Leto LXX* O. 71 LfttMt rak s. aprila W7 Cena Din umaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inaerau do dO peut vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50 od 100 do 300 vrat a Din S. ved ji inaerati petit vrata Din 4.— Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ali ca atev. &. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Stroaamayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon št 26 - CELJE, cel jako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10] Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351 r. Beneš v Beogradu: Manifestacija zvestobe med Jugoslavijo in ČSR Bivanje prezidenta bratske češkoslovaške republike v jugoslovenski prestolnici se je pretvorilo v neizbrisno manifestacijo neomajne zvestobe in solidarnosti v okviru Male antante — Pomembne izjave na sinoćnji večerji — Visoka češkoslovaška odlikovanja BfOfjrnd, 6. aprila, r. Po včerajšnjem triumfalnem sprejemu prezidenta češkoslovaško republike dr. Edvarda Benesa se je vršila ob 11.30 dopoldne svečana parada beograjske garnizije. Nastopile so vse edi-mce ter so s svojim strumnim nastopom izzvale splošno divljenje in občudovanje jugoslc.vn.ske vojske, ki ne uživa zaman glas najboljše armade v Evropi. Visoki gostje, ki so prisostvovali tej reviji čet, pa tudi tuji vojaskj strokovnjaki so se izražali kar najpovoljnejše in niso štedili a priznanjem. Po defileju se je prezident dr. Beneš s svojim spremstvom vrnil v dvor. ob 13. pa se je odpeljal na. Dedinje, kjer sta mu v Belem dvoru knez namestnik Pavle in kneginja Olga priredila svečano kosilo. Poleg prezidenta dr. Beneša in njegove soprege so se kosila udeležili predsednik vlade dr. Stojadinovic, notranji minister dr. Korošec, prometni minister dr. Spaho. češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, kancelar dr. šamal. šef protokola dr. ferimpl, general Blaha, češkoslovaški po- Knez namestnik Pavle: I slanik dr. Girsa. jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Prctič dvorne dame ter še nekateri drugi dvorni odličniki. Z Dedinja se je prezident dr. Beneš vrnil v Stari dvor, kjer je ob 16- sprejel v avdienci predsednika vlade dr. Stojadino viča, za njim pa češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofto. Ob 17. je Nj. Vel. kraljica Marija priredila na dvoru na Dedinju čajanko na čast dr. Benešu in njegovi soprogi. Čajanke sta se udeležila tudi Kraljeva namestnika dr. Stamcovič in Perovič. Zvečer je bila na dvoru velika gala soa-reja, pri kateri je sodelovala godba kraljeve garde, od 22. pa je bil prirejen koncert beograjske Filharmonije. Po koncertu je imel dr. Beneš cercle. Na slavnostni večerji, ki sta jo na čast visokemu gostu in njegovemu spremstvu priredila sinoči v Belem dvoru Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, sta knez-namestnik Pavle in prezident dr. Beneš izmenjala pomembni zdravici. Poroštvo iskrenega Kmalu potem ko se je pričela večerja, se te dvignil knez namestnik Pavle in izrekel naslednjo kratko zdravico: Vaša ekscelenca! Zelo sem srečen, da se mi je ponudila izredna priložnost, da v prestolnici kraljevine Jugoslavije pozdravim s kar najprisrčnejšo dobrodošli- co dragega gosta in svojega o>ehnega prijatelja, predsednika češkoslovaške republike. Ta visoki obisk nas je navdal z globoko radostjo, ker vidimo v njem poroštvo iskrenega prijateljstva in bratstva, ki sta že od nekdaj vezali Češkoslovaško in Jugoslavijo. Naši dve državi sta prežeti z istimi ideali miru in prijateljskega sodelovanja z vsemi narodi, zato je popolnoma naravno, da se je njuno delovanje za dosego teh plemenitih ciljev doslej plodovito dopolnjevalo. Združeni s prijateljsko in zavezniško kraljevino Romunijo, sta se naši državi zmerom iskreno zavzemali za utrditev mira v povojni Evropi. Od svoje ustanovitve pa do danes se je Mala antanta v vsrh resnih trenutkih zmerom pokazala odločno in neomajno pri uresničevanju svojih velikih ciljev. To tesno sodelovanje se bo nadaljevalo rudi v bodočnosti, ker ne temelji samo na posebnih koristih držav članic Male antante, temveč rudi na skupnem mednarodnem Interesu. Globoko prepričan, da se tudi vaša ekscelenca bori za iste plemenite ideje, ki edine morejo dati našima narodoma poroštvo za boljšo bodočnost, dvignem to čašo na čast in zdravje vaše ekscelence in spoštovane gospe Beneševe, z najlepšimi željami za srečno bodočnost bratskejra in prijateljskega češkoslovaškega naroda In i za napredek zavezniške češkoslovaške republike. Prezident dr. Beneš: To so sadovi nesmrtnega dela HMaoaflaaaMaHavHaHnHHHHBeMHB velikega kralja Uedinitelja Orkester je intoniraj češkoslovaško hkn* no. Nato t^e je dvignil prezident republike dr Beneš Rekel je med drugim. Vade Visočanstvo! Prišel sem v Beograd s čustvi resničnega zadovoljstva in radosti na prvi uradni obisk kot češkoslovaški državni poglavar. Sprejem, Id so ml ga Vaši Visočanstvi in kraljevsko na-mestništvo priredila meni in moji ženL in čustva prijateljstva in bratstva, ki nama jih je pokazal jugoslovanski narod, so naju {rlohoko ganila. Ko prihajam k vam na ta obisk, izpolnjujem predvsem prijetno dolžnost: že dolgo let je moj globoko spoštovani veliki prednik, predsednik Osvoboditelj Tomaž Masarvk želel iti na to pot, da bi vrnil Nj. Vel. kralju Aleksandru obisk v Pragi in da bi dokazal svojo dobro znano zvestobo vaši osvobojeni domovini In izkazal priznanje delu in velikemu prizadevanju ter tako pomembnim odlikam jugoslovanskega naroda. Danes storim to namesto njega jaz. V 18 letih sem mnogo potoval po vaši domovini, po^enši s potovanjem leta 1920, ki je rodilo našo prvo pogodbo o prijateljstvu in zvezi ter je postavilo temelje skupnosti treh držav Male antante. Na I teh potovanjih, polnih zgodovinskih spominov, sem sodeloval pri razgovorih, važnih za naše države in sem z vašimi ministri in vašimi vladami pomagal sestaviti sklepe, ki so v znatni meri pripomogli k ohranitvi miru in sodelovanja med evropskimi tem in tudi sam ponovim: To sodelovanje bo prav takšno tudi v bodočnosti in se bo še bolj okrepilo. Veliki rezultati te prijateljske In bratske vzajemne politike bodo mogli Šele poznejši rodovi preceniti po njihovi dejanski vrednosti. Vsako leto sem na teh svojih potovanjih s strastnim občudovanjem spremljal napredek in razvoj vaše lepe domovine in vašega čudovitega naroda. Toda ko sem gledal nihanje naprej in nazaj, ki se je neizogibno dogajalo drugo za drugim v razvoju povojne Evrope, nisem nikoli izgubil izpred oči stalnega napredka vaše države, nikoli nisem očutil niti najmanjšega dvoma ne najmanjšega omahovanja v svojem prepričanju o uspehu vaše era naloga in vaše države. Zato se, Vaše Visočanstvo. morem popolnoma pridružiti tistemu, kar ste malo prej rekli. Ideje, Id ste jih razvijali, so bile že 18 let vzajemna vodilna misel naših treh držav. To bodo tudi nadalje ostale v bodočnosti, o tem sem prepričan. Jugoslavija. Rumunija in Češkoslovaška niso nikoli delale česa drugega kakor samo to, da bi svoj lastni Interes mogle istovetiti s splošnim interesom Evrope. Najnovejši sklepi stalnega sveta Male antante. ki je šele te dni zasedal v Beogradu, tudi to not to dokazujejo. TI sklepi delajo vsak naš komentar odveč in prav tako rudi potrebo, da bi vnovič poudarili popolno soglasje politike naših držav in naših vzajemnih ciljev. Ko delam nekakšno bilanco vzajemne politike naših dveh držav v zadnjih I* letih, se moram spomniti zlasti nešteti*: ,*odvi-gov vašega velikega kralja Aleksandra. Mnogo mi je do tega, da mu izkažem iskreno in vdano spoštovanje za sodelovanje in prijateljstvo, ki me je z njim zmerom počastil, in spoštovanje vse naš<» domovine, Id ga bo zmerom ohranila v vdanem in ga-njenja polnem spominu. O Češkoslovaški moram dodati, da bo z vsemi svojimi silami nadaljevala politiko miru in meti na rodnega sodelovanja tudi v letih, ki prihajajo, v duhu Društva narodov ir tistih tradicij, kj ste jih tako jasno poudarili. Ostala bo zvesta vam in Rumii-niji. zvesta vsem svojim prijateljem, in bo poskušala, da razvije svoje sodelovanje z vsemi svojimi sosedi. V tem duhu se vam. Vaše Visočanstvo. še enkrat zahvaljujem iz globine svoje duše za prijateljski sprejem, prirejen moji Ženi in meni. Dovoljujem si dvigniti čašo na zdravje Nj. Vel. kralja Petra IT., na zdravje Nj. Vel. kraljice Marije, na zdravje Nj. Vin. kneginje Olge in Vašega Visočanstva, na zdravje članov namestništva in za blaginjo in čim srečnejšo in plodovitejšo bodočnost velike Jugoslavije, prijateljice in zaveznice. Ob zakliučku prezjdentoveaa govora je orkester ;ntoniral jucro^lovensko himno. Po kra-tkem presledku se je priče! koncert Dr. Beneš na Oplencu Beograd t 6. aprila, p. Danes dopoldne so se Nj. V. kraljica Marija, dr. Beneš s soprogo, kraljevi namestniki knez Pavle, dr. Stanković in dr Perovič s svojim spremstvom s posebnim vlakom odpeljali v Mla denovac in od tam z avtomobili na Ople-nac. kjer se je dr. Beneš poklonil na grobu kra'ja Uedinitelja. Opoldne je kraljeva rodbina priredila svojemu gostu kosilo na kraljevem posestu na Oplencu. Popoldne se vrnejo v Beograd, nakar bo dr Beneš položil venec na grob Neznanega junaka na Avali. Zvečer priredi dr. Beneš na češkoslovaškem poslaništvu gala-večerjo. ki se je bodo udeležili Nj. V. kraljica Marija, kraljevi namestniki kne/ Pavle. dr. Stanković in dr Perovič, kneginia Olga. člani vlade in diplomatskega zbora. Po večerji bo velik sprejem. Jutri donoldne si bo dr. Bene> ogledal zanimivosti Beograda. Sel bo na Ka'e-me>g dan. obiskal muzej kneza Pavla in razgle-dal nekatere druge beograjske znamenitosti. Vračal se bo preko Maribora Jutri popoldne ob 4. se bo dr. Beneš s svojim spremstvom odpeljal iz Beograda. Tudi za odhod se pripravljajo velike svečanosti, ki naj še enkrat potrdijo neomajno bratstvo in zavezništvo. Posebni vlak bo vo-zil »>reko Zagreba in Maribora, kamor bo prispel v četrtek zjutraj. črsl. odlikovanja članov kraljevskega doma Beograd, aprila. AA. Nj. kr. Vis. knez iiajnestnik je priredii danes ob 13. v Ber iem dvoru slavnostno kosilo na čast pre-zidentu dr Edvardu Benešu in njegovi gospe. Pred kosilom je dr. Beneš izročil Ni. VeJ. kraljici Mariji in N4. ki. Vi6 kneginji 1 >Uri lento belee-a leva. knez najnesuiik !• oa izročil ge. Bene»ševi lento sv. Save. Ob petih populilue sfci predtednjk dr. Be ueš in njegova gospa posetila Nj. VeL kralj ico Mariio in kralj« Petra II na dvoru na Dediniu. Kraljica >e pridržala svoja gosta na čajanki. Na čaju 6ta bila tudi knez na mestnik in kneginra Olga. Pri tej j>r;loino sti je predsednik dr Beneš izročil Nj. Ve4. kralju Petru II. najvišje češkoslovaško od likovanje ovratnice reda Belega leva. ki k) dobijo le državni potrlavarii. Ob šestih ^poldne je predsednik obiskal kraljeva nametnika dr. Kadenka Staai kovica in dr. Iva Pero viča. Pri tej prilik je izročil kraijevskima. namestnikom,! lente beleča, leva Odmev v inozemstvu Vsi mednarodni diplomatski in politični krogi pripisujejo beograjskemu obisku političen Teb 18 let so nase države neomajno stopale ramo ob rami, v svesti si svoje skupne usode. V vsej naši politični akciji je vsakdo od nas, ko je delal za svojo lastno domovino, zmerom gledal, da bo obenem delal tudi za domovino svojega tovariša. Popolnoma se strinjam z vami v Pariz, 6. aprila, z- Redko kateri državniški obisk v povojni dobi je zbujal v mednarodnih poliričnih in diplomatskih krogih tako veliko in vsestransko pozornost, kakor obisk prezidenta ČSR dr. Beneša v prestolnici Jugoslavije. Ves svetovni tisk spremlja beograjski obisk z največjo pozornostjo in mu pripisuje velik političen pomen. V tem ne vidijo samo manifestacijo starega preizkušenega prijateljstva in zavezništva med Jugoslavijo in Češkoslovaško, marveč pri-četek nove akcije, ki na) še bolj učvrsti mir in okrepi mednarodno varnost ter utre pot splošnemu mednarodnemu sodelovanju. V pariških diplomatskih krogih opozarjajo na to, da je dr. Beneš eden izmed ustanoviteljev Male antante in najodlidnejši evropski državnik, ki ima velike izkušnje in ki tako modro vodi krmilo svoje države. V francoskih vladnih krogih v zvezi s tem podcrtavaj o odlične odnošaje med Češkoslovaško in Jugoslavijo ter izjavljajo, da imajo popolno zaupanje v politiko obeh držav glede vseh vprašanj, ki se tičejo miru. okrepitve varnosti in izboljšanja mednarodnih odnošajev. London, 6. aprila, r. V angleških vladnih in političnih krogih spremljajo obisk dr. Benesa v Beogradu z velikim zadovoljstvom, ker vidijo v tem le okrepitev mirovne politike in ojačenje mednarodnih odnošajev. Listi podčrtavajo. da je dr. Beneš najsposobnejši državnik Srednje Evrope ter da stremi njegova politika izključno po ohranitvi in učvrstitvi miru. V Beogradu ima dr. Beneš zvestega zaveznika in v ose- bi Nj. Vls. kneza namestnika Pavla enako sposobnega sotrudnika. Berlin, 0. aprila, r. Nemški tisk pazljivo spremlja obisk dr. Beneša v Beogradu in vidi v tem važen poHtičen dogodek, ki ne bo ostal brez odmeva v razvoju prilik v Srednji Evropi. Po izboljšanju odnošajev med Jugoslavijo in Italijo mislijo, da bo sedaj prišlo do tesnejšega sodelovanja med Malo antanto in državami rimskega sporazuma ter da služi beograjski obisk dr. Beneša v prvi vrsti temu cilju. Rim, 6. aprila, r. Ves italijanski tisk objavlja obširna poročila o navdušenem sprejemu dr. Beneša v Beogradu in misli, da bo pri tej priliki prišlo do važnih političnih razgovorov, ki bodo velikega pomena za nadaljnji razvoj odnošajev med rimskim blokom in Malo antanto. Jugoslavija na sladkorni konferenci Beograd, 6. aprila. AA. V nekem beograjskem listu je izšlo poročilo, da Jugoslavija ne bo zastopana na mednarodni sladkorni konferenci, ki se vrši te dni v Londonu. Ker to poročilo ni resnično, obvešča zunanje ministrstvo, da je določen kot delegat kraljeve vlade na tej konferenci odpravnik poslov kraljevega poslaništva v Londonu. \Hadimir Milanovič, kot njegov namestnik na tajnik tega poslaništva Voiin Popović. Razen tega bo po vsej priliki prideljen nasi delegaciji kot veščak edem ali več strokovnjakov naše sladkorne industrije. Blogpstunje in socialna pravičnost za vse! \7 članku »1'sakomur svoje ali blagostanje za \*se« izvaja Dimitrije Stojanovič med drugim: »Dokler bodo v dria\'i gladni, zapostavljeni, ogorčeni in poniiimi. dotlej ne bo družabnega mira in normalnega življe nja. Samo blagostanje m socialna pravic nost vlivata državljanom respekt in ljube zen napram domovini in družbi .Mi vrnemo potemtakem dopustiti, da b> imeli na eni strani *amo nezodo\*r>l ine in \inosta\-ljene. na drugi strani pa samo bogate in z vsemi dobrinami obdarovane? Ali moremo biti vzpričo takšnega dejanskega stanja zavarovani pred komunizmom, anarhizmom, fašizmom in pred raznolikimi drugimi »iz mim'> .Ve. ne! Čuvajmo vsak ti-oje. ali J a mo tudi drugim titožnost, da iivt ^'>/ ljudje dojimo blag(Ktan /V in POdafno pra\\čno*t za vse brate in /a vse ljudi! To nai nam bo geslo — socutino in dr/a\nt> m brat skolti ■—. Stališče, ki ga /av/ema Dimitn e Stofuno\'ic. je go/ stem sokolskem situ prereketamo vse naše člane in članice od zgoraj do spodaj, da bi niti eden edini nedostojni ne\redni ne prešel skozi to sito Zakaj tudi eno gnilo jabolko okuži druge . . . šele tedaj bo sokol- iz družin z 2 otrokoma in 27omemb-no kulturno nalogo, da ~ skupnimi nn^toni manifestirajo svoja topla čustva do velikega iiev-*ke'c prebogata umern:>k<> du£e. na drogi strani pa. da ostali javnosti na najbolj vfcien in učinkovit način posredujejo doti enega največjih sinov nas« zemlje. Po uspelih na^iockih v Trbovljah in Hrastniku >*> se nam predstavil-; vrli Za^veani 7 izbranoi prneramom, in *U**r najprej skupni mešani /hov okroiz 100 srU ubrano rlt:h 7 izrazito ?voftn«m in sočnim eopran-skim Koroni j»od vodstvom Molla Oskarja. 7Mem ie učitelj g. Mahkota Milan v lopo izklesanem in stil Ulično zanimivem slogu prikazal pokojnikov lik. Prijetno nas je iznenadili moški zbor >Loškog.T glasu< iz b'žojrh 1-ok. Pod voil.-s.tvom pož rt v ovalnega g. R bolničar i a nas ie teh rudatrjev pro-nrit-alo. da pesem v našem revirju krepko *iv . Z »Vasovalcem - so ee v vsakem po £rledn *ares izostavili. Sledeči oktet rudni* škh namečfrMieev iz Trbovelj ie odpel svoj te/V, praeram p*vl R l>oln;Canem ■ njemu laNtfno teeoosfrjo in ubratnostjo Glasbene dru šho Hra-tnik raepolafra s svežin ženskim materialom jti RTepfcitni besi, k>; jim je da! Hrljeetri ečtfetj s?. Oander Derseešs sngeAtrv* r.ihv'..!;i p^vof^no / *Go)ri . ki so prejeli KtofoSeti aplav?. Pa it* >Z»TJa« '* Trbo-vefl rc^na uevofca družina nam je tudi to po! pod vodstvom neumornega W IlolniČar-Tj» oo^ehno z -Rudarsko-: ponovno dokaza-la Raznme so. da ie nastop ^Trboveljskega Svona< pumami! ospeh, ki ?a je ia zbor %*> va^en pod vodstvom svoiega nountorncga f^ksria Molla. kajpak tudi uoitelia. inlimu-i=a poko:neki zbor, ume*r jpn ttk>šV! zbor. oha pr^ipevajoča, če k> zahteva naloga kot n. pr. pri >Po*rkanem ple^u<. k* ga je ta zbor bravnrožno odpel. Sklermo -Zdraviror ie pelo okroclo deveta deset neveev vseh rborov pod MolJom. ve« T^aeffno. neverietno krepko in pri tem lepo. Posebno tenorji so nadkriljevari In odnesi levi* delež uspeha. Vse točke so števimi po* «?u5aTei nagradili z zadmlenrm spla\*zom. Omeniti moramo, da se je to pot Zagorje proti vsemu pričakovanju in to kljub lepemu vremenu, H je za neka i ur pokukalo v naš revir, z nad vse kastnim Stev:]om oddolžilo spomniti pokojnika, k} jfe svoje prvo sfažbeao meoto nastopil v našem re- zdaj mora ostati doma in se pridi uati ai-rnjuU brezposemili, ker doma ni kruha za vse. Podeljevanje podpor na zalete dosti. POSLEDICA »GOSPOSKIH« ftOL Usodno je pri nas to, da pošiljajo starši svoje otroke v Šole zaradi tega« d« otrokom ne bo treba delati. Zlasti nase srednje sole so postale >gospoakec šola. Fant ali dekle, ki postita po mali aH veliki maturi šolo, jo zapustila z miaHjo, da, jima zdaj ni treba delati. Sami starši tn tztdi učitelji vzgajajo naraščaj v tem usodnem duhu, ki navaja mladmo k brezdelju. Celo absolventi strokovnih šol silijo v državne službe in ne v svoje Enako je z inženjerji itd., ki se ne primejo poštenega, Četudi ročnega dela, da M kaj več zaslužili, temveč rajši sede v državni pisarni za 1400 IMn mesečno. Absolventi fakultet menijo, da je pod njihovo častjo, da bi opravljali delo, ki ne sodi v njih stroko. Brezposelne učiteljice igrajo rajši dame. kakor da bi pomagale doma v gospodinjstvu, ter čakajo na državno službo. G. predavatelj je še z drugimi konkretnimi primeri pokazal, da zapuščajo naše šole mladi ljudje, ki jim delo smrdi, ki so v breme staršev in javnosti, ker čakajo samo na >gosposko« delo. Država naj da tako delo! NEUSTREZEN ŠOLSKI SISTEM Naš šolski sistem je tak, da se mora mladina že z 10. letom odločiti, kam bo Sla in za kateri poklic naj se pripravi. To je mnogo prezgodaj. V tej dobi bi deček bil rad ravnotako inženjer kakor oficir ali pilot ter zdravnik in deklica ravnotako učiteljica kakor filmska igralka ali baletka. Starši pri rinejo otroka do male mature in spet se jim vsili vprašanje: Kam pa sedaj? žal je sistem našega šolstva tak, da ni mogoč prehod iz ene šole na drugo; šele prehajanje iz ene vrste šole v druge, bi omogočilo mladini, da pride do svojega pravega poklica, to je do dela, za katerega je kdo res poklican. KJE JE SE KAJ PROSTORA? Važna je torej odločitev za poklic. Okrog 14. leta se pri mladini že pokažejo sposobnosti za ta ali oni poklic. Mladini naj bi pri izberi poklica pomagali še starši in učitelji. Dobri svetovalci pri izbiri poklica pa morajo biti še zdravnik duše-slovec ali psihotehnik in statistik, ki pove. v katerem poklicu je še možnost za zaposlitev. Pri nas je tako, da odpovedo starši m učitelji v tem pogledu, zdravnika le redko kdo vpraša glede teea. psiho tehnikov in usmerjevalcev v poklice, ki imajo bodočnost, pa sploh ni. V sistemu liberalnega gospodarstva tudi ni mogoče v naprej vedeti, kje bo kaj prostora za delovne moči. kakor je to mogoče v načrtnem gospodarstvu. Za kakih 7 let ni izgledov za zaposlitev učiteljev. profesorjev in zdravnikov. Bodočnost ima naraščaj v letalstvu in rudarstvu, pa tudi v živilski stroki. Za dekleta se obetajo dobre službe z razvojem naše tunstike. Posečaio naj gospodinjske šole. V Nemčiii ne dobi nobena maturitetneca spričevala, ako ni ab-soKnrala gospodinjske šole. Pravih šol ni preveč, je zaklučil g. predavatelj, le Šol. ki vzgajalo domišljavce. je preveč. Mladino je treba vzgojiti v duhu, da bo delala več in boljše kot starši in ne. da ji ne bo treba delati, ko bo imela spričevala v žepu. Razen poklicne izobrazbe naj bi bila izobrazba tudi taka. da se absolvent loti lahko vsakega dela, če je potrebno. Bolj važno kakor znanje je pa — volja. Volje na nobeni šoli pri nas sistematično ne vzgajajo, volio je pa treba začeti razviiati ori otroku že s prvim dnem. ko se rodi. Volja do dela je kapital, lu ga moli in rja ne mzj*v virju. Prihiteli so žtevilnj njegovi znanci, učenci in njegovi Čestjlci. da je bila prostorna dvorana Sokotekega Homa do kram, z galerijo vred, zasedena. Vriitm zasavtikln zborom je bilo to dejstvo gotovo najlepše zadoščenje za njih nesebične napore, mi pa jim za njih pomembno d^lo in užitek, ki so nam ga nuavi smo spremili k večnemu počitku šolskega upravitelja in posestnika g. Josipa Lapajneta Pogreb je bil l^P dokaz globoko ljubezni in spoštovanja, ki ga je uži* val pokojm ne samo med uč*e*jstvom. tem* veo tudi med ljudstvom. Takega pogreba Cerklje menda še niso videle Ko je opravila duhovščina z domačim župnikom Cer-u;vcein pogrebno molitve, je zapela mladina I Pomladi TOe se veselic m nobeno oko nj outalo suho. Potem se je razvil dolg žalni sprevod. Za križem je stopala mladina cerkljanske šole s cvetjem v rokah, da ga položi na grob fivojemu dobremu učitelju. Pred mladino so vihrala prapori Davorin leivkovr ?*>le, JS in RK. Mooni čeli gasilcev pod vodstvom načelnika g. Japlja je sloflaa ušiieijstvo. Več sto tovarišev in to. varjšic je spremilo na poti moža. ki si je pridobil za učiteljski stan mnogo zaslug. N osi k em mnogih vencev, medniimi Uditelj-*kega druMva za kranjski okraj, učiteljskega zbora domače šole, lovcev, strelske družine, prijateljev itd je sledila krsta, za njo so se p« uvrstili globoko >»ia4o«oWii svojci in dolga vrsta pogrebrev. Po službah božjih se jo jel okrog poldne pomikatj žalni sprevod na pokopališče, kjer so otroci zapeli >Gozdič je že zelen', potem ie pa spregovoril pokojniku v slovo tople besede učenec višje narodne šole Ahlin in vrgel na krsto krason šopek rdečih nagel r jvov. Ueitei'sk; pevski zbor pod vodstvom učitelja g. Lasiča je zapel pokojniku v slovo žalosttnko, potem so ^e pa poslovili ob odprtem srobo od nepoaabnetra šolnikn zs lovce g. Strcar, za prosvetno upravo šolski nadzornik g. Rnnret. zn JU U sekchskt tajnik g \fe*od Kumelj. za učiteljevo kranjskega okraja šojsk; upraviteli g. Rape. za sošolro pa g. M:kuž. Sklonit' so se pra^ pori. venef in cvetje ie zagrnilo pokomikor vo krsto in npv* večnega miru sprejela zemek* ostax*he Josipa Lepajnet*. Koncert Anite Mezetove in P* sivka i Ljubljana, 6. aprila Koncertni nastopi okinačifa umetnikov mlajše generacije so vedno boli pogosti 'ar ie tem bolj razveseljivo, ser so to — z red-kimi izjemami — edini domači reproduktivni umotnskt, ki čutijo potrebo po uveljav-ljentju in delu tudi izven okvira svoje redne zaposlitve. Gdč. Mezetova. ki je pri nas po dokončanih študijah nastopila v operi, se nam ie snoči predstavila kot koncertna pavka. G. prof. drrle ima za seboj nekaj smnjšfh uspelih nastopu \. To not je s topU s obsea-ne^sjm programom T vrsto naših koneertao-tov velfkeg* formata. Skupne nastope nmet-nikov moremo kljub temo. da običajno ne sestavijo sporeda pod enotnim vidikom, le pozdraviti; saj prinaša taka deritev dola poslušalca is izvadalou korist; s tem, da odpade vsaka monotonija sporeda, ter da je za sedai prirejanje samostojnih koncertov, v psjas— onim. še vedno zeio tvegana stvar. Gdč. Mezetova je peia pesmi jn arije skladate! ie v Sohuberta. Straussa. Pe»rgoleseja, Brahmsa, Gotovca. Milojeviča Lajovica, Mozarta, Gounoda in Rossinija. ter se izkazala kot pevka, ki stoji ▼ službi skladatelja in ki se poslužuje svojega skrbno izšolanega g4asu s toliko umetniško ekonomijo, da more biti za zgled marsikateremu lastniku velikega glasovnega materijala (e katerim bi mogel prav tako leve krotiti). Plemenitost glasu, ki dobi zlasti v erednrib legah značaj instrumenta, muzikalnost te odlične pevke, nam narekuje željo po 6koraišnfejui novem nastopu. G prof. Sfvic je podal Bacha, ?kr-jabina. Szvmanovskega in Bar t oka v izklesani, premišljeno dograenj obliki, v al o mi primernem zvoku, za kar sra usposabljata tako njegovo znanje, kakor tudi muzikalnost. Borba z nedostatki instrumenta iu slaba akustika dvorane, sta v mam i vem iz-krivjH podobo tega resneira. spodobnega Jn delavnega umetnika, ki era bomo vedno radi pozdravili na koncertnem odru. Filharmonična dvorana bi mosrla bfti bolje zasedena, zlasti mradi ugodnega datuma, morala bi pa biti polna zato. ker so irasfopilj domaČi odlični rrm^tnfki. Fr. Sturm ^^talttkoTjesenko^j Ljuoljana, 6. aprila. I>avi ob 3. je prenehalo utripati pleme, nito srce ravnatelja podružnic*,' • zavarovai_ niče >Croatias v Ljubljani g. Stanka Je^ senka. Žalostna vest bo gotovo pr esenc _ tila številne njegove prijatelje in znance, pa tudi širšo javnost, saj je bil pokojnik splošno znan Ljubljančan in povsod priljubljen zaradi svojega mirnega, odkrite., ga. značaja. Stanko Jesenko je bil rojen 15. avgusta leta 1887 v Ljubljani kot sin znanega trgovca Blaža Jesenka na Starem trgu. Po končani oanovni šoli je absolviral gimnazijo in Mahrovo trgovsko šolo, nakar je vstopil v bančno službo. V Jadranski banki je služboval od 1. 1907 do L 1917.. ko je prevzel vodstvo podružnice zavarovalnice i,Croatia«, za katere organizacijo si je pridobil mnogo zaslug. Vodil je njene posle v Sloveniji kar najbolj uspešno do avoje smrti, skoraj 20 let. Plenieniti pokojnik pa se ni ndejstvoval samo v .svoji stroki in poklicu, marveč je bil zlasti v mladosti izredno marljiv delavec tudi v narednih naprednih ter kultur, nih društvih. Zlasti mu je bilo pri srcu So kolstvo ter je bil ustanovni Član in odbornik Sokola H. Z vso vnemo je deloval tudi pri iiarodncobrambiiih organizacijah tn je bil agilen ter inicijativen član šentjakobske podružnice CAED, enako tudi šentja. kobakega naprednega in gospodarskega društva. Kot družabnik je bil izredno ljubezniv, še ga ve narave, zato je bil povsod, dobrodošel. Bil pa je izreino dobrega 3rca in se je mnogo udejstvoval na karitativ-nem polju. Sam je storil revežem mnogo dobrega in često ni vedela njegova desni, ca, kaj dela levica. Pri delitvi darov revežem, je ostajal skromen m tih m nikoli ni zali te val priznanja javnosti. Pokojni ravnatelj se je Še nedavno ve- selil razmeroma trdnega zdravja, pred meseci pa je jel hirati in pešati. Lotila se ga Je tetka notranja bol—en. pred kate. ro je iskal zdravja tudi v sanatorija. Navzlic skrbni zdravniški negi ter prisade« vanju skrbne soproge pa mu ni bilo vse pomoći in davi je iadmnil v 60. Ista starosti. Blagi pokojnik sapusca polef ostalega amodat?m globoko potrto soprogo &o. Mici, roj. Rajer, s katero je preživel 25 let v srečnem zakonu. Zeniske ostanke pokojnega ravnatelja spremimo na sadnji poti v četrtek ob 16. izpred hise .. J - au v Dal-maUnovi ulici 7, na pokopališče k Sv. Krito. Pokojniku bodi lahka zemlja, žalujoč* soprogi ter sorodstvu pa naše najis-krenejsv sosalje! Delo zahtevajo na socijalnem uradu Afi v Ljubljani rei nI več nenpocleiiih, razen tako Ljubljana, 6. aprila Dopoldne so se zbirali pred Mestnim domom in na hodnikih mestnega socijal-nega urada v množicah stavbni delavci. Stavbna sezona se je začela in zaposlenih je že precej sezonskih delavcev, oni pa, ki niso dobili dela pri zasebnih delih, so — itak preskrbljeni. Zaposlila jih je mestna občina pri neštetih javnih delih. To smo lahko že neštetokrat Čitali v ljubljanskih listih, ki črpajo podatke iz prve roke. Po teh podatkih imajo v Ljubljani vsi prej nezaposleni delavci delo, samo de-lomržneži še postopajo po mestu. Nekaj 100 teh »delomržnežev< se je dopoldne oglasilo na mestnem socijalnem uradu. Prišli so predvsem na pobudo »Domoljuba««, ki je poročal, da v Ljubljani ni več nezaposlenih in da lahko dobi delo vsak, kdor se dela ne brani. Socijalno skrb stvo mestne občine se je namreč tako vzorno izpopolnilo. Nezaposleni so mirno čakali v dolgi vrsti pred vrati socijamega urada, kakor da tr;m; ceremonijami. _ Banovinska trošarina na tovarniško obutev in obleko. S 1. aprilom so stopile v veljavo izpreimembe o uredbi o banovin-sltSb trošarinah. S tem ie uvedena nova banovinska trošarina med njim; tudi na tovarniško obleko in obutev. Finančni organi že hodi jo po trgovinah, kjer popisujejo sta-e zaloge obleke 'm obutve Seveda se pa zo* pet rado pripeti, da tu pa tem ne razliku* [ejo tovarn :sk;h od obrtnih izdelkov. Uredba |aeno govori, da so podvrženi novi trošarin] samo tovarniški Izdelki, ne jpa obrtni. Tako zvana konfekcija ni podvržona no« v taksi. Financnj minister bi moral dali podrejenim organom navodila, da bi se preprečili vsi nesporazumi. - Revizjja zakona o drra\ni troSarini. V z Izjavo finančnega ministra v Narod* ni skupščini med proračunsko razpravo, da se pripravlja v miaistrstvu revizija zakona o državna trošarini je povabila Centrala industrijskih korporacjj vse zveze lUdustrij-.. da ji s po roče čim prej svoje želje in pobude, da bo lahko predlagala, kakšna naj bo revizija zakona o državni trošarini. - V Beogradu bo prirejena prva filateli-81 čna razstava Z ustanov t-vijo Zveze fila- stičnih organizacij Jugoslavije se ie jel filatetstfčna pokret v naš] državi naglo raz-■!t:. Zda je včlanjenih v Zvezi že okrog i*t» filatelist;r!iih društev jti klubov V Beograda se pripravlja prva filatelističea razstava za vso državo ped pokroviteljstvom kraljeviča Tonrs'ava. Ra7sravil; bodo naši •lomači "m jno/. ^iibs'.i filatelisti Posestniki razstave l*udo ime'; polovično voznino. — Komna na višku zimske sezone! Velika noč je za nami. Tudi Komna jo je praznovala v znamenju snega. Sneg je pa_ osredune Borza dela v Ljubljani, — Smučarski iz*et SPD se bo vršil od 11. do 18. t. m. Zbirališče je v hotelu Rabio v Mojstrani v soboto 10. aprila t. 1. po prihodu zadnjega vlaka. Drugi dan vzpon na Stanicevo kočo, nadaljevanje na Kredarico, preko Hribarice v dolino Triglav, akih jezer, na Komno, na Vogel, da Črno prst sestop v Bohinjsko Bistrico V Mojstrani bodo na razpolago nosači ki bodo spremljali izletnike na celi turi. Vsak ude leženec mora biti vzdržen smučar ter po_ pomama obvladati plužne obrate. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 1_I. _ NeveOo&ie državne srečke prodaja menjalnica ^Reicner & Turk«. KINO IDEAL DANES! DANES! Brigitte Herney, Kari Lndvtig Diehl v prekrasnem filmu i »Zeleni domino« po motivih drame „Der Fall Claasen" Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri. — Josip Rijivet odhaja ua turneju v Nemčijo. Te dni odpotuje Josip Rijavec na turnejo v Nemčijo Pred odhodom nastopi še dvakrat v Zagrebu ta sicer v operah >Carmen« m >Uu*?e notic — Sestanek inšpektorjev dela. Na Sušaku se se.-tane jo 8. in 9. t ni. inšpektorji dela vseh banskih uprav. Sestanka =e udelež baje tud; minster socialne ; oDDt ke n narodi nega zdravja Dragica Cvet kovic. — Kol ko je v naši državi radijskih naročnikov? Po najnovejših statističnih po^a: kih je zda- 96,000 prijavile ni li rad =-kih aparatov in toliko tudi radi;skih iiaroOnL kov. Ter tori; države je razd.*!;en glede rsj dijskih naročnikov v tr. poiroČja: eno pripada zagrebški, drugo liublja-i^ki. tretje pa beograjski postaji. Zagrehskn n tjubfjasr-ska radirka postaja imata skupa i okrog 30000 naročnikov, beograjska pa okrog G0 tisoč, tako je določeno z dekre*om, ker ?e dele dohodki od radijskih naročil; kov iiied radijske postaje in državo. _ Vedno ve? tujcev v Dalmaciji. V Dalmacijo prihaja zadnie dn; vedno, več tuji cev. V nedeljo ie prispelo v Split 30 Nemj cev, včeraj pa zooet večja skupina Nemcev in skupina Amer-čanov. — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno. spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu. Beogradu, Sarajevu ,n Sfcbplja. Na višja temperatura je znašala v Skoplfu 18. v Splitu in Zla groba 17. v LjubPani 13.5. v Mar boru, Beograda in Sarajevu 13 Davi je kazal barometer v Ltubljan1 TGO.s temperatura *e znašala 4.2 — Roparski naparl. Okro^r poln*>či ie nastal oni dan predno od Zagreba. Tudi v nedeljo popoldne so zabeležili Lažji potres. V Kostajnici in Sa. Brodu so pa čutili v nedeljo popoldne precej močan potres. — Ljubavna tragedija na Braču. V vaei-cafc Robovišče in Podhumlje na Braču fte je odigrala vcera,- pretresljiva ljubavna t rage* dija. Na cesti med tema vasicama je sTe* čal v soboto popoldne 279 ©tn-; S trpe Cekak> vič iz Podhumlja 2:^letno Zorko Laki§;Č iz iste vasf in tebi nič meni nič je ustrelil v njo. • Zorka ee je zgrudila, fant jo jel pa neusmiljeno pretepatj. Končno je pobegnil in skočil v nedeljo popoldne v morje. Čeka-lovič je bdi že dolgo zaljubljen v Zorko, ki 6e je pa lani zaročila s Stjepanom Lozi če m in v kratkem sta se hotela poročiti Pesnik Vladimir Nazor, kj živj stalno v Bobovišču. je opazil v nedeljo v morju blizu obale človeško truplo, v ka-terem so spoznaj Sti-po Cekaloviča. — sivega •tr*** talrspaU. V Varaždinu | so odkrili včeraj aiočin brecsrsBe matere. Na katoliškem pokoli,iču se> našit isisvet v ruto zavito trupetee aovorei««bka Brea-srena mati je otročička najprej *aviU v ra* to, potem pa t masko srajco m alednjie i« živega zakopala. V vasi B«bulje blizu Bs» nt sinke je pa Milica Karanoviž svoje oeea-konsko dete najprei zadavUs in tvupVrfas za-«reb4a bitzu hiše. — Vlak povesil aeUvea, V Sisku mm je pripetila v nedeljo sveder tetka nesreča. Vlak je povozil železničarja Martin G lipo-to. očeta Štirih otrok Glipota ee je- bat pri-prav i jal naatopatf lOdnevm dopust in oprav« hal je še zadnje dela na progi* pa ni zil vlaka. Iz Littblfane u— Poškodbe bi tatvine v mestnik din. Večkrat se dogaja, da zasačijo mestni čuvaji v Tivoliju In drugih nasadih dečke, ki lazijo za pticam: in Jih streljajo a fračami Pred kratkim pa so nasU celo deOka. ki je streljal s ftobertom. Dalje trgajo mlajši študentje po nasadih cvetlica, da si napravljajo herbarije. Pojavljajo pa se tudi drugi uzmoviči, ki kradejo na novo zasajenih skupinah mačehe, tulpe, krokuse itd. Celo izpred Trubarjevegra spo rr.enka je nekdo odnesel vec. azalej. ki so bile posajene v gredi. Mačehe spre-ti izginjajo, zlasti cvetice izrednih vrst. Zato mestno poglavarstvo opozarja in prosi meAčane. na i oazi jo na take uzmoviče in vsakogar, ki ga vidijo, da odnaša cvetje iz nasadov, ali praganja ptice, takoj prijavijo čuvaju aii stražniku. Vsak, k: bo aasačen pri uničevanju mestnih napadov, bo s rogo kaznovan. Saj so nasadi in ptice ki razveseijujeio nase cko in uho, skupna last vseh zato naj vsakdo po svojih močeh pazi in čuva, da se prepreči van dalsk' pustošenje lepih mestnih nasadov. —lj Odprti snieutrsfci vosoov! ua — higiena. Mestna občina je nabavila pred leti kakih ali 7 novih zaprtih smetarskih vozov, ki se uporabljajo po glavnih inttt-nih ulicah, dočim se ipora/jliajo v r.eka-terih pred m t stjih. na periferiji in v priključenih občinah še ve-ino najeti odprti vozovi. To pa seveda zato. ker je zaprtih — premalo' Ob suhih, prašnih in vetrovnih dneh pa m znaša veter pri pobiranju cele oblake smeti po uHcah tako, da mora jo ljudje zapirati okna. Da nasprotuje to vsem poimom o his-i^ni. ie ia.«?no. zato so prebivalci teli mestnih delov, kot davkoplačevalci. ^;prvvič*ni zabt-?vati nd\ da^te no' nn*- dhtarjsv, ker nis^m še cel dan nič Jedel«, pri tem ti pa žeanju smr^ii da se mu k?r iz i^st ka'li. ć*e mu teJ ^ par V Gradašod je utonil Ljubljana. 6l aprila V noči na poaedsi|ek okre^ 1 46 *ta se ob obrežja narasle G:a iascice vračala do naov aBlstni soboslikar Emil St*plov>ek. stanujoč v GerbČev! ulici ter ajetfov prijatelj 3^1 e hi i Ivan Crnae. 'zdelovalec insiranen-tov stanujoč na Gkncah Seka, sto m^rov od Kolesi je. sta naenkrat zagledala na po* ti neznanca na tleh Tako< sta ga prHfeb dregati. cel nai vstane, da b se v m' »o H ne prehladrl Toda na rove ga mChi gla opraviti. Hrup je zdramil ^ spanja tu-di stanovalce bjižnii-h hiS. Slednji? e neznanec I pomoč o StipJovJka vendarle vstal m jal vpiti ne-kai nerazločnega, iobro pa so se sl:iale besede: Oven, Oven ... V trenutku, ko ee je neznanec spravil pokonci, se je Že tudi pr'čel ^TaČ'H. S'efcel ?e nai-proj suknjo, potem -suknjič in končno 5e **rajco. Pri tem je opofpkal naza*, naenkrat pa je wtrknil po obrežju narasle Orn,-da^črre i.p ?t2'n;T v valovih., drrž**«5 <*ra:eo v roki St:r»loviSek rn Crna? sta zavmla. hI« pa je fe nrepor.no. kr»;t deroča voda ;e bi\ 1« ?p zasrntta ^voV> rr*ev. Stiplov^ek in ^ma^ o-fhiVla na stražnico, kamor Ma odasla tud ne^nar^evo obleko. %t dokumertoA*. kr so ith na?l: v listnici •> bilo razv:dno. se z«LuVi v celjski bolnici. —c Mi>Lnaj; mu y razii^ s»axil dlan. Ko je 161etn: .501 posedtaice Mrko Poieski iz Gornjega Brezna pri Humu tb Sotl; streljal v nedeljo z ir.ož/iarje.ru. je možnaT pre hitro akapIodiraJL Naboj je zadel pore--ke_ ga v desilo roko ia mu raz:n šaril dlan. POĐesreoenec sr zdravi v celjska boluiut. —C Ne*»r4X'a v rudniku. V lud^iku v Li-boji>h 3e je pjiitsreeii 2Tleuru rudar Franc K^sec od Sv. Magdalene pri Št Pavlu pri Pičt-c-lciu. Ko je sp:i*čal jamski voaiček z vrvjo v jrjnio. ga udatila vrv s tako si_ io, da mu je zl m:la desno nogo Kosca SS p:'^To!jali v celjsko bolnico. —c V celjski b*Jbii«i je ujnrla v i»boto 571 em a voova po dim:iika:skem tnoj^uru Ldu&aila Ktanpeva iz Konjic. Na G robi j i pri ^t. Pavlu pri Prebolru je umrl v ne-fEk vrže proč fie o-, z o^^noš. ti pa I deljo 771etn: posestnik in gostiln čar Mar_ tin Kspus, v ponevleljek je umrla v Vojni- sledi . . . Zdai na pospeši korake, da prideš — na varno! —Ij Parkf, svarilne r^'le in — koles rj:. LjlAijuinikj predmestja nimajo mnoeo parkov pa v teh ni pasant varen, da gr« kolesarji ki dirja'o križem po njih po+ih ne poriro in ne poškodujejo. Če sra primes aii BSJlami te enos^.-n-no na!wul; »Sa.j na nik er n«ai>ite m sne table dn je kolesarjenje skozi parke prepovedano! Poe*r te^ra pa tudi stražnika m' v b-Tžjni. k;ite*reuiu b>^ kolesaril i'ZTOčil. Tu naj m ^ris*rnr napravi reme-duro in da pr:t1vU»i svarilne table, kakor so po druff h mestih! —lj Namesto venca na grob pokojnega dobrega prijatelja dr. Petr* Defranceachi-ja je daroval predse d. viš, dež. sodišča v p g .dr. Anton Rogina Dcužbi sv. Cirila in Metoda 200 Din. —lj 6. znanstveno predavanje Prirodo-slovnoga društva v Ljubljani. y petek 9. t. m. bo predaval v mineraloški predavalnici na univerzi g. docent dr. Reja Oskar >Gibanje in razpr os tranj en ost toče v drav. ski baiicvmi«. Pričetek predavanja ob IS. uri; dostop vsakomur prost. —k Vodstva na razstavi urbanizma in arhitekture v Jak. paiviljonu so vsak dan ob pol sedmih, 3 Čimej se nudi vsakomur pri-Ifka seznaniti se s stoemi;enji in problemi sodobnega alitkainstva. • —lj G. Dre novec L.. 61aa Narodnega gie-daližča prosi av-i v drugi polov jed tejra meseca 251etni juKIej svojega, oderskeea dela. —lj Ga. Zlata Gjungjenac in g. Aleksander Kolači« pojeta z g. prof. fiivtoem pri klavirju pesmi dr. Danila Svare, g. prof. Lipovšek igra njegovo klavirsko so. nato, Ljubljanski kvartet pa njegov kvartet za godala na koncertu, ki bo v ponedeljek 12. t. ra. ob 20. v veliki fimarmonič. ni ervorani. Vstopnice v Matični knjigarni. km kim očeta, 44letnega uradnika Strojnih tovarn in livarn Johi pa Ovna, stanujoč t*; a v hlla dežni ul.ei 14. Moč je odšel v nedeljo popoldne z doma v KOt>ttkH> v Tmavem. kjer ^ 1« zvečer iskala iena Jelka, hoteč ga spravit; douu>v. Mož pa se >i je uprL »e zunai z qjo ti u Jo sporekel, nato pa odkoiovratj] v noč. Kesa ie odi .t ;o*uo\. Oven pa »e je pojavil kmalu po 22 v gostilni Kolez ja. kjer je izp 1 več;« količino zganja Iz gostilne je odšel ptece, pred poJ;cijsko uro :n ouiamljen od zavžjte pi.ac'e ohleial v Meuciiigerjev ulet. Tam sta ga naSia domov e»e vrača loČa Stiplovsek in Crnač, k, jima je pred no, •H>m zdnsnU v naraslo Gradasčico. kjer je Uftomil. Poke: j a je včeraj in danes za.* lis« Is. veC prič in so nekatere izjavile, da je pri Sto ponoči v irencingerjevi ul:ci do precej ne. milega ravnanja z Ovnom. Id je bil tudđ sam precej nasilen. Uscdno je postalo zanj. da ga je zanašalo nazaj in je tako nenadno zdrsnil po strmem, bregu v valove. Truplo je voda zanesla dalje v Ljubljanico in ga bo mogoče naj t j sele ko bo veda upadla. Ne^rečrai Josip Oven zapušča, p leg soprosre Jelke troje otrok in sic*r loletno Jelko, loletno Marijo ter Cletnega Jos pa. ku posretnica Marija Vrečkova. v Zagra. du pri Celju pa 4-1 letna delavčeva žena Viktorija Axabi.useva. Iz Maribora — Gledališče. Oreva bo repriza Shawo-ve drame »Sveta Ivana* za red A V če_ trtek pc^neve Rasbergc r je vo opereto >Rde-či nageljni«. Red B. Prihodnja dramska premiera bo komedija češkega pisatelja Viljena Wetnerja >Na lederu ploščic. Delo je zajeto prav iz sodobnosti ter zaradi mnogih perečih vprašanj, ki zadevajo čas, v katerem živimo, povsod doseza izredno velike uspehe. Tako je prav ta komedija dosegla največji uspeh v praških gledališčih, v Jugoslaviji pa je zlasti v Ljublja. nd največ igrano delo letošnje sezone. Režira glavni režiser J. Kovic, sodelujejo pa Zakrajskova, Starčeva, Raabergerjeva, Sa vinova, Kraljeva, P. Kovic, Nakrst, Go-rmšek, Grom, Blai in Košuta. _ Mariborski tujski promet. Marca je bilo prijavljenih pri tukajšnji policiji 2397 tujev, od teh 688 inozemcev. Največ je obiskalo Maribor Avstrijcev (303), sledi, jo Nemci (128), BcVgari (85) in Čehi (70). Zanimivo je, da je pretekli mesec dopo-tovalo v Maribor precej Bolgarov. _ Uspešno delo ZKD v Mariboru. V nedeljo se je vršil v Narodnem domu oboni 1 Zbor ene najvažnejših narodmoobrambnlh 1 organizacij, Zveze kulturnih društev v Ma ; rfboru. Zborovanje, ki je nad vse lepo uspelo, je vodil predsednik g. Janko Pire, ki je podal izorpoo poročilo o delovanju ZKD. Njeno poslanstvo na meji je iz na_ rodnih in kulturnih ozirov nadvse pomemo no, saj združuje nič manj kot 536 raznih rjarodiioobrambnin ia kulturnih organ:za» cij. Najuspešnejše proparan e s katerim; je dobro preskrbljena, ^>aj ima Zwz-t h»2 knjižiuc. k: imajo 6o28 knjig. KO vc-laiijcnih društev pa trna svoje knjižnice s T0.00O knjigarni. V Zvez; včlanjena društva štejejo >kipno uo.OOu čkmov ki tvorijo močno front za obr;uTi bo kulture in meja, Pr: volitvan je bil ponovno izvoljen g. Jank^ Pire za pradjiiiilL nika. — I boj pri žganj* kuhi. V sobote zve. čer so se pija^. fantje v Jurjevskean ^hi 9 Slov. goricah pri žganjekum sprli. Neki hlapec je z debelim koiosu ucLtril 231ei. polj skega delavca Fraaca Flaf¥lknrVi s tako silo po glavi, da mu je stri lc tanjo. Po*»ko-dovacaca. 30 piepeljaU v tukiji*njo boiji.co> kjer je v neljo z^tuul. Ora#nđd so uibi_ lalca že piijeli. — SLuka se je obesila. V Murkov. ulici st. 5. se je včeraj obesila 62k- na za-seb-niea Magdalena žerjavic. Vzrok i*am mo_ a ni znan. — Ualmatinsko vino mešano h *piritocn ? Na mariborske, t kolodvoru so c biosti zaplenile dva vagona dalmatinskega vina, ker je podan sum, da je mešano 3 Spi ij _ tona. Preiskava bo dognala, če je suni upravičen. V tem slučaju je na mestu zelo občutna kazen. — Uspelo gostovanje Mihajla M;ixkavf. ća. Preteklo soboto je gostoval v tukajšnjem gledališču oilićni interpret Nusiće. vin likov Mihajlo Marković Zagrtba. Nastopil je kot života Cvijovič v Nusičev. satiri >Dr« in popolnoma prepričevalno prikazal nadutega mogotca iz beo^rrajsk* parvenije. Obcmatvo, ki je d-cela zasedla gledališče, se je odlično zabavalo. Zanimivo je, da se Marko vicev Života v ne kate _ rih bistvenih potezali dobro sklada s Go-rinškovim kftim liketn Ljubosumen mesar Ljubljana, o aprtli V gostilni >Presemov hram< v Rožni udi ci je prišlo sraočj do razburijivega nastopa 381e4nega mesarja Franceta Sušteršjča iz HTućice. Mož, ki je svoj čas že odeedol T let robije zaradi vlomov in ropov, se je u ljubil v 221 etno natakarico Nežiko Dergan-čevo it Semiča. 2e pred dnevi je streljal na goste, ki so odhajali iz omenjene gostilne, snoč, pa je nameril samokres na Der« gančevo, ki rs je odklanjala. Zadal 10 js v desno nogo .-id kolenom in V prestreiti žilo odvodnico Dekleta so prepeljaAi v hot ni00. Sušier&iea pa so arotirali. Iz škcfje Loke — Iz pokreta prijateljev škofjeloškega museja. Uspele razstave zgodovinsko umet nifikega značaja preteklih let v skorji Loki so dale pobudo za ustanoviu-v muzeja. Sestanek je bil predviden za veVko rrč, spričo obolelosti po^edaecmtka pripravljajne. ga odlbora g. dr. Pavla Blazmka pa je nameravana skupščina izostala ter je preložena. ZAPUŠČINA —AH je kaj zapustil T — Da, dober vtis. 1LsK^rar^r^^ MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Dna 1.—, davek posebej Za pismene odgovore glede maMh oglasov je treba priložiti *namko. — Popustov za male oglase ne priznamo. aaLaHgBHOLBaaaca a* - - ZA REKLAMO >Z^»onČeki' terpentin samo 3 Din na stojnici na Vodnikovem trgu (na koncu čevliar, skih stojnic). 99b Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din »OVOST1 epe vzorce za Pumparee. sport se obleka, oudi ceneno Presker Sv. Petra cesta 14- % L PRODA VITAMIN STR 6 kom škat. 6 50 Din, Oskar Cer ne, Sv. Petra c 38 14. h PRODAM 15 metrov vrtne Kemije po 10 Din kub. meter, istotam topa opremljena soba za dve osebi. Tvrševa 7L 996 SLUŽBE Beseda 90 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din 2EHSKI MODEL močne, lopo razvite postave, išoam za takojšen nastop. France Gorše, akad. kipar, Ljubljana, Ooapoavetaka ees*a ftt 13 (Kohaeft kao dvorišče »1 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Dan IZREDNA PRILIKA Umetno sušeni parketni odpadki poeeai pri P. VERTAGNIKL Masarvkova ceata 21 17. L. 3 Beseda 50 par, Najmanjši posebej S £*n LBPO STANOVANJE a tremi sobami ;n pritiklin^nu z balkonom sa odda na Do leojrid testi 81. m Inseriraite v „Slov. Narodu" Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, tank. «. aprila 1987. Štev 7/ K povišan takse Našli M se lahko drugi viri dohodkov, če |e blagajna Ljubljana, 6. aprila Strela je udarila v hladni zimi ne samo nedavno v Kranju, temveč tudi v pasjo družbo 1 jubljanake občine, alkar je mestni zastop zvišal paftji davek za 100 — 150 anOV«. Brezskrbno migajo ubogi cetverono-Ci naši prijatelji 6 svojimi repki in se vese? lo laskajo svojini gospodari em in zro va* nie z zvestimi svoiani očmi - saj se sanjajo ne. kako crni oblaki se zbirajo na-1 njimi. Ce namreč njihovi siospodarji na noben nar.in ne bodo mogli plačati neusmiljeno rvi.^nih pasjih taks - M* ho polov-il konjar |n re ne bodo kazen in taksa plačana v 48 urah - bodo nboge n solzne palice dobile p kolom po ali evvncenko. ne glede na to ali «*> psi stari ah niladi, zdravi ali bolni, navadni ali čistokrvni! Ta* ka je zaenkrat usoda naših psov, zvestih spremljevalcev, nedolžnih živalic ki nam jih je Boc dal. kajt} ustvaril jih je kakor vsa druga bitja *ebj v čast in človeku v kos rist in zabavo. To velja še prav posebno za pse. kater-m ie -ial božii stvarnik prav posebne lastnost . da varujejo da >lužiio človeku in ga razvoeliujejo. Le poglejmo, kako zelo sočustvuje pes s svojim lastnikom, če je gospodar žalosten — žalosten ie pes in odklania je.!, če je cospodar vesel — skače pes vani m ne more zadosti izraziti svojega veselja 6e u os pol a r umrje, ie pe* alegOv neutolažljiv in poznamo že več primerov, da ie zvesti pes na crobu svojega vospotiarja lakote in žalosti po?>n^ 1" }a~ to zvesto bitje naj se samo zaradi neplača^ ne takse brezsrčno ubije! Pa smo Slovenci res kulturen narod pri* ca dejstvo, da je med nami mnogo revnih družin, ki hnajO pse in leto dni stradajo, da si prihranijo denar za, pasjo takso. Poznam delavca, kj uživa leto dni samo črno kavo da f?i pr.hranj pri mleku za pasjo znamko. Kaj ho reve?, počel? Psi so vese-lie otrok, zabava odraslih in ubogi delavec trpin, kj ves dan srara in pride zvečer domov, se med poč.Mkom s p-=om pozabava tn pozabi na trud in težave. A v bodoče to nedolžno veselje revežu ne lw> več dovoli eno-le premožnejši si bodo to zabavo še smeli privoščiti in še ti pri današnjih vedno hui-šrh časih in naraščajoči draginji zelo težko. Gotovo mora ime«j vsaka odredba rn^ne ga zastopa socialen smoter, ki mora biti pred vsem v korist meščanom. Kdo ne nvi» di. da je ta odredba tudi vse lastnike psov hudo zadela, prinesla Žalost in razburjenje družinam, kakor tudi posameznikom, mest* ni blasajnj pa gotovo ne toliko kometi, kolikor jih pričakuje. Ta odredba pomeni easto gotovo v kulturnem pogledu korak nazaj in ne naprej. Vsa večja kulturna mesta skrbe več ali manj tudi za nego teh človeških prijateljev. V nmogih večjih mestih imajo bolnišnice za pse. kjer ji h žrvinozdrav niki in zdravnice zdravHo. Prirejajo «e pasje razstave — rud i pri nas smo jih že imeli _ ustanavljajo se društva ljubiteljev psov itd., kar vse priča o veliki kurtturi narodov. Tudi pasje takse v večjih mestih ni* .po tako ocromoe kakor zahteva mestni za* «top ljubljanski. Tako n. pr. ima milijonsko mesto Dunaj za vse pse enako takso 12 Si' lingov (v našem denarju 100 Din). Neum-fiivo ie. da so loroki psi nižje taksirani, ko navadni ps; revežev. Na lov hodijo vendar premožnejši liudie. ki lažje plačujejo takse nego reveži. Revežj ne hodijo na k>v (izvzemaj divje lovce). In končno, če tako huda prede mestni hlagajni. alj nima dosti drucrih v;rov. kier bi se lahko dobili znatni dohodki za blagajno? Obdavčite kolikor morete z vso strogostjo — pijance, ki dela-io nemir, sramote vzvišeno naravo človeka hi pohuTŠuiejo mladino. Obdavčite krokar; je. ki v poznih nočnih urah zapuščaio kar varne ;n <* huronskim vpitjem in bdenjem, prekljn ianieni in prepevanjem kaliio norm mir. osobito ob sobotah, nedeliah jn praz-n:k-'h. misleč da so vse epste niihove! Obdavčite motorje in avtobuse, ki delaio s svojim' motorj; tn hupami ponoči Čestokrat tak krava! da «e človek prehud-' in kar tre«p od strahu. Vse lo na i se kaznuje z velikim; globami jn kmahi bo obi;lo denar-ia v Wacraini. Pa na brezvestne kolesarje tudi ni treba pozabiti, ki brez luči ponoči dirjajo po mestu in zlasti one. ki dirja'o po potih, ki so namen;e»ni izkliuono za pešpot. Dan za dnem se ti prestopki ponavlja -io. a vse brez kazni. Vi pa. lastniki psov. ne prenatrlfte se! Ne pokončajte svojih pcu-kv. rWrp:te. morda se bodo ob zadnii uri našla usmiljena srea, ki nam bodo iz-oro^ila omiljenje in spremembo te naredbe. lokolitT« Marljivo delovanje viskega Sokola Nedavno ie priredil vaditelj&ki zbor tekma naraščaja na orodju in ncvjČ tekme v vprašanjih iz sokolske ideologije zgodovine Nt organizacije. Tozadevna predavanu* so jmeJj pri naraščaju Ur. Btaroeta D<>ršni;k. Bruno Borštnik in ptx>f. Lojze Merčun. Moški jn ženski naraščaj sta tekmovala v višjem in nižjem oddelku. Tekmovalne vaje moškega naraščaja so obsegale po 1 va.jo na bradi v i krojih, na konju in v idejni t. k-mi Tekma je potekla v v7orni disciplini. Is sodniški 'Kor e bil make prestrog V višjem oddelku je tekmovalo 0 narašča mikov. Prvo mesto je dosegel Pavle Martulaš, drago Anton lx»gar, tretje Henrik Dejak. V njijem oddelku ie tekmovalo ~ ftarascaj-nikev. ter ie dosegel prvo mest.-. Milan Lo car. drugo Marjan Janurikar tretje. A.vgu€l Morina. Pri ženskem naraščaju i^ tekmovalo v vitjem oddelku P nara.^ainie. Prvo mAsto je dosegla Iva Firmo va, drogo Sanda K oba \ ova. tretje Vero Kodelova, V nižjem oddelku je tekmovalo 7 naraščajnic. Prva ie b-la Anica Zavečeva druga Vida Oroš-leva. tretja Jelena Manicinlteva. Tekme so dosegle lep uspeh pokazaJe rx» bo tudi. da bo treba nas narašča i Se temeljito »pod ko vatf« v sokolski ideologiji, zgodovini in Organizacij. Prosvetrtj odbor bo ime! tudi mnogo hvaležnega dela Krepko naprej! V nedeljo 5 f m. ie oprava društvi priredila poslovilni večer bratom ki odhajajo k vojakom in Kr. podn; oeJufku Janezu Kranj''!!, ki je sliriSbeno premeščen v Zenoin. V dvorani sokolskoga drma 3C je zbralo lepo število sokotefkega Članstva, da se v prj etni dni/bj pos'ov 01 sv«Vih d rac i h bratov. Veder- ve otvori] z lepim sovorom sta rosta Ur Pavle Borštnik, ki ie omenil, dn se danes poslavljamo ml treh bratov kj bodo 7ai>u^ti!j za nekaj časa viskeira Sokola, posebno pa, ltomn občutiti težko izgubo dra-roca nam l>rat^ podnačeln-ka . K ran je a ki je dojgo vrsto let vadil nas narašča i in članstvo ter l^o .iriš'vn težko našlo zanj namestnika. Izreke) mu je v imenu društve- ne uprave bratsko zahvalo za ves nie^ov trud. obenem pa jra pozval, da tudi v daljnem Zemunu vrši tako uspešno svojo sokolsko dolžnost. Prav tako se je brat starosta iskreno poslovil od bratov Milka Ma-rjnčiča in Pavleta Kavčiča ki odhajata v vojaško službovanje. Tudi njjma ie izrekeJ zahvalo za njuno požrtvovalno delo v telovadnici, ju lH>iril k zvestemu služ.Uivanju v vojski, po končanem vojaškem roku. pa nai se zdrava vrneta v vrste viškega Sokola. Za odhajajoče brate se je iskreno zahvalil nodnačelnik hr. Janez Kran c nakar nO ses're felovadke okrasile vsp tTi brate > >vežimi šopkj rdečih na^reliisov. V dvorani ie ostala vsa sokolska družjna v prjjerf-n-^m razgovoru, nakar ie bil prijeten večer Hokolskeira bratstva ob 11. zaklju^n. Naša marljivi dramska družina pa je gostovala v nedelo popoldne v Sokol, domu v Medvodah, z izvrstno veseloigro >Pecr. sri^ek moi«. ki ir le doma dvafaral dosegla popoln usneh. [zarrstns režija hr. Radiji pinčioa. odHoni nastopi vseh jirra.lk jn Igral-cev. so navdušili občinotVO, ki ;e v velikem števi'u nanoinUo sokolsko dvorano, ter so bih deležn' vsestrankegz torp'ega odobrava-nia. V petek 0 t ni. pa bodo gostovali paši igralei in igralke na odru >okola Ljubljana-Šrska 7 rusko igro \ndrejeva ►Ifiadoletje« v r<žiii hr P»-onia P.attelina. a - Sokol Ljuhljan-i - Zgornja Siska. V nedeljo, i- t. m smo ><» lahko ponovno prepričal; da kl.iub vsem vnanjim oviram naš Sokol vendarle /jvj jn žilavo deluje. Telovadna akademija, ki so na«m >o 7. vsemi telovadnimi ruVlelki pripravili naši marljiv; va-ditelji pol najtežjimi pogoji ;e dokaz na*0 vztrajnosti pi tudi najlepše i7T»nČrf»valo smotrene telovadb*« \ društvu, (""e omenimo, da ie obsegal telovadn' del sporeda 13 točk. da je pri Piih nastopilo na»l 100 flovade-č.ih in konero. da so večino va; setavjlj do mar varalo se je v dvoran j nad 150 mlađane, a toda zvečer je bila dvorana nabito polna, pač dokaz, kako priljubljen je nas Sokol. Večer je otvov>l društveni starosta s prigodnim nagovorom, tekom kat* naga se ie spomnil vzorno marljive sestre načelnice, ki je večino ženskih oddelkov izvedSbaia za akademijo, a je nekaj dni nred njo težko obolela. V nadaljnjem je izrekel lepe poslovilne besede šestim bratom, ki odhaiaio k vojakom jn končno je apeliraj na občane Zg. Šiške, da gmotno podpre Sokolovo akcijo za zgraditev lastnega doma, ker so brezdomci. Po končanem jedrnatem nagovoru staroste so vsi telovadec! zbrani v pestn skupini na odru junaško zaupek' vPesom sokolskih legij.* Omejenost prostora ne dopušča podrobne ocene noedmih točk ugotovimo, lahko, da so bjle nekatere točke (skupne vaje. Članov in članar. ukrajinski ples. Naprej fn Šesterica") skoro brezhibno podane, odvezbane z eleganco in do- vršeno prožnostjo, na tudi skladno, živahno in v lepem kritju dočim so ostale bile dobre, le malce več pazJjivooti, boljšega kritja in veoie skladnosti bi ne bilo škodilo. Ve čer je potekel kaj hitro ker so se točke naglo vnstile in ie bil spored res pester, lata* &i še več tako lepih »eostov! — Sokolske društvo na Temu pn Mir boru je vprizorjlo v soboto 3. t. m. izvirno dramo >Ko umira sreča*, delo Hirtka. He-bolja. Pri slovesni knsfcnj predstav so bili vsi navzoča presenečeni, tako nad igro samo kakor t.odj nad izrvedbo iste. Ril |B res prisrčen sokolski večer. Vsekakor hI bilo priTJO*o©ati. da bi se tudi Ljuoljana Eai>i«na-la za to dramo delo nagega 07. joga miaka Rebolja. — Avtoria so med odmorom počastili z lepim lovoojevim vencem in šopkom krasnih nageljčkov ter mu čestital ^odlična nredsta\rniki sokolstva. obe.instvo pa ga je nagradilo z burnim n plavže^ meri z italijansko okupacijo Abesinije, kamor je vrgla Italija od 3. oktobra 1935 do 5. maja 1936 skupno 400.000 vojakov in 100.000 delavcev. Oproščen ugrabitelj ciganske lepotice Rozalije Ljubljana, 6. afarOa V soboto se nam je razkril v senatni dvorani pred sodniki malega senata s predsed, nikom s. o. s. Lederhasom svojevnaten ciganski svet s svojimi posebnimi navadami in običaji. Na zatožni klopi je sedel mlad cigan Jožef Brajdič, kateremu je obtožnica očitala, da je ugrabil 161et staro ciganko Rozalijo, jo onečastil iin živel mesec dni z njo v divjem zakonu. Lepi, 23 let starj cigan Brajdič", ki je rim .skokatoliške vere, ie bil zelo nervozen, ko ga je paznik pripeljal iz preiskovalnega za. pora. Premikal je ustnice, kakor da moli in priporoča svojo grešno dušo kdo ve katere* mu ciganskemu svetniku. Ugrabljena Roza-lija je prišla z materjo, ki nam je na hodniku pravila, da Jožef ne bo ušel ciganski krvni osveti, ko pride vr. zapora. Ciganka je trdila, da z glavo jamči, da je bila njena Rozaliia nedolžna, ker je vedno spala pri nji- Po obtožtnicj je Brajdič z nožem prisilil lepo Rozalijo, da je šla s njian. Potepala sta se po gozdovih v najhujši zimi sredi februarja. Prenočevala sta pri dobrih ljudeh v hribovskih vaseh nad Moravčami, Zagor5 jem in Hrastnikom, rh-ožnikj so ju ujelj v nekem skednju. Brajdič ie bil oborožen s samokresom. Efconalija pa nj imela več svoje kitare, k^r jo je V-međenA tednih prodala. Ciganka Roža bi a }e zapeljiva ciganska krasotjca, ki prepeva po Kranju in okolici in je edina hči cigana Rajharda, ki tabori pri Kranju. Brajdič je oženjen po cigansko, kakor je ir.javil, pol smreko in ima ene* ga otroka. Rozaliia bi ga lahko s svoio izpovedjo pokopala, kajti kazni za zločinstva zoper javno moralo so hudo. Toda Rozali-ja tega ni storila, ker ima Braidjca še vedno rada, kakor smo videli Prijela ga je za roko in ga potegnila k sebj z zatožne klo* pi, ko so jo sodniki vprašali, kako jo ie Brajrfcič ugrabil. Trdila ie sicer, da je bila nedolžna, to da povedala je to tako nesigurno,, da ji nihče ni mogel verje^tj. Brajdič se je vcs čas vmešaval v zasliševanje ter je Rozalijo bodril ter ji zapovedoval, naj govorj resnico. .^PoiHsn.Tl ie. da mora Ro7,ai;ja reči, da je bila nedolžna, ker hi jo sicer mati tn oče ubila. In tpv je Roz-aliia 'riila, da je bda n«»1olžna in šo več: da je še vedno nedolžna. I 'grabljenje tore, nj bilo ugrabi je-nie. temveč krona njune skrite, že dolge ljubezni. Rozaliia se Rra'rdiću nikakor ni hotela zameriti. R.-z. ko je iz,po\*edala kaj hudega za Krajdiča. je obrnila k BJetnil in z. njim drzno kok^rala ter se mu dobru kala. Mater, lepe Roralije, ki ie bila zaslišana kot priča. >e bMo najbolj žal za kita* ro. za katero ip dala S00 r>in. lopon' Brajdič io je pa prodal za InO Din. Po kratkem posvetovanju je bi] Brajdič 0|>rošren krivde ■ karni ter so ga takoj izpustili iz preiskovalnega zapora. Kako se bo izmuznil pred ciganskim sodiščem, je pa drugo vprašanje. Ako se bo zgodilo tako, kakor :e povedala Rozalijina mati, mu bo še huda predla. ČUDNA POTA UKRADENE HRANILNE KNJIŽICE Včeraj se je zagovarjal pred sodnikom p<>edincem g. Gorečanom kovač Pogačar Lrh i/ Kamnika. Obtožnica rmi >e naprtila tatvino hranilne knjižice z vlogo 17.005 Din. ki je izginila sedanjemu županu v Ne vijah Ferdinandu Novak-u. Ferdinand Novak je bil varuh nekega Jožefa Ciontcrsc. ki je 2. marca 1. 10.V> umrl. Na zapuščinski razpravi v Ljubljani je Novak dobil v shrambo knjižico pokojnega Gotiterse. Knjižica mu je pa bila pozneje ukradena. Ugotovili so. da je to knjižico prinesel v Ljubljano Pogačar Urh in jo prodal prekupčevalcu Planinsku, kateremn se je predstavil za Virjenta Franca, Planša-šek je knjižico prodal naprej nekemu Bolhi. Obtoženi Pogačar je odločno zanikal krivdo m je dokazoval svojo nedolžnost, oziroma alibi. Planinšek in njegova žena sta pa ravno tako odločno trdila, da jima je knjižico prodal Pogačar, ki se je izdal za Virjenta Sodnik je župana Novaka zaslišal kot pričo. Novak ni mogel z vso gotovostjo povedati, kdaj mu je bila knjižica ukradena. Trdil jc, da jc ni izgubil in da jo je imel spravljeno v občinski pisarni ali pa morda rudi v svoji spalnici. Odločno jc tudi zanikal, da bi jo sam prodak pripomnil pa jc tudi, da knjižice verjetno sam Pogačar ni ukradel, temveč je bolj verjetno, da jo je na kakšen način dobil od tatu. Pogačar namreč že nekaj let ni bil pri njem na domu, kjer ima občinsko pisarno in odkoder jc knjižica izginila. Kot priča jc bil zaslišan tudi Breznik Alfonz, ki mu jc Pogačar stric. Breznik je povedal, da ga je Planinšek nekoć po telefonu vprašal, ali pozna nekega Poga-čarja Urha. Odgovoril mu jc, da ga po/na in mu ga je* opisal. Omenil je tudi, da ima Pogačar tetovirano roko. Planinšek je hotel namreč izvedeti, ali je Virjcnt, ki mu po domaČe praviio Lrh. identičen s Poga-carjem Urhom. Nato jc Breznik nekoč govoril o tem s Pogačarjcm, Pogačar je pa izjavil, da Planinska sploh ne pozna in da ni bil nikoli pri njem. Pogačarjgva žena je potrdila, da je bil 18. 8. lani, ko je bila knjižica prodana, njen mož doma pri bolni materi. Tudi posestnik Skofic iz Kamnika je videl Pogačarja tiste dni v Kamniku. Državni tožilec dr. Pompe je predlagal zaslišanje orožnikov v Kamniku in izjavo grafologa. glede nekega podpisa ter poizvedbe o dnevu smrti Pogačarjcve matere, s čimer bo šele dokazana obtožen-čeva krivda ali nedolžnost. Tudi obtoženec je predlagal zaslišanje nekaterih prič. Tako je bila razprava preložena na nedoločen čas. Abesinska okupacija v luči V Italiji je izšla brošura, v kateri so statistično primerjane kolonijalne ekspedicije in okupacije v preteklem stoletju. Francoska operacija v Alžiru leta 1830 do 1833 je zahtevala 36.000 vojakov in 2.700 mornarjev, prva afganistanska ekspedicija., ki je trajala od oktobra 1838 do konca 1841. je zali te val a življenje 20.000 ljudi, druge afganistanske angleške ekspedicije od novembra 1878 do septembra 1880 se je pa udeležilo 15.000 mož. Angleška zouloulandska ekspedicija je trajala 9 mesecev, je zahtevala 15.000 ljudi. Francoske kampanje v Tunisu leta 1881 do 1883 se je udeležilo 32.000 vojakov, francoske indokinske ekspedicije pa samo 9.000. Prva egiptsko-sudanska angdeška kampanja v letih 1882 do 1885 je zahtevala 25.000 Angležev in 7.000 domačinov, druga madagaskarska francoska ekspedicija 1894 do 1895 pa 25.000 mož. Operacij lorda Kitchenerja v Sudanu od julija 1896 do septembra 1898 se je udeležilo samo 8.200 Angležev ter 17.600 egiptskih vojakov in delavcev. AngleSko burske vojne v letih 1899 do 1902 se je udeležilo 50.000 Angležev. Mnogo večje so bile ekspedicije evropskih velesil v kolonije po svetovni vojni Tako se je udeležilo riffskih francoskih operacij od aprila 1925 do junija 1926 skupaj 85.000 mož. Vse to pa ni nič v pri- Chamberlainov cilinder O pokojnem angleškem politiku Auste-nu Chamberlainu kroži mnogo anekdot. Sloveč je zlasti njegov cilinder. Chamber-lam je ostal zvest tradicijonalncmu pokrivalu, ko je bilo v javnem življenju skoraj že pozabljeno tako, da so nosili gospodje cilindre samo, ob posebno svečanih prilikah. Chamberlain ga je pa nosi! na vsaki seji parlamenta in na glavi ga je imel po starih običajih do konca zasedanja. Kadarkoli je pa kdo izgovoril njegovo ime ali pasenil njegovo ministrstvo se je Charnberiatn spoštljivo odkril. Nekoč je pa nastal v parlamentu aeap razum. Bilo je poleti, zunaj je pritiskala vročina, da so se ljudje kar potili, pa tum v parlamentu je bilo zelo vroče. Tedaj je pa Chamberlain proti vsem svoji in navadam odložil cilinder. Parlament je ostr-mel in BaJdvvin, ki je baš govoril, je obmolknil. Chamberlain je bil takrat zunanji minister in nihče ni vedel, kaj naj to pomeni. Sele ko je Chamberlain o;> presenečene obraze poslancev, se je spo mnil, da ni storil prav in brž se je SOpet pokril. Poslanei so se oddahnili. Baldwin je nadaljeval svoj govor in seja se js nemoteno nadaljevala. Prvi paviljon razstave Belgija spada med majhno dhrlsira, toda po svoji orgartizaciji in napredka ••• velika. Srednjee^c^pakii.m državam je pokazala, kaj se lahko stori tam, kji i Časno ilograditev paviljona. V ta 1 prirecUl banket in povabil asa utUM graditelje, konstru-su-rjo 'apo_ slene pri gradnji helu jah rj paviljo Prvo priznanje za to HU0UCO y dal Belgiji pariški tisk. Potrug. p"-7Jianje ji bodo pa izreki Parižani sami, ki so zdaj pobni bvalfl o Belgiji Sanatorij lenuhov V ameriškem mestu Bostonu .-.•> otvorili oni dan svojevrsten sanatorij. Nad vhodom je napisano Don lenobe.. Ki'-jentje ali bolniki, ki hočejo v tem domu nekaj tednov počivati, se morajo svečano za vezati, da ne bodo prijeli za nobeno d^-lo. Na razpolago imajo mnogo uslužbor. cev. ki skrbe za to. da je gostom prihia-njen tudi najmanjši trud. Glavno je, da klijent je in bolniki v sam toriju res poi vajo. Celo pisem ne smejo pisati. To dale opravljajo posebne strežnice. Vsi poseti po prepovedani. Vsak bolnik ima na razpo lago naslanjač na koleščkih tako, da mu tudi hoditi ni treba. Skratka, Amerika je dobila idealen sanatorij lenuhov, kjer so najbolj v časteh tisti, ki znajo najbolje pasti lenobo. Tak sanatorij bi bil potreben tudi pri nas. Paul Hils« S •Mol v v« ceci mosceczo Romari V naslednjem hipu sem spoznal, kaj >e to. Bil je ročaj bodala in v a\tomobilu sedeči mož je bii mrtev. Ne vem- aii sem kliknil, kakor pravi šofer, iasno je pa, da sem se silno prestrašil. Tako, vse drugo pa itak sami veste. Policijs»ki komisar: Vi ste torej prepričani, da v avtomobilu najdeni mrlič ni milijonar Harris? Princ: O tem sem trdno prepričan — pomota je izključena. Med mrtvim neznancem in milijonarjem ni nobene podobnosti. Policijski komisar: Ah ste opazili raztrgan ovratnik ? Princ: Da. mrličev ovratnik je bil ves raztrgan. Morran je odložil novine in se globoko zamislil. Mar se je zmotil, mar ni videl ponoči v avtomobilu Harrisa? Morran je nehote odkimal z glavo. Kar ni moged verjeti, da bi se bil zmotil. Če je pa sedel Harris v avtomobilu, ko je dekle izstopalo, kam je izjjjinil ta čas. dokler ga niso našli umorjenega? Za hip je videl Harrisa v avtomobilu, čez nekaj treinftfcov so pa rtaš/li v njem dru- gega moža umorjenega, ne da bi bil šofer avto « ustavil ? Billu so misli bliskovito rojile po glavi, ne da bi se mogel znajti v njih. V s'lni radovednosti je preći t al poročilo do konca: Policija nima nobenih sledov za morilcem in mori'no orožje itaKia.is?ko bodalo — ne kaže nobenega znaka- po katerem bi biln mo"goce morilca izslediti. Ko smo vprsšaM davi policijo, smo ciobili samo odgovor, da so detektivi na delu. toda doznal milijonarja Harrisa, zlasti še, ko jo prinčeva izpoved naravnost pokazala nanj. Morranu je bila šinila pmi hip v glavo misel, da je smrt morda izpremenila poteze tako, da moža ni bflo mogoče spoznati. Ko se je pa zdaj ozr' na mrliča pred seboj, je spoznal, da jc njegovi misel absurdna, na najbrž takrat ni vMcI Harrta. Tn vendar ...? v — No, da najbrž sem se zmotil. Morran se je še enkrat ozrl na mrliča. V avto mobiht je bil mož tako zelo podoben Harrisu, da sta dva mislila- da vidita Harrisa, zdaj mu pa naenkrat ni bil prav nič podoben. Zopet >e Bili or! kimal z glavo. Tega ni razumel. A kje je bil Harris zdaj? Mar ni imel z urno rom nič skupnega? Mar je bilo golo naključje, da je izginil istočasno s storjenim zločinom? Edini, ki mu je to znano, je najbrž dek-e, | Icaterim je Tjidel Morran mitrjonarja. Tudi ia pomlad kupite pri „PMIUMU" MS&Uttft KER PRENAŠA NAJLEPŠE MODELE V PLAŠČIH, PALETOJIH IN KOSTUMIH PO NAJSOLIDNEJSIH CENAH. (TTlJJTjB •rCaip gjmff 1UOC —