DELEGATSKI ZAROMET Ekonomske stanarine — tik pred vrati Ne samo povišanje... O ekonomskih stanarinah bomo razpravljali do 10. februarja, ko traja javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o oblikova-nju in postopnem prehodu na ekonomske sta-narine na območju ljubljanskih občin (začela se je 10. januarja) takorekoč vsi. Ne le zato, ker pogojuje uveljavljanje eko-nomskih stanarin povišanje le-teh, pač pa zato, ker zadeva gospodarjenje in vzdrževanje sta-novanj in hiš slehernega stanovalca in pred-stavlja v okviru celote prizadevanj za nadalj-nji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodar-stva pomemben element. Element, ki bo izka zal ugoden rezultat le, če bomo dodobra do-mislili vse, kar zajemajo ekonomske stanarine in izkazali aktivnejšo vlogo v okviru hišne sa-moupravne. Bistveno pri vsem tem pa je, da bo po-slej, ob postopnem prehajanju na ekonomske stanarine, ki ga bomo zaključili leta 1985, prav stanovalec tisti, ki bi imel znatno več možnosti upravljati in odločati s sredstvi stanarin. Od njega samega je zato odvisno, ali bo te nove možnosti, ki mu jih zagotav-ljajo ekonomske stanarine, uspešno izrabil in doprinesel k skrbnejšemu in bolj racio-nalnemu varovanju oziroma vzdrževanju sta-novanjskega fonda v Ijubljani. Ne samo povišanje Marsikdo se bo namrdnil ob predlaganem 24,4-odstotnem povišanju stanarin. Tokrat povsem neupravičeno, saj vsi izračuni potreb investicijskega in tekočega vzdrževanja kot tudi amortizacije kažejo, da sedanja sred-stva za to ne zadoščajo. Še zdaleč ne. To je postalo več kot očitno ob pregledu vsakolet-nih planov vzdrževanja stanovanj in hiš, ki so jih sestavili in predlagali hišni sveti in zbori stanovalcev in ki so izkazovali dvakrat-ne, trikratne in večje potrebe od realnih ozi-roma nekajkrat večje od sredstev, zbranih v ta namen. Prvo povišanje seveda ne bo prineslo ta-kojšnjega učinka. Opredelili smo se namreč za postopen prehod na ekonomske stanari-ne, ki obeta v letoSTfjem letu za "24,4 odstot-ka višje stanarine, do konca 1985. leta pa sta-narine, ki bodo znašale 3,24 odstotka od re-valorizirane vrednosti stanovanja. To pa po-meni, da bomo ob pripravi srednjeročnega plana stanovanjskega gospodarstva in v skla-du z ostalimi družbenimi plani začrtali tudi povišanje stanarin v obdobju od 1981 do 1985 oziroma le-to točneje opredelili v vsa-koletnih smernicah planov. Pri čemer ni nuj-no, da bo povišanje vsako leto prav za 24,4 odstotka, pač pa je možno variiranje te šte-vilke. Prav tako pa naj bi ob pripravi sred-njeročnih planov dorekli notranjo delitev stanarine, ki terja v primerjavi s sedanjo spremembe. •. _ , ^. ... Uspešnejše vzdrževalne sluzbe Vsekakor pa si bomo morali ob uveljav-ljanju ekonomskih stanarin prizadevati še za delovanje uspešnejših in odgovornejših izva-jalcev vseh vzdrževalnih del, saj bo tudi qd tega odvisen končni učinek uveljavljanja ekonomskih stanarin. Več sredstev, ki jih bomo namenjali za stanarine, terja tudi več odgovornosti, tako na strani stanovalcev, ki bodo z njimi gospodarili, kot na strani izva-jalcev vseh potrebnih del in vseh tistih, na katere »odpade« delček stanarine. Na to ne smemo pozabiti, še toliko bolj, ker vse kaže, da se pomembnosti reorganizacije oziroma ustreznejše organizacije in dopolnitve vzdr-ževalnih služb in servisov še nismo povsem ovedli, pa najsi bo v Ljubljani ali številnih drugih mestih Slovenije. Na tem področju smo namreč naredili še premalo, zato bo tre-ba pohiteti. Zavarovanje življenjske ravni - Bojazen, ki se kaže nekaterim stanoval-cem ob povišanju stanarin, češ da le-te ni-kakor ne bodo zmogli, ni upravičena. Je pa prisotna nemara le zato, ker mnogi še ne vedo, da nosi osnutek samoupravnega spora-zuma, o katerem teče beseda, v sebi tudi ja-sno določene ukrepe za zavarovanje življenj-skega standarda stanovalcev z nizkimi do-hodki, potemtakem vseh, ki povišanja stana-rin ne bodo zmogli. Tabele kažejo, kolikšen je znosen izdatek za stanarino glede na oseb-ne dohodke in število članov družine. Tu so še določene zahteve, ki opredeljujejo, kdo ima možnost in pravico do delne nadomestit-ve stanarine in kdo ne. Najvišja nadomesti-tev stanarine znaša, ne glede na osebni do-hodek, 80 odstotkov stanarine, kolikšna pa bo, bo pač treba izračunavati od primera do primera. Vse to pomeni, da bo lahko vsak-do, ki bo to izkazal na osnovi tabele in za-dostil drugim pogojem, zapisanim tako v sa-moupravnem sporazumu kot v veljavnetn odloku o delni nadomestitvi stanarin (ki je veljal že zdaj, a so ga stanovalci skorajda prezrli, nemara tudi zaradi nizkih stanarin), zaprosil za delno nadomestitev stanarine. Pri določanju le-te pa naj bi oziroma bo sodelo-vala tudi skupnost za socialno varstvo. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti, ko raz-pravljamo o ekonomski stanarini. Na to, da gre za nadaljnje uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovaaj-skem gospodarstvu, ki smo jih začrtali tako v stališčih, sklepih in priporočilih Skupščine SR Slovenije o le-tem in drugih dokumentih in ki postavljajo v ospredje: da so temeljni nosilci vseh odločitev v stanovanjskem go-spodarstvu delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in delovni ljudje in občani v krajevnih skupno-stih. . Marinka Dornik