajni glavarji in žandarji, ti so takrat vdano služili okupatorju. Na Kočevskem zboru pa so sedelLin sklepali delavci, kmetje in drugi delovni ljudje s puškami in brzostrelkami v rokah, io se pravi, resnični predstavniki oboroženega in borečega se pravega slovenskega naroda. Zato je Kočevski zbor sklenil edino to, kar mu je diktiral elementarni interes delovnih ljudi. Kakor povsod v Jugoslaviji so tudi ti za vselej pokopali oblast izkoriščevalcev in postavili svoj del temelja tiste nove oblasti jugoslovanskega delovnega človeka, ki je odprl novo, socialistično ero v družbenem razvoju Slovenije in vse Jugoslavije.
Čeprav tedaj še nismo bistveno posegli v ekonomske in družbene odnose, smo vendarle napravili odločilen korak naprej k tem spremembam, kajti zgradili smo novo oblast, oblast delovnega ljudstva z delavskim razredom na čelu, ki ni mogla delovati drugače kakor socialistično. Zato upravičeno lahko rečemo, da Kočevski zbor — kakor druge podobne revolucionarne manifestacije tistega časa na jugoslovanskih tleh — ni samo akt narodno osvobodilrte borbe proti okupator:'.), temveč tudi eden najvažnejših aktov socialistične revolucije.
(Iz govora Edvarda Kardelja nu proslavi dne 4. oktobre 1953 v Kočevju)
25. septembra se je začela po vsej Jugoslaviji široka akcija za obnovo Skopja. Pričeli smo s prvimi vpisi ljudskega posojila, ki bi temu makedonskemu mestu zagotovilo del sredstev za njegovo obnovo, izgradnjo novih stanovanj in številnih drugih objektov, ki so bili porušeni 26. julija v pičlih nekaj sekundah. Akcija za vpisovanje je našla širok odmev povsod, skorajda pri slehernem občanu tudi v naših zasavskih občinah. Bili smo priča mnogim vpisom, ko so posamezni občani, člani delovnih kolektivov in drugi, zavestno vpisovali večje zneske, kot je znašal njihov šestkratni enodnevni zaslužek. Povsod smo dobili vtis, da je pri vpisovanju posojila prisotna skrb nas vseh, da bi pomagali po svojih močeh Skopjancem, ki žive zdaj v lepih in deževnih dneh pod šotori in ko je pred vrati zima, malim prebivalcem, ki si bodo najbolj želeli toplega domain ki ga zdaj nimajo.
Ponovno se je izkazala velika solidarnost slehernega, ki je vpisal posojilo, za pomoč tej pred meseci cvetoči makedonski metropoli.
V teh dneh smo obiskali vse štiri občine v Zasavju, kjer smo se ne le zanimali, kako poteka vpisovanje posojila, temveč smo se pogovarjali z mnogimi izmed vpisovalcev in člani komisij, ki so nam pripovedovali o svojih odločitvah za vpisovanje posojila. Ne kaj značilnih izjav vam tudi posredujemo.
ga posojila, zelo umestna. S tako delno zbranimi sredstvi bo mogoče vsaj v neki meri ublažiti več sto milijardno škodo, ki jo je utrpelo Skopje.
Rad bi še povedal, da globoko sočustvujem z vsemi Skopjanci, ki so preživeli nesrečo, pa so v ruševinah izgubili bodisi sorodnike in premoženje. Poudarjam tudi, da sem še vedno pripravljen prispevati denarna sredstva v obliki posojila za izgradnjo Skopja.
Sam sem vpisal 19.000 dinarjev posojila (okrog 35 odstotkov mesečnih prejemkov) žena pa 10.000 dinarjev.
* * *
Ivan UšTAR, prometnik na
želja je, da bi ob pomoči in solidarnosti nas vseh čim preje zgradili novo Skopje.
* * *
»Vse je porušeno in veliko mrtvih,« je povedal zagorskemu slaščičarju Emilu KA-DRIJEVIČU nek železničar ob potresu v Skopju..
— Mislil sem, da bom zajokal, saj imam v Skopju znance, prijatelje in sorodnico.
Še danes ne vem, kako sem prišel do radijskega sprejemnika in pošte, od koder sem pošiljal telegrame v porušeno mesto, da bi izvedel, kako je z njimi.
Doma sem iz Tetova. Kljub temu, da je potres pokopal in uničil vse, kar so imeli
V furnirskem obratu Lesne industrije Litija smo se v petek pomenkovali z oddelko-vodjem tega obrata jflojzom Golobom:
— Po štirinajstih dneh dopusta sem danes prvikrat na delu in sem vpisal 17.000 din posojila, kar predstavlja 25 odstotkov mojih mesečnih prejemkov.
Pretresljivo novico o katastrofalnem potresu, ki je prizadel tako hudo Skopje, sem prebral v časopisu. Samo delno smo si lahko predstavljali strahoto in bolečino, ki so jo preživljali prebivalci Skopja, pa čeprav smo nekaj dni popreje sami doživeli potres, ki še zdaleč ni bil tako uničevalen v Litiji. Toda vseeno. Iz prvih poročil si nisem mogel ustvariti realne podobe nesreče, ki je prizadela prebivalce Skopja. Šele drugi, tretji dan sem dojel vse ... Vsi mi smo doživeli
potres in čutili smo, da.je v Skopju veliko bolj pretresljivo. Vse.
Takoj smo vsi prispevali enodnevni zaslužek in pripravili 20 m3 rezanega lesa. Vsi smo sez prijavili že prvega dne za krvodajalsko akcijo. Z zavestjo, da lahko pomagamo Skopju, tudi zdaj po svojih močeh vpisujemo posojilo.
— Prva' radijska poročila s Skopja so bila razumljivo nepopolna. Nisem si predstavljal takšne nesreče, nam je v razgovoru povedal Janez Hauptman iz Lesne industrije Litija, obrata Šmartno.
Ko sem premišljeval, kako neki je v Skopju, sem slutil, da veliko hujše kot pri nas v Litiji. Žal je bilo to res. Takoj sem se prijavil za odvzem krvi.
Zdi se mi, da je oblika zbiranja sredstev preko ljudske-
PRVI DAN VPISOVANJA LJUDSKEGA POSOJILA ZA OBNOVO IN IZGRADNJO SKOPJA V TRGOVSKEM PODJETJU »PRVI JUNIJ« V TRBOVLJAH
Št.
- *
SKOPJE, po 26. juliju 1963
železniški postaji v Litiji:
— Za nesrečo v Skopju sem zvedel okrog 10. ure dopoldne naslednjega dne. Bilo mi je hudo in zamišljal sem si, kako hudo je ljudem v Skopju, ko smo bili že mi prizadeti? Občudujem prebivalce Skopja, ki so tako prenesli to tragedijo in nesrečo.
Sam sem vpisal 6.000 dinarjev posojila ... Vlak je pripeljal na postajo in najin pogovor sva morala prekiniti. * • *
— Nesreča v Skopju me je vsekakor prizadela, nam je uvodoma povedal miličnik Postaje Ljudske milice v Zagorju Anton Žagar.
Sam sem vpisal 10.000 din ljudskega posojila, vpisali pa so ga tudi vsi moji tovariši. Menim, da bomo prebivalci Zasavja v tej akciji pokazali vso humanost in razumevanje do prebivalcev Skopja In da ne bo med nami nikogar, ki ne bo vpisal po svojih močeh in možnostih posojila.
Če bi bil pripravljen v bodoče vpisati lutd' Vo ‘pošolilo v taki oblil.i? Sete J a! Maja
moji znane! in prijatelji, sem srečen, da so ostali živi. Povabil sem jih k sebi, todh nihče noče zapustiti mesta. Pomagali bomo zgraditi novo mesto, so mi odgovarjali.
Vpisal sem 6.000 dinarjev posojila za izgradnjo Skopja. Upam, da bodo vpisali posojilo tudi ostali, ki imajo samostojno obrt.
V prihodnjem letu bi bil pripravljen vpisati ponovno ljudsko posojilo.	i
V	Trbovljah so do sobote opoldne zbrali 37,052.000 dinarjev posojila, vpisalo pa ga je 5.489 občanov.
V	službi Družbenega knjigovodstva Narodne banke v Trbovljah so nam nekaj pred 14. uro povedali
— Doslej so zaključili z vpisovanjem posojila v Slaščičarnah, Zlatarstvu, Foto Trbovlje, Kinu delavski dom. Zavodu za zaposlovanje delavcev, Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje, osemletki Ivana Cankarja, gtfnftaziji in drugje.
Vpisne komisije v posamez- do konca leta, zato pa bomo bovljah vplačali približno nih delovnih organizacijah delali šest nedelj.	250.000 dinarjev.
pa so nam sporočilc:	Izračunali smo, da bodo	* * *
V Elektrarni akcija poteka učenci Industrijske šole v Tr- V hrastniški občini smo
TRBOVELJSKI RUDARJI SO BILI MED PRVIMI VPISNIKI POSOJILA
obiskali najprej Lidijo Gea-ninni v gostinskem podjetju »Partizan« ki je vplačala 3.000 dinarjev posojila njen mož pa devet tisoč dinarjev, čeprav je v službi šele 14 dni.
— Takoj ob potresu sem pomislila, kako hudo je otrokom, ki šo ostali brez staršev čin doma. Pripravljena sem bila sprejeti enega ali dva otroka iz Skopja.
Mislim, da ne bo nikogar, ki ne bi prispeval po svoji moči posojila za pomoč in obnovo Skopja.
'■	i: k k
Na pošti Hrastnik smo se pogovarjali z Anico FER-MECKI.
— Vpisala sem sedem tisoč dinarjev posojila, ki ga bom, kot ostali, vplačala v šestih obrokih.
Mislim, da je že prva organizirana pomoč prebivalcem Skopja pokazala izredno .solidarnost ne samo jugoslovanskih narodov, temveč tudi v svetu. Menim pa
tudi, da bomo v Jugoslaviji zbrali več kot trideset mili« jard dinarjev posojila. ,| * * * ?!
■ Ce bi v teh dneh obiskali ša druge Zasavčane, bi verjetno povsod naleteli na en odgovor: Pripravljeni smo pomagati Skopju. To doslej niso bile besede, temveč dejanja, ki smo jih srečali vsakokrat, kadarkoli smo podpisovali svoj pristanek za posojilo.
Pohitimo
•	t
z vpisom ljudskega
posojila za Skopje!
zelo zadovoljilo. Prekoračili bomo predvideni povprečvk.
V	Cementarni: 282 članov kolektiva je vplačalo 2,303.000 dinarjev.
V	Strojni tovarni Trbovlje: 85 odstotkov članov kolektiva je vpisalo preko 5 milijonov dinarjev.
Na Rudniku Trbovl jc-Hrast-niknik:	Vpisanega posojila
imamo preko 13 milijonov dinarjev.
Zadovoljivo poteka akcija
tudi v drugih delovnih kolektivih, smo ocenili, ko smo
dobili podatke še od ostalih vpisnih komisij.
V	uredništvu smo dobili sporočilo, da so sc za vpis posojila odločili tudi učenci Industrijsko kovinarske šole v Trbovljah.
Poiskali srno predsednika mladinskega aktiva te šole Jožeta Piska, ki nam je dejal:
— V četrtek smo imeli sestanek tudi v delavnici z učenci tretjih in drugih letnikov, prvi pa so ga imeli na šoli. Tu smo sc zavzeli, da bomo tudi mi vpisali posojilo in sicer. Učenci tretjih letnikov po 3.000, drugih 2.000 in #rvih po 1000 dinarjev posojila. Obroke bomo vplačali
Živimo boli e kot v Trbovljah nova pred sedmimi leti samopostrežna
Če bi strnili komponente, ki izraz •življenjsko raven*, v eno 'številko, - bi lahko rekli, da živijo Jugoslovani danes znatno bolje kot pred sedmimi leti. V obdobju 1956 do 1962 so se povprečni realni prejemki zaposlenih v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih povečali
številne	(!ei kažejo, nnhov
obsegajo porast ali padec samo v primerjavi < predhodnim letomj	neizenačeni.
etom,
Tako it X 'a na primer leta 1957 po-prečna raven realnih prejemkov za 19 % osebni višja kot leta 1956; nasled-n e, 1958. leto niso zabeležili nobena ga porasta, zato je bil leta 1959 zopet
za več kot 56*!%. V prvi občutnejši skok za 14'%. polovici letošnjega leta se Naslednji dve leti sta bili je to giban e nadaljevalo, enakomerni: leta 1960 po-tako da je bila raven real- rast za 7 in 7SN za 8 °/o. n,h osebnih dohodkov v V lanskem letu so prvič prvih štirih mesecih letos zabeležili padec, resda miza 69 % višja kot l. 1956. „;malen _ U / v,. Da smo
Čeprav se nanašajo ti krizo^ hitro preostali, st podatki na realne prejem- uidi že iz podatkov o gibe, torej na porast kupne banju realnih prejemkov v moči milijonov zaposlenih, prvih štirih mesecih letos, najbrž marsikdo nima vti- ko so bili za 8 Ve vrč/t kot ta da je bil ta porast tako ‘an‘- Zadnji podatki c Jo-občuten.
______ jr	_
To deloma, lahko bodkih zaposlenih inSu-
pojasn u icmo z neenakomernim gibanjem cen in pre-
striji kažejo, da so bili v prvih petih mesecih letos
jemkov v preteklem ob- njihovi prejemki za t •lih dobju. Zaradi tega so bili 20 Ve, realni prejemki po
tudi tako imenovani verižni indeksi realnih pre-
že 15 •/» večji kot v preteklem letu.
trgovina
(I. M.) TRBOVLJE — Trg. tudi druga samopostrežna IJ‘V* pleskarji neumorno lepšajo podjetje »Prvi junij« iz Trbo- trgovina »Živila«, saj je Bilo mogoče v nekaj tednih pričeti z opremil1 vel j je v ponedeljek odprlo na področju, kjer je trgovi- republike — 29. november letos, bodo »oV1 novo samopostrežno trgovino na, zgrajeno’v zadnjem času 1° Ka izročili namenu. v bloku K-4, ki so jo uredili precej novih stanovanjskih Novi otroški oddelek v Trbovljah bo v iz prejšnjih prodajaln »Mo- blokov..	razvil vso specialistično, pediatrično, anlbl!!*A
da« in »Živila«. Za to preure- V trgovskem podjetju »Pr- Sko službo za otroke in mladino vse treh . aitev je podjetje prispevalo v; junij« računajo, da bodo v 23 stacionirano zdravljenje bo na voljo o1tal iz lastnih sredstev 5 milijo- prihodnje nadaljevali JZ ure- Postelj, po potrebi pa se bo ta posteljni	tudi
nov din.	janem samopostrežnih trgo- Povečal. Tudi ambulantni in dispanzerski ^ «uži|
Nova samopostrežna trgo- vin tudi drugod. Kmalu pa .............................................—	“
vina bo že druga v Trbov- bodo pristopili tudi h grad- *ovm delavci oddelka pa ljah Prvo je trgovsko pod- nji novega, sodobnega pavi- ranim terenskim enotam za otroško jetje »Prvi junij« odprlo v ljona za drugo razstavo in ^a tako široko zasnovano delavnost »°
Zgornjih Trbovljah in je prodajo pohištva. Ureditev oddelku številni prostori
1961. leta dosegla 52 milijo- paviljona bo veljala okrot ®ko zdravljenje, statistično in analitično ‘TA nov din prometa, letos ga bo 45 milijonov din, večji de! pa predvidoma že 70 milijo- sredstev za ureditev pa bo nov din. Približno enak pro- prispevala delovna organiza-met bo predvidoma dosegla cija sama.
V Zasavju skupne inšpekcijske službe
v
V teh dneh pričenjajo svoje delo medobčinske Inšpekcijske službe, ki bodo delovale na območju občin Litija, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Tako bodo delovale gradbe----auinuamui m	—uit S,—' na’ tržna, sanitarna, veterinarska, gozdarska in delovna
otrokom zagorske trboveljske in !’faS‘^oi	,nžP«*cIJa. Kmetijska inšpekcija bo do nadaljnega ostala
kovni delavci oddelka pa bodo nudili P00"!««* J*®**1
zdr^rtM^ttvo Pri vseh občinah v takšni obliki, kot je bila doslej, zaradi
Novembra nov otroški oddeli
Stavba novega otroškega oddelka tri®0'e'|#s^nice bo kmalu dokončana. Njena arhitektons** jAo jz. redno uspela fasada se že blešči v jesefl*»	Marljivi pleskarji neumorno lepšajo tudi n0	bo
1U*rT^h**nik
Med željami in stvarnostjo
Kmalu kopališče v Hrastniku
............................... ■**<*««.
oddelek bo obravnaval psihično t®
>ke. V stavbi bo tudi lastna pr**®	* in
- nd)>
5.000 dolarjev. Gradbeni odbor, upravni or* ter oma kot tudi Komunalni že ukrenili vse potrebno, ravstvena ustanova mogla v
NA OSEM O L C ER 6
Že nekajkrat je bilo v »Za- V zadnjih letih je bilo v savskem tedniku« javno na- Hrastniku vrsto živahnih raz-četo vprašanje, kako je z začetkom gradnje novega kopališča v Hrastniku.
Poseben dete otroke.
vsi potrebni tehnični prostori.
Delovni načrt in zmogljivost novega zajemata vse, kar je potrebno za stvo otrok v zasavskih občinah. To j«= r—: p — pom UNICEF (Mednarodni otroški fP°“J%*ii2^|ll novemu oddelku določeno medicinsko op>*J S?0*** 5.000 dolarjev. Gradbeni odbor, upravni zdravstvenega doma kot tudi Komunalni zavarovanje so že ukrenili vse potrebno, trebna nova zdravstvena ustanova mogla nosti pričeti zares služiti namenu. vtllAb
Dr. Ludvik	*
posebnih pogojev njihovega dela v posameznih občinah.
Sedež inšpekcijskih služb je v Trbovljah, kjer so urejeni prostori, organizirane pa so v posebnem oddelku kot temeljnemu upravnemu organu. Oddelek bo izdajal svoje Poročilo v okviru biltena in to za vse štiri občine skupaj, po potrebi pa tudi za vsako občino posebej. Koordinacijski sestanki s tajniki vseh štirih občin in načelnikom oziroma inšpektorji oddelka bodo tako vsak .mesec enkrat.
Po predlogu pogodb bodo letni stroški te službe znašali predvidoma 26 milijonov 448 tisoč dinarjev, ko pa bo oddelek popolnoma zaseden Z’delovnimi mesti, pa bodo znašali skupni stroški okrog 31 milijonov dinarjev.
Prispevek posameznih zasavskih občin pri finansiranju Inšpekcijskih služb je predviden in izračunan na število objektov, ki jih bo potrebno pregledovati.
prav o komunalnih gradnjah (tako tudi o kopališču, za katerega je bilo poudarjeno, da ga je treba čimprej ' dograditi), in sicer na sejah občinskega ljudskega odbora, sveta za komunalne zadeve, .sveta za telesno vzgojo in na s?:aft vodstev družbeno-poli-tičnih organizacij. Vselej je bilo sprejeto stališče, da je t/eba 1 ^zirom na P°mar>jka-
Hidrarna je poseben obrat	priznanje kolektivu tega	ob-	dakov iz elektrofiltrskega p e-	dejavnost C	zei^di r°mUrta*n0
Industrije gradbenega mate-	rata, prav tako pa tudi	vo-	pela. Letos pa precejšen del	cesto in	!olo	'
riala iz Zagorja ob Savi in	dji Milanu Repovžu. Na	vse	industrije in gradbene ope-	zdravstveni
zaposluje 12 oseb. Lani so v	večjo proizvodnjo pa je	zra-	ralive zmanjšal naročila	ščc* Cesta
Vse več hidriranega apna iz zagorske IGM
najprej potem pa dom in kopali-in šola
tem obratu proizvedli 18.444 ven osebnih prizadevanj vpli- žganega kosovnega apna in dograjeni"* "aa *o°la hu Zt*a* hidriranega apna, letos vala še sprememba organiza- znatno poveča! naročilo hi- j,a zbrati nad *400Cmilijonov
ne lokacije za novo kopališče s strani urbanistov in ker je
ton
pa ga* bodo predvidoma cije dela in
27.000 ton oz. 3000 ton več,	grajevanja po doseženi pro-	proizvodnji pa vsem naroči-
kot je predvideval plan (do	izvodnji (in ne več po času),	lom in potrebam v zagorski
konca avgusta pa so ga pro- Iz leta v leto se veča tudi IGM niso mogli ugoditi.	...
izvedli skupaj 17.162 ton). V povpraševanje po hidratu iz Ker predvidevajo, da se bo ? c*nska skupščina Hrastnik avgustu so dosegli tudi re- zagorske Industrije gradbe- tudi še vnaprej večala pora- . 1 ie imenovala komisijo, kordno mesečno proizvodnjo	nega materiala. Lani so pro-	ba hidriranega apna, računa-	*'	bo Pripravila vso potreb-
— 2900 ton hidriranega apna.	dajali hidrirano apno v glav-	jo, da bodo prihodnje leto	”°	dokumentacijo in načrte,
V hidrami se proizvodu ja	nem le v Zagreb in na Reko	proizvedli že 30.000 ton hi-	,e	mogoče pričakovati, da se
veča iz leta v leto. Za to gre	ter tovarnam za izdelavo zi-	driranega apna, se pravi, da	bo	že v nekaj mesecih začelo
bi polovico proizvodnje apna z gradnjo kopališča. Za ko-oplemenitili. S tem predlo- Poišče in zdravstveni dom gom vodstva delovne organi- bo treba zbrati okrog 280 mi-zacije so že soglašali organi lijonov din. upravljanja.	S. B
Z jesenskimi dnevi pride med. drugim tudi povečana skrb Svobod in prosvetnih društev za bližajočo se kulturno sezono. Ob tem pa vsakokrat stopijo pred kulturnike problemi, novi in stari, ki jih je potrebno vskladiti med željami in resničnostjo, potrebami in možnostmi. Tako je tudi v hrastniški občini. Obilo načrtov in nemalo težav. Sprijazniti se je potrebno z enimi in drugimi in jih medsebojno vskladiti, pri čemer pa jim vsekakor botruje dobra volja tistih, ki Se ukvarjajo s kulturo.
Delo hrastniških Svobod in okoliških prosvetnih druš.ev v minuli sezoni je potrebno ocenjevati skozi prizmo prizadevnosti tistih, ki so se angažirali v teh društvih. Ni naš namen naštevati šteiiilo predstav in obiskovalcev, teh ie bilo razmeroma precej, želimo prikazati le s kakšnimi težavami se bore hrastniški kulturniki pri svojem vsak-, danjem delu. Nedvomno je bil in bo še recimo nekaj časa problem prostorov posameznih društev. Resda imajo skorajda vsa društva prostore, vendar ti povsod ne odgov r-jajo sodobnim potrebam kulturnega izživljanja.
Znano je, 'da si v Hrastniku
že lep čas prizadevajo, da bi dobili Usten kulturni dom. Toda to so bile doslej le želje, jutri pa bo stvarnost. Resda, v Hrastnik doslej ni bilo mogoče dobiti umetniških skupin iz preprostega razloga, ker hrastniški odri ne odgovarjajo ne prostorninsko in ne tehnično zahtevnejšim izvedbam. Izgradnja doma pa ne zahteva samo precejšnjih investicij, temveč tudi preudarnost drugje, predvsem, kakšen naj bo dom in kako bo zares funkcionalno izkoriščen. Hrastničani imajo v tem upravičene pomisleke. Kulturni dom naj bo zares namenjen delovnemu človeku v njegovem prostem času, ne pa kulturni spomenik kraja, turistična zanimivost ali spomenik času in ljudem. Zaradi tega nobene naglice. Vse ob pravem času. Prav gotovo ;e, da bo hrastniški kulturni dom ali kakršno koli bo njegovo ime pomenil boljše čase za celotno kulturno dejavnost v občini. Toda .predvsem bo potrebno urediti še marsikaj. Finansiranje kulturne de avno-sti še ni zadostno gle na potrebe, ki obstajajo. Marsikatera sekcija ne more razviti delavnosti v takšni meri kot je potrebno, ker nima sredstev.’ Drugo pa je članstvo. V
Občni zbor ObSS v Zagorju
NOV OTROŠKI ODDELEK TRBOVELJSK® ' V KATEREM BO 60 POSTELJ, BO ODPRT 29. NOVEMBRA
NOVO
POZOR
Trgovsko podjetje PRVI JUNIJ v Trbovljah obvešča cenjene potrošnike, da je dne 30. septembra 1963 odprlo novo samopostrežno trgovino v bloku K-4 na Kešetovem, kjer so na razpolago vedno sveža živila.
V veleblagovnici, poslovalnici Tkanin«, Elita in Pohištvo pa je na izbiro bogata zaloga raznovrstnega industrijskega blaga za jesensko in zimsko sezono.
Poslužite se ugodnega nakupa na račun potrošniškega posojila, ki ga daje trgovsko podjetje PRVI JUNIJ v Trbovljah.
Potrudili se bomo, da boste z nakupom v naših poslovalnicah res zadovoljni.
Kolektiv trg. podjetja
PRVI JUNIJ TRBOVLJE
Letne konference OO ZK v Litiji
V Litiji so sredi priprav na letne konference osnovnih organizacij ZK, ki bodo v dneh od 15. do 25. oktobra.
Spričo razgibanega in zahtevnega družbeno političnega dogajanja v zadnjih mesecih bo mogoče precej objektivno ocenjevati družbeno aktivnost članov; na konferencah pa bodo obravnavali samo po eno ključno vprašanje, ki je na področju osnovne organizacije ZK najbolj aktualno.
Letošnje letne konference osnovnih organizacij ZK naj bi med drugim odločno spregovorile tudi o vlogi ZKJ, kot Je določena s Programom ZKJ in ustavnimi določili, sc pra vi, da mora postati čedalje bolj Idejno politični usmerjevalec družbeno-političnega razvoja. Na tem področju pa bo mogoče usmerjati le z Idejno premočjo, z globljim poznanjem družbenih procesov, s prepričevalnostjo in zgledom.
Pred konferencami OO ZK bodo v Litiji sklicali sestanke osnovnih organizacij ZK, aktivov, sekretariatov ter organizirali razgovore in posvetovanja.
Proizvodnja v 3 9Ustu nad planom
koncu avgusta je bila žen le v	.**»(>?» so 3° predvideli; realizacija vinami in
idročju litijske občine plana. Pr® LPjk^stri Pa 3e za 7 % nižja od predvi- cijskim m
(ma) ZAGORJE — V soboto je bil v Zagorju nadvse uspel občni zbor občinskega sindikalnega sveta, ki se ga je zraven številnih gostov in delegatov udeležil tudi predsednik OSS Ljubljana Lojze Erbežnik.
V poročilu in razpravi so podrobno analizirali tri naloge sindikalnih organizacij: večje uveljavljanje samoupravljanja, izdelavo statutov delovnih organizacij in prehod na 42-urni delovni teden. Posebno pozornost so
posvetili nekaterim vprašanjem okrog samoupravljanja, pri čemer so ugotovili, da so v tistih delovnih organizacijah, kjer so organe samoupravljanja sproti in objektivno seznanjali s problemi, mnogo hitreje in učinkoviteje reševali probleme in dosegli tudi sicer zadovoljive ostale uspehe.
Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo občinskega sindikalnega sveta. Za predsednika so ponovno izvolili Rudija Prašnikarja.
nekaterih društvih /kn sekcijah se pritožujejo:	•rti mladih.*
Ponekje se trudijo, da bi pridobili mlade ljudi v sekcijo, spet drugje so skeptični, pa obupajo, še predno poskušajo pomladiti svoje članstvo. Nekatere sekcije so s tem -poskušale. Imele so uspehe, pa tudi ne. Nobeno seme ne vzkali, če ga ne poseješ.
In kakšni so obeti hrastni-škib Svobod in okoliških prosvetnih društev? Povsod ■e marljivo pripravljajo na bližnjo sezono. O tem pa enkrat prihodnjič.
Poroštvo za posojilo
za ureditev toplih gred
(a) LITIJA — Na četrtkovem zasedanju so člani litijske občinske skupščine izglasovali tudi poroštvo Kmetij-posojila iz občinskega inve :i-cijskega sklada za ureditev cjskega sklada za ureditev toplih gred na litijskem polju. Računajo, da bodo v prihodnje lahko v precejšnji meri oskrbovali Zasavje z zelenjavo.
Seja občinske skupščine Hrastnik
HRASTNIK " — V soboto dopoldne je bila v Hrastniku seja občinske skupščine. Na njej so odborniki razpravljali in skle.pali o predlogu odloka o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Hrastnik, predlogu odloka o gradbenih delih, za katere ni potrebno dovoljenje za graditev, predlogu sklepa odloka o ustanovitvi medobčinskih inšpekcijskih služb in njihovem finansiranju, razrešitvah in imenovanjih in drugem.
Plenum ObO SZDL
Trbovlje .
TRBOVLJE — Danes popoldan bo v Trbovljah plenum ” občinskega odbora SZDL, na katerem bodo med drugim razpravljali tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih iz zdravstva in socialnega zavarovanja.
Ob
na področju
prvou*-- tg <	‘"esecih i
za 0,4 %. V primerjavi z is- niso dosegu )eti» A ‘U jih težav tim obdobjem lani pa je fi- usnja; zniža®7-<3$ u žični obseg za 8,3% večji. 761.200 Solani Zadovoljivo je tudi stanje s larjev) pa
finančno realizacijo, ki je Pod Prf v ters k"JU.v «,•_, »i
letos za 5,7% nad predvide- njo so	;n SlJ|QlJ^cltcL
drugim reproduk materialom je mogoče pričakovati, da bo litijska v prihodnjih industrija dosegla predvide-j^esecih ne bo prišlo do več- ni obseg proizvodnje in reali-v preskrbi s suro- zacije.
'-1S* dene
V kolikor
^ov strokovni odbor
j v	_.1 >1	_ a
picuviuc- liju IM«; Hu5‘.ii3h* in no; v primerjavi s prvimi Kresniški ;čct
37,8	_ mm
zmanjšale terjatve do kupcev ca. V Lcsm	W’“ ni občni zbor strokovnega nov strokovni odbor v pri-
m_ktr je večja proizvodnja, koncu	fj_ odbora sindikata industrije hodnje posvetiti — med dru-
osmimi mesčcT lani pa je poslovni	(ma) LITIJA
večja kar za 37,8%, ker so se kov svinca >'" Mf'‘‘a	' torek je
....................... - ’’ Lesni	hu° ‘
— Prejšnji Na občnem zboru so med bil v Litiji ustanov- drugim sklenili, da bo moral
vs i«yn=s:
gim — precejšnjo pozornost v V sindikalnih'podriižnl- anaiiziranju gospodarjenja v
Hulrtimih	m h ltlnm
bilo 9,6 % (mesečni plan 21%. V Tr**^*^ cah f» i “ T * pi delovnih organizacijah, vlogi 8,3%) plana količinskega ob- presegli	diln' •	ln.duitnjl' Plc samoupravnih organov in de-
sega in 10% plana finančne izvodnje	t. T 1.C1/.	usnJa* eno- centra]jZaciji upravljanja in
realizacije proizvodnje.	lizacije Pa	je	J* ^'"Ja Hudnikov svinca in	odločanja, analiziranju vloge
Ob koncu avgusta pa izvoz	strija usnja	Za	^»Ptinice Mežica in obratu	in vključevanja tehnične in-
še vedno ni bil na ravni	do konca pVr	jj ^	lt0,	.. °'«lnega gospodarstva Ljub-	teligence ter proučevanju si-
predvidenega, saj je bil dose- 11,2% večjo	Jana) skupaj 1350 članov. stemov nagrajevanja.
^"'dja Rudnikov svinca in
Ekonomska računica je »hudič«
Živel je strokovnjak, ki je imel roko nad mestom in je vsaki zadevi pogledal Iz oči v oči. Skrbel je, da so se meščani njegovega mesta kulturno izživljali ob kavbojkah, spektaklih in detektivkah (vsi izbrani filmi so imeli »fajn« vsebino!). Na njegovih ramah Je slonela vsa ekonomska računica kulturne ustanove in vsa kulturna politika pridohltniškega podjetja. Ekonomska računica je bila njegov konjiček in imel jo je v malem prstu. Zato je o vseh zadevah odločal z močno roko in res suvereno In ni prenesel tistih, ki so se spoznali na ekonomsko računico, kot zajec na boben. Ce Je imel kdo na njegovo kulturno politiko pripombo ali pri-pombico, je dobil konfekcijski odgovor: »Ekonomska računica je hudič!«
Meščani so bili torej v strokovnjaških rokah in morali so biti veseli, če je priromalo v njihovo mestece na mesec devet slabih filmov, drseti pa je bil dober. Eko-
nomska računica, »ki je hudič«, je strokovnjaku celo pokazala, da je dovolj, č« se odličen film:
—	ki obravnava življenje rudarjev 4 Angliji,
—	ki človeka prisili k resnemu ra*-razmišljanju,
—	ki je dobil na resnih festivalih predznak umetnine itd.
vrti le en dan, »veliki zgodovinski spektakel u bojama« pa tri dni. Odgovorni se je ob neznanskem krohotu, ki je spremljal projekcijo velefllma, celo ponosno trkal na prša, ker se je milo ljudstvo tako kulturno zabavalo. Ekonomska računica pa mu ni pokazala, da so se ljudje smejali zato, ker so na platnu mrtvi Kar-tažani dihali, gluhi slišali, slepi pa videli.
Zdaj vam tudi Jaz pravim: »Ekonomska računica Je hudič!«
(Op. uredništva: vsaka podobnost S Zagorjem je zgolj slučajna!)
• Zasavski tednik • štev. 41 • 3. okt. 1963 # 2
ŠPORTNI TEDNIK
NOGOMET SLOVENSKA CONSKA LIGA
Aluminij : Rudar
1:1 (1:0)
KIDRIČEVO — V nedeljski tekmi slovenske conske lige je Rudar prinesel iz Kidričevega dragoceno točko. Pred približno 300 gledalci je tekmo vodil More iz Ljubljane.
Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah:
Rudar: Bantan, Lemovšek, Lukančič, šorl, Brezo; kar. Mak, Žibret, Knaus, Pajer, Hnlilagič;
Aluminij: Kramberger, Markovič, Muršcec, Ge-ečnik, Mesarič, Vodušek, Soršak, Todorovič, Kovač, Artenjka, Špehonja.
Strelci: za Aluminij v 6. minuti Todorovič, za Rudarja pa Halilagič v 75. minuti.
Že takoj v začetku so domačini pričeli silovito napadati, vendar je bila Rudarjeva obramba vedno na mestu. V 6. minuti so napadalci Aluminija izvedli hiter la-pad in Todoroviču je uspelo, da je potresel mrežo gostov. Zatem so se domačini umaknili v obrambo, da bi obdržali prednost enega gola in morda obe točki. Po tem golu je Rudar česiokrat napadal, vendar se rezultat ni izpremerlil: *
V drugem polčasu so gostje iz Trbovelj pričeli še silo-viteje napadati, da bi izenačili in morda celo povedli. Rudar je igral lepo, vendar
gola ni bilo. V trideseti'minuti drugega polčasa je Haii-lagiču vendarle uspelo, da je potresel nasprotnikovo mrežo in izenačil rezultat. S tem zadetkom pa je postava! tudi končni rezultat tekme in odvzel Aluminiju točto. 7. nedeljskim remijem je Rudar ostal sam na vrhu lestvice in je edini, ki šff ni bit poražen. V nedeljo igra Rudar doma s Triglavom Tz Kranja.
V predtekmi so mladinci Rudarja premagali .Aluminij s tesnim rezultatom 1:0.
LJUBLJANSKA
NOGOMETNA
PODZVEZA
P udar IH) : Sava
0:1 (0:1)
(č) HRASTNIK — V nedeljski tekmi l jubljanske nogometne podzvez^, je Sava pripravila največje presenečenje. Na igrišču Rudarja v Hrastniku 'so gostje zasluženo premagali domačo enaj-storico s tesnim rezultatom 1:0. Velja omeniti, da je Rudar prikaza! v nedeljo eno izmed najslabših iger. Domačini so bili skozi vso igro v premoči, pokazali so več tehničnega znanja kot gostje, vendar nespretni napadalci niso in niso našli poti do nasprotnikovega gola, ki ga je odlično čuval vratar gostov. Gostje so v igri pokazali več borbenosti, ki jim je prinesla
dragoceni točki. Sodil -je-do-hro-Judež iz, Trbovelj.
Mladinci:	Rudar (Hr) :
Sava 1:0
Lilija : Bratstvo 4:1
(f) LITIJA — V nedeljo je Bratstvo iz Hrastnika gostovalo v Litiji in izgubilo tekmo z istoimenskim klubom 4:1. Bratstvo je imelo v nedeljskem srečanju precej smole, napadalci pa niso mogli,ukaniti dobro razpoloženega. vratarja domačinov, ki je ubranil tudi enajstmetrovko.
V predtekmi so mladine; Bratstva visoko porazili mladince Litije s 5:0.
Svoboda (K) : Kamnik 1:4
(f) KISOVEC — Domačini so v nedeljo zasluženo utrpeli poraz na domačem igrišču. Premagalo jih - je moštvo Kamnika. Gostje so vodili celo s 3:0, vendar je domačinom le uspelo, da so dosegi': častni zadetek. Enajstorici Svobode je prikazala tokrat eno svojih najslabših iger,
•
Mengeš : Proletarec 3:5 (2:3)
. (č) MENGEŠ — Zagorski Proletarec je v nedeljo v Mengšu premagal istoimensko moštvo s 5:3. Tekma je bila v začetku ostra, pri čemer so prednjačili domačini, vendar je sodnik Zec iz •Ljubita ne vodil zelo avtoritativno.. Gostje so bili boljši” nasprot r.ik in šo zasluženo zmagali.
CELJSKA
NOGOMETNA
PODZVEZA
Papirničar (R) : Zreče 7:1 (2:1)
(ik) RADEČE r- V nedeljski nogometni tekmi so domačini visoko porazili goste
iz Zreč. Po slabi igri v prvem polčasu so domači igralci v drugem delu zaigrali kot prerojeni. Domači napad je tokrat dojcazal, da zna zaigrati in je zatrese! kar petkrat nasprotnikovo mrežo." Obramba Radcčanov je bila boljši del moštva. Na tekmi pa 'šo se izkazali Ernesti, Breznikar in Knavs.
Prijateljski nogomet Maribor : Rudar 4:3 (3:1)
(pb) MARIBOR — Trboveljski Rudar je v četrtek gostoval v Mariboru, kjer sc, je v prijateljski nogometni tekmi pomeril z ■drugoliga-šem Mariborom in izgubil srečanje S tesnim rezultatom 4:3. Po poročilih iz Maribora so bili Trboveljčani nekoliko slašbi nasprotnik v prvem polčasu, v drugem pa. sp zaigrali odločneje in celo izenačili rezultat. Zmagovi* i-go! za vijoličaste je bi! dosežen iz prostega strela Za Rudarja so bili uspešni Hali-lagič, žibert in Pajer.
ROKOMET SLOVENSKA LIGA
Rudar : Slovenj Gradec 22:15 (12:6)
stvena rokometna tekma ujed domačim Rudarjem in moštvom Slovenj Gradca.
Zmagali so zasluženo boljši domačini z rezultatom 22:15 (12:6). Srečanje obeh moštev jc bilo tipično prvenstveno, igra zanimiva in hitra, zrna*' ga domačinov ni bila ogrožena. S četrto zaporedno zma‘ go je trboveljski Rudar še vedno v vodstvu.
Rudar je nastopil v naslednji postavi:
Kern, Jelen 2, Dolanc, Škrinjar 7. Kmetič 1. Bašič 4, Dornik 5, Bernik 3, Jckoš in Trpin.	jb-'

KOŠARKA
i J
,«c
II. REPUBLIŠKA LIGA

. ”]

Gole za Proletarca so da- TRBOVLJE — V soboto segli: Miiač 2. Laznik. Ruka- zvečer je bila r-a rokomet vina in Kordež po L	nem igrišču Rudar'a prveu-
209. Dolgo v noč so se pogovarjali. I rtrenzu, ki popoldne ni spal. so oči že lezle skupaj, toda ni hotel bili prikrajšan pri dogodivščinah malih dimnikarjev. Končno jc doktor odločil, da morajo vsi v posteljo. Giorgio in Lorenzo sta sr še dolgo pogovarjala v svoji sobi. Svetlolasemu doktorjevemu sinu se jc zdelo, da bere napet roman, ko je vse to poslušal in vedno znova je hotel slišati še o -črnih bratih- in o -volkovih«. -Praviš, da so vam /volkovi’ pomagali? Veš, tistega Mačko bi res rad poznal. Toda če bi srečal človeka z brazgotino, bi mu zaznamoval še dragi del obraza. Ansclma, veš. pa bi prepustil kar naši Eutrosiui. Kuhala bi ga v kotlu v kopalnici, dokler ne bi bil rdeč kot rak. Tisti kmet je bil tudi pošten, da vam je pomagal. Le to se mi ne zdi prav, da je sprejel od tebe AngrllelUno verižico.«
210. Zdaj se je Giorgio spomnil, da mu je kmclov sin ob slovesu nekaj stisnil v roko. /.ato je ugovarjal: -Lahko hi zaslužil z nami petindvajset lir, pa nas je skril in nam dal jesti. In še nekaj rai je podaril. Rekel pa je, da lahko darilo pogledam šele v Luganu. Glej, lu v žepu ga imam.« Lorenzo je bil nestrpen: -Poglej, kaj je!« Ko je Giorgio odvil papir, je zagledal AngellcUino verižico. -Delal sem kmelu krivico.« je priznal Lorenzo in pri srcu mu jc bilo toplo. -Vrnil inl jo je.« Je rekel hvaležno Giorgio. -Veš kaj? Ko dorustetu. mu bova plačala.« Zdaj je Loren/o prijel Giorgia /a roko: Seveda, prav rad! Tik!a morava svečano priseči, kot sva z Alfredom.- - -Je »rt listi, ki je v Milanu umrl? Oče mi e o n -m p; ipuveduval.« — -Ja. tisti, bila sva kol hia—-
Celje : Proletarec 86:89 (37:48)
CELJE — Pred okoii 309 gledalci je Proletarec zasluženo pVemaga! domače ko-	J
šarkarje, ki so si hoteli na vsak način priboriti zmago,'''* zato _so pričeli takoj v začetku z izredno hitro igro; k.ar pa se jim je maščevalo. i Po vodstvu desetih točk razlike so se" utrudili, gostje pa so s protinapadi rezultat iz-, 4 enačiti ter si do konca polčasa priborili 11-točk prednosti, V drugem delu igre ie Proletarec že vodil z 18 točkami. Domačinom je uspelo;-da so izenačili in celo povedli. Gledalci so bili priča-razburljivemu finišu, v katerem se je rezultat nenehno menjaval zdaj v eno, zdaj v drugo korist, naposled pa jej uspelo gostom iz osebnih metov v zadnjih sekundah , zmagati.
Sodnika Pur in Koštmaj i* . Celja nista reagirala na grobe prekrške domačinov. Za Proletarca so bili uspešni: Steferl 1, Zmaiške 16. Kranjc 20. Stvarnik 21 in Baloh 21.
ŠAH
SK RUDAR :
ŠD RADOVLJICA 6:4
(n) TRBOVLJE — Moštveno šahovsko prvenstvo Slovenije igrajo letos v dveh ša-, hovskih ligah. V II. ligi na;
stona tudi ekipa Šahovske?1 kluba Rudar.
V	I. kolu se je ekipa SK -1 »Rudar« pomerila z ekipo £0
Radovljica in jo premaga*® s 6:4.
V	pollinaiu sta se v Domžalah sestali ekipi SK »ROj dar« m SK Domžale. Zaradi < nesporazuma je Rudar nastopil Izrez, žensk, vendar ie ,lJ:
diI favoriziranim domačinom ogorčen odpor.
Rezultati dvoboja so sc b“7al ločili v zadnjih minutah ig*« Tako jc Jarfjucu ml. v slabšem položaju padla zastavi«*; enako se je pripetilo tud* Škrbcu v precej boljšem položaju. Mladinec Wciss jc zaradi netočne igre kljub materialni prednosti izgub:'; Presenetili so Jazbec st., *** jc premagal prvokategornik® Sivca in mladinca Gračner ter Tone Drobcž, ki sta PrC" jnagala drugokalcgornikc.
V	borbi -za tretje mesto bodo šahisti »Rudarja* P?' merili s premaganci dvoboj®
SK Celje : SK Branik.
POŠTNI PREDAL 82
TO JE ŽE
NESRAMNOST»
Tovariš urednik!
Sem upokojenec in prebivam v Zgornjih Trbovljah. Saj veste, da mi upokojenci radi opazujemo vse, kar se dc\%f ja okoli nas.
Če se ne motim, so pozimi pribili na enega izmed treh kostanjev pred Komunalo tablico, na kateri je pisalo: Partizanski vrh. Kolikokrat prej jo IjuJie, k so '■lišli t Trbovlje, spraševali mimoidoče za pot na Partizanski vrh. Ta tablica je pa rešila vse skrbi planincev izven Zasavja, saj so takoj ob izstopu iz avtobusa zagledali tablico in vedeli, po kateri poti morajo, če žele priti na Partizanski ' vrh.
V	minulem tednu sq pa fantje, menda iz zgornje kolonije na Savinjski cesti, odtrgali tablico in jo pribili na hruško ob potoku, tako da kaže sedaj planincem pot v Gaberška! Menim, da je to neodgovorno početje mladincev in da bi morali pustiti stvari tam, kjer so.
Jože H., Trbovlje
POŠKODOVANI
SPOMENIKI
Tovariš urednik!
V	noči med 21. in 22. septembrom t. I. je bilo na trboveljskem pokopališču poškodovanih več spomenikov. Spomenik rodbine Tominšek, ki je bil postavljen šele pred nekaj dnevi, je bil popolnoma razdejan. Neznani zlikovec je s silo izruval nagrobno svetilko, bi je bila vgrajena v spomenik. Pri razdejanju in uničevanju je neznani sto-j"tke uporabil za to, kakor baze, zelo »primerno• orodje. Vzrok tega izredno nečloveškega dejanja, je bil braja nagrobnih svetilk. Isto noč je bila poškodovana tudi rudarska svetilka na spomeniku rodbine Gosak.
Kraja v najrazličnejših kblikah na trboveljskem
pokopališču se pojavlja že nekaj let. Neznani tatovi povzročajo ne samo materialno škodo, temveč se v njihovih dejanjih kaže tudi izredna nizkost, ki je brez primere. Mar res ni načina in mogočih ukrepov, ki bi taka dejanja odpravili, saj so nezaščiteni in prepuščeni takim vandalskim podvigom tudi grobovi in spomeniki padlih borcev.
Storilca opominjamo, da saj ne moti mirnega po-'itka umrlih, saj bo njegov zadnji dom tudi to ali drugo pokopališče.
Spomenik rodbine Tominšek bo obnovljen in urejen tako kot popreje. Tistega, ki ga bo hotel ponovno poškodovati ali si prisvojiti nagrobno svetilko pa opozarjamo, da bo posledic kriv sam.
Oto Tominšek, Trbovlje Dom in vrt 45
P. s. uredništva! Pismo tovariša Tominška in poslane fotografije spomenikov rodbine Tominšek in Gosak zgovorno pričajo o izredno nizki morali neznanega storilca. Več naših bralcev nas je opozorilo na vandalsko početje v noči med 21. in 22. septembrom, tovariš Tominšek pa nam je v pismu določeno opisal dejanje.
NESREČA —
ŽIV OPOMIN!
. Tovariš urednik!
Nesreča, ki se je prejšnji teden dogodila na Cesti 9. avgusta v Zagorju naj bo opomin vsem tistim, ki hitro vozijo z motornimi vozili po zagorskih cestah. Zdi se mi pa umestno napisati, da bi bilo treba prej omejiti hitrost na ozkih odsekih ceste (npr. na 30 km), kot pa postaviti ob prihodu v kraj prometni znak z dovoljeno hitrostjo 50 km, kar mora vsak voznik motornega vozila vedeti. Mnogo jih pa ne ve za ozke in nevarne odseke cest!
S. B., Zagorje
NOVO GRADBIŠČE V ZAGORJU. Gradbeno podjetje je začelo z gradnjo dveh stane« vanjskih zgradb ob Ulici talcev	. dfr-p-m
TOPLICE PRI ZAGORJU, tokrat z nekoliko drugačnega zornega kota
Prejšnji torek se je na Cesti 9. avgusta v Zagorju pripetila prometna nesreča. V smeri proti Potoškl vasi je vozil Adolf Guzaj tovornjak TAM-4500 LJ 147-20, iz trboveljske strani pa je s hitrostjo okrog 80kni pripeljal Franc Učakar z »Lanclo« Lj 84-36. Zaradi prevelike hitrosti ga je zaneslo na levo v tovornjak, potem pa ga odbilo v bližnjo hišo. Pri nesreči Je bil poškodovan Relja Lazič, ki je dobil pretres možganov. Škode na obeh vozilih je za okrog 360.000 din. ,
\ii*
FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA
VAŠ OBVEŠČEVALEC
Oddelek za gospodinjsko izobraževanje pri Delavski univerzi Trbovlje razpisuje vpisovanje v -naslednje tečaje:
1.	Tečaj za šivanje in krojenje — začetni in nadaljevalni;
2.	tečaj za pletenje;
3.	kuharski tečaj.
O pričetku tečaja bodo prijavi jencl obvešče.ii pismeno. Podrobne informacije daje in sprejema vsak dan od 7. do 14. ure do 10. oktobra 1963 Delavska univerza Trbovlje, tel. 80-288.
OBVESTILA
Prebivalce Trbovelj obveščamo, da je Gostinsko podjetje »Rudar« Trbovlje odprlo svojo točilnico alkoholnih pijač v Trbovljah, Šuštarjeva kolonija št. 29 (bivše gostišče »Na hribčku«). V tej točilnici točimo kvalitetna bela, rdeča in črna vina po zelo nizkih cenah od 200 do 240 dinarjev za liter. Prodajamo tudi razna steklenična vina in rstekleničene žgane pijače po konkurenčnih cenah.
Obiščite nas iti prepričali se boste o kvaliteti naših uslug.
M ali oglasi
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 16908 na ime Vida Livk, Trbovlje, Leninov trg, za neveljavno.
Preklicujem očitek, ki sem ga iznesel o Marici Vastič, delavki iz Hrastnika 275, kot neresničen ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. — Vinko Jezernik, Hrastnik, • Log 315.
F I L M
Kino Delavski dom v Trbovljah: 3. 'oktobra sov. film »Na razpotju usode« (II. del filma »Dvoje življenj«);
4.	do 7. oktobra avstrijski barvni zabavni film »Pri črnem konjičku«; 8. in 9. oktobra sovj. film »Ivanovo otroštvo«.
Kino Sovboda Trbovlje II: 4. do 7. oktobra ameriški CS film »Oko za oko«; 8. in 9. oktobra sovj. film »Zadnji streli«.
Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 5. in 6. oktobra ameriški barvni film »Tobi Tajler«; 12. in 13. oktobra jugoslovanski barvni film »Skupno stanovanje«. Predstave ob sobotah ob 17. in 19.15, ob nedeljah ob 15., 17. in 19.15.
Kino Delavski dom Zagorje:
5.	do 7. oktobra amer. barv. cin. film »Aleksander Veliki«; 9. in 10. oktobra domači film »Mirno poletje«.
Kino Litija: 4. do 6. oktobra zah. nemški film »Graščina strahov«; 8. in 9. okt. francoski film »Trpljenje gospoda Dupont«.
Kino Šmartno: 5. in 6. oktobra amer. barv. film »Tarzanova borba za življenje«; 9. in 10. oktobra francoski barvni plan. dokum. film »Zvezde opoldne«.
GIBANJE
PREBIVALSTVA
TRBOVLJE
Rojstva: Sonja Ankon, Hrastnik 70 — dečka; Jožefa Arh, Jesenovo 25 — dečka; Erna Cvibovšek, Žabjek 3 — dečka; Slavica Logar, Studence 5 — dečka; Alojzija Gobec, Hohkrautova 2 — dečka; Breda Kerin, Podkraj, Zagorje 5 — dečka; Irma Gec, Hrastnik, Podkraj 78
—	dečka; Mirna Bregar, Studence 2 — dečka; Irena Oplotnik, Neža 5 — deklico.
Porok ni bilo!
Smrti: Anton Kuder, Zagorje, Selo 35, rudar — star 49 let; Ladislav Štoklas, miner, Hohkrautova, novi bloki — star 40 let.
HRASTNIK
Rojstva: Marija Pevec, gosp., Hrastnik 326 — deklico. Poroka: Rudolf Zupan, ključavničar, Prapretno 12 in Alojzija Gričar, gosp. pomočnica, Plesko 7.
Smrti: Terezija Privšek, roj. Gunzek, upok., Podkraj 20
—	stara' 77 let: Amalija Kandolf, roj. Brezovšek. upok., Marno .31 — stara 82
let; Genovefa Strahovnik, roj. Bantan, upok., Brnica št. 14 — stara 77 let. ZAGORJE
Rojstev ni bilo!
Poroka: Obreza Franc, rudar, Prhovec 12 in Antonija Sajovic, del., Zabreznik 6.
Smrt: Edvard Guzaj, rudar, Selo 38, star 44 let. BREŽICE
Rojstva:	Hermina Bogolin,
Sp. Dule 12 — deklico; Angela Mirt, Blanca 14 — deklico; Kristina Pavlovič, Brege 30 — dečka; Jožefa Motoh, šentlenart 69 — deklico; Marija Černelič; Deč-no selo 66 — deklico; Vera Stritar, Podbočje 23 — dečka; Milka Butkovič, Pišece 26 — deklico; Terezija Kramer, Dobova 41 — dečka; Marija Mokrovič, Kraj Gornji 3 — dečka; Marija Pinterič, Pavlova vas 11 — deklico: Pavla Koščica, Gornji Kraj 70 — dečka.
Porok ni bilo!
Smrti: Franc Grubič, invalidski upokojenec, Cetina 28 — star 77 let; Slavko Šara-nja, kovač, Zaprešič — star 72 let; Alojzija Cančer, Mi-halovec 2.3, gosp., stara 47 let; Terezija Novak, druž. upok., Brežine 88 — stara 80 let.
LITIJA
Rojstev, porok in smrti ni
bilo!
SPORED RTV
ČETRTEK, 3. oktobra
8.35	Portret v miniaturi; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (Ob 20-Ietnici Kočevskega zbora); 10.15 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi; 13.30 V paviljonu zabavne glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po-
»Bagut« tovarna šivalnih strojev organizira tečaj za šivanje in krojenje, začetni in nadaljevalni ter strojno vezenje. Tečajnina za 2 mt’ sc. i 2500 din.
Tečaj bo v I. nadstropju
restavracije »Turist« Trbovlje. Prijave v trafiki pri Komunali, v prodajalni kruha pri Malgaju ter pri vodji tečaja Joži Laharnar. Sestanek 19. oktobra ob 8. in 13. uri.
Izgubil se je kratkodlaki istrski gonič. Ime psa; Javor. Dlaka; kratka, bela z velikimi oranžnorumenimi lisami. Višina: 52 cm. — Vrniti proti nagradi: Zdravku Jagru, Trbovlje, Pod Ostrim vrhom 16.
Oddam opremljeno sobo v Trbovljah. — Naslov v upravi Usta.
Prodam radijski sprejemnik »Soča« UKV 3 D, pralni stroj »Himo« še pod garancijo, zračno puško. Cene zelo ugodne. Naslov: Janez Ham, Trg Fr. Fakina št. 7.
Prodam smrekove plohe in radiatorje za c pralno kurjavo. — Naslov v upravi
lista.
Zaključni računi • Zaključni računi
RUDARSKO INDUSTRIJSKA SKUPNOST »RUDIS« TRBOVLJE na dan 31. decembra 1962
AKTIVA	»	PASIVA
I.	0>H»Tua sredstva
Sedanja vrednost osnovnih sredstev Sedanja vrednost sredstev skupne po raba................................
II.	Druga oblika sredstev
Banka	in	blagajna	.	;	I	I
Kupci	in	druge	terjatve	;	I	I
Zaloge..................;	I	I
Druga	aktiva	.	.	:	•	•	l
Skupaj
Vodja računovodstva;
Blanka Pucelj 1. r.
1	1. Viti stalnih sredstev
j 10,098.841	Poslovni sklad	
—	Sklad skupne porabe	... Rezervni sklad to drugi skladi .
8,889.277 118,755.4.39 174.394.302 768.048	II. Droge oblike virov sedale* Krediti prt banki .	• Dobavitelji in druge obveznosti .
312,905.907	Skupaj .	.
V 000 205.381
44.637.500
51,944.413
216,118.613
3I2,905"907
Predsednik UO:
Franc Slapnik 1. r.
SLAŠČIČARNA TRBOVLJE a« dan 31. decembra 1962
Direktor:
Milan Kožuh 1. r.
AKTIVA		PASIVA	
I. Osnovna ««Mn		L Viri stalnih sredstev	
L Sedanj« vrednost osa. sredstev I. Sedanja vrednost sredstev	2.938	1.	Poslovni ekiad 2.	Sklad skupne porabe ....	7-524 70
skupne porab« IL Drage »Mike vodstev		3. Rezervni sklad in drugi skladi II. Druge oblike virov sredstev	18
3. Banka In blagajna :	1 . .	3.688	4. Krediti pri banki		
4. Kupci ln druge terjatve 1	1	103	5. Dobavitelji In drvgp obveznosti	1.76.3
	3.010	6. Druga pasiva		364
Skupaj . . .	9.739	Skupaj . . .	9.739
Računovodja:
Marija Brinovec ]. r.
Predsednik UO: Eva Zamuda 1. r.
Direktor:
Daniel Kastelic 1. r.
zdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 17.05 Trije mladi izvajalci; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 4. oktobra
8.05	Iz starejše slovenske glasbe; 8.30 Zabavna orkestra; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Petkovo koncertno dopoldne z ansamblom »Slovenskih solistov«; 10.15 Zabavna zbora; 10.55 Vsak dan nova popevka; 12.25 Domači napevi; 13.30 Iz Skandinavije do Pirenejev;
14.35	Zvoki iz Jugoslavije;
15.20	Zabavna glasba; 17.05 Dragulji iz oper; 18.10 Pisana paleta; 20.30 Haydn — Mozart — Beethoven.
SOBOTA, 5. oktobra
8.35	Malo instrumentov — veliko glasbe; 9.25 Slavnostni zvoki ob pričetku praznika; 12.25 Domači napevi;
13.30	Iz našega zabavnega arhiva; 14.05 Jug. pevci v tujih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.50 Deset minut z orkestrom R. Binge;
20.00	V narodnem tonu;
20.20	Mark Tvvain: Večni šaljivec.
NEDELJA, 6. oktobra
8.00	Mladinska radijska igra: Usoda nekega Charljr-ja; 8.49 Iz partizanščine;
9.05	Z jug. pevci, orkestri in ansambli; 10.00 Še pomnite, tovariši...; 16.00 Humoreska — Iz partizanskega humorja; 17.30 Radijska igra: Mati; 20.00 Domači in narodni napevi; 22.15 Popevke v vedrem ritmu.
PONEDELJEK, 7. oktobra
8.30	Zabavajo vas sekstet VVeglinski in kvartet Dediča; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi: 10.33 Usoda šaljivca (naš podlistek); 12.25 Domači napevi; 13.30 Pol ure pred štirinajsto
Nesreče
ZAGORJE — V torek popoldne se je na Rudniku Zagorje pripetila huda obratna nesreča. Rudniški voziček je stisnil čez pas 51-letnega rudarja Antona Kuderja, ki je nakladal premog. Hudo ranjenega so pripeljali v trboveljsko bolnišnico, kjer pa je kmalu po nezgodi umrl.
RADEČE — Prejšnjo nedeljo okrog 14. ure Je Danijel Kočnik napadel z nožem Mihaela Funklja ter ga pred njegovim domom zabodel v trebuh ter dvakrat v rame desne roke. Hudo ranjenega Ivana Funklja so odpeljali v celjsko bolnišnico. Danijel Kočnik, star 23 let, doma Iz Obrežja št. 7 pri Radečah, Je šele nedavno prišel iz bolnišnice za duševno bolne in živčne bolezni v Vojniku, kjer se Je zdravil. Po tem napadu pa so ga ponovno odpeljali nazaj.
TRBOVLJE — V torek zvečer okrog pol dvanajstih se Je prevrnil v Savo v Trbovljah tovorni avtomobil LJ 67-43, bi ga Je vozli Jož« Gabrijel. Voznik Je po n«* zgodi pobegnil.
Končno ,]e Geri spoznal, da Je bolje, da na begu niso streljali v Toma. škoda le,'je menil Geri, da si ga nismo dodobra zapomnili. Ne poznamo njegovih značilnih potez. Tako ga bomo •e težko našli.
— Takoj razpošljite vse ljudi, da ga najdejo!
— Kako ga bomo našli, je ugovarjal Kobs, ko pa ga ne poznamo. Lahko bomo hodili zraven njega. Mi ga ne bomo poznali, on nas pa bo prepoznal.
— Ne bojte se, je menil mehanik — Tomov Prijatelj — tega tipa poznam še iz Nevv Vorka. Prepoznal bi ga med tisočimi. Klicali so ga boss. Pripeljal ga bom!
— Čudovito! Pojdi in pripelji mi ga! Dobiš nagrado, kakršno doslej še nisem dal nikomur! Lahko dobiš v pomoč še ljudi se je zdaj veselil Geri in obljubljal.
— Ne, ne... vedno delam najraje sam. če še »i odšel in če ga najdem, ga pripeljem še danes. Samo...
— Ne! Pripeljite ga sem. Vseeno, ali danes, ali Jutri, ali pojutrišnjem! Kobs vam bo povedal, kako boste prišli do mene!
Zdaj se je Rock Geri obrnil na Kobsa:
— To ženo zadržite tu. Ne dajte ji ne vode ne hrane. Moramo jo omehčati, preveč se jc raznežila. Zdi se mi, da njena vloga ni tako brez Pomena, kot sem mislil. Vedeti mora, kdo je ta moški in to nam mora povedati!
Mehanik je počakal še na Kobsova navodila, nato pa je odšel, da bi poiskal prijatelje. Nenehno je v mislih ponavljal številko telefona, ki mu Jo je povedal Tom, predno sta se razšla.
Odšel je proti pošti, da bi telefoniral Tomu.
32 Veliko pričakovanje
Rock Geri je hotel skozi vrata v trenutku, ko Je pripeljal avtomobil, v katerem je bila straža. Ko jih je zagledal, sc je obrnil, avtomobil pa je nadaljeval z vožnjo. To je bil dogovorjeni ln že “K kolikokrat preizkušeni varnostni sistem.
Pred vilo se je spet pojavil policaj.
— Nekaj ni v redu!, je godrnjal in klel Geri, ko ga je zagledal.
Da, nekaj ni bilo v redu! Toda ne z Gerijeve, Pač pa s Kanettove strani, čeprav se je Geri jc-*il na hčerko, ki je zahtevala izpustitev Ave, je bila prav hčerka tista, ki mu je pomagala v tej situaciji. Na srečo ni vedela prav ničesar o njegovem delu, niti se ni za to zanimala, oče — sam Rock Geri pa ji je tudi bore malo govoril 0 lem. če ne bi bilo tako, bi se vse stvari odvijale gotovo drugače. Hčerka bi nastopila proti učetu. Tega Rock Geri prav gotovo ne bi mogel Prenesti!
Držeč se prejšnjih načrtov, zlasti po nepričakovanem napadli v gozdu, se inšpektor Kanctt °i zanesel na nikogar drugega razen sebe, saj je upal, da bo lahko le tako uresničil svoj cilj. Si-ecr pa se je inšpektor v zadnjem času proti svoji j'°,.ii spremenil. Razlog pa je bila Jeni Geri, ob kateri je prebil vse več časa. Ostali policaji in hjegovi tovariši so opazili, da zdaj pogostoma zahaja z. njo v restavracije, gledališče in kino. Toda nihče ni pomislil, da jc Jeni hči gangsterja in da zato inšpektor pogosto zahaja k njej, da bi htzkrlnkal njenega očeta.
Od nepomembnih dogodkov sta ob obiskih razgovore počasi usmerjala na privatne zade-Ve- Inšpektor Je kmalu ugotovil, da pravzaprav v® Jeni o očetu mani kot on sam, pravzaprav hiti ne ve, s čim se njen oče ukvarja. Inšpektor, k* jc sprva užival v tem, da ga jc Jeni večkrat Poklicala kot družabnika k hrupnim zabavam, ki lih Je večkrat prirejala, je zadnje čase užival •hhogo bolj, kadar strf bila sama.
Njegovi občutki so se menjavali iz dneva v Jh"*- Po končanem študiju se je zaradi tragične *h skrivnostne smrti sestre posvetil lej službi, j|a bi maščeval njeno smrt, da bi sc boril proti ■riininalu, da bi se boril proti gangsterjem. Kot izredno lep moški bi bil že nekajkrat poklal »žrtev« žensk. Vendar sc je vselej obnašal a*°. kot da tega ne opazi. Njegovi tovariši so
v lem času že poročili, on sam pa je še vedno *Vci pri gospodinji, pravzaprav daljni sorod-. c*j Pred očmi Jc Imel namreč le en cilj: službo!
Po vsem sodeč pa je zadnje čase sama na-kova premagovala koncepte tega pedantnega mo-**• Kmalu je tudi sam spoznal spremembe, za-®jii katerih se Je Jezil in je že nekajkrat tudi ***hll, da ne bo več govoril s to »rumcnokljun-
ko«. Toda, še vedno se je rad — slučajno ali ne
—	sestajal z njo. Sestanki so postajali vse daljši in daljši. Razumljivo, da je vse to tudi vplivalo na inšpektorjevo delo. Medtem, ko je prej inšpektor od jutra do večera mislil na službo, je zdaj vse pogosteje razmišljal o Jeni.
Nekega dne, ko je menda že tudi sam uvidel, da ne bo dosegel željenega cilja, je odločno sklenil:
— Zadnji čas je že, da preneham s to neumnostjo!
S tem je mislil pravzaprav samo na začasno prekinitev, namreč samo za toliko časa, da dokončno opravi nalogo. Ta pa je bila: rešiti Avo in razbiti gangstersko tolpo.
Z Jeni sta precej časa prebila vse nedelje na izletih. Neko nedeljo pa ji je sporočil, da ga ne bo, ker je službeno zadržan.
Jeni je po glasu ugotovila, da to ni res. Vse dla se je v avtomobil In odpeljala na policijo. Tam ji je dežurni povedal, da inšpektorja sploh še ni bilo tisti dan v pisarno. Zato se je odpeljala do prve telefonske govorilnice in mu telefonirala na dom. Toda inšpektor tudi doma ni bil. Čutila je neizmerno ljubezen do njega in po licu so ji kmalu začele polzeti solze. Vsedla se je v avtomobil in začela divjati po mestu. Divjanje je končala v parku. Parkirala je avtomobil in se odpravila na sprehod. Pri izvoru studenčka globoko v gozdu je naenkrat zagledala inšpektorja. Obstala je in ga nekaj časa opazovala. Toda ni se mogla zadržati. Tiho se mu je približala in mu položila roke na oči.	*
— Dragi ..., je vzkliknila vsa vesela in se nasmejala.
Bilo je prvič, da ga je tako poklicala. Ko se je obrnil, ji je postalo nerodno.
— Iskala sem vas po vsem mestu. Kako sem srečna, da sem vas le našla.
Inšpektor jo je nekaj časa opazoval, potem pa ga je bilo sram zaradi tiste laži. Nežno ji je poljubil roko. Spoznal je, da je bila res nadvse srečna da ga je našla in da sta zdaj skupaj. Pogladil jo je po laseh, potem pa jo je začel poljubljati ...
Drug drugemu sla šepetala nežne besede:
— Ljubim te! Oh. kako te imam rada!
* * *
Inšpektor Kannett se ni zavedal, kakšne posledice bi lahko imelo vse to. Preje je namreč zahteval ob vsakem času — podnevi ali ponoči
—	poročila o preiskavah. Zda pa je — pravzaprav že nekaj dni — na to povsem pozabil. Zdaj je namesto inšpektorja dajal ukaze njegov namestnik. Ta je tudi odločil, da je treba vilo nenehno opazovati. Verjetno je ta odločitev rešila Roka Gerija pred policijsko preiskavo in rešila življenje Avl. Roku Geriju je hčerka rešila življenje, namreč s tem, da je povsem »omrežila« inšpektorja, ki je izgubil številne sledi in ni mogel tako reagirati na dogodke, ki so se zvrstili.
Inšpektor je sam sebi opravičeval početja, ker je začutil, da ob vsem tem ni več velikodušen. Prav tako pa ni bil zadovoljen tudi s svojim ravnanjem.
Odločil se Je že, da bo brž ko bo razkrinkal Roka Gerija, zapustil ta poklic. Tedaj se bo posveti! mirnemu mestnemu delu, pozabil na policijsko službo, na skakanje za gangsterji in na vse, kar je doslej v službi doživel! Razumljivo je, da ni rad razmišljal o tem, zakaj jc sklenil zapustiti policijo.
V Jenini družbi je preživel mnogo nedelj. Uživala sta v vožnji in dirkah. V vožnji sta uživala tudi tisto nedeljo, ko se je Inšpektor zatekel pred Jeni v gozd in ko ga Je končno našla.
Ko se je zvečer vrnila Jeni domov, jo je že čakal na pragu Jerfi Stock. Njegova pripoved je bila kratka:
— Oče vas je že nekajkrat iskal! Prosi vas, da se mu takoj javite! Toda Jeni sc za vse to ni mnogo zanimala.
— Povejte mu, da naj ml vrne prijateljico. Recite mu, da ne spregovorim z njim, dokler mi ne vrne prijateljice.
Ko sta prišla v hišo, Je Jerfi po telefonu poklical Roka Gerija. Lc-ta Je zahteval pozneje k telefonu tud) hčerko.
Jeni je vztrajala:
— Povedala sem tl že, da želim Avo spet v svoji hiši. Zadeva se ml zdi vse bolj čudna. O tem bi se morala resno pogovoriti s teboj, toda šele potem, ko bo Ava spet pri meni!
(Se nadaljuje^
Žene - heroji
_____ ....... *■ - •.
Trije obsojenci na smrt so vso noč bedeli in mislili na svoje življenje. Dan sc je naglo približeval. Prišla je šesta ura, kmalu zatem zlovešča polsedma. Ob tem času bi jih morali ustreliti, toda nihče ni prišel ponje.
GROŽNJA JE USPELA
Polkovnik Cammaerts pripoveduje o lem:
»Ob' enajstih je prišel k nam poveljnik ječe. V roki je držal pištolo. Ob njem je bila neka mlada žena. Kako sem se začudil, ko sem v njej spoznal Chrisline! Kar je izvedla za nas, ni zahtevalo samo hrabrost, temveč tudi posebno inteligenco. Potem ko nam te zapela refren iz pesmi in prejela odgo> or, je preprosto zahtevala od vratarja, nai o odpelje k poveljniku.
Ko je prišla pred poveljnika, ni igrala vloge skromne žene, recimo zaročenke tega ali onega obsojenega na smrt. Nasprotno! Povsem odkrito mu je dejala, kdo je. R. '."la mu je, da jc britanska obveščevalka in saboterka in da že dlje časa deluje v Franciji.
Gestapovec bi jo lahko takoj ustrelil ali jo zaprl in pozneje odpeljal na morišče. Ona je s tem računala. Vendar je računala tudi z nečim drugim. Zavezniki so že bili v Franciji. Približevali so se tudi kraju, kjer smo bili mi zaprti. V resnici so do semkaj-prispeli šele dva meseca pozneje: Toda Chri.šTi-ne je hotela poveljnika ječe ustrahovati. Dejala mu je, da gre za dneve ali celo za ure in da ga bodo zanesljivo ujeli. Ce bo izvršil smrtno obsodbo nad njenimi tovariši, 'ga bodo zagotovo ustrelili.
Gestapovec se ni takoj vdal. Razgovor jc trajal 11 ur: od polnoči do enajste ure dopoldne. Da bi Christine nanj delovala čimbolj prepričljivo, je dejala, da je nečakinia maršala Montgomeryja, ki poveljuje prodirajoči vojski, in da kot taka marsikaj ve. Montgomery jo je pooblastil, da to izvede. Hkrati je obljubil, da bo dal pobiti vso ge-stapovčevo družino, če ta ne bo izpustil ujetnikov na svobodo. Uspelo ji je.«
Ko je Christine z gestapovcem vstopila v celico, ni obsojencem ničesar pojasnila. Poveljnik jim je ukazal, naj gredo ven. Imel je pištolo v rokah, zato položaj ni bil kdove kako ugoden. Toda po Christininem licu so lahko ugotovili, da ni v skrbeh. Stopili so na dvorišče. Sedli so v avtomobil. Vstopila sta tudi Christine in poveljnik. — Tako ga ie »omehčala«, da je privolil, da jih odpelje iz mesta na varno mesto, ki je bilo pod nadzorstvom francoskih partizanov. Zagotovili so mu zanesljivo vrnitev v mesto.
DVE BOMBI
Christine je nekaj, časa delovala tudi v Italiji. Proti koncu vojne so jo poslali k italijanskim partizanom, da bi organiziraia beg nekaterih britanskih ujetnikov iz severne Italije v osvobojeno Francijo. Major Ken-ncdy, prav tako obveščevalec, ki je dolgo delal z njo, pripoveduje o novi neverjetni zgodbi:
»Za sovražnikovimi linijami v zaledju 'e neka nemška patrulja naletela spomladi leta 1945 nanjo in na nekega partizana. Nemci so uperili vanju brzostrelke in ukazali, da dvigneta roke. Ona je to pokorno storila, vendar je imela v vsaki roki bombo. Dejala je Nemcem v odlični nemščini, da so jo lahko dobro razumeli: »Spustite svoje orožje, ker boste sicer zleteli v zrak!« Nemci so pričeli drhteti, ona pa jim je ukazala, naj odvržejo orožje. V strahu pred bombami so to storili, Christine in italijanski' partizan sta sc lahko zatem mimo umaknila.«
Major Kennedy je povedal tudi to: »Po vojni sva ostala v stikih, čeprav ni ostala v naši službi. Mnogim ljudem je med vojno rešila življenje. Tudi jaz sem ji večno hvaležen; rešila jc tudi mene. Pred leti me is vprašala, ali lahko navede moje ime v primeru, da bi morala nekoga obvestiti o ne-kem incidcptu, ki bi sc ji utegnil pripetiti.
(Sc '"daljuje)
• zadnja stran »zasavski tednik*
Mlad brez injekcij
>
humor - humor - humor
•	Francosko sodišče v Nici
•	je razsodilo Chaplinu v
•	prid in je zaplenilo vse iz-
•	vode reklamne brošure
»Filip — blues«
Edinburški vojvoda in soprog angleške kraljice II. je sedaj pristal na to, da imenujejo po njem novi modni ples. Avtor nove plesne kreacije označuje Ie-to kot »spo-dobnejšo obliko twista«. Imenoval jo je po princu Filipu, ker ' je treba pri tem plesu držati roke prekrižane na hrbtu — to pa je priljubljena drža princa Filipa na uradnih sprejemih.
•	neke francoske klinike. V
•	brošuri je med drugim
•	pisalo, da je Chaplin z
•	uspehom uporabljal po-
•	mlajevaln* preparate te
•	klinike.
Toda veliki Filmski umetnik Charlie Chaplin je odločno zanikal, da bi sploh kdaj uporabljal te preparate. Brošuro je izdal vodja klinike Robert Wiard. Znano Chaplinovo ime je Wiard uporabil v reklamne namene in je trdil, da je dobil Charlie Chaplin " njegove pomlajevalne injekcije in da je prav zaradi tega še v visoki starosti lahko postal oče. To pomlajevalno metodo je postavil
Zdaj sl zadovoljnia z uspehom svoje shujševalne kure, kaj?
na laž švicarski zdravnik dr.-Niehans.
Sodnik Gilbert Dubois je ugotovil, da so s to izdajo brošure »zaradi posega v človeške pravice« Chaplinu zelo škodovali. Wiardu je bilo naročeno, naj v štirinajstih dneh vse izvode te brošure izroči sodišču. v ’
»Popravilo«
Veliko jezo je imel pred nedavnim Arthur Cucuzzella s svojim avtomobilom. Ko ga je namreč v neki newyor-ški ulici hotel pognati, je motor odpovedal. Poizkusil je z vozilom vse mogoče, toda motor ni dal niti glasu od sebe. Od jeze je Cucuzzella planil iz avtomobila in :a-loputnil vrata, tedaj pa je njegov avtomobil začel voziti kar brez njega, najprej 150 metrov po cesti, nato pa je pred očmi lastnika padel v vodo newyorškega pristanišča.
Pasje tablete
Da bi v prihodnje tudi naši štirinožni prijatelji uživali vse blagodati napredka, so v Ameriki začeli izdelovati in tudi že prodajati shujševalna sredstva za pse. Kdor hoče za svojega ljubljenca izdati mnogo denarja, bo prav gotovo navdušen za to novotarijo. Tisti pa, ki raje varčujejo, bodo dosegli prav isti učinek že s tem, da bodo svojega psa manj krmili.
fjiitanhltn 1a
CHRISTINE KEELER
London je tako s Profumovo ostavko in Pro-fumovim pismom Macmillanu doživel politično senzacijo prve vrste. Nihče pa ni preveč užival v tej aferi. Tako tisk kot navadni ljudje so bili na prvi mah presenečeni, bolje prepadeni, in kasneje ogorčeni. Afera Profumo se je kmalu razrasla v »škandal Profumo«.
MNOGO VPRAŠANJ BREZ ODGOVORA
Odveč bi bilo na tem prostoru ponavljati vse, kar je v zvezi z afero Profumo zapisal angleški tisk. Zadeva se je, če povzamemo nekaj Izvlečkov in časopisov, odvijala takole:
Daily Herald:
»Razen položaja Profuma je še dosti vprašanj,' ki so ostala brez odgovora, vprašanj, ki bi jih morali v javnem interesu pojasniti.«
Gardian:
»Obstaja sum, da so v ozadju privatni škandali. Vlada ne more v zvezi • tem ukreniti ničesar, nc da bi s tem direktno zadela upravno ln civilno službo. Ce gre za kršenje zakona o državni varnosti, je z Izgubo Profuma, ki pravzaprav ni bil eden izmed velikih Macmlllanovih uspehov, afera končana.«
Časopisi so bili polni tudi vesti o preiskavi proti VVardu, celo najbolj konservativni časnik na svetu ni imel nobenih pomislekov več. Drugi dan preiskave proti dr. Wardu je londonski »Ti-
mes« objavil besedo »sexual lntercourse« (spolno občevanje) na eni strani nič manj kot štirilntri-desetkrat.
Preiskava proti Wardu je spravila na dan stvari, ki jih celo »neokuženi« reporterji »Timesa« niso mogli več obiti z lepimi frazami. Tri dni so »dekleta na poziv« s svojim zanimivim pripovedovanjem v prostoru za priče omogočale angleški javnosti, da je spoznala bogato skalo prepovedane ljubezni.
Glavni inšpektor Scotland Yarda je pred razpravo večkrat »obiskoval« glavno pričo — Chri-stlno Keeler. Policija Je razen tega morala Chrl-stlno čuvati. Po nekaj anonimnih telefonskih pozivih in grožnjah »pazi, kaj delaš«, sta bila dva, policista nenehno ob njej. Policija JI je svetovala, da naj ne hodi iz stanovanja in da naj nikomur ne odpira.
- Vrhovni sodnik iord Dennlng, ki mu Je vlada zaupala preiskavo v aferi Profumo, pa Je medtem zbiral material. Od tiska Je zahteval, da mu --naj da na razpolago vse fotografije, ki imajo kakršno koli zvezo z afero. Poziv javnosti pred tem, češ naj mu nudi vsakršno možno pomoč, je bil menda uspešen, In sodnik Je vsak dan pre-jemal svežnje pisem.
28. junija so začeli razpravo proti glavnemu akterju afere Profumo — dr. Stephenu VVardu. Proti temu modnemu zdravniku ln slikarju portretov uglednih ljudi Je bilo vloženo osem tožb.
Chrlstlne Je priznala, da Je VVardu često vodila dekleta — »zato, ker Je Imel to rad.«
— Kakšen je bil val odnos do obtoženega?
»Bila ava kot brat hi sestra.«
Dokler je stanovala pri VVardu, je bilo z njo še vedno kakšno dekle — »stalno so se menjavale.«
Na vprašanje, alt je bil bogati Indijec edini moški, od katerega je dobivala poklone. Je Chrl-stine odgovorila:
»Ne. Nekdo' drugi ml jc prav tako dajal poklone in denar, toda denar je bil za mojo mater«
— Kdo je bil to?
»John Profumo.«
Chrlstlne je pripovedovala o mnogih svojih avanturah ln o svojih »dečkih« — nekem Perzijcu, dvojici že znanih Jamajčanov Itd.
Ta 2l-letna, nedvomno lepa dekle, z zdaj že dovolj znano razvratno preteklostjo, je na dolgo In široko pripoved« »1» 3 tem. kako ji je uspelo 'Zvabiti na svojo pot tudi mnoga druga dekleta — modele, manekenke, prodajalke — od katerih se Je zahtevalo samo to, da so bile lepe ln mlajše od dvajsetih let.
•	— Zakaj ste delali to za Warda?
•	»Zato, ker me je imel v oblasti.*
•	Zato je verjetno Christina dober del svojega zaslužka tudi dala svojemu zaščitniku.
•	Razen tega ji je Stephen govoril:
•	»Za dekle je popolnoma v redu da spi z moškim za denar, vse dokler nima mentalitete prostitutke.«
•	»In nikoli se tudi nisem počutila kot prostitutka...«
t (Nadaljevanje sledi)