7. štev.
V Kranju, dne 13. februvarja 1914,
XV. leto.
fnili imun
GORENJEC
Političen in gospodarski Ust
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši Itev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Stmad — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inaerati m računajo za celo stran fO K, za pol strani 30 K, a« četrt strani 30 K. Inaerati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila M plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnifttvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. -— Rokopisi se ne vračajo.
Kranjski deželni zbor.
V seji dne 11. t. m. se je izvolil odsek 10 članov, ki bo izdelal načrt za preosnovo deželnega reda in deželnega volilnega reda. V osmih dneh pride predlog v razpravo. Predlog se je glasil, da se potrdi izvolitev drugih poslancev, ne potrdita se pa poslanca Josip Lavrenčič in Julij Mazelle in potrditev dr. Karola Trillerja in Karola Skulja naj se odloži Sklenilo se je potem soglasno, da naj se ne glasuje o predlogu veri-iikacijskega odseka, dokler odsek za volilno preosnovo ne poda svojega poročila. Sprejeta je bila nato soglasno nujnost predloga dr. Kreka glede posredovalnice za delo za obrtne in kmečke delavce. O tem zelo važnem predlogu bo naš list še poročal. — Dr. Tavčar je bil napovedal, da bo govoril o koroških razmerah, pa je svoj predlog umaknil. Saj tudi ne more lahko govoriti, ker se nemški listi strinjajo s pisavo „Slov. Naroda", ki pravi, da to ni nič hudega, če *e koroški Slovenci po šolskih knjigah zmerjajo z .Bindišarji".
Dr. Pegan, dr. Gregorič in tovariši so stavili predlog glede otvoritve stavbene strokovne šole in glede preizkuševališča za stavbene materijalije na c. kr. obrtni šoli v Ljubljani. Dr. Lampe je stavil nasvet, da naj bi se Sava zopet napravila plovna reka. Jarc je interpeliral zaradi otvoritve protizakonite šulferajnske ljudske šole v Dragi. Poslanec MihelčiČ zaradi slabo zidanega gimnazijskega poslopja v Novem Mestu, kjer debel omet pada od stropov. — Zanimivo je, da so se v odseku za volilno reformo dne 11. t. m. vsi poslanci ogrevali za to, da naj ženske, ki so po-sestnice, dobijo volilno pravico. Liberalci bi radi imeli proporcionalni volilni zistem na kmetih. Nemci so pa odločno proti takemu zistemu v veleposestvu.
Kmetijski tečaj v Kranju.
Deželni odbor je priredil v nedeljo in ponedeljek poučni kmetijski tečaj v dvorani .Ljudskega doma" v Kranju. Tečaj je dobro uspel. Pričakovati je, da se bodo naši kmetovalci tudi ravnali po koristnih naukih, ki so jim jih podali spretni govorniki in izkušeni možje.
Prvi je govoril v nedeljo ob deveti uri dopoldne sadjarski učitelj g. Martin Humek o sadjarstvu. Iz njegovega nad vse zanimivega govora posnemamo sledeče:
V kranjskem okraju je ugodna lega za sadjarstvo. Vendar smo še daleč zadaj za drugimi kraji, kar se tiče sadjereje. Sadje je zdrava hrana, pa tudi tržno blago, ki se lahko proda. Na Nemškem n. pr. porabijo vsako leto za 300 milijonov kron sadja. Pridelajo ga komaj polovico doma, drugo uvažajo večinoma iz Avstrije. Jabolka dobro plačujejo: po 8 do 11 K za stot. Zemlja se pri nas ne izkorišča pametno Na travnikih se s travo izkoristi samo gornja plast, če zasadimo drevje, bo izkoriščena tudi nižja plast. Sadje da več dobička, kakor je škode pri travi. Proračunano je, da se zmanjša pridelek sena za 5% viednosti, dohodek od sadnega drevja (ko je že deset let staro) pa znaša 15—30%, torej dobiček od sadja daleč prekaša izgubo na senu. Seveda se mora sadno drevje saditi na ledko, jablane vsaj po osem metrov narazen, da ni preveč sence. (V Švici sadijo na travnikih drevesa 15—20 m vsaksebi.) Najvažnejše pri sadje-reji je to, da je to čisti dohodek; stroški so največji takrat, ko je treba sadje spravljati, sicer je
pa malo truda z drevjem. Kar je dela, je sploh za zabavo, vrši se pa v času, ko drugega poljskega dela ni več. Sadjarstvo je tudi po ceni. Ni treba velikega kapitala. Če kdo zasadi n. pr. 100 dreves, ga stanejo približno 100 K. Če drevesa lepo goji, bodo čez deset let vredna vsaj 500 K. Če bi vložil v hranilnico 100 K, bo čez deset let le 160 K, torej te kapital, vložen v sadjerejo, mnogo bolje obrestuje, kakor pa v hranilnici. Najprej naj se spravi stare sadovnjake v red.
Glavne napake v našem sadjarstvu so: 1.) Imamo preveč vrst sadja, 2.) pregosto zasa-jamo, 3.) drevje sc skoraj nič ne obdeluje. Gledati moramo, da bomo imeli manj vrst, toda toliko več ene vrste sadja, ker le tisto sadje, ki je ene vrste in se ga dobi v veliki množini, ima ceno na trgu. Tudi drevo je treba obdelovati. Očistiti treba mah, lišaje in razpoke na koži, ker se tam zarejajo škodljivi mrčesi. Polomljene veje se morajo odrezati. Pregoste veje se tudi mora odrezati, ker delajo preveč sence. V senci pa ne rase dober sad. Rane je treba zamazati s cepiino smolo. Tudi gnojiti je treba; najboljša za to je gnojnica. Uspeh je pri drevju mnogo večji, če se gnoji, poleg tega je na gnojenih sadovnjakih več sena. Saditi kaže najbolj jablane, pa tudi hruške. — Gospod predavatelj je pokazal tudi orodje, katero se potrebuje pri umnem sadjarstvu, ki je jako priprostoinpo ceni, — Pripomnimo naj, da je prav dober list „ Slovenski sadjar", ki ga urejuje g. Humek.
Drugi predavatelj g. dr. Pogačnik se je pečal s kmečkim zadružništvom. Za zemljiški kredit skrbe občinske in mestne hranilnice in hipotekarne banke. Kmet in obrtnik pa rabi tudi obratni kredit, n. pr. za izboljšanje gospodarstva itd. Glede tega kredita je bil prej kmet odvisen od oderuhov. Nastale so kmečke hranilnice, ki jih je zamisli! na Nemškem Friderik Rajffeisen. V .Zadružni zvezi" v Ljubljani je včlanjenih okrog 300 takih hranilnic, ki imajo nad 120 milijonov hranilnih vlog. Vrednost teh zadrug se je pokazala zlasti v krizi zadnjih let. Obrestna mera pri naših posojilnicah je bila cel čas od 5—6 %» dočim je celo avstro-ogrska banka zahtevala po 6%> oziroma 5 72% (za menični kredit). Druge banke so zahtevale celo do 9%. Če bi bili mi v zadnji krizi odvisni od bančnega kredita, bi bili imeli izgube tekom te krize približno 12 milijonov kron. Toliko bi bili morali plačati na višjih obrestih. To kaže, kako koristno je za kmečki stan zadružništvo. Poleg posojilnic so važne zlasti strojne zadruge. Kot zgled nam služi taka zadruga v Št. Vidu. (Poročilo v 5. štev. .Gorenjca".) Kmečke stroje treba dobro izrabiti. Ako jih naroči vsak posestnik za se, večji del leta počivajo. Tudi nakupovalne in prodajalne zadruge so za kmečki stan važne. Velikega pomena bi bilo, ko bi naš kmet svoje pridelke potom zadrug prodajal na večjih tržiščih. Na Angleškem so to prodajo organizirala konsumna društva, ki niso hotela kupovati od prekupcev, ampak so iskala kmečke pridelke naravnost pri kmetih. •
Popoldne je predaval deželni veterinar g. F r. Černe o prvi pomoči pri živini. Natančneje je opisal dve bolezni: zahasanje želodca in napenjanje. Ako si živina prenapblni želodec s slabo krmo, več ne pjrebava, Znabiti se še dela kakor bi prežvekovala, pa to ni prežvekovanje, ker ji v gobec ne prihaja nič krme. Vzemi lanenega olja, in sicer pp en liter na dan (ali pa grenke soli, ali Klauberjeve soli po '/4 kg)
dodaj malo moke, tudi malo encijana, kol-meža ali pa janeža, naredi kakor testo in iz njega knedelčke, katere živali polagoma porivaj v požiralnik. Ko se ji gobec odpre, se ne sme živali prijeti za jezik, da zdravilo ne pride v sapnik in pljuča, ker potem žival lahko pogine. Zato je živali sploh nevarno vlijati tekočine. Dasiravno je olje samo tudi prav dobro, se rajši napravijo knedelčki. Petrolej, terpentin, brinjevo olje in kafra naj se ne dajo živini, ker te reči pokvarijo meso; če se živina pobi je, meso ni vžitno. Pri salmijaku treba paziti, ker ta lahko vse požge; na eno žlico salmijaka daj en liter vode. Nekateri rabijo pri krmljenju solno kislino, da živina lažje prebava in se bolje redi. Je pač dobro, samo paziti se mora, da je ta kislina zelo izredčena. Na en škaf vode se da samo eno žlico solne kisline. — Napenjanje živine se večkrat primeri in je treba hitre pomoči. Nevarna je posebno detelja, ki rada napenja, ker ima veliko soku v sebi. Ko pride preveč vode v vamp, se krma začne kisati in se delajo plini, ki vamp naglo razganjajo. Ako kdo goni živino past na detelj išče ali v jeseni na rosnate travnike, naj ji prej daje malo suhe krme. Ta krma popije vodo, da se ne delajo plini. Kadar pa živino začne napenjati, vzemi dve žlici apna v štiri litre vode, precedi in živini vl»f v gobec. Tudi sal-mijak je dober; eno žlice salmijaka daj v en liter vode. Koristno je, če žival z mrzlo vodo poliješ po lakotnicah. Najboljša je posebna cev (ki se lahko naroči v lekarni Richterjevi v Welsu za šest kron), s katero se spravijo vetrovi iz vampa. V gobec se vtakne les, da žival ne vgrizne roko ali cev. Ko se vtakne cev, ki gre skozi požiralnik v vamp, mora žival stati s sprednjim koncem mnogo višje, kakor z zadnjim, da pride cev v zgornji del vampa do plinov in ne spodaj v pičo. Ako drugo ne pomaga, se vzame trokar, s katerim se prehode vamp na levi strani, kjer je najbolj napet. Bodalce se potegne ven in skozi nožnico odhajajo plini iz vampa. Predavatelj je praktično pojasnil ravnanje s požiralno cevjo in trokarjem, kar je poslušalcem prav Ugajalo. (Konec prih.)
DOPISI.
Cerklje. Močno se pogreša pri nas peka, ki bi prav dobro izhajal. Ako bi hotel kdo upeljati to obrt tu, naj se obrne na prave ljudi. — Zadnji čas je odšlo iz Cerkljan nekaj moških drvarit v Hribarjeve šume v Bosno. Če bodo zasiužiH kaj stotakov, se bo že poročalo. — Nekaj Ameri-kancev se je vrnilo te dni. Eden celo pripoveduje, da jo je primahal vsled pomanjkanja sredstev peš domov od morja.
šenturška gora. Tu imamo pomladne dneve. Toplo solnce je privabilo na vrtove marjetice, trobentice, velikonočnice in črni teloh. Metuljčki—citrončki so njihovi gostje. Ptički pa veselo pozdravljajo gorke dneve. Res, prijetno je! — Toplomer kaže vsak dan na solncu 25 stopinj C.
Iz Šenčurja. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo 15. februvarja igro .Zaklad", narodni igrokaz v štirih dejanjih. Vabijo se vsi prijatelji društva, domači in sosednji, da se udeležijo predstave, ki kaže gledavcu precej veselih, ljubkih prizorov, pa tudi resnih. Cene so navadne. Pričetek točno ob 3. uri popoldne. Otrokom pa vstop ni dovoljen. Igra se ne bo ponavljala.
Iz Križe v pri Tržiču. Pri nas se je ustanovil dne 25. jan. telovadni odsek .Orel". Pristopilo je že lepo število fantov. Telovadba je v ponedeljkih in sobotah od 8.—10. ure zvečer in ob nedeljah od 4.-6. ure popoldne. Spiejeraa se tudi naraščaj z dovoljenjem starišev. — Prihodnjo nedeljo priredi tukajšnje izobraževalno
društvo gledališko predstavo, in sicer dve burki: .Rdeči nosovi" in »Dva gluha". Začetek ob 3 uri popoldne. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj ne znmudi priti.
Iz Križev pri Tržiču. Naša notica z dne 28. novembra 1913 o g. tovarnarju Simonu Smuku iz Repenj pri Tržiču, v kateri se ga smeši in slika kot zelo neusmiljenega človeka, je docela neosno-vana ter temelji na povsem napačni informaciji. Ker smo se prepričali, da se je s to notico delala g. tovarnarju Simonu Smuku velika krivica, tem potom objavljamo ta popravek ter se zahvaljujemo g. Simonu Smuku, da je odstopil od sodnega preganjanja."
Odgovorno uredništvo »Gorenjca".
Iz Škofje Loke. Konja posestnika Guzelja sta se na cesti iz Trate v Skofjo Loko ustrašila avtomobila. Ko sta dirjala naprej, sta prevrnila z deskami naložen voz. Voznik je priletel tako nesrečno ob zid, da je vsled hude poškodbe umrl.
Brezje. Dne 8. februvarja je tukajšnji telovadni odsek priredil igro »RepoŠtev" in »Izne-nadena kuharica". Obe igri sta se posrečili in vzbudili mnogo smeha. Igralci — Orli, večinoma začetniki, so rešili svoje vloge na občno zado-voljnost mnogoštevilnega občinstva. — Dne 15. februvarja ob polpeti uri popoldne bo predaval P. Jeronim Knoblehar o elektriki. Ob jednem se pojasnijo in razdele ceniki o električni luči; katere je dr. Lampe poslal brezplačno društvenemu odboru.
POLITIČNI PREGLED.
Sprava med Poljaki in Rusini se je dosegla. Rusini bodo imeli sicer samo četrtinko deželnih poslancev, pač pa bodo dobiii svoje vseučilišče in društvo Ševčenko se izpremeni v akademijo.
Albanija. Princ Wied je bil v Rimu, kjer ga je kralj odlikoval z redom, ker je obljubil, da bode albansko vojsko oborožil po italijanskem vzorcu. Druge države to nekako po strani gledajo. Albanski odposlanci so se pod Essad pašo odpravili k princu, da mu na njegovem gradu ponudijo prestol. Okoli 26. t. m. odpotuje novi vladar mimo Trsta v Drač.
Balkanska zveza. Rusiji se je posrečilo, da je utrdila zvezo med Srbijo, Grčijo in Romunijo. Tudi v Bolgariji narašča stranka, ki dela za pristop k balkanski zvezi. Te dni so v Belgradu posvetovanja Grkov in Srbov.
Na Bolgarskem so prišli na sled zaroti vojakov, ki so hoteli odstaviti kralja. Nekaj častnikov so zaprli.
Na Japonskem se tudi pripravlja ustaja. V Tokiju se je množica spopadla s policijo, ki je zaprla 150 oseb.
NOVIČAR.
Izjava. Podpisano uredništvo obžaluje napade na tukajšnje trgovce gg. Crobath, Pire in Sajovic v 52. številki lista »Gorenjca" iz leta 1913 in izjavlja, da ni imelo namena in tudi ne povoda z napominano notico povzročiti kakršnokoli škodo imenovanim trgovcem z ozirom na njih trgovine.
V Kranju, dne 7. februvarja 1914.
Odgovorno uredništvo »Gorenjca".
Zastopniki deželnega odbora. Imenovani so bili za člane c. kr. deželnega šolskega sveta gg.: poslanec Franc Jaklič, poslanec Evgen Jarc, deželni odbornik dr. Evgen Lampe in ravnatelj Bogumil Remec, za namestnike pa: K. Dermastija, dr. Fr. Zbašnik, dr. Iv. Zajec in dr. L. Pogačnik.
V kmetijski svet na Dunaju je izvoljen g poslanec Franc PovŠe in za namestnika grof Barbo. V upravni svet železnice Kranj—Tržič: g. deželni glavar dr. Šusteršič in za namestnika dr. Lampe.
V deželno gasilsko zvezo dr. Pegan.
Telefonsko omrežje na Gorenjskem.
Poslanec dr. Ravnihar je v deželnem zboru stavil predlog, da naj prispeva dežela k napravi telefonske mreže na Gorenjskem. Nameravata se narediti dve progi. Prva bi šla iz Ljubljane na Medvode, Skofjo Loko, Kranj, Radovljico, Žirovnico, Jesenice, Mojstrano in Kranjsko Goro, do Bele Peči. Druga proga bi pa držala od Ljubljane na Št. Vid, Kranj, Tržič, Radovljico, Lesce, Bled, do Bohinjske Bistrice Stroški za prvo progo bi znašali 153.000 K, za stransko progo pa 48.500 K. K tem stroškom bi moiali interesentje prispevati 30%. Predlog Ravniharjev se glasi, da naj da dežela 20 % prispevka, to je okroglo 40.000 K.
«Oesterreichisches Sonntagsblatt»f ki izhaja na Dunaju, je strogo katoliški in Jugoslovanom pravičen list. Ker je pa list preveč oblastno pisal v imenu škofov in pretrdo obsojal nekatere nemške katoliške organizacije, mu je dunajski nadškof poslal ukor in je tako odstranjena nevarnost razkola med avstrijskimi Nemci. Sv. oče je izjavil, da se strinja z mnenjem du-
Č. g. Peter Bohinjec, župnik dupijanski, bo dne 21. t. m. praznoval petdesetletnico življenja. Večkrat se je že povdarjalo, da je Bohinjec izredno plodovit pisatelj in da zna v povestih zadeti narodnega duha, kakor malokdo. Leposlovje, dramatika in zgodovina dokazujejo; da je Bohinjec zadnji čas svojo delavnost še pomnoži). Želimo našemu zvestemu sotrudniku, da bi ga v tej moči in gibčnosti duha še dolgo ohranil oče Abraham.
Društvo -Kranj- priredi v nedeljo, dne 15. t. m. v dvorani .^Ljudskega doma" zabavni večer z igro, petjem, tamburanjem, šaljivim srečkanjem i. t. d. .Igra se velekomična burka enodejanka Rado Murnika: »Bucek v strahu". Zabavni večer se bo vršil pri pogrnjenih mizah. Vstopnina za društvene člane 20 v, za nečlane 40 v. Začetek zvečdf iob pol 8. uri.
Meščanska Zveza v Kranju. Na občnem zboru M. Z. v Kranju' ki se je vrSil 12. t. m , je bil izvoljen za predsednika g. prof. Vinko Marinko, za odbornike pa gg.: Anton Koblar, R. Marenčič, Fran Kuralt, J. Gorjanc in J. Kummer.
Društvo «Straža» na Dunaju, ki izvrstno deluje na verskem - in izobraževalnem polju za dunajske Slovence, bo obhajalo dne 14. t. m. svojo desetletnico s slov. božjo službo in slavnostno akademijo.
Zastopstvo gdč. Kamiie Theimcr, kakor poroča »Slovenski Narod", je odložil odvetnik dr. Alojzij Kokalj.
Občni zbor «Slov. krščanske socijalne zveze za Kranjsko* bo v nedeljo, dne 1. marca dopoldne ob 10. uri v dvorani »Ljudskega doma" v Ljubljani. [
Potres so čutili dne 11. t. m. ob 1. uri 22 min. zjutraj na Notranjskem in v Trstu.
Romanje v Sv. deželo. Meseca septembra pojdejo Hrvatje pod vodstvom zagrebškega nadškofa v sveto deželo. Povabljeni so tudi Slovenci. Kdor se hoče udeležiti romanja, naj to naznani č. g. patru Jeronimu Knobleharju, frančiškanu na Brezjah.
Quo vadiš?, po slovitem Sienkiewiczevem romanu izza časa preganjanja kristjanov pod zloglasnim rimskim cesarjem Neronom, ki se bode predvajal v soboto 14., v nedeljo 15. in v ponedeljek 16. februvarja* v kinematografu J. Nadišar v hotelu »Nova pošfa" v Kranju, je najboljši ter najlepši film sedanjosti. Ta film se vsled krasnih prizorov ter prvovrstne vprizoritve ne da prekositi. Zato je pa tudi nabava tega filma, za vsako kinematografsko podjetje, zvezana z velikimi stroški. Tukajšnje podjetje .kinematografa n. pr. plača za ta film nad štiristo kron izposojevalnine za tri dni, kar je za tukajšnji okraj naravnost velikanska vsota, toda podjetje J. Nadišar si je nabavilo ta film, ne glede na ogromne stroške, samo da nudi slavnemu občinstvu res nekaj izvanredno krasnega in pomenljivega. Današnji številki »Gorenjca" prilagamo tudi letake kinematografa J. Nadišar, iz katerih je natančneje razvidno. Vsakemu priporočamo, da si ogleda te predstave.
Krojaški in čevljarski tečaj v Kranju.
Načelstvo obrtne zadruge dovoljuje si obvestiti gg. krojaške in čevljarske mojstre, da namerava obrtno-pospeševalni zavod v Ljubljani prirediti krojaški in čevljarski tečaj tudi v Kranju, če se priglasi za vsak tečaj po 25 udeležnikov. Vsled tega poziva načelstvo obrtne zadruge gg. krojaške in čevljarske mojstre, kakor tudi pomočnike, da se priglase k tema za krojaško in čevljarsko obrt koristnima tečajema ustmeno ali pismeno, v zadružni pisarni v Kranju tekom 10 dni. Za čas in kraj tečajev se bo obvestilo pravočasno vsakega udeležnika; tako si bode načelstvo dovolilo tudi naznaniti visokost prispevka za ta dva tečaja, kar bode pa le malenkost. — V Kranju, dne 12. februvarja 1914. Načelstvo.
Na tedenski semenj v Kranju dne 9. februvarja je bilo prignanih:
domače govedi .113 za pitane vole . . . . 78 v bosenske , . . — ^¿ za srednje pitane vole 74—76 . hrvaške     .    .   —  ^ za nepitane vole .  .   68—70 .
telet.....3  Z za teleta......96 — K
domačih prašičev 74 *5 za pitane prašiče . . . 1*14 . hrvaških . • — j? za prašiče za rejo ... 0— . domačih koz . — ^ za bosensko goved . . 0.— . domačih ovac . — za domače ovce . . . 0— . Za' 100 kg:
pšenice.....24-— K detelja.....1*80 K
rži......21.—. . seno......7-— .
ječmen.....19-—' . pšenična moka .   kg 0 40 .
oves......18-— . kaša.....,  0 34 .
koruza.....18 — . ješprenj    ....  028 .
ajda......24-- , maslo.....3— .
proso.....21*— . jajce . *.....0.10 .
krompir .... 4 — . drva (trda) (klaftra) 20"- . fižol (rdeč) . . . 30 — . drva (mehka) . . 10— . koks......S2*—1.
Godovi prih. tedna. Nedelja (15.) sv. Fav-stin; ponedoljek (lb.) sv. Julijana; torek (17) sv. Donat; sreda (18) sv. Simeon; četrtek (19.) sv. Konrad; petek (20) sv. Evharij; sobota (21.)
«...   Malraimiliion II
RAZNOTEROSTI.
Glagolica. V dunajski Leonovi družbi je dr. Scheimpflug dokazoval, da ima glagolska pisava svoj izvir v starolatinski kurzivni pisavi. Glagolico bo uvedla srbska vlada v katoliškem bogoslužju v novoprisvojenih pokrajinah.
Samoumor žene Žena uradnika Poljanca, ki je »služben pri Kranjski industrijski družbi v Skednju pri Trstu, se je v ponedeljek zaprla v svoje stanovanje in se zadušila z ogljikovimi plini. Vzrok ni znan.
Podkupljeni časniki. V deželi škandalov, na Ogrskem, je ministrski predsednik Tisza v zbornici povedal, da je neka od vlade koncesijo-nirana igralnica dala časopisom nad pol milijona kron.
Nesreča na morju. V bližini Lisbone na Portugalskem sta trčila skupaj francoski poštni parnik .Lutetia" in grški tovorni parnik »Dimi-tris". Parnika sta se potopila. Utonilo je devet oseb, katerim se je preobrnil čoln, na katerem so se skušali rešiti. -- Pri Solunu je nasedel na plitvino parnik »Brunetta", last Avstrijskega Llovda. Parnik bodo rešili. — Pri Panami v Srednji Ameriki se je ponesrečila več milijonov vredna jahta »Vanderbild". Ladje ni mogoče rešiti.
Smola tatov. V Broszkiju v Galiciji so ukradli tatovi nekemu kmetu tri konje in voz. Ko so s svojim plenom bežali in se peljali čez most, se je ta udri in tatovi so padli z vozom vred v vodo. Drugo jutro so našli mrtve konje in tatove.
Najnovejši štrajk. Nad vse zanimiv štrajk se pripravlja v Italiji. Štrajkali bodo — odvetniki. Prišel je v veljavo nov sodni red, ki odvetnikom ni všeč — menda ne bodo več toliko zaslužili — in sedaj nočejo več sprejemati tožb in jih zastopati. Ljudem bo seveda to v korist.
Nesreča v zraku. Na letovišču pri Johan-nisthalu na Nemškem sta trčila v zraku dva letalna stroja in padla na zemljo. En zrakoplovec je bil ubit, dva pa težko ranjena.
»Gorenjec* ima danes manj obsega, ker razmerje s tiskarji še ni urejeno. Bomo že nadomestili.
,---g.—
NOVEJŠE VESTI.
Petrograd, 11. februvarja. Odstopil je ministrski predsednik Kokovcev, ker ni mogel dobiti večine v dumi in je podlegel pri razpravi o monopolu za žganje. Njegov naslednik je bivši ministrski predsednik Goremkin. Govori se, da bo odstopil tudi vojni minister Suhomlinov.
Lvov, 12. februvarja. Nemci zahtevajo, da se jim zagotovi en mandat za deželni zbor.
Dunaj, 12. februvarja. Kralj Karol je proti temu, da bi Rumunija pristopila balkanski zvezi, četudi ministrski predsednik Bratianu zagovarja pristop.
Rim, 12. februvarja. Italija bo dobila brezbožni zakon, vsled katerega se bo vsak moral dati prej civilno poročiti, preden bo poročen cerkveno.
Lvov, 12. februvarja. Pijače žejna druhal je vdrla v šnopsarije in gostilne ter ropala. Policija je zaprla 170 oseb.
Solnograd, 12.februvarja. Znani Kirchsteiger, ki je brez junsdikcije ljudi poročal, je bil zopet oproščen. Sodišče je mnenja, da sme poročati vsak duhoven.
Dober tek
je in ostane glavna stvar. Kdor pa nima veselja do jedi, naj poskusi Scottovo ribjeoljnato emulzijo, ker ista se je že desetletja izkazala kot tek pospešujoče krepilno sredstvo. Proti navadnemu ribjemu olju je Scottova emulzija tako blagega okusa in lahko prebavljiva, da se to krepilno sredstvo prav lahko uživa. Scottova ribjeoljnata emulzija krepi telo ter zajedno vpliva na naravno potrebno hrano na ta način, da se uživa navadno hrano z dobrim tekom ter se stem pridobi nov
fpogum in veselje do življenja. Za odrasle in otroke je Scottova emulzija, sestavljena iz najčistejših in najučinkovitejših sestavin, po zimi in po leti najizbornejše krepilno sredstvo.
Cena originalni steklenici je t K. 50 v. Dobi ne v vseh lekarnah. Kdor posije 50 v v znamkah na SCOTT * BOWNE. G. m. b. H., in se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena poailjalev potom lekarne za poizkusnjo.
Razširjajte,, Gorenjca" I