]0Ou daily eaeept Saturo jutifV and Holiday». .YEAH XXXIV. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote "iKjgj; S M^a^SS CHICAGO. ILL.. TOREK. 24. MARCA (MARCH 14). IS4I Uiedniàki in uprsvniàkl proatori: SOS? South Lawndalo Ave. Office of Publication: SWT South Lawn dal« Ava. Telephone. Rockwall 4004 Subscription $6.00 Yearly STEV—NUMBER ftl Acceptance for at special rate postage provided for in aectlon 1103. Act of Oct. >. 1017, authorised on June 4. IIIS meriške podmornice potopile ítri japonske parnike Nadaljnji trije parniki poškodovani v bitki r japonskih vodah. Poveljstvo ameriških in filipinskih čet ignoriralo ultimat japonskega generala, naj kapitulira. Konsolidacija za vezniške oborožene sile v južnozapadnem Pacifiku. Sovjetske armade prodirajo na prej na vseh frontah I Washington, D. C~ 24. marca, lornarični department poroda so ameriške podmornice opile tri japonske parnike, Jjnje tri pa poškodovale v acijah v japonskih vodah, ilo japonskih parnikov in ih ladij, ki so bile potoplje-ali poškodovane po ameri-avstralskih podmorni- letala so bombardiraja Darwin avstralsko luko. Ta je bil že šesti japonski napad na to mesto v zadnjih dveh tednih. Čuagldng, Kitajska. 23. marca.—Največja letalska bitka .ozračju nad Burmo se je vršil* včeraj, ko je 80 japonskih bojnih letal metalo bombe na vojaško letališče. Proti Japoncem in bombnikih od začetka .so se dvignila v zrak angleška je naraslo na 183. in ameriška letala in jih pognala imunike mornaričnega de- vlfeg, Osem japonskih letal je nta omenja aktivnosti] uničenih v spopadu. Glavni stan britskega povelj ftva v Burmi poroča, da so bitke in ki h podmornic v japon-vodah in napade na bojne in parnike, ki odhajajo iz ;kih pristanišč v vojne cona Pacifiku. Vojni department je bil infor da je nastal odmor v bitna Bataanskem polotoku po dnevih silnih japonskih ov na pozicije ameriških filipinskih čet. Slednje so se vile ns odbijanje japon-sunkov. General Jonathan M. Wain-ht je obvestil vojni depart-nt, da je japonsko bombardi-ije utrdb ob Manilskem zali-ponehalo potem, ko je ighori-ultimat, naj se poda. aaden. 24. «lci so po dolgem času obno-i napade na angleška mesta južnovzhodnem obrežju. Siti izvršen napad je bil naj-iji po več mesecih. Protiletalske topniške baterije bruhale krogle in nekaj boj-letal je bilo sestreljenih. >P«d. katerega se je udeležilo bombnikov, je trajal pol ure. Waahlngton, D. C.. 23. marca. J«ponci so po večtedenakih pravah za veliko ofenzivo na ¡Ptnih naslovili ultimat ame-fo» in filipinskim četam, da ■»«jo podeti. Če se ne bo-^o trpele posledice. WUmst, katerega je general * Wainwright, vrhovni po- z Japonci na kopnem ponehale. Slednji so zadnjo soboto napadli pozicije britskega vojaštva pri reki Sittang, a so bili vrženi na saj z velikimi izgubami. Tokio. 23. marce.—Vojaški krogi so opozorili ljudstvo na možnost letalskih napadov na japonska mesta. Opozorilo omenja koncentracijo ameriških bojnih letal na Aleutijskih otokih in kitajskih bazah. Opozorilo je izrekel general Asaburo Kobajaši, vrhovni poveljnik domobrancev, v svojem govoru po radiu. Na prebivalce je apeliral, naj bodo £uječi in pripravljeni na vse, kar lahka *°*ne sile, ignoriral, je iz-Jtnersl Tomojuki Jamašita, J« vodil uspešno japonsko ■fcivo proti britskim arma-J> na Malajskem polotoku, «nunike, ki ga je objavil ^department, pravi, da ge-Wainwright sploh ni odgovo- na ultimat. " 23. marca.—Sovjetsko armade prodirajo naprej na vseh frontah, poroča Rdečs zvezda. Velika sovjetska oborožena sila je v akciji pri Brijansku, 210 milj južnozapadno od Moskve. Druga vest pravi, da so Rusi odbili naskoke ene rumunske in štirih nemških divizij na južno-zapadni fronti. Tri tisoč nemških in romunskih vojakov je padlo v bitki v enem sektorju te fronte. Srdite bitke so v teku na fronti pri Kallninu, kjer so Rusi re-okupirali več mest in vasi, prav tako pri Staraja Rusi, kjer je zajeta šestnajsta nemška armada. To mesto leži 140 milj južno od Angleški minister Cripps v Indiji Razgovori s političnimi voditelji Bomba J, Indija. 23. marca.— Stafford Cripps, bivši britski poslanik v Rusiji in sedanji član Cburehillovega kabineta, je sinoči dospel sem na svoji poti v New Delhi, kjer se bo sestal z indijskimi političnimi vodite-Iji. Njegova glavna naloga je, da pridobi Indijo za popolno ko- operecijo z Veliko Britanijo njeni borbi proti csiščnim silam. Cripps in njegovi spremljevalci so dospeli v Indijo z letalom lz Kaira, Egipt. New Delhi, kamor so odpotovali, je oddaljen 700 milj od Bombaja. Tja bodo prišli z vlakom. Britske avtoritete v Indiji so aranžirale priprave za posvetovanja in razgovore med Cripp-som in ' voditelji Vseindijskega kongresa, organizacije nacionali stov, Muslimanske lige in dru gih političnih grup. Doznava se, da se britski uradniki v Indiji ne bodo vmešavali v razgovore Vse Indijske politične stranke so se odzvale povabilu glede pogajanj t Crippsom o bodočem statusu Indije. Premier Churchill Je nedavno dejal v parla mentu, da bo Indija dobila status dominions* P* vojni, toda . njegova Izjava ni zadovoljila Indijcev, Cripps Una zaupanje pri indijskih voditeljih, ker vedo, da zagovornik njihovih teženj. V njem vidijo prijatelja, ki je svoje prijateljstvo že dejansko dokszal. Jink ameriške in filipinske Leningrada. Ta armada se drobi Kija. Komunike do-ff3*®0 Japonci povečali Javnosti na Bataanakem m operacije proti amO-■J <*tam, ki drže utrdbe ob ***** *aUvu. Japonski to-^bruhali krogle na utrdbe ** Drum in Cavite. *lkolav'J«ni in odobre-U n*črii' katerih de- " '«Imljivih razlogov ni- ZSF' S vetra lokih, no-ln holsndskih čet Koboizvr-I ar,. velika ofenzi- hZ^l J-I^oncem . kopnega. j m 11 ¿raka. iT*'* Hna letala so se I» - osd Tpwnsvil- I k.•VBtr«Wtim me- nI?*"* 700 mi,J )už- " 'oda so bila za-kr. rnden so «aielo a'u jsponska "hjsvjleni. ff^nje Konsolidacije sme- pod udarci ruske oborožene sile. Berlin. 23. marca.—Feldmar-šal Gerd von Rundstedt je ponovno prevzel važno pozicijo na vzhodni fronti po kratkih počitnicah, "katere Jt vzel zaradi slabega zdravja," poroča nacijskl tisk. Kakšna je ta pozicija, tisk hc pove. Rundstedt ie bil med grupo nemških JfcenerSlov, katere je Hitler odstavil pred neksj tedni. Vrhovno poveljstvo omenjs uspešne vojne operacije v več sektorjih ruske fronte, ni ps objavilo deta j lev. Letalci so bombardirale ruske vojaške postojanke v Donski kotlini in ns Krimu. Kairo. Egipt. 23. ms res —Britske mobilne kolone, opremljene z ameriškimi tanki, so navslile na pozicije nemškega in Italijan-skege vojaštva v libijski pušča -vl, 85 milj zapadno od Tobruka. in prizadjale eovražniku velike Izgube. To Je bile prvs velike militarističns akcija na tej fron-41 po šestih tednih Angleška cerkev kritizira delavskega ministra London, 23 marca — Angleška cerkev Je obeodila odredbo delavskega ministra da delavci delajo tudi ne veliki petek in velikonoč Glasilo te piše, "da vlada gre po svoji poti naprej m ee ne ozira na one. ki hočejo služiti Bogu prsv tako kot ljud stvu" _____' i "remešanje britšksga poveljstva v Libiji London, 23. marca. — Tu je bilo naznanjeno, da bo poveljstvo britske oborožene sile v Libiji reorganizirano. Za vrhovnega poveljnika bo imenovan general Archibald E. Nye. Vsi stari častniki bodo odstranjeni, njihovs mesta pa dobe mladi častniki. nacui povečali pritisk na bolgarijo Kralj Boru odpotoval v Berlin SESTANEK TUR SKIH DIPLOMATOV T Sofija. Bolgarija; 23. marca,— Kralj Boris se jo odpeljal s posebnim vlakom v Nemčijo, do-čim je Franz von Papen, nemški poslanik v Turčiji, dospel v Sofijo na svoji poti, v Berlin. Reprezentance bolgarske vlade so pozdravili poslanika ob prihodu v glavno mesto. London. 23. marca.—Vest, da je kralj Boris odpotoval v Berlin, so angleški vladni krogi sprejeli na znanje kot dokaz, da je Nemčija povečala pritisk na Bolgarijo, naj napove vojno sovjetski Rusiji. Kralj se je upiral Hitlerjevi zahtevi, naj Bolgarija pošlje najmanj pet vojaških divizij na rusko fronto, kjer naj bi se borila na strani nemške armade. Boris je izrazil bojazen 'pred revolto med bolgarskimi vojaki, med katerimi jih je mnogo, ki simpa-tizirajo z Rusi. Ti se bi lahko pridružili sovjetskijoboroženi sili, kadar bi dospeli na rusko fronto. Povečanje nacijakega pritiska na Bolgarijo je direktna posledica odpora Rumunije proti počet Zveza med Diesom in klanovci Vodja teroristične organizacije sugestiral preiskavo Waahlngton. D. C.. 23. marca. —Kongresnik Eliot, demokrat ia Massachusettsa, jo povedal čla nom kongresnega odseka sa račune "o obstoju čudnih odnoša-jev med kongresnikom Diesom, načelnikom odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, in Ku-kluksklanom, teroristično organizacijo." Ti odnošaji so razgaljeni v pismu, ki ga je, Eliot poslal konji resni k u Cochranu, načelniku odseka za račune. Eliot pravi, da je preiskavo, katero Je Dies naznanil proti teroriatični organizaciji, sugestiral načelnik te organizacije, ko je prostovoljno nastopil pred Diesovim odsekom. Takoj nato je Dies naznanil preiskavo, nakar je vodja ku-kluksklanovcev pozval vse voditelje pokrajinskih postojank, naj podpirajo resolucijo, da kongres podaljša življenje Diesove-mu odseku za nadaljnje leto* Slednji je to storil v prepričanju, ds bo Dies opral teroristično organizacijo in ds bo preiskava farss. Pradsadnik poljske vlade odpotoval v Washington Montreal, Kanada, 23. marca. - General Vladislav Sikonki, predsednik poljske vlade v is-gnanstvu v Londonu, jo pred od- šil jan ju vojakih če t na ruske fronte. Diktator Ion Antonescu, 2ÄÜ XT^llhodom U tega meets v Waahina- ^^fícrSS^JTS S* s® Ia« be odi*»- Donače vesti Oblaki \ Chicago.—Dne 21. t. m. -so se v Chicagu mudili sledeči eleve-landski rojaki, ki so prišli h pogrebu svojega sorodnika Johna Križaniča is Cicora: Frank Ba nič, Ana Sterle in Antonija Jev-nik, vsi člani SNPJ. NaaroSo v Minneeotl Duluth, Minn.—Dne 2. marca sta na cesti št. 17 zapadno od Elyja trčila dva avtomobila, ki sta jih vodila 2ft-letni Mike Oreškovlč Is Elyja in 45-letni Matt JernaUč is Soudana. Devet oaeb je bilo bolj aH manj pobitih in odpeljane so bile v bolnišnico. Poleg Oreškoviča in Jernatiča so pgzadeti Še sledeči: Tony Zaveti, star 25 let, Matt Lah, star 20 let, Angola Švigel, stara 22 let, Eleanor Baldwin, 18 let ln Jean Zalar, stara 18 let, vsi s Elyja; nadalje Alois Weih-sel In J. Peylio is Soudana.—V tukajšnji bolnišnici je bila že petič operirana rojakinja Okorh iz Chisholma, njen mol jo pa pred delu. kratkim poškodovan bil pri Nov grob v Mllwaukeelu Milwaukoe—Po dolgi bolezni (vodenici) je tukaj umrla Katie Zidar, roj. Stefančič, stara 55 let in doma is 9»pudja pri Dragatu šu v Beli Krajini. Tu sapušča pet sinov, o# katerih dva sta pri pomorščakih ameriške bojne mornarice, v starem kraju pa moža, ki je bil tja deportiran pred leti. Pogreb je oskrbel Er-menčev zavod. ' Is Clevelanda Clevoland,—Družina Anton Mauser jo dobila zdravega in krepkega sinčka, društvi SNPJ in SDZ pa novega člana. Mati -njeno dekliško ime Je bUo na v nemški militariatični borbi proti Rusiji, dočim je že več tisoč romunskih vojsko v padlo na ruskih bojiščih. Istanbul. Turčija. 23. marca.— Husrev Gerede, turški poslanik v Berlinu, je sinoči dospel v Istanbul, kamor so prej prišli turški poslaniki iz Rumunije, Španije in Perzije na posvetovanja. Gerede je povedal časnikarjem, da njegov prihod ne pomeni nastanka krize v odnošajlh med Turčijo In Nemčijo. Born. ftvica. 23. marca.—Tukajšnji krogi so bili informirani, da Hitler zahteva koncesije od iHirčije. Slednja naj dovoli pre- spremljala grožnja, da bo Turčl hod nemškim četam preko svo- ja odgovorna sa posledico, če se jegs ozemlja proti ruskim kav- ne bo podala. tev v tej vojni podla na evropskih bojiščih. "Tega mnenja sta tudi predsednik Roosevelt in angleški premier Churchill,M Je dejsl. "Ne glede na dogodka, ki se zdaj odigravajo na Pacifiku, bo ta vojns dobljena aH lsgub-Ijena v Evropi". Sikorski, ki je dospel iz Londona v Kanado z vojaškim letalom, se je izrekel sa ustanovitev druge fronte v E-vropi In vso mogočo zavesniško pomoč Rusiji, da sa uniči oslŠČ* ns oborožena sila. kašklm pokrajinam, kjer so bo-gsta oljns polja. Zshtevo Js « ti ta v Lutheran Hospltalu. Čestitke! Cankarjev glasnik Chicago. ~ Marčeva številka Cankarjevega glasnika, mesečnika za leposlovje ln pouk, ima sledečo vsebino: Ob 75-letnicl zaslužnega mola (uvodnik), Ivan Jontez: Pričakovanje (pesem), Borba se tiče vseh, ne samo nekaterih!, ZvooJio A. Novak: 2Una-ga vojne in miru, Carl Wolf-Joseph Jauch: Morituri, Anton Shular: Moje breskve, Ivan Mo-lek: Zadeva kritike, Frank Česen: Telefo*, I. J.; Is pasjega s vets, Med prijateljicama, W. F. McDermott: Usod s otroAkegs paradiža. Otročki voziček je že naročen, Boj proti spolnim boleznim v armadi, "Mrtva emigre«!* Je," Odmevi U ameriški civilne vojne, Odmevi.—Rcvijg Cankar« | Jev glasni! slone tu dolarja ne loto, posamesno ¿tcvij^a pa 30 centov. Naslov; Cankarjev glasnik, 641 [ 31. C lak ^ve., Cleveland, Q,;li j\ W Ženske ft*j ostanejo rt ! doma, pravi ikof New York, 23. marca — Katoliški škof F. O'Hara, bivši predsednik universe Notre Dame, se je Izrekel proti temu, da bi ženske služIle v armadi On je tudi pomožni škof katoliških vojaških kaplanov in mož v armadi. V svojem govoru pred daril poli* cijskegs deportments, ki so tudi člani Najsvetejšega Imens, je a-pellral za <4pot proti mobilize-cijl žensk za pomožno vojaško službo "Z4t se ml, da je mnogo izmed ves oprsvljslo dels V vojaških kuhinjah v prvi svetovni vojni", je dejel "Vi radi ne lupite krompirja, šivate ndgavic In gumbov, vendar sem t/ver J en, da bi reje opravljali ta dela sami kot pe Imeli genske v erms« di v ta namen M konferenca Članov izvršnega odbora q0 Nelson predlagal ustanovitev skupnih svetov RAZPRAVA O REU-THERJEVEM NAČRTU Washington. D. C. 23. marca. —Povečanje produkcije vojnega materiala bo glavni predmet ras-prave na konferenci članov is-vršnega odbora Kongresa Indu-atrijskih organizacij, ki ae prične danes v Waahingtonu. Konferenco je aklical Philip Murray, predsednik GIO. Murray je v svojem posivu naglasll, da bo rasprsva tudi o predlogu Donslda M. Nelsons, načelnika federalnega odbora sa produkcijo bojne opreme, glede ustanovitve svetov, katero naj bi tvorili reprozentantje delavcev ln delodajalcev ln katerih glavna naloga naj bi bila mobillsi-ranje vseh sredstev sa pospešitev in povečanje produkcije voj-nega materiala. Dalje bo diaku-sije o kampanji, ki je ? teku v kongresu proti delavskim organizacijam. Reakcije v kongresu hoče namreč rasvoljavitl vse delavske sakone, sprejeto v kongresu v zadnjih letih. Konferenca bo mobilitlrala opozicijo proti načrtu, ki ga je predložil kongresnik Howard Smith, reakcionarni demokrat is Virginlje, ki določa odprevo štiridoseturnika v vojnih Industrijeh, plače in pol se česurno delo in zaprte delav- Sodot/Di Psel Revere s Vodja htmadških socialistov umrl Vsncouver; Ksnsds, 23 marca J. H Woodsworth. vodja j socialistične stranke ki Je znana p«d imenom Cooperetive Com-monwee!th Federstion je umrl v tukajšnji bolnišnici po dolgi bolezni Ob smrti Je bil star 67 liti. Delegatom bo tudi predloženo poročilo o delovanju skupnega odbora CIO-ADF, ki funkcionira kot delavakl kabinet. Ta odbor je ustanovil predsednik Roosevelt. John L. Lewis, predsednik rodsrske unije UMWA, ki Je snan kot nasprotnik Roosevelto-ve sdmlnistracijs, Jo bil vprašan. aH ae bo udelsšil konferenco ekaekutivnega odbora CIO kot delegat. Njegov odgovor Jo bil, da ne more vnaprej komentirati konference. Detroit, Mick., 23. marca.—C. E. Wilson, predsednik korpora-cijč General Motors, Je sugestiral skupno konferenco s voditelji avtne unije CIO, na kateri naj bi razpravljali o načrtu Wai-te|Ja Rcutherja glede pospešitve preureditve avtni« industrije za produkcijo vojnega materiala Slednji je takoj sprejel sugestijo In pričakuje se, ds se bo konferenca pričela ta teden. (Y#ditulj( avtne unije se po-gpmjo | avHuo koiporectjo glede revizije obstoječe pogodbe Wilson je zadnji teden predlagal, naj si' pogsjanja vrše v navzočnosti časnikarjev» kar pa je Jteuther odklonil. On je dejal, da so v pogajanjih zapletena tehnične vprašanja In da bodo glavne s|Mirne točke roeetene jev-no pred člani federalnega delavskega odbora v Washingtonu Reuthe» )e že v decembru I. 1940 predlsgal preureditev svtne industrije /a produKcijo vojnegs materiala, toda njegov predlog Je bil odbit kot nepraktičen In neizvedljiv. Washington. D. C.. 23. marca —Nedavno ustanovljeni delav-sko-vojni odbor bo prihodnjo sredo konferiral z voditelji konkurenčnih delavskih unij, ki so se ¿edinill za skupno stvar. Na rasprsvi bo slučaj International Harvester Co., ki ima svoje tovarne v lllinoieu, Wiaconsinu in Ohiu. Ta se bo nanašala na sporno vprašanje, eli naj kompanlja «plačuje plačo in pol sa delo ob sobotah tn dvojno plačo sa delo ob nedeljah m praznikih. V sporu Je prizadetih oeom tovarn te kom pen ije, v katerih Je upoale-nih 25,000 delavcev Ti so členi CIO In ADF. PROSVETA PROSVETA j¡¡ THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and publiahod by Slovana National Sanofi! Society Vanado in Cicero Naročnina u Zdruiene driava (Uren Chicaga) in na Uto, BiJOO aa pol leta. SIJ« sa četrt leiai sa CI 97.M sa celo leto, M.76 se pol letaj sa inoeeaaslve Ni Subscription ratest for the United States (except Chicago) and Canada M OO per year. Chicago and Cicero 0fM per gear, foreign countries M OO per year. Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nenaročenib člankov se ne vračalo. Rokopisi literarne vsebine (črtiee, povesti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju to v slučaju, če je priloiii drama poilrui Advertising rates on agreement ■ ■ -Msniiscripts of and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, sueh as stories, plays, poems, etc., will be returned to sender only when accompanied by self addressed snd stamped envelope. Naslov na vse, kar Ima stik s listom i PROSVETA . 2M7-M So. Lawndale Ave.« Chicago, Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (tyrch 31, 1942), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, ds vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite lo pravočasno, da se vam list ne ustavi._> • ._ ..... .. - — .----- ~ lewis hodi z vrčem . * a John L. Lewis mors biti bol*! Je vse zaman—on ne ž Ivi srečno, a ko ni na čelu, neke vrganizaeije, ^grp svcjjlljoss! f • j r) Lewis je "bus" rudarske unije že okrog 24 let in ni bil urno s tem zadovoljen. Leta 1035 je ustanovil CIO, novo neodvisno delavsko federsci jo—san ■< > zato, da bo prav tako ali še bolj moč »A delavski "bas" kot je bil njegov bivši prijatelj Bill Green, s katerim se je mi : t ; Če bi ne bilo vojne, bi bil John še danes na čelu "¿10. Zgodilo pa m je, da je vojna zmetala Lewisu račtine; njegova apizarsks politika ga je porinila v navskrižje^ njegovimi novimi prijatelji, ki so demokratično orientirani—in tako je v jeseni 1940 zaigral svoje veliko bossovstvo. Takrat je začasno zašla njegova zvezda. Pred nekaj meseci je John ponudil v imenu CIO združitev Ameriški delavski federsci j i in se je opekel. Voditelji CIO so mu po-vedali, da on ni več "bas" tsmkaj in zsto ne more predlsgsti nobene združitve. Ali gg je to opMllo? Ne njega. Ko smo tskrst komentirali LeWisovo "navdušenj^" za enotno delavsko fronto, smo rekli, da je njemu toliko za delavsko enotnost v Ameriki, kolikor mu js za lanski sneg. Imel je druge namene, ki niso nobena tajnost. John bi rad bil velik delavski "bas" in to je vm. , jsnuarja je pa John na tihem začel z novo škcijo. Murray, Green in drugI delavski voditelji v Ameriki so te mesece, odkar je Amerika V vojni, zelo zaposleni s kooperiratojeijh z vlado glede velike bojne produkcije In za doaego zmage. Ne tako Lewis. Njegs ne briga vojnaf Zanj je vojna—-nova priložnost, ds jo Izrabi za svoje namene, za povečanje in poveličanje svojega bossovstva. Ostala mu je rudarska unija, v kateri je še "bas." To pa ni dovolj **nj. „ . In tako je na tihem začel organizirati—mlekarska, farmarje na vzhodu, to je lastnike mlekarskih farm, ne kakšne delavce. Te farmarje združuje v 50: diatrlktu svoje rudsrske unije. Kaj pa imajo mlekarski farmarji opraviti v rudarski uniji? Ali so Um njihovi interesi? Vprašajte zvitega Johna. On že Ve. Vprašajte njegovo hčer Kathryn, ki je tajnica-blagajnica njegovega 50. dis-trikts in vpraiajte njegovega brata Dennyja—tretjega člana Lewi-sovega trlumvlrata—ki se je pred-kratkim |>obahfll! "Naše novo gibanje bo kmalu večje in važnejto kot pa je ves 'damn' CIO!" Denny je žele povedal, zakaj prav za prav gre. John si na tihem gradi nov CIO, novo centralizirano unijo, v kateri bo imel pomešane farmske mlekarje, rudarje, kemike, voznike, zidarje in sploh vm, "kar leze in gre," samo da bo na dveh nogah. . . To pot se ne bo več zaneMl na gole prijatelje, ki se danes z njim in jutri so lahko zoper njegs; vodatvo novega gibanja je striktno v njegovi družini. Lewtsov načrt Je. da svojo rudsrsko unijo raztegne na tri milijone mlekarskih farmarjev, milijon delavcev v kokaovnah in kemijski industriji, dva milijona nameščencev pri javnonapravnlh družbah, katere tudi organizira ter na vm drugo, kar bo mogel ujeti. Denny Lewis se boha. da že imajo 100,000 farmarjev organiziranih —no (Ml pa }e 780 organizator jev, ki privleče jo &«> druge; vsak mesec pride 50,000 novih članov. R J. Thomas, predsednik ttnije avtomobilskih dglsvcev CIO, meni, da je Jdhn vražje na slabem, ko ae je lotil "organiziranja krav," ompttk drugi voditelji CIO mislijo, da stvar ni žala. Boje ce, da John pripravlja nekaj—ko so dru^e delavske organizacije zap< slene z vojno—s čimer bosta Imela CIO ln ADF dovolj opravka takoj po vojni Pred seboj imamo torej jasno sliko delavskega voditelja, ki je voditelj ne iz potieb delavcev, temveč iz laatnega nagiba in pokli-ta Amerika je že imela doetl podobnih fent»menov, ki so m tepli m delavce samo zato, da s<> pri tem itami obogateli, ttjrej "reketlr-jev" ptiaebm vrste «mpsk Johna I.ewisa ni v tem smlalu do danes ie nihče doaegel niti od daleč. Najiiovejti incident "organiziranja krav" jasno dokazuje, da je John I^wis delsvskl vodja samo zato, da si s pomočjo organizira-nih delavcev pridobi veliko moč in vpliv ne samo v industrijah, temveč tudi v politiki. Nihče naj ne mlali, da John Ae ne študira, kskžno vlogo bo igral pri ptcKedntških volitvah leta 1*44 O, on al že k rad i politične ftinar med svojimi novimi zavezniki v okviru lepublikansk« stranke na temelju svoje nove ornaniiicije, a katero i amerava podirati delavske |>o*lnjaitkc v CIO in Ameriški delavski lederaciji' Toda vojna je le «takrat zmeiala štreno Johnu in praV lahko mu jo rmeša drugič. Uwu. kakor ostali burbonci ln žafUtanl. računa a ' povratkom v normallteto' po vfjni, prav lahke se pa «godi, da Združene države z bodočim mirom vred stopijo popolnoma v nove itrmere in povratka ne bo k g Predolgo ie li idi John Lewis s svojim start« vrčem po vodo Picj ali slej mu vrč pade It tok in se razbije na kosce. • . Voditrljski poklic njegov« aorte, ki je bres principa In Ideala. )e oeebn.i radrva, ampak tak- radeve so navadno likvidirane r «meki vred. g Delavski sport' te vrst« lahko vleče prncej cnaa, s tudi an) iMira enkrat zmanjkati sok« . • «s» Glasovi iz naselbin Kako so Italijani sasedli Primorsko LloydelL Pa.—Kar se tiče delavskih razmer v tej naselbini, m dela /ioč in dan. Stroji nimajo čom, da bi se ohladili. Človeku m skoraj smilijo. Skbraj bi rekel tako kot neki rojak v zadnji vojni: "Ti uboga železnica, koliko trpiš," ni pa omenil ranjencev in ubogih vojakov, ka- seia očetove in sinove vrnitve po treh letih, ali usoda ji ni pustila, da bi se dolgo veselila. Jaz in oče Sva namreč oba naenkrat zapustila dom in odrinila k vojakov leta 1915, jaz Se ne 18 let star, 0Č5 pa 48 let. Ob tisti pretresljivi novici sem pozabil na zaušnico in na vse maksronarje. Podam se v Sežano v bolnišnico, kjer vpra- tere so prevažali iz kraja v kraj. šam zdravnika, kje leži moja Moj namen je, da v tem do- mama. Pokaže mi jo s pripom- pisu na kratko opitem, kako so bo, da m je ne smem dotakniti, Italijani leta 1918 zasedli naše ker tako hude zastrupitve krvi primorske kraje. Bilo je 8. no- že ni videl. Poskrbel sem za ra- vembra, ko se zmeniva s pnjate Ijem, da greva malo pogledat, kako je porušena Gorica. Nahajala sva m na vojaškem dopu stu. Prideva do vasi Kostanjevica, prej velika naselbina preko sto posestev, zdaj pa je stalo Še samo eno poslopje in še to je bilo vse poškodovano. Gorica je bila tudi poškodovana, ali ne toliko kot druge vasi. Prenočišče sva dobila v Solkanu. ' Drugi dan naju gostilničar pokliče in pravi: "Fanta, svetujem vam, da se*preoblečeta v civilno obleko, ker pridejo danes Italijani v Gorico." "To ne more biti," mu odgovoriva. "Vama svetujem," dostavi. Nisva upoštevala njegovega nasveta. • Podals sva m na trg Travnik. Nisva dolgo čakala, ko zaslišiva godbo, podobno koračnici. Prijatelju pravim, da to ne more biti vojaški marš, ker bolj pri-stojs dekletom kot fantom. Kmalu potem pricapljgjo italijanski vojaki z zastavami, za njimi oficirji in drugo voiostvo. Po marširanju Mm jih obsodil, da so ženske, preoblečene v vojaško obleko. Ali kmalu potem sem bil prepričan, da so v resnici prsvi vrsbci. S tovsrišem sva stala'na tro-toarju, Mveda še vedno kakor ponosng avstrijska vojaka. In kot tak ne smeš vzeti pokrivsla glave, tudi če bi šel vladar vmH kristjanov mimo naju. Ali zgodilo m je drugače. Pride k nama neki italijanski oficir, sname nama najin ponos z glsve in vrže na tla, rekoč: "Svinja avstrijska, pa poberi kapo in si jo dani na glavo, ako se upsš." Pogledal sem kapo na tleh in njega, aH v tistem hipu sem dobil tako zaušnico, da mi še danes roji po glavi, ampak ne od udarca, marveč od užaljenega ponosa. Pogledam prijatelja in on mene. Brez besede in brez kape jo ubereva po stranskih ulicah ven Is Gorice, Najin ponos ns avstrijsko armado je bil strt, ker svs bila brez kape. Zobje so mi ikrtpoli, da niMfn vedel od kaj, sli od udarca ali srsmote. Hodila sva molče kakor ubijalec, ko ga peljajo v smrt. Peš po skrivrjjl) pptjtj prideva domov 10. novembra zvečer. Italijanska banda za nama, kakor bi naju zasledovale. , Ko doma prestopim hi|ni prag, je bilo vse* objokano. Vprašam očeta, kaj to pomeni in kje je mamu "Sin moj, mame ne boš več videl žive." mi pravi. 'To ni mogoče, saj je bila zdrava in ve-aela pred dvema dnevoma, pravila mi je, da jo samo malo palec boli na levi roki,*—""Saj ravno tisto jo je spravilo v prerani grob' Umrla je v 43. letu sta-roati. kev in pogrebnike v Sežani, ker umrle mame nisem smel prepe-ljati domov. Ko so bile pogrebne ceremonije na pokopališču končane in truplo moje mame izročeno materi zemlji, vidim, da ni bilo nikjer križa. Podam se v prodajalno, kjer sem bil kupil rakev in pravim trgovcu, da je pozabil dati križ z rakvijo. Odgovori mi, da so dali križ ns dno rakve. Mislil sem si: Draga mama! Križe s| imela vse življenje, sedaj mora pa še tvoje truplo ležati na križu. Bilo je vm zmešano tiste dneve. Sežanski zvonovi so zvonili k pogrebu moje mame ravno takrat, ko je Italijan prišel v Sežano. Kadar m spomnim tistega dneva, si mislim: Zvonili ste v slovo moji pokojni mami in zvonili ste tudi za uničenje primorskih Slovencev. Ali upam, da ne bo dolgo, ko bodo režanski zvonovi zvonili veliko glasneje in veselo, ko bodo Muesolini in njegovi hlapci poslani tja, kamor spadajo, namreč na Hudičev otok. —~ —. __ Ralph Jerman. Is mladih let Detroit.—V otroških letih sem bil dalj časa bolehen— gotovo ne od preobilne hrane. Da se mi vrne zdravje, me je mati zaobljubila da božjo pot na Sveto goro pri Gorici, čas je tekel naprej, mati ve4no v pomanjkanju denarja, jaz pa v pomanjkanju obleke. In tako se je moja božja pot odlagala od leta do leta. Star sem bil deset let, ko m je od nas odpravljalo več poznanih romarjev na Sveto goro. Tiste obljube aH zaobljube nisem pozabil. Tiščim v mater, naj mi da VMj malo denarja, da grem s tistim i romar jI. "Veš kaj, France, boš šel pa drugi mesec na Žalostno goro. Saj je tudi tam dobra božja pot k Mariji pomočnici sedem ialosti," mi pravi mati. Žalostna gora je od nas oddaljena dve url in m vidi s prostim očesom od doma, tako tudi cerkev vrhu hriba. Imel sem tri krajcarie prihranjenega denarja. Mati mi da štiri groše s pripombo. ds moram enega spustiti v puščico v cerkvi v dobre namene. Ob dveh ponoči smo se odpeljali s čolnom po Ljubljanici nekako dve tretjini poti. Ta vožnja je stala osem krajcarjev. Nato amo šil peš na goro in še pred mašo šli v gostilno poleg cerkve. Birta sem vprašal, koliko stane klobasa. Deset krajcarjev, odgovori. • NaroČil sem jo in mi TOREK, 24. marca prinese tri palce dolgo krvavico in u dva krajcarja kruha Utx«a mama! Kako je bila ve- Takoj plačam. Pojedel bi bil (Set takih porcij klobas. Ostali so mi še trije krajcarji. Okrog cerkve so braijjevke prodajale po razstavljenih štan-tih vse dobrote, kar sem jih poznal. Lazim sem in tja med ljudmi in cedim sline. Bolj postar-na in slabovidna ženica prodaja razno sladkarijo in govori z ljudmi na drugem koncu štanta. Sila kola lomi. Prazen otroški želodec ne vpraša, kje in kako se dobi. Glavno je, da se dobi. Videl sem priliko, stopim poleg štanta, gledam ženico v obraz in si hitro polnim žep s tisto sladkarij^ Fantič mojih let stoji za menoj in glasno zaupije: "Tat—" Skočim med ljudi, nakar me nekdo plosktte z dežnikom po .glavi. V očeh se mi je posvetilo brez števila zvezd pri belem dnevu.' Ves zmešan se nekako zvijam med ljudmi in ven na plan. Tečem daleč po hribu v dolino. Pojedel sem zaželjene piškote in žalosten odšel peš z rogom na glavi proti domu. Frank Gaber. Pomožna akcija v Jolletu Jollet. 111.—Veliki shod, ki ga je sklical lokalni odbor štev. 1 slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, je 15 marca t. L sijajno izpadel. Farna dvorana cerkve sv.. Jožefa, dasi prostorna, je bila nabito polna zavednih rojakov, ki so zamišljeno poslušali obširen in zanimiv govor našega rojaka, jugoslovanskega ministra Snoja, ki je nalašč dospel v našo naselbino na omenjeni dan. Obširnejše bomo o tem shodu še poročali. Podpisani odbor se želi zahvaliti župniku Butali za na razpolago dano brezplačno dvorano Hvala vsem govornikom za vzjx>dbudne govore v korist r>a šemu trpečemu narodu v stari domovini. Hvala tiskarni Avsec Bros. za brezplačne tiskovine in enako gre tudi zahvala pripravljalnemu odboru, ki se je veliko trudil, da je bil uspeh dosežen. Posebna hvala pa vsem darovalcem, kateri so že prispevali v sklad pomožne akcije ln tfso sledeči: Pg $20: Josip Zalar; ¿0 $10 Joseph Jerman, Simon Šetina, Andrew Hochevar, Frank Vra-nichar, Michael Radakovlch, Joseph Avsec. Josephine irjavec. Po $5: Louis Martindch, Louis Zelesnikar, Matt Slana. Franlc Wedic, Jean Težak, Louis Kosmerl, John Adamich, Michael Hochevar, Mary Hochevar, Martin Planinaek, John Papesh (Dearborn St.), Anton Pirc, Lock-port; Frances Gerl, Rockdale, Mary Zdravljevich. Joseph Slap-nichar, Luke Benedik, John J. Jevitz, Theresa Kodrich, Charles Gregory. Po $3: John Zivetz, Paul Laurich, Joseph Russ (Nicholson St.), Ignatz Kostelc. ■ Po $2: Josephine Muster, Johanna Muster, Henry Adamich, Deichman 4c Perush, John Riffel, Mary Ivec (Cora St.), Paul Dolinshek, Peter Pluth (Center St.), Joseph Jerisha, Mr. & Mrs. Frank Ambrose, Rev. Father Uran kar, John Pekol, John Dra-govan, Martin Kramarieh, George Pikush, John Boric h, Leo Adamich. Po $1.50: Joseph Muren; po $1: Antonia Rolih, Frank Zelko, Frances Sega, Joseph Videtich (Highland Ave.), Frances Hor-vath, Peter Vlahovich, Josephine Widec, Rockdale; Mary Rum, Rockdale; JoMph Matkovich, Catherine Matkovich, Frank Laurich, Mary Russ, (Bread-way), Anton Pezdirtz, Victor Zadnik, Rockdale; Mptt Babich, John Zajc, Antonia Lustik, John Zbačnik, Mary Popek, Martin Ivec, Joseph Verbich, Agnes Vranichar, Elizabeth Kostelec, Catherine Stukel, Anna Kren, Theresa Ancel, Frances Gerde-sich, Joseph Klemencich, Anna Ambrosini, Anton Terlep, Ludwig Solnce, Louis Duša, Rockdale; Jakob Skubec, Rockdale; John Dekman, Elizabeth Mutz, Anna Mutz. Po 75c so darovali: John Kuzma, Joseph Govednik (Summit St.); po 50c: Anna Ag-nich, James Bradač, Mary Papesh (Hickory St.). Skupni prostovoljni prispevki znašajo. ...$271,50 Čisti prebitek shqda (15. marca)........ ...... 123.07 Skupna vsota...... $394.57 Iz računa je razvidno, da smo v kratki dobi—v enem dnevu— nakolektali lepo vsoto $271.50 in enako je nepričakovano lep prebitek minulega shoda. Vse to seveda je pa le začetek. Iz tega je razvidno, da ima naš narod mehko srce, ki rad poma ga in prispeva po svoji moči, kadar gre za plemeniti namen. S kolektanjem bomo še nadaljevali in obiskali vsako slovensko družino v naselbini, kakor tudi v Rockdalu in Lockportu. Naj bi ne bilo niti ene slovenske družine ali posameznika, da bi se njegovo ime ne bleščalo s primernim darom v ta plemeni ti namen—za noš trpeči/naroi v stari domovini. Joeip Zalar, predsednik; John Adamich. tajnik; Louls Koamerl, blagajnik. V UniverMlu sem obi^, rega trgovca T- Prevca ¿L, še zelo slab, odka, riran. Dobro, da i J^H vodijo trgovino. Mrs. S nu je ponovila Pro^tornS tako 77 let stara žen,c« ^ Ju jo poznan, ¿eod^a iz Hermmieja. Ona Je ¿2 elebotna, vendar še rada tudi skuha še zase. Res 0Z v^njs vredna. Peter Breg*? je zopet dobro odlikoval Dal ■ jed ve, naročnini in denirJ koledarja. On dela sedaj ' Bientni fabriki in je zopet k nik v Slavonskem domu * v domu da debatirali o vojni in druu! Navzpčih je bilo Vur Kum" fantov. Jereb, Cesar in par d gib. Rad bi bil videl tudi Vi ¿a, ki je prišel na dopust po tastrofi bojne ladje, na kaieri služIl pri mornarici. On M rešil na pogumen način Bil dve uri na odprtem morju silnim pasom in je gotovo i minupte za ure. On je že ne| let pri mornarici. Prenočei Poe« llnttrt J. McNatr. panera I Bra hon S « la v srak«. Od leve na ral Harry H. Arnold . Poročilo saatopnika Hermlnto. Pa—Med 9. in 14. marcem sem obiskal sledeče na-aelbine: New Field, N. Bessemer, Center, Universal, Willock, Bridgeville, Bishop, Mum, E. Canonsburg, Waahington, Meadow Lands in Strabane. V prvi naselbini sem prodal Družinski koledar, v drugi tudi enega in knjigo Two-Way Passage m rs. Pivk, ki ima že odra-' sle otroke. V tretji naselbini «®m prodal Koledar Skerletu, drugim Mm jih pa že enkrat prej. Louis Ramshgk pa je ponovil Cankafjev glasnik Obiskal ti sem hotel tudi Geo. Kreka na miljo «Kidaljenem hribčku, toda sem našel hišo še prazno, dasi je že skoro dogotovljena, George pa je še vedno v Rentonu. Ko sem ga zadnjič videl, je rekel, da bo že v novem domu. On je tudi star bečlar in bo približno dosti star za penzijo. Mialim, da bo šel v svoje, kjer bo lahko sadil krompir in aejal solato. sem kot navadno pri Kumr<* Max Kumer, ki je sedaj že v s jem domu, je ponovil Prolet ca. Drugi dan Mm se odpeljal m ko Pittsburgha v Bndgevi Tam mi je br. Okoren po* Prosveto za Slovenski dom Coke Hillu, J. Kvartich pa p letarca in dal mi je oglas za k «ki glas. V WUlocku sem , dal še en koledar. John Taud pa mi je dal oglas za Majski g od gasolinske postaje Ford 1 tor - Co. v Pleasant Hillsu. Bridgevillu sem to pot preno pri Leskovcovih. On je tudi 1 ber somišljenik, kakor tudi n govo žena. Prej so bili več v Prestu in bili tam tudi up vitel j i Slovenskega doma. Ti oni imajo sina v armadi. Bil že korporal, toda je bil prea ščen k dovažanju potrebščin armado. V Bishopu sem prodal knj Two-Way Passage mrs. Kit Ona ima pri sebi očeta, ki prišel Šele pred nekaj leti iz P morskega. Mož je star že nad let, vendar še rad čita in tudi i batira. Res prava korenini. Muse mi je Pelz ponovil P sveto, mrs. Kranc pa je naro< Two-Way PasMge za svojo 1 ki ji je sama ukazala. Torej vendar zanimanje tudi med ro dino. V E. Canonsburgu mi Justin Msrtinčič dal eno nan nino. Od tam Mm m podal v "mi Washington. Najprvo sem ustavil pri Franku Lestanu, 1 pek mož je spal, pa je ženi 1 pik koledar. Cki tam sem do gostoljubnih zakoncev Mmec, ki imata že dv&iii pri vojakih. Sem ie enkrit ročal, da je mrs. Samec, ko j bila še dekle, leta 1912 J dni služila pri nas, ko je bili i ja žena v bolnišnici. Zopet | mi ponudili prenočišče in sp stvo za drugi dan. Tisti Mm obiskal par bečlarjev, ča in Udoviča. Zadnji j« pred dolgimi leti v Her Kupila sta knjigo, ko]** pa že prej imela. ... 't. Pri Samcovih sem v list«' zil, da je bil neki sloveniki v Meadow Landsu ns elektrokutiran. Z mojim tel jam sva sklenila, da gi < va. Prej svs še obiskali na I cola Hillu, par milj od W ingtona, slovenskega tr*ovciJ gostilničarja Fr. SternisM nama je oglas za Maji* Obiskala sva tudi starega ljo, ki je tudi preko 70 1*J to pot ni bilo biznisa On )«' mo šale zbijal, pred *boJJJ] imel knjigo History oi Wi^T ton County. On čita tudi slovenskih listov. (Delia sa S. tUteO Pred d vaj»«**®* H (Iz Prosvete. 24 man» Domače vmH. V Pil Pa., je umrla 40-letna J< Kotar Iz Gradišči skem. članica SNPJ. J Delavske vesti. Ur»^ stična vest se gUsi. več industrijskih deli«£ farmarjev v ZdruienU» Inozemstvo Vladi skem Mobilizira aitr*1 grozeči 'splošni luv» Sovjetska Ruad»-pa mik i žitom tš **** v Rusijo iibéw iimfwcks 24. MARCA | Oni, ki so govorili v imtnu vlade, ao poudarili, da «o take bojazni neutemeljene, da ni namen te določbe ustrahovati n®-turallairane državljane. Sporna določba je, kakor trdijo, nan*-njena proti onemu malemu št*-vilu naturaliziranih državljanov, ki imajo sedaj positivne obveznosti napram tujim državam in ki namenoma prikrivajo svojo inozemsko udanoat za svojim ameriških državljanstvom. Kul-turne in čustvene vezi naturali-ziranih državljanov s svojo rojstno deželo ni, kakor se poudarja pod nikakim napad6m ali sumom. Nadalje naglašajo, da razveljavljanje državljanstva pod tem predlogom bi ae moglo dovršiti le po aodnem postopanju in potem, ko se je dala na sodišču popolna priložnost predložiti in pretressti vse doksse o tem, ds li izjsve, pisanja, čini ali obnašanje naturalisirsnega državljana pokažejo, da je njegova politična udanoat napram inosemski držsve sli ne; povrh tegs bi bil proti vsaki aodbi sodišča dovoljen prislv na višja sodišča. —Common Council-^FLIS. A chsar&il old mammy named Hannah. Who'd livad eighty year« in Satraanah Said—-w8ho'nulf, IU buy Defease Bends, Vaute I Am in lova with tbs Star Spangled Hannah!" NOTE! Save tills copy of PROSVETA It is needed for VICTORY' Nimkki general ubit na ruški fronti New York, 23. meres. — Radijsko poročilo is Iandona pravi, d# je generaJ Von Oeheen pa del no ruekl «remit On Je bU poveljnik nemške pehotne divizija. PROSVETA ŽUPAN ŽAGAR SLAVKO SLAVEC V trdi noči so so vračali v kolibo. Kuriti je mladič prepovedoval, čet, da koliko zadosti greje človeška toplota in je trsbe štediti. Zjutraj so morali molje vstajati poldrugo uro prej, popiti hitro črno vodo in v jutranjem mraku oditi spet na delo. Hrana se je slabšal* in deleži so se krčili Hlebec kruha, ki so ga dotlej dobivali vsak drugi dan, se je zdaj prikazoval po dvakrat na teden, včasih celo samo po enkrat. Bolehne in oslabele, drvarje, ki ao zjutraj ostali na svojem ležišču, je mladi praporščak lastnoročno z jezdno palico izganjal izpod strehe v veter in metel "BagMŽa lena," je robantil. "Vam že jaz pokažem, kaj je vojna! Četrt meaa mi je v fronti odneslo iz stegna, pa sem še hodil in poveljeval. Ta drhal izdajalska bi le žrla in potfcgala. Vas že jaz naučim služiti domovini, kakor je danes treba!" Moštvo je mrmralo. Kadar je pri kakem od-* delku rohnel, se je vse prihulilo. Za njim pa so streljali, ko je odhajal, jezni pogledi. Ta in ona peat se je stisnila. Skozi zobe sp stkale kletve. "General Bagaža gre," so zmerom opozorili tisti, ki so ga prvi ugledali, ko se j« bližal kakšni gruči delavcev. Ta vzdevek mu )e vzklil iz psovke, s katero je najrajši dan na din obkladal delavstvo. "Bo že res, da je cesar v škripcih," je dejal ščetinait Vipavec Žagarju. "Drugače bi nam ne bil poslal tega otroka, ki ga mati nI še dobro podojila. Kako se napihuje, žaba!" "Jaz," je povedal Žagar, "bi ga rad prosil za Božič za dopust. Bojim se, da me nažene." Zdajci so ga zagledali pri sosednji gruči. Raz-koračil se je bahato nekaj korakov od mož, ki sta z veliko, ležečo Žago izpodjedala gozdnemu velikanu nekaj pedi od tal mogočno, široko deblo. Štirje drugi so z vrvmi, pripetimi v vejevju, vlekli na vse štiri vetrove in tako vzdrževali izpodžaganemu drevesu ravnotežje. 'Tja naj pade," je vpil praporščak. "Ven žago! Potegnite, močno-ho-hojt" Žagar in njegovi tovariši so pogledali tja. "Proč!" je Um zaklical nekdo. Deblo je zahrcščalo in se nagnilo. Krik strahu in groze se je zlil s truščem padajočega debla. - "Na pomoč!" se je razleglo iz gruče ob deblu. Žagar in njegovi tovariši so planili tja. Od drugod so pridrveli drugi delavci. Na tleh je ležal praporščak pod deblom, ki ga je čez prsi pritiskalo v praprot ln travo. Častniku je vrela kri iz ust in oči so mu stopile izpod čela. "Dvignite! Pomagajte! de je živ!" so vpili možje, zaposleni pri deblu, ter se z rameni upirali v močnejše veje. Z združenimi močmi ao ponesrečenca izvlekli izpod silnega bremena in ga naložili na noaila. Nekaj časa je še hropel. Pred kolibo, kjer so ga dali na tla, se t?i več ganil, ni več dihal. &estorico mož, pri katerih se je to zgodilo, so kmalu nato vklcntll ln odvedli Druge so več dni zasliševali. Vsi so Izpovedali, da je prapor-ščakovo smrt povzročila near^a V na j tišjih pogovorih med sabo so ugibali to in ono. . "Zaslužena kazen." je šepnil Vipavec Žagarju Ts ni odvrnil ničesar. ' Več noči je v polsnu gledal nesrečnega častnika pod deblom. Bledi praporščakov obraz se je neprestano izpremi-njal; zdaj je bil podoben Ivanovemu, zdaj Bošt-janovemu, zdaj Jožetovemu. Žagar se je obračal na ležišču, da bi teh slik ne videl. Komaj se je ukrenil, je na drugi strani zagledal mladega poročnika s prestreljeno glavo ln Tinko, joka-j«h'o nad njim I Praporščakov naslednik, prileten, krivonog poročnik, je razglasil, da je višje poveljstvo dopuste ustavilo. Delo ae je zopet skrajšalo in hrana se je zboljšala. Moštvo ai je razlagalo to spremembo kot poaledico praporščakove smrti. # * Žena je odpisala Žagarju, da se je Tinica tudi njej izpovedala. "Dva dni pred Tvojim pismom, v katerem je bilo tudi njeno," je bral, "je * začela ponoči stokati v svoji postelji. Saj si videl, kako spimo nevest» z salo v eni sobi, Tinica in jaz v drugi. Vorpšam jo, kaj ji je. Bilo je po polnoči. Nič mi ne odgovori. Prileze k meni in me objame in se me tišči, tišči in joče in vzdihuje vame. Nič dobrega si nisem obetala. Smilila se mi je. 'Jaž ga imam tako rada, takp rada," je hlipala. Do jutra sem v pretr-ganih besedah izvlekla iz nje vso strašno resnico, isto, kar je tebi pisala. 'Odpustite, mati, odpustite/ je prosila, 'drugače pojdem za njim. On je dober in preskrbi kotiček meni in mojemu črvičku.' Kaj sem hotela? Žalostna sem bila, da bi bila najrajši utarla, ln obenem je gorelo v meni, da bi jo bila hatepla, pa sem jo morala še tolažiti. Dobra je kakor ti, mehka in občutljiva kakor jaz. Kar jfc, to je. Bog nas tepe na vse načine. Ne morem biti trda z njo. Škodilo bi njej in otroku. Morda pa tisti človek res ni poročen in jo šp vzame. Nikdar si nisva mislila, da bova imela takega zeta. Ta vojna je ljudi strahovito zmešala." Nato je pfs-mg vpraševalo, ali pride Žagar za Božič kaj na dopust, ali ne zmrzuje in strada, in še mnogo drugega. Izvedel j« tudi, da mu je žena marsikaj toplega, volnenega napletla in mu to kma- Indijanec podu Iroquois, ki dela v tovarni American LocoiAotive Co.. Dunkirk. N. Y. lu pošlje. Zap! pismom je res prišel zavoj z nogavicami in drugimi pleteninami. Žagar je nekaj sam oblekel, nekaj je podaril borno oblečenemu, zmrzu-jočemu vipavskemu tovarišu, ki mu ni mogel nil^če ničesar poslati. "preveč si kradeš. Saj je tebi namenjeno," se je branil Vipavec. "Bo že tudi zama. Le vzemi," je bodril Žagar. r . V dnevnem povelju ao jim o Božiču javili, da so po preiskavi dva mota radi praporščakove smrti ustrelili, štirim pa so odmerili po dve leti Ml. ' Jože je sporočil očetu, da je precej okreval in pričakuje, da ga v kratkem kam odpošljejo, na froftto ali kam drugam. Sredi najbolj volŽje zime je šumo in drvarje tako zametlo, da je bila delavcem pot po globokem, sipkem snegu od kolibe do sečišča in zvečer nazaj težavnejšs nego delo samo. Po svečnici j* dospelo nekaj novih podčastnikov za nadziranj« ooeameznih oddelkov. Eden med njimi je bil Žagarjev Jože. Prvi dan so ga slučajno pridelili oddelku, v katerem je bil tudi stari Žagar. "Zdaj, Žagar, ne boš več tako lenuharil," se je kalil Vipavec. "Sin bo hud poveljnik." t* "Narobe svet," Je dognal Kraševcc. "Stari naj delajo, mladi ukazujejo." Na delu je padlo še več takih. Nekatere so bi|e smešne, druge pikre. Žagar je delal vestno in yztrajno, morda vsstneje nego navadno, da se ne bi zdelo, dg Izrablja slučaj, ki mu je naklonil tako dragega in milega ukazovalca. Jožetu je bilo hudo, da sam le postopa in mora gledati, kako ae oče muči, pomagati mu pa ne more in ne sme. Morebiti so tudi v pisarni kaj doznali. Naalednjl dsn ao Jožeta dali k drugemu oddelku. S tem ao očetu in sinu odvzeli nekaj prijetnega, « tudi nekaj mučnega. (Dalje prihodnji«.) "Glejte . . . samo poglejte!" je zdaj kriknil lev. "Zdaj je zagrabil eden njih s sprednjo taco kamen, tega bi jaz ne mogel." "Jaz pa!" je rekel orangutan. "To vendar ni nikaka umetnost. Sicer pa lahko zadovoljim vaši radovednosti. Ta dva sta resnično živali. To sta mož in žena. Imenujeta se Dvonožec in sta oddaljena moja sorodnika." "Tako, tako," je zagodel lev. "Kako pa, da nimata nikakega kožuha?" "Sta ga pač slekla," je menil orangutan. Lev pa je izpraševal dalje: "Zakaj torej ne greš k njima in jima želiš dober dan?" "Saj jih niti ne poznam," je odvrnil orangutan. "In tudi mi hi prav nič do njihovega občevanja. Jaz sem samo slištfl govoriti o njih . ,. spadata namreč k neki zelo zanikami, izprijeni vrati opic. Rad jima bom vtaknil tupatam kako ^pomarančo, ali odgovornosti ne prevzamem ni kake zanje. < "Izgledata zelo okusno," je rekel lev. "Rad, bi poakusil, kakšen okus imata!" • "To pač lahko storiš," je menil orangutan. "Družini tako ne bosta nikoli na čast in enkrat bosta pač žalostno končala." Lev se je približal obema; ali ko je stal pred njima, mu je upadel pogum. Sam ni razumel stvari, ker sicer se ni bal ničesar v gozdu. Ali ti dve novi živali sta imeli tako čudovite oči in sta hodili tako veselo, da se je levu zdelo, kot da bi imeli neko skrivno moč, katere on ne more videti. Njihni zobje niso bili mnogo vredni in o njihnih krempljih ni bilo vredno govoriti. Ali vendar je moralo biti nekaj skrivnostnega na njih. S povešeno glavo se jima je ognil. "Zakaj jih nisi požrl?" je vprašala levinja. Dvonožec Naravoalovne pravljice Spuel KARL EWALD Prevedel FRANC BOLKA Prvo poglavjei Stare šivali Bilo je nekdaj pred mnogo, mnogo leti. v toplih deželah, kjer »olnee bolj žarko sije kot pri nas, kjer dežuje gostejše m vse rastline in živali boljše uspevajo. ker Jim zims ne more škodovati. t »uzd je bil poln življenja in nemira. Muhe M> brenčale, vrabec je požiral muhe in akobec je požrl viabta. Ilucele ao ae plazile v cvetlične kelhe. ukajoč medu lev je tulil in ptice ao prepevale, potok je hiborel in trava je raatla Drevesa ao šumela srkajoč s koreninami sok U tem Ije in cvetlice ao duhtele in ble kale Naenkrat je poatalo čudno ti. ho Bilo je kot bi vae pridrževalo aapo m prisluškovalo in ae čudilo Dreve** nlao več šumela. Vi-jolire ae je zbudila l* svojih aanj in kukala radovedno naokoli Lev je obrnil glavo ln postal, dvignivti eno lato g zemlje. Jelen se je nehal pasti, orel je po- čival na krilih visoko v zraku, • tnala miška je prilezla Iz svoje luknje In šptflla ušega. Skozi gozd sta prttla dva. ki nista bila enaka drugim bitjem in katerih še nikdo ni videl nikoli. Hodila sta pokonci Njihovo čelo je bilo visoko, ftkn močno. Držala sts se za roke ln se ogledovala, kot ne bi znala, kje ae nahajata. "Kdo za ves svet je to?M Je vprašal lev "To so živali," je odvrnil Jelen. Znata hoditi, ali hodita čudovito. Zakaj ne ska četa po vseh štirih, ko imata ventfgr štiri noge? Tako bi pcišla Hitreje dalje." "O." zavrnila Je kača, "Jaz nimam nikakih nog in pridem vseeno dobro iz m esta ašo ln ne storiš mački žal ga. Kako da si postalo na« krat tako krvoželjno?" (Dslje prihodnjič) All ate naročeni aa dnm "Proaveio"T Podpira Ha svol lk TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v Marek« obrt ipadajoia dela koledarje, letaka itd. v vislinlce. časnike. kalif hrvatskem, slovaškem. Jssflm la dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO S.N.P.J, 0 TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI » SNPJ PRINTERY IM7-Sf S. LAWNDALE AVENUE TEL. ROCKWELL CHICAGO, SI ŽELITE DOBRO KNJIGO ZA MAL DENAR? Naročite st AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR__ ZA LETO 1942 £24 strani e Fina vezba Vnbuje SO raznih tpitov in povesti in nad 50 •lik in ilustracij NAROČITE SI GA SE DANES! ««"$1.00 , S POŠTNINO VRED Naročila sprejema PROLETAREC "■»"w y Z »»I »O. LAWNDALE AVENUE . CHICAGO ILUNOIB naročite SI dnevnik PROSVETO < *o sklep« u. tedne kes^eneMe I»lahko naroči aa lisi Preststsjs pelšlele eden. dva. trt It^ri atf pet članov Is ime druline k eel asfst' Stot. Lisi Proseeta stane se vse etsnkoTsa člane sli neêlana MJIn e~ letao n«eš*»e. Kee p. *M*J I, pleše» pel aessa»ntu IIJIJ m*rn* prišteje k narnfrlal To«eJ aedsi ai moka. rs* da |e lisi predrag sa člene BN»J. Ust Proseeta fe vata lastni»* * . ' gotove |e e vsaki drušinl nekdo, ki M rad čttal Ust vsak dss- Pojasi ilo Vselej kakor hitre kateri ich članov preneha biti ¿1* SNPJ, ali če se preseli proč od druline ln bo sahtevsl sam svoj l* tednik, kode moral Usti član Is dotične družine, kl je tako skup» naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznanit! upravni«vu I** in obenem doplačaU dotično vsoto Itotu Proeveta. Ako te* « stori, leda) mora upravnlštvo znižati datum sa to vsoto naroftusu Cena Ust« Pggateia jot Se Sdrnš. dišave In Eanade SMS Ss Gleese In Ckleege Je j SJdke1*--1 —--- Ji! t tednike In---IZZZ M9 • tednike iS—------ JÎ 4 tednike In.-----IM 4 tednike ftt—........ - «J Ki h lin i in_____mu g - ■ - - lJ"