Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Nerazumljivo nam je, da se obsojajo borci, ki so se borili s tistimi zavezniki, ki danes obsojajo resnične demokrate samo zaradi tega, ker nadaljujejo borbo za tiste pravire, ki pripadajo vsakemu narodu. letnik 111. Celovec, v soboto 19. VI. 1948 Štev. 40 <133) 0& stoletnici pcvcfra V prvih dneh meseca junija pred sto leti so se prvikrat v zgodovini sešli v Pragi predstavniki kulturnega in političnega življenja vseh zasužnjenih slovanskih narodov srednje Evrope, da bi na prvem slovanskem kongresu manifestirali za narodno enakopravnost in obravnavali skupne kulturne in politične interese. Glavna politična misel kongresa je bil protest proti oholemu delovanju nemških in madžarskih vladajočih plasti, ki so hotele pogoltniti vse male slovanske narode v že pripravljenih načrtih velikonemškega in velikomatl-žarskega cesarstva. Proti pangermani-z.nui nemške buržoazije in proti madžarskemu plemenitaškemu šovinizmu je postavil slovanski kongres v Pragi odločne zahteve po enakopravnosti ne samo v imenu zasužnjenih Slovanov, temveč za vse podjarmljene narode sploh. V tem smislu je govoril v svoji zgodovinski besedi Šafarik in v tem duhu je bil tudi sestavljen Manifest slovanskega kongresa, naslovljen vsem evropskim narodom, v katerem je bilo poudarjeno, da »povsod tam, kjer se med milijoni ljudi rodi saino en suženj, tam še ne poznajo prave svobode«, in da »priroda, ki sama ne pozna niti plemenitih niti neplemenitih narodov, ni nobenega »tod njimi izbrala in poklicala, da bi vladal nad ostalimi, niti ni določila noben narod, da bi služil drugim kot sredstvo v posebne namene!« Toda od postavitve misli slovanske Vzajemnosti in narodne enakopravnosti do dejanske uresničitve je bilo še zelo daleč. Razen sprejetja Manifesta vsem evropskim narodom na prvem slovanskem kongresu ni padla niti ena beseda o tem, kako naj bi Slovani v konkretnem političnem boju postopali, da bi uresničili v Manifestu izražene misli. V tedanjem razrednem položaju in pri Političnih pogledih udeležencev ni bilo mogoče pričakovati, da bi našel kongres realno izhodišče iz težav, ki so stale narodnoosvobodilnemu boju slovanskih narodov na poti. Tedanja mlada slovanska buržoazija je videla edino rešitev v pregraditvi habsburške monarhije v federacijo enakopravnih narodov, ki bi zagotavljala Slovanom številčno premoč nad Nemci in Madžari. Njena načelna napaka je bila, da je hotela doseči ta °dj brez bojev, brez revolucije, po poti Pohlevnih pogajanj z reakcionarno vlado in pod žezlom izkoriščevalske habsburške dinastije. Prav tako je ves na-Por za slovensko vzajemnost moral ostati v objemu neuresničljivih sanj, dokler in družabni red kapitalizma in buržoazne, ki je temeljil na razrednem izkoriščevalcu, onemogočal dosledno rešitev narodnostnih razporov ne samo mod slovanskimi, temveč tudi med ostalimi narodi. č'e gledamo danes nazaj na stoletni jazvoj ideje slovanske vzajemnosti, lahko šele polno ocenimo, kaj je za to idejo pomenila Oktobrska revolucija, ki je dosledno rešila narodnostna vprašanja, 10 kaj za to idejo pomeni zmaga ljudske demokracije v ostalih slovanskih državah. Danes se gradi slovanska družba na povsem drugačnih predpogojih, kakor pred sto leti. Danes se gradi slovanska skupnost ne samo na enakih Pravicah vseli svobodnih slovanskih na-jodov, temveč tudi v položaju, ko so se 1 tudi notranje osvobodili kapitalističnega izkoriščanja. Danes ni slovanska družba zadeva pripadnikov višjih družabnih razredov, temveč sveta stvar najširših množic svobodnih slovanskih rodov. In kar je najbolj važno: dane* Pod tem naslovom je »Slovenski vestnik« poročal v predzadnji številki o intervenciji Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške pri britanskem visokem komisarju za Avstrijo, generalu Galloway-u, za osvoboditev tovariša Karla Prusnika — Gašperja. Medtem je imel naš sotrudnik priliko, da se je dalje časa razgovarjal z Gašperjevo ženo, ki sme od časa do časa obiskati svojega moža. V razgovoru je izvedel gorostastna dejstva, ki nazorno osvetljujejo odnos odgovornih avstrijskih in britanskih zasedbenih oblasti do zaslužnega in neustrašenega borca proti nemškemu fašizmu. Ta dejstva obenem najjasneje dokazujejo zlaganost vseh trditev avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja in avstrijske vlade, ki ob gotovih prilikah poizkušata preslepiti svetovno javnost z neresničnimi izjavami o priznavanju zaslug in posvečanju posebne skrbi bivšim aktivnim borcem proti fašističnemu barbarstvu. Razmere, v katerih mora živeti tovariš Gašper v kaznilnici v Karlau-u, so značilen primer, kako v resnici izgle-da to priznavanje in kako se izraža ta skrb. V vseh zimskih mesecih so tovariša Gašperja gonili na težko delo pri pospravljanju ruševin in obnavljanju poškodovanega kaznilniškega poslopja. Očividno vsled slabe prehrane je to- variš Gašper okrog Velike noči obolel, Od takrat naprej se mu neprenehoma pojavljajo po telesu boleči gnojni čiri. Do sedaj jih je prebolel že blizu 30. Poleg bolečin mu povzročajo tudi temperaturo. V zadnjem času se je tej nadlogi pridružil še izbruh kronične bolezni na ledvicah, ki si jo je tovariš Gašper nakopal,' ko je stavil v narodnoosvobodilni borbi svoje zdravje in življenje na kocko za ceno svobode slovenskega ljudstva na Koroškem. V kaznilnici je sicer poskrbljeno za zdravniško pomoč. Način in okoliščine te pomoči pa so take, da pomenijo žalitev in sramotenje za vsakega iskrenega antifašista. Eden izmed zdravnikov, ki negujejo zapornike, je namreč znani SS-ovski Obersturmbannfiihrer dr. Ramsauer, ki ga je britansko-francosko sodišče v Celovcu obsodilo na dosmrtno ječo, ker je za časa nacizma moril ali-irane civiliste in ujetnike v koncentracijskem taborišču na Ljubelju. Jasno je, da ta zločinec danes nima interesa zdraviti antifašiste, ker jih je vajen spravljati z bencinskimi injekcijami na oni svet. V kaznilniški bolnišnici v Karlau-u se poleg tega SS-ovskega rablja udejstvuje še več težkih nacističnih vojnih zločincev, med njimi neki bivši policijski major. Nad pol leta je tovariš Gašper že v zaporu. V tem času je slovensko ljud- Zavezništvo s Sovjetsko zvezo je garancija miru in neodvisnosti Novoizvoljeni češkoslovaški državni predsednik Klement Gottvvald je imel dne 14. junija t. 1. na prebivalstvo Prage nagovor, v katerem se je spomnil zgodovinskih februarskih dogodkov in rezultatov zadnjih volitev. Med drugim je dejal: »Po slavnih zgodovinskih dnevih v februarju t. 1. in po zgodovinskih volitvah dne 30. maja imamo vse predpogoje, da postane v naši deželi volja ljudstva najvišji zakon. Nova Ljudska skupščina, nova vlada in vsi organi oblasti so po njihovem značaju in njihovem delovanju le izraz volje našega ljudstva. Z velikimi žrtvami smo si priborili pravo ljudsko demokracijo. Imamo demokracijo, kjer so obrati last ljudstva in zemlja last tistih kmetov, ki jo obdelujejo; imamo demokracijo, kjer dela ljudstvo le v svojo korist in svoj blagor.« Gottvvald je pozvai ljudstvo, naj napne vse siie, da bo uspešno končalo obnovo ljudskodemokratične republike. »Izgradili in utrdili bomo naše zavezništvo s Sovjetsko zvezo in z ljudsko-demokratičnimi državami, ker to je za nas garancija miru in neodvisnosti. S stoji na čelu slovanske vzajemnosti Sovjetska zveza kot najmočnejša opora in garancija svobodne bodočnosti vseli Slovanov. Današnja slovanska družba zato tudi ne koleba med napredkom m reakcijo. Danes koraka vse slovanstvo na čelu svetovnega napredka, na čelu naporov za mir, za sporazum med narodi in za pravičnejšo ureditev skupnosti in družabnega reda na temelju socializma. Podobno kakor v mnogih vprašanjih je tudi v pogledu enakopravnosti slovanskih narodov uresničila šele sedanja doba misli in cilje, o katerih so naši predniki pred sto leti samo sanjali. (Po »Inpressu;) tem bomo onemogočili ponovitev politike »Munchena«. Delegacija češkoslovaških škofov pod vodstvom praškega nadškofa Berana je osebno čestitala predsedniku Klementu Go!t\valdu za njegovo izvolitev. Nadškof je zagotovil, da bo katoliška cerkev v ČSR napravila svojo dolžnost do države. Predsednik Gottvvald je v svojem odgovoru ugotovil, da bodo razgovori med cerkvijo in vlado kmalu dovedli do sporazuma, če bodo prizadete stranke še nadalje delale za blaginjo ljudstva in države. Bivši predsednik ČSR Edvard Beneš je poslal Klementu Gottvvaldu sledečo brzojavko: »Doletela vas je čast, da zavzemate najvišje mesto v naši ljubljeni republiki. Čestitam vam in vas prisrčno pozdravljam. Vaš Edvard Beneš». Zapotocky predsednik nove vlade ČSR Predsednik češkoslovaške republike Klement Gottvvald je dne 15. junija t. 1, odobril ministrsko listo nove češkoslovaške vlade, ki ji načeluje Anton Za-potock.v. Nova vlada se po svojem sestavu le malo razlikuje od dosedanje. Predsednik socialdemokratske stranke in dosedanji minister za industrijo Zdenek Fierlinger je bil imenovan za namestnika ministrskega predsednika. To mesto je zavzemal prej Bohumil Lauschmann, ki sedaj ni več v vladi. Mesto namestnika ministrskega predsednika je zasedel tudi bivši državni sekretar v ministrstvu za obrambo dr. Jan Svečik. Mesto dosedanjega industrijskega ministra Fierlingerja je zasedel 59lelni poslanec in vidni sindikalni funkcionar Avguštin Kliment. Po odobritvi liste novega kabineta so člani vlade prisegli ustavi. stvo že ob neštetih prilikah poudarilo, da smatra obsodbo bivšega partizana in organizatorja oborožene narodnoosvobodilne borbe koroških Slovencev /.*i krivično. Vsi protesti in zahteve pri britanski civilni upravi v Celovcu po reviziji procesa in izpustitvi tovariša Ga Šperja so ostale brezuspešne. Tudi Gašperjeva žena se je doslej zaman prizadevala pri britanskem vojaškem sodišču za njegovo izpustitev. Ko je pred tedni utemeljila svojo vlogo s tem, o« se je sklicevala na njegovo ogroženo zdravstveno stanje, je prejela odklonilni odgovor od istega sodnika Cohena, ki je svoječasno izrekel obsodbo, čeprav je bil v govoru, zaradi katerega je bil tovariš Gašper po krivici obsojen, osebno prizadet. Že pravni postopek, po katerem je prizadeti hkrati sodnik nasprotuje pravim načelom, kakor jih pojmuje naše ljudstvo, da pa je istočasno še odločilen za reševanje ugovorov in pritožb, je več kot nepojmljiva. Spričo doslednega nereagiranja n? proteste in odklanjanja zahtev po osvoboditvi tovariša Gašperja pa je značil no, da so bili izpuščeni v zadnjem času iz zaporov kaznilnice Karlau mnogi težko obremenjeni zločinci. Med drugimi je bil izpuščen oz. pomiioščen nacistični Blutordenstrager Mttller, čeprav je bil obsojen na 10 let ječe. Zaradi bolezni so bili prav tako izpuščeni na svobodo nacisti, ki bi morali odsedeti še več let. Tako so na primer izpustili na svobodo bivšega višjega SS-oficirja Sclnvarza, ki je bil obsojen na pet let ječe. Že v drugič v teku enega leta je. lo variš Gašper prisiljen, da mora bivali^ pod isto streho z vojnim zločincem in krvnikom koroških Slovencev Maier Kaibitschem. Prvič je bilo to lani v *a porih celovškega sodišča, kjer je ime' zločinec Kaibitsch na razpolago zračne in sončno sobo, medtem ko je bil antifašist Prušnik z drugimi slovenskimi tovariši, ki so bili obsojeni zaradi slovenskih zastav, zaprl v mrzlem in ne zdravem traktu kaznilniškega poslopja. V Karlau-u pa je razlika še bolj očitna Medtem ko je moral tovariš Gašper v vetru in mrazu opravljati težaška dela, dokler ni omagal in težko obolel, je užival in še uživa nacistični zločinec Maier Kaibitsch vse ugodnosti bolniške sobe ter dodatnih obrokov mleka in druge dietične prehrane. Favoriziranje vojnih zločincev in naci stov po eni strani ter šikaniranje in sramotenje slovenskih zločincev po dru gi strani je popolnoma na liniji sedanjih avstrijskih oblastnikov in njihovih tujih imperialističnih naredbodajalcev Slovensko ljudstvo po desetletni izkušnji, posebno pa po izkušnji zadnjih treh let, niti ne pričakuje od njih drugačnega ravnanja in odnosa do koroških Sloven cev. Bač pa s ponosom gleda na svoje ga neustrašenega borca Gašperja, k: navzlic sramotenju, bolezni in šikanam s prezirom odklanja prosjačenje za pomilostitev. Slovensko ljudstvo na Koroškem zahteva njegovo izpustitev v imenu pravice, ker se je za njo borilo na življenje in smrt. Odločeno je, da se bo neuklonljivo borilo tako dolgo, da bo doseglo svobodo ne samo za tovariša Gašperja, marveč za vse slovensko ljudstvo na Koroškem. To svojo borbeno odločnost je kljub grožnjam in terorju manifestiralo pred vsem svetom na mogočnih ljudskih taborih v Podju-ni. Rožu in ob Vrbskem jezeru. Ljudsko posojilo bo pospešilo petletni plan Da bi še hitreje in uspešneje izvedli naloge petletenega plana in dosegli še širšo mobilizacijo ljudstva za neposredno sodelovanje pri uresničenju teh nalog, je vlada FLR Jugoslavije izdala uredbo o ljudskem posojilu petletnega plaha. Država bo uporabila posojilo za še hitrejšo gradnjo tovarn, električnih central, rudnikov, železnic itd., kar bo omogočilo še hitrejši dvig proizvodnje in še hitrejše zboljšanje življenjske ravni delovnega ljudstva, hkrati pa za gradnjo šol, bolnišnic in drugih ustanov, od katerih bo imel koristi delovni človek. To prvo notranje posojilo v osvobojeni iti prerojeni Jugoslaviji se po obliki, pomenu in značaju bistveno razlikuje od posojil v stari kapitalistični Jugoslaviji in sploh od posojil v kapitalističnih državah. Vlada FLRJ je razpisala notranje ljudsko posojilo s prostovoljnim vpisom v višini 3 in pol milijarde dinarjev. Tako posojilo bi bilo v stari Jugoslaviji, kjer je za vpisovanje prišlo v poštev le nekaj desettisočev velikih in majhnih kapitalistov, težko dosegljivo. V novi Jugoslaviji, ki se je rešila kapitalističnih izkoriščevalcev, pa bodo milijoni delovnih ljudi z lahkoto vpisali ne k? predvideni znesek posojila, marveč še znatno več. Ker bodo posojilo množično vpisovali delovni ljudje in ker je posojilo kratkoročno, (odplačano bo v 4 letih) je vlada FLRJ lahko predpisala za to posojilo zelo ugodne pogoje, predvsem 6 odstotno obrestovanje in vrhu tega dobitke, ki predstavljajo še dodatno 4 odstotno obrestovanje. Ugodne obresti in dobitki so nekakšna nagrada vpisniku za pripravljenost, da poleg izpolnjevanja dnevnih planskih nalog začasno odstopa državi del svojega zaslužka za pospešeno uresničenje petletnega plana. Ti dohodki od obresti in dobitkov so prosti vseh davkov in taks. Iz načrta za žrebanje dobitkov je razvidno, da ti dobitki ne bodo le pesek v oči. kakor je to bilo v stari Jugoslaviji pri obveznicah vojne škode, kjer je odpadel na Italijansko delavstvo v naprednem taboru Na kongresu delavskih zbornic pokrajine Siena si je Komunistična partija Italije priborila odločno zmago. Za komunistično resolucijo je bilo oddanih 51.318 glasov, za Nennijeve socialiste 9200 glasov, za Saragatovo stranko 700 glasov, za demokristjansko stranko pa ‘2722 glasov. S tem je dobila Komunistična partija preko 80% vseh glasov. Na pokrajinskem kongresu delavske zbornice za pokrajino Catonzaro je dobila Komunistična partija 15.753 glasov, socialistična stranka 5995 glasov, Sara-gatova stranka in republikanci skupno 072 glasov in demokristjanska stranka 3762 glasov. Gradbeni delavci iz Firence so pri sindikalnih volitvah glasovali z 89 odstotki za komunistično in samo z 2.3% za demokristjansko listo. Pri cestnih železnicah v Cosenci je odpadlo 82 odstotkov oddanih glasov na Komunistično partijo, medtem ko so oddali železničarji Neaplja 71 odstotkov glasov za skupno socialistično-komunistično listo. leto samo en dobitek na 6000 obveznic. Po načrtu žrebanja obveznic ljudskega posojila bo v štirih letih vsaka osma obveznica zadela dobitek v višini najmanj dvojnega vplačanega zneska, največ pa 100.000 din. Tako bo država v 4 letih za posojilo v znesku 3500 milijonov vi*® nila vpisnikom skupaj z obrestmi in dobitki 4652 milijonov. Ljudski umetnik, pesnik Oton Župančič je o ljudskem posojilu izjavil sledeče: Ko sem zagledal razglas v časopisu, se mi je obudil spomin na sovjetsko posojilo, ko je bila v treh dneh podpisovanja dosežena višina razpisane vsote. Občudoval in spoštval sem zavednost mnogoštevilnih ljudstev sovjetskih republik, njih ljubezen do skupne domo- vine, zvestobo državi in predanost socializmu. Vnema, s katero so hiteli podpisovati posojilo, je gnala sovjetske državljane v tekmovanje za veliko in lepo stvar: hoteli so pokazati sebi in svetu. kako so prešinjeni z zaupanjem v svoje delo in s čvrsto vero v uspeh svojih naporov; hoteli so potrditi vso svojo preteklost, revolucijo, petletke, neodvisnost od inozemskega kapitalizma, odobriti nadaljnje načrte svojih voditeljev. Mlada ljudstva, mlada svoboda, mlade misli, mlad zagon! Toda v moje besede posega že naš delavec in naša mladina s prijavami in številkami, in to je jasen govor našega ljudstva, tistih, ki vedo, da tudi tukaj odločajo o svoji bodočnosti. Lep uvod in dobro znamenje.« Nunsko Rodstfo la enotno iemčiio Ljudski referendum za enotno Nemčijo, ki so ga izvajali od 1. do 13. junija t. 1., je v glavnem zaključen. Po dosedanjih rezultatih je dalo 13,124.000 nemških državljanov, ki imajo pravico glasovanja, svoj glas za enotno Nemčijo. S tem je bilo število glasov, ki je potrebno za predložitev ljudskega referenduma za enotno Nemčijo, trikrat preseženo. Iz Berlina poročajo, da se je kljub terorističnim ukrepom zapadnih okupa-cijskih oblasti odzvalo ljudskemu referendumu 756.000 državljanov. V zapad-ni Nemčiji se je po objavi londonskih »priporočil« število glasov za enotno Nemčijo znatno zvišalo. V severnem Porenju in Westfaliji so do sedaj našteli 750.000 podpisov, od katerih so jih dobili okrog 302.000 samo v Porurju. V Volno propagando v avstrijskih časopisih le treba preprečiti Na zadnji seji Aliiranega sveta za Avstrijo je sovjetski zastopnik generalni polkovnik Kurasov opozoril na to, da vrši avstrijsko časopisje v zadnjem času nebrzdano propagando za novo vojno. Sovjetski zastopnik se je skliceval na soglasni sklep Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, s katerim je obsodila tako propagando. Razen tega je vojno propagando prepovedal tudi Aliirani svet s svojim sklepom o tisku z dne 1. oktobra 1945. Kljub leniu pa dela cela vrsta- avstrijskih časopisov — med njimi predvsem : Tiroler Nachrichten«, Salzburger Nachrichten , Volkszcitung , štajerska >Neue Zeit« i. dr. — načrtno propagando za novo vojno ter poziva na napad na Sovjetsko zvezo. Sovjetski zastopnik je navedel več primerov takega pisanja v avstrijskih časopisih. Tirolsko glasilo OeVP je dne 4. t. m. razmotrivalo o tem, kako naj se »bombardira najprej Moskva, nato pa druga velika mesta evropske Rusije — kakor Kiev, Leningrad, Charkov, Odesa«. Neofašistični list »Alpenlandi-scher Heimatruf«, ki izhaja v britanski zasedbeni coni, je dne 5. junija našteval oporišča, iz katerih bi bilo baje mogoče izvesti napade na ruska industrijska središča in petrolejska polja v Kavkazu.« Časopisi avstrijskih vladnih strank objavljajo poročila gotovih zapadnih agentov, ki imajo namen, da razvnamejo in razpihujejo vojno vzdušje. Sovjetski zastopnik je zahteval, naj Aliirani svet z učinkovitimi sredstvi ukine možnost take propagande. Britanski in ameriški zastopnik sta z odklonilnim stališčem preprečila sprejetje sklepa, ki bi prepovedal vojno propagando. Sovjetski zastopnik je nato ugotovil, da pada s kršitvijo prevzetih obveznosti odgovornost za, omogočanje in netenje vojne propagande v avstrijskih časopisih, na ameriške in britanske za-, sedbene oblasti. Generalni polkovnik Kurasov je izjavil, da bo sovjetska zasedbena oblast storila vse, da prepreči vojno propagando. V ZDA ukinjajo svobodo zborovanj Borba med vladno stranko in demokratičnimi silami Združenih držav Amerike se zaostruje Čedalje bolj. Vladi ZDA in ameriškim imperialistom, ki bi radi zasužnjili evropske narode ter še naprej izkoriščali ameriško ljudstvo, postaja kandidat tretje stranke Henry Wallace nezaželjen, ker zbira okrog sebe vse demokratične množice, ki bi utegnile ob volitvah oddati svoje glasove za tega kandidata. Zato je posebna komisija izdelala tako zvani protikomunistični Mundtov zakonski načrt, ki ukinja svobodo zborovanj v ZDA. Posledice tega zakona, če bi bil sprejet in bi ga potrdil tudi senat, bodo zadele vsakogar, ki bi se boril za socialne pravice ter bi po ujem lahko obložili kot komuniste vse ljudi, vse žene in organizacije, ki se borijo za izboljšanje življenjskih pogojev. Na podlagi tega Mundtovega zakonskega načrta bi imel vrhovni državni tožilec pravico, da bi prepovedal tudi tretjo stranko in uporabil vse zakonske mere zoper vse njene člane, kar bi praktično pomenilo onemogočiti Henry-ja Walla-ce-a, da bi lahko nastopil na bodočih volitvah s samostojno listo. Ameriški imperialisti opravičujejo ukrep in pripravo Mundtovega. zakona, ■da je Komunistična partija ZDA orodje Sovjetske zveze«. Toda nevarnosti za ameriški narod ne predstavljajo Sovjetska zveza in druge evropske države nove demokracije, niti ne demokratično gibanje ameriškega naroda, temveč ljudje s fašističnimi težnjami, ki vodijo dvorezno zunanjo politiko in spravljajo ZDA v imperialistično vojno. Zato je proti osnutku Mundtovega protikomunističnega zakonskega načrta nastopil tudi VVallace, ki je pokazal na očitno sličnost tega načrta z zakoni, kakršne je uvajal Hitler v Nemčiji. Nova poljska meja je dokončna lz Varšave poročajo, da je naslovil poljski kardinal Hlond na katoliško prebivalstvo v novih poljskih pokrajinah na. zapadu, ki si jih je Poljska pridobila na podlagi potsdamskega sporazu-m.j, proglas z zagotovilom, da bo cerkev nudila državi vso podporo, da bo obdržala nove meje Poljske na Odri in Neiss-i. Predsednik enotne socialistične stranke Nemčije Otto Grotewohl pa je izjavil na tiskovni konferenci v Budimpešti, kjer se je udeležil konference, na kateri sta se združili Komunistična partija in Socialistična stranka Madžarske, da nemški demokratje ne bodo zahtevali nobene spremembe sedanje nemško-poljske meje. Dejal je, da polagajo nemški demokratje večjo važnost na prijateljstvo z demokratično Poljsko, kakor pa na sodelovanje s šovinisti in imperialisti. Na Poljskem pa še nadalje narašča val protestov in nezadovoljstva proti nedavnemu pismu papeža Pija XII. nemškimi škofom, v katerem poskuša odrekati pravico poljskega naroda do zahodne meje in hkrati opravičuje zločinsko delavnost nemških okupatorjev v Poljski. Podonavska konferenca na vidiku Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je sovjetska vlada v svoji noti izrazila, pripravljenost za podonavsko konferenco Velikih štirih in vseh podonavskih držav, ki se naj bi pričela dne 39. julija t. 1. Po Reuterjevem poročilu je Sovjetska vlada pristala na to. da se konference udeleži tudi Avstrija, vendar le kot svetovalka. Sovjetska vlada predlaga v svoji noti, naj se konferenca vrši v enem izmed glavnih mest podonavskih držav. Povabila za to konferenco bodo odposlana v imenu vlad Sovjetske zveze. Velike Britanije, Francije in Združenih držav Amerike. Konference se bodo poleg štirih velesil udeležile še Ukrajina, Bolgarija, Romunija, Jugoslavija, Češkoslovaška in Madžarska. V funkciji svetovalke pa. še Avstrija. britanski okupacijski coni se zbiranje podpisov še nadaljuje, ker se je tam zbiranje podpisov za ljudski referendum pričelo pozneje, kot v sovjetski okupacijski coni. Istočasno z objavo rezultatov ljudskega. referenduma, je objavil nemški Narodni svet izjavo, v kateri zahteva na podlagi rezultata ljudskega referenduma priznanje nemške enotnosti, zavrnitev ločene zapadno - nemške države, skupno ustavo in valuto za vso Nemčijo ter svobodne volitve za nemško ljudsko skupščino. Narodni svet zahteva dalje, da se* pričnejo razgovori o mirovni pogodbi. določi višina reparacij in da okupacijske čete zapustijo Nemčijo. Nemški Narodni svet je pozval vse nemško prebivalstvo, naj se odločno zavzame za dosego teh ciljev. EEBJBvesti i V Londonu zajema stavka pristaniških delavcev že 12.000 oseb. V stavko so stopili iz solidarnosti tudi delavci' ladjedelnic. Na 90 ladjah Themse je delo ukinjeno. V Belgiji je stavka kovinarskih delavcev splošna. Osrednji odbor kovinarskih delavcev, ki je včlanjen v belgijski generalni organizaciji dela, javlja, da stavka preko 200.000 od 250.000 delavcev. V Varšavi so podpisali 18-mesečno poljsko-islandsko trgovinsko pogodbo. Poljska bo pošiljala Islandski premog, kovinarske izdelke, elektro-tehnične in lehnične proizvode, kot protivrednost od islandske pa bo dobivala ovčje kože, ribe, strojno olje in konje. V Helsinke je prispela poljska trgovinska delegacija, kjer so pričeli pogajanja o finsko-poljski gospodarski pogodbi. V Ankari se je pričel proces proti trem turškim univerzitetnim profesorjem, ki so jih obdolžili, da so med dijaki širili »komunistično propagando«. V Varšavo je prispela dne 16. t. m. madžarska delegacija, ki jo vodi vladni predsednik Dinnyes. Madžarska delegacija bo vodila razgovore si poljsko vlado za sklenitev pogodbe o prijateljstvu. sodelovanju in vzajemni pomoč* med obema državama. i ( Probn^novice 1 Na odseku avtomobilske ceste, kjer delajo člani zagrebške Ljudske fronte, bodo do 20. junija končali zemeljska dela. Na zborovanju so se obvezali, da bodo izpolnili svojo obveznost 40 dni pred rokom. Spočetka so računali in se obvezali, da bodo delo končali do 31. avgusta, zdaj pa bodo še bolj napeli sile, da bodo počastili V. kongres KPJ. V tem času morajo vdelati v nasip 250.000 kubičnih metrov zemlje. Pri graditvi Novega Beograda so bili doslej doseženi precejšnji uspehi. Vi prvi izmeni je bilo zaposlenih 19 mladinskih delovnih brigad. V drugi izmeni bo delalo 32 brigad. V prvi izmeni so v dveh mesecih delali 1,200.000 delovnih ur; 799 je bilo udarnikov. Med drugim so zgradili barake za nastanitev 15.000 delavcev. Izkopali so 647.000 kubičnih metrov zemlje. Doslej so že \>o-lubili nad 10 milijonov opeke, 683.990 kubičnih metrov stavbnega lesa in 1.607.000 kg cementa. V Bosni in Hercegovini bodo do 27. julija* do dneva, ki ga praznujejo v| proslavo začetka vstaje, odprli 19 zadružnih domov. Številni domovi pa bodo končani že do 21. julija, da bodo tako počastili V. kongres Komunistične partije Jugoslavije. Na, Hrvatskem dosega obnova sladkovodnega ribištva lepe uspehe. Petletni plan določa, da bodo obnovili ribnike v Slavoniji in jastrebaškem okraju. V Slavoniji je več velikih ribogoj-nih posestev, kjer so bili med vojno nemarjeni in izropani ribniki ter razdejana poslopja. Lani so dosegli že lepe uspehe z gojitvijo mladic in pri obnov* ribnikov. Mladice so pa spuščali tudi v. reke. Do leta 1951 bodo razširili t)0* vagino ribnikov za 8000 hektarov. Protestiramo proti zahtevi škofijskega ordinariata Slovensko antifašistično prebivalstvo Sironi Slovenske Koroške odločno protestira proti zlonamerni zahtevi celovškega ordinariata po odstranitvi partizanskega spomenika s pokopališča v Št. Rupertu pri Velikovcu ali odstranitvi napisa s spomenika. V neštetih protestnih pismih izraža svoje ogorčenje nad nezaslišanim ravnanjem cerkvenih oblasti na Koroškem in ugotavlja, da se v tej zahtevi izraža neprikrito sovraštvo do slovenskega prebivalstva na Koroškem, ki se bori za svoje pravice in svobodo. Tudi slovensko prebivalstvo Kaple ob Dravi in okolice je poslalo protestno pismo celovškemu škofijskemu ordinariatu, v katerem pravh »Slovensko antifašistično ljudstvo iz Kaple ob Dravi, zbrano na svojem občnem zboru Slovenskega prosvetnega društva »Štefan Singer« dne 10. junija 1948, najostreje protestira proti nameravani odstranitvi napisa s partizanskega spomenika v Št. Rupertu pri Velikovcu. Partizani, kateri so pokopani na tem pokopališču, so se borili v okvira Jugoslovanske armade na strani zaveznikov proti nečloveškemu fašizmu. Borili so se prostovoljno z neuklonljivo voljo, priboriti trpečemu narodu človečanske pravice. V tej borbi so bili pripravlje-ni žrtvovati tudi življenje, kar nam pričajo nešteti partizanski grobovi širom Koroške. Ti borci so bili krščanski veri gotovo bolj zvesti, kakor vsi oni zločinci, ki so krivi vseh zločinov v dobi fašizma in imajo danes na svojih grobovih spomenike celo z znaki fašističnih organizacij in simbolov. Lahko ugotovimo, da so v naši občini ravno ti ljudje nesramno preganjali vero. Zato še enkrat ponavljamo Kapelski prosvetaši naš protest v trdni zavesti, da smo to dolžni našim padlim borcem, ki so se borili za ohranitev slovenske kulture na Koroškem in poudarjamo, da nihče nima pravice, zaradi sovraštva do koroških Slovencev, ki ste ga Vi z Vašo zahtevo jasno pokazali, kadarkoli odstraniti napis s partizanskega spomenika.« Slovensko antifašistično ljudstvo iz Sveč in okolice pa pravi v svojem pismu škofijskemu ordinariatu: Slovensko antifašistično ljudstvo iz Sveč in okolice, zbrano na svojem občinskem plenumu OF za Slovensko Koroško, odločno protestira proti namera-vanju odstranitve napisa s partizanskega spomenika v Št. Rupertu pri Velikovcu. Z zahtevo po odstranitvi napisa s partizanskega spomenika ste jasno dokazali Vaše sovražno razpoloženje na-pram slovenskemu narodu na Koroškem. Partizani, ki so pokopani na lem pokopališču, so se borili proti nečloveškemu nacističnemu barbarstvu, kakršnega zgodovina še ne pomni. Padli so v zavesti, da bi užival slovenski narod svoje pravice in prost dostop do cerkve, Pred kratkim so prišli orožniki iz Bistrice k Adamu v Sveče, kjer so igrali Kapelčani dne 6. maja 1948 partizansko igro »Zelena vrvica«. Na dokaj čuden način so spraševali gostilničarja Adama, ali so imeli igralci iz Kaple dovoljenje za to igro. Pri tem so mu tudi grozili, da mu bo odvzeta koncesija za gostilno, če še enkrat igrajo igro Zelena vrvica«. Čudno, da imajo orožniki tako kratek spomin. Že na dan prireditve so prišli v Sveče in natančno pregledali dovoljenje, da bi ja ne manjkala kakšna pika ali vejica, ter »stražili« zbrano ljudstvo. Zdaj jih je pa očitno opogumila obsodba 4 igralcev, ki so bili obsojeni tudi zaradi igre »Zelena vrvica«, in bi radi še nekoga spravili pred sodišče. Isti orožniki so prišli tudi k Tišlarju Vedno več pisem in protestov pošilja naše ljudstvo britanski civilni upravi v Celovec, v katerih protestira proti obsodbi tovariša Karla Prusnika — Gašperja in odločno zahteva izpustitev iz kaznilnice Karlau pri Gradcu. Tako pismo je poslalo tudi prebivalstvo Kaple ob Dravi in okolice, v katerem pravi: Slovensko prebivalstvo, zbrano na masovnem sestanku OF v Kapli, odločno zahteva takojšnjo izpustitev tovariša Karla Prašnika. Ponavljamo, da je bil tovariš Prašnik po krivici obsojen, ob enem pa opominjamo, da je bil tovariš Karl Prašnik eden prvih borcev — partizanov na Koroškem. Z zavezniki se je boril ramo ob rami proti krvavemu fašizmu. Pripravljen je bil dati svoje življenje za slovenski narod, ki je bil takrat najhuje preganjan. Po treh letih končane vojne pa so ga isti zavezniki po krivičnem obsodili. S tem je nam in vsemu naprednemu ljudstvu ki je bila nacizmu trn v peti, prav posebno pa naše slovenske cerkve. Lahko ugotovimo danes nešteto slučajev, ko nagrobni spomeniki nimajo niti verskega znamenja, temveč značke fašističnih organizacij, ob katere pa se nihče ne spotika. Zato poudarjamo, da nima ne ta ali-oni pravice zahtevati odstranitev napisa s partizanskega spomenika, še manj pa odstranitev spomenika. v Št. Janž in povpraševali po mladincih, ki so ob priliki ljudskega tabora imeli z narodnimi barvami okrašena kolesa. Res značilno za avstrijsko policijo, da se zgraža nad navadnim papirjem v slovenskih narodnih barvah. Še bolj značilno pa jo, da povprašujejo zdaj orožniki pri posameznikih, čeprav so bili navzoči na ljudskem taboru kakor tudi na prireditvi v Svečah. Skrajni čas bi bil, da bi policija nehala s takim izzivanjem in teroriziranjem koroških Slovencev. Vedno jasneje vidimo, kakšne pravice in kakšno enakopravnost nam nudijo avstrijske oblasti in to že danes, ko še ni odločeno o usodi Slovenske Koroške. Z vsa* kim dnem bolj jasno spoznavamo, da je naša edina rešitev v priključitvi k matični državi FLR Jugoslaviji. jasno, da preganjanju slovenskega ljudstva še ni konca in bo le tedaj, ko bomo priključeni k novi Titovi Jugoslaviji. Mladina iz Kaple pa pravi v svojem pismu: Slovenska antifašistična mladina, zbrana na masovnem sestanku v Kapli ob Dravi, najodločnejše protestira proti krivični obsodbi tovariša Karla Prašnika — Gašperja. Nerazumljivo je nam danes, da se obsojajo borci, kateri so se borili s tistimi zavezniki, kateri danes obsojajo resnične demokrate samo zaradi tega, kor nadaljujejo borbo za tiste pravice, ki pripadajo vsakemu narodu. Tovariš Gašper se je boril že za časa oborožene borbe na čelu slovenskega naroda in nam je tudi danes v zgled, kako se je treba boriti za resnično demokracijo. Zato še enkrat ponavljamo naš protest in zahtevamo takojšnjo izpustitev tovariša Prusnika. Slovenska Prosvetna Zveza NAZNANJA: V nedeljo, dne 20. junija 1948 ob 15. uri gostuje SPD »Srce; iz Dobrle vesi z igro »Prisega o polnoči« v Narodni šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu. SPD »Gorjanci« iz Kotmare vesi priredi v nedeljo, dne 20. junija 1948 ob 15. uri pri Dovjaku na Trabesinjah igro »Razvalina življenja«. Vabilo na novo Miklovo Zalo ki jo bodo igrali domači igralci v nedeljo, dne 20. junija 1948 ob 15. uri na naši severni jezikovni meji, pri Žvanu na Kostaujab. Sodelujejo tudi tamburaši in pevci iz Škofič. Vabimo vse iz bližnjih in dalj-njih krajev, da se udeležijo te prireditve. Občinski odbor Kmečke zveze za Slovensko Koroško RIKARJA VES vabi svoje člane na občn i zbor v nedeljo, 20. junija 1948 ob pol 10. uri d op. pri Rutarju v Št. Vidu v Podjuni. OGLAS 1 Kolesa, znamke »Puch«. »Waffenrad« in »Junior«, s kompletno pnevmatiko po znižanih cenah v prosti prodaji pri J. Lomšek-u, trgovina s stroji in kolesi v Zagorjah, p. Dobila ves (Sagerberg, P. Eberndorf). Mož, star nad 50 let. z lastno hišo in rento, želi spoznali družico za življenje, ki bi imela veselje do vrtnarstva in drobnice in ki govori slovensko. Tudi ločena ali z 1 otrokom pride v poštev. Ponudbe se naj pošljejo pod označbo »pridi takoj« na upravo »Slovenskega vestnika«. Celovec - Klagenfurt, Vol-kermarkterstrasse 21./I. KAJ ŠE DOBIMO Na podlagi oddanih odrezkov A nakaznice za jajca dobimo proti razvrednotenju odrezka P- 2 dvoje jajc. Na nakaznice za milo M in N, ki veljajo od 1. junija 1948 naprej, dobimo na odrezke Eli kos enotnega mila in na odrezke W 1 1 zavoj pralnega praška. Na odrezke W 1 nakaznice za milo S dobimo 1 zavoj pralnega praška ter na odrezke T 1 i kos toiletnega mila. Na tobačne nakaznice 42. dodelitv-me periode dobimo: Na odrezek R2 10 cigaret »Austria 3 , na odrezek R 3 in R 4 po 10 cigaret Austria 2 , na odrezek R 5 10 cigaret »Austria C«. Policija grozi z odvzemom obrti Ljudstvo zahteva Izpustitev tov. Gašperja Borba za Slov. Koroško v Londonu | Šef jugoslovanske delegacije na londonskem zasedanju namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil dr. Aleš Bebler je v svojem govora na seji 29. aprila odgovoril na izjavo avstrijskega delegata dr. Karla Gruberja. V zvezi z jugoslovansko trditvijo, da je predsednik deželne vlade Koroške leta 1945 sprejel oblasti iz rok hitlerjevskega gaulajterja, je dr. Gruber v svoji izjavi rekel, da gaulajter ni izročil oblasti prostovoljno, marveč je bil v to prisiljen, da je bila začasna, koroška vIada primorana sprejeti oblast, da bi zagotovila red v deželi > in da je bila ta deželna vlada sestavljena ob sodelovanju vseli demokratičnih strank, vštevši h>di slovenski del prebivalstva. Po izjavi tir. Beblerja je bila Gruberjeva trditev, da je bil gaulajter primoran izmučiti oblast, točna, kolikor bi se nanašala na dejstvo, da so ga v to prisilile zavezniške čete, ker je bila oblast izro-mena 7. maja 1945, torej istega' dne, ko kapitulirala nemška vlada. Toda Grubarjeva trditev nikakor ni točna, če jnisli, da so gaulajterja prisilile na ta •korak skupine deželnih koroških politikov. S tem v zvezi je omenil dr. Bebler 12iuvo samega gaulajterja Rainerja na procesu v Ljubljani, ki je rekel, da je bila koroška deželna vlada sestavljena na iniciativo samega gaulajterja Rainerja in njegovega pomočnika Natmesnigga, in sicer po dogovoru z maršalom Kessei-ringom, ki je celo osebno odobril listo članov vlade, vse to pa v glavnem z namenom, da bi se onemogočila izpolnitev jugoslovanskih teritorialnih zahtev. Oblast je bila izročena deželni vladi v navzočnosti namestnika gaulajterja Natmesnigga v okviru slovesnosti, na kateri je nacist Natmesnigg med drugim izrekel zahvalo navzočim za njihovo željo, ki so jo izrazili vpričo njega in gaulajterja, »da noben naš rojak ne bo kaznovan zato, ker je pripadal nacistični stranki . Po slovesnosti se je gaulajter sam obrnil na prebivalstvo z govorom, v katerem je med dragim rekel, da podaja ostavko na položaj gaulajterja, da bi omogočil »tistim silam, ki bolje ustrezajo sovražnikovim koncepcijam, da bi ustvarile novo politično osnovo; in pozval nacionalsocialiste, naj »strnejo svoje vrste v borbi za svobodno in nedeljivo Koroško«. Vidite, je izjavil dr. Bebler, da so zadnje gaulajlerjeve besede in vse tisto, kar smo slišali od avstrijskih kro- gov, povsem identične. Vse to nikakor ne ustreza, sliki, ki nam jo je hotel prikazati g. Gruber, to se pravi, da jc gaulajter pod pritiskom krajevnih avstrijskih faktorjev formiral novo vlado. So še drage okoliščine, ki to dokazujejo. Tako je dejstvo, da so vse oborožene sile, policija, žandarmerija in hitlerjevske čete, ki so se mudile na ozemlju pokrajine Koroške — takoj stopile v službo nove vlade. Hitlerjevske čete, ki so se mudile takrat na Koroškem, to se pravi, še po pozivu vlade, naj polože orožje, so se še naprej borile proti zaveznikom, zlasti proti jugoslovanskim četam.« Poudarjajoč, da je bil manever z izročitvijo oblasti naperjen proti Jugoslaviji, je omenil dr. Bebler izjavo tako imenovanega nacističnega učenjaka Wutteja, ki v svojem pismu gaulajter-ju pred sestavo deželne vlade navaja, da je znova zvedel za nevarnost za enotnost in svobodo Koroške, ki preti od slovenskega jugovzhoda in se mu zahvaljuje za jasnovidnost in aktivnost , ki je bila očividna v voj. operacijah proti narodno osvobodilni vojski Jugoslavije. Vidite torej,« je poudaril dr. Bebler, kaj je bil cilj vsega manevra. Cilj je bil predvsem protijugoslovanski in ta cilj nima nič skupnega z ljubeznijo do — reda —«. Kar se tiče Gruberjeve trditve, da je bila deželna vlada sestavljena ob sodolo-vanju vseh strank, je dr. Bebler poudaril. da lista članov te vlade, objavljena drugi dan po njenem formiranju, oči-vidno kaže, da v nji ni bil zastopan noben pripadnik slovenske manjšine. Prihajajoč nadalje na gospodarska vprašanja, predvsem na vprašanje reparacij, je dr. Bebler izjavil: Gospod Gruber trdi, da je jugoslovanski delegat rekel, da je Avstrija med vojno obogatela. Jaz sem trdil, da je Avt strija obogatela na račun Jugoslavije, kar ne pomeni, da je absolutno obogatela, ker je Avstrija dala ve. Opozorilo naročnikom! Naročnike, ki so prejeli položnice. prosimo, da vplačajo zaostalo naročnino. Uprava. like žrtve, ko je podpirala nemški vojni stroj in konec koncev izšla iz vojne obus božana. Kar se tiče te strani vprašanja, vem na primer, da je bila oprema 252 jugoslovanskih podjetij prepeljana v Avstrijo in da nam je doslej vrnjen te neznaten del. Draga stvar je obogatitev; velikih podjetij, zlasti avstrijskih bank med okupacijo v škodo Jugo-hu ije, (Dalje.) HflaksUn %eM iU i % i 03 OBLETNICI SMRTI VELIKEGA RUSKEGA Genialni umetnik besede, veliki naslednik najboljših tradicij ruske klasike, Maksim Gorki — s pravim imenom Aleksej Maksimovič Pješkov — je tudi ustanovitelj nove umetne socialistične literature, ki ima velik vpliv na razvoj svetovne literature. Vse delo tega pisatelja, edinstveno življenje tega moža, ki je bil tovariš Lenina in Stalina, je bilo posvečeno domovini in ljudstvu, borbi za srečo človeštva. Aleksej Maksimovič Pješkov se je rodil leta 1868 kot sin umetnega mizarja v Kižjeni Novgorodu, mestu, ki se danes njemu na čast imenuje Gorki. Svojo mladost je preživel ob mogočni Volgi. Pri svojem starem očetu se je ui/il brati in pisati in ko so mu umrli starši, si je šel iskati lasten kruh, »med ljudi«. Zdaj ga vidimo za prodajalno mizo v neki trgovini, kmalu nato kot učenca pri risarju, nato je bil sodar na parniku, ki je vozil po Volgi, kmalu spet je bil pomočnik pri pekarju — vedno med delovnim ljudstvom. I NA POTOV ANJU Njegova prva dela so tiskali leta 1892. V tem času je bral izvanredno veliko m je dobro poznal svojo domovino in svoje ljudstvo, kajti potoval je po južni Rusiji, ob Volgi do Zarizyna, — ki se danes imenuje Stalingrad —, skozi donsko pokrajino, prepotoval je Krim in Kavkaz. Gorki je postal pisatelj v letih, ko se je pripravljala v ljudstvu revolucija. Rusko malomeščanstvo, ki je bilo politično kakor tudi kulturno oslabljeno, se je že balo revolucije. Veselo čustvo bodočnosti in ustvarjanja, predčustvo splošne zmage, je postalo last drugega razreda — proletariata. V letih okrog 1890 so vzplamtele kot himna besede Gorkija. »Stara Isegila« in slovita »Pesem sokola« so napravile njegovo ime znano tudi izven Rusije. V CVETU SVOJEGA DELA Gorki je vpeljal tudi brezpravne v literaturo. ljudi, ki jih drobi kapitalistična družba, ki pa še niso zgubili čuta človeške časti. V svojih prejšnjih povestih je »asnoval pretresljive slike o brezpravnosti množic, slikal je sovraštvo ljudstva do carskih uradnikov in trgovcev, do vsega takratnega sistema zatiranja in samovolje. V drugi polovici tega desetletja je Gorki že slovel in je imel ozke stike s tajnimi socialističnimi organizacijami. Zaradi svojega revolucionarnega delovanja je bil večkrat aretiran in zaprt. V prvem desetletju 20, stoletja se je pričel nov presledek v stvariteljskem razvoju pisatelja. Slikal je kapitalistični sistem v Rusiji v vsem njegovem razpadu in pisal je o krepitvi revolucionarnih množic. » Leta 1902 so uprizorili v moskovskem gledališču dvoje del Gorkija. Tudi v poznejših letih se je udejstvoval na dramatičnem področju. SREČANJE Z LENINOM Leta 1905 se je Gorki, ki je bil znan že v vsej Evropi, prvič srečal z Leninom. Skupnost nazorov je dovedla do pravega tovarištva. Na Leninov svet je odpotoval, da tako uide ponovni aretaciji, leta 1906 v inozemstvo; tam je pisal svojo znano povest »Mati«. V tem delu je postal proletariat prvič predmet umetniškega dela, postal je gonilna sila zgodovine, faktor, ki je poklican, da preosnu-je cel ustroj družbe. Nekaj let pozneje je objavil Gorki povest »Malo mesto Okurovc, roman, ki nas vodi v zatohlo življenje provincial- PlSATE LJA nega malomeščanstva, umetniško slika svet, ki je obsojen na pogin. Eno največjih del pisatelja je opis lastnega življenja »Detinjstvo«, »Med ljudmi in »Moje univerze«, Te knjige, ki so edinstvene, pozornost vzbujajoče in bogate na pojasnilih, posredujejo nazorno sliko zamotanih socialnih plasti predrevolucijske Rusije. Na podlagi amnestije leta 1914 se je vrnil pisatelj nazaj v domovino, kjer je možato nastopil proti imperialistični vojni. Po Oktobrski revoluciji, kateri se je pridružil Gorki z vsemi svojimi pisateljskimi močmi, je izdal še več pomembnih knjig, ki poleg umetniške vrednosti predstavljajo važne vire zgodovine in predzgodovine socialistične revolucije. PISATELJ NOVEGA KOVA Gorki stoji v začetku sovjetske literature. Že pred Oktobrsko revolucijo se je pokazal kot pisatelj novega kova, kot umetnik socialistične stvarnosti. Kot tak je globoko ljubil svoj narod, svojo domovino, socialistično državo z vsem novim, kar je ta država ustvarila. Ta veliki pisatelj in človek je bil pred-borec revolucionarnega človekoljubja. Svojo najglavnejšo nalogo ustvarjanja je videl v tem, zbuditi v človeku aktivno ustavitev do življenja in mu pomaga- JUŽNOKOROŠKA GOSPODARSKA ZAdruga Dobavlja: Poslovalnice so: v stroje, motorje, poljedelska orod- v Pliberku, Globasoki, Železni v v v v v je ter nadomestne dele. domače Kapli. Since vesi. St Janžu, St. v v v izdelke in vse otaie gospodar- lakobu v Rožu. Skoficah, Pod- v v ske in gospodinjske potrebščine juni in v Podravijah. ti v njegovem stremljenju po osvobo-i ditvi. j Lela 1935 je zatisnil pisatelj rusko zemlje za vedno oči. 18. junija je 12 let,l odkar je umrl Maksim Gorki. Umoril? so ga Trockisti. Toda njegovo srce polno ljubezni do človeštva in nespravljivega sovraštva do vseli temnih sil, je neumrljivo. Neumrljiva je tudi slava pisatelja v njegovi do-, movini in v vsem kulturnem svetu. ROJSTNI DAN (f. Ut. DitnUcmO' 18. t. m. praznuje Georgij M. Dimitrov,1 predsednik domovinsko frontovske vlade in največji sin bolgarskega naroda, 66. rojstni dan. Rodil se je v mestu Radomir. Od leta 1903 je bii Dimitrov član' Leta 1919 pa je postal član Centralnega', komiteja bolgarske Komunistične parti-komiteja bolgarsko Komunistične partije in bil eden glavnih voditeljev oboro-1 žene vstaje bolgarskih delavcev in kmetov leta 1923. Ker je tedanja fašistična vlada zatrla vstajo, se je moral Dimitrov umakniti v inozemstvo. Leta 1933 je uprizorila nacistična! Nemčija provokatorski požig Reichstaga in obdolžila Dimitrova, da je organiziral požig. Na procesu v Leipzigu je DL mitrov neustrašeno branil interese delavskega razreda in pred vsem svetom razgalil fašistično Nemčijo. Ogorčenost vsega naprednega človeštva nad fašistično provokacijo je prisilila sodišče, da ja Dimitrova oprostilo. Proces v Leipztgu je postavil Dimitrova med voditelje svetovnega proletariata in delovnega ljud-l stva vsega sveta v boju proti fašizmu. Georgij Dimitrov, ki je med drugo svetovno vojno zagovarjal politiko strnitve vseh antifašističnih sil proti bit-lerizmu, je danes najmarkantnejša osebnost demokratičnega gibanja v Bolgariji in v svetu. Dimitrov je eden glavnih organizatorjev bolgarske Domovim ske fronte, ki je 9. septembra 1944. leta zrušila fašistično diktaturo v Bolgariji in preosriovala Bolgarijo v napredno demokratično deželo, katera zavzema' vedno važnejše mesto v svetovni poli« tiki. ........................... Ir.dajaMj, lastnik in Zalaznik Hala: Dr. Prano Velele« Velikovec. Glavni arednik: Dr. Franci Zwitler; ndg<9 voroi urednik: Franci Ogria, oba Celovec, Salmalralie V uprava: Celovec. Vdlkermarkter StraBe 21. Dopiai ae u