Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 21. JOLIET, ILLINOIS, 8. FEBRUARJA 1916 LETNIK XXV Huda prede Lahom zlasti ob soški fronti. Italijani baje malosrčni vsled spoznanja, da jim je nemogoče zmagati. Avstrijci prodirajo v Albaniji proti Draču. Zrakoplovci delavni ob ruski fronti na obeh straneh, sicer le nekaj manjših spopadov. Nemci pripravljajo novo ofenzivo na za-padu in proti Solunu. Berlin (brezžično v Sayville), 3. kbr. — Avstrijski tiskovni glavni stan Se bari danes s krivimi podatki italijanskega vojnega glavnega stana z dne 28- »inuarja, ki je v njih med drugim rcceno, da so bili trije močni avstro-°grski naskočni napadi na italijanske p0stojanke pri Javorčku odbiti. Tiskovni glavni stan naznanja: Arstro-Ogri so namerili močno ftreljanje na italijanske postojanke Ju^tio od Javorčka, jih razdejali in pri-Sll'U sovražnika k begu. Po solnčnem zahodu so ujeli malokatere, ki se niso Pr'družili bežečim." Lahi pri Tolminu odbiti. Pske v'soke planote ob itali-Snetk ^ront'' Poročilo se glasi v po- Italijani so izpehani in boja trudni, ho n.restancrn izjalovljanju vseh nji-. "» prizadev in po spoznanju, da jim parne®°8oče zmagati, so pobiti in pobi ig61"' K0^ c,,° 'st0 željo, da "j? t>r*V prišlo do miru. izj i " ^j'1' avstrijskih častnikov je «U P da so Italijani po bitki pri O-prišli do prepričanja, da je ne- Avstrijci ulovili parnik. Berlin, 3. febr. (Brezžično v Sayville.) — Kakor poroča Ueberseeische Neuigkeitenagentur uradno iz Dunaja, je bil parnik "Koenig Albert" pod italijanskim praporom in s 300 Srbi na krovu uplenjen po neki avstro-ogrski vojni ladji. Naznanilo se glasi: "V Jadranskem morju je neki avstro-ogrski podmorski čoln zadel ob prejšnji parnik 'JCocnig Albert' Sever-nonemškega Lloyda in ga prisilil k predaji. Britanci so bili ladjo uplenili in dali italijanskim oblastvom na razpolaganje. "Parnik je plul pod italijanskim praporom in imel na krovu 300 srbskih ubežnikov. "Podmorski čoln je poklical nekega rušivca, ki je vlekel uplenjeno ladjo v Kotor." Avstrijci prodirajo v Albaniji. Dunaj, S. febr. — Avstro-ogrske čete so zasedle albansko mesto Krove, 20 milj severovzhodno od Drača, in prodirajo proti albanski luki, tako poroča nocoj vojni glavni stan. Prednja straža prodirajoče, armade je že dospela do reke Išini, 14 milj daleč od Drača. Nič važnih dogodkov. Dunaj, 6. febr. (Čez London.) — Uradno razglašajo: "Na nobenem izmed trojih bojnih tonsč ni bilo zaznamovati važnih (Jo- ofičijelnega glasila ruskega generalnega štaba, "Ruskega Invadila", naslednja izvajanja o vojnem položaju in bodočih odločilnih bojih na ruskem bojišču: "Vse, kar delajo naši nasprotniki (Nemci in Avstrijci) na naši fronti, kaže na to, da se sedanja zimska kampanja ne bo omejila samo na takoime-novane pozicijske boje. Sovražnik, ki pričakuje skorajšnje ofenzive z naše strani, se pripravlja nanjo z vnemo in vso naglico. Spoznal je, da se bodo izvršili odločilni dogodki na nemško-ruski meji, in sicer hitreje nego se sluti. Od začetka vojne so smatrali Nemci k;.se kot svoje glavne nasprotnike ter . o temu primerno obrnili svojo največjo pozornost proti Rusom. Odločilni udarec v tej vojski bo torej padel »ia ruski fronti. Vsi dogodki na Balkanu, v Mali Aziji in na drugih evropskih bojiščih ne bodo odločilne važnosti. Naj podvzemo sovražniki na Balkanu ali na Francoskem karkoli —• vse Je operacije bodo le podrejene važnosti. Rusi o Mackensenu. Stockholm. "Rječ" razpravlja o vojaškem položaju in brez ovinkov hvali generala Mackensena, ker je izvedel, kar so želeli Nemci in ustvaril direktno zvezo med Berlinom in Carigradom. Nemci ne napadajo na vzhodu in na zahodu. Svoj jekleni zid na vzhod« uspešno branijo, na vzhodu pa stoje daleč v Rusiji. Ugodni položaj Nemcev dokazuje tudi okolnost, ker bo tvorilo novo presenečenje najbrže nov j bojišče. List sodi, da se bo nahajalo to novo bojišče v Mezopotamiji ali pa v Mali Aziji. Angleži zasedejo najbrže Bagdad (?) in prodro ob bag-dad>ki črti v dolino Tigris do jezera Urn.ija, kjer se združijo z Rusi, da napadejo skupno ž njimi Malo Azijo. Operatorji zoper premogarske zahteve. Zoper 20odstotno povišbo v plačah, popolno pripoznanje unije, osem-urni delavnik itd. V OKOLIŠU TRDEGA PREMOGA. Strašijo občinstvo s podražitvijo premoga zaradi "slabega businessa". New York, 3. febr. — Operatorji iz okolišev trdega premoga so danes tukaj zavrgli zahteve svojih rudarjev za 20odstotno povišbo v plačah, popolno pripoznanje rudarske unije (United Mine Workers of America), dvoletno delovno pogodbo, osemurni delavnik in izpremembe v načinih določanja plač. Premogarske zahteve so bile izra-zene lanskega septembra v Wilkes-barru, Pa., in odobrene zadnji teden v konvenciji omenjene rudarske unije v Tndianapolisu. Operatorji predlagajo, da če spor-vprašanj ne morejo poravnati pri- Z balkanskega bojišča. Berlin, 3. febr. — Veliki glavni stan je danes naznanil med drugim sledeče: "Balkansko bojišče: Na tej fronti ni bilo nobene izpremembe." Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 4. febr. — Vojni urad je danes izdal sledeče poročilo o vojskovanju v Albaniji: "Avstro-Ogri so v severni Albaniji zasedli Kurjo in predstraže so dospele do reke Išni." Nemško uradno naznanilo. Berlin, 4. febr. — Vojni urad je nocoj izdal sledeče poročilo o vdjskova-nju na Balkanu: "Dne 25. jan. je pet avstro-ogrskih zrakoplovov napadlo luko Drač; dne Z ruskega bojišča. Berlin, 4. febr. — Avstrijski vojni urad je včeraj izdal naznanilo, prejeto tukaj danes, ki se glasi: "Ruski zračen napad proti našim prednjim postojankam severovzhodno od Bojana se je izjalovil. V vzhodni Galiciji in Volhiniji so na obeh straneh živahno delovali zrakoplovci. Oddelek ruskih zrakoplovov je spustil šest bomb na Buczacz ter usmrtil dva pre-bivavca in ranil več drugih. Oddelek avstro-ogrskih zrakoplovov je bombardiral okrožja zapadno od Kortowa in severno od Czarasa in drugod." Rusi odbijajo Nemce. Petrograd, 5. febr. — Ruski vojni urad naznanja nocoj: "Nemški oddelek, ki se je poskušal približati našim linijam na otoku Glan-donu, južno od Dvinska, je bil odbit po našem streljanju s- puškami. Veliko število nemških zrakoplovov je letelo čez naše postojanke pri Dvinsku in nekaj Zeppelinov je bilo tudi opaziti. "Včerajšnje bojevanje je bilo označeno po več uspešnih podjetjih od strani razglednih čet generala Ivanova. Ob srednji Stripi je bilo več sovražnih predstraž razpršenih in uničenih." O vojnem položaju. "Dziennik Poznanski" posnema n:n Sireiiaiije paš?ga tognišu peiV' te je takoj ustavno njihovo nih Z zapadnega bojišča. P;i-iz, 3. febr. — Vojni urad je objavil danes sledeče dnevno poročilo: "Noč je potekla mirno in nič važnega, ni naznaniti. Včeraj opoldne so začeli Nemci hudo bombardirati naše postojanke pri Bois des Buttes, severno itjil reke Aisne, in potem podjeli ništva in idvo početje.'' Nov nemški naval na Calais? London, 3. febr. — London priča kuje novega nemškega pohoda proti francoskima lukama Calais in Dunkirk. Angleži poročajo hude topniške boj ob svoji fronti. Francozi trdijo, da so odbili Nemce severno od reke Aisne. Berlin pravi, da sta bila dva sovražna zrakoplovca zbita blizu Perrona. Zeppelin razdejal parnik. London, 3. jan. — Premogovni parnik "Franz Fischer", ki je zapustil luko Hartlepool v ponedeljek popoldne, je bil po neki Zeppelinski križarki, ki je v isti noči obiskala Anglijo, pogrez njen "na širokem morju" baje z eno edino spuščeno bombo. Trinajst mož posadke, med njimi tudi kapitan, je baje utonilo. Ko so vprašali pomorščaka Charles Hillierja, enega preživelcev, kako je prišlo, da je mogel Zeppelin v temi spoznati parnik, je odgovoril, da je bila ladja zasidrana in sidrna luč gotovo vidna iz Zeppelina. Razun Hillierja sta se rešila glavni inžener Burch in steward Taylor. "Franz Fischer" je bila uplenjena sovražna ladja, ki so jo oblastva postavila v obrežno službo. Proti Parizu in Solunu? London, S. febr. — Semkaj dospela poročila kažejo, da so Nemci pripravljeni in bodo kmalu udarili proti zavezniškim linijam v Belgiji in na Francoskem ter proti zavezniškim postojankam pri Solunu. Topovi grmijo. London, 6. febr. — Nemški zakopi v Belgiji in v Champagnskem okrožju so bili hudo poškodovani po zavezniškem topništvu. Britanski napad blizu La Bassee je bil odbit zadete stranke same, naj se predlože spravnemu odboru, kakor je predpisan razsodbi štrajkovne komisije za okoliš trdega premoga z leta 1902. Strašijo s podražitvijo premoga. V svojem odgovoru na svoje zapo-slence, ki so ga podpisali načelniki devetnajstih družb trdega premoga, pravijo operatorji, da bi dovolitev povišbe v plačah pomenila podražitev odje-mavcu za 60c pri toni za domače velikosti trdega premoga. Operatorji izjavljajo, da vodijo antracitno industrijo "na tako nizkem presežku dobička kakor je mogoče, če hočejo še nadalje ustrezati občinstvu". V odgovoru na rudarski očitek, da se je živež v dvanajstih letih podražil za 40 odstotkov, dočim so bile plače povišane samo za 5'/i odstotka, nava-> jajo operatorji številke, ki naj dokažejo, "da se je rudarski živek podražil za samo 16 odstotkov, dočim s-e je rudarjeva zaslužilna zmožnost povečala za 36 odstotkov. "Povečana prosperiteta antracitne-ga rudarja je daleč spredaj pred drugimi razredi delavstva," zatrjujejo o-peratorji. Nočejo pripoznati unije. Zahtevo za pripoznanje rudarske u-nije (United Mine Workers of America) imenujejo neosnovano, ker je večina njenih članov zaposlenih v okoliših mehkega premoga. V odgovoru na rudarski očitek, da je sedanji sistem "po predpisih pogodbe med rudarji in operatorji zastarel", pravijo operatorji, da je bila uredba del razsodka antracitne komisije, ki je "predpisala spravni odbor, čegar delovanje naj bi napravilo štrajke in iz-pore nepotrebne". Odbor je "prestal poskušnjo trinajstih let" in verjetno je, da bi vsak nadaljnji odhod od pravil, postavljenih po komisiji, pomenil odločen korak nazaj. V tej zvezi bi se morali odbori za pritožbe, podpisani v dogovor« 1. 191?. med operatorji in rudarji, odpraviti, pravijo operatorji. Nadalje pravijo operatorji, da bi dovolitev osemurnega delavnika povečala nevarnost pomanjkanja premoga ■ in povečala stroške pridelovanja. Nadškof Mundelein. New York, 6. febr. — Novi nadškof chicaški, Most Rev. George W. Mundelein, do nedavna- pomožni ikui brooklynski, odpotuje iz Grand Cen-tral-postaje na posebnem vlaku v Chicago ob 3. uri jutri popoldne, v spremstvu brooklynskega škofa McDonnella in delegacije sedemdesetih brooklyn-skih duhovnikov, petindvajsetih Iaji-kov ter petdesetih duhovnikov chica-ške škofije. Javni sprejem za nadškofa Munde-leina se bo vršil v Auditorium-teatru v nedeljo, dne 13. febr. Prihodnja duma. Petrograd, 3. febr. — "Novoje Vre-mja" poroča, da se duma snide dne 18. .Icbruarja. Šestnajst žrtev povodnji. Little Rock, Ark., 6. febr. — Naglo se razširjajoče iezero v jugovzhodnem delu države Arkansas, napravljeno vsled poplav, ko je reka Arkansas predrla nasipe, je nocoj zajelo dvajset krajev. Več tisoč ljudi je brez strehe, šestnajst oseb je utonilo in napravljena škoda je ogromna. Še večje škode se je bati, če bo reka Mississippi še nadalje naraščala, kakor je rastla zadnje dni. DARILA BELGIJSKIH OTROK PREDSEDNIKU WILSONU. b ''Oto darila predsedniku Wilsonu, njegovi družini in kardinalu Gibbonsu od belgijskih otrok kažejo nji- naV! l'2nost za pomoč, ki jo jc dalo ljudstvo Združenih Držav njihovi hudo prizadeti domovini. Darila so (od bin/ '65"0 Skrinjica za dragotinc za predsednika, barvana kupa iz rezanega stekla, vezilni podstavek za kelih "H* v^ kardinala Gibbonsa. Spodaj jc z roko slikan zavojek od 12 let starega dečka v mestu Liege z nadpi-1 »eres " . xcel|ency Sir Edward Wilson, president of the United States, at Washington." Potem barvan obrisek of free0l11 111 predsednika Wilsona ter belgijskega kralja in kraljice z nadpisom: "To the loyal president Ame»ca from a thankful heart of Liege." Sedem kabelov prerezanih. London, 3. febr. — Sedem iz Evrope v Ameriko držečih kabelov (telegrafskih podmorskih žic) je bilo na skriv nosten način za rabo pokvarjenih. Na dnu oceana leže in so začasno brezko-ristni, in malokateri preostali kabeli ne zadoščajo nanje stavljenim zahtevam. Kdo jih je prerezal, o tem ni nobenih poročil, vendar je slišati, da je to storil nov nemški podmorski čoln, ki je bil posebej zgrajen za poiskanje in prerezanje kabelov. Pravijo, da deluje ob evropski zapadni brežini. Dva francoska kabela, ki se raztezata od Bresta do Cape Coda in Miguelo-na, 3,000 milj daleč, sta bila prerezana ob francoski brežini. Drugi kabeli, | Irskega v New Foundland, ki so po-isredovali velik del novic med Anglijo in Ameriko, so tudi prerezani. Paderewski za svoje rojake. Chicago, 111., 7. febr. — "Poljakinje z otroci potrebujejo takojšnje pomoči. Če jim ljudstvo te velike dežele ne pride takoj na pomoč, bodo Poljaki iztrebljeni in tuji vojščak bo edino živeče človeško bitje na Poljskem." S temi besedami je I. J. Paderewski, slavni poljski pianist, izpodbudil skoro 4,000 moških in žensk v Auditorium-teatru včeraj popoldne, ko je govoril in igral na piano v prid pomožnemu skladu za poljske žrtve. In navzoče občinstvo je darovalo skupnih prispevkov nad $40,000, ali dvakrat toliko, nego je Paderewski nabral v New Yorku. Konec krize med Nemčijo in Z. D. Washington, D. C., 5. febr. — Vsa znamenja kažejo na to, da bo slučaj "Lusitanije" kmalu zadovoljivo poravnan med ameriško in nemško vlado potom spomenice, ki se v kratkem dopošlje predsedniku Wilsonu. ROJAKI IN ROJAKINJE! Kadar pošiljate denar, imejte vedno v mislih, da je bil že marsikdo opeharjen, ker je zaupal svoje težko prisluže-ne novce posameznikom, nepoznanim tujcem ali kaki drugi neodgovorni osebi. Dostikrat se primeri, da je kateri ociganjen, ker mora plačati previsoko ceno za evropejski denar. Kdor pa je poslal denarje v staro domovino skozi "Amerik. Slovenca", je zdaj trdno prepričan: 1) da je denar izročil v prave roke; 2) da je denar dospel v primerno kratkem času v roke naslovniku in je bil izplačan brez odbitka, in 3) da je vplačal ob pošiljatvi za denar pravo dnevno ceno. Za prejeti denar je naša družba odgovorna z vsem svojim premoženjem. Člani naše družbe so znani slovenski veljaki, ki posedujejo mnogo več premoženja, kot marsikatera banka. Bodite torej prepričani, da je denar, ki ga pošljete skozi "Amer. Slovenca" popolnoma na varnem in bo tako sigurno izplačan naslovniku, kakor da sle mu ga osebno vročili. Izvirno potrdilo, ki je dobimo od c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali pa od Prve Hrvatske Štedionice (Hranilnice) v Zagrebu ali katerega drugega denarnega zavoda, 'podpisano (lastnoročno) po prejemniku in opremljeno s pečatom zadnje pošte, je najboljša priča, da jc bil denar pravilno izplačan. Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje. Pošiljamo denar tudi vojnim ujetnikom v Rusijo, Italijo, Francijo in Anglijo. Mi garantiramo vsako pošiljatev. Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. Lahi potrebujejo tolažbe. Rim, 6. febr. (Brzojavka "Messa-geru" iz Bukarešta.) — Pravijo, da so bile Skodove orožarne v Plznji, Av-stro-Ogrsko, vsled eksplozije deloma razdejane. Zdaj pošljemo: 5 K.... ....$ .85 60 10 " .v:. .... 1.50 65 15 " 2.20 70 20 " .... 2.85 75 25 " 3.55 80 30 " .... 4.20 85 35 ".... .... 4.90 90 40 " 5.55 100 45 ".... 6.25 500 50 .... 6.90 1000 55 " 7.60 1 Prisilna služba. London, 3. febr. — Kralj George je podpisal proglas, ki zadobi veljavo dne 10. februarja in odreja prisilno vojaško službo. K.. i 8.25 8.95 9.60 10.30 10.95 11.65 12.30 13.50 67.50 132.00 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam prihranimo denar. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, Joliet, Illinois. 2. AMERIKANSKI SLOVENEC. 8. FEBRUARJA 1916. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol*ieta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. se Dopisi in denarne pošiljatve naj pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. 16) Pesem "Z Bogom", zbor. 17) Monastery Bells, Arthur Pryor, Victor. 18) Nagovor, Rev. John Plevnik. 19) With Sword and Lance March, Arthur Pryor, Victor. — G. Frank Završnik, potovalni zastopnik za Slovenian Liquor Co., odpotuje jutri po svojih opravkih v In-diano, Ohio, Pennsylvanio in New York. — S stopinj pod ničlo je kazal toplomer davi v Jolietu. Snega imamo dober palec. — "Glasnik" zaspal. Iz Calumeta, Mich., prihaja žalostna vest, da je "Glasnik" v 16. letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu, pravijo, da za sušico. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates- sent on application. BW< ? I z slovenskih naselbin, i: 1*0+0+0+04 Joliet, 111., 7. febr. — Prva obletnica smrti Rev. Johna Kranjec bode prihodnjo soboto, dne 12. febr. Tem povodom bo v naši slovenski cerkvi >sv. Jožefa ob 8. uri dopoldne peta sv. maša z libero za našega pokojnega župnika. — V seji cerkvenega odbora naše župnije sv. Jožefa 2adnjo sredo, dne 2. t. m., je bil g. Anton Nemanich izvoljen, da oskrbi inženerja in vse potrebno za napravo odtočnega žleba v osušitev našega slovenskega pokopališča, ki trpi vsled pogostnih poplav. Nadalje je bilo v tej seji sklenjeno, da se naša stara šola popravi in prenaredi tako, da bo v pritličju lepa velika dvorana z gledališkim odrom, v I. nadstropju dvorana z oddelki za razne zabave in pod pritličjem pa imeniten "kevder z baro". — Novo slovensko podjetje. A. Nemanich & Son, Bankers & Foreign Exchange — se imenuje nova slovenska tvrdka s svojim uradom pod h. št. 1002 N. Chicago street, Joliet, 111. Nova tvrdka bode posredovala posojila, najeme, zavarovanje, zemljiško lastnino, tolmače, konservatorje, administratorje, terjatvene poravnave, parni-ške vozne listke, glavnice, bonde ali obveznice itd. Uradni prostori so o-prcniljeni z modernimi napravami in vsem potrebnim, da bo si. občinstvo postreženo kar najbolje. Cornwall, Pa., 31. jan. — Dragi u-rednik! Ko vam ravno naročnino po šiljam, naj se malo oglasim v vašem listu. Delavske razmere so prav dobre plača tudi dobra, boljša ko kdaj po prej; dela dosti. Delavčev potrebuje mo še veliko pri nas; so trije blast furnaci ali plavži, dva že "ronata1 enega še popravljajo. Če koga veseli delati, kakor mi nazivamo "bogi ca hat" ali "bogi vozit", naj le pride, ta koj delo dobi, dober delavec lahko tu di stanovanje dobi. Rabimo še dosti delavcev, delo tudi ni pretežko in zaslužek je $2.24 dnevno. Če kdo hoče izvedeti nadaljnje podrobnosti, naj se obrne na spodaj označeni naslov. Vreme imamo precej toplo, večkrat dežja malo. Kraj je precej povoljen in zdravo podnebje, pri nas noben zdrav človek ne umre. Rad bi se bil oglasil že poprej vašem listu, pa krivo je to, ker mi lep še "bogi" ide nego pero. Dragi urednik, lepo se vam zahvalim za točnost vašega lista, in tudi ga priporočam vsem rojakom. Vsebino tega lista je vredno citati. Pač zanimivi so dopisi, ko grajajo S. Ligo Meni se tako vidi, da navsezadnje bo mo mi "patrioti" zmagali. Prešla ie Srbija, prešla je Črna gora, prešel bo celi Balkan v naše roke, a iše je naš sosed Talijan, a Boroevič bo i njemu glavo stri. Pozdrav vsem čitateljem tega lista Peter Lukanič, Box 44, Cornwall, Pa. re. Prej je bilo seveda slabo, ko je jim zdi, da je vse zastonj, da bi še bilo vse iz kamenja in mrzlo. V mir- kdaj naprej prodrli, nem času ni bilo tukaj živega bitja; Danes leto smo bili za Jaslom pri kvečemu kaka divja koza se je tu sem ' Bukovem, odkoder se je bilo treba izgubila. Zdaj so pa nastale prave dne 22. decembra umikati; 23. smo vasi in ceste. Ne da se povedati, koli- se ustavili še malo pred Jaslom in 24. ko truda in dela je bilo, preden so bila smo prišli v Žmigrod, kjer je vsak narejena vsa pota po takem skalovju, 'upal, da bomo sv. večer v miru prebili; kakršno je tukaj. Zdaj je vse prema-J a tega nam Rus ni privoščil. Ondi je gano; vsekrižem se vrste pota in prave bil Filip Šinkovec iz Bele zbral nekaj ceste. Kjer je poprej komaj plezala in 1 fantov, da so prižgali par sveč in mo-skakala divja koza, hodi sedaj na sto-J lili rožni venec; a niso zmolili do kon-tine konj, na tisoče ljudi. V vojski ca, ko je bilo treba zopet odriniti proti je res vse mogoče... I prihajajočemu sovražniku, ki ga pa ra- Jesti imamo dosti. Vsak dan dobim di velike premoči ni bilo mogoče usta- kos komisa, malo sira ali špeha in sa-lamov; vrhutega nam dajo tudi sladkorja, čaja, kave in en "frakelj" ruma viti prej, kakor v Karpatih. Časi se izpreminjajo. Sedaj nismo nič več v Karpatih. Med tem časom SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ. (Iz "Domoljuba".) — Veselica mašnih strežnikov. Pridni mašni strežniki naše slovenske cerkve sv. Jožefa prirede malo veselico v šolski dvorani v sredo (9, febr.) za o-troke in v nedeljo (13. febr.) za odra- kai posebnega ne zgodi. Vse napore premagajo... Ivan Dernulc, vojak iz Strug pri Dobrepoljah, ki služi pri kavaleriji, piše s severnega bojišča: Draga sestra! Sporočam, da sem še zdrav, hvala Bogu. Upam, da ste tudi Vi doma. Kako se še kaj imate? Zelo me skrbi, ker že dolgo ne dobim nič sporočil od doma. Tukaj vlada nled civilnim prebivalstvom splošna beda. Med vojaštvom pa največ težav povzroča zimski mraz, ki je zadnji čas sila hudo pritisnil. Sedaj sem za par dni pri konjih v vasi, kjer so nastanjeni. Konji so skoro na prostem, ker ni hlevov tako kot pri nas na Kranjskem; prebivalstvo je namreč bedno. Grozote vojske Vam ne morem popisati, ne dopovedati, da bi me razumeli. Tega ne more urneti drug kot tisti, ki je navzoč in ki mora prenašati težave in križe sedanje vojske: mraz, lakoto, pomanjkanje spanja, smrt pred očmi, umirajoče ljudi... Kaj bi našteval! Vse najhujše, kar »ploh more človek prenesti. Vsak, ki ne bo osebno občutil teh grozot vojne, mora biti Bogu hvaležen. Upam pa, da bo Bog dal še lepših časov, če me ne bo poprej poklical k sebi. Sicer se ne bojim smrti, smrti za domovino; zlasti v zavesti sedanjega trpljenja ne. Ako si kateri vojakov sezuje čevlje (kar je seveda prepovedano), se ne more obuti, ko vstane, ker so zmrzli. Bos seveda ne more stati v snegu, ker ga zebe; pa vzame čevlje v roko in dirja z njimi po snegu, ker si ne ve drugače pomagati. Zopet drugemu se primrznejo čevlji na noge ,in zjutraj ne more hoditi, ker so tudi noge zmrzle. Ne kaže drugega kot v bolnišnico. Vojsko je prestal revež, pa tudi noge izgubil za celo življenje. Take in enake reči se neprestano dogajajo, tako da so se mi že skoro nekoliko udomačile. Čez par dni grem zopet v strelske jarke, ako se med tem za caj; pa včasih tudi kaj drugega za se je Rus lahko naučil, da nas je treba priboljšek. S tem smo prav zadovolj-1 nekoliko spoštovati. Morda nas bo ni, če bo le zmerom tako. | pustil na sv. večer v miru. Bomo vi- Pred Lahom imamo še dosti mir; 1 deli!... (Uprav na sv. večer je pa zase je naveličal, ker je vedno tako sla- j čel — kakor poročamo na drugem me-bo opravil. Zdaj ni več onega grozne- stu — zopet pritiskati z vso silo. Op. ga žvižga in tuljenja po zraku. Dugih ured.) novic pa tukaj ni; čakamo jih le od doma. Najtežje čakamo trenutka, ko se Spomin na 13. junij. bo sklenil ljubi mir, ko se bomg zdravi in veseli vrnili domov kot zmagovalci. . . Slava Junakom! Na vzhodu žarelo je v zarji nebo, ognjeno goreče, kot čisto zlato. Danica v vsemirno je plavala plan; ugašala. Bližal se bojni je dan. Odmeval je spev "petpedi" prepelic iz solnčne ravnine, iz trave, cvetic. O, ni jih pregnalo gromenje topov, bobnečih od dnjestrskih strmih bregov. Naš sotrudnik, ki jo zna tako lepo v verzih zakrožiti, nam je poslal zopet lepo pesmico v proslavo našim fantom in možem na bojišču. Zraven pa piše: Celovec, 23. XII. 1915. Glej naših junakov! Kot skala stoje. Slavno uredništvo "Domoljuba"! En miS zadostuje, okop zapuste. Prosim, da bi dali to pesmico v "Do- Naprej! se začuje poveljnikov glas, moljub". in fantje hitijo na ruski poraz. Naši "Janezi" se mi tako dopadejo 1 Drve,; kot ,M smo sneženi , .-T"6.,0-L:6 t0™"5"' ' "darili Rusa smo s klici hura. Gromenje začenja se, žvižg krog ušes in zemlja se maje, kot bil bi potres. tranji in zunanji podplati in pete so lesene, in sicer so tenke lesene plasti navskriž položene in zlepljene, tako da so podplati nepremočljivi in trdni. Čevlji segajo čez členke ter se morejo nositi pravtako kakor trdni usnjeni čevlji. Ko se podplati obhodijo, poneha tudi ropot pri hoji. Ti čevlji so toplejši nego usnjeni. Stali bodo toliko kakor stane sedaj par usnjenih podplatov. Podplate in pete more brez težave vsak sam izmeniti. ki je kedaj bival med njimi. Jaz sem bival med njimi v fronti pet mesecev in dobro poznam, kakšnega značaja je naš Janez. Zvestooa in hrabrost mu je nad vse. Ni zaman naše zaupanje nanje, ker je res hraber branitelj domovine in dela čast naši lepi Sloveniji. Torej ta pesmica bodi našim Janezom posvečena! Naži Janezi. sle, vsakikrat ob 3. uri popoldne in le s tem razločkom, da bo vstopnina za otroke (v sredo) le 5c, a za odrasle (v nedeljo) pa 10c. Spored bo sledeči: 1) Austrian Army Bugle Calls, Arthur Pryor, Victor. 2) Pesem "Kje dom je moj?", poje zbor. 3) Pozdrav, Anthony Stcfanič. 4) The Star Spangled Banner, Frank Stanley, Victor. 5) Sveta Barbara in prevzetni mladenič, Joseph Količ. 6) O Columbia the Gem of the Ocean, Harry Mac-donough, Victor. 7) Telovadba. 8) Uncle Josh Joins the Grangers, Cal Stewart, Victor. 9) Havelok, Rudolf Pruss. 10) I'm Old But I'm Awfully Tough, Cal Stewart, Victor. 11) Naš patron sveti Paškal, Matthew Gra-brian. 12) Songs of Our Native Birds, Charles Kellogg, Victor. 13) Kmet in fotograf. Komičen prizor. Spisal Iv. B. Kmet, Matthew Gasperič. Fotograf, Martin Stefanič. Policaj, John Flajnik. 14) National Emblem March, U. S. Marine Band, Victor. 15) Song "My Old Cottage Home", zbor. Srčno pozdrav vse skupaj brat Ivan. Železna volja vse premore. Iz pisma infanterista Antona Alič-a (doma v Pevnu — Stara Loka): Ljuba mati! Najprej Vas vse prav srčno pozdravim in se Vam prav lepo zahvalim za karto in "Domoljuba". Naj Vam nekoliko opišem, kakšno je življenje v teh hribih. Mraz je tukaj že sedaj (19. nov.) tak, kakor doma v najhujši zimi; včasih tako viharno me-de, da se prav nič ne vidi in da kar sapo zapira. Pa, hvala Bogu, obleko imamo dobro in tudi močne čevlje, da nam mraz prav nič ne škoduje. Mislim, da to zimo že prestanem, čeprav bo dolga in huda. Zdaj smo par dni že v novi baraki, ki je prav gorka in lepa; je kakor v hiši, ker kurimo noč in dan. Veliko dela in trpljenja je bilo treba, preden je bilo vse narejeno. Delali smo danadan in dostikrat tudi ponoči; les in vse, kar je bilo treba, smo nosili po več ur daleč in v vsakem vremenu. A železna volja vse premo- Trdnejši ko skala so Janezi naši: ne ogenj, ne zima junakov ne straši. Udrihajo Laha po "kranjsko" junaško, da. spet se vrniti bo moral na Laško — z odprtimi ustmi, s pobešenim nosom in s praznimi žepi, s počrtanim "posoi Naj grize, naj bije, dokler ne omaga: Avstrijskih junakov nikdar ne premaga. Pred sivo gorovje bo ravno ob Soči, kot Lah bo zavladal v Gorici cvetoči. Ne Trsta ne južnih Tirol mu ne dajo; ker Janezi trde pesti še imajo. Trdnejši ko skala so Janezi naši. Udani vladarju, domovju mejaši. Jožef Mohor iz Dan pri Ribnici, invalid brez desnice. Na straži na Sveti dan... Korošec Anton, četovodja pri želez niškem stražnem oddeluki na italijan skem bojišču je opisal svoje božične misli v stihih tako-le: Prečitaj ljuba sestra ti kako se ta pozdrav glasi! Na straži tu opolnoči, ko tam pri vas vse sladko spi, poveljnik jaz sem stražni, in čakam plen sovražni. V leseni utici slonim; Bog varuj me, da ne zaspim. Je utica prenizka, in bora v njo pritiska, po svoje se zabavam in v duhu k vam poplavam: Božični zdaj so prazniki, na polnoč boste k maši šli; zmolite zame Očenaš, ki burja me plaši in mraz. Kako je meni to hudo, ko tukaj maše nič ne bo; ne morem v cerkev iti, to moram potožiti: Prav takrat ko bo sveti dan, na stražo zopet bom poslan. Pa kaj čem toževatiJ Se straža mora opravljati, da ne bi se polentarji k železnici približali. Pa ko nam zopet mir Bog da, veseli vsi bomo doma. Zdaj voščim mirno novo leto, in zdravje vsem in sreč nešteto! Lani — letos. Podčastnik Franc Lapanje iz Idrije, ki je od začetka vojske na severnem bojišču, piše dne 17. grudna 1915 med drugim sledeče: V dobro pripravljenih postojankah čakamo Rusa, ki pa noče priti. Ogledali so bili enkrat bolj od blizu naše žice, a so videli, da je zastonj vsak poizkus. S puškami se sedaj malo strelja. Kadar je lep dan in se nasprotnikovo gibanje lahko natančneje opazuje, pokajo po malem tudi kano-ni. A reči se mora, da Rusi topove Naprej! Le po njem! Hura in hura! In tisoče pušk spet enkrat drdra; med pokom pa meša se ranjencev stok, A mi pa pogumno—nad Rusa—naskok. Kar nekaj me vrže, močno zaskeli, in roka omahne, se svet zatemni. A kmalu se svoje nesreče zavem; bolelo ni nič me, resnično povem. Poškropil z mladeniško srčno krvjo sem daljno deželo, gališko zemljo. In šel bi prelivat jo rad še za dom, pa revež brez desne roke sem in bom. Za Srba, Moskala, in zate Taljan, pa bliža usodni pogube se dan. Dokler še kak Kranjec na svetu živi, bo Avstrija stala, kot zdaj še stoji. Jožef Mohor iz Dan pri Ribnici, Katoliška Cerkev — mati. Č. g. df. M. je zapisal o sv. poslednjem olju v pismu izpod Sv. Gore tole pojasnilo, ki utegne tudi nr ojakom koristiti: Sedaj imamo tupaiam priliko podeliti sv. olje samo z maziljenjem na čelu. Zelo tolažljivo je stališče zdravniške vede, ki bolj in bolj prepričevalno trdi, da zdrav človek, ki premine naglo, zlasti še od zunaj povzročene smrti, tudi po nastopu vnanje smrti, živi še v istini po par ur! Tudi takim mrtvim sem tu na fronti parkrat podelil sv. poslednje olje. Za vreden pre jem zadošča nepopolni kes, recimo, da je dotičnih istega dne molil in tega kesa z novim smrtnim grehom ni preklical, pa se mu odpuste vsi njegovi smrtni grehi; zelo verjetno se mu odpuste grehi tudi, če v trenutku maziljenja ni imel nepopolnega kesa, a se mu jo kasneje povrnila zavest v toliko, da je mogel vzdihniti ali vsaj v srcu obuditi nepopolni kes! Kaj pa to-le sem pi šeš? — Zakaj pa ne? — Naj narod spozna, da nas je Gospod ljubil do konca in da katoliška Cerkev — je Mati! NAJBOLJ UGODNA PRILIKA. da svoj denar dobro naložite, je sedaj, ne samo za te, ki se bodo po vojni vrnili domu, marveč tudi za te, ki bodo še nadalje v Ameriki ostali. Ako naloži delavec svoj težko pri-služeni denar, recimo $130.00 v tukajšnji banki na 4 odst., dobil bo po ravno isti delavec, brez ozira na ljubezen do starega kraja, naloži svoje prihranke iz sebičnega namena v 5% odst. davka prostih avstrijskih obveznicah avstrijskega posojila, kupi si za $130.00 tisoč kron, ki mu bodo prinesle v enem letu 55 kron. Jedna krona vredna je v normalnih časih 20J4 centa, 55 kron bo vredno toraj $11.15. Razun tega bo pa 1000 kron vojnega posojila, za kar plačate sedaj samo $130.00, vredno $202.50, kakor hitro se vernejo normalni časi. Splošno znana tvrdka Zimmermann & Forshay, 9 and 11 Wall Str., New York, na kojih oglas opozarjamo na drugem mestu, Vam da drage volje vsakovrstna pojasnila v maternem jeziku,—Adv. LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S." t KJE JE MOJ SOPROG ANDREJ Ponikvar? Pred nekaj časom je bival v Park City, Utah, pa se je preselil nekam v Montano. Kdor izmed rojakov ali rojakinj ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali mi se pa naj sam javi. Marija Ponikvar, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. unf 320 AKROV HOMESTEAD v Coloradi. Dobra, ravna zemlja, kjer raste vse. Samo od 3 do 4 milje od železniške postaje, pošte, šole in trgovin. Vsi stroški za to zemljo znašajo $185. Zadnja priložnost za revnega delavca, da si pridobi dobro farmo. Pridite takoj. Za pojasnila 10 centov. FRANK CHAUCHER, 1624 Curtis St. Denver, Colo Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenea. Cleveland, O.: Jos. Russ in Led Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovic' Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malaerid Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Iron Mountain, Mich.: Louis Bert1 Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Maj-erH La Salle, 111.: Anton Kastello in J' kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. ^ Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gri® ! Milwaukee, Wis.: John Vodovnik' Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lt» Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellef. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobieb. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Polja"1 Sheboygan, Wis.: Jakob Prestof, So. Chicago, 111.: Frank Gorent* Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompa" Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen-St. Louis, Mo.: John Mihelcieh. Valley, Wash.: Miss Marie Torka'' Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. ( West Allis, Wis.: Anton SkerjaO"1-Whitney, Pa.; John Salmich, Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj n'01® mo zastopnika, priporočamo, da zglasi kdo izmed prijateljev našega sta, da mu zastopništvo po»er',Bt! Želeli bi imeti zastopnika v vsaki si' venski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A. Moški s 126 ženami. Berlinski listi poročajo, da je prišla policija na sled goljufu, ki je imel 126 žen, ter je vsaki obljubil ženitev. Te dni so ga odkrili pod imenom Friderika Rosenkranza, trgovskega potnika, starega 40 let, ki je v Berlinu in v pro-vincijalnih mestih nastopal v javnosti pod različnimi imeni. Od svojih "zaročenk" je znal izmamiti velike svote denarja in pohištva za več sob. Neka vdova mu je poslala v Berlin pohištvo, vredno več tisoč kron, katero je Ro-senkranz na licu mesta prodal. Po dveletnem zasledovanju se je policiji posrečilo najti prevejanega goljufa. Aretiran je bil na berlinskem kolodvoru v trenutku, ko se je zopet pripravljal, da se odpelje na obisk k neki zaročenki. Strelske jarke iz sladkorja imajo Francozi pri Soissonsu. Blizu tega kraja je stala žgalnica, ki je imela še januarja 1915 v zalogi 2'/2 milijona kilogramov surovega sladkorja. Tedaj so pa Nemci nekega dne iznenada napadli Francoze. Francoski poveljnik se je na odprtem prostoru bal poraza ter je dal z največjo naglico napraviti strelske jarke. Ker ni bilo pri roki vreč z zemljo oziroma peskom, so se polastili sladkorne zaloge v žgal-nici in znosili vreče surovega sladkorja na jarke, kjer so jim izvrstno služile za kritje. Iz zasilne odredbe je postala stalna naprava in še-le sedaj so začeli sladkor nadomeščati z gradbenim materialom. lislSi^Bi^ifi^K^ifi^W^ifi^ffi^lfi^ffi^SfilBSliS! i - o • .. ."i -.......... Buchanan-Daley G Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINO^ Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PRfiDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu ^WffiM^WISiifiSffi^SiMiifiEiifiSifiESW^iliffi!«' Union Coal & Transfer Co 515 CA8S STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving: Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 4»> Čevlje brez usnja Hellerau, kjer sodelujejo najboljši nemški umetniki. Čevlje so več mesecev preiskušali ter pridejo v kratkem na trg. Zgornji del je iz sive ali zelo malo rabijo. Municije jim sedaj j črne nepremočljive jadrenine, kakor je gotovo ne primanjkuje več; morda se predpisana za vojaške nahrbtnike: no- Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Sit* 1002 N. Chicago Street Koujušnlica na 205-207 Ohio St.. Joliet, U1' Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največji*1 v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in f'' tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chic"*0 tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. AMERIKANSKI SLOVENEC. 8. FEBRUARJA 1916. pri' i!' :e) V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET. ILL. Vstanovjjenu 29. novembra 1914 lukor. v drž.111., 14. maja 1915 Le«l P DVict C riti h. ORUŽB1N3 GESLO: ' VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA,!EDEN ZA VSE/ GLAVNI ODBOR: Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrie, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naj pošljejo na 1. porotnika. tk»: IZ STARE DOMOVINE. »it . * a* iflc * 8 v i — SOletnica. Na božični praznik je Praznoval dr. Janez Ev. Krek 501etnico Sv®jega rojstva. Dr. Krek se je pri nas prvi začel temeljito vglabljati v socialna vprašanja. Pisal je v tem o-mnogo in poklonil narodu tudi Prvo slovensko spisano socijologijo. večje važnosti pa je za ves naš na-r°d njegovo praktično, organizatorič-delovanje; v tem oziru je dr. Krek r*zvil čisto izredne, sijajne zmožnosti, ki jih občudujejo in priznavajo vse 09-1'tične stranke v Avstriji. Zadruini-®tvo je pri nas našlo v dr. Kreku veščega organizatorja in pospeševalca, kot pesnik in leposlovni pisatelj fcreprosto ljudstvo se je srečno po-)2«4išal, njegovo glavno delo, ki ima stalno vrednost, so pa "Zgodbe sv. tišina-', ki jih je po smrti dr. Fr. Lam-nadaljeval za "Družbo sv. Mohorja". Tudi kot politik je dr. Krek Znamenita oseba in je dajal smer slo-■^nslcl politiki. Kot tak je bil neu-fudljivo delaven zlasti kot govornik. . r' koroških Slovencih je dobro znan !n ravnotako priljubljen. Nobenega .en*°roškega slovenskega poslanca ^ Sl ljudje niso tolikokrat poslušali na faznih političnih in nepolitičnih k"od'h kakor ravno dr. Kreka. Vsa-Ctnu pozivu, če količkaj mogoče, se Je. odzval in tako koroške razmere . J>hže spoznaval. Dr. Krek je doma U Polansk Jalni :e doline. Fran Povše — umrl! Komerci- svetnik g. Franc Povše, državni edželni poslanec itd., itd., je umrl smrti v Ljubljani 4. januarja £Vtcer, star 70 let. — Od jutra do ve-4 r.a delaven za svoj narod, je bil še • Jan. popoludne v kmetijski družbi, jak m'nut P° 6. ur' zve«er se ie še vesel poslovil od gospodov pri j,**« posojilnici" in šel po Miklo- trt cesti proti domu. Okolu tri če- S j, 'la uro zvečer gresta mimo Ba-nic<>CCV^ ^še llra(lnik južne želez-r,, ,v'ktor Adamič in magistratni u- slo, h'an Završan. Povšeta vidita na vogalu. S °tn'ni glasom ju Povše pokliče: PriskP°da' meni JC s,abo!" Gospoda I>a • °Clt.a 'n pnmeta g. poslanca, ki '■itef 'lr°peti, eden gospodov je tCln ,Po zdravnika in izvoščka. Med 80s JC prišel d1"- Marolt, katerega je muP.0(1 Poslanec še spoznal. Rekel "at0K S slabotnim glasom: "Doktor!" O? vedno bolj lezel skupaj in se . na stopnicah. "Jezus!" bila je i„ ^beseda, nato pa je zatisnil oči vrša°br°' jc Ponehalo biti. Gg. Žaljivo' sta z veliko ljubez-z nek'tJ0 poskrhela. d» so pokojnika vpjaškini avtomobilom, ki je je .)rZ!. m'roo, peljali na dom, kamor iiiogc, |el šc «■ dr. Gregorič, ki ni Živr • Zega kot k°nstatirati smrt. PrestaJenje Pokojnikovo je bilo ne-ljeKon' ^"dapolni delavnik, počitka duš0 Vn Zlva'u,a narava ni poznala. Z ločCn'n tcIesoni je bil vsepovsod od-Pon0soS°nušljenik s- L- S. in je tudi s kfttoij-,"1 111 rad javno povdarjal svojo Pričan: ° zavest in svoje versko pre-"losti i Y.estno je spolnoval dolžna,. u atol'škega moža ter jc bil vsi-Bij dn sv. Očetu in svojemu škofu. *„sk; ludi vzoren krščanski dru-'jcnjc Pr'Prosto in skromno živ-^bc,' ' rena medsebojna rodbinska lenito srce, ki je hotelo vedno t>ovS » sk"Pna molitev je oživljala lost; m" Hodil je tudi po mož- Kn vsak, dan k sv. maši. bil KotVSak-' dan k deželni in državni poslanec je "lar!" ""-■»vin pusiancc je vsakCmJ akor mravlja in vedno Bo. Bi. . sv°Jcnnt volilcu na razpola-nik in , . °'go vrst0 ,et Podpredsed- j" ni t ^etiijl !,,a 'eta predsednik c. kr. tCr« razvn-lrUŽbe v Ljubljani, za ka-lasW n-i JC pridobil nevenljivih n'k "Liui LJC Pa U,di delaven načel-r4jt"»«n i poso>iln>™" in kot taki n Prevdaren gospodar. Glav- no nalogo svojega življenja je videl blagi pokojnik v delu za napredek narodnega gospodarstva med Slovenci. Vsi avstrijski agrarci ga bodo občutno pogrešali pri gospodarskem delu, zlasti bode nenadomestljiv doma in v državnem zboru. — Pogreb velezaslužnega moža je bil 6. januarja ob 3. uri popoludne iz Ljubljane, Komenskega ulica št. 13 na pokopališče v Štepanjo vas ob ogromnem navalu udeležencev iz vseh slojev in stanov iz Ljubljane in odposlancev in zastopnikov iz cele dežele Kranjske. Spomenik mu živi y iiaših srcih, katera so se ogrevala ob čistem in svetem žaru njegovega življenja. Spomenik mu bo živel v duši našega ljudstva, ki ga je tako ljubil, v duši tistega ljudstva, ki je ljubilo tudi njega in mu vse zaupalo. Počivaj v miru v Bogu Ti, ki na zemlji nisi poznal miru in pokoja! Za Tvoja velika dejanja naj Ti bodo Bog večni plačnik! — Dol. Nov. — K smrti poslanca PoVseta. DcidU ni odbor je prejel od železniškega mi-jiistra sledečp brzojavko: Povodom smrti gospoda poslanca Povšeta, ki sem ga visoko čislal, jemljem si čast v imenu državne železnične uprave svoje odkrito sožalje izraziti. V rajniku je izgubil domači prometni interes zvestega prijatelja in pospeševa-telja, kojega zaslužno delovanje v državnem železničnem svetu bo ostalo nepozabno. — Železnični minister Forster. — Padel je na tirolskem bojišču poročnik Ciril Hrst, jurist in sin vpok. nadučitelja in prefekta v ljubljanski gluhonemnici. — Na doberdobski planoti je padel Jožef Fujan iz vasi Polje, p. Vodice. — Konkurz je razglašen o imovini "Glavne hranilnice in posojilnice" v Mokronogu. Prvo zborovanje upnikov se je vršilo pri c. kr. okrajnem sodišču v Mokronogu dne 15. januarja 1916. Oglasitveni rok pri sodišču v Mokronogu do 28. februarja, narok za ugotovljevanje je pa določen na 14. marca dopoldne ob 9. uri. — Iz italijanskega ujetništva se je oglasil te dni od novembra pogrešani praporščak Janko Poljak. — S srebrnim križem s krono je bil odlikovan Ivan Soklič, štabni narednik pri 7. lovskem bataljonu, za zasluge pred sovražnikom. — Odlikovan je bil poročnik 5. dom. pešpolka g. Ivan Češnovar z veliko hrabrostno svetinjo I. razreda. Odlikoval se je z izredno hrabrostjo na italijanskem bojišču, kjer je bil ranjen. — Uvoz masla in jajc. Od notranjega ministrstva legitimirana nakupo-valnica bo v zvezi z berlinsko osrednjo nakupovalnico skupno kupovala surovo maslo v severnih deželah. Nakupovanje se je centraliziralo, da se tako lahko masld pravično razdeli na vse dežele. Najvišjih cen ne bo, pač pa bo družba za vsak teden posebej določila ceno. Na Dunaju upajo, da se bo o-bema družbama posrečilo sedanjo ceno 8 K znižati. Dunajska nakupoval-nica bo v zvezi z berlinsko tudi dobivala jajca iz zasedenih poljskih krajih. Za mesece do maja upajo dobiti precej jajc tudi iz Bolgarije. — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: stotnik 17. pp. Emil Sallaba, stotnik 21. pp. Josip Čemič, stotnik 27. pp. Ivan Moli in poročnik 17. pp. Mihael Gnus.—Najvišje pohvalno priznanje sta dobila poročnik 22. pp. Josip Čermelj in nadporoenik 2. bos.-herc. p. Gustav Puš. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila: rez. narednik brzojavnega polka Pavel Vodopivec in narednik S3, pp. Franc Suklje. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil praporščak 87. pp. Mirt Anton. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: predmojstra Keinradl Franc in Ulaga Ivan in topničarja Riedl Simon in Narat Josip, vsi štirje pri 3. gorskem top. p.; poddesetnik, tit. desetnik 3. sap. bat. Češek Josip; črno-voj. lovec 20. bat. Jakolič Alojzij. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Maier Iv., predmojstri Berger Ivan, Polak Matija, Kienler Adolf in Grill Izidor, topničarji Leber Rudolf, Namestnik Franc, Radovan Martin, Trstenjak Ciril, Waltl Herman, Albreht Martin, Keržič Josip, Černič Josip, Hafner Lovrenc in Ho-fer Adolf, vseh IS pri 3. gorskem top. polku. — Na Bohinjski Bistrici se je blagoslovilo vojaško pokopališče, ki stoji na hribčku nad vasjo. Pokopanih je doslej sto vojakov raznih narodnosti, med njimi šest Slovencev. Na vsakem grobu je sv. križ, 11a katerem je zapisano ime pokojnika in dan smrti. Pieteta do umrlih kar najbolj hvalevredna! Tukajšnje prebivalstvo je ravno sedaj aviznredno zdravo, ves čas še ni bilo slučaja kake nalezljive bolezni. --Dne 2. dec. smo obhajali kar najslo-vesneje s cerkveno svečanostjo. — Za razne vojskine namene tukajšnje prebivalstvo stori vse kar le more ter se odlikuje s svojo priznano veliko požrtvovalnostjo. Posebno občinski odbor, krajni šolski svet, Marijina družba, tretji red, katoliško izobraževalno društvo, vse te naše organizacije delajo kar le morejo v prid vojske. Šolska mladina pod nadzorstvom gdč. voditeljice Zemljanove pobira po hišah razne vojskine potrebe, deklice ves čas pri ročnih delih delajo le za vojake. Tako vsi tekmujejo v dejanski ljubezni do domovine. — Cerkvene vesti. Nova invokacija v lavretanskih litanijah. Po odredbi papeža Benedikta XV. se ima uvesti v lavretanskih litanijah invokacija: "Kraljica miru," "prosi za nas". Po sporočilu kn.-šk. ordinariata je dovoljeno v naši škofiji takoj začeti z omenjenim vzklikom. — V ljubljanski škofiji se je javilo okrog 50,000 učencev in učenk, ki so na božični dan darovali sveto obhajilo za cesarja. — Umrli so v Ljubljani: Janez Ar-tač, posestnikov sin, 19 let. — Alojzij Šetina, hiralec, 26 let. — Matevž Suša, hiralec, 78 let. — Dr. Ivan Gad, domobranski nadporočnik. — Žirovnik Ivan, delavec, 39 let. — Marija Kos, mestna uboga, 74 let. — Neža erjan, zasebnica, 67 let. — Marta Jungwirth, hči vrtiljakarice, 4 mesece. — Fran Kristan, mestni delavec, 58 let. — A-lojzij Taškar, južne železnice vratar, 45 let. —^ Josip Pleiweis, llišni posestnik, 64 let. — PavUrt Kragiijai pešec. — Josip Belič, sin posestnika in gostilničarja, desetnik avtomobilist, 24 let. — Marija Škerjanec, mizarjeva vdova, 64 let. — Josip Dornig, prokurist tvrdke J. C. Mayer in hišni posestnik, 71 let. — Mihael Trigelj, čevljarski pomoč-nik-hiralec, 49 let. — Anton Mirtič, rejenec, 1 leto. zvedel, da je med potjo umrl enoletni prostovoljec Mihael Plot, stud. phil. na dunajski univerzi, za plučno rano, ki jo je zadobil od ruske patrulje. Precej časa sva bila v fronti skupaj. Večkrat sva se pogovarjala o prejšnjih časih in si tako krajšala čas. Bil je knjižničar v "Straži" na Dunaju. Pripovedoval mi je, kako se je trudil s knjižnico, kako je beračil pri članih, da je nabavil dobrih slovenskih knjig in kako bode knjižnico povečal in spo-polnil, ko se vrne. Kako je bil navdušen za katoliške ideje! Poln upov in nad se je moral ločiti od nas in leči v prezgodnji grob. — Praporščak Milko Vizjak piše: Danes 10. decembra, ob 10. uri dopoldne je umrl častne smrti na Dobrdobski planoti praporščak učitelj Sr. Vilfan. Bil je zvest in marljiv sin slovenskega naroda. Odlikoval se je bil že večkrat v ljutih bojih pri Sv. Martinu, Sv. Mihaelu in na Grižebrdu, za kar je bil tudi odlikovan s hrabrostno svetinjo. Dragi Srečko, počivaj mirno v slovenski zemlji! — V celovški bolnišnici je umrl domobranec Jožef Zaje, star 32 let, doma iz Višnje-gore. — V graški bolnišnici je umrl prostak 17. pp. Jožef Bodjet. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 14 mesecih prvič Franc Rovšnik iz Braslovč na Štajerskem. Nahaja se v taborišču Lempev v ruski Aziji. aCORGŠKO. DRŽAVNA VOLILNA LADJA — ZNAK SUFRAGETK. < — Slovenske žrtve za domovino. V prepad je padel na laškem bojišču dne 16. dec. 1915 Rudolf Lušnik, p. d. Bun-ček iz Lovank na Koroškem. Pokopan je v neki vasi pri Tolminu. — Pri zadnji laški ofenzivi koncem novembra 1915 je padel Josip Čarf, p. d. Vošni-kov iz Goselne vasi na Koroškem. Ta je že drugi sin iz te hiše, ki je padel v tej vojni. — Smrt za domovino. V Celovcu je v bolnišnici umrl domobranec Valentin Kocijančič iz Srednje vasi v Bohinju, star 30 let. — Za župana v C?!qycu bp izvoljen Friderik baron pi. Wetzlar, kakor je pokazala poizkusna volitev v občin- svetu, pri kateri je dobil navedeni 14 glasov. ŠTAJARSKO 3 — Slovenske žrtve za domovino. Franc Brilej, pešec, je umrl. — Janko Kloar, p. d. Bezjakov, iz Griž pri Celju, ki se je boril na laškem bojišču, je padel dne 10. nov. 1915. — Franc Ko-vačič iz Dol pri Brežicah, pešec 88. dom. p., je umrl dne 2. julija 1915 na Ogrskem v bolnici vsled ran in pre-hlajenja, dobljenega na severnem bojišču. — Jernej Kugler, p. d. Kovačev, iz Galicije na Štajerskem, je padel na laškem bojišču. — Na istem bojišču je umrl za legarjem Ant. Bokan iz Galicije na Štajerskem. — Posestnik v Ku-petincih na Štajerskem Franc Las-bacher, podčastnik 5. drag, p., je žrtvoval svoje mlado življenje za cesarja in domovino na srbskem bojišču. — Alojzij Postrak iz Moravcev pri Mali Nedelji je padel na severnem bojišču. — Na laškem bojišču je padel zadet od sovražne granate trgovski sotrudnik Franc Rudolf, doma v Mali Nedelji. — Z Mestnega vrha pri Ptuju poročajo da je padel na ruskem bojišču zaveden katoliški fant Alojzij Selinšek. — Martin Stuhec, doma iz Runča pri Veliki Nedelji, je padel dne 14. dec. 1915 na laškem bojišču. — Anton Veidl in Josip Goličnik sta položila svoje življenje na oltar domovine. Padla sta na laškem bojišču. Anton Veidl je bil doma v Smihelu na Štajerskem. — Porotna sodišča. Državni zakonik in "Wiener Zeitung" objavljata cesarsko odredbo z dne 2. januarja 1916, ki določa, naj porotna sodišča v celem državnem ozemlju ne delujejo do konca 1916, a pooblašča vlado, da sme že prej uvesti porotna sodišča. — Petdesetletnica "Slovenskega Gospodarja". Mariborski "Slovenski Gospodar" je vstopil v 50. letnik. Prve številke "Slovenskega Gospodarja" so bile tiskane v 500 izvodih. 1. številka njegovega 501etnika pa se je tiskala v 25,000 izvodih. — Padel je na italijanskem bojišču stavec Alojzij Šuler. Istotain je padel Franc Peršak iz Šalinec, bivši gojenec salezijancev na Rakovniku, ki je pozneje vstopil v samostan kartuzijan-cev v Pleterjih na Kranjskem. — Smrt za domovino. Pravnik enol. prostovoljec Ivan Koruza piše iz ruskega ujetništva: V ujetništvu sem — Slovenec poveljnik "Varaždinca". Kakor se je svoj čas poročalo, je 5. dcc. m. 1. Nj. V. ladja "Warasdiner" uničila francoski podmorski čoln "Fresnel" in posadko ujela. Tem povodom je poslal Varaždinski polk št. 16 tovarišem enakoimenske ladje naslednjo brzojavko: ".Navdušeni vsled prečastnih uspehov naše slavne mornarice in ponosni na junaštva svoje imenske sestre, prosijo častniki in moštvo Varaždinskega pešpolka št. 16, da se sporoče hrabri posadki Nj. V. ladje "Warasdiner" njihove občudo-valne čestitke. Vedno s polno paro naprej in naj bo drzni rušilec obso-vraženemu sovragu tudi v bodoče strah in trepet. Polkovnik Budiner." Mornariško poveljstvo je odgovorilo: "Polni veselja nad Vašo navdušeno izjavo, Vam pošiljajo častniki in moštvo naše mornarice najprisrčnejšo zahvalo in obenem najiskrenejša voščila za na-daljno sijajno bodočnost časti in uspehov prebogatega hrabrega varaždinskega polka. Mornariško poveljstvo." Poveljnik "Varaždinca", korvetni kapitan Adolf Potočnik, je poslal naslednjo zahvalno brzojavko: "Silno razveseljen nad vznesenimi čestitkami pošiljam svojo in posadke Nj. V. ladje "Warasdiner" prisrčno zahvalo krasnemu sestrskemu polku. Vedno si prizadevajoč posnemati njegove čudovite slavne zglede, želimo hrabrim Varaždincem nadaljne liste slave." — Strela v cerkvi. 20. dec. zjutraj med službo božjo je udarila v Hrušici pri Podgradu (Istra). Strela je šla skozi okno, ki se je razletelo v kosefin udarila v tla. Nad 50 ljudi, ki so bili pri službi božji, se je zvrnilo nezavestnih po tleh in 30 med njimi je bilo več ali manj opečenih. Posebno težke o-pekline sta dobila llletna Terezija Va-lentič in 31 letni kmetovalec Anton Valentič iz Javorja, ker se jima je bila užgala obleka; prepeljali so ju v tržaško bolnišnico. — Umrla je v Trstu po dplgi bolezni gospodična Vlasta Slavikova, hčerka g. dr. Edvarda Slavifca. V cvetu iprne mladosti, stara kom^j 17 let, se je preselila tja, kjer ni vež brldkeiti in težav, •— Zdravnik umrl na legarju. V Gorici je umrl rezervni vojaški zdravnik ar. J. Offner, doma iz Kamnice pri Mariboru. Umrli je zet nadučiteljevč vdove g. Ane Sorko v Št. Ilju v Slov. gor. HRVATSKO. — Zaplenjeno premoženje. Oblast je zaplenila vse premoženje dr. Ante Biankinija iz Starograda. — Umrl je v Zagrebu v rezervni bolnici št. 2. tamošnje pripravnice vojak 17. pešpolka Anton Bricelj. — V zagrebški bolnišnici usmiljenih sester pa je umrl vsled ran, dobljenih na bojišču, vojak 87. pešpolka Martin Mlakar. Oba sta bila pokopana na zagrebškem pokopališču. E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnih, 9251 E. 92 St., S. Chicago, I1L Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. Otekle noge ali bol v hrbtu, katerega povzročajo obistne neprilike, vnetje obisti ali mehurja, zadrževanje ali puščanje goste vode, bolestno puščanje vode, zlatenica in kisel želodec se hitro vdajo, ako se rabi Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy). Priporoča se tudi za odpravo močenja postelje pri otrocih. Mr. Ad. Kraipowich iz Coaldale, Pa., piše: "Jaz priporočam Severovo Zdravilo za obisti in jetra vsim, ki trpijo vsled obist-nih neprilik. Meni je čudovito pomagalo." Cena 50c in $1.00 v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovega. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročite ga od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Ad. Feb. Tues. — Amerikanski Slovenec je edini slovenski katoliški list v Ameriki. Dr. Richter*s Pain Expelltr zoper rermfttt-*em in trganj* bolečine & trpnelost ilen-koT In mlšie. Pravo zdravilo J« * Iftvolu, kakor8neg» tV rilte na sliki, Zavrnite vsaic 2*roj, l(i ni zape2at«n ■ Anil nr Trade Mark. 25o in 50c web 1» karnali ali pa pilil« ponj naravnost n» Fiillr & Co. 74-80 Washington Street New York. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjef imam največjo zalogo svežega in 9»-hega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Meje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovmnjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IH. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino --POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN -DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $13,50 VSE NASE POSLOVANJE JE JAMČENO. Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC. 8. FEBRUARJA 1916. -I "DOLINA KRVI" (GLENANAAR) POVEST IZ IRSKEGA ŽIVLJENJA. Spisal Patrick A. Sheehan. ff Iz angleščine prevel Franc Bregar. (Dalje.) Starec jo je žalostno pogledal v vedno temnejšem somraku. Nekaj v njenih besedah s temi skrivnostnimi na-migavanji ga je privlačilo in zanimalo. Zdelo se mu je, da ga ga spremljajo plave otrokove oči in da ga prosijo zavetja. "Sedaj ste, uboga žena," je rekel, "zopet pri zavesti. O, dobro vem, da se ljudem včasi zblede vsled bede in nesreče. A zopet bi lehko prišlo nad Vas. Tedaj se spomnite, da je to krščanska dežela, kjer bi vsakdo vesel vzvel od Vas to lepo, malo stvarico v Vašem naročju in jo rešil mrzle reke. Nate, vzemite teh par šilingov in si kupite kaj gorkega zase, ker ste potrebni, ter se vedno spominjajte Boga in njegove blažene Matere." Iztegnila je roko in jo dolgo držala v njegovi veliki, žuljavi dlani ter ga zrla z žarečim pogledom, zasenčenim od skrbi. Tedaj je potegnila v nenadnem nagonu to veliko, močno roko k svojim ustnicam, se zavila tesneje v svojo bedno ogrinjalko in odšla. Starec je obstal in opazoval njeno visoko dekliško postavo, ki je korakala po cesti in se temno odbijala od belega, snežnega ozadja. Nato se je obrnil počasi proti domu. Ko je prišel skozi vresje po bližnjici na vrh hriba, se je obrnil in pogledal nazaj. Postava žene se je jasno odbijala od temnečega se neba. Tudi ona je bila obstala in je gledala proti njemu. Ko je videla, dajo še vedno opazuje, je dvignila roko, mu zamahnila v slovo ter mu izginila izpred oči, kakor je menil, za vedno. Bil je še bolj molčeč kot navadno, ko je zvečer sedel ob ognju in opazoval žarečo šoto in goreča drva ter velike oblake dima, ki so se valili z odprtega ognjišča skozi široki, zgoraj mračno zevajoči dimnik. Oči malega o-troka so ga zasledovale. Vest mu je bila nemirna zaradi njega. Mislil je, da bi bil moral prositi ubogo izgnan-ko, naj dovoli njemu in njegovi gospodinji, da skrbita za otroka. Ena usta ireč pri skledi, to se ne pozna. In Oni, ki hrani vrabce na strehi, bo pomagal, da prežive tudi malo dete. Bil je prav zelo hud na samega sebe in nekoliko-krat že na tem, da vstane in odide za izgubljencema. Toda tolažil se je, da sta zdaj že predaleč. Ko so pa zvečer molili rožni venec in prišli do pete vesele skrivnosti, se mu je vest zopet oglasila in v glasu mu je zatrepetala ginjenost. IX. POGLAVJE. Nodlag. Božično jutro je bilo prišlo; po zasekali in dolinah je še vedno ležal globok sneg, medtem ko so ga po cestah rgazile mnoge stopinje ljudi in konj v rumeno, ledeno plast, po kateri je bilo težko in nevarno hoditi. Velika bela odeja se je še sedaj razgrinjala po pokrajini do obzorja in se je na daljnih gorah jasno svetila v zimskem solncu kakor jantar. Oči so hrepenele po mehkejši zeleni barvi polja in gozda. Kajti v naši deželi, kjer nismo tako vajeni snega, nas začno oči kmalu skeleti spričo te blesteče belote in iščejo počitka na zelenih pegah ali kotih v zatišju dreves ali na skritih krajih, katerih niso mogle doseči velike kristalne snežinke. Družina je bila šla k zgodnji maši, nekateri v Ardpatrick ali Ballyorgan, drugi v svojo lastno župno cerkev, kajti vkljub neprijaznemu vremenu je bilo prijetno sestati se na tak dan s prijatelji ter si medsebojno voščiti božične praznike. Mladina, ki se je kmalu vrnila od maše, je odšla s palicami vun na lov za kraljičkom in lovski klic "Hy, Droleen! Hy, Droleen!" ki so ga dečki vriskali po gorah, je odmeval po gozdu in gošči. Tudi ostala družina se je kmalu vrnila od maše in globoka tišina božičnega praznika se je počasi spustila na vso deželo, kajti na Irskem zahteva čast, da se na ta dan vsa družina zbere in varuje svoje sveto ognjišče pred vsako tujo vsiljivostjo. Ta stroga navada se drži tako natančno, da sedi prav redkdo kdo pri božičnem obedu, če ni neposreden član družinskega kroga. Prisrčna zaupljivost drugih dni, ko sme sosed brezskrbno stopiti preko praga s pozdravom "Bog blagoslovi delo!", je ta dan strogo prepovedana in vsaka hiša pazi skrbno na to, da so domači sami med seboj. Ko se je znočilo, so se vsi zbrali krog mize, na kateri se je že kadila božična večerja. Tudi ta je v vsaki irski hiši enaka. Pečena gos, nabasana s krompirjem in čebulo, svinjska -yia-ni, ?krašena s syetnim zeljem, kos «»«£jSne govedine in obilica krompirjev je bila in je neizpreinenljiv jedilni list po teh ponižnih, krščanskih domovih. Kjer pa se hočejo bolj postaviti, je pudding iz riža, bogato potresen s posušenim grozdjem, ali pudding iz rozin dobro došel. Nato se krov pospravi za bitko: veliki božični kolač, ki je ves črn od rozin, obdajajo in parijo kadeči se kozarci punča. Tako se krog gorečih drv in šote na svetih ir-,kih ognjiščih vsi radujejo prijetnega, udobnega večera, polnega nedolžne sa- To namigavanje na bližnjo Katino poroko z Johnom Burkeon jo je še bolj razvnelo. "Da, oče," je dejala, "toda, kakor jc dejal Donal, kdo izmed vas je varen, dokler je le še eden od te grde ovadni-ške zalege v deželi?" "Vrlo je jezdil, gotovo," je rekel starec, kakor bi je ne bil čul. "Slišal sem, kako je dejal gospod župnik pred oltarjem, da se bodo o tem še črez sto ali dvesto let pele balade in pesmi." "Pa ste tudi slišali," je odgovorila Kate, razgreta in razburjena od plesa in od misli na nevarnost, v kateri je bil njen ljubimec in katere so jo sedaj zopet spomnili, "kako je rekel, da upa, da izginejo vsi ovadniki iz njegove župnije in da ne puste s svojimi ženami ali otroki nobene sledi za seboj." "Pojdi, Donal," je dejal starec, ki mu ta pogovor ni ugagjal, "in prinesi košaro suhe šote in dračja za ogenj. Kajti še nekaj ur imamo, preden gremo spat, in v ogenj gledati je tako prijetno. Poglej tudi," je rekel in se obrnil, ko je Donal takoj ubogal, "h kravam v hlev, če je vse poskrbljeno za noč. Živini je ravnotako mraz kakor nam." Donal, "dečko" kakih petintrideset ali štirideset let, je stopil na ostri, mrzli zrak in je šel najprej k drvarnici. Ko je narbal precejšnjo butaro, je stopil k veliki, dolgi skladovnici črne šote, pokriti s kopico zmrzlega snega. A ker ni mogel najti navadne košare, je šel s hlevsko svetiljko v hlev. Tri krave so zložno spale na svojih prostorih, druge tri pa so sklanjale svoje vlažne gobce in dihale v neko stvar, ki je ležala na tleh. Donal se je zelo začudil, stopil bliže in pripognivši se zapazil svojo košaro za šoto, v njej pa je ležal, ogrevan in varovan od tople sape neme živine, najljubkejši in najlepši otrok, kar jih je kdaj videl. Mala stvarca je ob žarkih svetiljke odprla svoje plave oči in se nasmehnila svojemu odkrovitelju. Krave so se u-maknile, njihove postrežbe ni bilo več treba. Ena pa se je še enkrat vrnila, kakor bi ji bilo žal zapustiti svojega malega varovanca, in sklonila svoj vlažni gobec ter dihnila toplo sapo v otroka. Veliki Donal je bil tako začuden, da bi ga kdo mogel s peresom podreti, kakor je rekel. Nato je pustil svetiljko na tleh in se počasi bližal hiši ter se gospodar, stegnivši roke nad vročim | muzal, kako bo družino presenetil. Po-pepelom. "Vsaj upati moremo tako. tem je za trenutek obstal in premišlje-Dokler je O'Connell na čelu, je za I val sam pri sebi, kako bi na najbolj ljudstvo dobro." j dramatic ennačin to stvar povedal. Ka- To se nič ne ve," je rekla njegova i kor dober umetnik je slednjič sklenil, žena, ker se ženska narava nagiblje k | da bo najpreprostejši način najbolj malosrčnosti. "Jasno je kot poldan, vplival; zato je odprl kuhinjska vrata da so še ljudje v deželi, ki bodo prise- in rekel: gli ,da je črno, kar je belo, in da j« noč, kar je dan." "Dokler je tako ne skupijo," se je odzval globok glas sklopi, "da ne bo nikogar več iz njihovega semena, zalege ali rodu, ki bi prisegal zoper življenje poštenih ljudi." "Pravijo," jepristavil drugi mladenič, "da so Dalyja že spravili s poti, toda onega drugega lopova poučuje zopet policija v Dublinu, kako bo prihodnjič še krepkeje prisegal." "Te uboge, nesrečne ljudi moramo le pomilovati," je dejal Edmond Connors. "Hudi časo so morali biti, da so jih prisilili k takemu delu." "Toda oče," je izpregovorila ena izmed deklic, ki so smele biti drznejše nasproti staršem kot njihovi bratje, "bolje bi bilo, da shranite svoje pomilovanje za ljudi, ki ga bolj potrebni. le in veselja. Potem pojejo in plešejo, kolikor jih je volja, in med vsemi vlada popolno bratstvo in enakost, kajti na ta veliki praznik krščanskega komunizma se hlapci in dekle prosto pomešajo med družino. Marsikatero lepo povest si pripovedujejo, marsikatero legendo obnove, ko se vrača spomin starih v preteklost, ko hite nade mladih v prihodnost. Takrat je bilo vse omejeno med štiri irska morja. Amerika še ni bila odkrita in domišljija ni nikdar prekoračila meje štirih morij. Tako niso o ničemer drugem govorili kot o Irskem, nič drugega jih ni zanimalo kot Irsko, Irsko, s svojo tako temno, tako tragično preteklostjo, Irsko, s svojo tako negotovo, dvomljivo prihodnjostjo. Pozno zvečer, ali bolje ponoči, so postale misli družine v tem malem domu glenanaarskem, otožne. Prepeli so pesmi, povedali povesti, mladeniči in deklice so se naveličali plesa in ves družinski krog je bil zbran krog ognja, ki je sedaj dogoreval v vroče oglje in bel pepel. Slabotna, rdeča svetloba, ki je metala velikanske, orjaške sence in stene in tja gor, kjer so se svetlikali črni lemezi pod temno, zakajeno streho, je budila v njih za-miljeno, celo otožno razpoloženje. Po dolgem molku je dejala gospodinja, gospa Connors, ki je bila sklenila roke v naročju, neprestano zroč v ogenj: "Upam, da bomo vsi dobro in srečno preživeli prihodnje leto. Toda malo vemo, kaj nas čaka. Kdo bi si bil mislil na prejšnji Božič, da bomo dočakali, kar smo dočakali to jesen?" "Ni da bi nocoj o tem govoril, Bess,' je rekel starec. "Prihodnje leto in vsako leto našega življenja je v rokah božjih." "Res je," je dejala gospodinja, "pa kaj moremo, če usta govore, česar nam je polno srce?" To je že vse minilo," je odgovoril Hudi časi, zares! Kakor bi moglo sploh kaj opravičiti krivoprisežnika in morivca v velikem!" "Tako ti čutiš, Kate," je odgovoril starec, "in gotovo te ne mislim zato grajati. Zate bi bil post žalosten, če bi Willy Burke ne bil tega storil, kar je storil." Pojdi sem, Kate, potrebujem te za en trenutek." "Ah," je dejala Kate, ki je dosti nerada šla iz tople hiše na mrzli zrak, "ti zmerom kaj potrebuješ! Kaj pa je?' Ko sta bila na dvorišču, ji pravi Donal: "Sedaj pazi, Kate, kajti videla boš najbolj čudno reč, kar si jih sploh kdaj videla." "Joj, kaj je?" je vprašala Kate vsa razburjena. "Ali je duh, ali vila?" "Pa še kaka vila," je dejal Donal ter stopil v hlev in posvetil s svetiljko v smehljajoči obraz otrokov. "Ali si videla prej kaj podobnega? Kaj bodo neki notri rekli?" Kate je nalahko zavpila začudenja in sklenila roke. "Čast bodi Bogu! Kdo je že videl prej kaj podobnega? Rada bi vedela, ali pomeni kaj dobrega ali —" Nema žival je grajala njeno prazno-verstvo, kajti zopet je sklonila svoj vlažni gobec nad otroka in je nežno Jihala vanj. Dete pa je nabralo in fkremžilo svoj mali obraz, kakor bi hotelo jokati in se pritožiti nad dekletovo nevero. Važno za Avstrijce! Avstrijske krone, ki so bile vredne pred vojno 20 1-4 centa so sedaj vsled majhnega izvoza avstrijskih izdelkov v Združene države precej ceneje. V Avstriji imajo pa Se vedno isto vrednost! NAŠA PONUJA VAM FIRMA PRILOŽNOST, DA KUPITE SEDAJ ZA SAMO $130.00 za 1000 Kron od odstotkov Avstrijskega vojnega posojila, ali pa v manjših zneskih po $13.00 za vsakih 100 K. Obresti teko od dneva, ko se denar vplača v New Yorku. Na vsako Avstrijsko vojno posojilo, ki je kupljeno pri nas, posodimo vsaki čas 70% TRŽNE VREDNOSTI. Natančnejša pojasnila damo rade volje. Na vprašanja T slovenskem jeziku bomo slovenska odgovorili. Zimmerman« & Forshay člani New York Stock Exchange Oddelek K. NEW YORK 9-11 Wall St. "Zdaj primi," je rekel Donal, "za ročo košare, tla odneseva to stvarco na toplo. Zdi se mi tudi, da bo kmalu lakote umrla." Brat in sestra sta košaro previdno dvignila in, pustivši svetiljko v hlevu, nesla otroka preko zasneženega dvorišča ter hrupno odprla kuhinjska vrata. (Dalje prih.) Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John Petric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak. To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev A-merike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom, fie rabite sem priti. Pri tem društvu ni treba nikakorš-nega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1,00 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. Imamo v zalogi Mohorjeve Knjige ZA LETO 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske večernice, 69. zvezek. 6. Trojka, povest, namesto molitve- nika. En iztis knjig po pošti stane $1.50, za naročnike v Pittsburghu, Clevelan-du in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar. Alois Skulj P. O. Box 1402, N. Y. City 100tl4 Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za..............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. s: Joliet. ill* PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOl* ' Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej io poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba jc naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 Luka Pleše HVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fina domača in importirana žganja in vina, ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obisk. 1014 North Chicago St., Joliet, Ills. W. H. KEEGi Slovenci v La Salle in okolici: dar potrebujete pogrebnika se ob1 na to tvrdko in prepričani bolite« ? boste najbolje postreženi, ker ta je najboljši ter mnogo cenejši drugi. V slučaju potrebe rešilnega V0** (ambulance) pokličite nas po tele*«" nu, ker smo vedno pripravljeni —' ^ dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK C^ W. H. K EE G AN, Telefona št. 100 — vsak čas. C or. 2nd and Joliet St., La Sal*. ' STENSKI PAP1 Velika zaloga vsakovrstnih bai% in firnežev. Izvršujejo se vs» 0\i> ba- varska dela ter obešanje stenski papirja po nizkih cenah. I ' . Chi. Phone 376. N. W- 120 Jefferson St JOLIET, N. W. telefon 556 Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje rrT TJ* Ha J^LIjvJLJL Ha ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company S. Bluff St., Joliet. m- Ota telefon 405 K