I
izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 60 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr
trikrat 15 kr
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic

Ljubljani 19. julija 1895.
% nami, ampak narediti se imajo volilni okraji iz samih
mestjanov, samo zadnji okraj, ako za se ni zadosti velik.
Politiški oddelek.

Volilna reforma
ne bode več zginila z dnevnega reda, dokler se povoljno
ne reši. Sedanje začasno ministerstvo se pač ne bode pe-èalo s tem vprašanjem, a tisto, ki pride za njim, se mu imajo po en glas;
se priklopi sosednim kmetskim občinam.
III. Volilno pravico ima vsak polnoletni moški
i
ki
je Avstrijanec, ni v kazni in ne živi od miloščine lilna pravica pa ni enaka:
samski moški, ki plačujejo direktnega
Vo
davka
>
pa več izogniti ne bode moglo. Mi smo že večkrat pisali o tem in povedali, da je po našem mnenji jedino Taafl'e-
oženjeni moški imajo po dva glasa;
kdor
plača
vsaj
jev lahko
volilni načrt primeren za sedanje razmere
je mogoče, da bodo stranke prisiljene
Prav poseči
davka, ima tri glasove;
gld. direktnega cesarskega
kdor
plača vsaj 20 gld. direktnega cesarskega
po njem.
(državnega) davka, ima štiri glase

Pa tudi drugi slovenski listi so se že bavili s tem
kdor plača več ko 100 gld. direktnega cesar
vprašanjrm. Poslednji „Mir" je priobčil neki s.oj volilen skega davka, ima pet glasov.
a
načrt. o katerem misli
i
da
bil
jako
primeren
Po
Priznati moramo
da je načrt jako priprost
Po
mnenji tega lista je njegov načrt zaradi tega dober, ker sebne duhovitosti ne bilo potreba. Opira se popolnoma je čisto priprost in zatorej toliko ložje izpeljiv. Predno
načelo
i »
človefc toliko velja, kolikor plača". Da se je
spregovorimo o tem náčrtu, hočemo ga tukaj podati svo- poprijel popolnoma kapitalističnega načela, je nam
Mir'
do
jim čitateljem. Slove namreč tako
kaz, kako globoko so se kapitalistični nazori vsadili
se
»
Volilne kurije se vse odpravijo; volilna pred pra- danji generaciji sploh
vica graščakov in kupčijskih zbornic preneha, jenja tudi
razloček med mestnimi
kmetskimi volilci
Mi ne dolžimo „Mirovega" urednika, da je kdo ve
kak zagovornik velekapitalistov, on le temu pritrjuje, kar
II. Vsa država se razdeli v volilne okraje, katerih mnogi drugi trde Vidi se mu pa tudi, da ima grozen
vsaki šteje od 60 000 do
70.000 stanovalcev brez ozira
na to, ali so kmetovalci, ali mestjani, ali graščaki
Vo
strah strahu bati.
pred socijalnimi demokrati. Mi pač nimamo tega
Avstriji pač ni toliko delavcev, da bi se bilo
da pridejo socijalni demokratje v večini v zbor, vsaj
)
ne
lilni okraji se sestavijo iz zemljepisno blizu skupaj le-
žečih sodnijskih okrájev, tako da volijo kmetovalci, mest-	še v Nemčiji in Franciji, ki sta industrijski državi jani in tržani skupaj enega poslanca za svojo dolino, z morejo socijalisti priti do večine. Sicer se pa sploh svet njimi volijo tudi v tem okraju stanujoči grajščaki. Vendar preveč boji socijalnih demokratov. Ko bi tudi prišli kje
veljajo sledeče določbe
v večino

gotovo vsega ne prevrnili. Stranke, ki pri
deželah z mešanim prebivalstvom naj se vo- dejo na vlado, postanejo krotkejše in poleg tega
se
lilni okraji tako sestavijo, da bo v enem in istem vo- pa takoj prepričali, da stvar ni tako lahka kakor si jo
lilnem okraji kar mogoče le ena narodnost zastopana. kdo misli. Marsikatere socijalne reforme se bodo pa tako Pri sestavi takih narodno enoličnih volilnih okrájev se morale izvesti, še na geografično lego ni treba ozirati, kjer to ni lahko
mogoče.
Sicer pa mislimo, da bi že popolnoma zadoščalo, če
nekateri volilci
ki so oženjeni ali ki davek plačujejo velikih mestih, ki volijo po več poslancev, se imajo po dva glasa, po tri ali celo pet glasov jednemu
predmestja ne smejo zvezati s sosednimi kmetskimi obči- volilci je preveč. Tišti, ki morda 100 gld. davka plača
»
ni nič bolj dober državljan, kakor tišti, ki ga plačuje le 5 gld. Če imajo nekateri državljani po dva glasu, je absolutno nemogoče, da bi kedaj delavci dobili večino.
Sicer pa moramo reči, da bi se reklo le delavce za nos voditi, ko bi se jim dala sicer volilna pravica, a ob jednem pa volilna pravica nasprotnikov tako povekšala, da bi ne mogli spraviti nobenega svojega kandidata v parlament. Volilna pravica jim bode še le tedaj kaj koristila, ako spravijo koga v zbor, da bode ondu zagovarjal njih težnje in bránil njih nazore. Zato pa rečemo, da s tako volilno reformo, kot jo „Mir" priporoča, bi se začenjala največja nevolja mej delavci.
Pa tudi v narodnem oziru bi ne bilo posebno dobro, ko bi tišti, ki plačujejo po 100 gld. davka, imeli kar po pet glasov. Taki ljudje so na Koroškem in Štajarskem le prevečkrat naši narodni nasprotniki. Posebno po mestih bi s tako volilno reformo dali nasprotnikom v roke močno orožje.
Sicer pa ta načrt ni tako lahko izpeljiv, kakor to misli „Mirtt. Kolikor mi poznamo sedanji državni zbor, moramo reči, da pri vsej svoji priprostosti iz tega načrta ni prav nc benega upanja, da bi se dobila večina za tako volilno reformo. Mi ne vemo, če se je urednik „Mirov"
dosti pečal z avstrijskimi vprašanji, a mislimo pa vendar, da kot dobrému politiku ni neznan zakon z 2. aprila 1873. št. 40 drž. zak. Po tem zakonu spadajo razne stvari, katere bi se premenile po nacrtu, katerega priporoča „Mir", mej ustavne določbe, ki se ne morejo preminjati brez dvetretjinske večine. Tako se brez take večine ne dajo kar pomesti sedanje volilne kurije.
Veleposestniki, zastopniki trgovskih zbornic, pa tudi mnogi mestni zlasti liberalni poslanci, bi gotovo ne glasovali za tak volilni načrt in s tem bi že bil pokopan.
Sedaj je mogoča v Avstriji le volilna reforma, ki se ne dotika sedanjih volilnih kurij, temveč le razširja volilno pravico v mejah teh kurij. Vse druge je za sedaj neizvedljivo.
„Mir" posebno navaja, da je treba delati na to, da bode kmet bolje zastopan in to se nadeja, da bi se doseglo z njegovim volilnim načrtom. Celovški slovenski list ima popolnoma prav v tem oziru, a na drugi strani pa dober politik le kaj tacega predlaga, kar ve, da je izvedljivo. „Mirov" načrt pa v tem oziru spominja na načrt volilnega reda nekaterih konservativcev, ki so hoteli pomnožiti mandate . kmetskih občin za toliko, kolikor bi se delavski kuriji dovolilo poslancev. Gospodje so prav dobro mislili, a to so prezrli, da odločitev ni v njih rokah. Za tako premeno volilnega reda je treba dveh tretjin v državnem zboru in teh pa brez levice ni dobiti. Ravno tako bi „Mirov" načrt, če bi ga kdo predlagal v zbornici, se razbil ob trde buče levičarjev in veleposestnikov.
Za sedaj se na povekšanje zastopništva kmetskega stanu še ne da misliti, temveč poprej je treba razširiti vo-lilno pravico v sedanjih skupinah. Se le, ko potem dobimo drugačen državni zbor, bodemo mogli misliti na daljše premene v prid kmetskemu stanu. Se pač ne da vresni-
čiti, kar bi si kdo želel. Ko bi volilna reforma bila tako lahka stvar, kakor si nekateri mislijo, bi se ob njo ne bila razbila koalicija.
Stefan Stambulov.
V ponedeljek zvečer se je zgodilo v Sredci grozno hudodelstvo. Zvečer ob osmih peljal se je iz unijonskega kluba domov bivši bolgarski ministerski predsednik Štefan Nikolov Stambulov s svojim prijateljem Petkovem. Dvesto korakov od njegove hiše je nekdo z revolverjem ustřelil na voz. Štefan Stambulov in Petkov sta skočila z voza, a tu so jih napali štirje morilci in Stambulova grozno razmesarili, zlasti po glavi in rokah, potem pa zbežali.
Stambulova so potem strašno razmesarjenega přenesli v njegovo stanovanje. Zdravniki so mu morali odrezati obe roki in dolgo se ni zavedel. Imenoval je štiri osebe za morilce, mej njimi nekega Tufedžijeva, kateri je tudi na sumu, da je umoril ob svojem času bolgar« skega zastopnika Vulkovića v Carigradu. Vlada je bila dala zapreti štiri obdolžence, a jih je takoj tri izpustila, ker so baje dokazali, da so tedaj bili drugje.
Kaj je povod umoru, se danes ne ve. Od vladne strani se zatrjuje, da je to osebno maščevanje, dočim drugi z veliko odločnostjo zatrjujejo, da je to umor političen in da so ž njim v zvezi celo osebe, ki vladajo sedaj v Bol-gariji. Danes soditi o tem ni mogoče, ker ne vemo, koliko je resnice, kar poročajo razni listi, kaj pa le do-mišljija.
Poroča se marsikaj čudnega. Tako so žandarji bežali, ko so razbojniki napali Stambulova. Stambulova služabnik je tekel za razbojniki z revolverjem, a ga je prijela policija in mu izvila revolver, dočim je pustila uteči razbojnike. Ko je sluga to policiji očital, ga je policijski stotnik Morsov vsekal s sabljo. Potem so slugo odpeljali v zapor.
Sestra Stambulova, vdova generala Mutkurova, se je tedaj peljala domu in se je bridko zjokala, ko je viděla razmesarjenega brata. Soproga njegova se je močno prestrašila, ko se je pripeljala domu. Policija je hitro obstopila Stambulovo hišo, da bi ne bila nikogar notri pustila, a Stambulova soproga jih je jela zmerjati, da ho-čejo sedaj odganjati prijatelje, dočim ga poprej niso hoteli varovati pred sovražniki. Tako pravi jedno poročilo, drugo pa pravi, da Stambulova soproge niti v Sredci ta dan bilo ni. Prišli so diplomatični zastopniki popišat, kako je s Stambulovom, od ministrov pa nobeden. Stambulovo glasilo „Svoboda" dolži ministre in kneza Ferdinanda, da so krivi umora, ker ga niso pustili odpotovati
v inozemstvo.
Govori se tudi, da so dva znana razbojnika izpu-stili iz ječe, da sta potem se udeležila napada na Stambulova. Stambulov je baje že protestoval poprej, da se taki ljudje izpuščajo iz ječ
Zaprli so izvoščika, ki ga je vozil, ker je na sumu, da je bil sporazumljen z morilci. Ta izvoščik je v do-
« /
tičnem klubu le malo znan. Tišti večer se je pa posebno
ponujal, da bode on vozil Stambulova in Petkova.
§
Na kraju napada našli so turški jagatan in revolver Iz tega sklepajo, da so napadniki bili Turki ali vsaj Makedonci. Drugi pa sodijo, da se je nalašč pustilo turško orožje, da bi tako razkrili sled, da ne bi dobili pravih roorilcev. Vlada je razpisala 10.000 levov tistemu, ki ugrabi morilce. Razposlali so se žandarji na vse strani, ker so morilci najbrž pobegnili iz Sredca Iz vseh teh poročil se ne da nič gotovega posneti o uzroku umora.
Štefan Stambulov je bil rojen dne 31. jan. 1854.
i
v Trnovém, v nekdanjem prestolnem mestu bolgarskih carjev, kjer je izvršil tudi prve šole.
Njegovi stariši so ga bili na to poslali v Odeso v bogoslovje, a Stambulov je kmalu spoznal, da on ni za duhovnika, in je popustil brgoslovje. Nekateri ruski listi trdijo, da je bil izpoden iz bogoslovniće.
Od mlađega ga je navdajala ideja, kako osvoboditi Bolgarijo turškega jarma. V začetku osmega desetletja tega 8toletja zdčel je mej narodom delovati za vstajo. Ko so oběsili bolgarskega domoljuba Yasilija Levskega in ubili Angela Kančeva je on prevzel njiju mesto. S svojo zgovornostjo je vspodbujal narod k vstaji in razvijal veliko delavnost mej tajnimi odbori in domoljubnimi dru-štvi. Kot dvajsetletni mladenič je bil že jeden najpopu-larnejših agitatorjev v Bolgariji. Dobil je nalog, da spunta narod v Stari Zagori. Z gorečimi besedami in vstaškimi pesmami svojimi je narod pripravljal, da prime za orožje.
Vstaja v Stari Zagori se pa ni posrečila. V začetku septembra 1875. 1. je bil Stambulov iz Rumunije přišel preko Carigrada v Staro Zagoro. Dne 16. se je imela vstaja začeti. Od vseh stranij so mu prihajala po-ročila, da je narod pripravljen spuntati se, in da je na tisoče oboroženih ljudij pripravljenih. Ko je pa přišel dan 16. septembra, se jih je zbralo jedva 20. Pa tudi drugi niso bili srečnejši. Turki so bili menda izvedeli, da se nekaj pripravlja in so zatorej že vse storili, da se je vstaja onemogočila. Stambulov in drugi bolgarski domoljubi, ki so skušali narod spuntati v več krajih, pobegnili so v Rumunijo, ker so jih Turki zasledovali.
X	9 , t	•™	*	M	* 9
* -L	-	_	x	_ 1Wf ' ^	. j	y"	_	1	*	h ^ —
V Rumuniji, ki je tedaj bilo zavetišče za bolgarske domoljube, je Stambulov se posvetoval z raznimi svojimi rojaki, kako bi se dalo spuntati Bolgarijo. Z nauduševal-nimi govori jih je nagovarjal na delo. Sklenili so posku-siti narod spuntati prihodnjo pomlad. V januvarji so se podali v Bolgarijo. Stambulov je dobil nalog, da organizuje vstajo okrog Trnovega. Pa tudi za ta poskus so prezgodaj izvedeli Turki in se zatorej ni posrečil.
Leta 1877.^so prišli Rusi osvobojevat Bolgarijo. Ob vojski je bil Stambulov tajnik okrožnega načelnika v Trnovém in po berolinskem dogovoru je pa přišel v ministerstvo, ker je tedaj v Bolgariji močno manjkalo izobra-ženih ljudij. Državno službo je pa popustil in lotil se odvetništva. Přišel je v narodno sobranje, kateremu je postal celo predsednik.
On je připadal tistim možem, ki so zagovarjali, da ostane Bolgarija združena tudi proti volji Rusije. Rusi namreč niso odobravali zjedinjenja obeh Bolgarij in zahtevali, da se zopet obnovi berolinski dogovor v tem oziru, da se dežela zopet razdeli.
Dne 9. avgusta 1886. leta so vsled zarote odpeljali iz Sofije zjutraj zgodaj kneza Aleksandra in osnovala se bila pred regenstvom metropolita Klemena Rusiji prijazna vlada pod ministerskim predsedstvom Cankova. Ta prevrat bi se bil popolnoma posrečil, da ni bilo Stambulova, tudi že vojaki so bili prisegli novi vladi. Stambulov je pa přišel iz Trnovega v Sredec, ugovarjal proti prevratu, in stvar je dobila potem drugi obraz. Sklical je milieo in odstranil Cankovo vlado. Na to se je povrnil knez Aleksander, katerega so bili navdušeno vsprejeli. Knez se je pa odpovedal prestolu, ko je videl, da Rusiji ni po volji in vstanovilo se je regenstvo treh mož, Kara-velova, Mutkurova in Stambulova.
Odločilna oseba v regenstvu je bil Stambulov.
V tem so pa Bolgari vprašali Rusijo, koga naj vo-lijo za kneza, a dolgo niso dobili odgovora. Naposled se jim je priporočil neki Dadian Mingrelčan, ki je nekdaj imel kneževino na Kavkazu, ki pa Bolgarom ni bil po volji. Ko danski princ Valdemar, brat ruske carice, ni hotel vsprejeti prestola, so volili sedanjega kneza, katerega pa neče priznati Rusija. Sedanji knez Ferdinand je
bil izvoljen v juniji 1887. leta.
Za časa regenstva je bil v Sredec přišel ruski komisar Kaulbars, a se med njim in Bolgarom ni dalo doseči nobeno sporazumljenje. Rusi so zahtevali, da se vladanje Bolgarije izroči ruskému komisarju, dokler se ne voli nov knez. V to pa Stambulov ni hotel privoliti. Tudi nekaj vojaških vstaj je bilo, največji v Ruščuku in Sili-striji, vlada jih je pa zatrla in dala postreliti več čast-nikov, med njimi nekaj takih, kateri so imeli več zaslug, iz vojske s Srbijo, kar je po deželi vzbudilo precejšnjo nevoljo proti Stambulovu. Pod knezom Ferdinandom je Stambulov bil skoro ves čas ministerski predsednik. Vladal je s strogostjo. Upornikom ni prizanašal. Več odličnih po-litikov je dal zapreti, majorja Panico je dal ustreliti, ker je snoval neko vstajo. Sploh je bil v Bolgariji vedni boj med dvema tokoma, med idejo tesnega združenja z Rusijo in med geslom: „Bolgarija za Bolgare", katero jeza-stopal Stambulov. Kako sodbo je sedaj težko izreci, kajti še le zgodovina bode odločila, kdo je hodil pravo pot. Tudi nekaj napadov se je poskušalo na4Stambulova, a se niso posrečili. Pri jednem teh napadov je bil ubit finančni minister Belčev, ki je šel s Stambulovom. Govorilo se je tudi, da je Stambulov napad najel. S svojim oštrim vladanjem si je pa bil Stambulov nakopal nasprotnikov.
Lani v maji se je sprl s knezom in dal ostavko. Od tedaj v Bolgariji iščejo prijateljstva Rusije. Ljudstvo je pa tudi z demonstracijami pokazalo svojo nevoljo Stambulovu. Proti njemu se je pa na sklep sobranja začela neka preiskava, ker je baje rušil ustavo in tudi državo opeharil za veliko denarja.
286
Seveda je tudi tukaj težka nepristranska sodba, ker je tudi politična strast imela važno besedo. Omeniti je, da se je mnogo govorilo, kake krivice je délai Stambulov zasebnikom in da ga mislijo mnogi sami tožiti. Iz vseh teh tožeb pa ni bilo nič. Menda so le Stambulova na-sprotniki želeli tacih tožeb.
Poslednji čas je pa Stambulov bil nevařen vladi zaradi makedonskega upiranja. Po svojem glasilu jej je očital, da ne razume velike naloge. Splošno se je sodilo, da je Stambulov hotel s tem pripraviti vlado pri narodu ob veijavo, da sam zopet pride na krmilo. Zatrjevalo se je tudi, da je roval proti knezu. Iz povedanega je vidno, da ima Stambulov več dobrih in več slabih stranij, in da je popolnoma nepristranska in pravična sodba o njem težka.
Zdravniki so Stambulo\u odrezali obe roki in konstatovali na glavi več nevarnih ran. Takoj se je pa vidělo, da ni upanja, da bi ostal živ. V četrtek zjutraj ob polu štirih je pa zares umri.
Politični pregled.
Shod proti celjski gimnaziji. — V nedeljo je bil v Gradci močno obiskan shod, kateri je protestoval osnovi dvojezične gimnazije v Celju. Najglavnejšo besedo je imel dr. Der* schatta, kteri zastopa v državnem zboru me3to Gradec. V dolgem govoru je premleval stare fraze o poslovanjevanji v Avstriji, zlasti o krivicah, ki jih delamo Slovenci Celju. Omenjal je zopet slovenske uradnike, učitelje, notarje in odvetnike, ki so prišli v Celje, osnovo slovenske hranilnice in več drugih takih stvarij katere je zlasti dr. Foregger že večkrat premleval v državnem zboru Potem je omenjal nevarnosti, ko bi se osnovala dvojezična gimnazija v Celju. Prišli bi slovenski profesorji in učenci in pošlovenili celo mestno občino. Zato pa Nemci ne morejo biti za dvojezično gimnazijo v Celji, ko bi bila tudi potrebna, pa ni, kajti Slovenci imajo že dovolj gimnazij. Na to je tožil, da je med Nemci premalo narodne za-vednosti in jezil se nad koalicijo, ki je onemogočila, da se je celjska dvojezična gimnazija sploh vsprejela v proračun. Sramota je za Nemce, da je sedem Slovencev premagalo nad 20krat toliko Nemcev. Vsemu temu se pa more le odpomoči, če se postavijo Nemci bolj na narodno stališče. Celjska dvojezična gimnazija pa še ni popolnoma zagotovljena. Pokopana bode, če se ne dovoli budget v tretjem branji. To se pa zgodi, če vsa levica glasuje proti budgetu. Za celjsko dvojezično gimnazijo je bilo le 30 glasov večine. Zanjo so glasovali tudi Mladočehi. Ti pa bodo glasovali v tretjem branju proti budgetu. Ta resolucija se je seveda jednoglasno vsprejela. — Potem se je prečitalo več izjav nemških občin proti dvojezični gimnaziji v Celju. Skoro vse te izjave so z Gorenjega Štajerskega in torej le očifcno dokazuj ej o krivičnost in predrznost štajerskih Nemcev. Kaj bi pac rekli Nemci, ko bi Slovenci hoteli predpisovati, kakšne šole naj imajo Gorenje- Šta-jerci. Deželni poslanec Starkel je obiral nemške konservativce, ki so glasovali za celjsko gimnazijo in tako zatajili nemštvo.
_ ^	s
Z njimi se ni bratiti. Ob jednem se je pa izpodtikal nad grofom Wurmbrandom, ki bi se sedaj rad opral. V resnici je pa on največ kriv. Ko bi bila on in Plener odločneje nastopila v ministerskem svetu, bi celjska postavka nikdar ne bila prišla v državni proračun. Potem je pa bivši finančni minister posredoval, da so v deželnem zboru se liberalci odrekli še odločnejšemu predlogu in glasovali za resolucijo, kakeršna je ugajala konservativcem. — Posl. Morre je zagovarjal grofa Wurmbranda in nemške liberalce. Tudi on je bil tedaj za
skupno resolucijo in se še sedaj ne kesa. Ko bi se liberalci ne bili udali, bi se konservativci danes sklicevali, da bi nas bili podpírali, a za naravnost proti vladi naperjen predlog pa le niso mogli glasovati Tako so pa konservativci se pokazali v svoji pravi podobi in vemo, kako postopati proti njim. Konservativci se pa že kesajo, da so pustili Kalteneggerju govoriti. Ta je pa zdaj že politično mrtev. Nekaj govornikov je še zabavljalo proti nemški duhovščini, ki nima nobenega na-rodnega čuťa in shod se je zaključil.
Levica in celjska gimnazija. — Levica se je zaradi celjske gimnazije spravila v zadrego. Mislila je, pridobiti pri narodu popularnost, ako glasuje proti njej, a se je malo varala. Nemški nacijonalci jej očitajo, da je le igrala komedijo. Če je proti celjski gimnaziji, mora to pokazati pri tretjem branji državnega proračuna, glasovati mora proti proračunu, v katerem je celjska postavka. Tudi nekateri skrajni levičarji so tega mnenja Večina levice si pa ne upa glasovati proti budgetu, ker s tem bi si le popolnoma zagradila pot do vlade. Posebno liberalni veleposestniki nikakor ne bi glasovali proti državaemu proračunu. Levicarski klub se je o tem že posvetoval, in izdal izjavo, da proti državnemu proračunu v tretjem branju ne more glasovati, ker bi to nič ne pomagalo. Celjska gimnazija bi se vse jedno osnovala, če ne drugače, pa s posebno cesarsko odredbo. Seveda narodni nacijonalci s to izjavo ni30 zadovoljni in očitajo liberalcem, da jim ni nic za stvar. Dolžnost Nemcev je porabiti vsa sredstva, še le potem bodo imeli mirno vest, Če bi tudi z najskrajnejšimi sredstvi ne mogli doseči Levici pa ni dosti za nemštvo, temveč le za ministerske stole. Marsikaj pa kaže, da zaradi celjske gimnazije še več poslancev izstopi iz zjedinjene levice.
Celjska gimnazija in Madjari. — Glasovanje za celjsko gimnazijo pa je ostrašilo nele avstrijske Nemce, temveč tudi Madjare. Njih listi vidijo v većini, ki je glasovala proti
'd	-g *	% , p	*	I m* 0	.	JL »
celjski gimnaziji, bodočo državnozborsko večino, kateri bode vodja grof Hohenwart Če ne bode morda celo ministerski predsednik. Utegnejo se začeti kaki poskusi za federalistično pre-osnovo države, na kar pa morajo biti Madjari jako pozorni. Madjari se menda boje, da bi kake premembe v naši državni polovici utegnile vplivati tudi na Ogersko in morda tudi ondu privesti do kacih tacih prememb, da bi ne mogli več tako zatirati nemadjarskih narodnostij.
Hrvaško-slovenski in konservativni klub. — Pod-načelnik hrvatsko-slovenskega kluba dr. Ferjančič je pisal konservativnemu kljubu, da njegov kljub ohrani sicer še svojo organizacijo, a vendar hoče v sporazumljenju postopati s kon-servativnim kljubom. Grof Hohenwart je odgovoril na to pismo, da je konservativni klub jako oveselilo to pismo in on le želi, da se spojitá oba kljuba.
Nemčija. — V Nemčiji slavijo te dni petindvajsetletnico nemško-francoske vojske, ki je bila 1. 1870. S tem slavljem bodo Nemci gotovo le še bolj zdražili Francoze, ki itak ne morejo pozabiti svojih izgub 1. 1870. V mirovnem oziru bi bilo morebiti bolj pametno, ko bi Nemčija bolj natihoma prazno-vala ta 251etni spomin, posebno, ker se s pravim veseljem in zadoščenjem vendar le ne more ozirati na svoje tedanje prido-bitve. Pridobila si je takrat zares Alzacijo in Lotaringijo, toda imela je tudi neprimerne stroške za to pridobitev ; potem pa še nezadovoljnost národová, ki vlada še zdaj v teh dveh deželah in katero nezadovoljnost mora nemška uprava tako paznim očesom motriti in z vojaško silo varovati. Tudi z blagostanjem naroda v Alzaciji in Lotaringiji se ne more Nemčija hvaliti. Kratko, veselje nad pridobitvijo teh dveh dežel ne more biti v Nemčiji veliko ; če se proslavlja petindvajset-letnica, se stori to najbolj zaradi tega, da se malo podraži Francoze.
Rusija in Bolgarija. — Bolgarska deputacija morebiti sama ni mislila na toli lepe vspehe, katere dosega ravno sedaj v Petrogradu. Povsodi najprijazneje vsprejeto, je isto tudi car
289
vsprejel te dni v avdijenciji. Rusko časopisje pile jako laskovo 80 dneh srečno naredili tunel. Na ta način se daio ko-
—^ -	___ -	.	... «	U
o Bolgariji in posebno hvali lepi in pomenljivi govor metropolita Klementa, katerega je ta imel ob priliki, ko je deputacija na rakev carja Aleksandra III. položila venec. Rusko Ča-8opisje opravičuje Rusiji nasprotno postopanje Bolgarije v zad-
pati globoki vodnjaki in jame v nezanesljivih tleh.
Tudi gledališča v nekaterih krajih hlade z mrzlim
zrakom, kar pa ni prav
i
ako
zrak premrzel. Bolje je
njih letih. Vsekako pravi neki ruski list dalje, pa ni pri celi dovajati več srednjehladnega zraka.
stvari nedolžna tudi Bolgarija sama in brezdvomno je, da se mora ta ponižati pred Rusijo in isto oproščenja prositi, ta se mora pa tudi prizadevati, da popravi napako, katero je napravila v Bolgariji. Vsi odnošaji kažejo zdaj, da je mogoče, da bo deputacija bolgarska napravila temelj sporazumljenju mej Bolgarijo in Rusijo.
ti i......
u
Obrtnija.
Umetni led.
Umeten hlad
velike važnosti za znanost.
Tako
se je doseglo, da so se z umetnim ohlajenjem strdili nekateri plini, o katerih se je mislilo, da se morajo dobiti
druge oblike kakor plinovo. Pa tudi za zdravilstvo in karničarstvo je umeten hlad velicega pomena. Kloroform napravljen na navaden način z vplivanjem klorovega apna na alkohol je navadno jako nečist. Primešane so mu razne celo strupene snovi. Če pa kloroform umetno ohladimo na 80° C zmrzne in naredi lepe kristale. Te kristale odberemo in jih stopimo. Na to kloroform zopet
Led in umetno ohlajenje je poslednja leta si prido-
bilo jako velik pomen mnogobrojnih in jako različnih
obrtnih strokah.
Tukaj
hočemo mi ob kratkem opisati
nekatere umetne načine pripravljanja hladu, katerih število se vedno množi. Seveda se bode nekaterim čitateljem „Novic" morda čudno zdelo, če jim povemo, da dandanes
umetno napravljajo led, a vendar je tako.
Po večjih mestih imajo povsod posebne priprave, da jedi in pijače ostanejo hladne, da se v vročem poletji ne spridijo. Pri mesnicah so obširne čumnate, skozi katere vedno vleče umetno ohlajen zrak. V tacih prostorih tudi
po letu ni nikdar več kakor k večjemu 3° toplote
i
na-
vadno pa še manj. V Londonu imajo v ta namen nare-jeno veliko poslopje, v katerem je navadno po 6° mraza. Tukaj spravljajo ovčje in goveje meso, ki se privaža iz
Avstralije in južne Amerike. V tem poslopju se vsak dan uvozi in izvozi po kacih deset tisoč zaklanih goved in
ovac, večkrat pa
še več.
i
Za prevažanje mesa, sadja in drugih tacih stvarij ki se rade spridijo po ladijah, je tudi treba skrbeti za umeten hlad, posebno če se te stvari vozijo iz vročih krajev.
Važen je hlad tudi za pivovarje. Hladu ne potrebu-jejo samo za ohranjenje piva, temveč je tudi potreben kadar pivo vre.
i
»
Pa tudi po raznih tovarnah rabijo umetno ohlajenje tako kjer delajo umetno surovo maslo, čokolado in parafín. Vidno je torej, da ima umetno ohlajenje še jako obširno polje.
Pa tudi v inženerskem poslu se vporablja že umeten hlad. Nedavno so na Švédském morali delati prekop za železnico skozi neki hrib, na katerem so stale vile. Tla so bila ilovnata in bati se je bilo, da se bode zemlja
usaj ala
i
kar
oviralo delo, pa tudi bilo nevarno za vile.
Inžener Lindmark se je poslužil pri tem umetnega ohla-jenja. Ko so skopali meter na dolgo kanal, je dal vanj postaviti hladilni stroj. Ta stroj je delo val 60 ur in hrib
*
je tako zmrznel v tem, da ni bilo prav nobene nevař nosti. Potem so pa dělali po dnevu, po noči so pa po stavili v prekop hladilni stroj in do druzega jutra je to
ohladimo do 100° C pod ničlo in dobimo kristale popol-
noma kemično čistega krohoforma. S tem se je nevarnost kloroformiranja jako pomanjšala.
Umetno ohlajenje je bilo že bolj ali manj znano že
v starih časih. Tako so ljudje že vedeli, če se voda iz-hlaplja, da pri tem odtegne mnogo gorkote. Zato voda v glinastih neglaziranih vrčih ostane dolgo hladna. Skozi luknjice vrča vedno nekaj vode uhaja in se na njegovi vnanjščini izpariva. Tak vrč je zunaj vedno malo moker. Voda v njem je pa precej hladna. Take vrče za vodo
imajo v vseh vročih
deželah
j
kakor
na
Španjskem
i
v
Egiptu, Indiji, na Grškem itd. Čim bolj suh je zrak, tem hitreje voda izhlapeva in tem bolj ostaja voda hladna v
tacih vrčih. V Kajiri v Egiptu so se prepričali, da voda v tacih vrčili je imela le 18° gorkote, ko jo je zunaj bilo
42
Pr
taki vročini se člověku voda s 18° stopinjami zdi
popolnoma mrzla.
Marsikdo bode vprašal, čemu je pač treba vrča.
Voda bi izhlapevala tudi v odprti posodi. Res je to
?
a v
odprti posodi bi se tako hitro ne. Potem je pa še nekaj druzega. Okrog vrča se zrak ohlaje in pada na tla in pri tem na njegovo mesto prihaja drugi. Vsled te me-njave zraka, je vedno zrak suh in vsled tega voda hitro izhlapeva. Pri odprti posodi pa voda le zgoraj izhlapeva
v
ohlajen zrak ne more padati, ker je spodaj voda in se
»
ne menjava. Postane vlažen in hlapenje zadržuje.
glinastimi posodami delajo v Indiji celo led. tej deželi nikdar ne pade toplota pod ničlo in torej na-ravnega ledu ni dobiti. Ker pa led potrebujejo za ohlajenje, postavijo v hladnejšem letnem času na reženo slamo po noči zunaj plitve posode iz gline. Zjutraj je v teh po-sodah led. Vsled izhlapenja se je ponižala gorkota. zemlje pa gorkote niso dobile, ker so bile postavljene na riževo slamo. Zjutraj nabirajo ljudje tako napravljeni led.
(Konec sledi.)
Obrtnijske raznoterosti.
Krošnjarstvo v Opatiji.
številki uradne „Wiener
Ztg." z dne
julija
objavljena naredba trgovinskoga
ministerstva, izdana sporazumno z ministerstvom za notranje
stvari in onim za finance, s katero naredbo
liko zmrznilo, da so delo lahko nadaljevali. Tako so v krošnjarstvo v Opatiji.
prepovedano
2HH
Orjaška steklenica.
obrtni razstavi v Bordeaux u žarki, ali pa če ga moči dež in
seno zgubi
mnogo na
je steklenica visoka 40 metrov. Seveda ta steklenica ni ulita dobroti.
iz jednega kosa, ampak zgradena je v obliki stolpa iz velikih
plošč iz zelenega stekla, te pložče pa so zvezane med svincem in Železjem. Steklenica tudi ni napolnjena z
seboj zlato
kapljico, ampak v njej je vse kaj drugega. Razdeljena je
Če leži seno dolgo na travniku in ga večkrat zmoči rosa in dež, zgubi še četrtino ali pa še več redilnih snovij.
Ko se seno pokosi, naj se redovje raztelje, da ne
namreč v več nadstropij ; v pritličju je restavracija. Stopni ce leži predebelo. Dvakrat se po dnevi seno obrne in zvečer
vodijo do „zamaška", ako ga vidiš od daljave ganten kiosk, v katerem ima prostora 35 oseb.
ima obliko šampanjevih steklenic,
resnici pa je ta „zamašek" ele-
spravi v kupe,
predno
pade rosa.
Drugi
dan se kupi

Kmetijstvo.
zopet razteljejo, dvakrat se potem še seno obrne in spravi predno zvečer začne padati rosa. Če pa vreme ni ugodno, se drugi dan seno dene v večje kupe, nego prejšnji dan in se tretji dan potem suši.
tacih kupih ostane seno popolnoma suho, tudi ko bi deževalo. Če pa dalje dežuje, l'irïiri"^	se morajo kupi včasih preložiti, da seno ne jame plesniti
Spravljanje sena.
Vrednost sena je jako odvisna od tega, če se seno prav in ob pravem času spravlja. Pogosto ljudje napačno
mislijo
Res je

da se več nakosi, če dalje ne začno s košnjo. da se pridobi več na množini, a se veliko več
zgubi na kakovosti sena. Če je trava dozorela, trdo in ni tečno. Živina bode suha, ako jo bodeš krmil s takim senom.
Najboljši čas za košnjo je, ko se rastline dobro raz-cveto in začno delati seme. Če so na travniku različne trave, ki ob različnem času cveto, kosi tedaj, kadar naj-
ali gniti.
Če je vreme jako neugodno in se menja dež in
svetovati, da se kupi puste na miru, ker seno
solnce
veliko zgubi

če se zmoči in zopet posuši
Bolje
temno
seno
î
kot izprano in izžeto.
Seno mora biti suho, ko je spravimo, a presuho ne
je seno 8me biti>
Če
seno vlažno, in se
bati
i
da se pre-
greje, se pomaga, če se malo posoli.
Posebno naj se zelo vlažno seno ne spravlja
»
ker
začne plesniti in se ugreje. Ko začne padati rosa, sena več ne spravljaj.
več trave cvete.
Mlade rastline imajo mnogo redilnih snovij
i
zlasti
beljakovin in sladornin, ki so lahko prebavljive in živini dobro teknejo. Čimbolj pa rastline dozore, temveč gi-nevajo iz njih te redilne snovi in rastline zlesene. Če ko-
kakor
simo seno, ko trava dozori, seno ni dosti boljše
slama.
Če se prvikrat zgodaj kosi, zraste več otave
i
kar
Kmetijske raznoterosti.
Sadje in zelenjava naj se vselej dobro očisti, prednc se je, ali rabi v kuhinji. Da se pa opeie, ni treba jo dolgo pustiti v vodi, ker sicer zgubi dober okus. Z neosnaženim sadjem ali zelenjavo se lahko zaneso kake bolezni.
Dobro krmljenje kokošij. Vsaka kokoš znese neko gotovo število jajec, potem pa več ne nese. Navadno kokoši nehajo nesti v sedmem letu. Ako se pa kokoš dobro krmi, pa že v štirih ali petih letih znese toliko jajec, kakor bi jih bilo sicer v sedmih in jenja nesti. Potem jo seveda zakoljemo. Pri
dobrem
krmljenji torej privarujemo krmljenje za dve leti in
je zopet le v korist. Posebno travniki s kislo travo naj se zgodaj kose, ker seno tacih travnikov sicer nima naj-manjše vrednosti.
Tudi misel, da bode trava bolj gosta, ako pozno kosimo, je napačna. Večina travenskih rastlin se pomno-
imamo od kokoši boljše meso, ker mlajšo zakoljemo.
žuje le po koreninah.
Če
pa pustimo rastlinam, da de
«a i
lajo seme na travniku, zemljo tako izmolzejo, da bode
Poučni in zabavni del.
«
m »
»
m
potem zares rasla le redka trava. Vsaj vidimo na njivi, kako rastline, ki dozore, zemljo izmolzejo, da moramo vedno gnojiti. Na takem travniku trave tako hirajo, da naposled raste sam mah.
Seveda prezgodaj se pa tudi ne sme kositi.

Deset let
Ameriki.
tem
(Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.)
X.
(Dalje.)
slučaji nakosi se premalo krme. Premlado travo tudi	Pred vsakimi politiČnimi volitvami zlasti pred vo-
težko posušimo, ker ima preveč vode v sebi in se močno litvami predsednika, vse glavne stranke izdajajo začasne usuši.
Najboljši čas za košnjo je zjutranji čas rosa. Tedaj kose najrajše režejo.
i
dokler
časopise in jih razpošiljajo zastonj. Ti časopisi, če tudi so navadno najbolj strankarskega značaja, vendar pripo-morejo k razširjenju načel stranke in pojasnijo preporna
Pri sušenju je pa tudi treba gledati, da se ne zgubi vprašanja v toliko, da ima vsak volilec priložnost sezna-
preveč redilnih snovij. Posebno tečni so listi rastlin
Če
niti se z nasprotniškimi nazori in jih presoditi, ne da
se seno preveč
posuši
i
se listi radi zdrobe in seno ni ga kaj stalo, če zna hladnokrvno presoditi vse gradivo
»
potem tečno. Zato naj se seno preveč ne suši.
Dobro seno mora biti zeleno in prijetno dišati. Tako seno dobimo le pri lepem vremenu. Najbolje je, če se
s katerim vsaka stranka preplavi deželo.
Poleg tega vsak ameriški list sploh, a večje
čas-
niki
posebno zmatrajo za svojo dolžnost spuščati se v
seno posuši na zraku. Če seno preveč popekajo solnčni vsak bodi si zaradi katerega koli si uzroka važnejši do
289
godek, tako celo v zasebno življenje prebivalstva. Njim se ničesa ne skrije. Pogosto časniški poročevalci odkrijejo in razjasnijo vse podrobnosti hudodelstev, — ne le javno temveč tudi zasebno življenje, verske nazore, navade itd. vsakega kandidata za kako mesto pretresejo z naj večjo na-tančnostjo. Nekateri časopisi imajo celo vojno vohunov, in vsake pege, vsakega napačnega koraka javnih dejateljev se lotijo in ga pretresajo do najmanjših podrobnostij. Samo po sebi se razume, da jo poročevalci večkrat zaga-zijo in si dovoljujejo več kakor je treba. Pogoste tožbe zaradi razžaljenja časti so najboljši dokaz, da časopisi redno prestopajo mejo. Zato je pa na drugi strani izsi-Jjenje neznano, brez usmiljenja uničili bi vsak list, ki bi začel v tem oziru, če tudi nesebično pretresovanje zaseb-nega življenja navadno hladnokrvno trpe.
Drugi mogočni vod združevanja in vednega mejse-bojnega občevanja ameriškega prebivalstva so cerkve. Po poslednji ljudski štetvi je v Zjedinjenih državah 97 ver-skih ločin. Žal, da poročila o tem številjenji niso popolnoma objavljena. Poročila so popolna o 45.640 cerkvenih organizacijah z 9.400.000 elani, imajočimi 233,626.251 dolarjev premoženja, in ne popolni glede 127.647 organi-zacij s 11,526.556 člani. Te cerkve vzdržujejo 108.939 nedeljskih šol s 1,151.340 učitelji in 8,648.131 učenci. Kakor je znano se veronauk v tem zmislu, kakor se navadno razumeva, izključen iz vseh ljudskih in višjih šol Zjedinjenih držav, ki se vzdržujejo z javnimi denarji; vsaka cerkev, vsaka. ločina ima svoje nedeljske šole in vseučilišča, ki se vzdržujejo s cerkvenimi denarji, in ni-majo ničesa opraviti z narodnim izobrazovanjem v tesnem smislu te besede. Ustava Zjedinjenih držav, ponavljanje katere, z malimi izjemami, sestavlja tudi ustave posamičnih držav, za zmiraj razglaša svobodo vere. Državljan Zjedinjenih držav ima pravico poklanjati se, komur mu ugodno, če le njegova vera ne pride v navzkrižje s te-meljnimi (zakoni Zjedinjenih držav kakor mormonizem in verski nauki z mnogoženstvom. Mej višje omenjenimi ložinami jih je 31 s komunističnim naukom, mej njimi še-kerji, harmonijanci, separatisti, altruisti itd. Vsako leto prinese nove vere, nove ločine, nekatere dobe praktične oblike, osnujejo naselbine in skupna bivališča; dosedaj so se samo šekerji obdržali z neko stalnostjo, pa tudi število njih naselbin manjša se z vsakim letom, sedaj jih je še samo 15, dočim jih je še 1880.1. bilo nad. 40.
Katoliki imajo nekaj manj kakor četrtino cerkvenih organizacij in cerkvenih članov v Zjedinjenih državah. Ostale tri četrtine razdeljene so mej razne protestanske ločine z baptisti in metodisti na čelu. Katoliki so tako organizovaní, kakor drugod po katoliškem svetu. V Zjedinjenih državah sta že dva kardinala, a kaže se, da dobe v kratkem tretjega. Organizacija protestantskih cerkev je jako raznoobrazna — razne tako imenovane od misijonske župnije imajo duhovnike imenovane od državnih sinod in z državno plačo. V vseh drugih župnijah se župnije same pogode z duhovniki in v večjih mestih in bogatih župnijah včasih plačujejo ogromne plače po 5, 6,
10 in celo 25 tisoč dolarjev na leto, kakor je duhovnik priljubljen in kakor se zna pokazati neobhodrio potreb-nega svoji čedi.	•
Ameriško prebivalstvo sploh, zlasti pa še protestantsko, je jako strpljivo v verskem ;oziru in noben se dosti ne briga, v kako cerkev kdo hodi. Cerkve si jako prizadevajo, da bi privabile več poslušalcev in je zatorej v mestih veliko konkurence v tem oziru; napravljajo si drage orgije, izdržujejo lepo petje, večkrat z drago pla-čanimi pevci ; poslednji čas vpeljali so pevske zbore dečkov, ki štejejo včasih po 40 do 60 glasov. Cerkve, rekli bi prihajajo v modo in zginejo iz mode. Število obiskovalcev in ž njimi dohodkov se sedaj povekša, sedaj pomanjša in sedaj ta, sedaj ona ločina zmaguje v kakem kraji. Priznati moram ameriškemu duhovenstvu — zadel sem z mnogimi duhovniki raznih ločin — da večina mej njimi so ljudje globoko verujoči in prepričani, jako izo-braženi in se ne brigajo le za verske stvari, temveč dajo dejansko pomoč revežem in nesrečnikom njih župnije. Župnijska dobrodelnost je živa in jako potrebna stvar v Ameriki; kaže se v jako različnih oblikah, navadno v
fc	L H	'	____i I	gjfl	■	a	I HHH	l|l	^M
obliki društev za razširjenje znanja ali pa za podporo re-vežev. V zvezi s prvimi ne smemo pozabiti društva kri-stijanskih mladih ljudij (Young men Christian Association) in žensk, ki razpolagajo z znatnimi sredstvi ; store veliko dobrega s svojim predavanjem, čitalnicami, telovadnimi vajami, največ pa z navajanjem svojih članov k rednemu življenju in njih nadziranjem. V mnogih župnijah so zasebna društva, ki si izbero za središče svoje delavnosti revnejše dele mesta, kjer najmejo stanovanja, jih oskrbe s potrebno opravo in uče deklice šivati in prikrojevati in razkladajo dečkom razne primerne umetnosti, ali pa sami grejejo in nasitujejo gladne prezebajoče. S tem delom pečajo se največ ženske pod vodstvom duhovnikov.
Denarje nabirajo od moških članov cerkve; navi-
4P
dezna pobožnost in želja slaveti z dobrodelnostjo pogosto največ pripomoreta k stvari; osebe trgovskih krogov in svobodnih poklicev, se jako mešajo v cerkvene stvari, da si večkrat sicer niso na dobrem glasu, a to dobro-delnosti nič ne škoduje. Priznati se mora duhovnikom in ženskam, da je pomoč, katero dajo, jako dobrodelna in koristna.
Prostozidarske lože z raznimi naslovi igrajo tudi važno vlogo v javnem življenji ameriškem. Prostozidarji ohranili so vse vnanje oblike, znake in obrede prejšnjega stoletja, a pečajo se pa največ s tem, da pomagajo svojim sočlanom in skrbe za njih življenje in zaslužek. Imajo velikánsko nepremakljivo imetje in glavnice. Najdražje in najvišje poslopje na svetu, ki je nedavno zgrajeno v Či-kagu, pripada prostozidarskemu redu. „Čudakov" (Odd Fellows), ki ima 672.148 članov in je 1890.1.2,917.688 dolarjev razdelilo mej svoje člane, katere je zadela ka-keršna si že bodi nesreća. Red svobodnih kamenarjev (Free massons) ima 673.643 članov in je v neposredni zvezi z redi ravno tega imena v Angliji in Nemčiji in přiznává Wališkega princa za svojega velikega mojstra.
290
Ameriki je 2,835.275 članov raznih lož, ki se razde- pojasnil o stavbenih zadevah, že sedaj oglase pri društvu
Po
ljujejo v 28 redov

izmej
katerih
sta
višje imenovana
jasnila daje začasni tajnik, odvetnik dr. V. Supán v Ljubljani.
najprva po številu članov, po bogastvu in vplivu.
(Dalje sledi.)
Za hišne posestnike prizadete po
potresu
Poučni in zabavni drobiž.
Novi član francoske akademije. Članom francoske
akademije imenovan je Jules Lemaître, gledališki kritik časopisa razredu je bila
Poslanska zbornica je pooblastila finančnega ministra, da sme-do skupnega zneska ednega milijona dovoljevati tudi posojilar katera se bodo obrestovala do 3 °/0. Tišti hišni posestniki, kateri ne reflektujejo na brezobrestno posojilo, se opozarjajo, da. prosijo za to 3 °/0 posojilo.
Občinske volitve v Tržiči. Pri žrebanji v drugeo*
mila stranki redu, ker so bili izžreban*
sreča
„Journal des Débats nega Lessepsa.
On bode v akademiji
lednik slav-
trije
pristaši te stranke. Stranka
redu
ima
sedaj večino r
Dve pol sestri. Naravnost neverjetno je, da
mej
občinskem zastopu Ko se je imela dne 16 t. m. vršiti volitev župana, je manjšina zapusti a sejo, vsled česar se volitev-
smrtjo dveh pol sester istega očeta moglo minoti 170 let. To	zaradi nesklepcnosti ni mogla izvršiti
se je pripetilo v Angliji. Stari oče ministra Karla James Fexa	_ Sklep šolskega leta. V soboto dne 13. jul. skle-
se je bil oženil 1654. leta in je 1655. leta imel hČer, ki je	nilo se je šolsko leto na vseh ljudskih šolah v mestu, v ko
so vsi pomrli,	likor se je namreč zaradi potresa zadnji čas pouk vršil na
še to leto umrla. Pozneje je imel več otrok Da premoženj
ne
pride v tuje roke, se je v svoji starosti teh šolah
Goldinarskih bankovcev je še okrog
milijonov
Ta je učakala 98 let. Umrla je 1825. leta, torej 170 v prometu. Od julija meseca lanskega leta, ko jih je bilo \r
prometu 57,883.361 do sedaj, torej tekom enega leta se jih je iz prometa vzelo in uničilo 54.920.767. Ostalo jih je torej
v prometu 2,962 594,' katerih se je pa gotovo velika ve-
zopet oženil in leta 1727. je bila rojena njegova najmlajša hčer.
let pozneje kot njena najstarsa polsestra

Novice.
v
se


čina že pogubila
Toča
pobila
dne
m
v kranjskem okraji
po
Čirčičah. Hrastji, Hujab, Klanci, Primskovem
m
Preba
Deželni zbor kranjski je sklican v izvanredno ševem. Škode je do 20 000 gld
zasedanje na dan 24. julija t. 1. Zboroval bo v prostorih starega strelišča.	.
dne
Zavratno napal in umořil je v Slivnem na Krasu
t. m
zvečer neki ondotni hudobnež 2 lletni
Makole-
»Glasbena Matica« si je za bodočo šolsko
najela pripravne prostore za šolo v baron Co zovi
hiši
leto na
s svojimi tovariši kamnarja Janeza Legiša iz Precnika.
Po
slednji je meČno vinjen obležal na dvorišči neke gostilne itk
Bregu.
zgradbo
svojega doma v Gospodskih ulicah se ni zaspal, na kar so imenovani spečega napali in ga tako pre
moglo pričeti zaradi regulacije mesta.
tepli, da je na ul'ci mes'a mrtev obležal Mrtvec je imel okoli
Občni zbor kmetijske družbe kranjske je z 20 ran Zločince so dali pod ključ.
veliko večino izvolil zopet za predsednika zaslužnega cesar-skega svetnika Ivana Murnika, deželnega poslanea in odbornika itd. Obširneje o zborovanju poročamo drugi pot.
Pomoćni odbor,
se je po potresu ustanovil v
Pomožni
odbor
Ljubljano
i n
Ljubljani je v hiši banke „Slavije" v Gosposkih ulicah otvoril posebno pišamo, v kateri se napravljajo brezplačno prošnja za državne podpore in brezobiestna posojila. Ker je dotične prošnje
okolico
vložiti že do 24. julija t.
se posestniki hiš opozarjajo, da
se nemudoma obrnejo na omenjeno pišamo, v kateri se uraduje do imenovanega dne vsak dan
Nove maše. V ljubljanski škofiji bodo imeli na-stopni gg. bogoslovci nove maše : . Bernard Jernej, 28. jul v Škofii Loki pri nunah, Dostal Jožef, 28. jul. v Ljubljani pri
sv. Petru ; Gnjezda Janez,
avg. pri sv. Magdaleni na Goii,
je imel dne 12. t. m. v mestni dvorani sejo, o katerej sledeče poročamo :
Načelnik dvorni svetnik dr. Račič pozdravi do-šlega častnega podpredsednika g. deželnega glavarja. Otona Detela ter nato poroča o odborovém delovanji tako le:
Naša delavnost se bliža v glavnem delu svojemu
nad Idrijo; Karlin Jurij, 4. avg. v Škofji Loki; Mlejnik Vilj. koncu, doneski v denarjih dohajajo redkeje in manjši;
28. jul. v Novem mestu; Osvald Frančišek, 28. jul. v Mari- in ker je že objavljen zakon glede državne podpore
janišči v Ljubljani ; Paulus Viljem, 28. jul. v Ljubljani v Tr-
novém
Sturm Frančišek.
čevskem : Šolar Jožef.
avg. pri
Stari Cerkvi na Ko-
avg. v
Kropi ;
Zabukovec Tomaž,
avg. v Ljubljani pri sv. Petri - ; Jare Alojzij,
28
jul
v
in so tudi naši sotrudniki že oddali svoje nabrane-darove, tedaj je treba, da se vporabi tudi sad našega delà v odločene namene. Predno pojasnim naše dose-
Ajdovcu; Jerše Jožef, 4. avg. na Bledu ; Novak Jožef, 29. danje delovanje in njegov vspeh, si dovoljujem povda
jul. pri
Pomagaj na Brezjah; Plantarič Jožef, 4
avg.
riti, da še ne mislimo razpustiti pomožnega odbora
pri sv. Trojici pri Mokronogu; Prelesnik Matija, 11. avg. v
Dobrepoljah ; Remškar Valentin,
avg na Brezovci ;
Sker-
janec Martin, 11. avgusta v Križih pri Teržiči; Švigelj Jožef.
18. avg. v Borovnici; Tič Lovro,
avg. v Moravčah.
Meščanskega stavbinskega društva organizacija
Iz tega vzroka še tudi ne bom předložil konečnega splošnega poročila, ampak dovoljujem si le v obče po-ročati, kako in s katerim vspehom se je doslej delo-
. seji našega odbora smo izvolili tiskovni.
valo.
napreduje prav dobro in hitro. Odbor je pridobil za društvo finančni in akcijski odsek ; člani teh odsekov so de-
arhitekta g. R. Gobela, kateri je mej drugimi poslopji zgradil lovali
z
popolnoma samostojno velikánsko in močno poštno in finančno
neutrudlji v o vstraj nost j o
m
veliko marlji
poslopje v Trstu. Društvo,
si
kakor znano, kupilo nad
vostjo. Od začetka ni hotelo delo prav dobro iz pod rok. Bili smo kakor omamljeni od prevelike nesreče,
Zgornjo Siško svet »za izdelovanje opeke, bo torej svoji nalogi
v vsakem oziru kos.^ Hišni posestniki se že zdaj vabijo, da se ki nas je zadela, in dvomili smo, ali nam bode mo zaradi izdelovanja načrtov in proračunov, kakor sploh zaradi goče dobiti sredstev, s katerimi bi vsaj nekoliko od-
291
stranili strašne nasledke nesreče. Tu pa nam je došlo veselo poročilo, da namerava počastiti s svojim obi-skom revno razrušeno Ljubljano naš cesar, ki se je nas spomnil v svoji očetovski dobrotljivosti prvi z znatnim darom. Že to poročilo samo je pomirilo naše prebivalstvo in ko je Njegovo Veličanstvo res přišel v naše opustošeno mesto in je sočutno prigovarjal vse k srčnosti in nas zagotovil svoje očetovske pomoči, tedaj so se oživila in z veselo nado napolnila naša srca. Od tega časa smo tudi mi zgubili ves strah in nezaupnost in z novo močjo smo se podali na delo. Gotovo mi bodete z veseljem pritrdili, gospoda moja, ako se tudi tukaj, na tem mestu, s spo-štovanjem in z iskreno, iz celega srca izvirajočo hva-ležnostjo spominjam našega premilostnega cesarja in gospoda, ohranitelja in pomočnika našega nesrečnega prebivalstva. (Živio in slavaklici!) Veliko zaslug za naš vspeh ima časopisje in naši domači trgovci, ki niso neumorno delovali samo na to, da so marljivo nabírali darove, ampak so tudi vkljub velikim izgubam sami darovali velike svote. Njim kakor tudi inozem--skim in domačim časopisom pristaja za njihovo neumorno delovanje do današnjega dne naša najtoplejša zahvala.
Blagajniški vspeh kaže do vštevšega 10. t. m. sledeči rezultat: dohodki znašajo 65.446 gld. 6 kr., stroški 2003 gld. 62 kr., prebitek 63.442 gld. 44 kr. V tej svoti so vpoštevani posebni doneski: a) za mesto Ljubljana 4491 gld. 50 kr., mej tem za pred-kraja Havptmanca in Ilovca 500 gld., b) za deželo 2930 gld., c) za mesto in deželo skupno 56.020 gld. 94 kr. Skupna svota se bode še vsekako povišala, ker je g. predsednik kranjske hranilnice, Luckmann, poleg tega, da je izvrstno vodil blagajniške posle, tudi skrbel, da se je denar plodonosno naložil in se bodo pokazale precejšne obresti. Vspeh našega delà je sicer veliko manjši, kakor oni dunajskega odbora, toda, ako pomslimo, da delujemo na manj plodo-nosnem polju, kakor naši dunajski tovariši, in da je v našem mestu več nabiralnic, ki so deloma deležne
sadov našega truda, tedaj smemo biti zadovoljni z našim vspehom.
Potem je předložil dvorni svetnik dr. Račič sle-deče predloge :
Odbor naj sklene:
1.)	Dosedaj nabrani denarji v čistém znesku
63.442 gld. 44 kr. z dosedaj naraslimi obrestmi vred
naj se izroče tukajšnemu c. kr. deželnemu predsedništvu s prošnjo, da razdeli to svoto med vsled potresa ubožane prebivalce v Ljubljani in na deželi ter tudi cerkvam in šolam kot podporo, katere ni treba vrniti v. smislu objavljenega oklica.
2.)	V poročilu, s katerim se predloži omenjena svota, je izraziti željo, da se od predloženega zneska odloči a) znesek 10.000 gld. za podporo na deželi, b) znesek 10.000 gld. za podporo vsled potresa poško-
dovanim trgovcem in obrtnikom v Ljubljani in da se ta znesek izroči že obstoječemu pomožnemu odboru trgovcev in obrtnikov v Ljubljani in sicer v slučaju, ako namerava tudi c. kr. deželno predsedstvo temu odboru podeliti kako podporo, c) ostali znesek pa za pomoči potrebne v mestu Ljubljani; pri tem naj se pa posebno ozira na predkraja Havptmanca in Ilovca.
3.) Vsa na pomožni odbor dohajajoča pisma naj tudi nadalje rešuje načelnik, akoprav se odpravijo določene ure za poslovanje, in naj sprejema denarne pošiljatve od vplačevalnice odborové in bančnega za-
M
voda Luckmanovega ter naj je koncem meseca izroča deželnemu predsedništvu. 4.) Načelniku je na prosto dano, da skliče ob ugodnem času odbor ter poroča o konečnem delovanju in o razdruženju.
5.) Pomožnemu odboru došle prošnje za pode-litev podpore se odstopijo deželnemu predsedništvu, da se po moči na nje ozira.
Vsi predlogi so se sprejeli po kratki debati. Potem ko se je zahvalil g. dež. glavar Oton Detela pomožnemu odboru za njegovo patrijotično delovanje, se je seja zaključila.
—	Burja — ubijalka. Dne 7. julija popoluđne stala je 41/2letna Pahnira Valente, hči vratarja hiše št. 6. v ulici Conti v Trstu na dvorišči iste hiše Burja je vrgla raz streho 1 !/2 kg težek kamen, ki je otroka zadel tako silno na glavo, da mu je razbil črepinje. Dete so odnesli takoj v bolnišnico, toda rana je tako težka, da je malo nadeje, da otrok ozdravi.
—	Razkral Milan — tepen. Slavni srbski razkralj Milan došel je po daljšem bivanju v Italiji zopet v Pariz, kjer je menda zabava najboljša. Toda to pot bilo mu je njegovo bivanje nekoliko ogrenjeno, kajti, bil je baje „naklesten". Jeden njegovih neštevilnih upnikov pri jel ga je na cesti, pre-mlativši ga s palico, ne změnivši se zato, da udarci padajo po nekdanjem „veličanstvu". Mislimo, da tudi te „batine" ne bodo spremenile Milanové lahkomišljenosti.
—	Kokošji tat. Nedavno je bila pred tržaškim sodiščem razprava proti 381etnemu težaku Santu Lucchiniju iz Št. Jurija pri Špilimbergu, obtoženemu tatvine, goljufije in po-poneverjenja Lucchini ima namreč to posebnost, da mu zlasti ugajajo kokoši. Tekom leta 1893. in 1894. ukradel je po tržaški okolici 25 kokoši, vrednih 32 gld., jedno žepno uro, vredno 15 gld., in nekoliko perila vrednega 8 gld., oslep aril je nepoznáno kmetico za dva kapuna, katera je prodal in denár zapravil. Sodišče ga je obsodilo na 10 mesecev ječe in na izgon po prestani kazni.
—	Usmrten morilec. Iz Olomuca poročajo dne 9. t. m. : 231etni Josip Knapek je bil lani obsojen zaradi ropa in tatvine na 61etno ječo, katero je vršil v múravski kaznilnici. Tam so ga uvrstili v čevljarski oddeiek. Dne 4. januvarja sprl se je v delavnici s kaznjencem Franom Roclom ter mu zabodel čevljarski kosir v trebuh. Eocel je 12. istega meseca umri za rano. Zaradi tega hudodelstva bil je Knapek dne 27. aprila t. 1. pred olomuškim porotnim sodiščem obsojen na smrt. Ker je Knapek zelo surovega duha in nasilnega značaja, ni ga sodišče priporočilo Najvišji milosti. Cesar je potrdil smrtno obsodbo, katera se je zvšila dne 9. t. m. ob 6. uri zjutraj na dvorišču olomuške trdnjave. Vsa eksekucija trajala je tri minute. — Pripomniti je še, da je nameraval Knapek ko je bil že obsojen na smrt, umoriti še jetničarja. V ta Damen si je nabrusil velik žebelj, toda ovadil ga je nek kaznjenec.
292
Vohunstvo v zračném balonu. Francosko vojno
Ustřelil se je blizu Beroiina stojec v vodi Spre
ministerstvo je izdelalo načrt zakona o omejenji zrakoplavstva mlad ogerski častnik Prišli so na to, da so zrakoplavci risali trdnjave na italijanski pri igri. meji z zrakoplava.
Deschar. Povod samomoru je zguba
Strašna najdba. V vagonu vlaka, ki je vozil iz Pariza v Corbeil, našli so v cunjo zavito človeško glavo. Usta so bila napolnjena s prstjo. Glava je nedavno odrezana in sumi se kako hudodelstvo.
Vihar na železnici. Blizu postaje Môllerdorf je odtrgal vihar vrata nekega železniškega voza in triletni sinček kneza Solmsa pal je z voza. Vlak so ustavili. Otroka so našli skoro nepoškodovanega. Samo kožo je imel malo opraskano.
Izpred porotnega sodišča. Dne 9. in 10. t. m.
je bil pred tržaškim porotnim sodiščem 341etni težak Ivan Buschian iz Gradnje, okraja motovunskega, zaradi ubojstva, ker je 25. marca t.
. na cesti med dvema vašima koperskega okraja v prepiru zabodel svojega bratranca Ivana Buschiana. ObtoŽenec izgovarjal se je s tem, da ga je bil njegov jednako-imeni bratranec razdražil s psovkami. Na cesti sta se sprijela in v tem je bil bratranec vrgel obtoženca ob tla Leta, da se brani, izvadil je iz žepa nož in zabodel svojega bratranca. Sodišče ga je obsodilo na 14 let ječe.

E
y
priporoča
Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani
Loterijske srećke.
V Brnu dne 17. julija t. 1.: 4/61, 51, 55, 67
Koburžan
biciklist
Ko
buržan v Parizu
bil zadnji pot Ko
se
navadil tudi voziti še po biciklu
Kupil
tudi jeden bicikl in vzel ga seboj v Sredec
Na Dunaji dne 13. julija t.
57, 68, 76, 19, 43
V Gradci dne 13. julija t. 1.: 20, 18, 86, 41, 35
Slaba šala. V Kraljevem Gradci so v nekej ulici dne 11. t. m. našli bombi po obno posodo, v kateri je bilo šestnajst vžigalnic (lunt). Ko so pa posodo preiskali, so pa videli, da je iz ilovice in tudi ni napolnjena niti z dinamitom, niti s kakim drugim razstrelilom. Nekdo se je hotel samo pošaliti.
rž gld. ajda gld.
Tržne cene.
V Ljubljani dne 13. julija 1895. Pšenica gld. 8*30 kr „
. 650 kr., ječmen gld. 6 50 kr., oves gld. 7 — kr.,
7-
kr., proso gld. 8*— kr., turšica gld. 8*20 kr.„
Velik požar. V Brotterodu pri Goti je pogorelo ječa gld. 11-
kr., grah
gld. 10 - kr., fižol gld. 11
kr.
320 hiš Nad 20.000 prebivalcev je brez strehe. Dva osemde-setletna starčka in
4 otroci so zgoreli
Umor Angleža v Nemčiji. 0 Binkoštih je Anglež
Thornton Turntr potoval v Kolonjo, od koder se ni več po-vrnil. Pri Miihlheimu so njegovo truplo potegnili iz vode. Bil ustreljen v prsi. Manjkalo mu je ure, denarnice in prstanov. Nemška oblastva odredila so preiskavo. Več oseb so zaprli
Samomor v kraljevi palači. V kraljevi palači v
Madridu ustřelil se
slabo oblećen mož. Sodi se, da
hotel
obrniti pozornost na potrebo svoje rodbine.
Umor v zblaznelosti. V Alleghanyji v Ameriki Avstrijanka Rosener oběsila svojo triletno hčerko, zadavila dojenca, potem se pa sama oběsila.
Nesreća na železnici. Na postaji Craigshead v
Kanadi v Ameriki sta vkupe trčila dva vlaka,
(Vse cene veljajo za 100 kgr.)
H
H
M
► I
H

M
Dolžnost me veže gospodu dr. Volbeding-u izreči svojo srčno zahvalo. Imela sem od meseca marca tur na krčni žili in sem velike bolečine trpela, pa noben zdravnik mi ni mogel pomagati. Naposled se obrnem
Volbeding-a homeop. zdravnika,
na
dr.
Dusseldorf, Kônigsalle 6, kateri me je popolnoma ozdravil, tako, da sedaj zopet lahko hodim kot
sta vozila popřej.
romarje. 25 potnikov je ubitih in 30 hudo poškodovanih. Mej mrtvimi so trije duhovniki in več žensk. Ubita sta tudi jeden strojevodja in jeden kurjač
Suchovaty obsojen. Na Dunaji obsodili so muzi-
kanta Suchovatyja, v šestletno ječo.
je ubil svojo služkinjo Josipino Prešern
Suchovaty
živel tudi prejšaje leto nekaj
let v Zagrebu, kjer je bil na kaj slabem glasu. Osleparil je tedaj več ljudij.
Kupčija s turškimi srečkami. V Krakovu je policija prišla na sled sleparski prodaji turških srečk. Nekaterih teh srečk so bile ponarejene, druge pa sicer pristne, a kole-kovane s starimi že rabljenimi koleki. Kakor je znano se v Avstriji ne smejo prodajati nekolekovane tuje srečke. Policija več oseb zaprla. Sleparji so seveda sami židje.
Prepozen dobitek.
Binkoštih sta v Brnu bila
v vodo skočila pekovski pomočnik Strelcky in njegova ljubica, ker se zaradi revščine ništa mogla vzeti. V Strelickega zapu-
3
s
v • •
cini
našli so Josziv-srečko, ki je zadela pri zadnjem srečkanji
rvi dobitek. Dobitek se je izplačal materi njegovi.
Crone b. Witten a. d. Ruhr.





V
77//"


<f 'W//7/Í
SS*
w
L ^ 0 %
V


zavoju I? 5 kr. (50 vinar)
O O f rimo?
7žfty Va %
•I
I
JK

r>r

ES9	
£42	I
y

}ova
vpolmh irnih.
(Mar'* MMsfat-fiDrikm


yfú
.OJ

Po
r l
Svarilo!
Varujte
da ne bote opeharjeni pri naku sladne kave. Dobičkaželjni iju
še vedno ponarejajo Kathreinerjevo kavo, zato ne jemljite drugih
bele izvirne
zavoje
napisom
Kathreinen".
Kathreiner-Kneippova sladna k
edina zdrava
okusna primes
k bobovi kavi, natorni pridelek celih zrnih ; vsaka škodljiva primes
izklj učena.
Odgovorni urednik : Avgust Pucihar. — Tisk in založba
Blasnikovi nasledniki