«dsUIa LETO-YEAR 30L FRANCKA OS-KLONILA II-DUKCjJO LAMJ Briand je odgovoril, da je konferenca peterih pononkih pil brez potrebe, ker Liga narodov lahko sklepa o vprašanju. Italija odgovori danes. ' Washington, Dd. C., 16. febr. Coolidgevo upanje na dodatne pogodbe peterih ail glede nadalj-ne redukcije bojnih brodovlj je včeraj »plavalo po vodi. Francija, ki je prva formalno odgovorila, je zavrgla njegov predlog za separatno konferenco o tem vprašanju ob času mednarodne razorožitvene konference Lige narodov* ki ae vrti enkrat letos v Ženevi. Uradniki, ki navadno govore v imenu Bele hiše, so rekli «noči, da Coolidge ne stori nobenega nadaljnega koraka več v to gvrho. .Kljub temu pa morda pošlje delegate v Ženevo ob čaau razorožitvene konference, ki bodo pooblaščeni razpravljati o redukciji bojnih mornaric. Pariz, 16. febr. — Francoska vlada je včeraj formalno a poročila Združenim državam, da ie ne strinja a predlogom za posebno konferenco peterih pomorskih sil v svrho redukcije kri-žark, rušilcev, torpedovk in sub-marinov. Briand, ki je poslal odgovor, pravi, da se taka konferenca ne izplača, ker bi le ovirala delovanje Lige narodov. Francija smatra,, da vprašanje razoroženja na morju ne more biti ločeno od vprašanja razoroženja na suhem, vae skopaj*^ spada v področje Lige narodov. Rim, 16. febr. — Uradna časnikarska agentura Štefani javlja, da Italija odgovori Ameriki jutri ali v petek. Massolial ae ImJI dvoh Ja-goslovaaskih podmoraiel Italija odklanja Coolidgev nasvet razoroženja na morjU It razloga, ker je Jugoslavija kupila dva "strašansko velika" KUbmarina« Rim, 16. feibr. — Komunike, ki ga je objavila oficijelna časnikarska agentura Štefani, se Jila«i, da Italija ne more sprejeti sugestije ameriškega predsednika glede nadaljne redukcije bojnih ladij, razen če se omejitvena pogodba raztegne tudi na njene sosede. Italija smatra, da orožje je najboljša garancija za mir. Dokler Francija gradi bojne ladje vseh vrst, ne more Italija iMičivati. Francija pa ni edina, pred katero ima Italija strah. Italijanki zvedenci opozarjajo na dejstvo, da je Jugoslavija naročila dve veliki podmornici — tako da Italija nima nobene •ako velike. To je menda sače-kk. J ugoalavija postaja pobrska sila, s katero — v zvezi I drugimi silami ob Sredozem-Hk« m morju — je treba računa-Vl- To morajo vedeti v Wash-ingtonu. Ako bo torej kaka redukcija, mora biti tudi Jugosla-vija zraven. "^«•d sodnik Coolidge ni pova-M Jugoalavije na konferenco, frr n ne ve, da je Jugoslavija l*>morska velesila! Mol ima sla-informante.) na tajaoai mtarii ' Berlin, 16. febr. — Nemiki Znanji miniatr Streaemann. ki * mudi na počitnicah v 8an k* mu na italijanski Elvijeri, je II f f.ruarja konferiral dve uri J MuMolinijem. Sestanek je bil PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodallkl ln upr.vnlikl prostori I M»7 S. Uwadak Am Offioc of PublioaUoai teST South Lswadalc Am Telephon«, Rockwell 4904. W" ' lU" iee«M» W. me. ti tke USMfc. mmém Am « O^gtm, * MM« ». im. ijei n. Tako javljajo is Rima. Baroni premoga dali ultimat rudarjem Miami, Florida, 16. febr. — "Sprejmite znižanje mezde! Ako ne sprejmete, gremo domov!" Tak ultimat so danes dali zastopniki baronov premoga odbornikom rudarske organizacije na konferenci za novo pogodbo v distriktih centralnobituminoz-nega premogovnega polja. S tem ultimatom ao operatorji odgovorili na včerajšnjo izjavo odbornikov rudarske organizacije, da se pogajanja i^e smejo vršiti na podlagi mezdne redukcije. Baroni premoga zahtevajo, da se vprašanje mezde prepusti arbitražni komisiji, ki naj sestavi tako lestvico, da bo lahko tekmovala z mezdami rudarjev v neunijskih distriktih Weat Virginije, Kentuckyja in Tennessee j a. To pomeni znižanje mezde najmanj za $2.50 dnevno, kajti mezda v neunijskih distriktih je povprečno okoli $5 dnevno. Zaatopniki rudarjev so napeli vse sile, da potlačijo načrt baronov4 premoga. Ako ne bo druge poti, bodo akušali podpisati separatne pogodbe za poagmez-ne distrikte z individualnimi družbami na j!>odlagi stare leat-vice. Po veliki kotootrofi v Jugoslaviji jStevilo žrtev potresne nesreče še ni znano. Poročila se ponavljajo, da je na stotine mrtvih. Mesta Mostar, Sarajevo, Ljubinje, Metkovič, Dubrovnik in Sibenik so najbolj prizadeta. Vlada je dovolila dva milijona dinarjev za prvo pomoč. Parnik se je pogreznil V luki Boke Kotorske. « Belgrad, Jugoslavija, 16. feb. — Današnje poročilo se glasi, da število mrtvih v potresni coni ne bo presegalo sto. Domneva se, da je bilo okrog 200 poslopij totalno uničenih. Belgrad, Jugoslavija, 16. feb. — Jugoslovanska vlada je dovolila dva milijona dinarjev kot prvo pomoč nesrečnim prebival eem v Dalmaetjir Bosni in He» cagovini, katere je udaril silen potres v pondeljek zjutraj. Obenem je vlada odposlala reševalne vlake z živili, zdravili, zdravniki in drugim pomožnim osob-jem, toda vlaki niso mogli dospeti na lice mesta vsled razdejane proge. Potres je zvil tračnice in podrl mostove ter predore, tako da bo vzelo več tednov, predno se popravijo in ponovno zgrade železniški tiri. Ravnateljstvo seismografične postaje v Belgradu je anoči poročalo, da je potres povzročila nova razpoka na dnu Jadran-skegfc morja. Uradna poročila ne navajajo števila žrtev, pravijo pa, da je "vsekakor od par ducatov do par atotin mrtvih." Potresni sunki so bili najhujši na obeh atraneh reke Neretve v širokem okolišu Hercegovine in Bosne ter južne Dalmscije do morja. Potres je nsredil revolucijo v topografiji: znižal je cele hribe in odprl ogromne prepade v tleh. Nekateri manjši vodni pritoki ao usahnili, dočim ao na drugih meatih privreli novi toki in poplavili nižine. Na stotine vasice razdejanih. K sreči ni dotična pokrajina gosto naseljena. Najbolj ao prizadeta meata Mostar, Sarajevo, Stolac, Ljubinje, Metkovič, Perkovič, Dubrovnik in Sibenik. V Ljubiniču blizu Stolaca nI oatala niti ena hiša pokonci. Silno je uničeno tudi Popovopolje. V Ljubinju ae je podrla državna tabelna tovarna; škoda znala 200,000 dinarjev. V Berkovi-cl je potrea odluščil silne skalo a hribov» ki io prldrle v dolino In ubile pet otrok in pet odrastiih oseb. V drugem kraju iste okolice se je odlomila ogromna pečina 2000 čevljev visoko in pokopala več hiš ter ubila 15 oseb. V Metkoviču se je podrl kolodvor in železniški most na Neretvi je telebnil v vodo. Dslmatlnski in bosenski hribi so še pokriti s snegom in Je precej mrzlo, kar je povečalo trpljenje siromakov, ki ao napol nagi zbežali na plan, ko so se prvič zamajale hiše.\ Okrog Mostarja je potres spremljala električna nevihta med groznim treskanjem in grmenjem. Vlada je takoj poslala vojaške Čete, ki imajo skrbeti za red in pomagati pri popravljanju že-lezpiških tirov. Begunci so dobili vojaške šotore za prenočevanje, Materijalna škoda znaša na milijone dolarjev. Rim, 16. febr. — Za časa potresa v Dalmaciji v pondeljek zjutraj je divjal ciklon ob Jadranski oboli. V luki Boke Kotorske ae je potopil jugoslovanski parnik "Izabran". Nova čota v likaragvo Washington, D. C. — Zvezna vlada je odredila, da ima odriniti še en transportni parnik z 800 pomorščaki v Nikaragvo. Veat se glasi, da je vlada izgubila upanje, da se konservativci in liberalci v Nikaragvi pomirijo in kmalu končajo civilno vojno. VaAki zdravniki ¡sanjaj«. Chicago. — Radi velikih stroškov, ki jih imajo medicinski dijaki in radi zboljšanih trans-portacijskih sredatev med vasmi. trgi in mesti, je bilo zadnja lata opažati, da so naglo pričeli Izginjati vaški zdravniki. Zdravnik gre rajši v večje mesto, kjer „ mu obeta boljši zaslužek; ZA DlEHKLNOVE STROJNIKE HK ZAHTEVA VE C MEZDE. Dob pri teh motorjih zahteva več znanja In pažaje. Ne« York, N. Y. — Delo pri Diesel novih motorjih na ladjah Kahteva toliko več pazljivosti in znanja, da organizacija pomorskih strojnikov zahteva, da plov-beni odbor prizna za strojnike, kt opravljajo doto pri teh motorjih, $2» mesečno voč mezde, kot jo plačuje atrojnlkom pri parnih atrojlh. Plovbe ni odbor stavi v siužbo vedno več ladij, ki ao opremljena z Dieaelnovlmi motorji, a strojnikom plača samo dmeet do petnajst dolarjev več na meeec. Motim« ladje potrebujejo polo- sta k In bolno S^Vtar'm* w w • ^ u'tran^rtacU-iraWJopmro «a gonümo silo pri ekeW. . - • - trojih. io, Hl.t četrtek, 17. februarja (Feb. 17), 1027. I1M. Art of O*. I, UIT, »uthortsod oa Jamo 14. ltll. ŠTEV.—NUMBER 40 Razprava o nji »e je raavlla v aenatu. — Senator Wheeler v debati povedal, kako sodi o Coolidge. Washington, D. C.— Predsednik Coolidge ln Člani njegovega kabineta ao bili na kritičnem rešetu, ko je bila McFsd-denova bančna predloga na debati. Bančna predloga je bila že sprejeta v kongresni zbornici. ¿Co je prišla na razpravo v senatu, Je aenator Wheeler vpors-bll skoraj ves popoldan sa argumentiranje. V teku debate je dejal, da je predsednik Colidge nasprotnik farmarjev in prijatelj bančnih veleinteresov. Wheeler ja opisal D; R. Ois-singerja kot člana "ohijake gange". Naglašal je, 4* sta Henry M. Dawes, bivši kontrolor gotovine, in J. W. Mcintosh tedanji kontrolor gotovine, odjenja-la napram zahtevam velebanklr-jev. Senator Wheeler je nadalje izjavil, da je Ameriško bankirsko društvo s« poelužilo nepri-ličnih aredatev, da odatrani Hul-lov amendment proti ustanovitvi bančnih podružnic iz bančne predlog«. V dokaz avoje trditve ie prečltal pismo, a katerim se ponuja kongresniku Morton D. Hullu pravno delo sa bankirsko društvo. Hull je namreč avtor ameodmenta. Administrativne sile nameravajo omejiti šsbeto, da tako preprečijo obetrukcijo senatorje Wheelerja. • __——. ImJ „jil. uit* rraa vmio ditko h Klltjskiii Tri armade, ki štejejo 800,000 mož, ae spopadejo v največjem konfliktu civilne vojne. ftangaj, 16. febr. Spor Kitajcev z Angleži in drugimi ino-zemci Je zdaj porinjen v ozadje in vsa pozornost kitajskih strank kakor tudi zunsnjegs sveta Je obrnjena na bojišče v provinci Honan, kjer ae odloči bližnja bodočnost Kitajske. Tri velike kitajake armade, ki štejejo akupaj najmanj 800,000 mož, imajo treščiti skupaj vsak ,čaa in inacenirati eno največjih bitk aedanje civilne vojne na Kitajakem, Mandžurski in pekingski diktator Cangtaolin Je udaril v provinco Honan. Ns njegovi etranl Je general Cangčungking, dlkta-tor v ftantungu. NJomu nasproti stoji armada JužnokltaJskih re-volucijonarjov iz Kantona, katero vodi Ciang Kajšek. Z za-padne strani, iz provinc ftensi, se pemiše general Fengjuhsl-ang, poveljnik severne ljudske armade (kuominčun), ki jo zaveznik Kantončsnov in namerava udariti na Cangtaolina od strani. Kuominčun šteje okrog 120 000 mož. Med temi tremi armadami ae p« nahaja bivši diktator centralnih provinc Vu-pejfu, ki še ne ve, kam bi se obrnil. Toliko Je znano, da se Je spri a Cangtsolinom, nasproten na Jg tudi kuominUngu in kuominčunu. Re vol uri Jona» ji trdno upajo na zmago. Ljuduke čete ao na v-dušene za boj. Zborovanje rudarjev v Mlnoisu Zborovanje dvanajmtega distrtk-ta rudamke organizacije prične dne 1. marca. — Zborovanje Je važno. Sprtngfleld, 111. — Zborovanje dvanajatega diatrlkta rudarske organizacije prične dne 1. marca v Peoriji, III. To bo eden In trideaeta letna konvencija, ki je letoa važna Iz raznih razlogov. To bo prva konvencija po več letih, na kateri ne bo navzoč Frank Farrlngton, ki je Igral pod enim klobukom a Peabody Coal kompanljo, ko je bil predsednik dvanajatega diatrlkta ru-iarake organizacije. Zadnja poročila govore, da ae Farrlngton nahaja v aanitoriju. Za organizacijo je bolje, da taki sna-6ajl ne igrajo več vloge v nji. Dvanajatl dlatrlkt rudarske organizacije je prav lahko prebolel uakok Farringtona v tabor podjetnikov. Nekateri rudarji izjavljajo, da je Žal, da Farrlng* ton Že ni preje šel v podjetni-iki tabor, ker je pravzaprav tja tudi spadal, pa bi bila organizacija na boljem, kot je. Zastopniki tega diatrlkta ae bodo zbra* U v začetku prihodnjega meseca, da študirajo položaj na polju mehkega premoga ln napravijo primerne zaključke, da pre- vedri organizacija tudi ta kritični čas, ki je menda najbolj kritičen, odkar je bila rudarska organizacija ustanovljena. Ako bodo rudarji odložili o-rodje dne 1. aprila, ko potečo jackaonvillaka pogodba, ne bo atavkokaštva v tem diatrlktu, kajti rudarji ao 100^)d*totno or ganlziranl. Državni zakon prepoveduje delati rudarjem pod sem 1 jo, ako nlao bili več let že zapoaljenl v tem (»klicu in niao napravili Izpita za rudarje. Celo v letu 1922 ni bilo v državi IUlnola napravljenih poizkuaov za atavkokazenje razen v odprtem rudniku bllso Herrlna, kjer ao kopali premog a parno lopato. Pa Še tam je bilo uatanovljeno, preden ao prftelt pošiljati premog na trg. Ako se zastopniki rudarjev In premogovniških podjetnikov, ki ao ae aešli y Miamlju, da izdela jo novo» pogodbo, sprazumo na novo pogodbo, tedaj bodo za stopnlki rudarjev dvanajstega diatrlkta rudarske organizacije na avojem zborovanju precizi rall avoje stališče k tem zaklju čkom. Delegatje bodo prejeli po 90.60 na dan, rasen ob nedeljah vrh tega bodo pa še prejeli po pet dolarjev na dan sa stroške, PrMicarJi ao aa oMali-vali t pastmi v kongrata Predloga "glave nedelje" je Is-svak pretep pred odsekom peetl. Washington, D. C. — V torek je bil uprizorjen sijajen tepež pred zborničnim odsekom za zadeve columbijskega diatrlkta. Vršilo ae je zaališevanje glede Lankfordove predloge za uvedbo 'plave nedelje' v Waahingto-nu. V sobi je bl|o vae polno pridigarjev in pobožnih žtnlc, ki so bombardirale odsek za sprejetje predloge. Duhovi ao ae hitro napeli med zagovorniki in nasprotniki predloge in začole so leteti oatre besede aem in tja. Ko Je prepir prikfpej do viška, sta dvs kongresnika skočila drug v drugega in se začela suvati a pestmi, Rila ata Blanton Iz Texasa in Sol Bloom iz New Yorka, obe demokrata. V momentu ae Je vmešal tudi baptistovaki pastor H. M. Lawson in priakočill ao še drugI — in nekaj minut se Je kakih pot ali šest mož valjalo po tleh. Navzoče Žensko ao zabele cvilitl In Javkati na vea glas: "Jezus, reši naa! Bog, pomagaj nam!" Vmes ao pa tulili moški: "Udari ga! Klofsi ga še en-krat V' — Ko Je bil tepež končan, Je ležal na tleh razbit stol in polomljen stroj za stonografira-nje, Hoaton Je zaprl cerkve šarlatan-ki Almee. Boston, Mass. —► Aimee Hem-pie McPhcrson, znana notorična duhovnica iz I/si Angele**, ki zdaj potuje po Amorikl v "pove-ličanju njene zmsge na sodišču", jo bila v torek brzojavno Infor-mirsna v Washingtonu, ds m) vse prižnlco in Javne govornice v Bostonu za njo zaprte. Bostonski dušni paatir ji ao marajo njr ne konkurenco. Vlada fca ia obrate* Mh ladjo ao nor)« m predloži pred loga koagrean. — V privat nem obratovanja s vladne subvencijo nI Izgleda.' Washington, D. C. — Senator Jones, predsednik senatnega tr govakega odseka, Je priznal po* trebo trajnega vladnega obratovanja za trgovako Ijrodovjo, da se doseže uspeh In obdrže ameriške trgovake ladje na morju, ko je predlagal prddlogo za trajno vladno obratovanje trgovskega brodovja. V teku tega govora Je dejal, da Je samo dvojo mogoče. Ali vlada obratuje trgovske ladje, ali jih pa obratujejo privatni intersei z javno subvencijo. To v zadnjem on ne vidi nobenuga izgleda na dolwr uspeh v bo-dočnosti. Jonos Je naglašal, ako ao hoče ohraniti trgovska mornarica, tedaj ao Je treba odločiti za trajne in določene amernico. Načrte za gradnjo novih ladij Je treba izdelati že nekaj let na-prej. Ako se trgovska mornarica postavi na dobro podlago ln s« ne zanemarja njen nadaljni razvoj, tedaj so pokaž«Jo kmalu u-spehi take premišljene politike. Suhaiki agootjo pro» iaJa|o zastrupljali ram! Milwaukee—tlkaško predme«!je I. ItftO. Chicago. — Chicago bo leta Deček ubil tmo ia otroka. J950 itolo deset milijonov pre* (on na u t O. — Floyd Hewitt, bivakov In ao bo raztezalo 16-Jetni farmarjev sin, je U dni milj (Ml Michigan Cltyja do priznal, da Je hotel posiliti, Mllwaukooja. Tako Jo reksl v 27-letno Ionsko v n Jenom *tano- torek svočor William H. Monroe, vanju, a ker se mu nI pustila. Jo j prodsodnlk Kargont * Lundy je ubil in potem je ubil še njenega Met neko *ina, ker so je bal. da otrok isds njegov zločin. Inc., ob otvoritvi konforenco zs-stopníkt;v ole k trs retí s arsdnje-gs zspada. Tako je izjavil kongroanlk Oaardia v zbornici. ¡M Washington, I). C. — New-yorlki kofigrcsriik Im Gusrdia Je 15. t, m, v |s>slanski zlsirnk'1 oIsMžil prohibitn<* detektive In vohune, ds so |>rodaii 7665 galon I'KOTKMTI PRiyri I.ITVIN-HKEMII TERORJU HK MNOZE. Waohlmglon. I». C. — l.itvin-ski legacijl v Washingtonu prihajajo |irot<*sti od vplivnih #>seb proti terorističnemu režimu, ki Jo na|s>rjon »smo proti delavcem. 36 klakkih bank v združenih m2amh Te delavske banke premoreja skupaj $187,857,178. — To je dognal depart men I za prels* kavo organizacije krojaških delavcev. New York. N. Y. (F. P.) — Deimrtment za preiakavo organizacije krojaških delavcev A-malgamated Olothing Workeia of,America je dognal, da js v Združenih državah 86 delavakih bank. ki premorejo akupaj $187^ »57,178. Internacional Association of Machinists, Brotherhood of Locomotive Engineers in Amalft* mated Clothing Workers Union of America so tri delavske organizacije, ki so ime tale vodilna sila pri ustanovljen ju de^vsklh bank. Organizirani strojniki ao pričeli s delavsko banko, ko so v letu 1020 dobili pod svojo kontrolo Mt, Vernon Savings Bank. Krojaški delavci so ustanovili delavsko banko leta 1928 in 19S8 v Chlcagu In New Yorku. Železniški strojevodje so najbolj razvili delavski bančni sistem. Železniški strojevodje Imajo pod svojo kontrolo 18 bank, ki premorejo okoli petnšjst milijonov, Vrh tega pa Imajo železniški strojevodje velike vsote denarja v drugih delavskih ban-ksh, ki so lastnina drugih ds- , Isvsklh strokovnih organlsaolj* Najmočnejša delavska banka v Clevelandu, Broth-Institution. U-stanovljena Jo bila leta 1M0, Ta banks premore več ko 28 milijonov dolsrjov. Druga sa njb pri-le Federation Bank in Trust komiMinlja v Now Yorku, To banko kontrolirajo rasno delav- . ' ska organizacije in premore devetnajst milijonov dolarjev. Na Io slede druge banke. Ds- 7 lavske banke so so zelo hitro razvile, posebno če ae vpolteva, Is ao selianke pričele razvijati šele lets 1020, Ampak če ae de-lavvktt banke primerjajo a privatnimi, so še vedno v detlnakih v letih. Vso narodne banke v Združenih državah premorejo več ko |w>t In dvajaot milijard dolariev, filkaikl «iltoljl «alaao-vili posojllao zadrago Na la način upajo rešili sveje tovariše is krempljev lakom-alh oderuhov. Oilcsgo, III. ^ Učitelji so ustsnovill svoje iiosojllno dru-Itvo pod Imenom Chicago Teacher* Federation Crodit Union, da ne bo treba učiteljem al hodit izposoji-vst denarja k lakom-nim oderuhom, ki od majhnih posojil zahtovsjo prave oderuško obresti. N Kdor hoče poeUti obresti. Dobiček gro deloma v rezervni sklad. rriica učiteljske organizacije, pravi, da Je posoJUno društvo neke vrsteliančni sistem na sa-družnl'(sidlagi, kar omogoči, da so Ishko učltslji Izposodijo denar proti nizkim obreetim. UčitolJI v Kaliforniji imajo svojo i*sM>Jiloo društvo pod lma-nom Kan Diego Toechora Ceadit Union. To jo bilo prvo učlUljaka posojilno društvo, ki je bilo •» stanovljeno v tej deželi. PROSVETA GLASILO SIX) VI NSKK NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA >U)VKNM WA10DW« POPfOtNBMPNOfrB I Ilokupi »i m ne vT »i« Jo. Oim oglaaov po dogovora _ Na«• • • i /■ ............. pol lata in $1.25 i* tri me.cc«; Chicfo in Cicero |6.60 ae Uto, $8.26 u pol leu. 91.M ca tri in—ce. in » laeseawtve UM- Nubf m TM. k* lau rtik S U»U>mi "PROSVETA" 2657-59 So. Uwndala Avenue. Chlcnfo. lHiaote. -Tili: K N LIGHT EN MENf Otiib of tbe Sloveae National Benefit Saalety. rj Owned by the Slovene National Benefit Society. Advertising rate« on agreement^ rr Subscription: United Sta',» M g^tL ■ and foreign countrle« SHOO ner year and Canada |6;00 par To pokazat, da sta cerkev ii» vara različni stvari. Vera uči človeka, ne ubijaj, ker je to zapoved bofcja, rimska cerkev pa gre in hlagoslovi one, ki bodo pobili največ ljudi, in sicer jih pobili toliko, da bodo zmagati! year; Chicago 16 JO, MEMBER of TIIfLFEDERATEDPREgl US Datum v oklep«lu n. pr. (Ja». SÍ-1927) poleg vašega imena na aaalovu pJàT v.rrTum dlvo« potekla .aroiolna. Ponoviu Jo pravolaaao, da ae vam na aatavl liât ............... - ^ CERKEV NI VERA. Kadar Slovenci pišemo ali se razgovarjamo o cerkvi, mislimo na cerkveno organizacijo do najvišje glave, na delo cerkvene organizacije, na višje dostojanstvenike cerkvene organizacije itd., ne pa na vero ali veroizpove-danje. Človek je lahko pripadnik ene ali druge vere ali veroizpovedanja, na cerkveno organizacijo, kolikor višje se bliža glavi organizacije, pa nima prav nobenega vpliva. Tak človek tvori samo zob v zobčastem kolesju cerkve, nega strojevja, ne odloča pa, kako se to cerkveno stro* jevje obrača in suče. 0 t^m odloča ie višja duhovščina in pa glava organizacije. J 1 To povzroči dostikrat, da so dejanja nižje .m višje duhovščine in pa glave cerkvene organizacije popolnoma v protislovju vere, o kateri }rdi višja duhovščina in glava organizacije, da sta oni dve predstavnici vere. Za priliko vzemimo peto božjo zapoved ali pa besede Jezusa Krista, ki jih je govoril Petru, ki je potegnil meč, da brani Krista. "Vtakni meč v nožnico, kajti tisti, ki z mečem končujejo, bodo z mečem končani." ^ , Ako je ubijanje prepovedano po peti božji zapovedi, tedaj so logično prepovedane vse vojne. Saj vojna ni drugega kot ubijanje, požiganje in plenjenje na debelo. V zadnji vojni smo pa doživeli nekaj, kar je popolnoma v protislovju s peto božjo zappvedjo. ' Ko so se armade v Avstriji pripravljale, da udarijo v sosedne dežele in nesejo vanje smrt, požig in razna druga nasilstva, so polke blagoslavljali duhovni rimske vere Tudi papež je poslal svoj blagoslov tem polkom. Kasneje je Italija vstopila v svetovno vojno. In sajn papež je podelil italijanski arrtadi svoj blagoslov, kaW ga je preje podelil avstrijski armadi. Italijanski. duhovni rimske cerkve so seveda blagoslavljali italijanske polke, ko so odhajali na fronto. To ni bilo le v protislovju z božjo zapovedjo in verskimi nauki, ampak bilo je kričeče protislovje z zdravo človeško pametjo. Avstrijski duhovniki rimske cerkve in papež so blagoslavljali avstrijske vojake in molili k bogu, da avstrijski vojaki zmagajo. Ravnotako so pa italijanski duhovni rimske cerkve in papež molili k ravno istemu bogu, h kateremu je že papež molil, da zmagajo avstrijski vojaki in h kateremu so tudi duhovni v Astrjji Že molili, da zmagajo avstrijske armade. Najbolj divje so se izražali klerikalci, to je oni ljudje, ki se bojujejo za povečanje moči in oblasti rimske cerkve, ko so kričali: "Srbe na vrbe." V teh besedah ni bilo le povedano, da naj stara, gnila in reakcijonarna Avstrija zmaga, ampak da se naj ujeti Srbi, to je taki, ki niso padli v bitki pobesijo na vrbe. Takih izgledov pa nimamo samo iz zadnje vojne ampak najdemo jih v vsaki vojni, v kateri je bilo rimsk cerkvi vseeno, kdo zmaga, ker je zavedala, da ne bodo trpeli interesi klerikalne organizacije. Kaj taki izgledi iz zgodovine uče? Da se cerkev se ni nikdar oziraia na peto božjo zapoved, ako je to kori stilo nji. Cerkev je popolnoma dobro vedela, ako zmaga stara, habnburika in nazadn jaška Avstrija, da ji bo škodilo po končani vojni, ako ne blagoslovi njenih armad, ko odhajajo na bojišče. Kavno to ji je bilo znano, ko je kasneje Italija vstopila v vojno, ako bi ne blagoslovila njenih armad, odhajajočih na tirolsko in noško fronto. Duhovni v Avstriji w molili k bogu, da avstrijsk vojaki pobijejo veliko italijanskih vojakov, končno pa izvojujejo zmago, k ravno temu bogu, so molili tudi du hovni v Italiji. pa|>ei je pa kar sam molil k enemu in istemu bogu, da zmagajo avstrijski in italijanski vojaki. Na drugi strani pu cerkev uči da je bog neskončno modro, vsevedno, vsemogočno in neskončno usmiljeno bitje. Ako ni to žaljeni»- neskončno modrega, vsevednega, vsemogočnega in neskončno usmiljenega bitja, ako njegovi služabniki — duhovni — blagoslavljajo one, ki gredo prelomit njegovo pelo '.»poved "ne ubijaj" in pro-« sijo to bitje, da bi pri prelomu njegove pete zapovedi zmagali oni, ki bodo največkrat in na najbolj strašen način prelomili postavo, ki jo je dalo bitje v svoji neskon-t*t. • B. D. Z., iUW H. B.^Z. in dni usmiljenostl, vsemogočnosti, vsevednosti in neskon- Jj^ ¿Jdkl^t^iao čni modrosti, tedaj ne vemo, kaj je žaljenje tega bitja? ¡g, n, p, j. SUKE IZ NASELBIN NaA napredek. VVaukegan, IU. — Kakor vsako leto, tako tudi letos začenja življenje podpornih, kulturnih in raznih drugih dyjštev v pred-pustnem času, s priredbami, veselicami, igrami in drugimi takimi. stvarmi, katere izboljšajo finančno stanje blagajne. Ze «koraj trideset let se ponavlja eno in isto. Ako to opazujemo in premišljujemo, 'koliko smo napredovali v tem času, lahko odgovorimo, da je vse, kar je zgrajenega na društvenem po-ju, velik uspeh. Resnici ne jubo pa moramo priznati, da je bil to pravi požrtvovalni boj za obstanek, nikakor pa ne boj za udobno življenje. Slovenci v Ameriki smo mal narpd, v zmernosti in zadoVoljnosti smo zelo potrpežljivi, ker prenesemo narsikaj, česar marsikateri rugi narod ne zmore. Da ps tudi naša trdna volja opeša prej ali slej, ako ne bomo začeli pre-minjati naših starih običajev, na katere mislimo, da bodo u spevali na veke, bomo morali z vzeti drugo pot, katero bo treb ugladiti tako, da, bo peljala skupnemu življenju i^ užltk ridesetletnega dela in trplje nja. Nals mladina ne ve z naš boj v preteklosti, ona dan dozoreva in hoče imeti bol, )rezskrbno življenje, ker je ta ko vzgojena, in mi, utrujeni napornega dela, bomo gledali d bomo z našimi starimi idejam vztrajali. Mladini pa dajmof *ar zahteva. Kulturna društva, kar jity imamo, moramo hvaliti, kolikor e naša dolžnost; saj so žrtvovala, kar so se največ mogla. Ali treba'je nastopiti pot k novemu življenju? Kako neki, tako hitro «e ne da premeniti korak. Vsakemu, kdor,je pri podpornih organizacijah, je znano, da plača mesečnino za gotove sklade posmrtnin in bolniške podpore; nadalje, vsakemu je znano, da je treba tudi za kuU turni obstanek nekoliko prispevati. V naši naselbini imamo na razpolago mnogo zmožnih moči med našo mladino, zlasti za Slovenski narodni dom. Delničarji, delujte na to, da isi s centralizacijo v odsekih, kakor pevski, dramski, godbeni in telo-' vadni pripravite pot k novemu ¿i vi jen ju, po katerem hrepenite. Na ta način si boste zagotovili družabno življenje v krogu vaše mladine, katera čaka ns to, da pridemo do vŽivanja vašega dela. Ste je čas, dokler se mladina ne odtuji. Upam, ds se bo Članstvo začelo zanimati za stvar, katera nam je neobhodno potrebna. Ker se moji skromni nasveti končujejo, moram ob koncu še pripomniti, da priredi S. N. D. dne 26. februarja zvečer veliko mkškaradniv veselico, na kafer! bo oddano sto dolarjev v gotovini za nagrado maskam. , Ql> tej priliki se prosi, da bj občinstvo z maskami ne izzivalo nobene stranke, kor koncem konca jc škoda le Slovenskemu narodnemu domu. Vstopnina maskam je $1.00, nemaskirani plačajo 50 cento\. otroci v spremstvu staršev do 12. Teta prosti. Igrala ho slovenska godba. Začetek ob 8. zvečer. Pridite vsi Slovenci in Hrvati iz Waukega-na ln North Chicaga, kakor tudi običajno vabimo vse rojake i* bližnjih naselbin. - Na svidenje dne 26. februar- js. _ SS rrfnrrrmmi močmi sa ~Sr I). — M. C. VVarnek. tajnik. Vprana nje alovenakega doma. Rtirlld. Ohl«. — Ker nisem še dolgo v tej naselbini, ne moram natančno poročati, koliko Slovencev Je tu naseljenih. Precej lepo število naa Je. imamo Jugoslovanski dom. ki je laat štirih društev Št. 16S 8. N. P. J.. Ne smem reči, da ne napredujemo pri podpornih organizacijah, toda na kulturnem polju ni bilo do sedaj življenja. Kaj je temu vzrok, ne bom trdil, ker sam premalo časa tu. Najbolj gotovo jc, da smo spali in drugi, da nimamo "Narodnega doma", ki bl nam odgovarjal. Res da imamo Jugoslovanski dom, ki je za tiste čas^ kor.je bil postavljen, to je osem let nazaj, skoro gotovo odgovarjal naselbini, dočim danes ne iz vzrokov, ker hi na sredini slovenske naselbine, ako štejemo Nobel, ki spada pod Euclid, kjer so naseljeni skoro sami $lovenci in jih je precej lepo število. Radi tega jih moramo upoštevati. Zato bi .bil najbolj pripraven prostor Bllis Rd., ki je središče slovenske naselbine in se razteza med Lake Shore bulevar-dpm in Euclid Ave., ter bo naj-promintnejša cesta v'tej naselbini. Bllis Rd. je IA tlakovan, (ločim je Jugoslovanski dom Še zmirom na netlakovani cesti, in bo gotovo preteklo Še precej jot, predno bo. Zato je in bo ssdanji dom odtrgan od prometa in sosednih naselbini. Danes, ko ima že skoraj vsak liziko, fei nas marsikdo iz Nobela, Colilnwooda, Cievelanda in drugih slovenskih naselbin posetil ob raznih prireditvah. Dal bi ga liziki en ffterček, pa bi ga potegnila k nam na zabavo in sveži zrak. Na tem prostoru pa vsaka rosa, ki pade iz neba veak oblaček, ki' nam skrije solnčne žarke 0$laši ljudi, da se jim lizika potopi. Da je Jugoslovanski dom premajhen, mi bo lahko pritrdil i-sakdo, ki pozna naselbino. Sedaj zborujejo v njem štiri podporna društva, Hrvatsko dramsko društvo, Slovensko dramsko društvo 'Adria", ki Je sedaj u-stanovljena, bo imela tam seje, vaje in igre. Vzemimo pa, da ustanovimo Sokola "in Sokolice, naraščaj in telovadni odsek, za kar je tu dovolj moči (in v teku enega meeec^.bi im$li lepo število članov, ko bi imeli dvorano, ki bi nam odgovarjala. Zal, da je ni. Ce vzamema. Jugoslovanski dom ter zračunamo za seje, vaje in igre, takoj spre-vidimo, da je nemogoče v eni dvorani. Poleg tega, pridejo še veselice in razni zabavni večeri. Čitalnice, ki je zelo potrebna in bi morala biti v posebni sobi, tudi ni, ker je ena sama dvorana. Tu je zopet meja na prodku in izobrazbi. So pa še razna druga kulturna društva in klubi,' ki bi se lahko ustanovili, če bl bil prostor in kraj. Glavna stvar pa je, da se financira. Dvorana st}ma kot je sedaj, dvomim, da se «plačuje z najemnino. Toraj , potrebno je narediti stavbo, kj bo deloma pokrivala stroške. To je mogoče le, da se na pročelju sezidajo trgovine in uradi, ki nosijo stalne dohodke. Radi tega je potrebno, da »e postavi na prometnem kraju, kj« se lažje ln dražje' ode. Lincoln je bil takrat prvič v kongresu in predložil Je resolucijo, v kateri Je zahteval, naj predsednik Polk pov*, kje, na katerem prostoru so Mehikanci prelivali ameriško kri. Ta re- solucija je bila predmet burnim razpravam po vsej deželi. Večina je seveda bila za vojno; kongresnikov je glasovali proti vojni in med temi je bil tudi Lincoln. Lincoln pa ni' miroval. Od časa do časa, ko je bils vojn»» teku, je v kongresu zahteval pojasnila, zakaj je bila vojna napovedana. Najznamenitejši govor Js imel Lincoln 12. januarja 1848. v poslanski zbornici. V tem govoru je izustil zgodovinske besede, ki bodo vedno živele, da iJtta vsako ljudstvo revolad-jonarno pravico strmogUviti staro vlado, ako mu ne ugaj«. ter si postaviti novo. Lincoln Je v omenjenem £ voru ostro kritizirsl vojno z ** hiko. Rekel je, da je amen» vlada storila Mehiki veliko kovico. Potegnila je Mehiko ' vojno aamo zato, da ji vzame r lovico teritorija. To je nava®» rop. Seveda je Lincoln kov«* gluhim ušesom. Isti zemlje ni gospodarski interesi, «» petnajst let kasneje hoteli r» biti Unijo, da ohrsnijo ^ ske sužnje in ki so, konéoo ^ raženi, dali umoriti Lincoln*.^ imeli takratno vlado v m g toni j in ameriško ^Tl popolnoma v svojih Lincoln Je bil do dene' ameriški predaednik. katert£ so bedne množice lahko zs up*-Kdaj pride drugi Line*" Krvava statistik» Chicaga'- Od 1. t m. so avtomobili ubili « v Chicagu. ___ Njutocm a •m.T, z ■ ■ : ■ Vesti iz Jugoslavije 15,000 GLASOV! V Sloveniji smo socialisti do-j,i vsled krivičnega volilnega leda ki ščiti večinske stranke, mo 4 mandate — ali kar v na-lem slučaju največ pomeni in :efc to je število za naše kandi Ltne liste oddanih glasov. Doni smo pri teh volitvah v sami loveniji 15.000 glasov! To je nedvomno velik uspeh; tem uspehom je lahko slehe-n naš zaupnik, sle^ren naš elavec in volilec zadovoljen — rvi skupni nastop razrednega lavstva v sami Sloveniji je rinesel skupni stvari razredne-jugoslovanskega delavstva 5.000 zavestnih glasov ? Sedaj šele lahko izmerimo vso romno škodo, ki jo je utrpelo »lej delavstvo in njegovo gi-nje v Sloveniji od štiriletnih izcepov in razkolov, sedaj šele hko prav vidimo, kako bi bil >ložaj delavstva povsem dru-ien, ako bi bili že prej nasto-li enotno, ako bi bili vsaj zad-a leta vodili vse akcije skup-skupno branili svoje pravi-skupno napadali skupnega vražnika. 15,000 zavednih lilcev, 15.000 zavednih delav-v je za nami, a to Število se v kratkem še pomnožilo, oeno pomhožilo. Se so med lavstvom in med .zavednimi neti, ki ne vedo, da je delavci banje v Sloveniji prebo-o svojo notranjo krizo, Se so, glasujejo za buržuazne anke, zlasti za klerikalno, ker vedo, da smo v porastu, da očiščeni in pomlajeni dviga-1> da se priprvavljamo na ¿ki obračun z vsemi tistimi rankami, ki so vsa ta leta iz-ibljale našo nemoč, da presle-jo delavca, ga uprežejo v svoj >z, in za plačilo puste v dobi osnega gospodarskega propa-inja, v dobi brezposelnosti, 10-nega dnevnega dela za infam-plačo, svobodno počepati. To-naša naloga ¡bo odslej, da pri itvah začeto delo za probuje-e našega delavca in kmeta, za meritev njegovih energij v cialistični in razredni pravec, obrambo njegovih pravic In egovega ogroženega življenja, daljujemo z vsemi silami traj-in povsod, dokler ne prive-mo v naj tabor ves delovni rod in to ne samo oni v meto, pego istotako tudi delovni rod na deželi. Kajti te volitve so pokazale, imamo socialisti tudi med mirni kmeti svoje pristaše, bili smo glasove v marsika-ri vasi, kjer ni ne večje delav-ne tovarne. Znači, da se d i obupani slovenski kmet, ki doslej tudi politično slepo slu-klerikalni stranki, približuje ' stranki in našemu giba- redna fronta vsega socialistič nega delavstva v državi bo gotovo dejstvo. Uplivali bomo od svoje strani, da se razredno delavstvo v celi državi združi eno celoto. Prva skupna ofenziva izstra danega prevaranega slovenskega proletariata nam je prinesla 15.000 glasov; z združenim močmi in sistematičnim dne v nim delom bomo v kratkem pokazali, da nas je še mnogo, mnogo več, in da buržuazija ne more več preko nas na dnevni red. Omejitev obrata. Steklarna v Zagorju je svoje obratovanje omejila na polovico. Polovico delavcev jo premestila v Rogaško Slatino, kjer je na novo moder no urejena steklarna pričela o-bratovati. IZ PRINOTJA Šuligoj likvidiran. V Cepova nu in okolici je precej časa gospodoval poljubno, kakor je hotel, Štefan Suligoj, fašist in "dohtar". Večkrat smo se že ba-vili ? tem Človekom, ki ima polno grehov na svoji vesti. Ovajal je ljudi in jim delal škodo, kjer je mogel. Mislil je, da mu bo pokorna vsa CepovanšČina. Ni dolgo, kar je spravil v zapor domačina Hojska, ki je bil obdolžen, da je žalil Mussolinija. Na sodišču so verjeli ♦malopridnežu Suligoju, ker se je mož postavil kot Čepo-vanski fašistovski vodja. Sedaj so pa v Gorici spregledali,'da. ne more iti tako naprej in da je to, kar počne Šuligoj, skrajno sramotno. Vse krivice, ki jih je povzročil ljudstvu ta nesrečni človek, naj pridejo sedaj na dan! delali bomo na organizaciji avcev, a delali bomo tudi na ?anizaciji kmetov. Predvsem pa gledali, da se de-'«ka razredna enotnost, ki se *ija j no obnesla pri teh volit-i. izpopolni in učvrsti zlasti v nih organizacijah. Od enotni pri volitvah, do enotnosti organizaciji in v vsakdanjih cijah, do enotnosti v delavni- tovarnah in obratih! s'a««' delo v tej smeri se je vzaprav šele začelo. Ce bo-intenzivno nadaljevali, bo-pri prihodnjih srezkih ali Vprašanje goriškega in kraškega vodovoda je prišlo v pravi tir po komisijonelnem ogledu 13. januarja v Ajdovščini, kjer se je za zgradbo vodovoda toplo Zavzel tudi vojaški zastopnik.' Tako namreč sodijo sedaj na merodajnih mestih v deželi, kjer pa vedo, da bo treba premagati še mnogo težkoč. Oba vodovoda bosta med seboj ločena. Že izviru Hublja bo' postavljena za vsak vodovod posebna zajemal-na naprava. V Gorico bo šel nov vodovod, za vipavsko in kraško stran se poslužijo že obstoječih vodovodov. Stroškov utegne biti za Gorico okoli dvanajst milijonov, za Kras pa še več. Koliko bo dala država, koliko dežela in koliko občine? Slepar. Po goriški okolici je hodil neki Henrik Golmajer in se predstavljal ljudem kot oseba, ki ima dobre zveze z veljavnimi gospodi po državnih uradih in v Rimu ima prijatelje, pri katerih je njegovo posredovanje vedno uspešno. Kmetje, ki imajo polno potreb in pritožb so mu verjeli in tako je dobil Golmajer lepe vsote za "posredovanje" v raznih rečeh, goriški sodniki pa so mu nagradili posredovanje z ječo 5 mesecev in 20 dni. Korapcija, korupcija •t šopiri v EvMttota To je mesto Iz katerega prihaja podpredsednik Dawes In stanovitelj mlnutnikov obrambo ustave. Evanaton, I1L — Korupcija se širi v Evanstonu in poje svojo pesem na vseh vogalih, meni policijski načelnik. To je mesto, iz katerega prihaja general Charles G. Dawes, podpredsednik Združenih držav in ustanovitelj mlnutnikov za obrambo ustave. Ako ti minutniki drem-Ijejo, kakor je Dawes v kritičnem času, ko je imel predsedovati senatu in je bil od njegovega glasa odivsen izid glasovanja, tega seveda policijski načelnik ne ve povedati. Ampak policijski načelnik Wiltberger pravi, da so ga vedno ovfa-ali pri delu, kadar je skušal odpraviti "butlegarake" piv nice, v katerih so šolarji dobivali opojno pijačo, igralske beznice, v katerih so bili oženjeni možje oskubljeni za njih tedenske zaslužke, ali hiše nesramnosti, kjer so fantje in možje izpodko-pavali svoje zdravje zaradi ve-neričnih bolezni. On omenja, da bizniški in finančni vpliv ni njega le priti skal, ampak je korumpiral tudi njegov parlament. Skušal je zapreti lekarno, v kateri so proda-. ali žganje dijakom in Študentkam jg srednje šole, in je pro-našel, da je neki evanstonski bankir delal ovire, da ni mogel zapreti vrat. Temu je Wiltberger dodal: "Mislim, da je bankir posodil denar tej lekarni." O Dawesu pravijo, da je zelo zapoaljen s čiščenjem senata, n da nima časa, da bi pogledal svoje evanstonsko dvorišče. PEKOVSKI PODJETNIKI V HAZLETONU SO PRELO-MILI POGODBO. Delavci v pekarnah so pa na to izzivanje podjetnikov odgovorili s stavko. Hazleton, Pa.—V tukajšnjem mestu je zastavkalo okoli pet in sedemdeset pekovskih delavcev, i so člani organizacije Bakery u Confectionery Workers Int'l. Union. Pravzaprav to ni stavka, ampak delavci so bili izprti. Podjetniki so prelomili pogodbo in so ponudili delavcem, ako hočejo delati, dasi ne priznajo pogodbe. Delavci so ostali solidarni, pekovski podjetniki so jim pa rekli, naj ostanejo doma. Podjetniki so upali, da delavci pokleknejo in jih milo prosijo, da jih naj puste delati. Toda take misli so bile goljufive. Delavci so ostali solidarni, niti e-den izmed njih ni sprejel podjetniške ponudbe. Organizator Chris Kerker vodi delavce. h volitvah dosegli še ruifte cerkve. Pred kratkim pa ftkof pred grmado. Katoliška duhovščina in policija sta jedva ubranili poljskega škofa msgr. Morosova od srednjeveške smrti na grmadi. Morosov je bil prej pravoslaven škof in je bil član r^JT uspeh. Takrat' ne bo-*t*li le 15.000, nego najmsnj >omena le za delav-Ijudstvo in za delavski po-1 v Sloveniji, velikega pome-i*- tudi za razvoj v ostalih raji-iah v driavl A Itn bi bl-N^Ki na Hrvatskem, v Voj-,ini- v Dalmaciji, Srbiji na-' složno in borbeno, )lli \oliln| rezultati tudi Um f>'jn< jAi. Na jugu so raz-N d< lavg Ali večinoma loče-N. zato so bili tudi rezul-'abi. To, kar se je vstva-Sloi-onUI. treba vstvariti alih pokrajinah. ker|Wdi,°' m dani isli predpogoji za tiiiMop. Treba samo na obojestransko prvi ko-UJ meri, in skupna raz- je prestopil v rimsko-katoliško cerkev, ki ga je za prestop nagradila s škofovskim naslovom. Ta prestop pa bi kmalu postal usoden za njegovo življenje. Pravoslavni verniki so zahtevali od Morosova, da prekliče svoje simpatije do katoliške cerkve da se vrne v^ naročje pravo-slavja, od katerega J* odpadel kakor heretik. Skof seveda ni hotel tega storiti In razdražens množica je v jezi nad njegovo preorijentacijo znosila na trg velikansko množico losa. papirja in premoga. Pripravila je grmado in je hotela škofa javno ae-igati, kar bi se bilo tudi gotovo da ni tegs preprečila poMcija in Morosovi novi rim-" sko-katoliškl tovariši. Sovjetski film pokazujs zločine carjev. Moskva, 16. febr. — Strahotne epizode iz življenja ruskih carjev v teku zadnjih 200 let so bile snoči prvič predvajane v filmu v ljudskem gledališču v Moskvi. Ob otvoritvi novega films so v gledališču govorili Stslin, Rikov in dr. Semaiko, ki so pojssnlli slike. Dr. Semaško je v svojem govoru — ki je bil razpršen po radiu — dejal, da je bil car Peter Veliki lupnlčni pijanec In bestlja prve vrste, kJ je z lastno roko odsekal glavo mnogim poHtt*nim kršiteljem In jih pokopal žive. Vsi Romanovci so bili epiloptikl. Carica Katarina U. je bila vlačuga, kakršni ni bilo para. 1ZNAJD1TKLJ VITAMINA SE BOJI POTVARJANJA. Profesor H. Steenbock. ki jo U-našel vitaaafn neprecenljivo vrednosti proti otroškim krčem, pravi, da bodo gotovo o-sebe iarabile priliko v sebične namene. ^ Madison, Wis. — Profeaor H Steenbock na wtaconsinški univerzi je posvetil vse svoje življenje preiskavanju, kako izboljšati hrano, da bi vsebovala potrebne snovi, ki bi dale otrokom potrebnih «vljenskih kemikalij. Te snovi so v prvi vrsti kalcij ali apnenčeva snov. Ravno te snovi primanjkuje tistim otrokom, ki trpe na krčih (ricfceta). Prod tremi leti je Steenbock iznašel način, da s ultra-violet-nimi žarki da potrebne snovi hrani, katero so daje potem bolnim otrokofn, da dobe potrebnih snovi v svoj sistem, da postanejo močni, kar odpravi krče. Ker pa je omenjeni profesor dal javnosti svojo iznajdbo, se sedaj boji, dO bodo gotovi elementi porabili itvar v sebične namene. Krči (rlckets), ki so strah za otroke v nežni dobi, se lahko odpravijo povoljno po tej iznajdbi novega vitamina, ki ga nekateri imenujejo vitamin D. Prav tako se lahko odpršvi s to iznajdbo nekatire druge krvne bolezni pri odrattenih. ZDRAVNIKI SB PRITOŽUJE JO NAD MA2AČI. Kvaki Imajo fte sedaj veliko po-lja med nevednim ljudstvom, ki jim seda na llmanlce. Dunajsks operna pevka ustrelila ^»proK* t n pt\ta. Dunaj. 1«. feb. — Trajan Gro-Mvescu. "loveči tenorist v dunajski operi, je b!l anočl ustreljen od svoje žene, ki je tudi operns pevka In po narodnosti Madžarka. Vzrok tragedije je ljubosumnost. Pevka je i*>lla soproga i revolverjem, ki ga je bil on kupil f namenom, da se untreli. če njegova žena na pre-ittane operaci je, ko je Mla nevarno hotna pred kratkim. Žena Chicago. — Včeraj popoldne šo zborovali zdravniki v Palmer hotelu. Glavno vprašanje seje je bilo, kako zatroti razne kva-ce in druge mazače zdravljenja. Doznalo se je, da je še vedno veliko nevednega ljudstva, ki kaj rado verjame coprnijam ter "zdravnikom," ki prav nič ne razumejo medicine. Cesto se dogodi, da je bolnik poslan na "o-ni svet" radi nepravilnega ravnanja anestetike. Poleg mestnih znanstvenikov medicine so bili tudi drugi priznani zdravniki iz Clevelanda In New Yorka. V New Yorku Ima-o ravno isti problem z mazači. V tem mestu je baje največ kvak doktorjev; je prava Mecca za te ljudi. V Chicagu je več bolnišnic, katerih imajo pravico do ndrav-janja mazači, ki niti ne razu mejo prave medicinske tehnike. Udi teh navad so zborovalci za-itevali, da se takoj prične t doom, da se zatre vse take operacije teh "zdravnikov." Zborovanje Ameriške modi cinske zveze se še nadaljuje. Mazaštvo v medicini se je uko-reninilo že pred časom. Zdrav nikl so že delj časa na delu, da apravill te mazače s prome ta. Seveda je tega mazaštva v veliki meri kriva ljudska masa, ki naseda mazačem, mesto da bi poiskala zmožne zdravnike. Res e, da priprosto ljudstvo v današnjem sistemu življenja večkrat ne zmore za boljše zdravnike. So pa v mestnih klinikah tudi brezplačna zdravljenja, plačati je treba le male vsote za zdravila. Zdravniki so tudi beležili, da Je moderna medicina napredovala toliko, da ae je življenaka doba posameznika povprečno podaljšala za celih štirideset let. To se je pridobilo v zad-njih petdesetih letih, Kaj se bo doseglo v prihodnjih petdesetih letih, si tudi lahko svet pred-stavljs. ker medicina se naglo Izpopolnjuje. Afitirajte ZI "Proi?etow! I je okrevala in ga ubUa. Hnežen vikar v Kaliforniji terjal . IS irtev. Los Angele«. Cal. — Silen vihar s plohami In snegom, ki je divjal po veljam delit Kalifornije Itlrl dni, Je v torek povzročil smrt trinajstih oeeb. Enajst delavcev je bilo ubitih In 24 ranjenih. ko Je sneton plaz zmečkal konstrukcijsko k «m po v Big Creeku, 76 milj vzhodno od Presna. Druga nenreča je bila blizu Whittierja, 22 milj od Los Angelesa, kjer je oaobnl vlak Union Pacific železnice skočil iz Ura In padel v narsstel potok. Dve ossbi »ta bili ubiti in šest Za zidovi župnišč se dogajajo včasih neverjetne stvari, o katerih se le tu in tam prikrade kak glas v javnost. Tako poročajo te dni avstrijski časopisi, da sta bila t župniji Jabing v Burge-landu aretirana župnik Stefan Panfalvai In njegova kuharica Eliza Boeske radi večkratnega detomora. Vsej Župniji je bilo znano, da obstoji še dolga leta med župnikom, ki je sedaj že 66 let star, ln njegovo dosti mlajšo kuharico, zelo intimno razmerjo. Zgodilo se je Že, da je župnik ukssal ivoniti k maši, a njega ni bilo. Ko so ga šli v ftupnišče iskat, so ga našli, ko je pomagal kuharici pri "ponesrečenem" porodu. Tamošnjl učitelj je župnika večkrat zalotil v zelo notnem ln pedvomljivem objemu s svojo kuharico. Ona se je morala večkrat voziti la par tednov v bližnje mesto v bolnico, baje radi "vodenice", ki jo napihovala telo. Vračala se je vedno 10-pet ozdravljena ln vitka. 2e leta 1909 sta bila ovaden^ vendar se takrat krajevne oblasti niso upale nastopiti proti Župniku ln je vse zaspalo. Lansko leto jt bila kuharica sopet že osmi mesec nosečf a v jeseni je kar naenkrat spet postala vitka, ne da bi bilo kaj sledi o kakem otroku. Občinski predstojnik je napravil ovadbo na žandarmerijo in o-krožno sodnijo, ki pa se tudi sedaj ni upala nastopiti iz strahu pred Župnikom. Sele ko je ob-činaki odbor poalal ovadbo na višja mesta na Dunaj, Je prišla z glavnega mosta komisija, da zadevo (preišče. Rezultat preiskave je bil, da je bila kuharica aretirana 29. decembra, župnik pa 31. dec. Pri zdravniški preiskavi se Je našlo, da je župnik težko sifilitičen in nesposoben vzdržati zapor, sato so ga poslali v sani torij. Med drugim so nalll v župnišču mnogo denarjs in drugih vrednost, dasi Šteje fara komaj 1500 revnih kočarjev. Svojo sobo Je imel dekorl-rano z madžarskimi emblemi Ln je bil kljub avstriJskomu državljanstvu veren ograki patrljot. —To so posledice tistega neumnega celibata, ki prepoveduje duhovnikom imotl žene. Zdrava kri si pa ne pusti delati predpisov, Ali bi ne bilo bolj polteno, da bi Imel zdrav duhovnik tudi sam ženo In otroke, kakor pa da samo pridlguje revežem, da morajo Imeti veliko oti'ok, medtem ko sam skrivaj greši. Problem ločitve zakonov Nemčiji. Pravni odsek nemške državne zbornico se jo to dni bavil z nartom, ki ao ga predložili parlamentarnemu odboru demokrati in ki stremi za tem, da ae sklepanje zakonskih ¿vez Čimbolj olajša. Profesor Kah, predsednik Ime-novanega odbora, ki pripada nemški iljudski stranici, je za-vsel napram načrtu posebno stališče. Izjavil je, da Jo imel v življenju mnogo opraviti z zakonci in je na podlagi teh izkušenj sestavil posebne točke, ki vsebuje-Jo poglavitno vzroke propadanj« zakonov. Ti vzroki so: 1.) Ljudje sklepajo zakonsko zveze prenaglo, t. J. brez premisleka, toda ne tako, da bi se Jim mogla očitati lahkomiselnost. Nebroj takih primerov datira izza časa svetovne vojne In Izza dni psihoz«, ki so JI sledili. 2.) V zakonskem življenju m* j« izoblikovala nesorazmernost obeh tovarišev do take da mladim parom nI več mogof< živeti skupsJ. Čeprav se mnogokrat pri obeh polovicah volja im sporazum ne da doseči. Ta tip prevladuje zlasti v Inteligenčnih slojih, med zakonci z močnejšo individualnostjo, n. pr. pri u-metnikih, pisateljih in sličnih. 8.) Tam. kjer ao zakonci globoko verni, povzroča razkol m««! njimi ¿estokrsi razlika v izpovedovanju, odnoeno v tem, da je eden ali drug menjal vero in prestopil v vero drugega. 4.) V mnogih zakonih so zunanje vplivi tako močni, da absolutno ovirajo harmonijo za itenija ali ksj sllčnega. Ne smo se prezreti, da sega v nekatere zakonske zvese s rasdirajočo roko celo politika. So možje, ki očitajo svojim ženam, da je sporazum v zakonskem življenju nemogoč na podlagi političnih naziranj, ki delijo obe polovici drugo od druge. Anglija ae pogreša v morje. 2e pred tremi leti so pokazala raziskovanja na angleški obali, da se celina Velike Britanije bolj in bolj pogreza pod vodo. K temu priapevajo posebno reke. ki odnašajo leto za letom v morje ogromne množine zemlje. Vsako leto ae Anglija imanjša za površino malega otočiča, vsakih sto let pa izgubi po tem računu toliko zemlje, kolikor meri londonska grofija. Od posameinih grofij je pri tem isgubljenju teritorija posebno prizadeta grofija York-shire. Tekom časa je na U način izginilo pod vodo že 12 mest ln naselbin. Anglelki geografi n* vajajo kot posebn značilen pri mer slasti nastanek mesteca Jtavenspurja, ki Je bilo v rimsk dobi še dobro znano ter se , pod Edvardom II, razvilo v zna monito morsko luko. Leta 1356 Je voda udrla v naselbino in poplavila najprej pokopališče. 15. stoletju pa se je katastrofa «dovršila: okoli 16 naselbin v bil šini Ravenapurja se je pogres nllo pod morsko gladino. , Enaka usoda je zadela tud mestece Dunvlch, ki je Imelo 62 cerkva In druge razne hlstorlč ne zanimivosti. Tekom treh let Je to mestece popolnoma ligi nllo. Najhitreje izginja celina pod vodo na Jugu Anglije, Nekater kraji se pogrezajo vedno niže in bodo sčasoma popolnoma pre plavi jen i. Seveda ti pojavi An glošev ne veselijo (Kjsebno, toda pomagati se pač ne da. A Url tanlja si bo že znala sa Izgubljeno ozemlja, ki toife pod vodo, «presknbeti nadomestila kjerkol v kolonijah. Ooarkln pred sodiščem. Chlcago. — Harold J. Croar-kin, ki je umoril šestletnega dečka v zvezi s abnormalnim činom pred sedmimi tedni, se zdaj zagovarja pred sodiščem. Dva dni že traja izbiranje porotnikov. Odvetniki morilca bodo skušali dokazati, da fant ni pri zdravi pameti. NA2NANILO IN ZAHVALA. , S tužnim srcem naznanjam prijateljem In znancem žalostno vest, da Je za vedno preminul moj ljubljeni soprog In oče JANBZ ZAGORC. Dne 28. januarja 1927 Je šel kot običajno na delo v Horn ing pre-mogorov No. 4, a žalostna usoda ga jo doletela. Ob 16 minut pred 4. uro popoldne ga Je za del srčni kap In se Je na mestu zgrudil mrtev na tla. Ko sem bila obveščena, sem skoro omedlela in v ti kritični url ml Je bila v pomoč prva Mrs. Agnes Gaišek, kateri se na tem mestu prsv Iz srca zshvalim; lepa hvala tudi družini Frank Do-lencovl za meni izkazano pomoč in tolažbo. Nadalje lepa hvala tudi družinam Ucman, m rs. Mary Zuj>ančlč in Mum za dano pomoč In tolažbo v url nesreče. Najlepša hvala vsem, d ste položili krasne vence na njegovo krsto. Hvala lepa dru-Mvu Hv, Jožefa št. U J. 8. K. J. Is PitUburghs, Pa„ za krasni darovani venec in za mnogoštevilni poset pokojnika ob njegovem mrtvaškem odru, katerega član Je bil do svoje smrti tudi on. Presrčna hvala občinstvu, ki se je pogreba udelažl-lo v obllem številu, kl se je vr-Ail dne 1. februarja t. I, po katoliškem obredu na pokopališče jlCmH* Hharmon. Pa. PokoJ-nik je bÜ (fomalz vasi Drče, fa-rs ftt. Jernej na Dolenjskem. Tsm zapušča enega brata in e-no seatro, tukaj pa zapušča dva bratranca, men<* žalujočo so* progo in hčerko. Dragi soprog bil si marljiv in dotier v vseh ozirih, zalo Te bomo t**žko pogrešali, toš H|iomiii onlane za vedno v najinih srcih. Žalujoči ontali: Arn«« Zagorr, iioproga Krsnrifs Zagon , hčerka, olie m |hvalim v^sn ¿mim Hroughtonu, Pa. Tri armadni letaki ubiti. San Antonio, Tex. — Ko sta dvs armadna letala kolidirala v bližini tega mesta, so bili trije srmsdni letalci ubiti. Nesreča ■e je prigodila v vlsočini 160 čevljev v zraku. Oba letala sta treščila s veliko silo na tla. PARMA NA PRODAJ. Proda so 62 akrov obsegajoča farma, vas isčiščeno, 6 akrov je »adni vrt, poaajen a češpljami. dosti dobr4 pitne vode, štiri sobna hiša, hlev, shramba za žito in še drugo malo poslopje. Farma se nahaja štiri milje od Estacado, Oregon, in je le eno miljo od tlakirane ceste In vsa zemlja jo v ravnini. Ce kateri rojakov želi Izvedeti boljše podrobnosti, naj piše na: John Božlčnlk, 116)4 First Ave., So., Seattle. Waah. — (Adv.) NAZNANILO IN ZAHVALA. « """"* S tužnim srcem naznanjam sorodnikom, snancem ln prijateljem žalostno vest, da je sa vedno zaspal moj dragi soprog oziroma oče Ali «te U naročili Prosve-tú «II Mladinski list svojemu koncev in Jih naposled popolno prijatelja ali sorodniku f ms razdele. 6.) Slednjič eksistirajo še zakoni, v katerih je vzrok propadanja kaka psihopotlčna poseb- nost, na priliko histerija, nevra-1 domovino? To k edini dar trajno vrednosti, kl «a sa FRANK GOpiNA. Umrl Je dne 6. februarja 1927 ob 5:60 min. v Jutro, star je bil 48 let in doms je bil Iz Gor-njega Logatca. V Ameriki Je bil nad 20 let. Bil Je član dr. "Gorenjec" št. 104 8, S. P. Z. tor precej posnan in zelo priljubljen med tukajšnjtmi rojaki kakor tudi med drugim narodom, kar se Je izkazalo ob veliki udeležbi pri njegovem pogrebu. Pogreb se Je izvršil na njegovo željo po civilnem obredu. V starem kraju zapušča dve sestri, tukaj pa žalujočo soprogo, tri sinova in dve hčeri. Tem potom se naj-srčnejie zahvalim društvu št. 104 S. 8. P. Z., za darovani kras-ni venec, katerega so mu položili na njegovo krsto v zadnji pozdrav. I ¿epa hvala vaem udeležencem pogreba, hvala vsem, ki so čull d) njegovem mrtvaškem odru In vsem, ki so ga obiskali ln mene tolažili v url žalostne nesreče. Hvala lepa predsedniku društva sobratu Joseph Hajovlcu za glnljlv govor ob nje-goyem odprtem grt&u, Srčna hvala Joe PetrIČu in Frank 8u-staršiču za ves trud in požrtvovalnost. I «o pa hvala mrs. Gra-, šlč In Fillpovlč, ter aodelavkam LIpertove tovarne za darovani venec Iii za preostanek v denarju, katerega stl mi Izročili, Zahvaljujem se Charles Verblču, (I je prečul zadnje ure poleg pokojnikove krste. L^pa hvala vsem sobrstom, znancem In prijateljem ter sorodnikom, ki so me tolažili v teh žalostnih urah nesreče in vsem, ki so danwall vence t«r avtomobile na raspo. ago ln so tako prl|»omogll do častne j Sega n pre votla na miro-dvor, kakor tudi vaem, ki so mi darovali v denarju. I<*pa hva-a za vence: družinam fttefi Rib-nikar, Joseph Majovic, Joe Pa-Irič, Mrs. Graaič, Peter Solar, mr, in mrs, Joe Stirn, Janežlč, Vičič, Prosen, Frank Sajovk, mr, in mm. P. Urbane, Hustar-šičj Kern, mr, in mi«* Kari Kg-1?, prijateljem ^Tlpert Grsüf^ Co„ mr. in mrs. Mstjanič, Frank Jrbanc, John Türk, Agttea Tkh, ružini Gruden, Joseph Stiren, Osterman,, družini A. Ilenčan, B. r. Medižovec, F. Pola J ner, F. M a tel ko, J. M. Pošt, A. Pošt. mr. In mrs. Helinger, F, A. Za-veri, Mis« Jennle Vreček, Anna Smeltles, Harry Schoorh Dorlas, mrs. Msry Ktofd, nadalje se sa- katerih imena mi niso znana, ki so mi kaj dobrega storili, lepa hvala vaem skutMiJ. TeM dragi soprog Iii oče i« želimo, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemljs. Ostaneš nam za ¿vedno v spominu v naših srcih. Žalujoči ontsli: Francas God Ina. soproga, Joe Frsnk Jr. In Alfonz, sinovi, Anna in Sofija, hčere. Vsi v Chfeagu, 111. Mi fr i) OJpiWlOl /('/)<•/ KASL JI 8iVEI?4Š BISERI IZ SVETOVNE LITERATURE Giovanni Boccaccio: Doživljaji nešelsrja AiimBnlpi h,' (KONEC.) "Glej, omiliš se nam«. Toda Če hočeš Iti z nama po najinem opravku, aodiva, da ti pri tem prav gotovo pripade delež, ki bo zelo preaegal vae, kar ai izgubil. Obupani Andreuccio je obljubil, da je pripravljen. Tinti dan ao v Napol ju pokopali nadškofa, gospoda Filipa Minutola; v grob ao mu dali bo-Kato okrasje in na prst rubin, ki je bil vreden več nego pet ato zlatih. Tega mrtvec* ata hotela ona dva oropati in ata to namero razkrila Andreucci-ju. Ta se je odpravil z njima bolj iz pohlepa nego po preudarku. Ker je Andreuccio na poti h glavni cerkvi slučajno smrdel, je rekel eden: "Ali bi ne mogla ukreniti, da bi se ta človek kjerkoli malo umll in ne bi več tako strahovito smrdel?" DrugI je rekel: "Da, tu amo blizu vodnjaka, ki Ima navadno vitel in veliko vedro. Pojdimo tja, tam ga lahko brž umije-va." Prišedši k vodnjaku. ao našli vrv, skleni v, vedra pa ni bilo; zato ata lenila, da ga zvežeta na vrv In spustita v vodnjak, kjer naj se umije, nato pa naj potrese vrv in onadva ga povlečeta spet gori. Tako sta res naredila. Toda jedva sta ga spustila na dno, se je prigodilo, da so prišli od gosposke nekateri služabniki pit k temu vodnjaku; ožejali ao se bili namreč od vročine in zato, ker so prej nekoga zasledovali. Zagledavši biriče, sta onadva nemudoma zbežala, še preden so ju oni mogli opaziti ter se približati vodnjaku. Medtem se je Andreuccio v vodnjaku umil in potresel vrv. Žejni biriči so odložili svoje ščit«, orožje in vrhnje obleke ter začeli vleči vrv, misleč, da je nanjo obešeno vedro, polno vode. Ko je Andreuccio videl, da je že blizu o-graje vodnjaka, je izpustil vrv ter se z'rokami oprijel ograje. Biriče je pri tem nenadoma popade! takšen strah, da «o brez besede izpustili vrv ter začeli beža#r*kar ao mogli. Andreuccio ae je temu zelo čudil in da •e ni dobro prijel, bi bil padel nazaj v globočino, kjer bi se bil morda hudo poškodoval ali celo ubil; še bolj pa se je začel čuditi, ko je prilezel ven in našel orožje, ki je dobro vedel, da ga njegova tovariša nista imela. Todf 'dvomeč in vedoč, kaj naj si misli, je sklenil oditi, ne da bi se česa dotaknil, pritožujoč ae nad avojo srečo, se je napotil dalje, ne da bi vedel kam. Spotoma je arečal svoja prejšnja tovariša, ki «ta prihajala, da ga povlečeta iz vodnjaka. Ko sta ga ugledala, sta ae zelo začudila trt ga vprašala, kdo ga je potegnil Iz globočine. Andreuccio je povedal, da ne ve, in jima je po vrsti vse razložil, kako se je zgodilo in kaj je našel pri vodnjaku. Onadva sta spoznala, kako je bilo in sta mu smehoma povedala, zakaj sta zbežala in kdo % ga je povlekel ven. Ker je bilo že polnoči, so se brez drugih besed napotili proti glavni cerkvi, brez težave vstopili vanjo, se približali grobnici, ki je bila mramornata in zelo velika, privzdignili s svojim talezjem silno težki pokrov le toliko, da bi mogel človek zlesti noter, ter ga podprli. Ko je bflo, to opravljeno, je rekel eden: "Kdo gre noter?" "Jaz ne," je rekel drugi. "Jaz tudi ne," se je zoper-stavil prvi. "Naj gre An-dreucc!6." "Tega pa že ne," je odvrnil ta. Onadva sta se obrnila k njemu, rekoč: "Kako? Da ne grdi noter? Tako nama» vere bolje, če ne greš noter, ti jih z enim izmed železnih drogov toliko nasujeva po glavi, da se zgrudiš na tla. Andreuccio je odšel noter Iz strahu, misleč * sam pri sebi: "Pošiljata me notri, da me o- Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje Cilki spisal Svatoptak Ceefc^-Poalovenil Stanko Svetina. (Dalje.) Čeprav — drugače — vaaj pri koroši — je to akoro bolj praktično nego truditi se z vilicami In z nožem ; človek, ako je pozvan v kako kričečo družbo, po sedanji sprideni modi niti ne ve, kako bi jih vzel v roko. Odložil je nerodne vilice in je delal vse kakor gostitelj In je spoznal, da izborno pečena kura iz husitskih časov ravno tako dobro diši, kakor iz modernih, tudi ako se je brjz vilic. V tem ste ae odprla prav malo vrata in v sobo ste pomolile dve suhi, rumenkasti roki velik bokal. Postavivši ga na tla, sta se zopet hitro umaknili. "Poglej, kak strah ima pred teboj naša Kedruta!" je'zaklical Dom Sik In oatali so se smejali z njim. "Sami si moramo postreči." "Neumna baba!" jo je počastil natihoma gospod BrouČek. Hišni gospodar je nalil v dve veliki kupi pivo in je rekel gostu: "V imenu božjem, na-pijmo ai na zdravje, ljubi Matija 1' ' Gospod BrouČek jo samo pomočil ustnice v pivo in ni pil kar tako. Saj je to preimeniten trenotek. Z radostjo je prej sprejel vest, da imajo srednjeveški Cehi tudi pivo. Toda ostalo mu je važno vprašanje, kako. Ali ni morda to kaka starodavna kaluža. Pil je torej a pozornostjo in opreznostjo, prilično temu slovesnemu trenotku. Iz navade je naj prvo obrisal rob velike kupe, pogladll je posodo in jo Je pogledal proti svetlobi; ker pa je bila kupa neprozorna, jo Je zopet postavil, zaokrožil je z njenim dnom po mizi in jo je šele potem dvignil k ustom; pil je a polzaprtimi očmi, z renno premišljenostjo in napeto radovednostjo na obrazu; po prvem dušku je nekoliko prestal in je držal kupo malo od ust, potem pa Je zaprl oči popolnoma In je kazal v mirnem obrazu aveto premišljevanje sfinge; tako je vstrajal nekoliko časa, potem pa je pil dalje; odprl je oči in na licih se mu je pojavila mnogoobljubljajoča jasnost; takoj nato je pritaknil kupo tretjič k ustom in Je pil, pil brez prenehanja, dvigaje posodo in glavo više in više, tako da ae Je obrnila kupa z dnom navzgor in glava karna jdaljenavtdot,Dčt jm kakor y pohotni zamaknjenosti proti nebu, da Je bilo akoro videti le njih belino. Konečno Je poatavil prazno kupo na mizo, prijel so je za trebuh, nekaj časa obračal Jezik v uatih, za-cmokal je z ustnicami, pogledal navzdušeno Janka od zvona in se je oddahnil z globokim: "Aaaaî To je pivo. Vsa čast In slava. Ta vaš peklenski pivovarnar vari v resnici vražje rezko pijačo."-:_______ In znova je zacmokal z jezikom in z ust-nicami. Oatali so sledili njegovemu zložnemu piv-akemu činu z na»mehom In Janko jr rekel šaljivo: "Veeeli me. da ti diši. Ampak slišiš, ti bi bil d<»her za (»okuševalca." "Za pokuševalca? Kaj pa je to?" je vprašal BrouČek. "Kdor ae živi a tem. da pokuša vinskim trgovcem vino." K i. to je imenitno življenje. Toda naj-brte se le šališ r 'Ne šalim se. Kden izmed mojih stricev je pokuševalec vin in ae živi s tem prav dobro. \ šali mu pravimo, da nosi poklic svojegs sta- nu na obličju, kar bi razumel, ako bi videl barvo njegovega obraza in nosa. Ampak za ta posel je treba zelo občutljivega jezika i> nemalo izkušenosti." "Ali imate tudi pokuševalce piv?" "Nimamo. Piva niso tako draga in različna—in spozna jih — vsak." V, Gospod BrouČek ni rekel besedice, toda mislil je, da se Janko silno moti. Bil jo sedaj v i zborni nasladi. Po ušesih mu je vedno zvonil refren: "Kjer so pivo vari, tam se vsem dobro godi." in je govoril samprisebi, da bi sedaj Že ne obupal, ko bi mu bilo mogoče usojeno, da bi moral vedno ostati v petnajstem stoletju. Seveda, moral bi se privaditi mnogim neprijetnostim in posebno ta vstaja proti Slgmundu je zelo žaltava stvar; ampak vsaka vojna ima svoj konec in v miru bi se morda tu vendarle ne živelb slabo. Pivo imenitno, kuhinja dobra, kokoš pol groša — imel bi ae dobro kakor pre-lat. Posebno, ko bi mu ne ušel zaklad kralja Vaclava. Ampak tudi brez tega bi se še živelo dob^o, zlasti pri tej čudovito nizki ceni. Nabaviti bi si mofol makari pokuševalnico piv — bi vsaj nakazal starim Cehom, kak razloček je tudi med pivom in pivom in do kake izvežbano-sti se more povspeti pri tem poslu izvežban jezik. In v najslabšem slučaju se loti tudi poku-šanja vin. V vinu se sicer dosti ne spozna in je za to že nekoliko preatar; ampak morda vendar ni še zamujeno in čez pol leta bi mogel po-atati izkušen tudi v tem. Izvrševal bi to obrt res s slaatjo in mogoče je, da bi si čez nekoliko let prislužil kako hišico, ali da bi se mogel tudi kam priže .., Tu ae jo gospod BrouČek vseeno vstrašil. Zakaj bila je to nenavadna stvar, čeprav je samo v mislih prišel nanjo. Zapodil je sicer izku-šnjavca toda pogled mu je zopet obvisel na Domšikovi hčeri, na katero je bil popolnoma pozabil vsled resne skrbi za svoj želodec in grlo. Prineala je ravno veliko poaodo z lososoVi-no, postavila jo je na mizo in mu je rekla prijazno: "Poaluti se, ljubi gost, tukaj je šalšna skledica, ako hočeš šalšo." „ "Salša?" Kaj pa je to dobrega?" je vprašal goat. "Pravimo tudi omaka." "A tako! Torej šalša. To si moram zapomniti. Rad jem omako." "Gotovo si se naučil po svetu več jeztkov, kaj ne?" % "Ako odkrito povem, veliko ne znam. Moja glava ni za to. Toda nemško znam kolikor toliko, hvala bogu." • "Zakaj praviš hvala bogu?" , "Človek se mora vendar bogu zahvaliti za vsako stvar, ki jo zna. In posebno za nemščino. Saj jo vendar potrebujemo pri vsakem koraku." "Kaj zopet govoriš?" se je vpletel Domšik v pogovor. "Nemščino da potrebujemo pri vsakem -koraku? Kdo jo potrebuje? Ne , buje Je na češki zemlji niti kmet, niti tlačan, niti graščak v avoji češki trdnjavi, niti goapod na svojem gradu med Češkim ljudstvom, niti rokodelec ali kupec, le če mora iti po svoji trgovini na Nemško, toda koliko je takih?" "Je le zopet tu a avojo politiko!" — se Je jezil na tihoma Broučck. ki se je ravno lotil a pijeteto in i veliko slaatjo «zbornega lososa. —. Kakor da bi ne mogel govoriti o vremenu, o jedi in pijači, o stanovanju In o drugih pametnih stvareh!" "Cemu torej govoriš, da potrebuješ nemški jezik?" ga je ošteval dalje Janko od zvona. "Morda si prebival mod Nemci v Mišni. v Ra-kousih ali kje drugje, koda nikdar no pai naal" / —... CDeUs stftoteJU) USTNICA UPRAVNIftTVA. V oglaau "Zahvala in naznanilo" za Franka Pirnata iz Rin-go, Kansaa, priobčenem z dne 2. feb. t. 1., je bilo pomotoma med omenjenimi darovalci izpu-puščeno ime John Vozel; toliko v pojasnilo. ; leo Jima vae in ae bom trudit priti iz grobnice, jo odkurit^ po avoji poti in jaz ostanem praznih rok. Zato je sklenil da si poprej odmeri svoj delež, in apomnivši ae dragocenega pratana, o katerem Ju jo bil »Jišal govoriti, je tega najprej ipotagnil nadškofu a prsta, ko se je spustil doli, ter ga spravil, nato pa jima jo dal ven pastirsko palico, Škofovsko kapo in rokavico; alekel ga je do same srajce in jima vae izročil, rekoč, da ni ničesar več. Onadva ala trdila, da mora biti tudi prstan in sta mu rekla, naj vae preišče. On pa je odgovarjal, da ga'ne more najti. Delal ae je, kakor da išče ter ju s tem nek^j časa zadržal. Onadva pa sta bila prav tako hudobna kakor on; rekla sta mu, naj le dobro išdeA medtem pa sta lepo počasi odmaknila oporo, na kateri je slonel pokrov grobnice, ter zbafttfa, pustivši Andreuccija zaprtega v grobnici. i Vsakdo si lahkp misli, kako je Andreuccio spremenil obraz, ko je slišal zatvorjenje pokrova. Poskušal je večkrat z glavo in rameni, ali bi mogel dvigniti pokrov, toda zaman se je trudil. Tedaj ga je premagala težka bolest, onesvestil sd je in omahnil, na mrtvo nadškofovo truplo. Kdor bi ju bil tedaj ob^i videl, bi bil težko razločil, kateri je bil bolj mrtev, nadškof ali on. Ko se mu je vrnila zavest, je Andreuccio začel »neutolažno jokati, jpr je videl, čla mora tu brez dvoma dokačati enega izmed dveh koncev i ali umre v grobnici od lakoto in smradu sredi črvov mrtvega trupla, če ne bo nikogar, da mu odpre, če pa kdo pride in ga najde tu, ga kot tatu obesijo. Razmišljajoč svoj žalosten položaj pa je nenadoma zaslišal korake v cerkvi ter pogovarjanje več oseb, ki so prihajale, kakor je mogel razbrati, da naredijo to, kar je on s svojima tovarišema že opravil. Zato ga je obšel Še večji strah. Ko so pa]ti ljudje dvignili pokrov in ga odprli, so ae začeli tudi oni pričkati, kdo naj gre v grobnico, kajti nihče ni hotel iti noter. Končno je po dolgem prepiranju rekel neki duhovnik: "Kako se bojite! Ali mislite, da vas požre? Mrtveci ne jedo ljudi; jaz grem noter. Rek-ši se je s 'prsmtsftolonil ob rob grobnice, obrni) glavo ven in vtaknil noge noter,' da se spusti doli. Ko jo Andrdiccio to videl, je vstal, prijel duhovnika za eno nogo, kakor bi ga hotel povleči noter. Jedva je duhovnik to začutil, je zagnal strašen krik ter se urno-zagnal iz grobnice. Radi tega so se vsi tako prestrašili, da so pustili grobnico odprto in začeli bežati, kakor bi jih podilo sto tisoč vra-gov. Cim je Andreuccio to videl, se je razvfraelil bolj, nego je prej pričakoval, se zagnal urno ven in odšel iz cerkve, koder je prišel vanjo. Dan se je bližal, on pa je korakal na slepo s prstanom na roki. Dospel je k obrežju ter našel nato svoje gostišče, kjer so ga njegovi tovariši ip gostilničar vso noč v skrbeh pričakovali. Ko jim je povedal, kaj ae mu je pripetilo, so po krčmarjevgm nasvetu sklenili, da mora Andreuccio takoj zapustiti Napol j. To je on tudi storil ter se vrnil tako v Peru-glo, naloilvši v svoj prstan vse svoje imetje, a katerim je bil odšel po konjskih kupčijah. , Znamenje (Jan. 31-1927) pomeni, da vam je naročnina p tekla ta dan. Ponovilo Jo pravočasno, da vam lita i ustavimo. Ako lista no projaso-te, Jo mogoč« vstavljen, ker ni bil plačan. Ako jo val Not pl» Čaa iagane prejmete, je mogsfc vstavljen vsled napačnega m slova, pilite nam dopisnico is navedite stari in novi naslov. Na« zastopniki so vsi dr» Itveni tajniki In dragi zastopniki, pri katerih lakke plačat« fterfffaiifff. • »v> Naročnina sn celo lota jo $Mt in sa pol leta pa $240. Clnnl S. N. P. J. doplačajo sa psi Ista $L90 in sn celo Isto |3J0. Za mesto Cklcngo In Clooro za lota 96010, pol Ista 13-21, se člane $5.30. Za Evropo stane sa pol lote $4.00, za vae leto po $*,M. Tednik stane m Evropo $1.70. Člani doplača js samo 60e ss poštnino. i Naročnino lahko tod! snas) pošljete na nastop, t t ^ , UPRAVNIM V O " PROS VETA " 2657 8. LawndnW Ave. CHICAGO, nt POTREBUJEMO PRODAJALCA ZEMLJIŠČ. Mi imamo za razprodati najboljši oddeljen prostor za stav-bišča v državi Iliinoia, ki se zelo hitro prodaja. Mi plačamo dober komišen pridnemu prodajalcu. Izkušenost ni potrebna. Zelo ugodna prilika ae nudi za mladega moža, ki je zmožen slovenskega jezika. Ne odlašajte. Oglasite se ob večerih od 6. do 8. ure na: 3988 W. 20th Street, Chicago, 111., in vprašajte za Mr. Beraneka. — (Adv.) RUDOLF J. JINDRA PLUMB AR Upoetavlja parno in drage napravo sa gretje in vsa draga plnmbarska dola. Prevsaaso delo tudi na mesečno isplačilo od onega do dveh let Vse delo jamčeno«. Izvršuje plumbsrslco delo v poslopja 8. N. P. J. Î704 So. Avers Av„ Chicago, HL Telefon: lawndalo 9486 ali pa Lawndalo 8811 RAD BI IZVEDEL, kje se nahaja John Jančar J letom dni jo živel na McKiZj Minn., in potem sem čul el za vas in za vato prtljago, ne aamo na parniku, pač pa tudi nt evropskih železnicah. Domača kuhinja, uljudna postrežba, udobni, čisti in privatni prostori v tretjem in drugem razredu. Vprašajte glede znižane vožnje za tja in nasnj. Za nedaljne podrofenootl so obrait« st vašega dprtačega saatopnika. sli ps sa: CUNARD LINE 140 N. Dearborn SU Chicago, Dl AKO IMATE KILO POSKUSITE TO BREZPLAČNO • Vsak. ki ima kilo. atoSkl, Uniki ali otrok, moral bi Ukoj pUoti no W. a. RIm. IU F. Kain SI.. Adam«. N. Y., sa krospiatno po-akulani« «udoviUca podlotka m kilo. Danita to pa kilo ia miliao aa pri«rt«Jo takoj krtttl. vaaati skupaj tako. 4» m odprtina pritn« ta r« i ¿a t i naravnim peto«, potrebe podlag in paaov. odpadajo. No aan«marlU narollti t« brnpladn« poakulnj«. Tudi t« va« kila. n« boli. temu nositi paaov« «m «voj« Mrljo-nje £imu trpeti ta sitnosti Čamu kiti , nevamoetl, «slad mala kija, M ae vreU «a tMoU ljudi na operaaljsko miaoT Vollko število molkih In Maakfll J« dn«v*e,V a» varnoati, ravno kar jih na boli ia «aaano lahko dalajo. Pilita takoj po braapla«no po. skutnjo, kar J« ras Čudovito poma«alo So ti-soterlm oadravltl kilo inaalo tam. kjmr J« bila velika sa dva paatl. Posku.lt« pilit« I« danaa In rabita spodnji kupoa. Zastonj za .kilo • W. S. Ris«, Ine., 114 F. Ms in St. Adams. N. T. PolUito popolnoma prosto »sorac adrav-IjenJa val« pololk« sa kilo, ! AcMrajtt n "Promlo"! Vsakdo, ki so naroči na dnevnik "Prosveto" in ki doslej le ni bil naročnik, bodisi sa pol leta ali za celo leto, ali če stari naročnik poMjo dve ali , več naročnin NOVIH NAROČNIKOV, je deležen naerndo v knjigah is zaloge Književne Matice S. N. P. J. Pogoj sa nagnulo jo NOV NAROČNIK in vsakdo mora poslati celo vaoto naročnine brez vsakega odbitka poštnine ali prerisuje «pravnUtvu "Proevete*. V tej kampanji ni dovoljena nobena provizija. Kdor si vssme . provizijo, no dobi nagrade. Za ono polletno naročnino m dnevnik je pošiljatelj dslsiss knjige "Jimmte Higgftns," ki je vredna $1.00. Za eno celoletno naročnine je pošiljatelj deležen "Slovensko-aagleške slovnice." vrodne $2.00, aH pa dragih knjig Is snlofe Književne Matice v vrednosti $2.00. ________ Za dve celoletni naročnini dobi pošiljatelj knjigo "Ameriški Slovenci." vredno $540, sli ps dragih knjig is zaloge Književno Matice v atl $5.00. Bratje In aestre S. N. P. J„ kakor todi dragi rajnki ta rojakinje, ki Is niste naročeni na dnevnik "Prosveto," sedaj se vnm nudi da ai sa ssajhno vsot ko nabavita dober Hot in poleg toga doMto is dekro knjigo ZASTONJ t Pašvrtte ae a nnročbo! Pošljite naročnino svete* sn ono leto jo $5.00, sa pol lota $2J0. $6J0, sn Evrepo pa $M0.) Člani & N. P. 5. _____ _____ aH $1— sa psi Ista, ker asni plačajo pri assnmsntn $1.20 ns Isto ss tednik. Vaa pisma in denar pošljite na analov: Prosveta, 2657 So. Lawndalo Ave„ Chicago, DL POŠLJEMO ZASTONJ, DA TO DOKA2EMO. naaiov Drtava Kampanja za dnevnik Vsi aktivni člani S. N; P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 10,000 naročnikov še to leto. Agitatorje, ki _bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade. Kampanja sa nove naročnike na dnevnik "Prooveto" se otvorl 15-februarja 1927 In ae zaključi 15. novembra 1927. Položite to na staro ali ravnokar nastalo kilo, veliko oN malo, in propričsll so bodete kot tisočo drugih.