Izhaja Vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Velja za celo leto 4 krone. J.Pisi naj se frankujejo in po-Uajo uredništvu lista »Mir« uelovec, Pavličeva ulica št. 7. Psebni pogovor od 10. do 11. ure Predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Hom naj se samo po eni strani sta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. ^opisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Siouenceu Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 23. kimavca 1911. Št. 47. Draginja. (Od odličnega sotrudnika »Mira«.) v.. Iz mest se čujejo obupni glasovi, ki to-ZlJ° o neznosni draginji in kličejo vlado na Pomoč. Delavci napravljajo svoje shode, de-Pronstracije, uradniki se zbirajo na svojih Ostankih, a od nikoder ne čujemo niti d'iega praktičnega predloga, kako se naj PLkginji odpomore. , Odkod prihaja draginja? Ako je od j^bieta ^odvisno, zakaj ni že pred desetimi 01 dražje prodajal svoje pšenice, zakaj je ako pozno zapazil, da mu denar leži na ce-j l? A od kmeta cena ni odvisna. Kdo pa !0 Potem narekuje? Na naših trgih jo nare-kupčija, kupčija pa se ravna po borz-ph poročilih in na borzi dela ceno tisti, ki am kupuje in prodaja tisoče vagonov, ki jm ni sam pridelal, kapitalistični trgovec. Lod par leti so ljudje zahtevali, da se naj popravi borzna igra z žitom. V Nemčiji in nvvstriji je bila ta igra res prepovedana, in h’govci tam menda zdaj vsaj javno ne ku-Pyjojo več toliko žita samo z namenom, da P Pri rastoči ceni kaj pridobili. A ta po-|\pya. je zalegla toliko, kakor če pri stari ,llsi zamašiš mišjo luknjo. Igra z žitom cve-ve P° vseh večjih mestih v Ameriki, v Aziji, hvix>pi povsod, in Avstrija in Nemčija na e!p veljate le toliko, kakor navaden kmet , Velikl občini. Pri najboljši volji sveta ne miste preobrnili. Borza sama pa ne more biti kriva viso-T)l1 ('Gn. Borza je kriva, da se cene včasih P'Primerno zvišajo in zopet neprimerno znižajo. Menda so gospodarji prav imeli, če s.° Pred leti trdili, da vobče borzna trgovina dela le s 1 a b e cene, ker se na borzah trži s žitom na papirju, z žitom, ki ga nikjer ni. se tudi pri žitu godi, kakor pri drugih Pridelkih, ki ,se postavljajo na trg. Če se na rg v Budimpešto prijavi na tržni dan 1000 vagonov, bo cena boljša, kakor pa če se pri-IPvi 10.000 vagonov. In če -se potem začne inesto prave pšenice prodajati zapisana ter se tako proda 10.000 vagonov navidezno in le 1000 vagonov v resnici, bo morebiti trg dobil utis, da se prodaja bogve koliko blaga, in cena bo padla. Borza ne more biti kriva stalnih visokih cen. Kakor žito, podražili «o se vsi pridelki, ki jih ljudstvo v mestih potrebuje v živež: meso, maslo, jajca, sadje, drva, premog itd. Časopis »Osterr. Rundschau« je objavil leta 1909. poročilo o draginji. V tem spisu je navedenih par pravih razlogov : 1. Ljudje imajo zdaj primeroma veliko d e n a r j a v rokah i n vsled tega ima denar manj vred-n o s 1 i. Do 1. 1840. se je na svetu pridelalo vsako leto en milijon unc zlata. Produkcija zlata se je pa dvignila in v letih 1891.—1895. se je na svetu pridelalo po 7 8 milijonov unc. Odslej je produkcija zopet rastla in 1. 1907. se je zlata pridelalo 19 8 milijonov unc. Nekdo je izračunal, da se je v 400 letih od 1500—1900 na svetu pridelalo zlata 604 milijone unc, v sedmih letih 1900—1907 pa 117 milijonov unc. Leta 1907. je Transvaalska dežela, sama pridelala zlata za 450 milijonov kron. Vrednost zlata pa je podlaga vrednosti denarja sploh. Srebro je malo vredna stvar, papir ni vreden nič in v prometu velja le kakor nekak dolžni list. Plačnik bi moral z zlatom plačati, ali ker zlata ni dosti, plačuje z dolžnim listom, s papirnatim denarjem. Denar je torej izgubil veliko svoje kupne moči in zato je nastala draginja. Ker se na svetu pridelava toliko zlata, prišlo je med ljudi tudi več zlatega denarja ali namesto zlata papirnatih bankovcev. V Avstriji je bilo v prometu denarja: 1. 1893. zlata 204 milj. kron, papirja 1717 milj,, kron; L 1908. zlata 578 milj. kron, papirja 2112 milj. kron, torej 769 milj. kron več kakor 1. 1893. 2. Naglasa se tudi, da dobiva j o d e - I a v c i višje plače. V letih 1905 do konca 1906 se je preračunilo, da so bile plače povišane za 10%. Nekateri delodajalci zatrjujejo, da s plačo raste cena pridelkov, in da delavec, ko kupuje svoje potrebščine, zopet izda, kar je dobil, tako da od večjega plačila nima nič. Pri tem se pa mora pomisliti, da delavec ne kupuje le kruha, marveč tudi industrijske pridelke, ki so deloma vsled izpopolnitve strojev cenejši, kakor pred leti. Tako se da soditi, da se je plača delavcu vsekako za 12—13% zvišala. Gospoda v mestih seve računa le s plačo tovarniških delavcev. Veliko bolj. se je dvignila plača kmečkih hlapcev in dekel. Tukaj je plača danes za 100% višja kakor pred 30 leti. A tudi višja plača ni ves vzrok draginje. 3. Morebiti producent bolj trpi vsled slabega d elaa svojih ljudi, kakor vsled njihove plače. Splošno se toži, da s e d fila v e c za delo ne zanima več, kakor se je z a n i m a 1 n e k d a j ! Delavec, ki dela s strojem, mora ž njim lepo ravnati in mu skrbno streči, še več skrbi je treba pri živalih. Koliko je treba skrbi pri svinjah, koliko pri molznih kravah, pri žrebetih in sploh povsod, če naj bo živina zdrava, če naj raste in se pita. Ker delavec nima zanimanja do dela in ne zvestobe do gospodarja, tudi pri delu ne opravi več toliko, kot je delavec nekdaj opravil. Splošno se o tem toži. A težko je pri navadnem delu dokazati, koliko manj danes kak'hlapec opravi, kakor pa so opravljali hlapci pred 30 leti. Najbolj se da ta stvar opazovati pri zidarjih. Pred leti je zidar, ki je delal na dan II ur, zazidal na dan 800 do 900 komadov opeke. Dandanašnji delajo ljudje le 9 ur in človek bi mislil, da zazidajo 73 komadov v uri in 657 komadov v 9 urah, a v resnici jih zazidajo le 300, ali vsaj ne dosti več! . Podlistek. Srenjsk! Janez. (Slika. Spisala Zorana.) ^Minulo je že nekaj let, odkar je bil zad-Vep V na^ vasI- Otroci so imeli ž njim naj-Sp veselje, če je šel skozi vas, so ga ]1,i(l]lnljali z velikim vpitjem in neprestanim ti; ^kovanjem, naj vendar zanka ali zapoje Laču e^° Pesem 0 zvezdah. Navadno se be-če i a?.ez ni zmenil za otroško' moledovanje, sred I)a ravno dobre volje, je stopil na o,,,,,'3 Ceste, nagnil rdeči, nekoliko zabuhli s n v^aZai’ da mu 3® širok okraj n at klobuk ul-m JS i3lInI cvetlicami padel na tla in za-Otr Prav tako, kakor žvižga železni konj. ,, 0C1 So bili zadovoljni, hvalili so njegovo svn? nos^ a on je brezbrižno nadaljeval ge . I)0t- Hodil je vedno bosonog. Obleki Vit, i Binalo, da ni bila njemu umerjena, pi31 c8’a je cvetela tako bujno, kakor ja-ana v lepem maju. Naz-vm-'16 siromak, srenjski Janez. Pomni 1 f0 8a tako> dasiravno ni v pravem le i n,uU )ese(Ie zaslužil tega imena, ker je včasih ^J^pal noč pod gorko streho; Pa in Počival v kakem hlevu, največkrat Prosil pod rnilim nebom. Nikdar ni 1 miloseine, ne prenočišča, in človek M si bil skoraj mislil, da ga preganja prekletstvo, kot Ahasverja, večnega popotnika. Hvala Bogu, da so se našle dobre gorenjske gospodinje, ki so mu prijazno rekle: »Prisedi, Janez, k mizi, pa jej, ker si potreben.« Zadovoljen, a nekoliko otožen smehljaj mu je pri takih besedah zaigral na ustnih; odložil je debelo, nerodno palico, odložil klobuk ter slastno zajemal iz sklede. Ko se mu jo zdelo zadosti, se je zamolklo, a vendar vljudno zahvalil ter odšel. Pred hišo pa je zapel za slovo: Je luna svetila, so zvezde svetile, in jasna je noč . . . A zdaj je na veke utihnil srenjski Janez — zmrznil je v hudi zimski noči, kakor mi je še one počitnice pravila stara ženica, ko je govorica nanesla nanj. Bog mu daj nebesa, saj tukaj ni nič dobrega vžil. Nesrečen je bil srenjski Janez, odkar sem ga poznala, a stari Poglajen je pripovedoval ob dolgih zimskih večerili zbranim vaščanom dolgo povest o Janezovih mladih letih, koi mu je še sijala prijazna zvezda sreče. Pravil je takole: Sredi prijazne gorenjske vasi je stala pred nekaj leti prostorna, lepa hiša Kajžar-jevega Martina, hajtrdnejšega kmeta v vasi, očeta našega Janeza. Janez je bil edini sin, ljubljenec staršev in vaščanov. Brezskrbno so mu tekla detimska leta; nobena nezgoda še ni ranila mladega srca. V šoli je prekosil vse svoje součence. Po dovršeni ljudski šoli ga je poslal oče v mesto v šolo, toda že čez nekaj mesecev mu je umrla mati in zaradi-tega je moral zapustiti mesto ter pohiteti domov, kjer ga je že nestrpno čakal oče in kjer je ležala njegova mrtva mati. Žalost je legla na mlado dušo. Žalosten je pohajal okrog, molčeč in čmeren. Oče pa je hotel utopiti svojo žalost v vinu. Neizrečeno hrepenenje je vleklo mladega študenta nazaj v mesto, toda oče je bil gluh za vse prošnje, silil ga je k poljedelstvu, sam pa je popival noč in dan. Nekoč je v pijanosti zažgal hišo. Sin in drugi ljudje so prepozno zapazili ogenj, da bi ga bilo mogoče pogasiti. Pogorela je do tal. O četa je zadela kap od samega obupa, ko je spoznal, kaj je storil v pijanosti. Janezu pa se je začelo blesti. Zapustil je rojstno vas in blodil po svetu kot izgubljeni sin, dokler ga ni smrt rešila trp-Ijenja« Tako jo pravil Poglajen in potegnil par-krat po očeh, kot bi hotel skriti solzo, katera mu je [zablestela v njih. Za pečjo so zarožljale molkove jagode. Stara babica je molila za večni mir in pokoj »srenjskega Janeza«. In kako je na deželi? Tukaj so razmere še veliko slabše, ker najboljše delavne moči odhajajo v mosta in kmetu ostaja le še družina in tisti revčki, ki v mesto ne morejo! Časopis »Osterr. Rundschau« zatrjuje, d a je na kmetih ves službeni red n e h a 1 ! Planinske dežele nimajo dosti poslov. Omenjeni časopis pravi: »Temu se he čudimo, ker se je tukaj zabranjeval delavski naraščaj v skrbi, da bi občine ne bile preveč obložene s plačili za reveže.« V nekaterih planinskih deželah je bil namreč do zadnje dobe delavec prisiljen, dobiti od občine do-voljenje, da se sme ženiti. Zato se ni ženil in ni dosti delavskih otrok. Stvar morebiti ni tako priprosta. V starih časih so veljale za Slovence na Koroškem in Štajerskem posebne postave in po teh je menda nastal stari pregovor, da se kaka »stvar deli, kakor slovenska rodbina«. In ker ni smelo biti slovenske rodbine, zamrl je ves nravni čut, ki zahteva krščanski zàkon, odtod izvira prosto spolno življenje na severni strani Drave. Prosto spolno življenje imenujemo po-domače prešestvovanje In razuzdanost. Razuzdani posli pokvarijo tudi kmečke družine, razuzdana družina pa postane nerodovitna! Pisec članka je nekoč poznal v Krški dolini kmeta, ki je imel 7 posestev, ki jih je bil nakupil za sedem svojih hčera. Hčere so bile vse odrasle, imele so vse nezakonske otroke, a oče nobenega posestva ni pustil iz rok, da bi se hčere možile. Tak naraven red je poguba vsakemu ljudstvu. Na deželi se tudi doslej nikakor ni skrbelo za hlapce in boljše dekle, da bi se mogli ženiti in možiti. In mnogo mladih mož vleče v mesto ne le plača, marveč tudi možnost, da se morejo oženiti. 4. Omenjeni časopis pravi nadalje: »Drug vzrok, da ljudje bežijo z dežele v mesto, je prikazen, ki se pojavlja v vsem kulturnem življenju, da se mora težko delo dajati delavcem, ki prihajajo k nam iz dežel z nižjo kulturo. Najbolj se to dejstvo vidi v Ameriki, kjer se vsa nevarna dela dajejo tujcem. Na posestvih našega cesarja je oskrbnik to prikazen natančno opazoval: Pred 20 leti so izginili nemški delavci in so prišli Čehi. Danes izginjajo Čehi in se jemljejo v službo Slovaki. In potem? Na Koroškem opažamo nekaj sličnega. Pred 30 leti je prihajalo v deželo mnogo delavk in delavcev iz Kranjske, danes jih ni več. In tu na Koroškem pijejo nemške pokrajine kakor pijavke slovensko kri. Iz slovenskega dela dežele odhajajo' sinovi in hčere vse v nemška mesta, in kar je slabšega slovenske materiala, gre kot hlapec in dekla med Nemce. In star pregovor je pravil : »N a N é m c e j e š 1 a p o breme e« (nezak. otrok). — Od nekdaj je bilo službovanje pri Nemcih poguba za slovensko mladino. Izurjen gospodar je v takih razmerah izračunih da se mu je oskrbovanje krav v treh letih podražilo za 42 odstotkov! Drug zatrjuje, da se mu je delo na travnikih od leta 1900 do 1908 podražilo za 45 odstotkov! Če se v kmetijstvu pridelovalni stroški tako zvišujejo, se mora zvišati tudi cena pridelkov, ali pa mora gospodar pridelovanje sploh opustiti. Saj se je na Koroškem v zadnjih litih letih silno veliko polja opustilo, ljudje 'So poskušali z živinorejo, dokler se niso ob času suše tudi tukaj hudo opekli. V naših razmerah mora kmet obdelavati polja in rediti živino, brez obdelanega polja ni živine. Če se torej kmečko delo podraži, mora se podražili tudi kruh. V tvorni cali je stvar drugačna. Stroj, ki dela platno, je veliko dražji kakor delavec. Glavni denar je le v strojih, ne v delavcu in če se stroji izpopolnjujejo, se lahko delavcu plača izboljša in še povrh znižajo cene pridelku. V železnih traverzih je n. pr. le 12'5 odstotkov vrednosti delavske plače. Ako tovarna izkupi 10.000 K za traverze, plača od tega zneska delavcem le 1250 K, drugo so 'Stroški za materijah stroje in dobiček. Pri kmečkem pridelku pa se orodja ali strojev le zelo malo rabi, in vsi stroški pridelovanja so le stroški dela. Tako pride, da mora rasti cena kruha, če se podraži delo. (Dalje sledi.) Krvav punt na Dunaju. V nedeljo 17. t. m. je videl cesarski Dunaj punt, kakršnega ni bilo na Dunaju od h 1848. Od brezvestnih židovskih socialde-mokratičnih voditeljev nahujskana, za punt dobro pripravljena in s kamenjem oborožena množica je razsajala po Dunaju in kjerkoli se je prikazala, je pustila za seboj razbita okna, razbito pohištvo, razdejanje. Proti draginji bodo demonstrirali, so govorili prej, potem pa so s škodo, ki so jo naredili s pustošenjem in pobijanjem in ki znaša na milijone, napravili še večjo draginjo, ki bo v prid židovskimi špekulantom in kartelom. Rekli so, da bojo demonstrirali zoper draginjo in tiste, ki povzročajo draginjo, toda niti eno okno židovskega špekulanta ali kartelista ni bilo poškodovano, pač pa se je sodrga vrgla na poslopja, ki so v javno korist, kakor na šole, naturhisto-rični muzej, palačo upravnega sodišča in celo na imetje najrevnejših slojev, ki najbolj trpijo pod draginjo. Revežem, ki prebivajo v podzemskih stanovanjih, v kleteh, so pobijali okna, sirotam, ki se s prodajanjem sadja itd. živijo, so uničili vse, žene in otroke so napadli na ulici itd. In milijone škode, ki so jo napravili, bojo morali plačati — davkoplačevalci, in draginja bo hujša nego prej. Shod pred rotovžem. Ob pol 10. uri dopoldne so imeli dunajski socialni demokratje pred rotovžem napovedan shod. Došlo je kakih 40.000 ljudi, sodi se, da 36.000 'organiziranih socialdemokratov in 4000 radovednežev. Tudi mnogo žensk in celo otrok je prišlo na shod. Običajnih rediteljev ni bilo na shodu. Govorilo je množici 30 poslancev, med njimi znani Seitz, Schuhmeier, Pernerstorfer in drugi. Govorov se vsled vzhičenih klicev zoper draginjo, agrarce in vlado povečini ni moglo razumeti. Govore so prekinjali s klici: »Živela Portugalska!« »Živela revolucija!« »Angleško govoriti!« »Generalni štrajk!« »'Pasivno resistenco!« itd. Na rotovžu sta dva demonstranta obesila transparent, ki je predstavljal v ozadju parlament in spredaj na svetilki obešenega ministra. Proti koncu shoda je vzbudil splošno pozornost prihod kakih 300 poštnih in telegrafičnih uniformiranih uslužbencev. Medtem je neki fantalin splezal na drog za razsvetljavo in pritrdil tam rdečo zastavo z napisom: »Živela revolucija!« Po končanem shodu je splezalo nekaj dvomljivih junakov na svetilnike in so začeli hujskati množico-: »Doli z Gautschem!« »Doli z vlado!« '»Živio republika!« Začelo se je vpitje, da so človeka bolela ušesa, in kamenje je frčalo, gosto kot toča, na rotovž. Pobili so vsa okna in naredili škode na rotovžu za 7000 kron. Okna so pobili tudi na bližnjih zasebnih hišah. Ko so prišli vojaki in policija, so bili slišati klici: »Pobiti jih!« Star mož, ki je omenil, da policija izpolnuje samo svojo dolžnost, je bil takoj ves v krvi na tleh. Vojaštvo je potiskalo razgrajajočo množico naprej. Na »Ringu« je druhal srečal voz dunajske mlekarne. Voznik je udaril konje, da bi ušel, toda demonstranti so ga potegnili z voza in ga bili s palicami. V kakih 30 vozovih električne železnice so bile ženske in otroci, ki niso mogli naprej, ker je bila cesta zaprta. Druhal je na oknih pobila šipe in ranila več žensk. Če so kje dobili osamljenega policaja, so ga do krvavega pretepli. Več policajev so dnesli nezavestnih. Pred Bellario. Ko je bila množica potisnjena do- palače upravnega sodišča, so bile v hipu tudi že šipe v oknih na palači razbite. Pobila je tudi dragocene šipe na poleg stoječi kavarni Lang in neki trafiki. Pred kavarno Bellaria je ustavila množica avtomobil nekega častnika; oficir je zbežal v kavarno, v istem trenotku pa je bila tudi razbita velika šipa na kavarni. Policija je bila nasproti množici brez moči. Ko je hotela potisniti množico nazaj, je ista prodrla policijski kordon. Policija je potegnila sablje in neki demonstrant je dobil hud udarec po glavi, da se mu je pocedila kri. Več aretiranih je bilo redarjem zopet iztrganih. Ker je primanjkovalo kamenja, ki so ga demonstranti prinesli seboj, so donašali iz go- stilnic stole, jih lomili in kosce potem lučah proti oknom. Ravnotako lepo so obdelali naturhistorični muzej; tudi par strelov Je oddal nekdo. Udrli so v gostilno Kraft, kamor so zbežali trije policaji; nahrulili so nanje, jih razorožili in pretepli. V gostilni so pokradli, kar se je dalo odnesti, kakor prte, servijete, žlice, nože in vilice, drugo so razbili. Škodo, napravljeno samo v tej gostilni, cenijo na 10.000 kron. (Pobili so šipe tudi na neki vojašnici in justični palači. Vojaštvo proli puntarjem. Ker policija nikakor ni bila kos demonstrantom, je bilo poklicano vojaštvo. Eskadron ulancev so demonstranti sprejeli s fej-klici. Prišli so na pomoč tudi huzarji in infanteria. Vojakom je klicala množica: »Ste lačni? Ste danes že kaj jedli?« Okrog pol 2. ure popoldne je vojaštvo izpraznilo prostor okrog Bellarie. Aretirali so kakih 70 do 80 demonstrantov, od katerih so jih več izročili deželnemu sodišču zaradi zločina javne nasilnosti. Več policajev je padlo s konjev ter so se znatno pobili. Demon-strantje so namreč strašili konje s pokalnimi žabicami. Nadkomisar dr. Wagner je dobil udarec čez glavo s palico. Drug udarec je dobil poleg njega stoječi socialdemokra-ški poslanec David. Vojaštvo je ravnalo prizanesljivo. Demonstrantje so pred rotovžem opetovano skušali vojaštvo dražiti. Dregali so v njih puške, stopali vojakom nalašč na noge, zasramovali častnike in klicali: »Pobijte na tla te pse!« Po raznih ulicah so klicali na punt in proglašali republiko — prav po portugalskem vzoru. Klicali so: »Ne bo prej bolje, dokler ne bo tako kakor na Francoskem, Portugalskem in Ruskem!« »Živio republika, revolucija!« Potrobite vse te pse!« Konečno se je vojaštvu posrečilo izprazniti v notranjem mestu prostore in množico potisniti v Ottakring, v središče socialdemokratskega gibanja. Boji v Ottakringu. V Ottakringu so demonstracije navalile na šole, razbile, kar se je dalo razbiti. Eno šolo so zapalili kakor tudi dva vozova električne. Iz klopi in kamenja so. naredili barikado, ko je bilo tja poklicano vojaštvo. Ko so prijezdili dragonci, se je nanje vsula cela toča kamenja. Babnice so iz okenj metale nanje premog, glaževino in nesnago. Policijskega svetnika je zadel na glavo likalnik, ki je bil vržen z okna. Množica je tiščala v vojaštvo, da je moralo potegniti sablje. Nekega aretiranca je množica zopet eskorti iztrgala in naskočila policijskega agenta. Navzoči stotnik je opominjal množico in grozil s streljanjem. V odgovor je padlo na vojake zopet kamenje. Stotnik je zapovedal puške rabiti. Nato je prišel zopet odgovor s kamenjem. 'Stotnik je poveljeval: »Ogenj !« Množica se je umaknila; ko je pa zapazila, da nihče ni ranjen — prvi streli so bili oddani slepi — je zopet navalila na vojaštvo. Častniki in vojaki so dobili rane. V tem kritičnem trenotku je naskočilo vojake nekaj mladih fantov in so hoteli vojakom iztrgati puške. V temtrenotku je počil en strel, ki mu je sledila c e 1 a s a 1 v a. Skoro enako s streli je zapel trikrat rog in se je slišalo povelje: »Ogenj!« Strašen krik je nastal, in ko se je množica umaknila, se je valjalo na tleh v krvi kakih 40 oseb. Kljub temu še ni bilo miru in so morali vojaki prodirati z bajoneti. Nekaj predrznežev se je pognalo proti bajonetom, en blišč, in 241etni delavec Oton Pròtzen-berger je ležal s prebodenimi pljučami na tleh. Odnesli so ga v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Našteli so enega mrtvega, 8 hudo ranjenih in 36 lahko ranjenih. Ogenj v šoli so po enournem delu pogasili. Še ob pol 1. uri ponoči je Ottakring izglodal kakor oblegano mesto. V celem so našteli hudo ranjenih okoli 90 ljudi, med njimi tudi policajev in vojakov. Največ ranjenih demonstrantov je starih od 16 do 24 let. Med ranjenimi se nahajajo tudi ženske. Aretiranih je bilo v celem 263 oseb. Gostilne morajo zapirati ob devetih, hišna vrata pa ob osmih-Oblast je zagrozila s prekim sodom, če bi se demonstracije ponovile. Kopnite narodni kolek M ftievne novice in dopisi. hori^rU^a sv- Mohorja, Družba sv. Moti Dr V Cel°vcu šteje letos 84.855 udov. Vsi 1 \r.^.®ei° letos naslednji književni dar: za ]pf ^Venik za šolsko mladino. 2. Koledar 5, v ° Ì912. 3. Deiseti brat. 4. Mladim srcem. Z(,]( '|dtrovem. 6. Zgodbe sv. pisma, 17. zve-je i j zameno ali v doplačilo — kakor si Tr° vpisevanju želel — se še doda: čeli Podesti. Z razpošiljatvijo smo pri-U(]j 1;aiVnokar. Potrudili se bomo-, da častiti - J dobijo- knjige najprej ko mogoče. — Za letošnjo razpošiljatev je sledeči: Ped P A: 3. mler.ika’ Afrika, Azija. 2. Krška škofija. ^ p ~ AAZilJ Cb. XVI OiVct »JVUllJd. g' azni kraji. 4. Tržaško-koprska škofija. fih finska škofija. 6. Ljubljanska ško-p ' • Goriška nadškofija,. Cenjene gospode gii Vei'j enik e, katerim se knjige po-doL-0’ nuino pro-simo, naj takoj, ko Po >>avizo«, pošljejo- po- nje na žele-zniško vzr - 0-’ 116 Po'de sitnih reklamacij, ki po- tre,0!Cuiej° družbi samo zamudo in nepo-jen.ae stroške. Obenem vsem čč. ga. pover-6po p rn> ki prejmejo- po železnici po več kot z-an • °’ vljudno naznanimo, da se nahaja udov vedno v oni bali, ki ima naj-številko. Stroške, katere s-o imeli gg. bpj|'rjeniki za odposlaitev denarja in prejem Oiig ’ rnoraj'0 jim posamezni udje povmiti. kipj kg- poverjenike, ki dobivajo- svoje sirii neP0®redno v družbini tiskarni, pro-Daip0, nai čim preje pošljejo po nje, da Pr-n . Za,voji ne zastavljajo prepotrebnega st°ra. Odbor. žel deželni predsednik Hein se pere. Iz de-Sti^a dvorca je došel v predale »Freie go,/'106«« članek, v katerem se pere in za-dojj^ia barona Heina zaradi nosu, ki ga je Vid- Hein kljub flajš-tru od ministrstva. aac; Se jeza ! V članku se poziva nemško-žejo^alne poslance, da zaraditega poka-žej, - ZoPet zobe vladi. Odgovor dobijo desilo 1 l)ledsednik in njegovo neoficielno gla-ba občnem zboru političnega društva! šole °lska staiistika v Celovcu. V ljudske Piar T 9elovcu pohaja letos na šoli na Bis-beijppAlugu 414 dečkov in 429 deklic, na klic- L lktinskem trgu 440 dečkov in 420 deklic’ Vvšoli Wild-West 337 dečkov in 222 de-de),j. meščanski šoli je 289 dečkov in 412 je t ■9 Na gimnaziji je 493 dijakov; lani jih vacl t° 517. N-a realki je 386 dijakov. Na 298138 šolarjev in na učiteljišču je citeljiščnikov in 93 učenk. Kt-gjUr- Artur Lemisch obsojen na 200 K. \V a, ^ko-socialni deželni poslanec Konrad c tr e r je tožil voditelja in »haus-(ir\ » ra<< koroških nemških nacionalcev, sl<0du Urja Cerniscila, ker je isti na volilnem kakor tudi poroča »Karntner s ^e»iŠke.m /jGUske 'uršulinke ne vzgajajo Tochterheimu v Celovcu. celovške AUr, z;,, l a:(tiue po željah nemškega Volks-n ^ čleklp j.6 isti ustanovil v Celovcu nem-Gsttu Qaki dom, za katerega, je menda dal ].11 daie j ('t us ki Svet brezplačno prostore in s- Vca je 500 K letne podpore. Po Ce- ^ kt’0, pon gano, da sprejemajo v ta zavod k ta zav,0(i vne Nemke. Zato so jih dobili SaaUška rir,i totos dosedaj bojda samo 12. ČUe,Sp l^utuokrvnost se pa zahteva gotovo S«? 'iki J0 Po očetu rodom Čehinja, po ker vo-diteljica zavoda, a Aigner, pristašinja svo- * Stv» 1 1 UUUIIl \-4dXJ. P.a celo — Kranjica! «traci d tI,acija v Celovcu. V Celovcu so SkìT» ^ukr-atje po dunajskih demon-Grd ali s0 Uaeravali veliko demonstracijo, stook^er -«k1 tucek 19. t, m. zvečer v hotel da g. Ko- jim je pa vladni za- aka pr- au|komisar Wlattnig naznanil, Pravl j eno vo jaštvo, če bi hoteli delati nemire, jim je padlo srce v hlače. Obhod po mestu je bil prav nedolžen. Navzočih je bilo kakih 1400 delavcev in delavk. Govori se, da nameravajo sklicati za v nedeljo zopet shod. Gospa Sveta. (Umrl) je v sobo-to, dne 16. septembra, tukajšnji zdravnik Karol Praitschopf. Iskal je že čez eno- leto po raznih kopališčih in .sanatorijih zdravila za svojo bolezen vodenico, a ga ni našel. Zadnje tri mesece je bil popolnoma pripravljen na smrt; večkrat je zatrjeval, da za, njega ni več pomoči ter je tudi vredno- sprejel sv. zakramente. Velikanska udeležba pri njegovem pogrebu v ponedeljek popoldne je pričala, kako je bil daleč -okoli znan in priljubljen. Sam ni zapustil otrok, pač pa je skrbel za -otroke (‘svojega brata. Naj v miru počiva ! Društvo jugoslov. železniških uradnikov v Trstu javlja tem potom vsem svojim članom, da je osrednji odbor sporazumno s podružnicami sklenil izdajati lastno glasilo, in sicer počenši z mesecem oktobrom, 10. dne vsakega meseca. — Ob tej priliki prosi osrednji društveni odbor vse gg. člane, da z dopošiljanjem gospodarskih in strokovnih člankov kakor tudi drugih pismenih prispevkov vsakovrstne vsebine, ki utegnejo zanimati vse člane, omogočijo, da bo list stal na višini urejevanja in tako delal v javnosti čast naši -stanovski organizaciji. — Ker bo- pa društvo imelo z izdajanjem svojega lista znatnih stroškov, prosi osrednji -odbor v Trstu, da vsi člani točno vrše -svojo dolžnost napram društvu s tem, da ne samo redno plačujejo svojo mesečno članarino-, ampak da tudi z vsemi sredstvi agitirajo za, pristop novih članov k društvu. Čim več članov je, tem lepše uspehe društvo lahko nudi članom, tem večji bo list in zanimivejši! — Zato, tovariši člani, hitro na delo ! — Osrednji o d b o r D. J. Ž. U. Od več strani se povprašuje, kaj se je ukrenilo zastran letošnje suše v Podjunski dolini od naše strani. Mi navedemo dejstva: Že v prvi polovica meseca avgust a (okoli 10. -ali 12.) je naš poslanec Grafenauer vložil prošnjo na c. kr. okrajno glavarstvo v Velikovcu za cenitev po suši napravljene škode v občinah: Rekarjavas, Žitaravas, Glo-baisnica, št. Mihel in Libuče. Do tega časa imel je namreč samo iz teh občin poročila in oglase v tej zadevi. Dne 21. avgusta pa se je podal poslanec osebno k c. kr. okr. glavarstvu v Velikovec na pogovor in do-segel, da so- se po-zvali vsi g. župani slovenskega volilnega okraja v velikovškem -okr. glavarstvu, da naj naznanijo, koliko škode da je napravila suša v posameznih občinah. Zahteval je, da se naj škoda uradno ceni, pri kateri komisiji hoče biti navzoč tudi on. So li visi gg. župani izvršili svojo dolžnost v tem oziru, nam ni znano. Tisti, ki je morebiti še n Ls o storili, naj storijo to takoj, -da pride vlada v položaj, zahtevano- komisijo tudi izvršiti in se d-a tudi gosp. poslancu možnost, dalje postopati, da dobijo- kmetje, kar jim gre. Gospodje župani, ki v tej zadevi niso storili svoje dolžnosti — tudi če ni nobene škode v občini — naj pomislijo, da če oni vriskajo, še ne sledi iz -tega, da bi druge občine plesale. Konečno pa moramo vprašati: Kaj pa dela naš-a županska zveza? Jeli njena edina in sveta dolžnost, da se je rodila in — zaspala? Njena sveta dolžnost je, da gre vsaj v takih slučajih g. poslancu na roko! Apače. (S m r t n a kos a.) Žalostno se mi krči srce, ljubi »Mir«, ko ti moram zopet poročati, kako se odpirajo grobovi ter nam jemljejo- najboljše in niaj-dražje osebe. V ponedeljek 11. t. m. smo spremljali k zadnjemu počitku občespoštovanega;, priljubljenega in velezasfužnega moža p. d. J a g o v -če ve ga očeta. Še ni minulo pol leta, ko smo zagrebli njegovega sina, nadebudnega mladeniča Jagovčevega Luka, in sedaj že zopet nova žrtev, nova bridka izguba. Delj časa so- že bolehali, toda žalost nad svojim sinom je bolezen le pospešila in šli so za njim v 68. letu svoje starosti. Tako nam je bil zopet vzet mož, kakor jih le malo njemu enakih. Globoko veren in pobožen, neomajcno- zvest svojemu rodu in jeziku, so bili še poseben prijatelj in dobrotnik ub-ožnim in revnim, posebno pa nepozabljiv dobrotnik apaški cerkvi. Če je kdo iskal po- moči, jo je gotovo našel pri Jagovčevemu očetu, kajti vedno jim je bilo odprto srce za potrebe svojega bližnjega. Zato so jih pa tudi visi čislali, spoštovali in ljubili, kar je kazal tudi lepi in veličastni pogreb, katerega so- se udeležili tudi č. g. L i n a s i iz Sel, da so se jim zahvalili -ob njihovem grobu v imenu apaške cerkve in vseh faranov za vse prejete dobrote. Spavaj blago, dobro srce v večnem miru in uživaj večno plačilo, nam pa daj, o Bog, še obilo takih mož kot bil si Ti. št. Jakob ob cesti. (Smrtna kosa.) Nemila smrt nam je pobrala iz naših vrst g. Valentina Vidmana, posestnika v Pokr-čah, ki smo ga pokopali 16. t. m. Rajni je bil krščanskega in slovenskega mišljenja, kajti še na smrtni postelji je priporočal svojim, da naj ne opustijo starih krščanskih slovenskih navad v hiši. G. župnik so govorili rajnemu ganljivo nagrobnico. Naj počiva v miru! Od Klopinjskega jezera. (Razno.) Poletna pošta oh jezeru se je s 15. t. m. zopet zatvorila do prihodnje se-zije. Vsled tega se izločijo iz klopinjskega poštnega okoliša Grabaljavas, Žamanje in Polžova, ki se pri-delijo pošti v Škocijanu; Spodnji Podgrad pripade Šinčive-si, Zgornji Podgrad pa Do-brlive-si. — Preteklega meseca velikega srpana je bila srednja temperatura vode za 0 4° višja od prejšnjega meseca ter je dosegla 199°. — Izredno velika obilica letošnjih letovičarjev je po večini že -zopet odpotovala. Veliko jih je bilo po okolici, a le prav malo se jih je videlo — v cerkvi. Velikovec. Slovemskja posojilnica je sklenila odslej naprej obrestovati hranilne vloge ' poime-sečno, -to je od prvega do- pe-t-najstega in od petnajstega do prvega vsak mesec, kakor imajo to druge večje posojilnice, Ta. napredek pride v korist vlagateljem, ker dobijo za pol meseca več obresti, kakor dosedaj. Velikovec. (Naši rokodelci na deželni razstavi.) Iz našega mesta se je udeležilo precej rokodelcev deželne razstave v Celovcu. Med njimi jih je dobilo darila kar dvajset. Prve ali zlate premije so dobili: čevljarski mojster Kosar, sedlarski mojster Stranner in tovarnar Pinte-ritsch. Izdelki slednjega pa spadajo- le v industrijo in ne med rokodelstvo. Št, Peter pri Grabšiajnu. (Poroka.) Dne 12. t. m. sta si v naši farni cerkvi obljubila zakonsko zvestobo ženin Josip Schoffncgger p. d. Adamičev in nevesta Lizika Jezernik p. d. Juhova, par, katerega vzornost in poštenost naj služi za vzgled naši mladini. Vrl slovenski fant je podal roko poštenemu slovenskemu dekletu in v nadi, da se tudi v bodoče ne bodeta sramovala, da je vaju rodila slovenska mati, vama na vse grlo zakličemo: »Kol’kor kapljic. tofko let, Bog Vama daj na svet’ živet!« št. Tomaž. (Ponesrečil) se je Rok Kokarnig, sin tukajšnjega gostilničarja. Obiral je češplje in je tako nesrečno padel, da si je zmečkal ledvice. Prepeljali -so ga v Celovec v (sanatorij, kjer se sedaj zdravi. Gre mu na bolje. Št. Tomaž, (Neki u z m -o v i č) je v nedeljo, dne 10. t. m. ponoči ukradel pri Štrncu denarja okoli 400 K. Kdo, se še ne ve. Pravijo, da tisti, ki je vsled draginje denar potreboval. Radovedni smo, ali pridejo na sled rokovnjaču!? Apače, (Smrtna kosa.) Še ni zrasla trava na zadnjem grobu in še ni bilo p-otolažen-o ranjeno srce, že -zopet nam je moralo krvaveti, ko smo polagali rajno Jaki p i č i n j o v hladno gomilo. V torek, dne 19. t. m., smo jo zakopali -ob mnogi udeležbi žalujočega ljudstva; pač jasen dokaz, da je bila vsled svojega mirnega, mehkega in ljubeznivega značaja splošno priljubljena. Izgubili s-o- otroci isv-ojo dobro- mater, mož svojo zvesto družico, ubožci blago dobrotnico, vsi pa ljubeznjivo sosedo. Trnjeva in solzna je bila pot njenega življenja, a sedaj je končana. Nam je sicer težko, a Tebi, ki Te krije zemlja, je sedaj lahko. Počivaj v miru, nam pa bodi v zgled in hvaležen sn-omin. Šmarjeta v Rožu, (Smrt.) Jak-o žalostno nas je iznen-adila vest, da blagega Strugarjev ega -očeta ni več med živimi. V 80. letu svoje dobe so v četrtek, dne 14. t. m., mirno v Gospodu zaspali. Naduha j ili je mučila že dokaj let, tako da revež niso mogli več obiskavati svoje farne cerkve, v katero so kot dober in vnet katoličan prej tako radi zahajali. Bili so skoz dokaj let tudi cerkveni ključar in so opravljali svojo odgovorno službo zvesto in natanko v pro-speh in procvit naše farne cerkve, za kar jim gre tudi naj prisrčne j ša zalivala. Veliko bridkosti in nesreč so morali prestati v svojem življenju, a so vse to prestali v popolni udanoisti v voljo božjo. Bili so eden tistih, srečnih značajev, ki so postali v svojem ne-opazovanem življenju veliki. Zato čast njihovemu imenu in slava njihovemu spominu. Naj v miru počivajo! Gospa Sveta. (Avtomobilska zgodbica.) Pred kratkim časom je povozil nek mesar iz Kapfenberga na tukajšnji paši lepega junčka s svojim »glavopo-bilom«. Ker je pri tem karambolu tudi glavo pobil zdrčal pod cesto, je bilo lahko dobiti številko in s tem tudi lastnika avtomobila. Junček je bil cenjen na 320 K; za meso in kožo je dobil kmet v mesnici 86 kron, za drugih 234 kron pa je pisal mesarju, naj mu jih povrne. Toda namesto zahtevanih kronic je dobil kmet račun v znesku 268 K, katere mora tekom osem dni plačati mesarju za popravo avtomobila in stroške, ker je bil voliček, ki je šel slučajno čez cesto, kriv nesreče. Kmet se je kajpada obrnil na advokata, posebno ker mu je oni zagrozil, da ga bode poiskal po svojem zastopniku Škocijan v Podjuni. (Pet letnica »b r a 1 n e g a d r u š t v a«.) Dobro se je posrečilo odboru »škocijanskega bralnega društva« rešiti v zadnji številki od vabilca dano obljubo. Slovesno in lepo se je izvršila slavnost petletnega društvenega obstanka in poslovitev vojaških novincev. Člani ve-likovške »Lipe«, ki so* obljubili svoje sodelovanje, so točno došli deloma na lepo okrašenem voizu s tamburicami, deloma prikorakali peš ter vzbudili splošno pozornost. Pohvalno omeniti se morajo še odposlanstva sosednjih društev, namreč iz Dobrle-vasi, Žitarevasi (»Trta«), Grabštanja (»Skala«) in celo iz Št. Tomaža (»Edinost«). Kljub slabemu vremenu vse tako- obilno zbrane zborovalce je najprisrčneje pozdravil društveni podpredsednik ter v spomin petletnice govoril lepe besede. Prvi govornik g. Fran Šenk je -zelo poljudno poročal o lanskem romanju Slovencem v Sveto deželo Za njim je g. Ivan Ž e 1 prepričevalno navduševal za zvesto, neomajnim Ijubav do domovine, rodne grude. Končno je posvetil še nekaj besedi mladeničem — vojaškim novincem. Spodbuden je bil i pozdrav p. d. S m r e č n i k o v e g a iz Št. Tomaža, katerega je prepletel z marsikako resnično, dobro narodno mislijo. Med popevanjem in tamburanjem se je počakalo priprave igralcev. Kot piskrar preoblečen je prvi nastopil na odru g. Lužnik iz Grabštajna ter fino zapel s spremljevanjem tamburašev znani kuplet. Za njim je pa igrala domača mladina prelepo, dolgo igro z dobrim uspehom. Nestrpno- smo sledili posamnim dejanjem. Res, videlo se je, da je bila drzna misel uprizoriti pri nas tak igrokaz in da ni bil majhen trud igralcev in vadilcev. Toda železna volja in veselje do stvari je premagalo tudi te ovire v čast slovenski mladini. Prav poseben lepen iz venca pridobljene glorije gre pa brezdvomno Šimenu in Mihi, ki sta izven tega še imela dela, skrbi in truda z odrom in primemo opremo za razna dejanja. — Končno vsem, takrat številnim sodelavcem, prisrčen »Bog plačaj!« z zagotovilom, da so delali, v prilog dobre stvari. Na svidenje prihodnjič! Podravlje, (Igri. »Slov. Straža«.) V nedeljo 17. septembra sta se v znani Vo-špernikovi gostilni ob obilni udeležbi ljudstva — celo iz Kostanj so prišli navzlic slabemu vremenu — vršili igri »Čašica kave« (same ženske vloge) in »Prepir med sosedoma« (same moške vloge). Igralke in igralci -so rešili svojo nalogo res častno! Govorili so lepo in razločno, kretali se povsem neprisiljeno. Da jih kmalu zopet vidimo! Po igrah je bil občni zbor podružnice »Slovenske Straže« za Marijo na Žili in okolico. Navdušeno je govoril napeto- poslušajočim poslušalcem g. dr. J e s e n k o iz Celovca. Za njegove krasne besede, kakor vsem darovalcem za prispevke izrekamo najlepšo zahvalo. Na svidenje drugo leto! Prevalje. (Letna veselica) Katol. delavskega društva je uspela tudi letos prav dobro. Akoravno nas je dež nekoliko strašil, je bila udeležba vendar številna. Ta veselica je zopet pokazala, koliko prijateljev ima naše delavsko društvo. Po pozdravu tajnikovem nastopi kot slavnostni govornik č. g. dr. L. E h r 1 i c h , ki nam je podal v .svojem narodnem in domoljubnem govoru toliko poučnega in navduševalnega, da si šteje društvo v svojo častno dolžnost, izreči gospodu govorniku najiskrenejšo zahvalo! — Naši vrli igralci in igralke ,so nato predstavljali igro »Posestrimi« (»Dom in Svet« 1905), ki se je obnesla prav po voljno. Hvala igralkam in igralcem za njihov trud! Za kratek čas je skrbel tamburaški zbor pod vodstvom »očeta« Abrahama, prav izvrstno vodi in izpopolnuje tamburaše v sviranju. Mnogo smeha je vzbudila šaljiva licitacija, katere so se med drugimi posebno udeleževali gg. Truppe, Štritof, Pučel itd. Tudi tombola je prinesla lepe dobitke tistim, katerim je sreča mila. Denarne podpore in lepe dobitke so nam naklonili gg. Lahovnik, Pera-vic, Čebulj, Čičko, Pučel, J-ansekovič in Pe-čarnik! Iskrena hvala! Na svidenje pri prihodnjem zborovanju! Dobrlavas. (Občinske volitve), ki so se vršile v četrtek, dne 14. t. m., so izpadle tako, kakor je bilo pričakovati. V prvem in drugem razredu je prodrla lista nemškonacionalne, v tretjem lista slovenske ljudske stranke. V drugem razredu, ki je štel 83 volilcev, so nasprotniki od zadnjič napredovali za en glas, mi za 7, oziroma 6 — en glas so nam zavrgli — nazadovali. Dobili so nacionalci 51, mi 19 oziroma 20 glasov. In vzroki, da nismo dosegli zadnjega števila glasov? poglavitni je ta, da šest zanesljivo naših ni prišlo volit, najbrž zato ker so^ mislili, da je zmaga itak nemogoča. Izključeno pa tudi ni, da je ta ali oni stranko izdal in sramotno prešel v tabor nasprotnikov, ki je itak po ogromini večini sestavljen iz narodnih in verskih izdajic. Naj imenujejo nasprotniki med temi 83 vo-lilci jih le 10, ki bi bili pristni, rojeni Nemci! Če jih najdejo toliko, imajo potem v svojih nemškonacionalnih vrstah 41 mož, ki so -svoj slovenski jezik zatajili. Ali mar to ni narodno izdajstvo, doma in v javnosti slo vensko govoriti, potem pa nemškonarodni stranki do zmage pomagati? In pri ljudskem štetju se vpisati za Slovenca, pri volitvah pa nemškega Mihelna na konja vzdigniti, ali je mar to narodna zvestoba in doslednost? In v nedeljah in praznikih v cerkev hoditi in druge verske dolžnosti izpolnjevati, pri volitvah pa .svoje versko prepričanje zatajiti in voliti stranko, ki je katoliški veri nasprotna, liberalna, svobodomiselna (frajzinska) in katere voditelji so ustanovniki podružnic liberalnega »Schul-vereina« in luteranske »Sudmarke«, ali ni to versko izdajstvo in ali se ne pravi to dvema gospodoma služiti, Bogu in ma-monu? Ali ne umete tega, Vi volilci dvojnih prepričanj, dvojnih src in dvojnih 'Stremljenj, da je Vaše ravnanje nedosledno in zato neznačajno? Zapomnite si in uvažujte to in drugokrat svoji veri in svojemu narodu primerno — volite! — Vsa čast pa gre možem-volilcem, ki so tudi to pot visoko držali zastavo slovenstva in krščanstva, ki so svojemu prepričanju primerno nastopili in se niso bali zamere pri nasprotnikih. Malo jih je bilo v drugem razredu, pa zvesta, značajna, moška četa so! — V tretjem razredu je prišlo volit 108 volilcev. Naša lista je dobila 92 glasov, nasprotniki 15, ena glasovnica je bila prazna. Kakih 12 volilcev-našincev s pooblastili ni moglo oddati glasa, ker se komisija ni hotela več truditi, da bi poiskala dotične volilce v volilnem imeniku. Zlasti dva -člana v komisiji, nekdaj menda oba narodna Slovenca, eden iz Dobrlevasi in eden iz Lovank, sta neprestano ponavljala: »Imate ja tak’ že dost!« »Ste ja tak’ že zmagali!« (Ali ni komisija dolžna sprejemati glasovnic pravočasno do-šlih volilcev tako dolgo, dokler ne pride na vrsto zadnji? — 7 volilcev-našincev je pa prišlo prepozno na volišče in zato niso več mogli voliti. Celotni račun pa je ta: V vsem nismo nič pridobili, pa tudi nič izgubili, zato s pogumom naprej za našo sveto stvar! Prevalje, (Občinske volitve) za občino Prevalje so ise vršile dne 15. t. m. Dozdaj je bila občina v nasprotnih rokah v vseh treh razredih. Sedaj pa smo- dobili v občinski zastop lepo število naših razum- ‘ nih kmečkih zastopnikov, ki bodo zastopal1 v občinskem odboru kmečke koristi. PrC\ napeteži kakor Divjak, Wieser so s frčal1 vun, in tudi Paar je samo še namestnik, medtem ko je bil prej v odboru. Naši možje bodo tudi odločevali pri volitvi župana-Kmetje, tem svojim zastopnikom (kakor so Dobrovnik, Derviš, Ocvirk, Wesiak itd.!), tem izročujte svoje želje in svoje zahteve. Slovenska kmečka stranka je pri teh volitvah pridobila — napredovali smo! Naši možje so taki, da bodo gledali nemškutarjem na prste, da ne bodo mogli samolastno delati, kar bi hoteli. V takih razmerah, kakršne so sedaj v Prevaljah, je bilo za nas neobhodno potrebno-, da gotovo dobimo v odbor kmečke zastopnike. Če bi volili tako, kakor pred tremi leti, bi se najbrž zgodil0 kakor tedaj, da bi niti enega našinca ne spravili v odbor. Tedaj bi ostali nemškutarji zopet sami med seboj ter bi zopet i>°j čenjali, kar bi hoteli. —* Ne dajte se torej begati od človeka, ki o- politiki nič ne razume ! Beljak. (Vitezi.) Nekaj beljaških postopačev, ki 12 ur na dan Bogu z lenobo čas kradejo, 12 ur pa spijo, se je hotelo poskušati tudi v viteštvu, seve v srednjeveškem, v onem izza časov Don Kišota, viteza žalostne postave. A vitezu je vsekakor potreben konj ! A kdo bi si dolgo belil glavo, kje ga naj dobi! Saj jih je v beljaških hlevih dovolj. Tako gredo ti podjetni, viteštva željni gospodiči preteklo sredo 13. septembra v hlev neke tukajšnje gostilne, si izposodijo meninič tebinič konja posestnice Ane Gauer iz Marije na Žili in se odpravijo z njim na viteški pohod. Kako se dobra žena začudi, ko pride s trga v gostilno in se hoče peljiati domov, a konja nikjer? Iskala ga je po vsem mestu, iskal ga gostih ničar, iskali policaji. Zvedeli so, da so mladi vitezi jezdili na njem po Peravi, a kam so ga potem spravili, ni vedel živ krst. Naposled so ga našli v hlevu pri Fišerju, torej v povsem drugi gostilni, nego ga je kmetica poprej imela. Zdaj si vzame vedno hlapca s seboj, ki konja čuva, če bi .se mladim vitezom zopet po njem zaskominalo. Priporočila vredno tudi za druge voznike, če imajo lepe konje. Velikovec. (Go s p o d -a r s t v o v naši občin i.) Da nemški nacionalci in nemškutarji ne znajo gospodariti z občinskim premoženjem, je že davno znano. Iz naše občine navedemo danes dva dokaza: Lansko leto je hotel kupiti neki tukajšnji Slovenec usnjarske stope nekdanje Stampfelnove usnj-arije, da bi bil tamošnjo- vodno moč porabil za svojo obrt. To so zvedeli naši slavni mestni očetje, ki so popolnoma pod »panto-felnom« nemško-nacionalnih uradnikov in učiteljev, ki vsi skupaj niti vinar j a ne plačajo občinskih doklad, in so takoj sklenili, kupiti dotične stope ter jih preplačali z nad tisoč kronami; njih vrednost pa znaša kvečjemu par sto kron. Storili so to le radi tega, da bi Slovenec ne mogel razširiti svoje obrti. Taka je njihova »Slovenenfreundlich-keit«! Sedaj pa dotične stope spijo in sanjajo o svoji slavni preteklosti, kako s-o prejšnji Stampfeln-ovi usnjariji phale zlate, nemško-nacionalni občini pa zrejo obresti in občinske doklade. Seveda zahteva to nemško-nacionalni »fortšrit«! — Drugi slučaj je naša električna. Že davno se je izkazalo, da je električna moč preelaba, in zato hočejo sedaj elektrarno izpopolniti. Ali niso mogli naši naprednjaki, ki jim ga po njih mnenju ni para, že v začetku na to misliti? In sedaj zopet novi nepotrebni stroški! V zadnji občinski seji se je razpravljalo o novem motorju, ki bi občino' stal 84.000 K. Je že prav! Vsak zdrav napredek pozdravljamo. Toda samo drage poizkuse delati na stroške — davkoplačevalcev, to lahko zagovarjajo nemško-nacionalni učitelji, ki hočejo imeti vsemogoče komoditete, iz svojega žepa pa knofa ne riskirajo! Tako je hotel pri zgoraj omenjeni seji ravnatelj tukajšnje meščanske ponemčevalnice p. d. »Biirger-schule«, g. B o h r e r, druge občinske odbornike pri glasovanju o tej zadevi naravnost terorizirati, češ: »Vi morate glasovati za miofor!« Kajne, gospod Bohrer, Vi lahko ukazujete in vrtate, ker vašega žepa vrtanje nič ne boli? Kaj pa pravijo k temu me-ščani-davkoplačevalci? Komandirati, pa nič plačati, zares ni nobeno junaštvo! Kakor posamezne občine, tako vladajo nemško-nacionalni učitelji celo deželo; in ljudstvo til ki Je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško. Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi. za to še plačuje. Omeniti še moramo, da P1’! dotični občinski seji trije odborniki iz-lrie(i inteligence niso bili navzoči, temveč so raJe šli na — lov. Tako torej znajo nemško-kacionalni učitelji gospodariti z ljudskim denarjem! Meščan pa voli na komando uči-jnijev in uradnikov, molči, in plačaj! Društveno gibanje. Občni zbor »Slovenske Straže« se vrši v k e lovcu 1. oktobra ob 11. uri dopoldne v ve-Jlki dvorani hotela Trabesinger. Vogrče. Na kvaterno nedeljo 24. t. m. Se vrši popoldne po blagoslovu pri »Škofu« v a že n gospodarski shod, združen z občnim zborom podružnice slov. šolskega društva. Govori g. M avbi er iz Velikovca še en govornik. Slovenci in Slovenke ! ta dan vsi k »Škofu«! Vabi —- odbor. Javna telovadba šentjanških Orlov. Telovadni odsek izobraževalnega društva za St- Janž in okolico bo imel javno telovadbo v nedeljo, dne 8. oktobra, s isledečim sporedom: 1. Proste vaje; 2. vaje na orodju (drog); 3. moreška. Vstopnina 20 vin., in sicer se bo porabil čisti dobiček za nakup orodja. (Želeti bi bilo sijajne udeležbe v odgovor celovškemu okrajnemu glavarstvu, je prepovedalo Orlom uniformo! Ured.) Sveče. »Kočna« ima v nedeljo, 24. t. m,. °b pol 4. uri popoldne svoj letni občni zbor. Nato sledi igra »Tri sestre«. K obilni udeležbi^ vabi odbor. Šmihel pri Pliberku. Naše slov. katol. izobraževalno društvo priredi na roženven-sko nedeljo, dne 1. oktobra, ob 3. uri popoldne pri Šercarju v Šmihelu zborovanje in yeselico. Na sporedu je govor, ena zanimiva igra in šaljiva pošta; vmes svirajo tamburaši. Vstopnina po navadi. K prav obilni y£eležbi uljudno vabi odbor. Književnost. Književno društvo sv. Jeronima v Zagre-barn je že poslalo ,svoj letošnji dar, kalnega prejmejo koroiški člani ob priliki pri Podpisanem. Obenem se pričenja priglas za Prihodnje leto. — Peregrin Vunček, poverjenik. Gospodarske stvari. 0 POMENU IN KORISTI ŽIVINOREJSKIH ZADRUG. (Dalje.) Ako primerjamo, kako so se vzrejala teleta poprej in pa sedalj, ko delajo živinorejske zadruge, moramo reči, da najdemo tudi tukaj lep napredek. Ne le, da se teleta sedaj po mnogih krajih napajajo z napajal-niki in se tak pravilnejše in bolj enakomerno razvijajo, ampak je tudi vsa nadalj-|'a oskrba boljša in pravilnejša. Poprej je Pil za tele odločen po navadi naj slabši prostor v hlevu, sedaj se že gleda, da se mu Pdkaže čeden prostor, ki je ograjen in tako , mik, da se more mlada žival prosto gibati, -ar je gotovo velikega pomena. Tudi so ,si mnogi živinorejci omislili prostor poleg tj.eVa, kamor spuščajo teleta, da se izpreho-in tako utrdijo. Z veseljem opazuješ ia te ograje poleg hlevov, v katerih se pri-ZUa živinica poigrava. Poprej so najboljša Ze raje dom'a in jih redijo. Ravno v tem .Va, kamor spuščajo teleta, da se izpreho-)o j velike lazoa ri,.:} dajali najraje mesarju, sedaj jih ob- ux j. so si živinorejske zadruge tudi prido-I(,, °bilo zaslug. S pravilnejšo rejo se te-p v Prvem letu hitrejše razvijajo, dobijo p ocne kosti in krepke prebavne organe. osiediea ^ake reje je ta, da tele krmo do-? fijabi in da postane takoj prvo leto pre-J težko. Živinorejci vidijo, da je ob pra-v b1 vzgoji tele sedaj po prvem letu več edno, kakor je bilo poprej po dveh letih. sb enkrat živinorejci prepričani o kori-vki jim jo nosi skrbna vzreja telet, potem lom n^S0 Veb tako nespametni, da bi naj-1 «a plemenska teleta oddajali v mesnico, skn • veia živina se je doslej na Kranjskem £e raj v vsakem kraju drugače krmila, pri Nik86 ^e- sevoda dogajalo mnogo napak. moral1 .zaPisano> da bi tako nepravilno o ostati še za naprej in ravno naloga živinorejske zadruge je, da skuša tudi v tem pogledu živinorejce dovesti do boljših nazorov. Po nevednosti in nerazsodnosti se je na Kranjskem v zadnjih desetletjih razdelilo mnogo skupnih pašnikov, kar je za živinorejo imelo le slabe posledice. Ne samo, da kmetje niso mogli rediti več toliko živine, ampak je tudi močno trpela vsled tega izreja mlade živine, ki v zaprtih, za-duhlih hlevih ni imela za svoj razvoj na razpolago tistih naravnih pogojev, kakršne je imela poprej v obilici na paši. Vsled tega se je vsa reja podražila, mlada živina ni več tako krepka in tudi nima onih lepih oblik kakor živina, ki ie vzrejena na paši. Opisane grehe in napake skušajo sedaj živinorejske zadruge zopet popraviti s tem, da uvajajo zopet skupno pašo in v ta namen z mnogimi žrtvami nakupujejo oziroma jemljejo v najem obširnejša posestva, da preskrbe zlasti mladi živini tako potrebno pašo. Veliko zaslug so pridobile prve zadruge s tem, da so nakupovale po tujih krajih lepe plemenske bike, kar je za pomlajenje krvi brezdvomno velikega pomena. Prav znajo to delo starejših živinorejskih zadrug ceniti živinorejci šele sedaj, ko morejo opazovati tretji rod. Lastnosti teh prvih plemenjakov se sedaj na tretjem rodu prav lepo kažejo in z veseljem lahko trdimo, da prvi trud naših starejših zadrug ni bil udarec v vodo, kakor se je to poprej od gotovih strani prerokovalo. Obenem je seveda to lahko v veliko zadoščenje tudi onim, kateri so vztrajno nadaljevali započeto delo. Nikakor ne smemo prezreti, da je bilo poprej nadzorovanje plemenskih bikov zelo pomanjkljivo. Zasluga naših zadrug je, da so kmetje začeli plemenske bike tudi vpregati za lahka dela, oziroma jih spuščati venkaj. S tem so se biki dalje časa obdržali porabni za pleme in so ostali krepki in čvrsti. To okolnost moramo upoštevati tembolj, ker ravno po starejših bikih ostajajo krave rade breje in so tudi teleta od njih tako krepka in velika, kakršnih ljudje poprej niso bili vajeni. To delo je priznanja vredno, ker se je za pleme ohranilo veliko najboljših telet, ki bi bila drugače gotovo prišla pod nož. Nekatere boljše zadruge so vpeljale tudi rodovnik ali četno knjigo, ki je -ne majhnega pomena za izboljšanje živinoreje. Le s pomočjo te knjige je mogoče zmirom le najboljšo živino izbirati za pleme, ker se tu dobre kakor tudi slabe lastnosti vsakega ži-vinčeta natančno zapisujejo. Za daljšo dobo let sl vseh teh stvari ni mogoče obdržati v spomin. Ako pa so vsi potrebni podatki natančno zapisani, imamo zmirom na razpolago natančen pregled. Kadar bodo živinorejci pomen te naprave boli razumeli, se je bodo veliko bolj posluževali. Posebno sedaj, ko se je osnovala vnovčevalnica za živino, se bo vsak živinorejec na podlagi izpiskov lahko prepričal o izvoru in kakovosti živine. (Konec sledi.) Za kratek čas. Nabira J. M. Gospoda in kmetijstvo. Grof, grofinja in hči pridejo mimo neke njive, na katero je ravno kmet vozil prav mastni in zato za gosposki nos precej smrdeči gnoj. j» O j ti grdi kmetje!« zavpije mlada grofica. »Tako svinjarijo vozijo po javnih potih! Kam pa peljete?« Kmet se odreže: »Na njivo seveda! Če bi mi kmetje ne vozili smrdljivega gnoja na njive, bi vi, gospoda, še kruha ne imeli.« »Kaj,« zajeclja grofica, »iz tega smradu je naš kruh! Ne bom jedla več kruha, oče, ampak samo še žemlje!« 1 Opomba: Žemlje pa seve rastejo kakor citrone in pomeranče v južnih krajih na drevesih! Cigansko-zvito. Cigani so vsled svoje spretnosti v godbi svetovno znani. Po največjih kavarnah in vrtovih razveseljujejo občinstvo. V posa-méznih odmorih pa pride eden od mize do mize pobirat za godbo. Noben od ciganske bande se ne briga za njega; ali bi ne mogel nekaj nabranega denarja istisniti za-se? Priložnosti mlu ne manjka. Pa ne more! ) Kako to? V desno mu dajo krožnik za pobiranje, v levo pa — živo muho! In jo mora še živo v pesti prinesti nazaj. Uradnik in mesar. Uradnik: »Moja želja je, da bi bila vsak dan nedelja.« — Mesar: »To želi vsako govedo.« — Uradnik: »Kaj! Vi me hočete žaliti! Prekličite!« — Mesar: »Le mirno, gospod, jaz le mislim, ker je prepovedano v nedeljah klati goveda.« Naj je Najbolj preizkušeno in od prvih avtoritet ter ti-sočev praktičnih zdravnikov tuzemstva in inozemstva priporočeno živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke in odrastle; ima veliko živilno vrednost, pospešuj e" tvoritev kosti in mišic, ureja prebavo in je v rabi ceneno. j(ufe