21. številka. Ljubljana, petek 25. januarja. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
liha)« vnuk dan, izvznuiši ponea»iike in dneve po praznioih, ter velja po pošti preieinan aa avstro-ogerske deiele m oelo leto 16 gld., tu pol leta 8 gld.r aa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom ta oelo leto 18 gld., aa eetrt leta 8 gld. 80 kr., aa en meseo 1 gld. H) kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. aa četrt leta. — Za taje detele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nditelje na ljudskih šolah in aa dijaka velja znižana oeua in «ioer: Za Ljubljano aa četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejeman za četrt let* 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne pctit-vrste 6 kr., če se oananilo enkrat tiska. 6 kr., če ae dvakrat in 4 kr. oe se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se   v»n u-aokirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiii jK 3 ^gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj •* blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Peterburg 24. januarja. Iz Ka-zanlika se 22. t. m. oficijalno poroča: Rusi so denes po vročem, dve uri trajajočem boji ves turški tren, 20.000 voz, v svojo oblast dobili.
Oficijozna „Agence Russe" pravi, da glede na važnost, katero Angleška stavi na Kalipolje (Gallipoli), ne bodo Rusi tega mesta drugače ni prijeli ni vzeli, kakor ako Turčija tam vojsko zbira, ki bi Ruse od strani prijemala.
Carigrad 24. januarja. Ministerski svet je došle ruske mirovne pogoje pretresa val, kateri so pa še tajni ostali.
Budapešt 24. januarja. V konferenci liberalne stranke je Tisza rekel, da on odstopi, Če stranka ne potrdi predložene nagodbe.
Peterburg 23. januarja. Oficijalno. Ker je turška vojska Adrijanopolj zapustila, in so bili bašibozuki notri udrli, za-fiela je 20. t. m. ruska konjica brez boja to mesto in postavila provizorično upravo iz raznih narodnosti j.
London 22. jao. „Standardu" bo poroča : Porta jo izvedela ravnokar, da je bila ■klenena skrivna zveza Perzije z Rusijo, vsled katere je obljubljeno Perziji, da dobi provinciji Kerbala in Bagdad, ako gre nad Turke, kadar bi katera druga velevlast po tnagala Turčiji.
BDaily Nevvs* porota, da je Dunav pri Zini u a popolnem zamrznil in da bo Rusi prevažajo brez zadržka po ledu.
Li&tek«
Litovska unija.
(Po Petruševskem in drugih spisal J. S t e k 1 a s a.)
Delo započeto litovskim knezom Jagielom — zjediniti v eno državo Poljsko z Litvijo in zapadno Rusijo — mj potrajalo dolgo, ker nijste tega hoteli niti Litva niti zapadna Rusija. Poljska vendar nij dremala; njej je bilo potrebno, osvojiti Litvo na vsak način, da ne bi litovska Rusija pala na kak način pod Moskvo. Koncema so Poljaki 1. 1509 vendar le dosegli svoj cilj: vsled raznih krivic in na-eilstev morali ste se zjediniti Litva in zapadna Rusija s Poljsko.
Do tega časa so bili v Poljskej in Litvi razni zakoni, kakor tudi red ; zdaj pa se je uredilo vse po enem kopitu. V Poljskej je imela šljahta (plemstvo) veliko moč; šijahčiči niJBO bili Bamo svobodni narod, nego tudi samovoljen, kakor to nij takrat nikjer bivalo; posebno pa bogati in plemeniti pani.  Oni bo
V Kalipolji vlada panika, ker se baje Rusi bližajo.
Iz Kalipolja se poroča: Ponedeljek ob 10. zjutraj so se Rusi uže v Azunko pokazali, ki je le deset ur od Kalipolja. Iz Štambula je sicer ukaz prišel, tvrdnjave braniti, ali dozdaj veliki kanoni nijso še v pozicije postavljeni.
»Standard" izveda iz Aten, da upor v Tesaliji raste.
Belgrad 22. jan. Uradni list proglaša kneževo začasno postavo, ki veleva organizirati osvojeno turško ozemlje in tam srbsko upravo in zakonje uvesti.
Vojska
Turkoljubni listi bo uže na zadnjo »lamico upanja obkleuili, namreč, da ae bode Tuikom posrečilo dolgo braniti Carigrad. Bomo videli! Te.s ko bi res ne bilo Carigrad braniti, ker ima na jednej strani morje in se ne more obkoliti. Ali valjda so Turki uže preslabi i u predemoralizirani.
Sulejman se je tedaj vendar našel. Raztepene ostanke svoje vojske je od Plovdiva (ali Filipoplja) na jug proti morju pri vel, kjer jih bode moral zbrati in na ladije naložiti, da jih pelje v Carigrad. Če pa Rusi prej v Kalipolje pridejo, in na obali baterije postavijo, zapro ladijam pot v Marmora-morje.
Mej Drenopoljem in K al i poljem nij, kakor se iz Trnove javlja, nobenih turških čet, torej bodo Rusi brez težav tja prišli.
Srbski knez je v ruski glavni stan pisal srbske vojne terjatve, ki jih hoče od Turčije. V soteskah okolo Kazanlika se bori Horvatovie s Turki. Šumadijski in moravski oddelek marširata proti Iliihs-paši.
po svojih dvorcih živeli kot carji ter delali kar so hoteli Mej soboj so se pogostoma prepirali pa tudi bili; do kralja nijso držali nič, kakor da ga nij niti bilo, včusi so celo bojevali proti njemu. Mala šljahta je tudi samo-voljnovala kolikor se je dalo, bahala se s svojimi pravicami, prepirala se in srdito kričala na saborih (sejmah). To je bil zbor dvorjanov in cerkvenih predstojnikov; brez sabora nij mogel kralj niti najmanje stvari odrediti. Šljahta ni i trpela nad seboj kraljevske volje, mej tem pa se nij sramovala služiti bogatim panoin, ter od njih ttpeti preziranje. Bogatim panom pokoren šljahčič je nosil po konci svojo glavo pred kmetom. Kmet, po poljski hlop, je bil človek suženj, prikovan rob; pan je bil njegov gospod, jemal od njega kar je hotel, ter ga celo po svojej volji mogel s smrtjo kazniti. Kolikor je imela šljahta preveč svobode, toliko premalo jo je imel siromašni kmet.
Vsi ti odnošaji so počasi prešli iz Poljske v Litvo, odkar sto bili obe dve državi zje-
Magjari v straneh.
Kadar se bode končala vojna akcija, začne se nič menj teško in odločilno diploma-tično ali politično delovanje. In uže „ Pester Llovd" izreka svojo magjarsko bojazen, da bode Italija podpirala pomorske interese Rusije, ker bode tako pomagala uničiti samot rž je in samovladje Anglije na morji. Ker bodo tako Nemčija (katera tudi močno zarad tega Rusijo podpira, da bi Angliji nekoliko svetovne trgovine iz rok izvila), Rusija in Italija skupaj glasovale, nema se Rusija bati, da bi majorizirana bila, temuč „nii" (Magjari in drugi Turki). „Evropa ne vidi, da je naša (magjarska) eksistenca v nevarnosti, če se narede male jugoslovanske države na naših mejah, ona nam bas pripisuje moči dovolj te nove stvaritve mojstre* vati in ne more naše ljubosumnosti na male srbske in rumunske kneževine razumeti."
Tako Magjar. Udu druzega naroda pa 80 stvar drugače vidi, kakor samopaAnemu in oholemu Magjaru, namreč: da Bi Evropa menda sploh nič glave ne beli za Malarijo, tem manj po o magjarskej „moči moj s trovat iu te „male'1 jugoslovanske države. Stvari vendar zduj v Evropi tako stoje, da bi bilo za Magjara, osamelega Azijata mej evropsko narodno družiuo, modrije, o čem drugem govoriti, nego o „mojstrovanji" Slovanov. Pa ne! On se drzue pri tej priliki na novo zahtevati blaznost, da naj Avstr ja z našo vojsko iu našo krvjo v boj zoper zmagovito Rusijo stopi. „Dejauja, ki jih trpeti nehčemo, moramo nezgojeua in uezvršena narediti, predno se bode sankcija Evrope sklicala; sila, ki
dinjeni. Dvorjani so dobili svobode in pravice poljske šljahte, začeli učiti od nje vse; popuščali stare običaje, povračevali se v latiu-stvo. Kakor črez široka vrata bo pridrli Poljaki v Litvo in zapadno Rusijo, in čem več se jih je tukaj nabiralo, tembolj bo tamošnje dvorjane poljačili. A Čtm brže so dvorjani postajali pani, tem hujše je postajalo za kmeta-in tem več je imela pravoslavna vera trpeti. Vendar se pa Litva in zapadna Rusija nijste precej podali Poljskej, nego ste se uporno držali svoje starine in Bvoje vere; ali mej tem so dobili Poljaki novega iu silnega pomočnika,, da čem poprej spremene vse na poljski.
V tem času se je pojavila na Nemškem nova krščanska vera, protestantovska; ona se je v kratkem razširila tudi v Litvi. Imenitni ljudje in celo duhovni latinski so se po-prijeli nove vere, vsako leto je bilo manje katolikov. Takrat je poklical kralj poljski pa njegovi svetovalci v Litvo katoliške mnihe — jezuite, najbolj goreče in odvažne slugo pa~ peža in latinstva.
jo imamo t veljavo spraviti Rusiji nasproti, mora se obistiniti, dokler imamo morij dovolj, jej rešpekta pridobiti." Kdo ima n: on j dovolj? Magjarski betjari?
Na tem glasu nij dovolj še, zato prinaša magjarski aEgyerteteBu najnovejše pismo Ko šutovo, v katerem se zopet razklada nevarnost za Magjarijo, če bodo Rumuni in orijentalni Slovani varovanci Rusije in bodo tako .v vajeti ruske vlade prišli." Avstrija in Ogerska bi bili morali v zvezi sTur £ i j o potrebne izpremembe položaja krščanskih Slovanov v Turčiji izvesti. (Kakšne bi te izpremembe „v zvezi s Turčijo" za Slovane bile, kaiejo magjarski izgledi: oropana slovaška „matica", po nedolžnem zaprti Miletić in turško natikanje na kolec v Bulgariji in Bosni.) II konca svetuje tudi ta zvesti Avstrijec, Košut, Andrassvju, naj se ob zadnjej jednajstej uri vzdigne.
Iz vsega tega je vidno, da po magjar-skih glavah jako vrč. Silna povodenj, ki je razgrnila svoja hladna krila črez magjarako središče, Budapešto, bode valjda Magjarom služila kot mrzel ohladek na vročo glavo.
Kako močna je angleška vojska na suhem.
TJže večkrat so govorili o načinu, kako se bodo Angleži vmešali v sedanjo rusko tursko vojsko. Seveda se je ob taci h prilikah spominjalo po največ angleško pomorstvo. Ali, ker se vojskovati nij lehko brez vojske na suhem, navajamo tukaj nekatere črtice o največjej an-gleškej vojaškej sili, katero more postaviti na noge ta toliko širokoustna dežel.
Odkar se jo Angleška vojskovala na evropskem kontinentu, stavljale so se jej pov-sodi tudi majhene državice z dobrim vspehom v bran. Načelo, da ima vsak državljan varovati osobno, kot vojak, interese svoje domovine, razširilo se je čezdalje bolj, in sedaj uže more vsaka evropska država vse svoje sinove poklicati v vojsko, kadar je treba. Samo na Angleškem vojake še zmirom po svobodnem aamooglašanji nabirajo. Takovih prostovoljcev vojska mora sicer biti dovolj močna, da varuje in osigurava domače posestvo, tudi je more celo umnožavati — a ona nij zmožna, dati glasu velikobritanskemu v koncertu evropskih držav posebne kreposti in pomena.
■ ......■        -.---- =^
Da bi vzveličali in učvrstili rimsko vero in vlast papeževo in da bi sploh dobili kakšen posel, ki bi jim bil od koristi, pripravni bo bili jezuiti na vse. Oui so varali, lukavili, iz-krivili vse, Kristusovim imenom varali ljudi, ne boječi se nobenega brezčastnega čina. Do-spevši v kojokoli zemljo, podvrgli so Be s početka temu, da so služil; po bolnicah, obisko vali bolnike, ter tako čisto živeli, da se je vsakdo čudil, ki jih je videl. Zadobivši dobro slavo, vtirali so si jezuitje počasi in previdno pot do milosti bogatih in imenitnih ljudi j. Le-ti je izberejo za svoje duševne očete. Posle tega pa se je začela prava jezuitska rabota. Tako 80 preudarjali nrav svojih duhovnih Otrok; kadar je bilo treba, ravnali so se po njej, drugikrat pa po svojej ; zdaj so jim odpuščali velike grehe, zdaj pa je zopet strašili radi praznih besedij z večnimi mukami. Stvar pa se je tako končala, da so zadobili jezuiti nad njimi tako moč, kot nad otroci. Na spovedi nijso izpraševali samega spovedanca, nego tudi povpraševali o vseh njegovih prijateljih
Iz budgeta za I. 1877 — 1878 posnem-Ijemo, da ima vsa regularna vojska an g leska — in samo ta je spomina vredna — samo 148 bataljonov pešcev, 31 polkov konjice in 114 baterij poljske artilerije. I/-ntej teh pak je jedino 09 bataljonov pevcev, 22 polkov konjice ter po priliki polovica baterij v domačej zemlji, drugi so po nekoliko v Indiji, po nekoliko v druzih naselbinah razpostavljeni ter morajo ondi tudi ostati, da ohranjujo mir. Bataljon šteje okolo 600 mož, a kavalerijsk polk samo nekoliko preko 400 Vsaka baterija ima po šest kanonov.
A niti teh vojnih sil, kolikor bo tudi neznatne, ne mogo Angleži vzeti od doma, tega jim ni politični ni vojaški uzroki ne dovoljuje. Pri sedanjem mirnem stanji mogo utrpeti — in to največ — kakih 40 b a-taljonov pešcev, 10 polkov konjice in 20 baterij. Da pak to vojsko toliko do polnijo, da bi vsak bataljon imel 1000 mož, (anglešk bataljon ima osem kompanij), ter bi kavalerijsk polk štel konci 900 mož in bi bili tudi drugi vojni oddelki popolni, trebali bi Augleži še celih 40.000 vojakov. In ker je po budgetnem poročilu samo 15.000 mož na odpustu, manjka Angležem še 25.000 vojakov jedino v ta namen, da pripravijo svojo vojsko na propisano število ob vojnem času, to je: do popolne vojne moči Po tem takem bi v vojski z Rusijo ob najugodnejšem b lučaj i mogli Angleži 50.000 mož postaviti, seveda jedino z uvetom, ako bi jim notranje stanje njihove domače dežele dovoljevalo toliko vojakov pogrešati v Angleškej samej.
Nobednega Angleža nema vlada pravice siliti, da gre v drugo deželo vojskovat se — a mnogo prostovoljcev pri sedanjej občej nesklonnosti v angleškem narodu najti ne bode ter se nanje vlada ne more zanašati po ni-kakovej ceni. S 50.000 vojaki mogli bi sicer zasesti Angleži Carigrad in Kalipolje, ali takov čin bi bil ob jednem napoved vojske Rusiji. Ali si bode tedaj pri tacih razmerah in s tako malimi silami Anglija upala meriti se z ruskim zmagovitim orožjem ali ne — jasno je iz navedenih podatkov popolnem ter oni dovolj očito pričajo nezmožnost angleško v primeri se silo Rusov. Pr.
in znancih. Tako so oni poizvedeli, kdo jim je prijatelj, a kdo sovražnik, s kojim se treba sprijateljiti, a kojega bati se, o kojem treba dober glas razširiti, a kojega osramotiti. V rodovi na h so oni tajno sprli otroke s starši, pa je zopet tako pomirili, da so vsi o tem vedeli; zdaj so ženitev napeljali, zdaj jo zopet razdrli. Najbolj pa so jezuiti skrbeli za to, da zmame kmete k sebi, posebno bogate ljudi; na razne načine so izmamljivali od njih bogate dare, učili so celo krasti za nje. In da bi mogli odgojiti po svojej volji ljudi, ustanovili so jezuiti za to šole. Nabravši Bi učencev, pripravljali bo njihov mladi um in srce po svojej volji, da je mnogo od teh odraslih postalo najboljih prijateljev in slug jezuitov ter jim v vsem pomagalo.
Ravno tako so ravnali jezuiti v Litvi. Naselivši se tukaj, začeli so obiskavati bolne, potem u8tanovljati šole j prišli bo po njihovej zvijačnosti v milost mnogim bogatim in imenitnim ljudem ter kralja tako zaslepili, da je on gledal z njihovimi očmi in slišal z njiho-
Mal človek „velikim".
Znnaj Ljubljane 20. jan. [I/v. dop.
Jar. sem zmirom dejal, da smo Slovenci pravi ljubljenci naše cislejtanske višje gospode, in res je takisto. Kakor mlado, šibko dete nas varujejo na vse stani prehlajenja; ne najmanjše krepke, bolj ostre sape ne puščajo do nas. V otročjej sobi naša pestunja ne dopušča kar nič trušati; jeznoritosti pa celo ne strpi. Mirni moramo biti in kar nič ne besedovati, in če kdo ven na prostejši zrak teži, pride pod ključ. Mirno, otroci 19 stoletja!
Nijsem parketa sin, rojen hribovec sem, in namesto Žameta sem trgal rašovino in hodil v šolo k možem, ki jezika ne rahljajo v to, da misli prikrivajo, nego otroka pri pravem imenu zovejo. Nijsem glar-e-kulture Človek, res je, in včasih jezen robato zakolnem; robat mi je jezik in nezadovoljen a takovim Btanjem, na mojo dušo, ne molčim tako z dobra m zbog tega ne spadam v našo gori naznačeno otročjo sobo.
Kar sem v tem listu pisaril, udarila me je pestunja mnogokrat na prste. Poskušal sem se poboljšati in Bi odvaditi svojo trdo pisavo. Kultivirati sem se močno trudil in to kulturo res tako daleč dognal, da nijsem bil pod ključ dejan. Pil sem pridno limonado m rahljal parfem in barve in pomade na vse pre* tege. Pa to vse je bila namazana stvar. Mojim spisom se je le „nenaravnost" poznala in pti vsakej stopinji je „salon-človeku" udarjal kmet v pete. — „Schwarz geboren, is Waschen verloren". sem dejal, — pestunji se svojo kulturo tigo pokazal in ven bežal iz slovenske otročje sobe ter, kakor mi je Bog kljun ustvaril, se pridružil sodelavcem „Agra-mer Presse* v Zagrebu kot „S—c* in „—cu. B:l sem tam dobro hranjen od meseca maja 1877 do 16. januarja 1878, in kolikor toliko razkril sem v „Agr. Pr." sistem izgoje slovenskega naroda po naših — no, nemškutar-jih. Gradiva je bilo nemarno veliko, to je res bilo: „greif nur hinein in's volle Men-schenleben" in delal sem z veseljem. „Nichtg dauert aber evvig, und der schbnste Plan wird schiibig," — moram se kultivirati, hočeš, nočeš, moraš. Vlada mi je torišče ,,A?r. Presse'* odvzela, odvzeinšu jej pošto v na$o slovensko otročjo sobo! — Zdaj sedim zopet tu in deklamujem: „beim Teufel ist der Spiritus,
vimi ušesi. Protestanti pa nijso bili soglasni, niti jedini: oni so se razdelili na 70 raznih učenij ali stranek. Le to je pomoglo jezuitom; oni so začeli podkopavati protestante, in črez nekoliko let se je broj protestantov jako umanjil: imenitni in prosti ljudje, eden za drugim, so se povračali v latinstvo. Potem 80 se obrnili jezuiti na pravoslavne. Začele so se uvrede, stiske in nasilja; slabi ljudje bo prehajali v rimsko cerkev, posebno dvorjani. Starci so Še nekako vzdržali, ali mladi se nijso protivili; oni so se uže začeli poljačiti. Odpor proti jezuitom nij bil od dvorjanov, nego od meščanov in kmetov.
Davno pred tem časom, ko je Litva osvojila zapadno Rusijo, varovali so pravoslavni pozorno svojo vero. Ljudje ene župe so se zbirali pri cerkvi ter pomolili, potem pa se razgovarjali o javnih stvareh. Če so bili v župi imenitni in bogati ljudje, poskrbeli so za polepšauje cerkve, ustanovljali pri cerkvah šole ter varovali pred vlastelinstvom cerkev iu župo svojo. Če pa takih bogatinov in važ-
das Phlegma ist geblieben." Ah, in zopet ah skomina mi vstaja po ,,Agr. Presse!" Tam me je cenzuriral Slovan, poznavši, da smo
Slovenci res.....in lotiti sem ne smel več
jih glav in tako reč na pravem mestu prijeti, in ah, tukaj še ne smem zadnjega slugo našega sistema grlo pogledati, uže žaba tožit leta; po prstih dobim. Tam sem brez vseh barv risal drobno malo in večjo našo muko, tu še ne smem reči, da smo Slovenci tlačeni.
Gosp. Widmann, Vesteneck, Scho* iwetter <et tntti quanti, razkrival sem vaše blagotvorno delovanje za slovenski narod, hvalil vas po .-svojem stilu. — Ves res pek t do vas odslej, ▼i Bte res hudi ljudje; — ves demokrattzem leži pred vami v prahu na kolenih, malo razumete šale! — Konfiscirati me v Zagrebu nijste mogli, ali vzeli ste kristalizirano sred stvo najsvoboduejših držav sveta v roke ter jiiinisterstvo nuddi, da kljubu temi našega stoletja , Agr. Pr.'1 pošto v naše kraje odv/aine. Ves rešpekt odslej sem rekel! — Gospoda odpustite; nij take sile; jaz mali človek se Bvojiin peresom sem vas prisilil, da segnete po za vsako državo našega čas* sramotilnem sredstvu. Jaz mali slov. žurnalist sem tako jak, da se me bojite vi mogočni ljudje! Kdo ima uzroke k rešpektu, jaz ali vi! Nijsem se nikedar Bog si ga vedi kaeega pisatelja štel, bil sem tiho zadovoljen, če se je kdo jezil, če sem pravo besedo našel, bi zadovoljen, če mi je kdo prijateljev rekel: to je dobro. Ali zdaj mi greben raste, — jaz sem moral jako, jako nevšečen človek biti vladi niše j, da je kot vlada, ki ima svobodo, — tiskovno svobodo na svojem praporu zapisano, — kot vlada svobodne, koustitucijonalue avstrijske države pot hrvatskemu časopisu v naše kraje zabranila, v kojem sem slovensko uašo revo risal! Ali nijsem potem orjašk človek! Ah, kako je to sladko; jaz mali človek in tak aparat spraviti na noge iz arzenala srednjega veka! — Tedaj bojite se mojega peresa, bojite se mojih razkrivanj, in to vi mogočni ljudje! To je veselo 1 Jaz sem tedaj vam prav neljube stvari in še celo v nemškem jeziku, v jeziku, ki se daleč sliši, pravil, jaz sem v tem jeziku naše rane inostranstvu in doinačinstvu razkrival. — Mora vendar vse resnično biti, drugače ne bi pošto „Agr. Pr.1' od vzeli „in die im Reichsrathe vertretenen Ku.iigreiche und
nih ljudij nij bilo v župi, potem so pa sami žapljani doprinašali za šolske in cerkvene potrebe. Tako bo se ustrojile cerkvene bratov Ščine (cerkovnija bratstva). Čem bolj so jezuiti stiskali pravoslavje, tembolj so se bratovščine mej seboj zjedinjevale, da so mogle •krepkeje braniti se proti nasilju. Bratovščinam bo pa tudi mnogo pomogli imenitni ljudje, ki Se niJBO popustili očetovske vere, posebno Konstantin, knez Ostrožski. Njemu nij bilo žal niti za trud, niti za novce; ustanovljal je Sole, tiskal cerkvene knjige, ter dopisoval s carigradskim patrijarhom. Ali niti bratovščine, niti mogočni ljudje nijso mogli rešiti pravoslavne vere od vsega zla, koje so jej pripravljali jezuiti, posebno, ker nijso pri tem svetem podvzetji pomagali vsi pravoslavni svećenici.
Uže davnej se je ločila zapadna Rusija v cerkvenem pogledu od vlasti moskovskega vladike ter si izbrala svojega metropolita v Kijevu. Le-ta metropolit, pa tudi duhovni nijso bili zapadnoj Rusiji to, kar iztočnej. V Moskvi je bil vladar pravoslaven, a v zapad-
Liinder!* Resnice le se ljudje boje, laži ne! — Me veseli to, še jačji stojim pred vami na tak način. Hvala vam za to. Vidimo se še. Mlad in trden som, hočem uže sredstvo najti, da kot bakljar gorečo bakljo pred varni dr zim, v katere svitu se vidi slavna vaša svoboda na Slovenskem. — S tem pa, da ste v slovanskem duhu nemško pisanemu časopisu tla na Slovenskem odv/eli, še nijste slov. poštenemu domoliubju sape zaprli; Slovenci imamo železno naravo in pretrpeli smo viharne uže čase, pretrpeli bomo tudi vašo vihro.
S-c.
Politični razgled.
'Vola-.iiif«' <lI«'.
V Ljubljani 24 januarja
V ^rifirifcm toni'M so bile 23. t m postave o colnej in trgovinskoj nagodbi z Ogersko sprejete. Postavna predloga o čolne m tarifu in še nekatere dru^e po Stave so se na prošnjo miuisterskega predsednika ta dan z dnevnega reda odvzele. To je nov dokaz, da se ministerstvo z Ogri zarad finančnih colov nij moglo zjediniti še. Nazadnje se bodo — Magjarom udali. To je uže ustavoverna navada.
Viutitt«* ilržftvo. O stanji razgovarjanj glede p »••»m***/«* nij nič važnega novega, nobenega napredka Vedno bolj je vidno, da smo prav Bodili, govoreči prec j od početka teh razgovorov, da Rusiji nij za premirje, temuč, da hoče še le iz doblenjega Carigrada mir diktirat1, za zdaj pa razgovore le zavlačuje.
V seji iitttfleihe zbornice 22. januarja je B mrke odgovoril na vprašanje Hanbury|evo, da nij dobil nobenih avtentičnih p o r ti č i I o marširanji Rusov na Kalipolje, temu •, da je le glasove slišal, da se Rusi v reče nem pravcu gibljejo. — Northcote prizna, da je angleška kraljica pisala ruskemu carju naj pospe.'i mir, uli kaj je car odgovoril, ne more se predložiti, ker je privatno kraljici i/.rečeno bilo.
Wtttlij«tn*h9 novi kralj Ilumbert se s soprogo napravlja obiskati večja mesta po Italiji.
Dopisi.
Iz   Vipave 24. jan.  [Izv. dopis.] Kakor se je godilo pri zadnjih glasovitih vo litvah za   trgovinsko  in  obrtniško zbornico kranjsko, skoraj enako se je jelo letos pri nas  ponavljati.   G. župan še do te ure nij
nej Rusiji katolik; ou je delal za latinstvo, a ne za pravoslavje ter je za pravoslavne svečenike imenoval nedostojne ljudi. Dogajalo se je tudi, da je postavljal za Škofe tudi neduhovite, nego proste posvetne. A za duhovua mesta se nijso zato potegovali, da bi učili besedo božjo, nego radi bogatili posestev, nego radi koristi iu ugodnosti posvetnega življenja. Duhovni so upravljali velika posestva, da, včasi celo graščiue, t. j. male tvrdnjavice. Dogodilo se jim je večkrat, da so se morali braniti pred svojevoljnimi in pohlepnimi paui, ali pa z njimi tožariti se po sodnijah. Malo kdo i/mej njih se je zanimal za svoje pastirstvo ter za cerkveno dobro skr bel; oni so skrbeli bolj zase, ali pa za svoje rodovine. Mnogi duhovni nijso postali škofje, uego skruuitelji, živeli sramotilo, ženili se, ter živeli tudi po nezakonski. V častnih samnstu nih živeli so igunierii se svojo bračo, se ženami iu otroci ter vladali b cerkvami po svojej volji. Prikazala se je neviđena maloprid-uost, ter nastopilo nezaslišano pohujšanje. Da se spasi   pravoslavna cerkev tacega
dobil izkaznrc za razdelitev mej volilce. Pač pa je uže raznašal davkarski slujja izkaznice nemčurjem, in bolj nezaveduim volilcem, češ, da bodo ti nemčurje volili, ali pa vsaj glasove zavrgli. Zavednih narodnjakov nij pa še do te ure nobeden izkaznice prejel. Se bode tudi letos čakalo, da pride g. župan, kakor pri zadnjih volitvah, izkaznice terjat? Gospode okolične župane in vse narodnjake pa opozorujem, naj čujejo, da jim volilcev kak nemčurski privrženec ne prekani. Tužno pa mora vsak pošten narodnjak vzdihniti, da se tako z nami godi!
Kaj terjamo! Postavne svobode, zakona, zakona i/.vrševanega, druzega nič!
Domače stvari.
— (Volitve v kranjsko trgovinsko iu obrtni j sko zbornico.) Čutemo, da je jako mnogo volilcev izpuščenih, tako, da glasovnic nijso dobili. Opozorujemo vsaj one, ki so jih, ali jih še bodo dobili, da jih ne dajo protivnikom iz rok. Dopis naš iz Vipave bi uže dal slutiti, da se začenjajo zopet novi nmanevri11 zoper svobodno volitev.
— (Trije novi slovenski doktorji.) Kakor se nam iz Gradca piše, bili so za doktorje vsega zdravilstva promovirani 23. t. m. na vseučilišči v Gradci trije naši slovenski rojaki gg. Josip Kersnik, Matija Smirma-v e l in France Z u p a n e c.
— (Volilcev v velikem posestvu) kranjskem je zdaj po izknzu včerajšnje „La,ib. Zeitung" užo le 112 V zadnjem izkazu 29. pret. meseca jih je bilo 113. Odpadel je g. Eu^en vitez Fichtenau.
— (Občni zbor „Sokola") je 27. t. m. v nedeljo ob 11. uri v dvorani ljubljanske čitalnice. Na dnevnem redu je : Poročilo blagajnika, volitev odbora, spomenik „Sokola" na pokopališči in posamezni nasveti. Naj se udeleži vsak društvenik zborovanja, da glasuje v važnih društvenih zadevah.
— (Slovensko gledališč eA V nedeljo 27. t. m. se bode predstavljala burka s petjem v 2. dejanjih „Doktor in frizer", in vesela igra v 1. dejanji „Pes in mačk a."
— (Čitalnica v Riza viku) pod Ljubljano je v občnem zboru 20. t. m. izbrala g. Ru-galija za predsednika.
■ "_
nereda, poklicale so cerkvene bratov sčiue k sebi bizantskega patrijarha ter mu predale svoje škofovske sod nije in upravo. Patrijarh Jeremija jo prišel v Rusijo I. 158!). Ou je pregledal tožbe posvetnih, odstranil metropolita, a oženjenim duhovnom in škofom je zapo-vedul, svoja mesta zapustiti. Nekaterim bratovščinam je dal nove svobode: dozvolil jim ie sklicevati zbore in soditi duhovne. Spre-jevše blagoslov od patrijarha, [»oprijele so se bratovščine še bolj svojega posla, uego do-zdaj, a mnogi nadduhovniki in duhovni so se pobunili, Eden je moral zapustiti mesto, kjer jo dobro živel; drugi pa je moral rafcu/i dati za svoje nepravične in sramotne čiue. Nastopila je velika zmešnjava, ali jezuiti so se precej vmešali v stvar. Oni so začeli pogajati Be z nekim duhovnom, Cirilom Terleekiiii po imenu. Tertecki je bil hudoben duhoven, ali človek velikega razuma in smele narave ; on je sklenil osvoboditi vse od teh bud na enkrat. (Konec prihodnjič.)
— (.Slovenska Matica") ima 13. febr. občni zbor.
— (Trgovski ples) bode letos 2. marca na starem strelišči.
— (Pošta) v Dragatušu na Dolenjskem se bode od 1. februarja naprej opustila iu raz delila mej pošte črnomeljsko iu viniško.
— (Uradna ,,Laibacher Zeitung") je v zadnjem listu prisiljena preklicati svojo novico o likvidaciji ,,prve češke protizavaro-valne banke", neke hčere „Slavije", kot popolnem neresnično, in tako uradni nemški list nazaj jemlje udarec namišljen prav za prav le ,,Slatiji," ki ima pri nas dosti zaupanja. Kadar se jim treba zdi kak slovansk zavod diskreditirati poskušati, so ti nemški oficijozi precej pri rokah, ne preiskovaje istine.
— (Slovenski poslanec) g. Iv. Na-bergoj se je oglasil, da bode govoril v debati o colnem tarifu proti podraženju.
— (Duhovenske spremembe) v ljubljanskej škofiji: g. Jakob Sušnik pride iz Št. Lorenca za kaplana v Poljane pri Loki, g. Jakob Strupi pa iz Poljan v št. Lorenc na Temenici. Umrl je 21. t. m. gospod Matija Kuhelj, administrator v Gozdu pri Kamniku.
— (Dunajske „Slovenije") pevski zbor poje v soboto dne 26. januarja, ko priredju je srbsko akademično društvo „Zora" v Beču na dan sv. Save „uz bratsko sodelovanje slovenačkog akademičkog društva „Slovenije" svečanu proslavu tridesetogodišnjeg književnog rada dr. Dan i čira i petnaeste godine svoga obstanka," sledeče pesni: 1. Davorin Jenkovo „Bogovi silni", (srbska). 2. A. II a j d r i h o v o „ Pri oknu sva molče slonela", (čveterospev). 3', „Srbske narodne pesni". 4. nTi o nečuu, (srbski samospev). 5. A. Nedvedovo „Moja ro'/ica". 6. „Kolo", (srbska). — Petje vodi „Slovenije" pevovodja g. V. Kosovel. — Svečanost se bode vršda v lokalu: Musik vereinssaal (I. Lothrin-gerstrasse). — Začetek ob 8. uri z večera.
— (S a m o u m o r a.) Iz Trsta se nam 23. t. m. piše: Poročati Vam imam žalostno novico, da se je nek Ljubljančan, Franc Tisal po imenu, kakor je iz listov, katere je pri sebi imel, razvidno, za tukajšnjim pokopališčem pri sv. Ani ustrelil; revež je še le pred malo dnevi sem prišel in najbrž dela nij dobil. Do-nes so tudi prvega tukajšnjega odvetnika II o-rista pokopali, kateri si je 21. t. m. tudi z revolverjem Bani življenje vzel.
— (Ponarejalec bankovcev), pla-vičar Janez Ramijak, je bil v Celji 19. t. m. pred porotniki na tri leta zapora obsojen, ker je bankovec za pet goldinarjev ponaredil, in sicer še slabo ponaredil.
Kaz.De vesti.
* (Z Dunaja) se „Slov." telegrafira, da je sloveči kanonik nadškofijske stolnice sv. Štefana in predsednik katoliške rokodelske družbe dunajske, Gruša, imenovan za vojnega škofa.
* (Povodenj.) Reka Dunav je te dni pri Pešti tako narasla, da jezove podira, v staroj Budi je zalila ulice, nad 300 družin nema stanovanja, ker je voda v hiše prišla.
* (M e j plevenskimi ujetniki) je tudi prišel v rusko ujetništvo parišk komu nard Olivier Penn, bivši tajnik Rochefortov. On je bil ubegnil iz zapora ter je „v imenu civilizacije, humanitete in svobode" ob začetku vojske stopil v redove turških boriteljev proti „ barbarskemu moskovskemu gospodarstvu". Ker je Francoz ter tudi dopisnik nekemu listu, hteli so ga Rusi izpustiti ter izročiti franco-
skemu konzulu. Ali, ko je to zaslišal, prosil je, naj tega za nobedno ceno ne store, ker da je mnogo raj še v ruskem ujetništvu nego bi užival svobodo ter se seznanil pe francoskim poslanikom v Petrogradu. Kadar bi prišel v svojo domovino, ustrelili bi gotovo ondi takoj tega regovileža, kakor se užo ostale tovariše, zato se pa boji in mu ne diši fraucoska .»svoboda."
* (Nesreča na železnici.) V noči mej 15. in 16. t. m. se je v severo amerikanskoj državi Connecticut pod vlakom, ki je ob 10. z večera bližal se postaji Hartford, udri ondotni leseni most in so trije vozovi z ljudmi potopili se, pri čemer je poginilo 15 potnikov, a 20 jih je bilo več ali manj po škodovanih.
Dunajska borza 24. januarja.
(Izvirno telografićno porodilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih   . 63 gld. 60
Enotni drž. dolg v srebra    .   . 66   „ 95
Zlata renta........ 74   , 60
IS60 dr*, posojilo..... 114 .75
Akcijo narodne banke .... 812   , —
Kreditne akcije...... 224    „ 75
London......... 118 ,65
Napol.......... 9   , 48'/.
0. kr. oekini....... 5   „ 60
Srebro ........ 103   „ po
Državne marke...... 58   _ 70
Vsako nedeljo pred pustom
bode v
restavraciji Eozlarjeve pivarne
plesna veselica,
pri katerej bode sodeloval en del vojaške godbe. Vstopnina ao kr.
Začetek vsakikrat ob 8. uri zvečer. Uljudno vabi
Bartl. Jančigaj,
(23—3) rostaurant.
Novosegnega,   rokodelnega, konfekcijskega, suknenega in platnenega blaga zaloga
C. VVannischa,
▼ Ijnbljani, nn mestnem trga št. 7,
priporoča svoje velike sklade izdelkov, primernih za •alone in pleae v pustnej dobi 1878.       (9—ti )
's«a bolni« mrt in zdravje brea lek> in brei streskev po izvrstni
BBTaiesGiere dn fiarry
tJ london«.
»o let aie Je alj bolesii, U kl jt is bila »san-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašoenih i otrocih brez medicin in utro Ako v; zdravi vae oolezn v Aolodeu, na živoih, daljo prane, i ua jetrah; tioz-I naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenja, nospauje, slabosti, i a * lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavi«, silen j h krvi v irlavo
(mnenje v ušesih, slabosti in blevanie pn nosečihy iKoinost, disbet, trganje, ahnjsanje, bledicioo in pre-lajenje; posebno se priporoča za dujenee in je bulje,, aego dojnidino mleko. — izkaz iz mej 80.000 spričo* al zdravilnih, brez vsake medicine^ mej njimi spri* sevala proieitoi-ja Dr. Wurzerja, g. r. V. Benek*, pra-><h profesorja medicine na vsenčililči  v Maribora, >ntv;ine<a svečnika Ur. Angelsteina, Dr. Shorelanda, i . -! .<np!>otln, prot'. Dr. Dede, Dr. Ure, <rofinje Castle-»ratrr., Hirkize de rt: uhan a mnogo drazih imenitnih' >juo, se .i-.p i-nj »v/i na posebno aahtevanje zastonj.
Kratki iskat lz SO.tJOO ipričeralov.
Na Dnnaji, 13. aprila 1872. Freiio je cie sedem mesecev, odi ar sem bil* v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih i t ću t« nionib boleli nah, in sicer 11 no, da um od dne do dne m dno g; ni l, in to zaprosilo je dolgo čjs* mojo studijo. Ćul sem od Vase čudapolne Kevalesciere pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem nžitkn V*se tečne in okusne He/a-lesciere popotnem zdrav, tako, da brea najmanjega tres,nja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam' vsem bolnim to primerno prs v cen 6 m okusno* hrano, kot najboljši pnpom.ček, ter ostanem Van a dani
Oabriel Teschner, slušatelj javnih višjih trgovskih sol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1862.
Gospod! Vsled neks bolezni na jetrah bilo jo moje stanje hujsanja in bolečin vsake vrste sedem, let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati,, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuio. katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri. tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi' zdravniki poskusili so vse, brea da bi moje bolečine < zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največjo hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v ■tanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, sagotovtjenja moje prisrčna hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de Brčhani
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.877. Flor. Kolterja, c kr. vojaik. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanj* dušuika, omotici in Uščanji v prsih.
nevalesciere jo 4 krat tečne j ia, uego meso, ter *v pri oarascenih in otrocih priurani oOkrat veš na oem, ko pri zdravilih.
tfieUitaau ^o^ican po yOi turna 1 gold. 50 kr.,. t it gviu >o .»r., a muia « goid. 60 kr., 6 rnn-ov ^ „oni., ti tuutov *u golcL, i* fantov ou gu**..
Mvaiuvotute BiaOtUBSn v ^ajioaL  in Kevalesciere-Jhooolatee v prahu ,j m i tiia. bO kr.,     uu J #t. v .u., to u* j      ooar., v >rahn za iJo ta« u gL-(ouaje. Da iii»cty Jt Jomp. ua Asa^a|l, Yf aU~ iftsasasse št. b, rt.uaor v mestih pri dobrih
.»^.-jiu ui spooenjaau) trgovcih; tudi razpotija du--j*.»a uma ua vse kraje po poštnin aakaanioan aU povautjih. V iLjutoljmiul h<\ i»hr. J. drob oda, i mar pri „zlateui orlu", v Kaki pri lokarju J. P roda m u, v Celovea pri lekarju Bir n jaoherj u, f Mi»ijesa pn iuz*rju Aljinoviču, v Trasa pri k-xju Jakobu aerravsilo, pri drogeristu P. Rooof i   J. iiirsohu, v Kadru pri Androviću. (163)
V „Narodnej titkarai*4 v Ljubljani je izšlo in se dobiva: _
VUL zvezek „LlstU":
Pomladanski valovi.
Koman, spisal I. Turgenjev, poslovenil dr. H. Samec. 8« 17 pol. Cena 60 kr.
o K' I I S. b 2: ^ no i
3 S
B' S3'
'«       BTtE. I
» I B r I
03
" B 3 S"
«H I ^5 o
a,   I Sa c
S a. Ha a Ob j>£.
5" a'     ' f
a> a. oT1
• '    "J N
-i r- m t
X: '•- »j »i
S, o*2
< vrti
I o- lO
to
K. g W
t m
u, ca
Albert Schaffer,
roko vičar in izdelovatelj kirurgi Čnih povozil,
na kongresnem, trgu (v zvezdi) it. S,
izdeluje vsakovrstne nakilnilte, pri katerih je zmet ali je nij, razne teleane in trcbuane itovoic, popkova povesila, «»rtftiopae-dlene telovnike in ravnike, nauoine atroje, podprtloe, po-vezne noKovivo za otročje žile, kakor vse v to stroko spadajoče
izdelke.
Tukaj ao dobiti tudi očesne aaalombe od svile, atekle-nlee za aeaauje ter Mlaki od gume.
Kadar se naročajo uakilniki, naj so vsoloj pridčne tudi medenična širokost ter pove, kukova je kila, kjo jo in kolika je, in ali jo na deanej ali levuj, ali na obeh straneh. V posubnih slučajih izdelujem nakilniku prav tako, kakor so mi zaukaže.
Nakllnike in druga povesila prav v ceno popravljam, zlomljene ziueti zamenjujem z novimi ter jih prevlačam.
Jaz kupujem tudi kože divjih kOz ter aru.
Ob jedneiu priporoćiijoui p. t. občinstvu svojo izbrano zalogo duuajakili glae«.rokoii«- najboljšo vrste, enkrat ali dvakrat sešitih, rokovlc, ki so dade prati, podvezkov, lilačnikov, potem cavrst-nlkov in ovratnle najnovejšo facone po prav nizkih cenah.
Tudi 1.11 vam vezene ali pletene čepice, klačnike, lovake torbe, blaziue in hlače od usnju. ^6—1)
i/aF" Naročbe izvršujem natančno in ceno s poštnim povzotjoin.
1
Izdatel) in urednik Josip Jurcic.
Lauuuna in tit*k „Narodne tiskarue1.