Hei® VI.* štev. 2, V CelSu, soboia due 5. januarja 1924. Poftnino ploCana » gotooini. Lansko leto in države. s Čiiatelje bo gotovu zanimalo v za- j četku novega leta, ako podamo nekaj j vaznih dogodkov, ki so se odigrali pre- j tečeno leto pri na^ in drugcd. j V Ju^oslaviji je bil ztlo odločilen j dan zadnjih skupščinskih volitev. V ! Sioveniji so voiiici verjeli velikim ob- j Ijubnm klerikalcev in vrgli svoje krog- j lice kandidatosn, ki kot poslanci še { danes niso nič izpolniJi, kar so oblju- bovali, pripomogli pa so, da so se davčna br^mena povečala in da smo d'obili kukik. Na Hrvatskem ie oztianjeval svoj paradiž Raai<5. hrvaški seljak se je veselil rajskega živlienja, ki bo nastalo po volitvah, a varal se je. Radicevci se odte^ujejo vsakemu delu za dobrobit države. Radič sani hodi po sveUi in Sčuva proti Jugoslaviji. Vsled te pasiv- nosti so se okoristili radikali, ki vodijo vladno krmilo po svoji volji. Nemci, ki so but pred volitvarni že nekoliko krotkejži, pomagajo vzdrževati sedanji režim, spravljajo pa zato v žep razne koncesije na Skodo slovanskega pre- bivalstva. Uradniška beda je prikipela do vrhunca, upali so nameščenci, da dobijo 2e dolgo obljubijene drobrinice, a zaman. Denarna kriza je vedno večja in drs^inja hujSa. V zunanji politiki smo dosegli svobodno cono v Soiunu in prijateljske sfike s Češkoslovaško, Romuni jo in Franciio. Z Italijo ne pri- de mo naprej, kjer vlada nestrpni Mus- solini in njogovi pristsSi. V Grčijt smo doživeli revolučijo in precbrav. Kralj je moral zapustiti domovino in odpotovati v fcumunijo. Na Bolgarskem se je izvrSila revolucija pioti vlacSi voditcljü bolgarskih kmgtov Stambclijskega, ki je bil umorjen in tako zadan ve!ik udarec ideji zbližanja z ostalimi Jugoslovani. Najsol'dneiJa država v Evropi it- Češkosiovaška, ki je gospo- dsrsko že precej krepka in je skienila trgovinske pogodbe z velikim številom drugih držav ter je vodsteljica Male antante. Francija je jmela sko.ro cole ieto opravka z NemCijo, kateri je lansko leto pririüslo popolno gospodarsko ka- tastrofo in notranj« nernire. Rusija se je zace'a dvigat?. Sven Hedin, ki je zadnji čas potoval po tej veliki državi. nam podaja loasna po- ročila o napredku v Rusiji. Po njegovi sodbi se je Rusija v pretečenem Ietu toiiko opomogla, da bode država bo- dočnosti. Lepo se je razvilo kulturno in go- I spodarsko živJjenje na Kitajskem. Ja- ) ponska pa jt> trpela vsled groznega ' potresa. '-, Primerjaje dogodke lanskega leta i pri nas in drugod, rnoramo zatekoče ) leto napeti vse svoje sile in rnoči. da { delamo za procvit in konsolidacijo na5e Š velike in lepe Jugoslavije, le tako bomo ob sklepu leta lahko pokazali svetu napredek in pozitivno bilanco našega dela. & Dvakrat sem čital, naj bi država manjSe domene prodala in s tern de- narjem pla^aia dolg pri Nixrodni banki. S prodajo teh domen bi so, kakor trdiio avtorji teh idej, dvoje dosegio: Na* kmet, ki skrbno skriva svoj denar, bi ga izvkkel \z skrivaližča in Cat bi se mil nuüila prilika, kupil za istfga po- sestva. S prodrsjo državnih dornen bi se mu nudila priHka spraviti denar v obtok. Tako bi bilo pomagano tud? trgovini in industriji. Za domene vplačani denar bi dr- Žava oddala Narodni banki in na ta način amortizirala svoje doij^ove. Na nieftto države, ki je novčanice Naroclne banke neproduktivno plasira'a, bi &to- pila trgovina in industrija, ki bi dvig- ni!a z denarjem produkcijo dežsle in trgovino. Tuja indur>tri}a bi bila s tern ome- jena in tujemu kapitalu, ki ogroža naš trg, bi bila /aprta vrata. Na5a indu- strija h\ bila zaSčitena pred poplavo tujej^a kaptala. 0 tern hočemo izreči S.VOJO kririko. Prodaji manjših domen ne moremo faktično nič ugovarjati; pretirano bi pa bilo upanje, da bi dala N.nrodna banka na razpolago trgovini in industriji vso od države placr-no vsoto. N:-;rodnn banka bi moral a vse od ctrčave prejete novcanice, nepokrite s kovanim de- narjem, uničiti. Sedanje stanje kova- nega denarja je sledeče ; V zlatu 63 073 38067 V srebru 17 219.039 60 V tujih novCanicah 3.101 357 25 Dobro v inozemstvu 357 286 824 90 Skupaj 4 40 685T^Ö2~6T Ta svota bi za postavno kr;tie novčanic služua v znesku 1.801 716454. Ostaio bi pa Se 5.8S9 169 560 dinarjev v obtoku, od katerih je 1,379.691 963 engažirartih v menicah in 195.677.448 v lombardu. Trgovska cirkniacii» edza bi skupr.o razpo!agala z 1.575.369.411 dinarji, vsedrugo vznesku 8 981.998 213 üo državni do!^rovi pod rjziičnimi na- slovi. Na račun konver-/;iie kron?kih novčanic pride 1,238 216.353 ciinarjev. Če bi država poravnala vse svoje dol- gove pri Narodni banki, bi ostala za trgovino in ir.dustriio le ona svota, ki se glasi v zlati veijavi in t:\ ie zapo- ] padena v 357.286.824 pod naslovom dobro v inozemstvu. To bi biio pa po- tovo premalo, da bi se odpravila de- narna kriza. Kar se tiče nevarnosti tuioga ka- pitala, je paČ bolj v fantaziji kaWor pa v resnici. Denarni kapital dobi takoj značaj domačega, kakor hitro pride v na5o državo, izgubi popolnoma ino- zemski tip. Kakor hitro pride tuj kapital k nam, veijajo zanj naSi zakoni, na5e fiarecibe in naSi običaji. Nacijonalizira se in služi našim gospodar»kim inte- rpsom. Če je drugače, zadene krivda nas same. (Konec prihodnjlč.) Kje jo vzrok denarni krizi in draginji? BivSi ministrski predsednik in fj- nanfni minister Vukašin J. Petrovic priobčuje pod zgoraj navedenim na- slovom članek v »Südslavischer L!oyd«, katerega priobčujamo v celoti: »S tern vprai5anjem se peča jugo- slovanska javnost zadnjf čas zelo ve- n'ko. Javnost čuti potrebo, dvigniti z vsemi sredstvi vrednost dinarja in cene živi! zn>žati. Uvideva, da obstoja na denarnem trgu nezdravo razmerje med državo kot dolžnico in Narodno banko kot upnico. Do sedaj se Se ni posrečilo aajti načina, kako bi se dosegel ta cilj. sPaSicem in odpotoval nato na Dunaj. ga sveta celjskegs, ki je ob tej pri Polltične vesti L!kvldadj:t pokrajlnslce uprave, V ministrstvu notranj h de! zo začeli konferirati o pospeSitvi likvidacije po- krajmskih uprav vZagrebu in Liubljani. Vodstvo likvidacije bo najbri poverje- no ali članu glavne kontrole dr. Vodo- pivcu ali pa mariborskemu velikemu županu dr. Ploju. Z likvidaciio bi se mo- ralo hitro končati, tako da se že kon- cem jnesecfifebruarja razpiSejo oblastne volitve, Radlč na Dunaju. Dr. KoroŠec, dr. Hrasnica in en zastopnik HRSS so odSli na Dunaj, da se razgovarjajo z Radičem o bodoči taktiki bloka. Radič pa konterira tudi z našimi najljntejSimi narodnimi sovražniki Boigari, Italijani in Madžaii. Veleindustrijalec in Rad'cev podpornik Prpič je konfcnral dvakrat PaSic se hoLe zavarovati proti more- bitnemu prihodu Radiča v narodno skupščino. Klerikale! vodijo svoje po- litične r^čune za vse strani. Rešilsv incidenia z Bclgarijo. VJada je sklenila na najblažji nt:čin likvidirati bolgarski incident. Poslanik Rakič bo dobil navodilo, da ustno in v prijateljski formt opozori ooigarsko vlado na neumestnost Cankovih izva- ianj. Preokret v naši notn.nji politični sitiiaclj!. Vse kaže, da se bo v krat- kem izvrSil preokret v naši notranji političnt situaciji, ker Pašič sodi, da je postal sedan ji položaj za vlado nezno- sen. Paste je osebno za koalicijo z dernokrati, skupina Velizarja Jankoviča pa ž^Ii kompromis s klerikalci in sicer na bazi, da bi vlada dala dr. KoroScu obsežne partizanske koncesije v Sio- veniji, klerikalci bi pa zato podpiraii vlado v parlamentu. Govori se tudi o možnosts da bi opozicijonalne stranke prevzel;.' vodsivo državne politike. ReŠko vprašanje tVrnalu rešeno. Itülijanski odpravnik poslov v Bec^ra- du Summonte je izjavil soirudniku »Jutrcs« glede reškega vpra^ania, da se rtahaja sedaj v končnem ätadiju in se bodo začela nova po^ajanja po pravoslavnem Boiiču. V Beogradu in v Rimu vlada mišljenje, da se mora to vprašanje definitivno spraviti z dnevne^a reda. Pogajanja se bodo »^adaljevala na ponolnoma novi bazi. Zvezna po^odbr.» med Jugoslavljo in Francijo. Francosko-čeSki pogodöi bo sledila tudi zvezna pogodba med Jugoslavijo in Francijo, ki bo slonela na principn, da se mora očuvati dose- danji evropski red, kakor je ustvarjen po versBÜlski, saintgsrmainski, trianon- ski in neuillskj pogodbi, dopolnjen s pogodbami Malo antante. Obe državi hočeta delovati za splošno gospodar- ko obnovo Evrope. Ofcvoritev grškega parlatnenta. Dne 2. tm. ie otvqril polkovnik Plasti- ras grško ustavodajno skupščino. V svojern govorü je branil revolueijo. Vlada je de^nisijonirala in izročila vso oblagt skupščinl. Seja jft postala zelo burna, ker so Venizelisti in liberalci zahtevali odgoditev zasedanja, čemur so so replikanci upirali. Venizellsil raideijenl. Iz Aten pri- hajajo poročila, da je 62 poslancev republ'kanskega krila Venezelistične stranke sklenilo zahtevrti, da se takoj skliče narodna skupScin«, predno pride Veni?elos. Na seji bi se sklenila od- stranitev dinastije. Konservativni Veni- zelisti obsojajo izjavo republikanskih Venizelistov. FraJTCosko-češka po.^odba. »Pra- i?er Presse« razpravlja o novi fran- cosko-češki pogodbi. V prvem delu določa politiko miru in status quo v Evropi. V drugem obvezuje obe dr- žavi, da se bosta sporazumeli o smer- nicah svoje politike, ako bi bili n)uni interesi ogro2eni. Pogodba garantira nadalje sedanje stanje v A^'striji in Madžarski ter se obrača proti Habs- burgoveem in Hohenzollerncem, ne vsebuje pa nobene vojaške klavzule. CeÜske novice. V črnožoltih Časlh bl občlnskl svet moral izvajatl konsekvence . . . Tako zaključuje poročilo »Orjune« St. 64. svoj popis bakljade v Cetju na predvečer rojätnega dne kralia Ale- ksandra tor ve tudi poročati, da je mestni magistral celjski proSnjo eelj- ske Orjune za prispevek za bakljado Orjune kratkomalo odbil. Nismo po- klicani braniti mestnega magistrata, ki kolikor vemo, ne režuje takih vlog, tudi nismo poklicani braniti obiinske- liki in tern povodom kakor že večkr«t poprej votiral soglasno gotov znesek drž. krajevni zaščiti dece za stradajočo deco onih revežev, ki so brez kruha in brez obleke. Mnenja smo tudi, da ima korporacija kakor je občinski svet naSega rrtesta pravico, da po svoje presoja, kam in v kske namene žrt- vuje v teh težkih Časih občinske pod- pore. Tudi smo na stališču, da so ob- čiuski možie, ki so iz prejšnjih nem- ških rok prevzel: mestno gospodarstvo in upravo in imajo za seboj več let odgovornega in težkesa dela na teh svojih mestih toiiko dozoreii, da ne rabijo nrav nikakega varu^tva. Na svet« je pač različno, mi Celjani se še prav živo spominjamo onih časov, ko so Živeli mednami in gospodarili nad nami liudie, ki so s patriotizmom znali zelo glasno dernonstrirati. Takrat so nas tako dernonstracije žalile in dražile, ker smo bit! ijudje brez do- movine in nismo poznali čustva patri- otizma za one, ki so nam bili tuji in sovražni gospodarji na Dunaju. Danes imamo svoio svobodno do- movino in čutimo globoko Čustvo lju- bezni do te na§e domovine in njenega narodn ga vladarja. koji hočemo slu- žiti s poštenirn deiom in svojim zdra- vim razumom tako kakor smatramo to za prav in primerno. Ljudsko vseučilišče. V pondeljek, dne 7. januarja 1924 bo predaval na običainem kraju ob pol 20. uri gospod dr. Anton Schwab o nak^ijJvih otro- ških bo!eznih. Predavatelj bo rasprav- ljal o otroških boleznih, ki so nalez- I jive in ravno sedai nastopajo pogosto. 5krlatica, Križa, davica in druge so sovražniki dece, ji groziio s smrtjo in materarn z žalostjo. Karal bo not kako jih spoznavamo ter jih napravimo ne- Skodljivim, bodisi s tern, da se obo- lenje prepreči, bodisi s tern, da obva- ruiemo bolnika zlh posledic. Kazal bo, kako oblasti v tern oziru postopajo in kako je razumeti njih ukrepe, ki po- \ menijo največji blogor, a se dosrikrat razumevajo napačno, tako da je po- jasnilo nuino potrebno. Vse to bo po- jasnjeval predavatelj s praktičnimi iz- gledi, stoieČ na zn^nstvenem stališču, v poljudui obliki. Matere, ki ljubijo svojo deco, najdejo v tern poduk in zaupanje v zdravstvene organe, ki so njih prijatelii in tolažilo, da grozota teh sovražnikov ni več nepremag'jiva, ako najde splošno razumevanje. Zato )v. poduk v tern ooru neobhodno po- treben in človekoljuben. PriČakuje se torej polnoštevilnega obiska. — Odbor ljud. vseučilišča. Mestno gkdaliSče. V torek 8. jan. t. I. se uprizori sat'ricna igra Gustav Wieda 2X2-5 za B abonement. V vloj^i Pavel Abfla gostuje s^osp. Rogoz v Oteli Lust'gove pa ga. Vera Danilova, oba člana nar. gledališča v Lmbljani. Nadalje se študiia Bf. NuŠiča družinska komediia »Svet«, ki se upnzori kon- cem prihodnjega tedna. Pudrobna po- ročila še prinesemo. Pevska vaja mešanega zbora CPD v pondeljek 7. t. m. ob 20 uri. PolnoSrevilno ! N bavijačka zad-uga javnlh na- meščencev in upokojen-ev v Celju — Samopomoč — je dobila prvovrstno banatsko moko iz znanega mlina »Ada«, katero daje v nadrobno in splošno razprodajo. Orjuna v Celju ima redni občni zbor v soboto, dne 19. januarja ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma z naslednjim dnevnirn redom: 1. nagovor predsednika; 2. poročilo funkciionarjev ('ajnika in blagajnika); 3. volitve; 4. .slučajnosti. Iz poätne slu^be PremeSčena je Ana Kurent od pošte Ljubljana I k pošti Gel je. ¦-¦•¦ "/'.!'¦( .¦¦"'¦ '¦'¦'.' :'..7~-------____^ -^ '/čjnp w Ä^^^^^' ^^^^^^^^^^^fc ^^^^^^^^^^^^^^w ^^^^H^BSH^^v ' ^^^^^^^^^^^^^^H^^^F flBaBsK Stane letno 84 Din, rnesečno 7 Din, za inozemstvo 240 Din. I2rfiai& UrcdniStvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Tele».65. Oglasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglaSanju popust. . * , ±^.11^t fi«n «AHntA UpravnHtvo: Strossmayerjeva u. St. 1, prltličje. Teles. 65. POfsa«ie^a ^tevlAR^ stane % BM«. VSaK IOr©k, ČOtTteH tU SOftOtO, jj Račun kr. poStnegt čekovnega ürada 5t. 10,666. _ ______ L . . . ..... ___________ll__________________________1 1 i Mail iMii ¦iimrMMM'TrTirirfCTnfTYTilTIfTlFiWfffllTHBIBfltWTM'Mftff^^ o.ran 2. »NOVA DOBA« ;.ev. Sumljivi element! se zadnje case pojavljajo v Čretn in okolici. Ob ve- černih urah in pozno ponoči se plazijo okro.c; hiš, jjoto^o ne s poStenim na- menom. Opozarjarno na te nepovabljene goste pristojno orožniako postajo, da posveča več pažnje samotiiemu Čretu zlasti v nočnih urali. \'re!ne, ki je biio zadnje on» sulio in obfutno mrzlo, se je danes spreme- nilo. Že par dni je silil jug na površje, dokler ni premaga! mrzlih vetrov. Danes zjutraj je začelo polagoma de- ževati in ceste so osteklenele ter pov- zročale nevamost peSčem. Dopoldne pa je začelo snežiti in bomo dobili najbrž precej snega in z njim ostro zimo. Knjigovodstveni tečaj. TukajSna ekspozitura Urada /:a pospeSevanje ©fcrti se je pctrudila, da bi se tekom zime vrSil v Celju tečaj 2a obrtno knjigovodstvo, kalkulacijo in menično pravo. Navzlic temu, da je tak tečaj nedvomno zelo potreben za Celje, so Be pa tekom 2 mescev na večkratne objave, pozive in okrožnice obrtnih zadrug priglasiii samo — 3 obiskovalci za tečaj. Tečaj se vsled tega seveda ne vrši. ObrtitlSko xborovanje. Kakor že enkrat javljeno, se vrki v Celju v če- trtek, dne 17. tm. zvečer ob 9. uri v resUvraciji Narodnega doma obrtniško zborovanje. Na duevnem redu so vele- aktualne razprave, radi Cesar naj ne izostane od zborovanja noben obrtnik, trgovec ali industrijalec. Za obrtniški pies v!ada naravno že sedaj veliko zanimanje. Ker dobi- vamo tudi od zunaj vprašanja, ali se tudi ietos pies priredi, objavijamo tem pototn, da se pies kakor vsako leto tudi toKrat vrši nepreklicno 1. fcbru- arja. Na piesu sodeluje ljubljanska vo- jaška godba pod osebnim vodstvorn kapeinika g. dr. Čerina« Za pies se bodo razpošiljala osebna vabiia. Da se nikdo ne spregleda, bodemo hvaležni vsakomur, ki nam sedaj, ko je za to Še čas, naznani naslcve takih oseb, ki bi se v slučaju vabila pnreditve ude- ležile. To velja osobito za zunanje pri- jatelje naSih prireditev. — Občeslo- vensko obrtno društvo v Celju. TeČaj za prikrojevanje in prak- tlčrao Izdelovanje damskih oblačil bo otvoril 14. januarja 1924 tukajšnji kro- jaški mojster in strokovni učiteli Rosp. Ivan Bizjak. Vpisovanie se vrši dnevno v modriem atelju v Prešernovi ul. 11. Tečaj priporočamo! Dljaäka kuhitrja v Celju je pre- jela od g. Jakoba Blažona, davčnega nadupravitelja v Celju, mesto vonca na grob uiirlemu L. Davorinu Beraniču, profesorju v Ptuju, 200 K. Stnrtna kosa, Dne 3. tm. je umrl po kratki bolezni g. Josip Wouk, hišni posestnik, v 77. letu svoje starosti. Pogreb se vrši 5. tm. ob 3. un po- poldan. N. v m. p.l Jutr" v nedeljo v gostilnl na Starem gradu priznano dobre riževe in mesene klobase s kislim zeljern. ojfio Gaberje. Petek 4., sobota 5., nedelja 6. in pondeljek 7. januarja »Golijat Armstrong«. [. epoha. Tržne cene v Celju, dne t. jan. 1923. (V Din.) Govedina: V mesnicah 1. vrste 25 — do —'—, 11. 22-30 do —•—, na trgu 1. vrste 22 — do 24--, II. vrste — •— do 1950, vampov 8'-- do 10'—, pljuč 8'— do 10, jeter —•— do 22-- , 1 kg ledic 22'— do — •—, loja 10'— do 25 —-. Feletina: 1 kg telečjega mesa 1. vrstc —•— do 32'—, II. vrste 30 — 1 kg jeter 22'--, 1 kg pljuč 22*— do — •—. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste —¦-- dj 35-—, II. 32 do --•-, 1 kg pljuč 15*—,1 kg jeter 15—, 1 l>g slanine I. 4d'—, II. 41'—, 1 kg masti 44'—, 1 kg ameri- kanskc masti 39'—, 1 kg šunke 45*—, 1 kg prekajenega mesa I. 45'—, II. 40, 1 kg pre- kajenih parkljev 10'—, 1 kg prek;tjene glave 20'—, 1 kg jezika 40'—. Klobase: 1 kg kra- kovskih 50"—, 1 kg šunkove 5O1—, 1 kg hrenovk — •— do 35'—, 1 kg safalad 30'—, 1 kg posebnih 30"—, 1 kg pariških ——, 1 kg svežih kranjskih 50'—, suhih kranjskih 60*—, 1 kg salami fiue 130*~ do —'-, Perutnina: (t komad), piščanec majhen 15— do 20--, večji 30*— do - —, kokoš 25"— do 50'—, petelin 40'— do 50*~, raca 401— do 50—, gos 150— do -, domač zajec, manjši —'— do 25'—, večji 30'—. Ribe: 1 kg krapa (mrtvega) 20-— do — •—. (živega) — •— do — •—, 1 kg Sčuke (mrtve) —•— do —• —, (žive) —"— do — • —. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 litermleka 4'— —'—, 1 kg surovi-'ga mrsla 60'— do —•—, 1 kg čajnega tnasla 88' --, 1 kg masla 481—, 1 kg bohinjskega sira 6Ü-— do 70'—, 1 kg sirčka 20—, eno jajce 2'— do 2-25. Pijače: (1 liter) staiega vina 12*— do 15"—, novega 9s— do 12*—, piva 7'— do—'-, žganja 28*- do 30--. Kjuh: 30 do 3S dkg belega kruha 2-50 do — —, 70 do 84 dkg belega krulia 5'--- do —" ,1 kg belega kruha 7*—, 1 kg črnega kruha 6'-, 1 kg žemelj 10—, iemlja 5 do 5'/> dkg 050, žemlja 10 do 11 in pol dkg V— do —•—. Sadje: t kg luksuznih jabolk —•—, 1.-—. II. 5—, 111. 3—'. 1 kg luksusnih hruSk 8*— do— *—, I. T hrusk I!.-'—, 111. — —, 1 kg breskev — • 1 liter mtvadnega kostanja --•— do—' 1 kg orehov 8'—, 1 kg luščcnih orchov — •— do 30-—, 1 kg, sliv --•-- do -- — 1kgfe5pelj —*—,1 kggrozdja—•—do —'— suhih čeSpelj 8"— do IT—,1 kg suhih hrušk 6"50. Specerijsko bingo: (1 kg) kave Porto- riko 64'—, Santos 50r—, Rio'-iO1—, pražene kave I. 6«'—, 11. 561—, HI. 48'-, krlstal be- lega sladkorja 22, v kockah 23, kavne primes! 26'-, ri2a I. 11.-, I!. 850.. (t liter) namizncga olja 32"—, bučnega olja 40'—, vinskega kisa 4 —, navadnega kisa 3"—, petroleja T—, spinta denat 16*~, (1 kg) soli 350 do 4"25, celega popra 38'—, mlc- tega popra 40- , paprike 70'—, sladke pa- piike 96'—, riževega Skioba 24"—, testenin I. 21'—, 11. 13-50 do —•—, mila 17*20 do 20'--, karbida 7-50. Mlevski izdelki: (I kg) moke št. 00 620, 0 620, 2 571), 4 5'30, 6 4'—, krušne mešane moke 4"—, ržene enot- ne moke 5"6O, ješprena 5'40, otrobov 1*80, koruzne moke 3-40, koruzncga zdroha 4'50, pšeničnega zdroba 6-50, ajdove moke I. 8*75. ,Na drobno pri kilogramu 20 para več. Žito: (q) psenice 380'---, rži 350'—, ječmena 300'—, ovsa 30;/—, prosa — •—, nove, sušene koruze 280'—, ajde — —, fižola ribničana 600— do 650'—. graha 1500 — do —•—,ječe 1400*— do —'-. Kurivo: (q) premoga, Črni 51'— do —'—, rujavi 26-50, m3 trdih drv 1501—, q trdih drv 40'—, m3 mehkih drv 120'—, q mehkih drv 32'—. Krma- q sladkega sena 10()-— do —*—, pol sladkega sena 75'— do —'—»kislega sen?». 50-— do —'—, slame 50-- do •— —, prešano po Din 25'— pri 100 kg vcč. Zelenjava in gobe: (t kg) glavnate solate (kom.)— •— do-----, štrucnate 0 — doO'~, endivije 0 75 do T2S', 1 kg poznega zelja 21—, (1 komad) olirovta O'75do1'—, kaifijol 21— do3-—, kislega zclja4'—do 51—, koic- rabe 0-r:0, špinače V25, (1 kg) Cebule 2 ~ do 2'50, česna 8—, krompirja 1'25, 1 kornad repe 0"25, kisle 150. JDS. Krajevna orgarsfzaclja JDS LaSko. Redni mesečni politični sestanek sg vrS?, kakor običajno, v soboto, dne 5. tm. v gostilni Tadina v Laškem. Somišljeniki, udeležite se polnoštevilno. Odbor. Cenik oglasov in objav v „Novi Dobi^. V oglasnem 4 kolonskem dt?Ju : Enostolpno 1 rnm višine in 65 mm širine 75 par, dvostolpno Din l"50. Oglasi v uredniškem delu 1 nun viäine Din 1'—. Pri večkratnem oglažanju popust. Objave raznih prireditev, kakor: veselic, koncertov itd., ki %<*. obdacijo, se poleg davčne pristojbine zaračunajo po Din 1"— od vrste. Uprava »Kove Dobe«. DopfsL Mozirje. SrediSče rsdikalije za zgornjo Sav'p.jsko doiino je biezdvom- no trg Mozirje. Imarno 2 radikala v intimnem priiateljstvu in sicer visoka pohtiks z duhovito modrostjo. Prvi se kaj dcbro razume na lepe barve »Her- lekina« in nedo^tojno izzivanje na javni cesti in drus» pa na politično metlo in brezplačne — dobre malejužine, ka- kor razni kalirji, posebno sedai v zimi, ko jim v snegu zunaj primanjkuje zadostne hrane. V neki gostilni blizu cerkve, se prav pridno igra »Radikalni durak« po litrčku vina, ter najdejo razni Vysiliji in drugi tukajšni hlapci v krogu naših radikalov dokaj mnogo prijetne in poceni zabave. Toraj mo- zirski »Pasiü« je vendar enkrat našel in spoznal pravo družbo v katero že davno — davno spada. — HudomuŠ- neži trde, da bode naš »Pasič« pri prihodnjem bližajočim se obč. zboru tukajšnega »Orla« sigurno izvoljen za starosta mo/cirskega Orla in da imajo baje zanj ža pripravljeno Častno odli- kovanje v obliki dna, od ponoči ne- obhodno potrebne posodice. — Orlom na pridobitvi tega člana izražamo — sožalje, zgage v druSWu Vam ne bo manjkalo nikoli. V kratkem uprizorijo na5i radJkali v zvezi s klerikali baje več zanimivih dramatičnih predstav na svojem odru: rned temi bodo prve sle- deče: »S kakšno čudovito naglico iz- preminja »lierlekin« svoje politične barve. veseloigra v petih dejanjih Dru- ga »Čič in morska taca pod oknom.« Burka v dveh dejanjih. In tretja vele- zanimiva igra pod imenom: Oj ti ne- dolžni zeleni drevesni sadeži na 5ol- skem vrtu, zakaj ste se posušili.« Ža- loigra v enem dejanju. Godi se vse v kratkem času preteklosti in sedanjosti v trgu Mozirje, in je upati na sijajne uspehe teh prireditev. Javno vpraSanje !z Sv. Pavla pri Preboldu. Dne 30. decembra 1923 se je vr*i(8 v razredu tukajšnje i5ole pri- reditev tornburaškega druStva. Točile so se alkoholne pijače in se je plesalo in razgraialo do 4. ure zjutraj. Vino, liker in buteljke je nakupil nadučitelj Srečko Pečar pri dornačih tigovcih. Vstopnice so nosile 2ig Solskega vod- stva. Vr>rašarno nierodajno politično oblast, a!i je ono dovolilo golskemu vodstvu točenje alkohola v Soli do 4. ure zjuiraj, ker nadučitelj kot Solski vodja ni sarn gostilnic&r. Vsa na5a javnost se i;&ražu nad ten: nekulturnim činom in prosi merodajno politično oblast tozadevnega pojasniia in pri- mernih ukreoov. Turistika in sport Smučarski tečaj 1924. Prijatelje zimskega Sporta in turiste opozarjamo, da se bo vršii letoSnji smučarski tečaj JZSS od b. do 14. januarja 1924 v Kranjski gori in ne v Bohinjski Bistrici, kakor se je prvotno nameravalo. Va- ditelj tečaja jj. R. Badjura. Prijavnina Din 50"—. Sestanek vseh udelcžencev v nedelio, dne 6. januarja tl. v hotelu »Slavtc« v Kranjski gori po dohodu p,o- renjskega viaka, ki odhaja iz Ljub- Ijane o 6. uri 57 min. zjutraj. Intere- senti na| se blagovolijo čimprej pri- javiti, da se jim preskrbe stanovanja. Podrobnejša tozadevna poročiia cjaje »Ju^oslovenski zimsko-sportni savez«, ¦Ljubljana. Tvrdka J. Oortc, Kredirna palača. Planhiski koledar za leto 1924 mnogi 5e niso placali. Da mi prihra- nijo izterjalne strožke, prosim, da to nemudoma store. V sredini januarja terjati born moral zamudnike in naj dotični, ki koledar slucajno niso pre- je!i, vrnejo opomin s pripombo »Nisern prejei«. Na podlag,« te izjava zamorem pri pošti rekiarnirati priporočeno po- slani koledar. S tem letnikom prene- ham z izclajo koledarja. Imam j?a še nekaj v zalogi ter ga poSljem samo proti naprejpiačilu po spremnici. — Rotter. Dnevna kroiiüluau Cbmms HauisiM npHjaTe^bHMa 11 'inraou;Hftia npaBOCiiaEiie Bepe HecTHTaiAO npasuHKe XpncTOBor Poijeita. ypeAHHuiTBo. Pravoslavni prazniki. Ta mesec praximiejo naši pravoslavni bratje svoje velike oraznike in sicer traja BožiČ od 5. do 9., novoletni prazniki od 12. do 14., dnevi botfojavljenja (Trije kralji) pa od 18. do 21. januarja. Centralni uradi bodo v Beoi?rada zaprti. JWhnstrstvo za sacljaino poüt'ko je dovühlo, da smejo v nedeljo, dne b. januarja tl. v mestih, k|er je večina prebivalcev prävoslavne vere, biti od- prti obrati in da je tudi pomožnernu osobju ta dan dovoljeno delo pod po- gojem, ki ga stavi zadnji o^Jstavek parajrrafa 15 zakona o r.asdti delavcev. Odllkovanja. Manbor*ki veliki župan dr. Miroslav Pioj je odlikovan z redom sv. Save III. siopnje, predsednik ijubljanske borze in Kranjske hranilntce fovarnar Dra^otin Hribar pa z redom sv. Save II. stopnje. Postanec Reisner odlikovan. Kralj je podpisal ukaz o odlikov.v/iju veČ- jega števila zaslužnih kulturnih delav- cev. Med njimi je odlikovan poslanec profesor Jožef Reisner z redom fvv. Save II. stoanje. Or. Fran Mar.dič f. V sredo je umrl v Trstu eden najstarejših borcev za pravice tržaškega Slovanstva, zdrav- nik dr. Fran Mandic. Bii je zelo vesel vsake^a naSega uspeha. Pokojnik je bil zelo populären med tržaSkimi slo- venskimi dslavci. Truplo prepeljejo v nje^ov rojstni kraj v Kastav. Naj mi mo poiViva v jugoslovanski zemlji! Rajiču kazen 211 žana. Reograjsko kasacijsko sodišče je znižalo atenta- torju na Pašiča, Rajiču, kazen od 20 na 18 lei: težke ječe. Kralj za božičnlco sirotam. Kralj Aleksander je izročil beograjski mestni obCini znesek 50.000 Dm, ki naj se razdeli 0 božičnih praznikih med beo- grajske s>rote. Kompetenca vellkih županov. S 1. januarjem sta začela poslovati ve- lika župana Ijubljanske in manborske oblasti. Niiju področje se razteza za- časno na grane resorta ministrstva za nolranje zadeve. I Hudl snežnl zametl. NajnovejSe vesti poročajo 0 hudjh snežnih zarnetih v južnih krajih na§e države; v Srbiji in Vojvodini je na vseh progati promet [ otežkočen. Na Donavi je promet ustav- ljen, ker jt? voda zamrznila. Pri Nover» Sadu je voda narastla in odnesla več vlačilcev, en steter novega inostu čez Donavo je poks'arjen. Škoda zna§a nekaj milijonov dinarjev. Zlata valuta se uvede v nai>i dr- j žavi mesto srebme. FinanČni strokov- njaki so imeli te dni konferenco, na kateri so razpj-nvljali o uvedbi zlatega denaria v naši državi. Prvi ziati bi se kovali v Brnu. IzsSedeni tlhotapd, Te dni se je posrefiilo izslediti v Mariboru tihotapce in razpečevalce kokaina, ki so imeli svoj sede2 v Ljubljani. Kokain so uti- hotapljali iz Avstrije in Nemčija v pa- ketih po en kilogram ter ,ca razdelje- vali v manjše znvitke. T»hot3pce je vodil v Ljubljsni zobotehnik Sitar, ki je bil v Ljubljani aretiran. V Mariboru so aretirali dve n«t?karici. Podružnice so irneü ge v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. Prepovedani dimajskl iJ.jtü. Wo- tranje ministrstvo je prepovedalo raz- pečavanje dunajske »Neue Freie Presse«, »Wiener Taglatt« in »N. W. Journal« ker pišejo proti n?.5i državi. Bapi>karsU'O, jugoslovanska pri- vredna reviju, je izsla. Revi ja ima zelo okusno oprerno in izvrstne čianke, ki kaž^jo napredek na polju naše gospo- darske pubiicistike. D?Iarski falzifikati.- Zadnji čas so se pojavjle pri nas ponarejene stodo- Iarske novčanice. Falzifikati prihajajo iz Budimpešte in so izdelani na ta na- čin, da je na originalnih novčanicah od 2 dolarjev številka »2« spremenjena v 100. Teh novčanic je zelo veliko raz- širjenih na Mad2arskem in v drugih državah. NaŠe zadruge ob mej' dobe svoj denar. Minister za zunu.nja dela je ukrenil, da so vrne slovenskim za- drugam ob severni meji denar, ki so ga imele pred vojno naloženega v se- danjih mejah avstrijske republike. Urad:,iski predujmi. Minister fi- nanc je izdal brzojavno odredbo za izplačilo prvega obroka predujma urad- nikom. Preduirni se bodo izplačevali na dodaine placslne liste. Požar. Na Siivestrov večer je uničij velik požav hiši trgovca Bo,c;danoviča in Trifkoviča. Pogoreli sta hiäi s po- hižtvoin vred. Škoda se ceni na več rnilijonov dinarjtv. Grozen samomor. Pred dunajsko državno opero se je par minut pre4 r.ovirn letorn umoril rudar Herman Kürbis. Dal si je v usta ekrazitno pa- trono in zažgal vžigaino vrvico. Posle- dice so bile strašne. Truplo je ležalo v veüki mlaki krvi, glava je bila po- polnoma razbita. Možgani in deli kosti so ležali 20 korakov na okrog. Nekaj ur pred samomorom ie Kürbis v družbt monterja Robesta Kühne napadel tr- govko s t5erutnino Šarloto Fleischer in ji vzel 25 milijouov a. K. Kühneja so arßtirali, Kürbis pa je izvrSil samemor. Matuzalem rsovega vek«. Po po- ročilih finskih listov je utnr! te dni v Poloski ob meji LitvJnske človek, ki je bil star 168 let. Za dobo celega svoje&a ;^ivljenja je bil mož telesno in duSevno popolnoma zdrav. Rodil se je leta 1755., bil je vojak ruske carice Katarine II, služil je pod canem Aleksandrom in se udejstvoval v bitkah pri Austerlitzu, Friedlandu in Borodinu. Nikolaj I. mu je nakazal doživijensko pokojnino. V starosti 93 let se je oženil v tretje in je imel s to ženo, s katero je živel 50 let, troje otrok. Množica sežgala bo^oskrunitelja. V Celanu je 29. decembru ponoči od- pri neki Francesco Tomei relikvije ne- kf.terih mučenikov iz I. 1600, ki so se shranile v tamkajsnji corkvi. Razbil je šipe relikvij in raztresei kosti muče- nikov. Druf;;i dan so karabinerji zlo- činca aretirali ter zaprli v vojašnici. Razjarjena, 7000 ijudi broieča množica je navalila na vojašnico, zgrabila bogo- skrunitelja, ga obesila na kol, pohla z bencinom ter sežgala živega. Alednarodni se|em v Ltjorsu. V Lijonu se vr§i veliki mednarodni se- men j od 3. do 16. marca 1924. Po- drobne informacije daje naša poobla- gčer.a trgovinska agenciia v L»jonu (Agence commerciale privilegi^e du royaume des Serbes, Croatea et Slo- venes. Lyon 44, Rue Victor-Hugo 44). šfev 2. »H0V* POBA« Sfrran 3. orčav les. (Povest 125 ruačtne.) Kan«c, Potemkhi je kar odskočit in njt- gove svetle oLi so strmeie izza očal. »In to rečete tftko mirno?« se je zadrl. Vstal je in nemirno premeril z rokami na hrbtu mali prostor. Naenkrat se j« vstopil pred gospodično. »Ne pustif« se operiratil« je rekel. Ona se smehlja. »Toda, če mora biti ?« *Nič ne mora biti -— zdravniki hočejo vedno kaj rezati«. Gospodična Kampe zmaje % glavo. »Vi ste krivični, gospod Potem- kin — Vi gotovo niste tohko časa bolehali kot jaz l Srečria sem, ako ae rni sploh more pomagati, tudi če mora biti operacija — malo več afi maio rnanj bolečin, to je vse eno.a Gospod Potemkin je le skomiffnil z rameni. Komur se ne da sverovati... Prihodnjo jutro je zamanj čakal cia gospodično Kampe in tudi nasle- dnja iiitra je ni bilo. »Hvala Bogu, vsaj lahko v miru zopet č.tam svoj Časopis«, si je mislil gospod Potemkin. Bil pa ie nenavadno nervozen. In ko je prišla sestra od- delka za trenutek v čakalnico, jo je hitro vpraSal ; '¦Se bo (i gospodična Karnpe ope rirala ?« Sestra kratico odgovori: »Da, juiri.« In pozneje, ko ga je zdravnik pre- iskal, ga je isto vpraSal. »Da, težka operacija čaka revico«, mu je odvrnil zdravnik, »toda upam, da jo rnoj tovariš na kirurgičnem od- delku že srečno izpelje.« * Prihodnje drti je priSel vedno ne- < koiiko prej v bolnico, nego je bilo treba. Predno je 5e! na mediclnsko kli- niko, je SeV nrtimo kirurgične ter ?.r\ na stekleno verando, kjer so se vrštle ©peracije. Tukaj je lečala nekega jutra fudi gospodična Kampe. Življenje ji je siccr ostalo, a nihče ji ne more za potoviti, da bode okrevafa. Potemkin je jezno poictrnsl in re- ket: »Sai sem ji pravil, naj se ne pusti operirati, toda ri me hotela sfuSati l Zdai jo bode minilo veselje nad soln- eem, c/etticam», sivanjem In Bog zna nad čim 5e vse.« Ko je Potemkin uro pozneje zra- pustll bolnico, ga je srečai deiek, ki je prodajal cvetlice. Pormdil jih je tudi njernu. Potemkin ga je spocül. Toda ko je napravil nekaj korakov, se |e vrnü, pokhcal dečka in vprašal: »Kai stanejo cvetlice?« »Petdeaet kopejk,« odvrne deček. »Neumnost, niti potovice niso vredne. Nof pa naj bor dam ti petdeset kopejk. Pone3i cvetlice na !d- rurgični oddelek in naroči, da jih iz- roče gospodični Kampe.« Deček je odhitel. Potemkin pa se je samega sebe imenoval osla, da po- §ilja cvetlice v bolnico. Kljub takemu naziranju pa je 5e večkrat poslal cve- tlice na kirurgični oddeJek. * * * Štiri tedne pozneje, ko je zopet sedel v čakalnici, mu je javila sestra novico, da jutri sapusti gospodična Kampe bolnico. »Tako, tako.« je rekel ter hotel 3e doataviti, da ga to prav za prav nič ne briga. Vendar se na tihem ni mogel obraniti vpraSanja: Kaj bo ta reva se- daj počela? Na stroju ne more in ne sme Sivati, premoženja pa mm«. Hudo je 7.a njo. Nazadnje, saj je dobra duSa, le nazore ima neumne. Hotel ü je na- praviti kako uslugo, ali je takoj za- vrml misel. V bodočih dneh p« je sploh pozabil, da biva na zemlji go.spodična Kampe. Njegov revmatizem ga je tako mučil, da je sploh na vse drugo po- labil. Vse ga je jez»lo. Najmanj dvajsct- krat na dan je zvonil svoji gospodinji in se kregal za to in ono. Gospodinja je zgubila potrpljenje. »Gospod, če vam ni vSeČ, pa------- —« Potemkin je sam končal stavek: *• . . pa grem, prvega marca se pre- selim « Gospodinja je zaloDutnila vrati in Sla. Potemkin pa je vzel papir in pero ter pisal gospodični Kampe : Cenjena gospodična ! Pustite sedaj druzega Sivati za Va5o firma Saj fe bila 2e prej ne- utnnost 2a taka plačilo. Po oper-icifi bi bila 5e večja, Gospudinjstvo go- tovo razurncte, kakor vsska nekoliko pam«tna Senska. Vefi kot 25 nibljav na mesec ne dam. Več ctomače delo ni vredno. K4aj lahko nastopite? Van ja Potemkin. Prečital je pismo Jle enkrat, če ni preprijazno, zadovoljr.o pekimai, za- pečatil ter odpoälal. PoStnoobratno je dospel odgovor; Spoätovani gosped Potemkin ( V mojetu sedanjem materijol- nem položaju mi je Va5a ponudba prav všeč. Prav rada bi sprejela, toda misHm, da ne spadam k Va§i hiSi, kajti Yi ne marate prijaznega lica, ne prijaznega smehljaja. Oboie pa bi prinesla v Va5o hi§o s seboj, kajti brez tega ne morem i?.Jveti. Kar se pa ttče gospodinjstva in kuhe, misüm, da znam dovolj. üdana Marta Kampe. »Neverjctna ženska,^ je mrmral Potemk'n. *&e vedno je vesela, kljub vsem težavam, ki jih ie pretrpela.« Sprejel jo je. saj kuhati zna. Prvega marca se je gospod Po- temkin preseltl. Ponosno je kazal go spodični svoje sobe, katere je sarr, po svojem okusu opravil. »Lepo, kaj ne^« je vpraSal zvedavo, ker gospodična sama m nič rekia. »Da, da, gutovo, a ne bi hoteti obesiti 3e nc?kaj s!ik?« Potemkin je zarjui kot stekel pes. »Moj denar ne mečem za slike in take malenkosti na cesto.« »Tega tudi ni trebft,« je tulažil prijazen glas poleg njega. »Mislila sem, da imate morda kake slike Se od sta- rifiev ali sorodnikcv « »Te siike so dobro spravljene na podstrešju.« »Potem jih Ichko pri priložnosti poižčem tn obe9im.« »Tega ne dovolimf« S tem je od- rezal vsak nadaljnji predlog. Pri kosilu je gospodtčna Kampe vprašala, kdaj naj se popaidne pri- pravi na izprehod. Potemkin je ravno nesel jed v usta, toda pri tem vprtšartju so mu padic vilice iz rok. »Na izprehod iti?« Neizmerno za* čudeno je pogUdal, po kratkem molku pa je dostavil ; »Na, če hočete z menoj, ob ätirih ! Ne čakam pa no—be—ne se—kun-^-de !« Pet minut pred četrto uro je ča- kala gospodifna svojegra strogega go- spodarja. Hodil je ponosno in ni spre- govoril nobene besede. Gospodična Kampe pa je veselo čebljala ob nje- govi strani. Vsega se je veselila: solnčnih žarkov, veselih otrok. V vse to veseije pa je zadoneio kakor strela z jasnega neba Potemkinovo vprašanje: »Ste že plačala račun za operaeijo ?tt To je bilo edino, kar si je mogel zmisüti, da je spravil spremljevalko iz njenega veselega razpoloženja. Z uLin- korn je bil lahko zadovoljen. Obraz f;ospodične je postal resen in Čalostno je pristavila: »&c ne. Moj Bog, dati born morala ves svoj pri« hranek.« Sedaj se mu je pa fe zasmilüa in postai je zgfovorneji, PrihodnjeRa dne je pri obedu sam naroCil: »Ob Stirih, gospodičn», scveda zopet,« in zapustil sobo. Dan za dnevom sta hodila ta dva ncenaka čioveka na izprehode. Za go- spodično ti izprehodi seveda niso blli nobena dobrota. Ce je btla vesela» mu ni bilo prav, če je pa molCal«, je hotel imeti zabavo. »MolCečl ljudje naj osta- nejo sarni, ker druge dolgočasiio,« ji )e zebrusil. In vendar, ko je nekoč gospodična hotela ostati doma radi vožnega dela, se mu je lico zmračilo in glasno je zaloputnil vrata. Večere bi gospodična rada pre- živela v svoji sobici, katero si je prav lično opremila. A njt?no dobro sree ji je veievalo drugače. Tarn v sobi sedi nevesel, bolehen mol 8edi k njemu I Potemkin je ravno Cital časopis. Niti pogledal je ni, ko je vstopila. Pre misljal je na tihem, kako bi se žen- sčme znebil, na veCer je hotei biti sam. Ravno ko je hotel spregovoriti, ga vpraša ona z nežnim glasom : »Kako je prav za prav z vaSim xdravjcm, gospod Potemkin? So vam v bolnici pomagali?« Potemkin je skomizgriil. »Kaj se piavi: so vam pomagali> je sragodrnjal. Vendar je bila njej?ova boiezen predmet, o katerem io najraj§e govortl. Dotaknüa se je še drugih vpr;»§anj, o traterih je vedela, da starega zakrtc- njt>nca zanimajo. Kakor ta večer, je bilo tudi vse nasFednje. Največji uspeh pa je dosegla go- spodična Kampe pri nekem revma- tičnem napadu. Potemkin sam se je trudil z raznimi obkladki in ni pustil, da bi se f?;ospodična pnbližala. A ta je naposled postala energična. »Veste, gospod Potemkin, jaz sem v h«Si, da Vam postrežem in kako se je ravnati pri tej bolezm vem §e od svojega očeta.« ü^rno mu je zavifa oteklo nogo v obkladek, tako ni imel Casa se braniti. Pozneje se je sicer kregal, a polagoma je postajal mirneiSi, ker so mu bole- čine vedno bolj ponehavaie. In isti večer jo je prvič imenoval prijazno, dobro J?ensko. Nekaj dni pozneje je sHSala gos- podična Kampe urno zabijanje iz je- dilne sobe. Ko vstopi, vidi, da stoji njen gospodar na stolu in na vso moč zabijn žeblje v zid. Okrog nfega pa je ležalo nekaj starih slik. Ko je zapazil gospodično je bil v zadregi. »To je samo radi tega, "da se mi na podstrešju slike preveč ne pokva- rijo.« Stopil je s stola in nji prepustil nacialjno delo. »Meni so bile stene ravno tako všeč brer slik,« je §s dostavil. Nekecja dne ie prinesel polno pest evetiie. Gospodična Kampe ie büa vsa vzradoäcen». To ga je zopet jezilo. »Za Boga, gospodična, odvadite se vendar teh otročaiij! Paglavci na cesti mi n«so dati miru, moral sem kupiti« Dovolil je, da je gospodična eve slice postavila na mizo v obednici, kar se doslej ne bi smelo pripet'ti. čudno, sploh je bil sedej v marsičnem jako popustljiv. Bil je zadnji dan leta. GospodiČna Kampe, ona ki je bila vedno vesela, je imela danes vse objokane oči. Potemkin, ni hotel verjeti svojim očem. Dolgo jo je opazoval od strani. Naposled pa je rekel: »Katera juha se Vam pa je prismodila? Mislil sem, pri Vas se kaj taeega ne pripeti.« S prva se je branila povedati, kje jo čevelj žul». »Kaj se branite, komu pa hoCete zaupati, če ne meni?« Kljub svoji žalosti se \\ ie zdelo smešno, tako miäljenje Potcmkina. »Danes še (e sem dobila račun za operaeijo« je rekia žaiostno. »Za operaeijo in druga zdravniSke stroške naj plačam osemsto rubljev.« Zopet so ji prišle soize v oči. »Pokažite tisti papir!« Potegnila je račun iz žepa in ga no- kazaSa Potemkinu. »Plačati ne morete?« je vpraSal ter prebiral račun. Gospodična prikima. »Hm, to bi potem jaz moral pla- čati.« Oospodična je segla po računu. »Bog ne daj«, je rekia samoza- vestno, »Vi ste vendar tuj človek, kaj Vas to briga.« »Potemkin pa ni vrnü računa.< »Res, od tujca denarja ne morete vzeti. Jaz tega tudi ne bi storil. Ven- dar — je tu izhod.« Začel je jecljati, brisal si pot s Čela, postai je jezen in zakričal: Za Boga, gospodična, sai drtigače vendar niste na glavo padla. Saj vedno veäte kaj mislim — pomagajte mi — seveda najmlajSi nisem — dvoriti ne znam, nisem znal svoje 2ive dni.« Utihnil je in pogledal gospodično. A ta je molčala. Ves razoCaran jezma- jal z glavo. »Me 5e nisH ra7umelt, saj sem dosti jasno povedal. Torei moram §e K .tančneje povedati.« Stopil je za korak biižje. »Oba sva ževleth — obasama — da, in, no spremenil se bodem že tudi še malo. Vzgojevati dobro razu- mete. Sploh pa, če boste moja Žena.« No sedaj je bila zunaj važaa be- seda. Vedno močneje si je brisal pot s čela. Gospodični Kampe je bilo, kakor, da bi bila strela udariia zjasrega neba. Vse bi bila pričakovala toda ženitbeno ponudbo, tega pa ne. Lasten dorn — zavetiäce pred neügodaral in boji tega življenja. Čuden, Rrčav človek je, ki ji ponuja ta dorn. Toda bil je Ie dorn. V času njih skupnega bivanju pa je spoznala, da za to surovo zun<»njostjo tiči skrita zlata duSa. Zato rnu je brez skrbi podala roko. Stari samsc pa \o je za^rabi! & hitrostjo, kakor, da bi vsako sekitndo lahko zopet zgubi! svojo srečo. Tako sta 9e ravno na SÜvesirov večer naSli dve duSi, ki sta toiiko )at pogreSali pravo srcCo. H. M. — AI. Peterlin Batog: [11 Skrivnost inrtveea. Kriminaina povest A Iskra je vztr&ja! odloCno na svojem rnestu. Skrit r,a prmovjem je izpustil že veČ vozov mirno in je ugo- tovil le s težavo, da ni bilo še med njimi Seljakovega veza. Ko pa že par ur ni bilo nobanega voza mimo, začul je od daleč neko drdranje. In kmaUi je spoznal, bi! je dober poznavalec, po hoji konja in ohliki voza, da se bliža pričakovanec. Motno je brleia svetilka ob strani vosa in razločno osvetljevala konja. Voz sam pa je bil v tenii, ker so baS oblaki zakrili mesec. Iskra se ni smel dolgo pomiSljati. Pomeril je na postavo, ki ja bila na vcm, in izprožil. Slaboten in bcleč vzklik — in voz se je pomikal po^asi mimo grmovja. Postava pa je ostala na se- dežu in sicer jiloboko sklonjena. »Se nl zadosti!« zahreSčal je Iskra in ustrelil vnovič proti vozu, a zdaj od zadaj. Čul je zamoikel pader, in ker je ravno posijal mesec izza oblaka, zapazil je, da ni nikogar več na se- dežu, Konj je obsta!. Bre?: pomišhanja je skoči! Iskra iz grmovja proti vozu. Prepričatl sü je hotel, ako je osovrcženi Ocon res že mrtev. Pa prestražcn je od-skočil. Zakai, zadel ni rnladega Seljaka, amyak nje- govega očeta, starega Stifana Seljaka. ki je ležal okrvavljen v vosu. Prvi hip je mislil, naj bi umoril tudi starega Seljaka, da ga ta ne bi mogel izdati, ker so büe njegove oči uprte naravnost vanj. A ni mogel. Roki sta mu odpovedali, prvotna krvo- lofnost je odnehala in postal je prav- cati boiazljivec. Z njegovih ustnic so odhitele jec- Ijajoče besede: »Seijak — vi — vi ste —- žrtev grozne zrnotel Resnično — vas nisem hotel zadetil« Zdaj se je zganil tudi napadenec. Njogove misli so delovale mrziično, in brž se je spomnil, da je bil doslei po- polnoma v oblasti tega oderuha, da je vse nesreče in njegove gospodarske propasti samo Iskra kriv, ki je bil njegov neusmiljeni upnik, in zdaj se je hotel tega trenutka okoristiti. »Vfnite mi«, je rekel težko sopeč Stefan Seijak, »vrnite mi dolžnn pismo, odpustite mi cderuške obresti, da si zopet gospodarsko opomorem, in molčal bom o vsem tem kot grob! To pri- segaml« In Ukia je sve'to obljubil, da bo popolnoma ustregel želji gostilrričatja v teku treh dni. Nato je pomagal ra- njencu, ki se sam ni zaveclal resnosti poškodbe, nazaj na sedeS, podal mu je vajeti v roke ter je udaril na rahlo konja, da je oddirjal po cesti, sam pa je izffinil nazaj v gošČavo. Zamolčal je Siljaku sev6 tudi ime onega, katerega je pr&vzaprav mislil napasti. Dasi mu je v svojo lastno gmotno škodo preveč obljubü, zdel se mu je ta način, da potlači vso zadevo, vendarle najboljsi. Saj mu je bilo po- vsem jasne, da bi ga Seliak lahko ovadil, ker je bil tolüco nepreviden, da se mu je pokazal, in pa prebojaz- ljiv, da bi dokončal popolnoma svoje zločinsko delo. Tako je bil prisiljen, da izvrši Štefarm Seljaku dano ob- ljubo. Ker pa je gostünifar ;?.*? naslednje jutro umrl in najbr2 rucii ničesar iz- p >vedal ni o tern dogodku, niti mislil ni Iskra več na to, da bi vmil dolžuo pismo. Pa tudi sreča mu je bila mt!a, ker je bil vsted zapora Otona Seljaka naenkrat, ne da bt le s prstom mignil, oproSčen svoicga osovraženega tek^ meca^ in Ijubimca svoje žene. Škodoželjno je sledil poteku pre- iskave, ki je vedno bolj omreževala sirta umorjončevega, in 2e se je smejal v pest, kadar je pomislil, da büde nedolžni mladenic' skoro obsojen na smrt. ftitto '4. »WOVAJDOBtf« Šte v. Skrivnosti mrtveca naj nihüfe ne izve, za to bo poskrbe! ie saimi VIII, Še je misiil o tem, ko atop? žena v sobo k njemu. Kiara se ni mogla Se cdloüili, ali naj obvesti moža o tern, da namerava razbremeniti svojega l|ub!jenca s svoio izpovedjo pred sodiščem, ali pa naj to stori brez njegove vecJnosti. Neki gotov jn upravičen strah se je polotil žerie in sklenila je naposled, da izvrši vse to tajno. Seve, misMa si je, bo Iskra izvedel za vse, toda še le kasneje, ko ne bo m.ogoče ničesar več* ir.premeniti. Jer.il s<» bo prav go- tovo, morda bo ceio grdo ravnsl z njo, morebili jo iz ljubosumnosti ubil v nagli je/;, zsbraniti pa. ne bo mogel, da ne bi bil Oton Seijak, oso.vraženec njegov, oproščur;, saj bo njegova ne- dolžnost izpričana. (Dal je prih-) Razne vestL AngtešM mutej dobil vellkozbanju. Povest profesorja ßreaskda je bila p tankamenov duh ne da miru. Prebrlsan sodtiik. K sodniku ne- kega bolgarsk(?s^a. rnesta je prise! pred kiatkiin neki kmet z tožbo, da mu je bil ukraden čebelni panj. »Pridi jutri zopet« je rekel kadi kmeti:, »in pripelji tvoje soscde iz yasi s seboj.« Tako se je zgodiio. Ob določeni.uri je stal lemet s skupino sosedov pred kadijem. Ta ga je nahnilil: »OomiSljsvi čiovel^ kako si drzneš toliko poštenili ljudi pnpeijati pred moj obr«z? Ali si slep in ne vidiš, da tatu, ki je okradei, vis'i ie eel roj Cebei na tur&anu.« . Komaj je to izrekel, se je prijel eden kmetov za turban in so ga spoznali kot tatu Nenavadna svloniob13ska nesreca se je pnpetila pred par dnevi v Brus- lju. Nek tamkajSnji gimnastični klub je priredil tekme, h katerim so se vozih tekmovolci v avtomobilih. V taken avtomobilu se je peljalc 19 ostb. Ko je šofer privo^il na lice rnesta, ie na njegovo največje začudenje skoči! eden gostov iz avtornobila ter začei na vso moč klicati na pomoč, dočim se vsi drugl gostje ni.^o niti ga;med tem časom ukrsdla zlato zapestnico in nekaj drugih stvari, prožuikom pa, ki so stanovali v ist» hiäi-l.5 m dolgo vrv za obešanje pe: n(a. Bila je Se tako premetena, da |e gospei Fabjanovi rekla, da naj da 400 krön sv. Antonu, da bi se zapestmea nagia. Seiekar je bila 29. decembra pn okrožm-m sodišču v Marir>oru zaio ob soiena na dva meseca težke, poostie ne ječe. — Surovi sin. Mania Ko^a čeva je obiskala 20. oktobra svojega očeta Matjaža Beheka v Lendavi in ga je nagovarjala, da bi se presdil k njej, da se mu bolje «odilo. Medtem je pa nje brat Franc Behe.i pnslužkovai pri vratih in ko je shäal gori omenjeno nagovarjanje, je skočil v sobo, zgrabn seätro za läse in jo vlelcel k vratom, da jo vrže ven. Ker pa oče ni mogel tega trpeti, ji je priskočil na pomoč, toda sin se je obrnil in suml je tudi očeta čez präg in ga lahko po 'kodoval. S no- tranje stvari razpiscilo vi.^oke nygrade tia glave roparjev v Črni gor:. Dne 28. decembra je bilo javljeno orožni- kom v Krksiäi, da se nahaja 11 od- metnikov v vasi Rubeži. Orožniki so hišo obkcli.'i in po štiriurnem boju po- strelifi vse roparje, med njimi tudi •bnua Raspopovič, na katerih plave je b;!a razpi:-i.na na^rada po 1GO.C00 Din. Kdo je bi» Nobel? Vsalco leto se čnje večkrat, da jo ta ali oni glssovitih in zaslužnih mcž preje! Noblovo na- gr&do. Vendar pa veiilca večina ne ve, fcdc jv; hi!'Nobel in kakšna je njejrova «agrada? Alfred Nobel, kemik, je bit rojen d,-?e 21. oktobra 1833. leta v Stockhoimu. Študiral j*1 v Stoc:khoz? Doričič preklicujem z obza'ovaniem vse ^ovorice o gospo- dični Erst« Ar lie v Osberjih, ker so te govoricf» neresniem» in brez podiage. CELJE, dne 2. januarja 1924. E2za Dos»iLič. Oaberje. Britvice Gillete, Mem in druf;e, se spreje- majo v brušenje v trgovini ?. ^a- lanterijskirn blagom in igračami: KRAMAR & MISLEJ (prej Prica & Kramar), Celje. 3—3 Prip^roöam so xn izdelovanje modernega poMštia vi vsakovrstnega tuzemskega, kakor tudi inozemskega iesa. Brza in solidna po- strežba. lOletna paraneija in veliko znižane eerie. S^&iSwe «©be wed- Franjjo BCorun (Wagne*») Š4. Jurüü ob Tatoo.ru (3, gä,). Hišii s mesoi'ijQ na celjskem Glavnem trgu ce proda. Ponudbe: Miklavžki hrib, viU-; »Kairo«. 2001 2—2 7" ^ Pnporoöa 8e fotografski in umotno sükarski at ei je za modern portrot in industrijo Avg. ČERNE, Celje Ljubljanska cesta štev. 10. Poveöa in slika po vsaki süki in po naravl v olju, akvarei, pastel, tu5 in krcijon. Slika in zalcži razgledni- oe od 1000 kom. naprej v eno- in tribarvnem tisku. Restavrira stare alike, umetriino za muzeje, cjalerljo, cerkve, privat, ltd. Pridem tudi na dom, (Za fotografe popust) Slike za legi- timaeije 8e doba najhitreje! 18—17 Posebnost A Černe, patent süliaratvo. Dri,ttTadal5ttininjo zna'cw jj^pntii. )\ Ant Lečnik O urar in juveäis* O Ce^je, Elavni frg It \ trgovske sole in 3 razredov gimnazije, 20 let star, ugledne rodbine, zeiü za takojšnji nastop mesfa w kak^msi feoäjsi In večjS mešo tft^owisa köt p^aktakaist. Cenjene po- nudbe je poslati ood »Praktikant« na upravo »Nove Dobe«. 2- Naznasnüoü Cenjenim damam naznnninTT?, ^r. po 6l/7('/r, to te6 50 Dtn e<3 3fO, 1> prosfl o V-, 1 j C ' "¦ -• !;o «3<&ž- nifccow domačej^a jzdtlka po najniüjih cenah. Spreiema in izviäuie vsa ;>o- pravila to^no in soüdno. 34 Vueiikiiziiiri! l/uBlü:i izahü Najboljše! Najcenejše! Cc^kni m cingflesko nukno za moSke obltke, povrsn'ke, veloure za damske plaSče, volneno modno bl?gof barhente, Šifone, cefirje, zimsko in letiio perilo, pletene jopice, dežne plaSče, no- gavice, rokavice, ovratnike, kravate in drugo modno bbgo kupite po z«!o znižani, koiikurenčni ceni v niaimfakutrni in modnl trgovinl IWilos PŠGničnik Krslja Püfra cssfa S CeSje Kralja Petra cesta S Elago pfiiüi?5tn5i 20-12 PosMiia salidna! za vselej se Vam priporoča sarao ...... veletrgovina ' •„• R.Steimeck', Celje, •• ' '. ako hočcte res do- bro in poceni kupiti CEVLIE ročno, domače delo, kakor tudi sine tvorniške, obleke za žcnske, nioSke in otroke, perilo, Idobuke, pletene jope, čepice in ShIo, kravate, rokavke, noga- vice in sploh vso modno robo ?.;i dame in gospnde. — Trpovci engms-cene. =J) Oglejte si rnanufakturno ni Goberjesf.3 (gostilna PlevČak) nasprotl Mestnega müna KA DR08NIO! 55 50-54 J PB1PORÜ*CA 1. NA DEBELOI svojion cenjenim rdjemalcem veliko množino lino- xemskega bla^a kakor sukno xm moške in žen« f»ke obüeke, ceflp, niton, vse kroja&ke pOtrcbäÖI» ne tor raxnovrstito maitufakturno totaya po xelo nlxkih oenah. J prvovrstna novo b3ago povsem zrela se dobi povsod Prva hrvatska tvornica salame, prekajenega mesa in masti 1 GQcriiovic-OMi Petr in je« Geiieralno zaslonstvg za SJovEiii;r •-*• ButiC • ¦* dr-u. Ljubljana - CHje - Maribor DStan.vnt.»». Hraiiilnica mestne obeine Celje m««-"* 52-46 ==s V labB-timii palaci pj?i kolodvoru. Vrednosf reze^vnega zatcSada K 8,000.000» Stanje hranilnih vlog % 42,000.000. HRANILHE vloj?:e, ki se sprelemajo od usabo- SPREJEMA tndf u warno shrambo od strank H OSKRBUJE suolim uložnikom prodajo in na- yar, užiujjo najpopolnej^o uornost in ugodno In sodiSČ razne urcdnosine papirje, uložne knji- kup useh ursi urednosrnih papirjcü lid. Izwr- obreslcüanlc. Poštne polotnice stmnkam brei- žice i. f. d. Daje ü naiem PREDALE v svofih ^u)e id nje fudi inkaso in druqa denarna opra- plačno nil razpolago. Rentnino piačuje zaued ^ascblagajnah, lako, da obcirtl k\\ut siranks uila nujktilanineje. IZPLAČSLA u inozemstua iz suojega. | sama. || izredno ugodno in promptno. Foso|^2a w«&h vrsf pod najugodne^iml pogojf. Brezpiäcna poj«ssmila In strokounjašk! nasueti o useh dcnarnih prašanjih. ALAMA M.C.S 10 J A \ r? I o o 'S p I Cu üstanovljenn 1HG9. Dstanovljcaa IBB!.