^ dan razen sobot, lu praznikov. ¿ dally except £00*73 and Holidays. .teas xxxiv. Cen» lleta je U M PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ■Mawa m Mcond-cUaa mater Januar, u 1W1 -, al Chicago. tWnoto, under tha *' Urednlikl ln upravnttkl p roa tort; M57 South Lawndale Ave. OfRce of Publication) «657 South Lawndale A v«. Kock wail 4804 Acceptance for mailin, at .pedal raU postage provided for in action 1101. Act of Oct. 1. 1917. authoriaod on June 4 ISIS. razna podmornica obstreljevala inadski otok Vancouver Japonske čete te izkrcale na ameriškem otoku pri Alaski. Osiscne armade zasedle To-bruk, britsko trdnjavo v Libiji. Hitler vrgel nove divizije v napade* na Sevastopol. Moskva naznanila obnovo vojnih operacij na fronti pri Harkovu in Kalininu. Važna posvetovanja med predsednikom Rooseveltom in premierjem Churchillom v Washingtonu iwt, Kanada. 22. jun.—Pr-I V sektorju pri Orlu, ki leži zgodovini Kanade so iz- med Moskvo in Harkovom, ope- padali na kanadsko zem- Vojni minister je naznanil, t sovražna podmornica, naj-japonska, obstreljevala teto postajo pri Estevan I otok Vancouver. Napravi, da izstrelki niso rili nobene škode. Bom-nje je trajalo pol ure. ton, D. CM 22. jun. rični department poroča, japonske čete izkrcale I otoku Kiski, ki leži 175 milj no od otoka Attuja, kate-Japonci invadirali 12. Oba otoka sta v grupi lih otokov pri Alaski. dostavlja, da so ame-i bombniki potopili japonski transport in poškodovali i križarko. Število japonskih ladij, ki so jih potopili ¿ki letalci v operacijah pri tih otokih, je narastlo na | Uodon, 22. jun.—Padec To-britske trdnjave v Libiji i Sredozemskem morju, je bil uradno priznan v Londo-r Mesto so okupirale nemiktj_. . ... v ___ h-1« dvanajst japonskih bojnih letal, nje feldmaršal Erwin Rom- itev, da je Rommelova ar-ujela 25,000 briUkih voja-in častnikov, med temi več nlov, ni bila potrjena v i>nu, dasi so britski vojaški I> priznali, da so osiščne čete lie tanke in drugo orožje, ki zadnjih dneh dospelo v Tonski minister poroča, da je Jbritskih bombnikov meta-'tonbe na nacijska oporišča v ' »i Franciji in Emden, mor-io bazo na severozapadnem i)tem obrežju. 20. junija.—Ojačena to» infanterija, podprta s n «n bojnimi letali, je izvrši naskoke na rusko trd-črto okrog Sevastopola, »k« mornarične baze na \u ob Črnem morju, a je bi-»^na nazaj z ogromnimi iz-»»». pravi danes objavljeno ">o poročilo. To priznava, * JriM"*. kakor tudi pri Ka-a " «everozapedno od ES^j V bitki s Rusi „>f ——• * nu«i v enem fronte pri Herkovu Je C1' «*0 nemških vojakov C^;** ^ine ladje in pod-■v> napadle nemške vo-W' «porte na Berenškem k ¿V?* lr*nBP°rti a tona-bili potopljeni W*t¡< Mfc* rirajo tri ogrske vojaške divizije. Te napadajo ruske guerilce, ki so aktivni v ozadju nemške bojne črte. Rdeča zvezda, glasilo ruske armade, pravi, da so guerilci pobili tri tisoč madžarskih vojakov. Berlin, 20. jun.—Vrhovno po veljstvo poroča o uspešnih nemških operacijah pri Sevastopolu. Nemške pehotne in oklopne enote so prebile trdnjavsko črto v več krajih. Nemški letalci so metali bombe na militaristične naprave pri Murmansku, sovjetski luki ob Arktiku. Bombe so razdejale več naprav in zanetile požare. Melbourne. Avstralija. 20. jun. —Ameriški in avstrslski letalci so bombardirali japonska letališča in militaristične naprave pri Rabaulu, otok New Britain, in razbili veliko število japonskih bojnih letal, se glasi poro-čilp iz glavnega stana generala Douglass MacArthurja, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile. Bombe so padale tudi na japonske vojaške trans- sami pa so izgubili tri letala. Čungklng, Kitajska. 20. jun.— Tu poročajo o uspehih kitajskih vojnih operacij proti japonskim bazam v provincah Kiangsi, Hu-peh in Cekiang. Nančang, japonska baza v provinci Kiangsi, je pod pritiskom kitajskih čet. Te operira/o v zapadnem delu province in so reokdpirale mesto Kinki po vroči bitki z Japonci. Uradni komunike pravi, da so se nove japonske čete izkresle na obrežju province Cekiang. Čete so pripeljale štiri japonske bojne ladje. Washington. D. C« 20. Jun.-Pozornost vsega sveta Je obrnjena na Washington, kjer se vrše važna posvetovanja med predsednikom Rooseveltom in angle-škim premierjem Churchillom Pričakuje se, da bodo U posvetovanja vplivala na razvoj vojnih operacij na vseh frontah. Posvetovanja so se pričels ta-koj po prihodu Churchills in britskih vojsških veščskov v Washington Ts smstrsjo za najbolj važna od vseh, ki sose vršila od izbruha vojne. Uradni krogi molče o predmetu disku-zlj, toda doznava se, de se nanašajo na ustanovitev druge fronte v Evropi proti nacijskt Nemčiji, da se zmanjša pritisk Hitlerjevih legij ne ruskih fron- _1— Vzdriitev odnoiajev med Ameriko in F ranči jo Washington. D. C., 20 jun Po dve uri trajajoči konferenc, senatnega octaeks za zunanje Zadeve je bik) naznanjeno, da * Amerika vzdrževala še nadalje diplomatic odnoSa je f Fran£ jo Pred tem odaekom je nastopil pred objavo naznanila Will»- am D. Leehy. blvš, P-*"** Vichyju On )e bil Pozvan do- «nov. ko je Pierre Uv^ vomik kooperacije med Tr^ct Jo in necljeko Nemčijo, prevzel vodstvo vlade Takrat ao ae* rile govoric« d. bo Amerik, pretrgala diplomat*™ odnose)* t Francijo Vodja bundovcev priznal krivdo Kršenje proti-spionažnega zakona Hartford. Conn., 20. Jun.—Dr. Otto Willumeit, načelnik čika-ške podružnice Nemško-ameri-škega bunda, nacijske organizacije, je priznal, da je kriv zarote in kršenja federalnega proti-špionskega zakona, ki ga je kongres sprejel 1. 1917. Federalna veleporota ga je obtožila, da je zbiral informacije ter podatke o ameriški armadi, mornarici in vojnih industrijah ter jih pošiljal v Berlin in Tokio. Prej je Willumeit zanikal kriv-do, toda včeraj jo je priznal. On je bil rojen v Nemčiji, a je ameriški državljan. Poleg njega je federalna veleporota obtožila špionaže in zarote štiri druge. Ti so dr. Wolfgsng Ebell is El Pasa, Tex., rev. Kurt E. B. Mol-zahn, lutersnski pastor iz Philadelphias, Pa., Wilhelm Kunze, bivši načelnik Nemško-ameri-Škega bunda, in Anastazij Von siatsky, vodja ruske fašistične revolucionsrne stranke. Ebells je pripeljal iz Texasa v Hartford federalni maršal. Pri zaslišanju je izjavil, da je nedolžen in da ni izvršil stvari, ki mu jih očita obtožnica. Po zaslišanju je biLfoatavljen pod poro» štvo $25,0M.' Willumeit Je imel kot načelnik podružnice bunda v Chica-gu svoj glavni stan v poslopju na naslovu 3857 North Western ave. To poslopje je Willumeit kupil preteklo leto. Njegova žena, ki ni ameriška državljanka, je bila aretirana pred nekaj meseci v Chicagu. Federalni detektivi so udrll v glsvni stan čika-ške podružnice bunda 16. maja in zasegli vse rekorde in dokumente. nemci ustrelili bivšega češkega primerja o Naciji aretirali poljske častnike Veliko itavilo obsojenih v smrt in ustreljenih London. 20. jun.—Predstavnik poljske vlade v Izgnanstvu v Londonu Je dejsl, da so nemške okupscijske avtoritete aretirale 13,500 poljskih rezervnii čest-nikov, ds je bilo veliko število teh postavljenih pred nacijska sodišes. ki eo Jih obsodita v smrt nakar so bili ustreljeni. V London dospela poročila iz zanesljivih virov pravijo, da so nacijske oblasti uveljavile več zaščitnih ukrep<$v, odkar Je bil umorjen Reinherd Heydrieh, podnačelnik Geetape. nacijske tajne policije. Izredne konference so bi .klicane v Speli, lovišču bivših poljskih predsednikov. Te sta sklicala Kari rrank. nemški go-verner na Poljskem, in generel Gienanth, komandant nacijske okupacijske armade Tem konferencam ao sledile aretacije poljskih rezervnih častnikov. Anglija odobrila zvišanje rudarehih plač London. 20 Jun^-Vtada je odobrila zvišanje plač rudarjem, ki so u poslani v premogovnikih Sprejela je namreč zadevna prt-poročile p»*ebnege pretekov. I-nega odbora, kateremu Je nače-lovel Wwd Oreene Ta odbor ae ¡t IzrJkel de ae minimalna tedenska plače rudarjev zviša ne Morilca" rablja Hey-dricha uetreljena NOVE NACIJSKE RE-PR1SALIJE Berlin. 20. jun.—General Alois Eliaš, bivši premier nemškega protektorata Češke in Moravske, ki je komaj ušel smrti v nacij ski krvavi čistki pred osmimi meseci, je bil ustreljen, se glasi radijsko poročilo iz Prage. Nacijsko sodišče je obsodilo Eli-aša v smrt 1. oktobra preteklega leta na obtožbo Veleisdajstva in nedovoljenih zvez s sovražniki Nemčije in obaodba je bita včeraj izvršena. Radijsko poročilo pravi, da je Eliaš priznal stike s sovražniki Nemčije in da je podpiral zarote proti Nemčiji. • London, 20. jun.—Dva Ceha, ki sta se spustila ns češka tla s padalom z britakega bombnika. ki ju je pripeljal, ln ubila Reinharda Heydricha, pod načelnika Gestapa, nacijske tajno policije, sta bila ujeta v neki cerkvi v bližini Prage, ae glaai naznanilo praške radiopostaje, ki jo kontrolirajo naciji. To pravi, da sta bila oba ustreljena, "ker sta se upirala aretaciji." Naznanilo je bi]p objavljeno dve uri po preteku nacijakega ultimata Cehom, da morajo it-ročiti morilce Hepdricha, ki je bil znan pod imenom rabelj, ker je odrejal aaaaakre taioev na Češkem ln v drugih deželah, ki ao jih okupirale Hitlerjeve čete. Radijsko naznanilo pravi, da je bila identiteta morilcev ugotovljena, zaeno pa dostavlja, da Je bila vaa okolica, katere prebivalci so imeli zveze z morilci, razdejana. Ii tega sklepajo, da so bili vsi ljudje, ki so ae nahajali v bližini skrivališča moril-oev Heydricha, poklanl. Najmanj 382 Cehov, med temi mnogo žensk, so Nemci ustrelili v krvavi čistki, ki Je bila odrejena po napedu na Heydricha. Naciji so pobili vse moške v vasi Lidice v bližini Kladna, ženske in otroke ps deportirali, potem pe vas razdejali do tal. Prebivalci te vasi so bili obtoženi, da ao skrivali morilce rablja Heydricha. Kurt Daluege, ki Je nasledil Heydricha kot "protektor" Češke in Moravake, je zapretil, da bo nadaljnje češke veai zadela ista usoda kot Lidice. če se bo od po t proti nacijem nadaljeval. Vse bodo rasdejsne do tal. prebivalci pe ustreljeni. Daluege je izrekel tudi grožnjo, da bodo češke družine odgovorne za storjene čine slehernega člana Heydrich Je bil napaden v bližini Prage 27. maja. Naciji so trdili, de ga )e ranila bomba angleškega izdelka ki Je bila vržena na njegov avtomobil Nemški zdravniki so se zaman tru-dilif de mu rešijo življenje Heydrieh Je podlegel poškodbam 4. Junija v praški bolnišnici. Italijanski teror J* v Sloveniji London. 17 junija (JlC).-Ita-lijanake oblesti v laeedenem delu Slovenije ae obsodile na smrt in ustrelile Franca Gremce Ustreljen Je bil. ker Je na Je v-nem poetom zakričal "živela Jugoslavija**, Živeta Slovenije"! Zasedanje ruskega vrhovnega sveta Pakta z Veliko Britanijo in Ameriko ratificirana Moskva. 20. jun—Sovjetski vrhovni svet (parlament) se Je sestal v izrednem sasedanju, prvem od meseca marca preteklega leta, in ratificiral pakta, katera je Rusija sklenila s Veliko Britanijo ln Ameriko. Nasna-nilo, da bo Rusija dobila ogromne količine vojnega materiala is Amerike kot résultat sklenitve pakta, je bilo navdušeno pozdravljeno. Ta vojni materiji bo predstavljal vrednost $3,000,-000,000. Zunanji komisar V. M. Molo-tov je v 40 minut trajajočem govoru orlaal svoj sgodovinaki obisk Londona in Washingtona. Dejal je, da pakt s Ameriko je preliminarnega značaja, postavil pa je načela là bodoče dogovore. Molotov je sagotovil poalance, da je bil dosežen popoln sporazum s Veliko Britanijo ln Ameriko glede vodstva vojne, ustanovitve nove fronte in povojne kooperacije. Dva tisoč poslancev je vstalo ln ploskalo, ko so doapell v parlament Stalin, Molotov, predsednik Kallnln, maršal Vorošl-lov in drugi ruski voditelji. Andrej Ždanov, načelnik komunistične stranke v Leningradu in odaeka za zunanje sadeve, je bil deležen viharnih ovacij, ko je dramatično izjavil, "da so v Londonu in Washir^tonu sklenjeni dogovori zapečatili uaodo nacijske Nemčije. Stalinova sahteva, 4a mara biti Hitlerjeva oborofte-lia alla uničena V tem lett* Un izpolnjena." Načrt prodajnega davka zavržen Zmaga Rooaaveltove administracija WaahlngtoA, D. C~ 20. Jun,— Nov davčni načrt, ki je predmet razprav v kongresu še več tednov, ne uključuje provizije glede naloiltve splošnega federalnega prodajnega davka. Doznava se, da je kongresni odaek sa pota in sredstva izločil to provizijo pod težo pritiska Rooae-veltove administracije Predsednik Rooaevelt Je v svoji poslanici povedal kongresu, da bo moral najti vire dohodkov za financiranje vojnih operacij. Vlada potrebuje najmanj $8,700,000,000, Ta vaota mora priti v federalno blagajno v obliki novih davkov. Robert L. Doughton, načelnik Domače vesti Nov grob na sapadu Rock Springs, Wyo.—Za rakom v grlu je ft. t. m. v bolnišnici umrl Joše Miklavčlč v starosti 74 let in doma is Javorja nad Skofjo*Loko. Tukaj zapušča dva ainova ln ena hčer. Valed dolge brezpoaelnosti ni bil prt nobenem društvu. ..v Veatl U Clevelanda Cleveland, O —Stanley J. Pe čaver, urednik angleške sekcije Nove Dobe, glaaila ABZ, je 13. t. m. odšel v armado. Službo pomožnega urednika je opravljal poldrugo leto. V kratkem bo razpisana služba sa pomožnega urednika ln gl. odbor bo na svojem polletnem sborova nju naatavil novo stalno moč na izpraznjeno meato. Anne Pro-sen, dijakinja na univeral v Kentu, O., Je začaano prevzela urejevanje omenjene sekcije.— Pri graduaeijl na srednji tehnični šoli na vzhodni strani mesta ao bili čaatno omenjeni trije slovenski mladeniči: Jack Vehar, Intihar ln fiubelj. Odšel e pekel Paramua, N, J.—Po 31 letih ivezne službe je zadnji teden •topil v pokol Viktor Valjavec, ki je bil pred mnogimi leti nekaj čaaa urednik Glasa Naroda v New Yorku. Ker je amošen več jesikov, je slutil s ves ni vls-di kot prevsjalec ln poelan je bil tudi večkrst v tujeaematvo—v Mehiko, Nemčijo, Avstrijo, Sr-bijo in Turčijo. Zadnjih dva-najst lat je bU nastavljen na Elita Islandu v oddelku juatiinega departmenta. Preostale dni svo-jega življenja namerava preživeti na svoji prijazni mali farmi v Paramueu. Sartell, Minn —Dne 6. t. m. je w kapjo naglo umrl Frank Jaklič v starosti 56 let ln doma i Dovjega na Gorenjskem V Ameriki Je bival 33 let in bil Je član ABZ. Tukaj zapušča tri aestrič-ne, v starem kraju pa dva brata in pet sester. Nesreča v rovu Library, Pa.—Pri streljanju premoga v rovu se Je 15. t. m. močno ponesrečil Jakob Zupančič, član društva 386 8NPJ. Za-delo ga Je v levi bok s tako silo, da mu je zdrobilo kosti. Nahaja se v težkih bolečinsh v bolnišnici Mercy v Pittaburghu. Ruske obtožbe proti Turčiji Odmev atentata na nemškega poslanika Meekva. 20. Jun.—Aovjetaki tisk Je obtožU Turčijo izzivalne-kongresnega odseka, Je priznal. «■ omreženja v rvezl z obsodbo da je bila provizija glede prodaj- *t*rlh oseb, med temi dveh Ru-nega davka izločena zaradi veli- sov, ki so bile na obravnavi spo-ke opozicije s strani Roosevelto- «nane sa krive, da ao namerava administracije Možnost Ja, vale umoriti Franza von Pape-da bo stvar prišla spet na dnev- M, nemškega poslanika v An ni red po kongreenih volitvah v j kari. prihodnjem novembru. Ze naloJ Bomba je btla vržena proti žitev prodajnega davka eflt"*-jo representante mogočnih kor- Papeiiu in njegovi toni pred nekaj meseci, ko ata stopila Is po porečij, ki imajo oporo pri ne »taniškega urada v Ankari. No- katerih kongreenikih in senator ni bil ranjen. Uide eksplo- jih Voditelji Kongresa indus ^^^ j. vrgiš panika trijakih organizacij in Ameriške ^ (|B delavske federacij« so se od loč „ ' .. . no izrekli proti federalnemu pro- k"*> dejnemu devku Njihov ar|u TJ^^JTl mer,t je, da bi tak davek naložil ^^ AnkVr< * f» novo breme delavcem, ki ao že -ta Jurij Pavlov $16JO Voditelji rudarske unije ao zahtevali zvišanje plač na $17. toda pričakuje se. de bodo odobrili raaeodbo odbora Odpor proti zvišanju plač Je Izzval več stavk med ruderji. ki so re-sultirele v zmanjšanju produkcije premoga sedaj dovolj obdavčeni. In Leonid Kernilov Vsak je do bil dvajeet let zepora Ostala obtoženca Aburahan Simon in Hu leman Sev, ki ata jugoalovan.ka državljana sta dobita deeet let aapora vsak Konflikt med delavci in kompanijo izravnan Muhlgan Cltjr. Ind . 20 Jdn.-Htavka katero Je oklicala kra- tovščlna izdelovalcev vagonov, skoni ne vee piadUHbene zahta- vč lan jena v Ameriški delavski ve, ki so se nenašele na zviša federaciji, proti Pullman-Stand- nje pleče in izboljšenje delov erd Car Manufaeturing Co, Je nlh pogojev, in podpiaala novo bila končana po doeegl .porasu- pogodbo Voditelji unije so po ma med predeuvniki unije Jn tem naananili. da se bodf» stav kom ponije SMnjs je pristala, kar ji vrnili na delo v pondeljek delavski odbor odredil zvišanje plač Avtna unija zmagala v kontroverzi e kompanijo KONFERENCE O STABILIZACIJI MEZD Waahlngton. D. cm 20. jun,— VoJno-delavski odbor Je odredil ■višanje plač sa deset centov na uro vsem delavcem, kl ao upo-, sleni v tovarni Ryan Aeronau-' tičal Co. v Sen Diegu, Cal., zaeno pa je razaodil, da mora klavzula v pogodbi, ki jo Je avtna unija, včlanjena v Kongresi! industrijskih organizacij, aklenlla s kompanijo, ostati v veljavi. Ta določa, da morajo val delavci biti člani unije. Dva člana odbora, ki repre-sentirata Industrijoe, sta se izrekla proti omenjeni klavzuli, druga dva pa sta jo odobrila. Ta določa, da vsi delavel, ki ao dobrostoječl člani unije, ln oni, ki pristopijo pozneje, ostanejo Čl^nl, dokler ne poteče veljav-nost pogodbe. Za vadršitev klavzule je glasovalo deaet članov odbora, dva pa proti. Kontroverse s kompanijo Je bila aa-ključena a zmago unije. Splošno svišanje plače ss deset centov ns uro Je v smislu odloka vojno-delavskega odbore retroaktivno do 18. oktobra preteklega leta. To pomeni, da so delay0 deležni zvišanja od ta» ga Saturna naprej, Odbor Je dalje odredil, da mora kompenija plačevati plačo In pol sa čezurno delo, kadar delavci delajo več ko 40 ur v tednu. Mezdna laatvioa ae lahko revidira na vsakih šest mesecev, Odlok ae tiče 1440 delaveev. ki ao upoeleni v tovarni omenjene kompanlje, Avtna unija CIO Je bila po odboru priznana kot predstavnica vseh delavoev pri kolektivnih pogajanjih a kompanijo. Vojno-delavskl odbor Je naznanil serijo konferenc glede stabilizacije mezd v letalski industriji. Prva konferenca ae prične v Loa Angeleau. Cal., 6. julije. Teh konferenc se bodo udeležili representant! delavskih unij in delodajalcev. Pričakuje se, da bodo konference resulU-rale v sklenitvi dogovorov glede atabillzacije mexd. Stavka v vladni oroini tovarni Detroit, Mich., 20. Jun.—Div-Ja stavka, katero ao unljaki uradniki označili za sabotažo ameriških vojnih naporov, Je izbruhnila v vladni orožni tovarni. Upravitelj tovarne A. S. Woth-erspoon je dejal, da Je stavka nastala, ko ao člani avtne unije CIO odložili orodje v znak pro teeta proti uposlltv! osmih zamorskih delavcev. Trajala Je sedem ur, nakar so se stavkarjl na pritisk voditeljev unije vrnili ne delo V tovsrnl, ki lade-luje protiletalske topniške bete-rije, Je uposlenlh čes 11,000 delavcev. Haywood okrca! Lewi »a in Creena Syraruae N Y, 20 Jun -AI lan S. Haywood, organisaciJaki direktor Kongresa industrijskih orfmisartj, Je na konvenciji Industrijskih svetov unij CIO udrihal po Williamu Green u, predaedruku Ameriške delavske federacije, in Johnu L. Lewieu, predaedniku rudarske unije UMWA Očital Jima Je. da s svojo taktiko podžigata razkol v vrstah organiziranega delavstva. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE MARODIfE PODPORME JEDNOTE Orf aa of aad published by Slovene National Senefil Naročnina aa Zdrnšene dxiave (lavea Cklee#a) In M loto. IIJO aa pol Iota. ILM sa ¿etrt lotai sa CM sape la Cicero SMS ao oolo lote. S3.7I sa pol lotaj aa iaooeastve SS. Subscription rötest for the United States (exeept Chlcapo) aad Caaaia UM p*r foor. Chi capa aad Cieere 97 M par countries 9S.S0 per year. x . Cone oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov la ¿laakev so no vračajo. Rokopisi literarne vsoMao tšrtlee. I pesmi ltd.) so vraojo pošiljatelju le v slučaju, ée Jo prileül Adv*riuing rates oa agreement.—Manuscripts of aad mmelicited articles will not bo returned. Other stories, plays, peons, eta« will be retinas« to br self-s ddr aas ad aad Naslov aa vse. ker baa stik s listeau PROSVETA 2*17-M So. Lawndale Ave.. Chicago. Illinois MEMBER Or THE FEDERATED PRESS PROSVETA Glasovi Dstum v oklepaju ns primer (June 30, 1942), poleg vsiegs Imens na naslovu pomeni, da vam jo s Um datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vsm list ne ustavi. __ Irsko-fašistična propaganda • Staro dejstvo je že, da so ameriški Irci hrbtenica nscifsšističnc propagande v Združenih državah. Razlog za to irsko propagando je staro sovraštvo Ircev do Angležev. Irci boli sovražijo Anglijo kot Hitlerja, zato direktno in indirektno delujejo za poraz Anglije —In s tem seveda za zmago Hitlerja—brez ozira na posledice zase in za ves svet. , To dejstvo je potrdil tudi župnik Trunk, ki piše v Amerikanskem Slovencu, kako težko mu je, kadar pride v dotlko z Irci. Pogovor mora seveds nanesti na vojno in Trunk opozarja Irce na grozodejstva, ki Jih počenjajo podivjani nemški nacisti in Italijanski fašisti na Slovenskem in v Srbiji. Irci se mu zantčljivo smejejo Kje Je to pobral? To je propaganda! To rti res!— Drugo dejstvo pa je—ln tega dejstva se župnik Trunk skrbno ogiblje, kakor maček vroče kaše—da se nsclfsšlstlčns propaganda ametiških Ircev vrši pod krinko katollštva. Ameriški Irci, ki so v ogromni večini katoliki, mešujo svojo propagando sovraštva proti Angliji in Ameriki in proti demokraciji s katoliško vero in postavljajo vse skupaj za versko zadevo, ki mora izzivati rešpekt in svobodo. Amerika Je vendar za svobodo vere! Saj je predsed nik Roosevelt uključil med svoje štiri svobode tudi svobodo rell gije!— Nihče ne verjame—razen morda Ircev—da Je Rooeevelt in vsa kdo drugi, ki gleda na stvar objektivno it) deluje z vsemi silami za zmago Združenih nsrodov, tako naiven ali neumen, da ne bi videl, kaj počenjajo katoliški Irci v Združenih državah in katoliški Frsn-cczi v Kanadi—s katoliškimi Nemci, Italijani, Spanci Itd. vred— pod dežnikom verske svobode; kako danes to svobodo zločinsko, izdsjalsko izrabljajo ln zlorabljajo! Ko le znani duhovnik Coughlin še rcgovllil s svojim notoričnlm fašističnim tednikom Social Justice, gs je neki katoliški govornik v New Yorku nazval "drugega K r ista" (alter Cbrlstus). Federalna oblast se ni nikdar spotikala nad Coughllnovlm verskim delom, prijela ga pa je zaradi njegovih fašističnih (protlvojnih) aktivnosti, s Isterlmi je morelno podprl sovrsžnika Združenih državic ljub temu so njegovi prtstsšl hitro pokrili te njegove izdajniškc rktivnosti z duhovniškim tslarjem. Coughlinov list je bil ustsvljen—tskoj ps so Irci zsčell Izdajati nov list, ki nsj nadomesti Coughlinov strup propagande proti Angliji, Ameriki in demokraciji. Novi list se imenuje Catholic International in na tihem ga širijo v Bostonu, New Yorku, Chlcsgu in drugod, kjer bivajo katoliki v velikem Številu. Novi Ust piše, da je "last katoliških lajikov direktivo duhovnikov," odgovo-itn pa je zanj neki reverend Walter M. Neway, kateri odprto agl-tira za—nestrpnost. Njegovo geslo Je, da "strpnost aH toleranca nikakor ni katollšku doktrina." Gornje citate posnemamo iz newyorfikega New Leaderja, glasila ameriških socialnih demokratov. Ampak, kakor čltamo v New I*aderju, Catholic International ni nestrpen samo napram protestantom in Židom, marveč tudi napram demokraciji, akademičiii svobodi, Angliji ln delavskim unijam, ki niso striktno katoliške. Na enem mestu piše: "Cerkev ne daje prednoatl parlamentarni demokraciji kot obliki vlade." To lahko pomeni, da cerkev ne iszllkuje med demokracijo in diktaturo . . , Vojnega napora Amerika ne napada direktno, svetuje pa Čita-teljem po ovinkih, da Je najbolje, če se drže proč od vojnih aktiv-nosti. To dela * izreki Iz biblije in cerkvenih očetov. "Ne dajmo se premotiti od divjih glaaov, ki nas hočejo odvrniti od naše svete dcdščinc na stran krivih vojnih bogov, ki hodijo po' svetu . . ." Dalje: "Sv. Auguštin Je rekel svoji vznemirjeni čredi, ko so Van-daii stali pred durmi masts, tuij obrne hrbet svetu . , ." In dalje: "Pobesneli ljudje, ki se z vojnimi govorancami pode za neko Utopijo, katera bo tukoj tukaj čim nabijemo Hune . . Toliko bolj |mi napada Anglijo in Rusijo, medtem pa poje slavo vtšlški Franciji, m katero je bil njen poraz—nebeški blagoalov .. J Glede katolikov v Nemčiji nima nobenih skrbi. "Kaj zato, če gestapovski častnik zapre to ali ono katoliško šolo v Nemčiji!" Nič zato—ampak to najbrie m res—je le sngleška in ruaka pro-pagandat Na tiaoče in tiaoče amerlikih Ircev gjlta to propagando t največjo slast |o. Ksm to vodi? Prepričani smo, da je v Ameriki ve liko število katolikov in tudi katoliških duhovnikov, ki odklanjajo tn celo aovrsžijo to strupeno irsko nscifsšisttčno propagando, sa-vito v biblijske in druge veinke citate, ki jih irski kleriki rabiti» le zato, da lahko zlorabljajo versko svobodo. 7 AH nI nevarnost, da ac bo ta ostudns propaganda za zmago nacl-fašizma enkrat grdo maščeval« nad katrliškim žlvljom v Ameriki? Nad vsemi U toliki—tudi onimi, kt bodo popolnoma nedolžni* Ta nevarnost lahko pride po zmsgi Združenih narodov ko bodo bolj vročekrvni elementi p«>skuiall obračunali z notranjimi ao-vražniki demokracije izolacionisti, sptzarj! in totalitarnimi zmešane! vsakf vrste. Naše mnenje je. da bi morali katoliki sami najprvo obračunati s irskimi in drugimi fsšlsti v svoji sredi, nsmre&mi katoliki, kt verujejo v demokracijo ln ki ao proti intolerance kakršno propagirajo Catholic International in druge podobne katoliške publi kadje ™ Največjo napako delajo katoliki, če dajejo potuho te) strupeni propagandi v svoji sredi, ksters ae šopiri v njihovem imenu in na njihov rovaš. IZ naselbin fte o "pranja" Stalina Belliagbam. Weak. — Zadnje čase vidim nekaj zanimivih dopisov v Proaveti. Mirko Kuhel je dobro pokazal profesorja RennerjS in njegovo "novo" E-vropo. Vidi se, da tudi ljudje z doktorskimi naslovi niso preveč brlhtnl ln da jih življenje ni ničesar naučilo. Drugi dopis je od br. Johna Langerholca, ki se jezi nad Član karjem, ki pere Stalinove grehe ali zločine — na druge dopisnike se on požvižga. Well, recimo, da je tako, da je Stalin izdal Rusi jo in ubil zmožne generale, da ne govorimo o drugih zločinskih čistkah, v katerih so padli pod Stalinovo diktaturo stari boljše-viki in drugi delavski bojevniki Kaj pa je današnja vojna? Ali ni to tisočkrat večji zločin? ' Takrat, Ho je Hitler prvič kršil versaillski pakt in marširal Porenje, se mogotci v Angliji in Franciji niso niti ganili. Niso se ganili niti takrat, ko je anekti-ral Avstrijo, Čehoslovaško so mu pa kar na krožniku dali. Ali ve br. Langerholc, kaj je bilo zadaj za temi potezami? Želja vseh kapitalistov je bila <}ovolj očitna, namreč, da zapletejo Hitlerja v vojno z Rusijo, oziroma z osovraženo USSR. Stalin Je bil v škripcih. Ce bi se bila ta naksna posrečila, bi bil razpad USSR gotova stvar. USSR je bila kot ladja na razburkanem piorju. V takih razmerah se ne pozna nobene tolerance. "Ti ali jaz." Gre za življenje ali smrt. Milosti tukaj ni. In prišel je pakt s Hitlerjem. S tem je bila vojna vsaj začasno odstranjena. Hitler je dobival dobrine iz Rusije. Če bi se bil Stalin uprl, bi si Hitler sam vzel. In Stalin je to vedel. Med tem časom je pa hitel s pripravami, da zavaruje Rusijo. In tako so Estonljs, Litva, Lltvln-sks ln Finska postale žrtve tega pripravljanja za vojno. $ tistim paktom Stalin ni Izdal Rusije, marveč jo je rešil. Tudi mnogi ameriški veliki izor laclonlsti so hoteli isto, namreč uničenje Stalina in sovjetov enkrat za vselej. Če bi se bili Španski lojalistl poslužlli Stalinove taktike, bi bili najbrže o-stali na vladi ln odvrnili vojno. Kdo ve? George Gornik. 403. Slovenalu šola 8ND so sabvaljuje Cleveland. O.—Piknik Slovenske šole SND se je vršil v nedeljo, 7. junija, na farmi SNPJ tljub temu, da je skoro ves dan deževalo. Ampak mokro in pusto vreme je preprečilo mnogim prijateljem šole, ds se niso udeležili izleta. Radi tega oblak ni bil velik in tudi finančni uspeh prireditve ni bil tak, kot bi bil drugače, če bi bilo lepo vreme. Vaem tistim posctnlkom, ki ste se udeležili izleta kljub slabemu vremenu, vodstvo Slovenske Šo-e Izreka prisrčno zahvalo. Isto-Uko Izreka zahvalo marljivim delavcem in delavkam na pikniku, kjer je šlo vae v najlepšem redu naprej. Seveda, j>ripravlje-nega je bilo mnogo več, kot pa se je potrebovalo. Ce bi bilo lepo vreme, bi bilo vsega še zmanjkalo. Ampak kdo ve v naprej, kak* šno bo vreme. Zato je s tem pikniki križ, ker se le malokda, posreči stvsri ravno prav naročiti. Dalje se vodstvo Slovenske šole SND želi zahvaliti darovalcem, društvom in posameznikom za denarno podporo šoli. Sledeči so prispevali še ob zadnji božič niči, toda doslej še niso bila objavljena njih imena v javnosti. Ti so: Društvo Naprej štev. SNPJ $12.00, Milka Kres $5.00, Frank Oglar, $4 00, Cecilia Su-belj $2.00, Leo Poljšak $1.00, Vin ko Klemenčič $5.00 in Kari Au-gustinčič $5.00. Sledeči pa so darovali sedaj na pikniku ali pozneje v sklad Slovenske šole SND: Joseph Sa-mida $1.00, Frances M. Tavčar $1.00, Ludvik Avsec $2.00, Louis Kocjan $1.00, Janko N. Rogelj $5.00, Frank Černe $2.00, Leo Poljšak $1.00, mr. in mrs. J. Za vrl $1.50, mrs. Helena Debevec $1.00, Wni. Candon $1.00, Vinko Klemenčič $2.00. Najlepša hvala vsem darovalcem šoli, ki bo kljub temu, da piknik ni bil uspešen kot se je pričakovalo, nadaljevala svojo izobraževalno nalogo tudi še v bodoči sezoni, kot doslej. Prosi mo, da bi se priglasilo še več dobrih rojakov in rojakinj in da bi z darovi pomagali nadomestiti,kar se ni doseglo s piknikom. —Za slovensko šolo SND, Erasem Gorske, tajnik. Konferenca PM ln drugo Piner Fork, O.—V današnjem razburkanem svetovnem položaju so potrebne seje, shodi in konference, da ne izgubimo še te demokracije in svobode, kolikor je Še imamo. Potrebno je tudi, da damo našim ziveznikom vso moralno in gmotno pomoč, da potol-čejo našega največjega krvolo-ka, ki nas hoče zasužnjiti. V vzhodnem Ohiii je sklicana tonferenca Prosvetne matice JSZ, ki sc vrši 28. junija ob 10. dopoldne na Škofovi farmi pri kartonu. Pridite na to konferenco, kajti je važnega pomena. Molitev in dajanje za maše nič ne pomaga. V starem kraju smo goreče molili, dajali za maše ln lodlll v procesijah ln na božjo pot, toda vse skupaj ni nič pomagalo. Da bi čitali dobre napredne knjige in časopise, je bilo pod smrtnim grehom prepovedano raz prižnice in spovedinice. In prav taicb shodi in Seje, ako niso bili katoliški. Zato bo pa treba gledati v bodoče, da ljudstvo dobi demokratično vlado, ki naj vlada brez vere. Vera sc naj prepusti posamezniku, ki lahko veruje kar hoče. Zato pa slovanski narodi zdaj toliko trpe, ker so bili najbolj verni, posebno slovenski narod je bil veren, ponižen in Bogu udan Hitler je to videl in tudi vedel, ds s slovanskimi na rodi lahko Stori, kar hoče. On je največji ateist, pa nemško ljudstvo farba in mu laže, ds so Nemci izvoljeno ljudstvo, ki ns vladajo svet. In fašistični pape mu bo dal pa blagoslov, kajti on raje vidi, da Hitler zmaga kSkor pa Stalin. Po Slovenakem je Hitler pobral vse nune in uršulinke in mnogs krščanska dekleta ter jih poslal nemškim vojakom v na slado, toda pspež Še ni hič prote stirsl. Ali se «e spominjate, ka ko so v Vstikanu hitro protestirali proti španskim lojallstom, ko je bilo obsojenih nekaj nun in duhovnikov radi izdajstva? Pa je papež dal žegen a krvjo obli temu generalii Franku, ki je obešal in streljal uboge delavce Ampak v resnici ni moril samo delsvcev, marveč tudi lojslistič nI vlsdi naklonjene duhovnike tods papež ni protestiral prot tem moritvam na Frahcovi stra ni. .' Nace Žtoaberge. muh. Sa delegatje zadnje kon-- venci je SNPJ so se zabavali ha tistem pikniku. Torej 5. julija ns svidenje. Dne 2. avgusta bo pa piknik Slovenskega doma. Na ta piknik je vabljeno vse člsnstvo in drugi, kajti bomo obhajali 16-letnico našega Doma. Torej ne pozabiti tega dneva. • Anion Valeniiačlč. Vsakega nekaj West Midd^psex. P*-Oh, to preklicano vreme, kako nas fsr-marje drži nazaj od dela! De i vsak dan, da ni za na polje. Mnogo farmarjev še ni posejalo koruze/in tudi jaz serti pri zadnjih Torej, če koruza ne bo hitro ra sla, bodo letos prašiči brez špeha Dne 26. aprila pa so nas popi sali za vojaško slii^bo ali karkol že ln tisti, ki smo še za kaj, bomo šli služit Strica Sama. Če ne bo nam puška dobro nesla, bomo dobili lopato in kramp. Seveda, malo me ima, kajti sem 60-letnlk; ampak Če zajeti poderem bom že tudi Japonca. Tudi zadnji svetovni vojhi so nas vpisali, toda Stric Sam je imel dovolj boljših od nas. Mogoče bo tudi sedaj tako. Tudi v stari domovini so me hoteli obleči v vojaško suknjo, toda senii jim kašo popihal. Vojak pa res nečem bi ti, sem rekel in sem jo pobral Imam enega sina v mornarici dva pa še čakata na vpoklic. Toda če ne gre drugače, kjer bodo sinovi, naj bom pa še jaz. Dne 7. maja smo se pa registrirali za sladkor. Dva funta in po ga dobimo na teden. Ni dosti toda bolje je kot nič. Mogoče bomo pri tem prihranili nekaj no-vacov. In ko se privadimo gren ki kavi in čaju, nas bdtto še prosili, naj kupimo sladkorja. Zadnjič sem plssl v Prosvetl kdor potuje skozi Sharon, naj se oglasi v Slovenskem domu, kajti tukaj je lahko vsakdo postrežen z dobro kapljico. In tako so se oglasili in tudi zabavali iz Johns-towna Fikcovi, ki tam vodijo trgovino Z grocerijo in mesom Oglasila se je tudi vdova Sak-sek z družino. Tukaj pri svojcih e bila teden dni. Oglasila se je tudi skupina Clevelandčartov, ki so v Jamestownu, Pa., obiskali slovenskega farmarja. Obiskal , e svojce ln naš Slovenski dom Dne 7. maja le bi} na naši farmi prvi piknik. Priredili so ga kegljači našega Doma. Dne 5. ulija pa bo tukaj piknik gospodinjskega kluba Slovenskegs doma . Pri poročam vsem bi ižn j i m ln oddaljenim, da posetlta ta piknik, kjer boste gotovo dobro po-streženl. In naša dekleta bodo vesele vsšegs poseta. Na njih anskem pikniku nI bilo brez aüsUa. kl sa la pog.j.la s šktasl voditelji v Potovanje po Jttgu Lairobe. Pa.-Dne Ü. aprila strto se odpravili jaz, moj mož, tar's. In Mrs. Nace, vsi ¿lfcnl SNPJ, na obisk nsšegs sins v Geor-glo. Ob devetih zjutraj smo zs-sedll avto ln se vozili skozi Maryland in Winchester, kjer so veliki nsssdi breskev in jsbolk, ki so bila rsvno takrat v najlepšem cvetju, ds je bil res krasen razgled. Vozimo se naprej po Shenandosh Vslleyju po cesti 11 do Stauntona, Va., kjer je Ml rojen predsednik Wilson, in ns-prej do mests Roanoka, Va. Tam v bližini so poprsvljsli cesto ksznjenci, največ zamorci, kate-re strsžijo pszniki s puškami. V Roanoku smo vzeli cesto 220 in se vozili naprej do Greensbo-ra, N. C. Tja smo dospeli okrog devetih zvečer, se ustsvili in se malo okrepčali, nato pa naprej Na spanje še mislili nismo. Ko se vozimo že proti koncu mesta omenim, kako je to Čudno: ko smo se pripeljali v mesto, je bi lo vse razsvetljeno, na tej stra ni pa je taka tema. Kmalu nato nas nekdo ustavi in pravi, da je "blackout". Takoj smo vedeli kaj nam je napraviti. Zavozimo h kraju in ugasnemo luči. (Mesec prej smo tudi v Latrobu imeli zatemnitev.) Tu smo stali ka ke pol ure in se pogovarjali motoristi, ki so se zbrali skupaj Naš Janez vpraša enega izmed njih, kakšna je ta cesta do ceste št. 1. Odgovori, da je po nekaterih krajih zelo slaba; ponekoc lahko voziš 60 milj, drugod pa samo 15 milj. No, pa si pomagaj Ko so se luči zopet zasvetile smo nadaljevali našo pot. Cesta je bila zelo lepa in nismo vozili manj ko 60 milj na uro. Ali zopet smola: komaj smo se vozili 15 minut, že zopet "blackout" in seveda je bilo zopet treba zapeljati na stran, ugasniti luči in ča kati. Tu John vpraša nekoga, kaj je to za eno mesto. Odgovor je bil: "Six miles out of Ashbo-ro." Pa si pomagaj—toliko smo vedeli kakor prej. V južnih drŽavah je vse drugače kot pri nas: drugače govorijo, drugače kuhajo ln imajo drugačne navade. Tam se dobijo tsk ljudje, da se z njimi ne ihoreš pogovoriti. Z Johnom praviva, da bi ne bilo čudno, ako bi naju ne razumeli, ampak najina spremljevalca mr. in mrs. Nace sta Američana«, ampak tudi ona dva sta morala včasih večkrat ponoviti besede. Vseeno smo .srečno privozili v Rockingham, kjer se združi cesta 220 s cesto I. Po tej cesti se vozimo dobrih 10 minut in že smo na meji South Caroline. Bilo je že pozno in začeli smo se pogovarjati, če bi ne bilo dobro, da bi šli spat. Ker pa je zmagala "protivna" struja, smo vozili kar naprej, dokler ne pridemo v Douglas, ka mor smo namenjeni. Ponoči se dosti ne vidi, ali vseeno sem videls, da je dežela pusta in močvirnata. Naš Janez in George Nace sta vozila vsak nekaj časa: kadar je postal eden zaspan, je drugi prijel za volan. Mrs. Nace Je dremsla, jsz ps nisem nikdar zaspana, kadar se vozim, ampak pazim, da voznik ne zadremlje. In tako aem zmeraj kaj pripovedovala, da jih spravim v smeh. In tako amo privozili v Augusto, Ga. To mesto je veliko in leži ob morju. Tja smo privozili okrog petih zjutraj. Ko pridemo iz mesta, pravi John, da moramo sedaj toliko Čaaa voziti po cesti 1, da pridemo v Almo. Vprašam,! koliko milj je do tja. "Dvesto* milj." No, to je pa ras kratka pot, smo rekli. Ali od tu naprej bilo bolj zsnimivo, ker se je zdanilo Opazovali amo pokra-Ino, hiše ln naselbine. Tsm smo vi skorsj ssmi zamorci. Tam je res pravi "slum". Ampak tudi črnci se razlikujejo, kajti nekateri so bolje oblečeni, večina pa je revna. Na tisti cesti "je nekdo imel zunaj tudi radio, ki je tako gla«; no hreščal, da se je slišalo daleč naokrog. Solnce je pripekalo tako, da so bile tiste umazan« Ulice še toliko bolj zoperne. Tako smo se vozili skozi mesto in potem po mostu preko morskega zaliva, na drugi strani pa smo te peljali mimo morskega kopališča. Potem pa zopet nazaj v Jacksonville ftsd "ice cream and soda" in nato nazaj v Douglas Tam smo prenočili, drugo jutro ob 8:30 pa se odpravimo nazaj proti domu. To je bilo v nedeljo, 25. aprila. Ko smo sc t*-jali po cesti 1, je neki zamorski fant plesal "jitterbug", ob cetU pa Je imel zalogo pakanov t. davimo, kupimo vrečo peka nov m fantu pravimo, nsj še plc*'-ds-smo mu nlkel In vprašal je * za cigareto. Potem smo se uds-H (Dalje ne I. strani > Pred dvajsetimi leti (Is Proevete, 22 junija 1922) Domače veetL V Chl«h<>lmu. Minn . Je bil težko pobit Fr l vič pri svtni nesreči. Delavske renti. Atavkuj'*' dar/l ln leieznlčsrji so ae rdru-žlll zs skupni boj. laoeeaMtvo. Mednerodr.. nomska konferenca v Hsagu r boru je za zaprtimi vrati Sovjetska RueUa. SsvJ*i n»-ms jo nobenegs upanjs na u>p* haaške konference. Vesti iz podjarmljene tare domovine oR VILDER O ANGLEŠKO-AMERIŠKORU8KEM SPORAZUMU Lc ndon, 12. jun. (JIC).—Večera v Vilder, direktor jugoslo vanskega poročevalnega urada | Londonu, je sinoči po london ¿em radiu spregovoril o mednarodni situaciji in o novo zaključenem sporazumu med An lijo, Ameriko in Rusijo: "Pred šestimi dnevi sta Veli a Britanija in Sovjetska unija klenili sporazum velikega in dilekosežnega pomena. Odgovorni krogi so navzlic vojnim ¿kočam zasedali več dni. Mos-,-a, London in Washington so dogovarjali in sporazumeva-kot bi jih vodila čarobna sila. ko je to mogoče? Mogoče je zato, ker današnji »ogled pomeni samo naravni azvoj sodelovanja držav, ki so saka dala svoje žrtve. Čim je litler pokazal svoje zahteve, je ilo jasno, da se ne bo ustavil ie na Renu, ne na Visli. Hitler lagal na obe strani, samo da bi prišel med dva ognja, iajprej je preslepil zapad, da je lobil svobodne roke na vzhodu i potem je ponovil isto igro na zhcdu. Danes pa se je Hitler-u posrečilo to, da sta Velika Iritanija in Sovjetska unija lodpisali tesno vojaško zvezo ■oti njemu samemu. Evropa in ves svet je moral ;ozi težke izkušnje, preden se to moglo zgoditi. Do tega bi |e prišlo, če bi Churchill ali Stalin upognila glave pred so-rražnikom. Joda britanski na-od je pod vodstvom Churchil-odločil o usodi sveta, ko je katastrofi Francije dejal: čeprav sami, bomo brpnili rcak pedenj naše zemlje". Po-meje je Hitler napadel Rusijo, j je imela z Nemčijo podpisan ogovor o nenapadanju. Churchill ni čakal, da bi Sovjetsku lusija zaprosila za pomoč. Ni ikal na sporazume in dogovo-t, temveč je v istem trenotku javil: "Rusiji bomo takoj dali «<> pomoč". In Velika Britanije tako rekoč trgala od svojih \ in dajala pomoč sovjetski tusiji. Kdo bi dejal, da je to torila zaradi koristi? Res. To ie bila dobro izračunana korist. A katera država je v tej vojni ko pravilno razumela, kaj je jena korist? Ali niso mnoge državo računale, da se bodo izognile vojni, če izneverijo za-ranike? Ta sporazum prihaja, kot bi tajal iz duše jugoslovanskega roda. Velika Britanija in Ru->ja sta za nas vedno predstav-¡ali nekaj bližnjega, ne samo v h dnevih, temveč v vsej naši fodovinl. Kadarkoli so se Sr-Hi vati in Slovenci borili za Stanek, kot je danes, so upi-»li svoje poglede v Moskvo, Wis in London. Nikdar nikdo 1 <1 v Berlin ali Rim po pole- S|)ominjamo se tistih ks-»kt< iističnih Bismarckovih be-da so zanj več vredne kosti njegovega vojaka, *kot ves 'a I kan, London in Petrograd, jvzlic temu so se Nemci ved-interesirali" za usodo naše-■'nalega slovanskega naroda, ftvezništvo med sovjeUko Ru-in Veliko BriUnijo pomeni "•.težje ne ssmo za Evropo, ' t za ves svet. OsiŠče Ber-f Rim. Tokio je skupnost raz-Rnikqv za razdelitev plena. I' /um Velike BriUnije in J*J'Nke Rusije, s katerima je Ml Amerika z 28 zavezniikiml I' i bo ustvaril zedinjenl na temelju atlantskega spo-kjer ne bo velikih in J*1 zasužnjenih in herren plk' Ta klic z Atlantika je ■ v.vji uko-britanske zveze. no povabljena k podpisu glavnega lend-lease sporazuma, ki so ga Združene države sklenile s članicami zveze zavezniških držav. • . % T- POROČILA NACIJSKEGA TISKA , Pester Lloyd, 25. maja: "V Sarajevu in drugih krajih južne Bosne in Hercegovine je poveljnik italijanskih čet general Mario Roatta izdal v italijanščini, nemščini in srbohrvaščini sledeči razglas: "Pod zaščito zmagovitih zavezniških čet je ,bil narod iz krajev Vlasenice, Srebrenice in Rogatice in gora južno od Sarajeva osvobojen izpod uporniškega jarma. Uporniki! Vi, ki ste sedaj brez vsakega upa v gorah! Odvrzite orožje! Vdajte se četam osišča! Prebivalci teh krajev! Ne podpirajte upornikov! Podpirajte čete osišča, ki so vam prinesle mir in pravico!" , -. ~ . . Opomba: General Mario Roatta je vodil italijanske čete v civilni vojni v Španiji. DNB, Beograd, 25. maja: "Ob tretji obletnici podpisa osiščne-ga pakta Novo Vreme poudarja dejstvo, da plutokracija, ki ie vstala proti silam osišča in nV vega reda, ne more nikdar zmagati. Osiščni pakt je prvi temelj novega reda. Ukazal je svojo življenjsko silo, ker je doslej iz vseh bojev izšel kot zmagovalec. Med tem časom se je tazv^l trojni pakt in tako postal soliden temelj, okrog katerega se razgrinjajo vse sile novega reda." ' Neuer Wiener Tagblatt, 25. maja: "V zvezi z reorganizacijo belgradske univerze so imenovani nov rektor, novi dekani in veliko število novih profesorjev. S tem se je z univerze odstranilo veliko število komunističnih in prostozidarskih elementov, kajti vsi uradniki in profesorji, ki so bili imenovani sedaj, spadajo med kroge strokovnjakov, ki predstavljajo na-cijsko ideologijo." Pester Lloyd, 25. maja: "Z oziram ns izkaznice, ki so jih iz dali v Zagrebu za prejemsnje hrane, se računa, da ima Zagreb sedaj 250,000 prebivalcev. List pravi, da bi bilo treba tem dodati tudi vojaške oddelke, in da bi po tem sodeč Zagreb imel 300,000 prebivalcev. To bi pomenilo, da je v Zagrebu 50,000 oborožencev." • « 4 mm '' ■ N Jugoslovanska alavnoat v New v Yorku v New York, II. jun. (JIC).— Sinoči je bila v vrtovih Turtle Bay sredi New Yorka velika in lepo uspela prireditev društva "American Friends of Jugoslavia". Ves prebitek te lepe manifestacije je namenjen za nabavo zavojev za jugoslovanske vojne ujetnike. Dvajset malih yrtov, posebej urejenih in povezanih v mali park, je bilo preplavljenih z obiskovalci—Jugoslovani, ameriškimi prijatelji Jugoslavije in mnogimi uglednimi predstavniki ameriškega javnega življenja. fOR KT0RY JÉ1 UNITS» STATES STAMPS Pismo iz Londona V;.«- Srbe, Hrvate in Slovence, * • viteške borce mora raz-' a 'iti vest o podpisu tega apo-r''/"na. Sedaj morajo končno zadnji sledovi razcep-j*'<»«ti med našimi borci Us-r"! 1,1 moramo eno fronto pod M v,m Draže Mlhajlovičs 7* r1' I* ne urno največji, tem-r '"di najboljši del svets " ■4'uian« dršave povabil« Jugo »UvlJo k (Izvirno poročilo Prosveti) 3. junija, 1942. Pred dobrim letom je prišlo na Cvetno nedeljo 250 nemških zrakoplovov nad Belgrad. Groza in razdejanje je bilo nepopisno. V sredi maja pred dvema letoma je prišlo isto število nemških zrakoplovov nad Rotter-dam. Groza in razdejanje je bilo nepopisno. Kmalu bo tri leta, ko so nemški zrakoplovi divjali dan za dnem nad Varšavo. Na nedeljo, 31. maja 1042 je naznanil londonski radio: "Sinoči je bilo nad Kolinom nad 1000 naših bombnikov. Uspeh zračnega napada je bil izredno zadovoljiv." Belgrad, Rotterflam, Varšava: ste slišali to naznanilo? Prišel je čas, ko so se usode v tej vojni preobrnile. Prišel je Čas, ko angleški bombniki letijo nad nemška mesta in jim nosijo grozo in razdejanje. Prišel je čas plačila za vse, kar ste prestali Belgrad, Rotterdam, Varšava in naš stari London. V pondeljek ponoči smo imeli drugi "štirištevilčni" nspsd — kot imenujejo časopisi ogromno zrsčno armado, ki leti iz Anglije nad Nemčijo. To pot je bil Es-sen. Ta dva nspsds sta postala zgodovinska. Nikdar prej ni bilo zbranih nad enim mestom tako ogromno število bombnikov. "Ko smo izvedeli v soboto zvečer, kako veliko nas bo napadlo Kolin, smo se šalili, da se bomo v zraku trčili drug z drugim. Ko so nam naznanili naše izgube — 44—vedite, da je bilo vse število.'* Tako se je smejal poljski letalec, ki je bil v bombniku nad Kolinom, nsd Essenom, preje pa že nad Rostockom, Lubeckom, še preje nad Hsmburgom, Bremenom. f Bilo je v torek, ko mi je to govoril. Prejšnjo noč je bil had Essenom. Ponoči med soboto In nedeljo nad Kolinom. Čudils sem se. da ni truden. "Ne. seveda ne. ssj to nI tak* reč, hitro Je končano." Potem ml Je pripovedoval, kako je bilo nad Kolinom. "Ko smo preleteli Kanal in prišli nad nizozemsko obsto, smo le videli majhne ofnje v daljavi. •Kington, »C"*lsvfya j« 12. Jun. MIC).— bila danes urad Tam Je Ml Kolin Jez sem bil nekako v sredi naše napadalne armade . 500 bombnikov pred mano, 500 bombnikov za mano Bili smo nekako na sredi poti od obšle do cilja. Mogoče Je bilo kakih 70 milj od tarče, ali težko je aoditi natančno razdaljo v številkah, če sediš v bombniku kot ope/ovalec — "obaerver* Zagledali smo ognjena rakete švigajoče v zrak: proUzrake- plovno .streljanje. Bilo je dobro zavarovano mesto, streljanje je bilo težko. Čim bolj in bolj smo se bližali cilju, tem bolj in bolj je streljanje pojenjavalo.. O-bramba Kolina je popuščala. Naših 500 bombnikov pred nami je opravilo svoje delo z uspehom. Na tleh so bili večji in večji ognji. Bliža}! smo se cilju. Več ognjev vsako sekundo. Manj raket — izstrelkov iz protizrač-nih topov. Prišli smo nad mesto. Vreme je bilo idealno, ni bilo treba priti nižje nad tarčo. Poiskali smo še nerazsvetljen prostor med ognji in spustili bombe. Pa nazaj domov. O-zračje je bilo polno bombnikov, fivigali so mimo nas in stavim, da se jih je nekaj trčilo drug v drugega. Na poti domov smo se malo razgledali po deželi pod sabo. Ko smo leteli tja, smo bolj gledali na cilj. Leteli smo nad sovražnikovimi letališči. Videli smo ognje ns njih. Videli smo naše letalce-lovce, kako so bili nizko nad aerodromi in s strojnicami kosili po nemških zrakoplovih, ki so se hoteli vzdigniti in leteti ns pomoč nesrečnemu Kolinu. Lovska letala, ki gredo s to nalogo poleg bombnikov nad sovražno deželo, zdaj imenujejo "intruders". V soboto ponoči je bilo vse nad Nemčijo: bombniki z vsakega bomb-niškega aerodroma v deželi, po vrhu pa veliko lovskih letal." Poljski letalec kadi neprestano. Pripoveduje mirno, s velikim zadovoljstvom. Bil je v poljski svijatlki od leta \m V poljski kampanji leta 1939 Je letal nad nemšlfimi četami, ki so za-i boljših - do iitffu vzemale pozicJJa na fronti proti l Dolenjka.f Poljski. Opravljal je izvidniško službo, v letalu "reconaissance". Tu in tam je prišel nizko nad čete in jih omlatil s strojnico. Veliko škode pa ni mogel napraviti s svojim zrakoplovom. Ko je bilo vse končano, je ubežal v Rumunijo s letalom. Tam so ga za nekaj mesecev vtaknili v u-jetniško taborišče, tJbežal je. podkupil je stražnika, za malo denarja ga je podkupil, in ubežal v Jugoslavijo, potem Grčijo in od tam v Francijo. Še tam ni imel prilike, ds bi napravil kaj škode Nemcem. Predno je dobil pvoje mesto v bombniku, je Francija propadla. Ubežal je v Bordeaux. Od tam v Anglijo. Zdaj je prišel na svoj račun. V poljskem skvadronu je kot opazovalec v bombniški posadki. V Wellingtonu leta nad Nemčijo in plačuje računi "za nemška grozodejstva. \ j,"'! * ' Sam je v Angliji» Za ženo in bratom, ki je bil tudi v poljski vojski, je izgubil vse sledove, ko je ubežal iz Poljske po polomu. Ne ve, kako in kje bi ju iskal in našel. Pravi, da ne more povedati veliko o sebi, da nima zanimivega življenja. In opravičuje se, da je njegova anglešči» na slaba. Pa ni v resnici, le "Jerry" se spet sliši tako smešno v njegovih ustih. Ali ne bo se zmotil, da bi Jerryja imenoval Nemca sli nacija: Jerry je vedno Jerry. Zadnje dni imamo dobre vesti od vsepovsod. V Libiji mors biti peklensko — še pri nas imamo poletno vročino, kakšna je Libija v tem času in kako je v tanku v Libiji, je groza misliti — ali držimo se dobro in več kot kos smo Nemcem. Končnih poročil pa še nimamo, kako se bitka razvija in kakšen bo konec. Na ruskih bojiščih nI nič odločilnega, ali če ni dobrih vesti — slabih tudi ni. In po vrhu tile zračni napadi na Nemčijo s takimi ogromnimi silami. Pozabiti ne smete, da je pomlad minila letos je prvič minila brez velikanskih Hitlerjevih» uspehov. Morda še kaj pride, morda se Je pripravil zs kasneje, da bo udaril s svojo zbrano silo. Mords bomo imeli nocoj 1000 nemških bombnikov nsd Londonom. Ps naj pridejo, nič zato, jutri Jih bodo imeli Nenwl spet 1000 nad svojimi mesti. Stvari so drugačne letošnjo spomlad, kskor Že leta niso bile. V zgodovinskem zrsčnem na* padu na Kolin so bili udeleženi britski letalci in z njimi zavez-niški skvsdroni, ki so vključeni v brltsko zračno armado. Stari zavezniki iz prvefea vojnegs dels, ko so bili čssl temni in pomoč pičiš. Zdaj nam obljubljajo, ds se bodo pridružili še ameriški letalci ns poletih nad Nemčijo. Novi del vojne se Je začel. V zgodovinskem nspadu na Kolin so rabili britski letalci le naše domače narejene bombnike. Lahko smo ponosni ns vse, kar smo napravili v tem času, v takih razmerah, ko smo se borBI sami za obstanek. V drugih napadih bodo rabUi ameriške bombnike. Od Bobrih časov bomo prišli ns boljfle. In morda nI daleč čas, ko bomo prilli do naj- ZAPISNIK i m W U -J «u. t «. X C bo ropanja slovenske sekcije Jugoslovanskega po m oi ne ga odbora, ki se je vriilo o nedeljo 7. junija ¡942 v prizidku Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, Ohio (Nadaljevanje.) Louis Adamič naglašuje, ds ne smemo govoriti pred ameriško vlado in javnostjo kot Slovenci, ampak kot ameriški državljani. V ameriškem držav Ijanstvu imamo tisto pravico, katero lahko porabimo, ds nss bodo poslušali. Strinja se s Kri stanom, ki je podČrtaval močno in živo gibanje med ameriškimi Slovenci. Pravi, da se mora organizirati sleherno društvo ali skupina Slovencev v Ameriki, da se bo ob danih časih pošiljale resolucije ns merodajna mesta. Zelo potrebno je, da ta politični slovenski odbor zboruje redno vsak teden, da sproti rešuje nastala vprašanja. Pripravljeni moramo biti vedno in vsepovsod, da odgovarjamo ns krivična izvajanja. Za to politično akcijo pa bo treba denarja, da bo od bor mogel poslovati in ds bodo mogli oddaljeni člani prihajati ns sejo. Če ni drugače, kaj pa bi bilo, ds mi navzoči dsmo po par dolarjev v pomoč politične akcije. Predsednik zborovanja predstavi Johna Lofcarja, eksekutiv« nega uradnika mestnega župana Franka Lauscheta, ki se nI mogel udeležiti tega zborovsnja. Loksr pozdravi zborovalce v I-nienu župana ter želi veliko u-speha zborovanju. Poudarja, da naj se ne govori in sklepa samo v tej dvorsni, ampak naj se to delo zanese tudi med druge Slovence, da bomo vsi skupaj delali. Besede, ki so bile izgovorjene tukaj, naj ne bodo pozabljene, ko pridete na svoje domove. Louis Adamič stavi predlog, da naj tudi župan Frank Lau-sche pošlje resolucijo ns uredništvo revije Colller's. Predlog podpiran. Marian Urbančič je mnenja, ds bi morebiti s tem izpostavili župana napadom ljudi, ki se morebiti strinjajo s tistim člankom. Za predlog glasuje večina navzočih. Zapisnikar pojasnjuje, ds Je ns prošnjo predsednike JPO-88 osebno obiskal mestnega župana ter ga povabil na današnje zborovanje. Župan se nI mogel udeležiti, ampak je rekel, da se srcem In dušo strinja s pomožno In politično skcijo, katero zavzemsjo danes ameriški Slovenci ter da Je tudi pripravljen pomagati, kadar bo potreba. < K besedi Je poklican Anton Grdins, ki prsvl, da narod sedaj spi In čaka, da ga voditelji pokličejo k delu. Treba Je samo, da se voditelji združijo, narod bo že sledil In delal. Nadalje pravi, da ie odvisno tudi od ryiših slovenskih urednikov, kako bodo pisali in učiti naše ljudi. Pripomni in omeni župnika Trunks, kako vestno in pridno piše zs naš narod v Amerikan-skemu Slovencu Treba nam Je sedaj premišljene taktike in prave propagande, ds povzdignemo naš glas In da se nss bo slišalo vsepovsod Ponovno poziva voditelje, ds se združijo In delajo skupej, In gotov Je, ds bo ns-rod sledil našemu delu. Neto govori Rude Trošt, ki s navdušenjem Izpove, kako se s dušo In telesom strinja s K r ista novo resolucijo. Pravi, da je da našnji dan npv mejnik v življ» nju ameriških Slovencev, da smo sedaj ns pravi poti in da tako nadaljujmo, pripoveduje, kako je zs časa zadnje vojne prišel v mesto Pueblo, Colo., kjer mu je takrat povedal Matija Pogorele, da ao tam zaprti Dalmatine!, ki se niso hoteli registrirati. Obiskal jih je ter jim dopovedal, ds hočejo Italijani pograbiti dalmatinsko zemljo, zakar jih je pridobil za zavesnike. Podčrtava, da imamo v Ameriki na tisoče nsše slovenske mladine, ki se danes ne zanims za jugoslovanske probleme. Tudi nje moramo pridobiti v našem delu. Napravi nsj se za nje ples, a sredi plesa naj se določi pet minut za kratek nagovor o naših vprašanjih, ¿k jih bomo pridobili. Nadalje pravi, da je pripravljen stopiti na pot po naših naselbinah ter s prepričevalno besedo pridobiti naše naseljence in mladino sa ustvarja-jočo politično akcijo. Končno pravi, da to ni naš greh, da smo danes mrtvi zs tako važna vprašanja, ampak krive so bile prejšnje jugoslovanske vlsde, ki se niso brigsle sa naše izseljence v Ameriki. Mi smo bili mrtva emigrscija, ssto J* pač težko danes obudit! to mrtvilo. Kristan stavi predlog, ds se dodajo v njagovo resolucijo nasveti pisatelja Adamiča. Predlog podpiran In sprejet. Dr. Matly dostavlja, ds nsj se v resoluciji omenijo tudi jugoslovanski četnikl. Stavljen Je po Jos. Zalarju predlog, da naj se resolucija pisatelja Ktbin Kristana sprejme i dodatki. Predlog podpiran in sprejet. Predsednik sborovanja prsvl, da Je današnji dan zgodovinski dan sa naše Slovence v Ameriki in onkraj morja/ Pravi, da je sklicsl to sejo brzojavno, ker nI bilo časa, da bi odlašali. Preie smo delali pri pomožni akciji, kolikor smo pač mogli. Pa sa nsm je očitalo» ds ne delsmo prav. Napadeni smo bili od več strani, mesto ds bi nsm pomagali. Za to politične akcijo potrebujemo najmanj dva Človeka, ds bosta stalno uposlens in ds bosta delsls in vodila pro-psgando, Koliko člsnkov Je Še nsplial J. N. Rogelj sa pomožno skeljo, In minulo Je več kot leto dni, pa smo nsbrsll le 920,000. Veliko več bi morslo biti v tem sklsdu, če bi se bil! vsi zavedsl! In dsli. Sedaj se mslo bolj giblje pomožna akcije in sedsj Je od nas vseh odvisno, kaj bomo nsprsvlll v bodoče. Zapomnimo s! to, ds Hitler tepe vse Slovence v domovini, nič ne gleda, kdo je In kaj ja. Tsko skupno moramo nsstopiti tudi mi, pa bomo dosegali plodonosne uspehe. Urednik Anton ftabec vprašuje, če pride Jugoalovanakl kralj v Ameriko, In kako bi njegov prihod vplival na našo akcilo. Nadalje vprašuje, kako bo slovensko časopisje takrat pisalo. Minister Snoj prsvl, ds Je njegov prihod m amo šil po mostu preko rek« James, ki Je obenem morski tallv. Ta moat Je dolg pet milj in ae plača $1.50 mostnine od kare. Na drugi atra-ni ja Marine Muaeum. V Nor-folku je tudi veHlta «vezna ladjedelnica. Potem amo Ali skozi mesto Winiamaburg. To je fetilro zgodovinsko mesto, sploh je fcflo Evo glavno meato Vlrginfje od ia 1609 do 1770. Tam aa je porodila tUdI misel as ameriško revolucijo, Tam so razne vladne zgodovinske hiše in »poslopja, ki so odprta od devetih sjutrtj do petih svečer in ča hočeš vae videti, te atane $1.76 vatopnlna— če gre 25 oseb akupaj, j« popust. Vzelo bi dosti prostora, če bi hotela popisat! vsaj malo aanlml-voatl tag« mesta in okolice. Potem smo se voall! akoal Richmond, kjer ao velike tobačne tovarne aa eigare In etgarate, In od tam naprej v Washington, D. C. Z Johnom sva bila Aa večkrat v tam mestu, sli naAa sopotnika sta bila prvi. Ker je čas hitro tekal, nismo šli its oglad mesta; peljali smo ae la okrog vladnih poslopij In Bela hiša, kjer Je vihrala zastava—znamenje, da je predsednik UBA doms, Od tam smo se odpeljali proti domu, kamor smo prišli malo »red polnočjo v nedeljo svečer. štirih dneh 4no prevosili 2300 milj. V južnih državah Je mnogo vojsških taborišč in mnogo vo-Jakov. Fantje is Pennsylvania so nas tudi posdrsvljsll. Nekdo je rekel, da je is Appola, to Je is naselbine kskih 30 milj od U-troba. Ko smo se voaili proti meatu Columbia, B. C., smo srečali vojaško karsvsno s vozovi. Ps so nam fantje dali pisma, da smo jih v Columbljl oddali t\i pošto. Reči moram, ds Je bilo to potovanje res vaeskost zanimivo. Mary E. Fradel. Tako govore m Po treh letih lahko smatram, da ja boj sa enakopravnost Nemčije zaključen V Evropi nimamo teritorialnih sahtav. Adolf Hitler. Reichstag, na dan aasedbe Poren Ja, 7, S. *SS) v Čehi nesašollenl Nobenih Čehov ne zahtevamo Ko ae Čehi sporesumejo s svojimi drugimi manjšinami, m* češka drtava nič več ne sanime, In—kar ae mene tiče—lahko Jamčim zanjo. (Adolf Hitler. Športna palača. 24 fl 31) . Njegova sedala teritorialna saklova Prod nami Je sadnje vprašanje, ki mora biti rešeno. Sudati so poslednja teritorialna sahie-va, ki Jo imam v Evropi, zahta-va, kateri,* ne morem odreči. (Adolf Hitler. Sportaa palača, 2S S. J*) prosveta 1_ --- — Commandos Captured in Daring St. Nazaire Raid Preložil ivan albreht UBOGA TONIETTA (Nadaljevanje.) "Ali niaem tvoja žena!" je vzklikala vedno iznova. "Žena tvoja, ki te ljubil" Slednjič je prerezal koreniko in žena je morala ž njim. V tem se je zdanilo. Na vasi ni videl niti on, niti ona, da so prišli ljudje spričo njunega hrušča k oknom. Imela sta s krvjo podplute oči in sta bila kakor slepa. Stari Cantalupi je že st^l na pragu. Brž ko je razločil pomen zetovih besed, je zaklical hčeri: "Lepo čast mi delaš! Zdaj sr pa le oglej, kje dobil prostora!" Razprečil je obe roki pred vhodom. Tonlet-ta je hotela noter, toda roke so bile tako močne, da je odletela. "Da sem nedolžna!"—je drhte dvigala dvoje prstov v zrak. "O Marija, da sem nedolžna!" "To opravi z možem!" je rekel oče. V tropi fantov, ki so se prerivali semtertja, je nastalo mrmranje. Ženske na drugi strsni so ga razumele in ena je rekla na glas: "Conte: res je. Se v nedeljo je namreč prilla iz njegove hile." "Laže!!" je planila Tonietta ln jo je zgrabila za goltanec. Dekle se je je otreslb, drugo jo je sunilo naprej—in z vednim krikom: "Ležete!" —j« frlela Tonietta od ene do druge, dokler je ni ena obdržala na rokah, tista msla Lavrenci-na, in rekla nežno: "Uboga Tonietta!" Tonietta Je zdajci utihnila in ni več otepala okrog sebe. Zakrila je obraz z rokami in čuti je bilo samo globoke vzdihljsje. Sklonjene se je opotekala in prilla skozi tropo molkih, ki so se Ji odmikali,—in potlej mimo otrok, ki so žvižgali za njo ... Vse je gledelo ze njo. Zdaj-ci je spustils roke z obraza in njene gole noge se niso več vlekle po prahu. V naglici je prilla na kraj vasi in si je zavihsls krilo čez glsvo kakor popotnica v jutranjem solncu. "Na dolgo pot se je namenila," je rekel nekdo. Fantje so segali Matteu v roko in so gs po-milovali, on pa Je odvrnil: "Nič ne de! Da je le maičevana moja čast. Preživljal se bom pa zdsj spet s čevljsrijo." Stari Cantalupi pa je menil: "Kaj, čevljsrija.—Dal sem ti dom in hčer in ne vsemem ne enegs, ne drugegs nazaj. Tako se je vrnil tedaj Matteo sam nazaj pa Colbasso. Zs hribom je stalo solnce in je blestelo tsko žarko, da na prvi pogled nI niti zagledal hile in se je zbal kot ds je izginila. Trsvs je vslo-vils; posts! Je: Ne čuje 11 tegs valovanja? Ne, niti tegs ni bilo moč sliiatl. Hita pa je bila spredaj ln zadaj odprta, da je bilo videti skoz njo v praznino. In Matteu se je zazdela kakor človelko telo, ki gs je presunil nož. Naalonll se Je ns klonlco In Je od utrujenosti zdrknil ns tU. Tu Je ugledsl daleč v pokrajini, ki se je že odevsls v modro, cesto in Je sledil za njo, mežikajoč brez misli. Zspazil je človelko postavo, ki se je premikala po njej. Pri velikem črnem kamnu,-H|yoJ čas nagrobnem spomniku Neronovem,—se Je opotekla in zapol-zela ob kamnu na tis kakor on ssm ob svoji klonlci. Nenadoma pa Je planil Matteo na vli in je začel pretiti z roko proti njej tam spodaj; tudi ona je bila nsmreč mshala z roko zadnjllki. II. Voznik Glsvsccone is Cslta Je pravil nekega dne v gostilni, da je videl v Rimu pri trgu MonUnara Tonietto. Posnal jo Je naUnko, ker i* iko*l dvajaet let vozil vino zelenega očeta. Z nekim motkim je IU po ulici. Molki je bil kmet,—mogoče kdo iz Storchija,—Uga Glovsccone ni vedel naUnko. Izza Uga srečs-njs je minulo že štiri tedne. Ker pa voznika odtlej ni bilo na ves, se je razvedelo šele sedal. Ko so povedali to reč Matteu, je rekel, da ni res. BiagU, Gasparovega sina, je hoUl pre-tepsti. ker je trščil to. OsUli ljudje so ju spravili narazen in so gs nagovsrjall k pameti, čel, kaj ga neki le le briga zdaj TonietU. Bil je bled in ni maral več igrati "bocce," ampak je ogrnil svoj suknjič in je odšel domov. Drugo jutro je prišel k njemu njegov prija-Ulj Michele Lattuga. Pripeljal se je bil s svojim vozom naravnost iz Rima ln je rekel Mat-Uu, da mora nekaj resnega govoriti ž njim. Matteo je odložil motiko, je vzel iz slamnice na konju sUklenico ln jo je ponudil prijatelju. ! Michele je pil in je dejel nato: "Tvoje vino smem piti z mirno vestjo. Ko se mi je namreč v stolnem mestu ponudila TonietU, tvoja žena, sem pomislil na najino pri-jaUljstvo ln sem jo odklonil. Vedi pa, da ne ravnajo vsi Uko kakor jaz. Carlino lz Mon-Umurla , . "Joj, molči!" je kriknil Matteo ln al je tiščal ušesa s pestmi. "Sem hoUl reči," je dosUvtl, "da je zdaj, ko je šla med vlačuge, vseeno, — in da bi si jo bil lahko privoščil tudi ti." Michele je osupnil, potem pe je prijel Mat-Ua za roko. "HoUl sem ti prlzanesti, prijatelj, in zakriti to pred teboj. Toda, da govorim reanico, tudi jaz se jI nisem mogel ubraniti; kajti treba je priznati, da je lepa ženaka." Matteo je začel grabiti okrog sebe in naenkrat ga Je obliU temna rdečice. "Kaj ti je?" je vprašal Michele. Matteo je zaril z roko v zemljo na njivi in se je prestrašil celo sam, ko je hotel seči po mo-tiki. Nenadoma ae je sagrohotel. "Smešna nrlisel me obhaja: Kadar jo zdaj zopet uglede Tencredi. Nadejal ae je, da ogoljufa mene; mesto Ugs je zdsj sam ogoljufaj in deli njo s celim svetom." "To je istlna," je rekel Michele. "Mogoče se mu ja že primerilo kaj tega. Tudi conte je bil namreč v Rimu. Videl sem ga, ko je razkladal sir na trgu MonUnara. Davi ob dveh se je odpeljal, še pred menoj, ln bi bil že zdavnaj doma, če se ga ne bi bil po svoji navadi pošteno ne navlekel v vili CoUgni." Matteo je vsUl in je pokszal na cesto. "Temle se pelje!" "In nspol v Jerku vozi," je pripomnil Mi-chelU. "Polomi si vrst." "Bilo bi škoda," je dejal Matteo, "kajti midva morava še govoriti." Segel je v hlečnl žep ln je še šel. "Pa konj?" Je vprašal Michele. "Ne gre nikamor. Pojdi hitro." Na gostilniškem dvorišču je stal Tancredijev voz in konj je bil še poten od teka. gospodar pa se je že na široko košatil v gostilni. Raz-krečil je noge predse; škornjev se je držalo strjeno blato. Pred seboj je Imel pol lltrs pijsče in veliko porcijo sirs. Držsl je nož v roki in je prsvil krčmerju ln dvems kmetoms, kako je speljal v prestollcl stacunarje. Ko je zagledal Mattea ns pragu, ae je zaničljivo nasmejal in si je segel z dvema žmulastlma prstoma v navihane brke. Izmed umazane plave brade, kjer so tičale sirove drobtine, je bilo tupatam videti rdeče |lae njegove polti. (Delje prihodnjič.) LOelr hands kith, two of Britain's eapturad commandos stride alone before a German soldier ■ daring raid on the Nasi sub base at St. Nasalr* la occupied France. Tbey won among tbe umber of picked troops who did not eseape after they bad successfully damaged sad destroyed facSMcs et the channel port. The photo cams from London after * tod feea srau*fled from a 0 ilm^garaaa souree. I H||g htm | mHm ' če naredila. Prideva do tja in brž za kliče va po domače med ljudi, ki jih zapaziva, kako se i-menuje U kraj in kako daleč je dc/tega ali onega kraja. Toda tudi to ne pomaga. Ljudje obstanejo kot pribiti in — roke kvišku . . . Pozneje srečava na samoti pastirja ali kmeU na polju. Ko naju zapazi, brž roke kvišku in se nama Uko približuje. To je bil nemški ukaz in radi varnosti niso ljudje nič spraševali, če gre ali se pelje po cesti Nemec ali Slovenec. Roke kvišku — če ne, boš ubit. Zdaj prideva spet do mostu, ki vodi čez vodo Bistrico. Ta most je sredi gozda v globoki grapi. Na mostu in v bližini so nekaki vojaki — presneto! Nemci so! Popravljajo razdrti most. SAVE I* All Waslsptpsr * Old Rsgs ★ Old Rubber w * Scrap Metal Turn it over to some local salvage agency SKARtyA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko •krt spadajoča deli vodstvo tiskarne apelira iva članstvo S.N.PX Dš tiskovine naroča v svoji tiskarni SNPJ PRINTERY b. lawndale avenue - chicago. ILLINOI» Prišteje eden. dve. tri. štiri sli pet šleaev !a ene frešles k sel naref «dni Ust Prosveto stene se eeeeaekat ae šleoe ali našlaea UM ss letne naročnine. Kar pe ¿leni le plačajo pri «mešata I1J» ■ Udnlk. se Hm to peištoje k nernšnlnl Tesel sedel nI vsroks. ro& da Je list peodref es člane SNPJ. Ust Pveseeta Je vaša lastnine Is «otovo le v vsekt društni nebi» M M rad Itlal Sat vsak dan. PefeskJIet—Vselej kakor hitra kateri teh členov preneha biti ¿lan SNPJ, eU če se preseli proč od dniHne In bo sahteval sam svoj lift tednik, bode moral tisti 4an Is dotlčne družine, ki J* tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravni* v u lista, in obenem doplačati dotlčne vsoto listu Prosveto. Ako fi« «* stori, toda) mora uprevništvo znižati datum sa to vsoto naročniku 0 slovenskih Koračica, Pružatovac, Medžulu-žje, Jagnilo In Šepšin. Vasi so zelo daleč druga od druge, nekatere so dolge po eno uro in več pešhoje. In pota so Uko slsba. da se niti s kolesom ne more* voziti. Moraš hoditi peš, Isto velja za druge sreze. Sosednji srez. ki je sprejel vate pregnsne Slovence. Je Topola. Tam je !i8 pregnancev is Slovenije. kakih 12 naših ljudi je pa bilo ie poprej ondi. Stanujejo večji del v Topoli sami, ostali ao |m razdeljeni po vaaeh Trnova. Junkovac. NaUlincl. Kloka, Za bare, Maakar, Zagorica, Belo-aavci, Sume in Buržinje. Če ho-čeva prenočiti v Topoli, nama ne bo ka/alo iti daleč ven po vaseh. Zakaj policijska ura je stroga in I« glejva, da naju ne zaloti na nepravem meatu? Vidti tistega le čudno opravljenega moža na cesti, ki vodi v Trnovo* Oblečen Je napol gosposko in napol kmečko, na rami 1* noei srklro Od čase do čsaa ae ustavi ln al neka) zapisuje Dajva, nagovoriva ga' Nič se ne hrani govoriti in marsikaj koristnega nama pove Poštni usluž-»>enec Je In si zapisuje, kje je te-Irfonaka žica pretrgana. Maski ran |e zato. da bi ga četnlki ne piepnznali Saj bi ga najbrž u-bili kut Nedičevega uslutbence. No, nekaj sva izvedela. O tukajšnjih razmerah sva dobila majhno sliko. Naslednji srez, ki naju zanima, je Arandjelovac. S kolesom sva tam v dveh ali treh urah. V tem srezu najdeva 40 aloven-sklh izgnancev. Večinoma bivajo v mestu samem in v selu Banja TVidi jih je bilo nekaj že poprej. Od tu jo bova mahnila proti Lazarevcu. Pot je dolga 30 kilometrov. Je pa slaba ln potovanje po nj^J je dokaj nevarno. Tu namreč nI Undarjev ln občinskih oblaatl ni nikjer. Nedičeva oblast ne seže do sem. de povem z eno besedo. Tod gospodarijo četniki in uporniki. Videti je. da v severnem kraju prevladujejo prvi, v južnem drugi. Zadnji Imajo v svojih vrstah tudi Slovence in celo Slovenke. Dospe va do vasi Trbulnica Tamle imava iti čez most. pe Je razdrt in deloma aežgan Samo močne traverze ao še na svojih mestih. Pravijo, da bova naletela še na maral kak tak moet, če bo v s dalje čeaa potovala po teh krajih In še to dostevljejo, de kadar Nemci potujejo tu akozi i avtomobili, morajo imeti s seboj plohe ds |ih vržejo čez potok Nemci* Na začudeno vpraša nje dobiva odgovor, da Nemci izgnancih v Srbiji (Poročilo, plaano v Belgradu me eeca septembrs INI). (Poročilo, katerega danes priobčujemo. je pismo dveh slovenskih aamaritanov, ki sta lani oblikovala slovenske izgnance v Srbiji. Dogodke in razmere sta popotnika dojemala In zapisovala z individualnega In subjektivnega gledišče, kar naj čitalci upoštevajo., Poročilo je avtentično in ni bilo sestavljeno za propauandm-namene ) Če hočete videti pregnane Slovence v Srbiji, pojdite v mislih * menoj Is Belgrada v Mladeno vac Od tam stopivs ie kam drugam Vlaki ne vozijo Morava hiti zadovoljna s kolesi Mladenovec Je sedel istoimenskega političnega sreza. Mi kilometrov Južno od Belgrada proti Nišu Cesta Je krasna I*po speljana ln odlično tlakovana V meetu samem Je nekaj slovenskih družin, več pa v okolici Vseh skupaj je v tem srezu okoli Ha/deljeni ao po 12 občinah ali vaseh Mladenovac V laika Kaj kovač, Se I o Mladenovec Kova *evac, Velika Kraana, A mm. Thtf ^ na BANK'S UNiAHf j \rtm\ gour moeeq is IMitN Mit« HI SUMS BONDS AND STAMPS! you, Too, — CAN SINK U-00ATS INSURE YOUR HOME AGAINST HITLER/ mH THAT SetER Off HIS FACE 9 tttSMlKOS KHtM ISTAHfS V. I. 7'MWy PiygMwM 9**1 SAVIttS I0NDS i STAMPS