»HtHMlt **■£»*
Posamezna številka«
1 krono.
JRtilOB* finbaj* «hi ^b, mn« S MfeH« ui	U. vi ■ J
« umom »»slednj«*« <3m« Im bImm X ttteUtM K84 k, »otk«tM tO Kv J tartieta« 4£ k, mogetao 11 K* • hamti p« dogovora. Prt r*ikralai J «.b)»Ti (»pust.	44
■«t* n ?n o»r*v> .TABORA*. *
HUUBO&, Jviilm «k» it«?. «• S
“1 O a O POŠTNINA PAV8AXiIRAJN A. O O O
,i i
*fn
ji j.\	J^.
lamsvnm: «W4
rosasnesn* šterifl«* * 1 krono,
OIBn^TTO m tnkM* V MM* tora, JkrflJ-OT® li. it. 4, »i. m&> Itrepj«.	h.t«roV	M.	*1t.
OPRAVA m urt=> o 4iiiM •Usi It. d, nrttUij«, <MM. M»1 «W ft. 84. 6H3 peKtaoi*k««ai n-
ij» it»». JJ.W.
I*	krci	4mw>j«	m	m
•on, — JMtepist «e a« TjMljtfe,
.•yfflswawBwmaw^;^w«Hsa ~-i—r~ irnn vi v pwi~' "irnHiiiiiMrTni«*« iw MwmiiiwiiiiMi> in»w h ni>hiwii m p ■wm«ni|i iww>w i
Leto: 1!,
Notranji položaj.
,'iariboi, 6 novembra.
Pred enim tednom se je vršila v Narodni skupščini debata o vladini izjavi glede protiliabsburške akcije. Ta debata H pokazala, da je proti zunanjemu sovražniku vsa država edina in strnjena. Ce»o najzakrknjenejši demagog Stjepan ^adic je moral odbiti od sebe sum, da bi bil v zvezi z zunanjimi sovražniki ■riave, ali pa, da ima kakšne prevratne •»mene. To daje povod, da smemo presojati naš notranji položaj optimistično. ltt*mo pač celo vrsto važnih vprašani, k* otežkočajo našo konsolidacijo, a ta •praženja so izgubila svojo ostrost in Pohajajo polagoma v mirnejši stadij.
primerjamo naše politične razmere, **• Pr. z zgodovino prvih let ujedinjene ™*lije, moramo ugotoviti, da smo Jugo-^veni sposobnejši, državotvornejši in ^rodnostno enotnejši živeli, kakor so kili ob svojem ujedinjenju Italijani, nami z eno kulturo in enakimi tradicijami. Tega spoznanja ne smemo Izpustiti kpred oči niti takrat, ko se situacija frenutno poslabša, ali ko se izgubimo v Podrobnostih tako, da nimamo več pregleda čez celoto.
Kraljev povratek upliva blagodejno notranje živlenje kraljevine. Mi smo •enarhija, strogo ustavna in parlamentarna monarhija, v kateri se vladarska Oblast izvaja sicer le v okvirju ustave, »Mjub temu pa smo čutili kraljevo odsotnost kot nekako medvladje. Sedaj hn&mo vladarja v državi in parlament W delu. Položaj pa trenutno ni norma-
lo.	Habsbu/šna nevarnost je sicer od tanjena, a madžarsko vprašanje še ni '••Seno in ne bo rešeno, dokler ne dolnjo v sosedstvu demokratično Madžar-^o. Na jugu imamo spor tl Albanijo. Uvedli smo delno mobilizacijo, ki bo podrla visoke vsote dtnaria. To so momenti, otežkočajo notranji položaj, da ne Menjamo številnih drugih, kakor n. pr. Valutne nepiilike, naraščanje draginje itd. kadarkoli nastopajo takšni izredni pre-^csljaji, moramo v svoji konsolidaciji 2a «oo ali več stopenj nazaj.
Tem težji, naravnost obtipni pa bi kil naš notranji položaj, če bi se polastili Ustave destruktivni opozicijski življi, ki *8btevajo temeljito preosnovo ustave. Panes obstoja vsa zunanja politika v ^•fl, da se obranijo mirovne pogodbe, 0 katerih nikdo ne trdi, da so dovršeno *lo, ki so pa kljub vsem vrzelim edina Masivna točka, katere se oprijemamo v Povojnem politično-gospodarskem kaosu. ?ako je treba — mutatis mutandis — daniti tudi sedanjo ustavo, če nočemo, se Svatoplukove palice — pokrajine "■ zopet razvežejo ia postanejo brez **0či. Ustavi moramo dati priliko, da pokaže na realnem življenju svojo rešeno vrednost. Lahko je vpiti o pomanjkljivosti ustave in še lažje dokazo-teoretično njene napake, toda vsi ti »Idealni* predlogi nimajo za realnega Javnika nobene veljave, ker ustava ne •ore biti boljša kakor je narod sam. ®laša opozicija je podabna francoskemu Mitiku izza časa velike revolucije, Sieyčsu,
JVIarčbcr, torek 8. novembra 1921.
Zaprisega kralja na ustavo.
LDU Beograd. 6. novembra.	Na	ustave.	Narodni po-ianci so	kralju ob
današnji s>-ji narodne skupščino je	Nj.	prihodu	in ob odhoda iz	skupščinske
Veličanstvo kra j Aleksander prisrgel	na	dvorane	burno pozdravljali,
ustavo, kakor to predpisuje člen	58
Kare* potuje na Madeiro.
LDU Beograd, 6. nov. Ministrski predsednik Nikola Pašič je danes sprejel poslanica in polnomočnega ministra republike Venezuela, S mona Climas-Sunresa, ki je prišel v Beograd radi vzpostavitve trgovinskih in diplomatskih odnošajev med svojo državo in Jugosla-
vijo. Kasneje je min. predsednika pose-til angleški poslanik na našem dvoru, Halden Young, ki je naznanil ministrskemu predsedniku, da je razkralj Karel po Donavi dospel v Gulac, odkoder ga prepeljejo na otok Madeiro.
Zakon o razstoličenju sprejet.
DKU Budimpešta, 6. novembra, čitanju sprejela soglasno zakonski nafrt (Madž. brz. dop. urad.) Narodna skup- o razstoličenju kralja Karla IV. in ood-ščina je danes dopoldne tudi v tretjem pravi prestolonasledstva habsburške hiše.
Definitivna razmejitev Albanije.
LDU Beograd, 6. nov. Presbiro Jzoremeniena bo le na štirih krajih: 1. poroča iz Pariza: Poslaniška konferenca Kraj Lima pripade ves Albaniji. 2. Pot ie na svoji včerajšnji seji odobrila poro- Debar Truga pripade kraljevini Srbov, čilo komisije za ureditev albanske meje Hrvatov in Slovenčev. 3. Popravi se me-in je sklenila, da se na prihodnji seji, ia pri Prizrenu v korist Jugoslaviji. 4 ki se bo vršila v pondeljek in torek, Severnovzhodno od Skadra bo meja podpiše protokol o imenovanih meiah. znatno pomaknjena naprej, da se zava-»Temps* piše, da ostane albanska meja ruje Podgorica, v glavnem ista kakor je bila leta 1913,
Potek konference v Portorose.
DKU Portorose, 6. nov. Promet* na komisija je razpravljala, /kako bi se razdelilo kurivo, da bi se omejili transporti odvišnega premoga in vsled teh transportov nastajajoče obremen:enie prog. Odslej se bo pošiljal sornjeMezij-ski nremog v Italijo, saarškj premog pa na Madžarsko. — V gospodarski komisiji so razpravljali o predlogih glede
Organizacija našega orožnlštva,
LDU Beograd, 6, novembra, V mini»tr?tvu za notranje stvari se je končala konferenca za naredbo o orož-ništvu. Po ujedinjenju ‘ nase kraljevine je bilo orožništvo v Rosi i, Dalmaciji, Slovenili. Hrvatski in S^voniji ter Vojvodini. Vsa ta orofcnistva so bila osnovana na različnih zakonih. Zaradi tega so naša oblastva po končani unifikaciji vojske načela orr niz rati edinstveno omžništvo. Zastopniki voinejra in notranjega ministrstva so izdelali naredbo o prestrojn orožništv«. Ta naredba se je predložila zakonodajnemu odboru narodne sknpŠčne v razpravo. Toda pokazala se je potreba, da se ta naredba nekoliko i?premeni. V glavnem je Slo za tem. da orožniški podča-stnikr in. Častniki starešinskega kadra absolvi-rajo posebne šole in tečaje. S tem se linče do=eči, da se zmanjšajo nesno-rnznmljenja med orožn ki in nj h službenimi oMastvi. I/pleda. da se je to v praksi pokazalo 70 nezadostno za odoravo » e-sporazumljenj. Zato je sedaj mmististvo za not tanje stvari sklicalo konferenco sv j'h predstavnikov in zastopnikov voj-neen ministrstva in orožniškega poveljstva zaradi 'nprememb in izpopolnitve stare naredhe. Ta izprememba zasleduje v plavnpm cilj, da se jasneje določijo ndnošaji med orožništvom in upravnimi oblastvi v vršeniu službe javne varnosti. Oro^ništvo spada po tej upremembi glede osebnih odno^ajev. discipline, sodstva in preskrbe še nadalje pod vojno ministrstvo, glede službe in menega' izvrševanja pa je stavljeno na razpolaganje upravnim oblastvom. Naredba vsebuje tudi določila glede rek.utranja orožnikov in mili starejžinskepa kadra. Končno je konferenca s posebno naredbo pooblastil mi 'ististvo za notranje posle in za vojno, da reorganizacijo o-ro»ništva prilagodi bodoči upravni razdelitvi države.
iikinjenja uvoznih !n izvoznih prepovedi v določenem roku v vseh nasledstvenih državah. — Poštna komisija ie razmo-triv?la o 2ni?aniti nekater:h pristojbin v mednarodnem prometu. 0>rb:to se je pretresalo vprašani? o tranzitnih pristojbinah in o obnovitvi raznih poštnih zvez, ki so obstojale pred vojno.
Ladja tone, miši beže ,..
DKTT Dunaj, 6. novembra. *Kor-respondenz Heizog* javlia ; L<st „Reesi Ma<?yar Ui=zf>5r“ potrjnie vest, da ie vodja madžarskih karlistov polkovnik Lebar pobegnil pn ko Prage v Monakovo.
Vrnitev Madžarov iz Rusije.
DKU Rud im peš ta, 6. novpmbra (Madž. brzoi. dop. urad ) Vforai je dospel v taborišče Gsot prvi transport madžarskih častnikov, ki bili pridržani v Rusiji kot. talci.
Pogajanja med Ceškoslov. in Poljsko
DKU Pratra. 6. novembra. fCrsko-slov. dopisni urad.) Danes se na^aHnj do polisko-češkosl' vaška	pogafania	Na di-
nerju, ki ra ie priredil potiski minister za zunanje zadeve je prišlo do eprn-zuma med	poljskim	ministrom	in dr
Rene§em. Zvečer je bila podpisana poljsko-čeSka poeodba.
Po umoru Japonskega min. preds.
DKU Tokio, 6. novembra. (Rrez-žično.) Kakor se jav>ja, bn jepon<ki kabinet do nove reorsranizaciie vodil šo nadalje	državne	po3le. Mi	tislrstvo
za zunanje	zadeve	bo prevzel	conte
Uchida.
Vojne reparacije.
LDU Beotrrad, 6. novembra. Td-delek za izvrševanje mednarodnih pogodb daie zainteresiranim na znanje, da vsln^ Čaju stavke v onih nemških tovarnah, ki so sprejele jugoslovenska naročila ^ na voine reparacije, predpisuje reparacij ka komisija razi ko glede na odgovornost za naročbe. Ona pozna uradne naročbe in pa one, ki se izviše na temelju direktnega snorazuma oškodovane osebe. V prvem slučaju nosi odgovorno t nemšta državna komisi a, v diugem pa bo ta odgovornost predmet razprav pri repa-racijski komisiji.
Številka; 252,
o katerem pravi Csriyle, da je imel mnogo žepov, a v vsakem žepu po eno ustavo. Ce ni ugajala ena, je ponudil drugo. BUstav lahko napravimo, kolikor kdo hoče, kakor Sieyčs, toda strašna težkoča je v tem, kako pripraviti ljudi, da bi prišli in živeli v teh ustavah.* (Carly!e).
Resnemu politiku, ki računa z teal* nimi razmerami, ne pa s teoretičnim* zaključki ali demagoškim sofizmom, je tedaj jasno, da se mora v sedanjih razmerah zavrniti vsaka revizija ustave in da mora sedanja naša ustava z nemi vred preživeti, prekvašiti najmanj prvo desetletje našega ujedinjenja. Medtem se bo pokazala v jasnejših potezah soci-jalna in kulturna struktura našega naroda in praktične posledice ustavnih določb. Stališče, ki ga moramo zastopati z vso odločnostjo, bodi: naše javno življenje je treba kolikor le mogoče od politi-z i r a ti. To se pravi: Mi ne smemo tičati v neprestanih političnih ali ustavnih borbah, ne smemo si postavljati vsak dan novih političnih nalog, ker je politika le del onega programa, ki ga moramo izvršiti. Naš največji politični uspeh — ustava — nam mora dajati *a daljšo dobo trdno podlago, na kateri bomo pri* stopili k reševanju perečih gospodarskih, socijslnih in kulturnih vprašanj. Ce bi se državnega vodstva polastila sedanja opozicija, ki ima polne žepe Siey£sevib ustav, tedaj bi se pri nas obnovile ustavne borbe, v katerih bi se pričkali za medle teoreme, gospodarsko življenje pa bi teklo neizrabljeno mimo nas. Našo državo čakajo težke socijalne in gospodarske naloge ter važno kulturno delo,
O	sedanji ustavi vemo, da je dovolji elastična za razvoj našega socijalnega in ekonomskega življenja in da pripušča vsa rčsna in pozitivna stremljenja, vsako resnično delo. Pošten in realno misleč državljan, kateremu delo za državo ni samo navadna agitacijska puhlica, bo tedaj odločno proti reviziji ustave in za tvorno delo izvoljenih poslancev, na polju gospodarske, kulturne io socijalne zakonodaje.
Vsem kričačem, ki menijo, da bi bile njihove ustave boljše, kličemo v s.;omin Bismarckove besede, da ne smemo vedno >skati boljšega, ker se lahko zgodi, da ostanemo brez dobrega. Ne teorije in ne lepo zveneče besede, temveč koncentracija in smotreno delo na tleh praktičnega življenja s kar najmanjšo primesjo političnega kvasa — to bodi naš program t Velika večina državljanov se je že nasitita politične modrosti in hoče videti dejansko izvršitev vsaj minimalnega programa sedanjih kričaških strank, n ta minimalni program bo mogoče potom kompromisov izvršiti še-le tedoj, če bodo manjše stranke opustile dosedanjo taktiko in v zvezi z dvema najmočnejšima parlamentarnima strankama pristopile k reševanju onih gospodarskih, finančnih kulturnih in socijalnib vprašanj, čiiib posledice čuti vsak državljan nn lastB« koži . . .
Ne pozabite naročnino *
Mm s maksimalna cene.
Občinsko sodišče za pobijanje draginjo objavlja e tem vnovič, da so do-sedaj določene najvižje cena sledečim živilom:
Goveje sraeso'.
i	kategorija	sprednji	del	K 2<S‘—- za 1	kg
zadnji	del	K 24*— za 1	k"
II,	kategorija	sprednji	del	K IB'— za 1	kg
zadnji	del	K SO’— za 1	k«
III, kategorija ne glede
na vr»to . . , .KI 6'— za 1 kg
V	treljo kategorijo spada meso bikov sploh in meso druge govedi pod 140 kg žive leže. Iz druge kategorije se lahko uvrsti mlada dobro rejena goveda v živi teži nad 400 kg v prvo kategoiijo. Dopustna je reklasifikacija mesa iz višja v nižjo kategorijo. Vsaka uvrstitev v višjo kategorijo se mora izkazati po uradnem potrdilu klavniškega živinozdravnika.
Goveja drobovina:
Sveži jezik	20 K	za	1	kg
Vampi . .	f> K	za	1	kg
Pljuča . .	8 K	za	l	kg
Obisti . ,	16 K	za	1	kg
Gobec . .	8 K	za	1	kg
Možgani .	16 K	za	1	kg
Parklji . .	5 K	za	1	kg
Vime . .	8 K	za	1	kg
Loj . 20—	30 K za		1	kf,'
Telečje meso:				
Sprednji del 18 K		za	1	kg
zadnji del	20 K	za	1	kg
Pri govejem ifl telečjem mesu je do* pustna priteža v najvisji izmeti 20%.
Svinjina:
Prešičje meso 32 K za l kg »Glede piileže velja zgoiaj za goveje raeso povedano.
Slanina:
Sveža brez kože v debeli<sti do 7 cm 52	K	za	l	kg
nad 7 cm do 9 cm 56	K	za	1	kg
nad 9 cm po , . (10	K	za	i	kg
prekajena slanina 66	K	za	1	kg
papricirana slanina 7jJ	K	za	1	kg
prekajeno svinjsko meso . . . 46—52 K za 1 kg prekajena glava . 20 K za 1 kg Ceno masii in sala za enkrat niso maksimirane.
Klobase:
Gnjatna klobasa.	.	.	,	64	K	za	1	kg
Debrecinska................44	K	za	1	k^
Brunšviška . .	.	.	,	34	K	za	1	kg
Pariška....................40	K	za	1	kg
Posebna....................40	K	za	1	kg
Sataladi in hrenovke	38—40	K.	za	1	kg
SVATOPLUK CCCH:
Sence pokojnih.
Prevela: M. R.
Turobno je danes v moji sobi. Zaman prasketa ogenj v peči; ne poje vesele pesmi — zdi se mi, kakor da čujem dolge ^vzdihe in tuintam bolestno ihtenje.
Žalostno je v moji sobi. Tesnobno pada vanjo bleda svetloba mokrotne jeseni In njene megl^, trepetajoče pred okni, zastirajo pogled v daljino. Zaman ^se trudim pregnati melanholične misli s spominom na včerajšnji smešni dogodek, zaman poizkušam čitati zabavne knjige, začnem delati: zbudi me šum — mogoče prihaja iz Peči —. Ne! One so — prihajajo, zdi se *ni, da čujem njihovo resno šepetanje: Danes nam ne uideš, ta dan je naš, naš!
Prihajajo. Same sence se s težavo odražajo zunaj v sivi megli, udrihajo skozi šipe v sobo, se mi počasi približujejo, me obdajajo od vseh strani ter napolnjujejo ves prostor z njihovim skrivnostnim šuš* tenjem. Tu je Je senčnati obris glave, telesa, tu znani smehljaj in znani pogled v nejasnem obrazu, tam z rožami okrašeni kodri nad polujasnim obrazom, silhueta profila — gosta mešanica zračnih kontur, nepoznanih, poluznanih, jasnih, meglenih, zi-
Meseni sir. .	,	,	,	. 40	K za	i kg
Poliske salame	.	,	,	48	K za	I kg
Mleko, jajca, surovo maslo in sir:
Naravno mleko . ,	8	K	za 1 lit.
surovo maslo iz kisle smetane, .	,	,	.	76 K	za 1	kg
Cajno maslo	,	.	,	90 K	za 1	kg
Sir , . .	,	,	,	14 K	za 1	kg
Nakupovanje mleka na periferiji mesta oziroma od prinašalcev na potu v mesto je prepovedano.
Maksimalne cene jajc so z dnem 7. novembra t i. začasno ukinjene. Občinsko sodišče se je obrnilo na ministrstvo, da izposluje prepoved izvoza jajc.
Ribe:
Krapi	20	K	do	25	K	za	1	kg
Belice	12	K	za	1	kg
Ščuke	25	K	do	30	K	za	1	kg
Baki	1	K	do	2	K	za	t	kom.
Kruh:
Kruli se sme prodajati samo na vago irs sicer:
Beli kruh, 50% i<5 moke st. 00 in 50°/o iz moko št. 2 16 K za 1 kg črni kruh iz moke št. 6	13	K za 1 kg
Pečeni hlebi morajo tehtati komad po vs kg. Zemljo morajo tehtati komad po 5 dkg in se prodajati komad po 1 K v vseh prodajalnah in gostilnah.
Krompir: K 4.— kg Čebula: K 10,— kg Kavarniške cene izven koncerta:
za porcijo:
Crna kava	K 3.—
kapucinec —	K 3.—
bela kava	K 4.—
mleko	K 4.—■
čaj v kozarcu	K 6.—
čaj v servisu	K 8 —
limonada	K 6.—
malinovec	K 5,—
čokolada	K 7.—
vihnja smetana	K 1 50
V	koliko maksimalne cene, navedene v zgornjem razglasu mso bile dosediij objavljene, stopijo v veljavo dne 9, novembra t. 1.
Diuge maksimalne cene se bodo določile po preizsušni tozadevnih kalkulacij.
Občinstvo se opozarja na stroga določila uredbe za prekoračenje maksimalnih cen zlasti, dr je kazmiv ne samo tisti ki prodaja, ampak tudi oni ki ku-puie preko maksimiranih cen. Tu i glede onih življenskih pckrebšSin, kojih cena ni maksimirana, je vobče strogo kazniivo pobiranje pretiranih cen.
bajočih in zlivajočih se v neskončnih valovih.
Toda že stopajo nekatere jasnejše na dan. 2e poznam očeta in zdi se mi, kakor da vidim njegovo bujno brado, upadla lica in pod nagubanim čelom skrbeče oči, polne presunljive vdanosti in predbacivanj neprijazni usodi. Toda ne! Ta slika iz njegovega zadnjega žalostnega časa zginja in vidim ga v polni moški moči, v njegovih rjavih laseh in bradi še ni srebrne niti, na njegovem čelu še ni globje gube in njegove modre čiste oči zrejo v življenje še samozavestne in polne nad.
O, kako živo mu žare pogledi, ko se po vsakdanjih skrbeh vrača z dolge zimske poti, vrača nazaj v našo toplo izbo, odlaga zasneženi plašč, seda med nas 0-troke, k prasketajoči peči ter ziblje na kolenih najmanjšega izmed nas, mu poje smešno ljudsko pesemco ali pa pripoveduje pravljico o ribiču, ki je ujel zapečateno steklenico, kako je zletel potem Iz nje strašen, neznanski zmaj, kako ga je potem prestrašeni ribič zvijačno zvabil nazaj v steklenico ter jo hitro zopet zamašil — ono pravljico, katero smo slišali stokrat pa bi jo poslušali vendar vedno znova z napetim zanimanjem; kako navdušeno so žarele te njegove oči, ko mi je pozneje pri- j povedoval o Žižkovih bojih, o vkorakanju |
Opozarja se nadalje na določbe uredbe, ki predvideva stroge kazni za vsakogar, ki prodaja življemke potrebščine v trgovini, na trgu ali na drugem kraju, pa ne označi cene posameznim piedmetom tako, da jih vsakdo lahko lasno v di.
Notranja in mnaisja politika.
* Herman Wendel o Koroški. V berlinski reviji »Die Glocke« pobija Herman Wendei v listu »Berliner Tageblatt« izišla izvajanja nekega pangermana P. M., ki je povodom obletnice plebiscita sanjaril o nemškem duhu koroškega prebivalstva. Wendel navaja Še enkrat statistične podatke prejšnje c. i. kr. uprave ter pravi, da je bilo med tistimi, ki so »možato nastopili za svoje nemštvo«, nad dve tretjini slovanske krvi 111 slovanskega jezika. »Kako čudno, g. P. M.! Neha pa biti čudno in postaja prozorno, če vemo, da se vprašanje za plebiscit niti ni glasilo tako: Nemštvo ali Slovanstvo? niti ne: Nemška Avstrija ali Jugoslavija, marveč čisto enostavno: Nedeljena Koroška l* n- ? nemštvu pri celi nemško-avstrijski propagandi niti govora ni bilo. Ker je Koroška okoli Beljaka in Celovca razvrščeno zaključeno gospodarsko ozemlje (in ker v avstrijski republiki ni treba iti k vojakom), so se Slovani v glasovalni coni po večini odločili proti raztrganju Koroške. Ako se danes temu nasproti celo na zelenem lesu v resnici demokratičnega lista v službi narodne romantike zgodovinska resnica izkrivlja in pači, potem se ne smemo čuditi grobim nepristojnostim, ki jih z nemštvom dan za dnem uganjajo nemški nacijonalisti.«
* V četrtek češka demobilizacija. Iz Prage javliaio. da je prčakovati za četrtek demob.lizacija. Uradne vesti Se manjkajo.
* Poljska in Češkoslovaška. V
Prago je d 'Spel polistu /.imami minisfei dr. Konstantin Sk<rmunt. To je pivi of-ciielni pos“t vodilnega polj-k^ga državnika izza osvobojenja obeh slovanskih diž.iv.
51 Število prebivalstva sovjetske
Rusije. Novi. popiaviiem c>< daUi o izidu ljudskega štetia v sovietski Hu i|i izkazujejo, da št<*je Sovjetska republika -kupuj z Ukra 'n >. Kavkazom in Turke-s anorn 130.7'>7 800 piebivnlrfiv
* Razgovor z Gorkim. Iz Stockholma javljajo: Sem je dospel Maksim Gorkij in izjavil v razgovoru z nekim novinarjem, da bo potoval naprej do Nauheima, da bi si zdravil pljučni katar in dovršil par svojih knjig; na to pa odpotuje v Lipsko- kjer bo dal tiskati dela odličnih ruskih učenje-kov: fiziko Feodorova, matematiko Stje-klova in prof. Manošina. Delo prof. Ma-nošina podaja baje popolno rešitev problema tuberkuloze. Dalje je dejal M. Gorkij, da so vlaki z živili za stradajoče ruske pokrajine večkrat na potu oplenjeni in oropani, ker je Hmivemva o-a n /. (i «
Čehov v Bazelj, kjer so prestrašeni prebivalci z oken, strešnih lin in streh s trepetajočim šepetanjem kazali na strašnega, odr nikogar na sveti premaganega Proko-pa; s kakšnim zanosom so bili prepojeni njegovi pogledi, ko me je pozneje navduševal za veliki cilj življenja ter me napolnil z vso fantazijo, z vso sijajnostjo in lepoto, ki Jo more zasanjati očetovska ljubezen. —
Te davno ugasle oči blede, izginjalo, draga senca se razblinja v nič in mesto nje vidim obraz moje matere, ta nagubani in oveli, toda zame še vedno lepi obraz s pogledom polnim ljubezni, s tem zame na vsem svetu edinim in na vseh vekov veke izgubljenim pogledom, s temi ostro sijočimi in vendar tako nežno sanjavimi očmi, ki so znale čitati celo iz globin moje duše,
ki so se ob mojem trpljenju žalostne zameglile, a ob mojem veselju sijale polne
sreče. In zdaj vidim ta dragi obraz v rak-vi, kakor sem ga videl takrat, ko sem si
v najglobji bolesti šepetal, da ga nisem videl še nikoli v tako plemeniti lepoti kakoi tedaj. Danes leži stari oveli obraz nepremično in vzvišeno, oči zaprte, kakor ob skrivnostnih, vzvišeno iepih sanjah, z usmevom na ustnih, ki je podoben nežne* mu, zmagoslavnemu smehljaju, z njega odseva nenavaden blesk, še celo njegove 1
nezadostna in kontrola prepovrSna. Gorkij pripoveduje, da so v Rusiji nacijonalr zirane vse umetniške zbirke. Posebna ko* misija bo določila, katere slike se-b|8n'j® v Eremitaži in katere se lahko prodajo S inozemstvo. Gorkij sam pa nima s to prte* dajo umetnin nič skupnega.
* Vprašanje viadarstva na Madžarskem bo najbrž rešeno že v do-slednem času. Nekatere vesti iz Budimpešte pravijo, da se mala anlanta ne bo zadovol|ila s samim zakonom, arnpak b» •zaht vala izvolitev novega kralja, s čimer bi bilo rešeno vprašanje prestola ® izpodrezane habsburške spletke Morda bi so na ta način dalo ojačati dem*' kratično živijo na Madžaiskem m posjie-šiti konsolidacijo te dižave.
* Madžarski zakon o razstollčenJ# ni zadovol|il niti naš h	niti antanto**
krogov. Poslaniška konferenca bo pripo* ločula madžar-ki vladi,	da v zrikonB
povdaii, da Habsbuigovci tudi nc mo* iejo biti izvoljeni. Češkoslovaška _v*a”f jo sporočila službeno, da je sedanji mao* žaiski zakon o zazstoiiienju Habsbur-govcev ne more zadovoljiti. K temu Postavlja *TempsK, da je korak CeSk® čisto upravičen, ravnotako tudi ostali p »riški tisk odobrava	stališče n>a»
aiiiante.	_
* Tudi na Japonskem vstaja reakelM* Iz Tokija javljajo, da je bil na tokijske# k loiiv r iiuiui en japonski ministrss* predsednik Hare. Umoril ga je neki & letni mladenič. Javno mnenje smatra, «* stoji z aumorom vojaška reakcija. Pre«’ sednik Hare je bil pacifističnega mišljenj* ain za sporazum z Ameriko.
Zanimivosti.
Ameriška črna roka. — Filmska industrfl® v Ameriki. — Mlad častnik. — Neporabo* steklenina.
V	Ameriki je zelo znana »črna roka* to je anonimno izsiljevanje, kakršno sffl® doživeli mi v Sloveniji v slučaju sina to* varnarja Polaka v Ljubljani lansko let* Tako je tudi Alfonz Dubassi v Chicag® dobil nedavno od »črne roke« pismo v katerem zahteva da izplača takoj neznane# 3000 dolarjev, sicer bo izgubil življenj®-Dubassi se za to pismo ni zmenil, Te dni pa je nekega jutra nenadoma eksplodirali pred njegovo hišo bomba, ki je porušil® deLpročelja in zdrobila vse šipe, dočii® človeških žrtev vendar ni bilo. Sedaj sleduje roka pravice te »čirno roko« tod* doslej zaman.
Kako silno raste filmska industrija ^ Z<1i iiž>-iiiIi državah Severne Amerike i® razvidno posebno iz vladnega poročil® države Newyork. Glasom tega poročila s® je v prvih devetih mesecih tega leta usta' novilo v tej državi 12.125 kino-filmsklfi družb, ki predstavljajo skupen kapital 515,253.905 dolarjev. To je torej statistik® samo ene izmed ameriških n h <tf' žav, in samo za dobo devetih mesecev* koliko pa mora biti takih družb v vseli Združenih državah skupaj fn kakšen ogrO' men kapital je naložen v njih.
globoke gube je izgladila roka smrti, ® njene srebrne lahno skodrane lase krož otrpnjenega čela se mi zde podobne kr»' Ijevskemu diademu. Zdi se mi, kakor da s® poslavlja z občutkom miru in Zmagoslav*' n<jga ponosa od borbe tega sveta, na katfi* rem je doživela toliko materinske sreče i* bolesti. V gubah svoje mrtvaške halje i® odnesla s seboj moje najsladkejše ure, o* stanke moje sreče, mojo zadnjo žarko lu^ in dehteče cvetke življenja.
Tudi ta druga svetla senca izginja, b* jaz vidim sestro z divnim otrokom na rold ob strani srečnega moža, vidim drugo so* stro, tiho, zasanjano golobico, ki je za ve* dno odletela s tega trdega sveta, vidi«* nežni, melanholični, ljubi mladeniški obra* mlajšega brata, vidim znane obraze spoj«' ne z najlepšimi spomini mojega detinstvJfc vidim dlvne dekliškč stase, ki izginjajo k®' kor vile skozi čarobni vrt moje mladosA vidim obraze ljubljenih prijateljev. Kam s<*
izginile nenadoma vse te sence? Pra*' I
na je moja samotna soba, s tihimi vzdihi zamolklim ihtenjem prasketa ogenj v pe& zunaj se zgošča siva megla žalostne j®' seni.
Kam ste izginile vse ve ljube postave?1 Kje ste sedaj? V uganki tečnega mfcteri* ja? Ali samo v mojih spominih?
„1 A BO H*.
ii ii «f
Mladenič Miroslav Marek je postal že
#	desetim letom oficir v ruski armadi, pozneje ie bil poročnik v carjevi telesni strani pozneje je bil odlikovan od štirih dr-ter se proslavil skoro v vseh državah Evrope in v Egiptu. L. 1915. ga je car Nikolaj odlikoval s kraljevskim križcem Sv. Jurija; Leta 1916. je bil odlikovan za svojo .vzorno in inteligentno službo v poljski »Kiji; leta 1918. ga je odlikoval francoski S**neii llamn ) »ti (l^iue militairt*" 'a i»o-4obne usluge, a 1. 1920. ga je v Pragi od-“koval prezident Masaryk s častnim kristal. Ta proslavljeni junak je sedaj star somaj osemnajst let ter je prišel v Ameri-kjer se je vpisal na univerzo v Nevski, ter bo študiral umetnost in filozofijo.
Odkar je stopila v Združenih državah
Ameriki v veljavo »prohibicija« t. j. pre-
iPBved točenja in prodajanja alkoholičnih
Mrač, ne vedo veliki hoteli kaj naj počno
s kozarci in steklenicami, ki so postali ta-
jo nerabni. Nekaj se jim je posrečilo pro-
tega blaga privatnikom, ki so okra-
^ z njim poKce svojih kredenc, večina pa
® ie ostala in ga sedaj kratkomolo črtajo
J inventarja. Tako je te dni črtal iz inven-
^na svoje kozarce in steklenice hotel
*£lrth® v Newyorku ter s tem zavrgel
wemoženje vredno poprej 109,000 dolar-w.
Našim naročnikom,
kljub vsem opominom zadnjih n*so poravnali zaostale naroč-ustavimo s pondeijkom 6. t m. ,|*<telino dopoiHjanje lista, zapadle zneske pa iztirjamo sodnim potom.
Uprava Tabora1*.
Dnevna kronika.
— Dr. Leopold Lčnard — radi-
**lec. Bivši uredit k »Straže*, dr. Leo-P°ld Lgnard, ki je bil po svojem iskre-®em slovanskem in jugoslovenskem miljenju bela vranu med našo duhovSOno, Je Objavil v »Samoupravi* izjavo, s ka-fcro naznanja svoj pii top k rad kalni
stranki,
— Pobožna »Naša moč«, glasilo sred-nJeveško-ultramontanske struje med naši-**« klerikalci, je s svojim strupenim babjim tezikom izblebetala tako nesramne trditve
o	naši državi, da je morala policijska ob-“ast njeno zadnjo številko zapleniti.
— Popravek. Tiskarski škrat nam je v Abotnem poročilu o seji občinskega sveta Mariborskega ukradel polovico tretjega stavka ter tako spremenil ves smisel. Stavek se mora pravilno glasiti: »Svojčas se
*	namreč mestna občina zavezala, da bo Vzdrževala realično poslopje ter za to do-k bivala polovico šolnine in vpisnine.«
— Novi vozni red za železnice, veljaven od 26. oktobra 1.1. priobčujemo danes ** Četrti stran!, na kar opozarjamo naše ^ročnike.
—- Begunci! Oddelek za socijalno skrb ^Požarja s tem vse begunce, da ugodnost ^ezplačnega prevoza zanje in njihovo jjtelttveno blago v staro domovino prene-
nepoklicno z 31. decembrom t. 1. Kdor 98 torej še namerava izseliti, naj se požu-** fe nc zamudi te zadnji prilike, ker se ®°znejšim prošnjam nikakor ne bo moglo hoditi. Pripominja se tudi, da se mora Odslej vsak begunec, ki je italijanski državljan, pismeno obrniti na italjanski kon-•nlat za potni Hst, ki ga naše oblasti potom le vidirajo, ker dosedanjih propustnlc ^ smejo več izdajati.
— Zgodovinsko predavanje v Ptuju. V Sredo 9. t. m. priredi Zgodovinsko društvo t* Ptuju javno predavanje v Ptuju In okoli-9 v letih 568 do 955. Predaval bo dr. VI
favuef v	i (S ni i N-r i d •*
Vstop bo prost, pobirali se bodo le Prostovoljni prispevki za Zgodovinsko društvo.
— Samomor. Včeraj popoldan se je ‘Vstrelil v Rušah 28-letni pomožni oficijant Okrajnega sodišča v Mariboru I. Iskra. • -rY*r°k samomora Je bila najbrže neobjavljiva Jedka,
Mariborske vesti.
Maribor, 7 novetnhra 1921.
hh Oovorice © mobilizaciji. S pristojne struni smo prejeli nastopno obvestilo: V časopisih in ustno se Sin vest o vpoz vih 4 fetnikor in govori se celo o mobilizaciji. Te vesti mso uteme-
1	ene z nobeno uradno odiedbo in vplivajo neugodno na prebivalstvo, ki se radi tega brezpotrabno razburja. Le nekateri vojni obvezanci 4 letnikov so pozvani na orožne vaje in satno le ti naj se odzovejo pozivu.
m Mleko na našem irgu vedno bolj izginja, pa tudi na dom ga nače nositi nobena mlekarica več, to pa za to, ker ga lahko proda zakotno preko maksimalnih cen. Zunaj na cestah ob periferiji mesta se vrši vsako jutro živahna trgovina z mlekom, tja pridejo gospodinje Iz mesta, love mlekarice ter jim ponujajo za liter mleka po 12 in še več kron, dočim ga drugi, ki seveda nimajo časa hoditi oprezati ven na ceste sploh ne dobe. Radi tega bi bilo u-mestno, da bi se prodajanje mleka zakntoo in verižniško po raznih cestah sploh pod kaznijo prepovedalo ter določilo, da se sme prodajati recimo samo na Glavnem trgu, ali kje drugje, ker sicer ne pomagajo vse maksimalne cene nič.
m Na telefonski centrali Iz občinstva smo prejeli pritožbo, da se prostori tukajšnje telefonske centrale oziroma govorilnice pometajo redno vsak dan med 21.--22. uro, ko so navadno v teh lokalih stranke. Bi li ne bilo umestno, če bi se to pometanje vršilo ob jutranjih urah, ko ne prihajajo stranke?
m Pri mariborskem okrožnem In okrajnem sodišču so določene za zimsko dobo to je do 31. marca 1922. uradne ure ob delavnikih od 8. do 14. ure. Zemljiška knjiga bo odprta od 8. do 15., vložišče pa od 8. do 13. Ob praznikih so uradne ure za vse od 8. do 12., ob nedeljah pa delo počiva, za nujne zadeve se uraduje od 9. do 12.
m Plesni odsek privatnih nameščencev v Maribora. Plesni odsek je že pričel s plesom in sicer vsak torek in petek ob pol 20. uri zvečer v Gambrinovi dvorani. Nove prijave se sprejemajo pred vsakokratnim pričetkom pouka. Oni, ki že imajo člansko izkaznico se naprošajo, da jo prinesejo vedno s seboj k vajam.
m Važno za obiskovalce knjigovodskega tečaja »Slov. obrtnega društva«. Pri otvoritvi tečaja se je opazilo, da prihajajo nekateri vdeieženci prekasno k pouku, radi tega se opozarja in prosi vse vdele-žence, da prihajajo redno in točno v<a' torek in petek in sicer vsaj 5 minut pred 19. uro, ker pouk se prične, ne oziraje sc na število vdeležencev, točno ob 19. uri. Kdor prepozno pride, škoduje samemu sebi, moti učitelja v predavanju in škoduje s tem tudi drugim vdeležencem. Torej se enkrat bodite točni, gre za vaso lastno korist.
m Velika kavarna. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske godbe profesorja Knličeka.	125?
m Kolo ukradeno. Dne 5. t. m. ob 17.
uri je vkradel neznan tat Ivanu Kočevarju stanujočemu '• Vetrinjski ulici 24. kolo, vredno približno 2500 kron. Kolo je črno prespleskano, na zadnjem kolesu blato-bran, v zadnjem kolesu pa je ena žica iztrgana. Svari se pred nakupom in opozarja lastnike koles, da si zabeležijo njih številke, da se olajša poizvedbe v slučaju tatvine.
m Vlom v tvrdko Ivana Barte, Orožnova ul. 6. V noči od 30. okt. n» 31. o*<t. t. 1. je bilo vlomljeno v trgovino gori omenjenega in ie bilo u^ra-d^no /n nribličnn 70 000 kron r«ziet?*> manttfburnega blaga. Policijski komi -»rijnt je dognal, da so odpeljali tatovi blago v Brestince. kjer se prodaja P" nizkih ien»h. Odposlalo se ie tanoi detektive v Bre-tmce, kjer so n»«tt večin" ukradenega blaga pri Mariji H<ndl. Del bl»ga je bil že raanrodan raznim >dnn-k«m, katerim se ga je odvzelo. Kot soudeleženec pri tatvini je priiet in pred«" okrožnemu sodišču v zapor Alojzii HHI 'Z Krčevine, stanuioč na Koroni c. 34, ločim so dru^i storilci zbežali neznano kam in se jih zasleduje.
m Vebka tatvina pri urariu In iuveilrlu Iigerju Urarju in iivnluj.. Imetju v Go pinki ulici je zmanjkalo *' trgovine več vrednostnih predmetov in
sicer: double dvokrovrta ž^pna ura. vredna 2000 K, zlata obratna igla s kamnom, vredna 200 K. srčasta bro-sa z dijamantom, vredna 2U00 K, ženska naročnica s 34 kamni, vredna 2800 K. ženska srebrna ura, vredna 400 K, moška srebrna tula nra vredna 80') K. par double uhanov s kamni, vredrrh 100 K, zata zapestnica, vredna 1000 K, zlat prstan, vreden 8000 K,- nova ženska zlata zapestn ca, vredna 3000 K in par zlatih manžetmh gombov 600 K. Tatvina je izvršil 1. 1007 v Mariboru rojeni urarski vajenec Dr Otmar, ki je bii nameščen pri likerju. Otmir je tatvino priznal. Ukradene predmete je prodal raamn osebam po smešno mzkih cenah, največ pa krošnjarjema Anfi Tnšiču in Nikoli Tušiču, katere je policija ludi aretirala m zaprla. Drugi, ki so od njega kaj kupili naj takoj vrnejo stvari (r. Ilgerm ali pa policiji.
m Golob Ivan, roj. 1901, je bil aretiran 5. novembra, ker je vkradel ne »emu krošnjarju vžigalni aparat m hotel pooegniti. Zagovarjal se bo pred sodnijo.
m Tatvina ženske suknie. Natakarici D. h kavarne na Ffankopansni ulici ie ukradell neznanec plavo suknjo vredno 1000 kron. Svari se pred nakupom.
m Tatvina. Ročni kovček je ukradel neznani tat nekemu potnika na glavnem kolodvoru.
m Najdeno. Našlo se je v prostoru za stranke na kolodvorski pošti stodinarskl bankovec. Kdor ga ie izgubil naj se oglasi pri predstojniku omenjenega poštnega urada.
m Tatvina. Ročni kovček je ukradel neznani tat nekemu potniku na glavnem kolodvoru.
m Aretacija. Aretirana sta bila radi nedovoljenega povratka v Maribor brata Karel in Ferdinand Pisk iz Studencev. Kar la je policija radi nekih deliktov izročita sodišču, Ferdinanda pa pošljejo po odgonu v pristojno občino Trbovlje.
m Kavarna Central. Danes koncert salonskega orkestra Perc-Comelli, začetek ob 8. uri.	1751
Kultura in umeHosf.
x Otvoritvena predstava ietošnie gledališke sezone. Po dolgem m ne-s’rpn*>m čakanju smo v soboto mesto v gl daiišču v Narod«' m domu sed i v oarter gledališke dvorane z nestipnim pričakovanjem in ugibanjem, kaj za'n iva mali gledališki /a*tor. Čakali smo, da «e dvigne, da bomo videli oni mirni kotiček domovja sinčka Vane. Mesto tega ie 'topil pred zastor r žiser g. Skrbinšek t'*r nam pričel kitali nekak program, katoiega se h >če držati naie gl- dalUče pod vod-tvom gsr. Bratine in Skrbinšek«. Iz tega programa smo doznali. d > je cl letošnjega vod-tva, priblž iti se —
•	ksnr sijonizmu, hod ti po potih Pod bevška in Koaoja. To je b'lo vse, km smo čuli o programu; v<e oglato je bil« le stmš io m uknsna sub pktivna k'itika 'U«kih gledaliških nnrWmk'»v. ki *o po mnenju g. SKrbin^ka „fi.’ure* iz »Smoli ci-ima* in ki »ne pozna o tU'ke duše*. Rus' Tforef ne poznam ruske duše — pozna pa jo on — Slovenec, ki še nikoli ni videl pravih Rusov v njihovem oiavem. pristnem d'm »čem m'lieju. Več-egi non-iensa paft še nismo slišali zlep^. PuMika, katere j« blo pri otvoritveni pred^avi okrog I00 šiutentov m 3<> drasi h, s je počela nervozno gibat m čuli so se orda eni ".kliki:	»Kak"
pridemo do lega, da moramo poslušat m in ob tem -vezanem trenutku ne-■ kusno zabavljanje in blatenje Rusov dvospeve Poiibeviku in Ko^o u m t<» 3e ob tako slahetn <‘itnnju?“ G. -ki binšek oa ie nad-dj. val: »Nič ni hniAega, nego DO-sliišdi nenaravno in l ižniivo odr-ko vrovorico brez poglobi enja. pr učene tra/,i>, rutimrtmo š »blono m afektirano kr Čanje n v kan e. Pred dirom, na katerim se tuko igia, s^d' človek ure m ure, ko se d>igne m	odide	pa	vid*, da je	bil pre-
> ar^n in	odide	z	n n*«ičeno	dušo iz
trli-dali<ča	. . .“	Po	končanem	prngra
m;itiAnem	č tanin	je	nekdo tam	doli pri
vrat h zaploskal, potem fte ed>m na te-n' in eden na levi — vsi drugi so mo!‘a i. le tu in tam je m ninl /nanec /.nancem pommiben pogled, kateremu je sledil ironičen nasmeti. Kako drugače
mio otvarjali sezono lani, predlanskem; pred nabito polno hišo, ob frenetičnetm aplavzu . . . Potem se je dvignilo zagrinjalo in na malem odru, ki pa je bil še zmanišan, smo videli med beraško* diletantsko kultserijo pri mizi Mihajlai Lovnča Astrova in staro pestunjo Marino, zmigavanie z rameni in marijotnetno odsekane geste, čez pet m nut pa je sledilo neko mrmranie, ki naj bi pomenilo menda govorjenje. Potem je šlo v istem: stilu in tempu dalje. Prihajale so «a. "der in zopet odhaiale z odra figure ir, »S mpbcisima* (Teljegin g. Košute. Voj-neka a gdčne. Jeleneeve, hlapec ga. Kosa itd.), slišali smo lažno govorico (pa Še to >amo poredkoma, ker sicer se je> govorilo samo med štirimi očmi 'n ne /.a publikol. Serebrjakova g. MikuliCa, Ki je kot bornlk spal v žaketu, Sofija Aleksandrovn« gdčne. Test' nove, ki je s svoiim krilom neprestano pometala oder itd. G. Bratina (striček Vanja) in ga. Setinska (/elena Andrcjevna) sta včasih še spomimala na svoje dobre vloge, toda tudi samo včasin. O umevanju ruske duše ni bilo ne duhfc. ne sluha. Skratka — b-la je predstava kakor slabSe niti v Mariboru še nisnMh videli. Edini njen vspeh je bil morda v tem, da nam je pokazala pot zbližanja gledališča in kinemategrafa, kjer se vidi tudi samo geste, dočim se besed ne hši. Ne bomo pisali kritike o poedinifc uiogah, ker tu ne gre zanje, ampak za si-tem kot tak, za sistem, ki ga morda lahko imenujemo »skrbinškizem*, kajti ekspresionizem to ni. Sicer pa fe mogoče* da g. režiser pojmuje ekspresionizem tako. da vsak igralec igra tako kot san* hoče. dobro, to je popolnoma prav ia umestno tam. kier so na mpolago zreli umetniki, od njega samega ali pa od g„ Bratine n. pr. to celo zahtevamo, toda prepustiti mladim začetnikom bres vse> teoretične in praktične podlage popolno^ m a prosto, da igrajo kakor hočejo se pravi gojiti diletantizem. Iz tega lahk» i/, vi jamo načelo, ki bi se glasilo na pr«: »Vsak človek je gledališki umetnik to. vsak človek lahko nastopi na odru*. Toda potem poneha potieba po stanov-kh igralcih in povrnemo se v čas di~ letantizma. Mladi igialci, ki so na lop lit v s'boto na odru niso slabi, razen* mo da enega, dveh, imajo talent, imajo tudi veselje, toda to so še več ali manji neobdelan materi jsl, neobiušeno kamenje. Od obd lave, od obrušenja je odvisna vsa nj hova bodo nost, odvisen je niihov vspeh, dosega njihovega c lja in — razvoj' naše gledališke umetnosti. Kdor zakrivi, da ostane ta materijal neobdelan, ali pa da se ga obrusi na neniav način, ta /.ngreši /ločin nad igralcem sam m ia nad umetnostjo kot tako. Te l udi je treba najjirej naučiti najprimitivnejšeg*
—	govorjenja. Sedaj niti tega ne znajo. Težko pišem lo kritiko, težje kakor kilerokoii doslej, ker sem pričakoval od novega vodstva, da bo hod'to po tisti poti. po kateri smo udeli hoditi vCasih ir Skrbinška in Brat no, nikakor pa ne, di bo h"d'lo po potih psevdoekspresijo-nizma, da bo delalo take ek perimente m da bo igralo realistične drame po tena nsevdoekspre-ijonumu. Ekspresijonisti sa» d res veliki umetniki ah pa — ničle; srednjih med n imi ni in jih ne raore b ti. Veliki iščejo v njem novih poti, ničle pa skrivaie z\ mm sv »jo impotenco. Ker mi prv h nun im > - hočem® t >rej med druge ? Ge ie g. Skrbinšku ia s d miem i vodstvu g edališča do tega — -rosto mu, toda potem naj se ne čudi Je bo igra o pred pramim gledališčem, tako, da bodo vili v sredi iz gled.ilišfia e tisti ma o^tevitni, ki bodo pušli; mko, di b» pra«no celo mesto policijskega organa in fc.iliita.	—r.
Narodno gledališče.
V gleJaliftki Jver^ni NaroJn.ga duma.
Repertoar:
V torek S. novembra: C)ho>J »Striček Vanja”
V Celi tek 10 : Pet'»»iC .Gozd*.
V sohot« li.: NuA t »S>et“,
V nedel o l3.: Pe rnvit .Gosd*.
Prihnitnji te ten t>e upruoii Erns‘e» .Odgot litetl LaunVfC* ter Untl|>Hr/er e*a ,Prahaiii.’*M-Pr. dpr-dai« > slo,khc »««* dan od 9.—i i in po* l*-r d 15. -17. v d<ievnt idagajm Narodnega gtedi<|ii6a v »lovmitki nl-ci.
Otavni urednik: Ra4ivoi Reti sr. Odgovorni uredRlb: RudoVl Ozim.
y	JVaril ot gl. kI.X
7	št. iii,
SpielfcId-SUaB X J (3raz gl.Jiol.X . , T Witu juž. kol.X . ,
delo*
n a
.J:X Ji <iu.i * •	i
Centrala: lurčičeua ul. 4, Podružnica: Strossmajerfeua ul. 5
 i IzuršUje usa u tiskarsko, litografsko in
j kamnotiskarska stroko spadajoča čela.
• •
I kakor: knjige, brošure, cenike, računske \ zaključke, letake, lepake, uabila, račune, razpredelnice, pisma in pisemske zauitke, osmrtnice, poserke. račune ter use tiskouine za občinske in druge urade, naročila se točno izurše ter se zaračunajo najceneje.
Podružnica Telefon št. 3/Uf.
Centrala Telefon št 24.
Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi :	in	najnouejšimi stroji in črkami. :
Sferam 4.
Maribor, S. novembra 1921.
VOZNI RED
~...... !«{««	Zelesnlce	v	brslievlsil Srbov, Mrvetov In Slovence«.
. ._=• Vei|aven 26,	1S2t.
Maribor gl. fcol.—ifiibllena s*, kol.—Trst.
MeS.
£01
Brzvl.
3
Brzvl.
5-30 602 7 SO 818 10-41
1H8
10-lf)
30-4’i
12-ia 12-f & 14 55 28-40
12-49
18'4b
Hi-17
17-10
20-30
13-18
15-12
17*(3
21 05
1414
15-28
18-01
16	fO
17	22 1? 51 19-b4 2140
iSf.0 001 1 21 1 f 9 8-4? n'23
zrifcor gl. fe©l.X . Fitigetsko X . . .
Celic §..................
ZidsniniOEt X . . . LitUiims gl. bel. X | Tisi X ..... Ztgieb jnž. kol. . .
14-05 13 02 10 45 11-40 640
16 22 14 55 14 03 12 C6 500
21 4:< 2i "17 39 27 17 35
16-18
4(8 3 J 2 2-11 1- 2
23-7 2 lfri.0
Maritecr gl. kes!.—Crgx~Wicw.
13
13-12 Sl
iaia oznanila.
Posest;*© s 15 oialt zeralis hša pripravna Sudi ta' tigo-»ino, ter s vsemi gosntviar-nk.mi po-lopji, so proda. Ja-k"t> Bt-rcs v Trnifiah 8tev. if>, posta Račje.'	1756
S?»idS nujne potrebe denarja j
»e oilda jio ceni nekaj voiue-j ni^a Maražaoldeke al' suknje, ] lepa prilika za gospodiču« in : gos >e. Haslov pri iiiseratnom , oddelku.
Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 2i ae priporoča	32
Steljo
pokvarjeno grenko sewt
prodaja v veliki množini in po nizk* ceni
odvetnik ,7#
dr. Radoslav Pipuš
Maribor gl. koJ.-Prevaile- Celovec.
500	15 00
510	15 08
6-53	16 44
7 36	17 22
9-44	19-40
19-48 19-56 21 38 22-16
X
Maribor gl. kol. . Mariboi bor. kol. Dravograd-MežaX
Prevalje .... Klagenfuit gl. kol, X
:!
Os. 412	Os. 414	Os. 416				
7 37	12-25	20 45			o	0
7 32	12-20	20 40	„	,	«	.
6-01	10 50	1910	«	.	.	,
5-31	1004	18-05	*	•	.	,
*	750	15-44	•	*	e	•
JUGOSLOVENSKA MATICA
priporoča
kniaCa terta Milii
rod'm 'i Sv Baibnre pri Maribora. Bil j'e naihol Si kroifli * Pulju, po-dal nedavno žrtev itnli an^ke druhali, ki mu je po*gw» biio z vso opnivo in ži>i sedaj Iiol begunec v Maribora, GoBp«^ Ska ul. 32 Švabova hiSa . Prosi pomoči s kro|nSnim <*el"lg jliYišu)6 vsa dela točno, solidno in po najnižjih cenah. 1*J
Maribor gl. kol.—Ptuž—Cakovec—Kotoriba.
	Os. 221	Os. 223	0*. 225							Os. 222	Os. 224	Os. 226				
	900	1600	20 50		•	*		| Maribor gl. kol. X . >		719	11 06	17-39		•	,	9
	9-36	16-36	21-26		.	,	•	Prngersko X . , .		6-40	10-27	1700		•	•	
	10-27	17-24	22 24		0	»		Ptuj		528	9-44	■ (> 14		•	•	*
	11-40	18v>2	2337		•			Čakovec X . , , .		4 00	8-.8	14 47		•	•	M
	12-58	19 v&	0-50	*	*	*	'	, Kotoriba ^		1-32	700	1320		*	*	•
Zidanimost—Zagreb.
0«.	Bizvl.	Os.	08.	Brzvl.	Brzvl	08.			Os.	Brzvl.	Os.	Brzvl.	Os.	Brzvl.	Os.	Brzvl.
4-13 «16 6-46	7-47 8-34	8-29 10 40 1113	14-20 1618 16-45	1801	17-25 19-12	19-50 22-02 22-25	4>	J Zidanimost X „ . , J Zaprešii	 , Zagreb juž. kol. X . . I * ■ srmseea?w&<z>a>n. ««sssssk	8-32 6-21 550	1-41 0-02 temssss	1201 9 57 935 ■JK.OTšS	10*30	1852 16-46 1613	22-51 2105	0-30 22 26 21'5 G ■rvifm	1418 12°27 •meent:
Podpirajte slovenske tvrdke!
Vse v to stroko spadajoče po-sfe sprejema in izvršuje najkuSaiv tneje od trgovcev ustanovljeni
„ORIENT“ d. d. I
MARIBOR, Meljska cesta štev. 12.
Lastnik in Izdajatelj: Konzorcij »Tabor*. — Tiska; Mariborska tiskarna d. d.