VESTNIK

A--
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
1
Posamezni izvod 3 šitinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.
Stmt)U))ttmmnt«)nm)mntmmnm)ntnmumnm)mmmnnf:
LCTNiK XXXVi
OB DRŽAVNEM PRAZNiKU:
Medsebo/ne
obveznost
je je /9.	/997 f LoM-
"0?!;; 2%če/ jejt^MC^ pOM!OCM;^Of ZM-
MMMEJtrof jt/nA vMArA j;7 ^ot
Kvoc? pozMfjja vcč/etMa poga)gM;7; ° avjtr/fj^; r/ržafM: pogor//'/, je M% ^Jtr*M /zrccMO o/rozorfcM^ M^r j/M-yo ):A o njej /z/ro^cr/^/I z^^ez-na Mzoj^o^A' ^oM/ereMCz' /etg 7*g^rgt jo Mg^reč poK^gn/;, M ^Hafrgjo /)*uj7r:/o odgovorno zg MjeM **f?ez v fojMi Mg j7rgMi MgdjfzČMe 'VczMczje, <7g že/zjo, <7g je zzjtvgrz MOtzg, ^0<7-c,-;'jMg, JeZMO^rgZZCMg ^TjZrzjg ZM "a je p,-; ^OMČMz' Mrer/ItM gvJZržj-^?gg vprgjgMjg zzpojZe^g/o, ^gj je ^vjfrzjg jgzzzg afo^zrzMej/g ^ jvojz ojvo-
°o<7i'Zoz.
^o je v Ze^g pozMejjzTz ^oggjgnj ^z-gfn; g^jzrzjj^z' zgMgMjz zMZMZjZer
Crg^er zzzorg/ ocfgovgrjgzž Mg ^OM^reZMg vprgjgMjg g/eJe /gjZMegg ^oprzMojg ^MZrzje ^ ojro^o^zZvz, je Jevez/g *o McprzjeZMezM po/ožgjg. ^*cer je zzgczjZzcMo Mgjž/je Zgz7z v Av-^žjz' zg7zZevg/o ve/z^e žrtve.- 7700 ^^zZrzjcev je ^ž/o Mg jzMrZ o^jojeMz/z ^arg^; ^^zz-oMCgg zzporg, /6.993 gv-^rzjj^;'^ proZzjgjzjZczz je Mo zzMzor-Z^MzTz v AoMCCM/Mc/JjMA Zg^orzjčz/z ZM ^ 6S7 ^ geJigjZoTzsMz zgporz/z, 6.920 ^izjfržjcco je przj/o o/< žMjeMje v ^ZMzjMzcg^z ZM zg/zorz7z v zgjez^eMz/z ^že/g/z, ^ geZg g/z ^oMeeMZrgczjj^ezM Za^orzjeg p g je Mo zzMz/z 63.939 gv-^jj^zTz Žzz/co. To<7g Mg <7rggz jZrgMz ^ZMzce je ^z7o Mr 336.660 č/gMov "aezjzzeMe JZrgM^e, M/;Mr jz/z je M/o poroez/g gvjZrzjj^egg MoZrgMjegg ^'MzjZrjZrg z/o MovezM/zrg /996 regz-^rzrarzzA zz zlzzjzrzjz.
/^gzzMerje je /*z7o tore) 7.'.5 — Mg ^g^o žrtev MgezjZzČMegg Mgjz7jg je ^z7/o 3 č/gMOf MgczjZzČMe jZrgM^e,-"oprzMoj ^ oMgMzZvz' z/očzMj^egg Mg-?,^ZMg je M poZezMZg^ezM pez^rgz zzeč-^ oz/ z/oprzMOJg ^ oJVo/zoz/zZvz. ZgZo Pa Je je zMZMZJZer Crg/^er prz j-oojezM ^agororg Zo/zTzo /*o/j jMcevg/ Mg pgr-*z^gMj^e /zorce ZM gjzTzco przjpeve^
^ ^ojg proZz MgCZZZMg ZM J ZCZM zg OJtzO-"z/zZetz zlvJZnje/
/Vg z/ejjZfg je Zre/zg opozorzZŽ Zg-!z zvez/ z gfJZrzjj^zzM z/ržgvMzzM P^aZMZ^OZM, ^Z gg /ZOZMO o/z/zgjg/z v PoMez/e/je^ 26. o^Zo/rg. OpozorzZz P^z/vjeMz zgZo, ^er jo /<z7e zivjZrzjž zz "rzgvMŽ pogoz/M je MgJZg/g Mg P°<//ggz zgorgj ozMezzjeMz/? jZg/zjč, Mg-,°2fMe pozzjezM z/o/oceMe o/zvezMOjZz *? ^fr zlvjZrzjg Ze/z o/zfezMOJZŽ we z/o "aMej z/oj/cz/MO zzpo/Mz/g. Tg^gj ^j/zzMo z/gjZž ZzjZg z/o/očz/g, j Mzc-^z je je zivjZrzjg o/zvezg/g, z/g /zo ^''gt.-g/g Me j/ez/ozze jZgregg zM pre-P^ečz/g pojgzze Motzegg MgczzzMg; pg 'stf oMezMOjZz, z^z jz/z je pretzze/g Mg-
P^aMz j/ofeMJ^Z ZM ZzrOgžM' MZgMjjZMZ.
. a^o ^ eMezM z^oz v z/rggezM pog/ez/g j? ^fjzrzjg j/ej /zo prej z/o/zMzTz — ?°^ŽMZ^ V jZMZj/g Ze OMZeMjeMe ZMOJ-^J^e z/ez^/grgczjez Mr jvoje oz/go-^orMojzz' zg z/e/ež tz vojMŽ Mg jZrgMz **aczjf;čne NezMČzje je Mz z/oce/g z/<rz-^a, z/o^/er jZgrz zM Movz MgczjZz /g/z-MerMOZeMO ZM MeMzMOVgMO rgz-oz-j^ojo z/ejgtzMOJZ; ^er procej z/e-^o^rgzzzgczje Me o/zjcgg Zzzz/z' rejcog-^a MzgMjjzMJ^egg vprgjgMjg, z/o^/cr ! ^ ?MgMjjzMgM! vjz/jgjejo „rejzZve", 7?z ; ^ ^ajprozjg z z/rzgfMO pogoz//zo M I ^^?Mo o/Mejgjejo MjzTzcue prgizzce; 7?er ZMg prgvz/Mo CfMzZz' z/oprzMOJg /z "^z ojvoMz/zZtzz, z/oMcr przjZojMe °°'gJZz Meoz/goTorMo z/opgjcg/o, z/g /zgjjMčz /z/gZzjo pgrZzzgMj^e /?or-^ ^oz Mzorz/ce zM z/z/gzMzrgjo /zoj pro-' ^ajzzzMg Mz Me&gj proZzz/ržgfMegg. .. ^ržg^MZ prgZMz^ zlvjZrzje ^z po Jfo-' 0Je/;zg; zMorg/ prveMjZveMO ve/jgZz f^ffgnjg przzMgvgMjg 7? ZzjZz gMZrzj-repg/z/z^z, ^z' je je roz/z7g zz Zrp/je-Ja irz žrZef gwZrzjjMgg /jgz/jZtzg ZM JvoMz/o/jgMz7? Mgroz/ov v /<o-ProZz MgezjgJZZZMg. V Zgz/MjzTz /f-/c zvezMz prez/jez/MzTz zzečje jZevz/o
(Da)je na 7. strani)
CELOVEC, PETEK, 23. OKTOBER 1981	ŠTEV. 43 (2042)
Koroški Sioveoci Evropskemu svetu
Peršmanova domačija
muzej NOB in dom miadine
Ob zakijučku miadinske deiovne akcije pri preureditvi Peršmano-ve domačije v Lepeni nad Žeiezno Kapio v muzej NOB in dom miadine sta Zveza koroških partizanov in Zveza siovenske miadine minu!o ne-detjo prirediti kratko siovesnost, kjer sta podeiiti zahvaino iistino vsem, ki so sodeiovaii pri tej akciji.
Muzej bo po notranji ureditvi hiše odprt prihodnje ieto za obiet-nico nacističnega ziočina pri Peršmanu.
Podrobnejše poročiio o nedeijski prireditvi objavijamo na drugem mestu.
Med Italijo in Jugoslavijo
odprt nov mejni prehod kot vez prijateljstva
V skupni viogi, ki sta jo posiaii osrednji siovenski organizaciji ge-nerainemu sekretarju Evropskega sveta dr. Karaseku ter evropskemu pariamentu v Strasbourgu, Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Sio-vencev kot predstavništvo siovenske narodne skupnosti na Koroškem izražata zadovoijstvo, da je evropski pariament z veiiko večino izgiasova! posebno iistino o dežei-nih jezikih in kuiturah ter o pravicah etničnih manjšin, ki jo bo kot priporočiio posiai Evropskemu svetu, komisiji Evropske gospodarske skupnosti ter viadam in dežeinim upravam držav čianic EGS, kakor tudi viadam držav čianic Evropskega sveta.
Listina o pravicah etničnih manjšin, ki jo je sprejel tako visok forum, bo brez dvoma predvsem tistim manjšinam, katerih pravice niso zajamčene z nobeno drugo mednarodno ali državno pogodbo, pomagala uresničiti za njihov nadaljnji obstoj in nadaljnji razvoj potrebne minimalne pravice, je rečeno v skupnem pismu.
ZSO in 'NSKS pa izražata tudi začudenje, kako je spričo skrajno restriktivnega tolmačenja in predvsem uresničevanja mednarodnih pogodb v zaščito obstoja in nadaljnjega razvoja etničnih manjšin tudi s strani' demokratičnih držav, kot na primer Avstrije, sploh mogoče, da je bilo v pojasnjevalnih pripombah k osnutku listine o etničnih manjšinah navedeno, da je bil v Avstriji položaj Slovencev in Hrvatov, ki je zavarovan z državne pogodbo, z zaucnom o narodnih skupinah baje še izboljšan. Pri tem opozarjata, da člen 7 državne pogodbe sicer dejansko vsebuje posebne pravice slovenske in hr-
vaške manjšine, da pa s tako imenovanim zakonom o narodnih skupinah iz leta 1976 člen 7 nikakor ni bil izpolnjen ter se položaj Slovencev in Hrvatov že sploh ni izboljšal.
..Nasprotno," poudarjata ZSO in NSKS, „s tem zakonom so bile v členu 7 državne pogodbe vsebovane pravice tako omejene, da na dveh tretjinah avtohtonega selitvenega ozemlja pripadniki slovenske manjšine nimajo pravice do uporabe slovenskega jezika pred uradi in sodišči, da je toponoma-stika tudi' v jeziku manjšine predvidena samo na eni šetsini avtohtonega selitvenega ozemlja in da je slovenska narodna skupnost glede na manjšinske pravice razdeljena na osem različnih kategorij, kar samo pospešuje nadaljnjo asimilacijo slovenske narodne skupnosti." Na ta dejstva osrednji organizaciji kot odgovorno vodstvo slovenske narodne skupnosti opozarjata kljub temu, da se s tem izpostavljata nevarnosti očitkov denunciacije, kakor je to koroški' deželni glavar Leopold VVagner v svojem govoru
10.	oktobra izrecno zagrozil tistim, ki bi se upali v mednarodni javnosti kritizirati' sedanjo ureditev pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem potom tako imenovanega zakona o narodnih skupinah
Ob koncu osrednji organizaciji' koroških Slovencev z opozorilom na dejstvo, da v državah članicah Evropske gospodarske skupnosti živi okoli 20 milijonov pripadnikov manjšin, izražata pričakovanje, da bo v doglednem času podobno kot pri evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah tudi pri zdaj sklenjenem priporočilu o pravicah etničnih manjšin uresničitev mogoče doseči s pritožbo na kak evropski forum.
V nedeljo sta. Italijanski zunanji minister Emilio Colombo in jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec uradno izročila prometu novi mejni prehod Štan-drež-Vrtojba. Na prireditvi, ki so se je udeležili številni predstr.-niki i:i prebivalci z obeh strani meje, so poudarili, da pomeni novi prehod nadaljnji člen v dolgi verigi prizadevanj za utrditev in okrepitev 9cdelovanja in prijateljstva med obema državama.
Srečanje na tej slavnosti sta oba ministra izkoristila tudi za ponovno izmenjavo mnenj o bilateralnih vprašanjih in o najbolj perečih mednarodnih problemih. V tem okivru je bilo posebej govora tudi o manjšinskem vprašanju — o položaju italijanske narodnosti v Jugoslaviji in o slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Obe strani sta poudarili, da so manjšine mostovi zaupanja in zbliževanja, zato jim je treba zagotoviti pogoje za vsestranski razvoj in za krepitev narodne identitete.
Še posebej je bilo govora o teh vprašanjih, ko sta oba ministra ločeno sprejela enotno delegacijo slovenske narodne skupnosti, ki jima je tolmačila svoje zahteve po čimprejšnji sklenitvi zakona za globalno zaščito
Slovencev v Italiji. Predstavniki slovenskih organizacij so naglasili, da mora biti ta zakon za prizadeto manjšino sprejemljiv, to pomeni, da ne sme vsebovati diskriminacij glede na pokrajino, v kateri Slovenci živijo, pač pa mera uresničiti vse tiste pogoje, ki so potrebni za nemoten družbeni, kulturni in gospodarski razvoj narodnostne skupnosti. Minister Colombo je priznal, da je prišlo do zamude pri pestopku za sklenitev „organske zaščite" slovenske manjšine! zato je obljubil, da bo ministrskemu svetu posredoval zahtevo Slovencev po pospešenem sprejemu ustreznega zakona. Zvezni sekretar Vrhovec pa je ponovno poudard vso zavzetost Jugoslavije, da se slovenski narodnostni skupnosti v Italiji čimprej zagotovi najprimernejša zakonska zaščita, ter je povedal, da bodo nadaljnji pogovori o teh vprašanjih sledili sredi novembra, ko bo minister Colombo uradno obiskat Jugoslavijo.
Ob priložnosti otvoritve novega mejnega prehoda je prišlo tudi do srečanja med predsednikom deželnega cdbora Furlanije-Julijske krajine Antoniom Comellijem in predsednikom izvršnega sveta SR Slovenije Janezom Zemljaričem. Na sestanku, na katerem so izmenjali informacije o vprašanjih skupnega interesa in o načrtih sodelovanja med obema obmejnima deželama, so se domenili za sklicanje uradnega sestanka med delegacijama dežele Furlanije-Julijske krajine in SR Slovenije, ki naj bi bil že v bližnji prihodnosti.
Medtem ko so uradni predstavniki obeh držav spet enkrat poudarjali obojestransko privrženost politiki dobrega sosedstva, prijateljstva in sodelovanja ter pripravljenost za skupno iskanje rešitev še odprtih vprašanj, pa so nacionalistične sile znova manifestirale, da se s takšnim razvojem nočejo sprijazniti. Le nekaj dni zatem, ko so „neznani storilci" vdrli v slovensko srednjo šolo na Opčinah, so si v noči pred otvoritvijo novega mejnega prehoda izbrali Boršt pri Trstu, kjer so z znanimi protislovenskimi gesli pomazali zidove h:š, šole in cerkve.
Storilci takih dejanj so od evropske miselnosti prav tako daleč oddaljeni kot pa velikovški šovinisti, ki v občinski dvorani ne trpijo slovenske kulturne prireditve. Želeti bi bilo, da bi tako Italija kot Avstrija dokazali svojo evropsko zrelost — zlasti tudi v smislu posebne listine o pravicah manjšin, ki jo je pravkar izglasoval evropski parlament.
Listina o pravicah manjšin
je bila izglasovana v evropskem parlamentu
Z veliko veiino g!a:ov je bita prej!nji teden v evropskem pariamentu v Strasbourgu izgiasovana pojebna iisti-na o dežetnih jezikih in kutturah ter o pravicah narodnostnih manjtin. Gre za prvi tovrstni dokument, ki ga je sprejeta evropska skupMina, zato mu pripisujejo veiik pomen v vseh državah itanicah Evropske gospodarske skupnosti, kjer živi okoti Z0 miiijonov pripadnikov raziičnih manjžin, ki od tega dokumenta upravičeno pričakujejo učinkovitejše in hitrejSe reSevanje vseh vpraSanj, važnih za njihov obstoj in nadaijnji razvoj.
Listina, ki jo je sprejet evropski pariament, predvideva tako imenovane ..minimatne pravice", ki jih je treba zagotoviti narodnostnim manjšinam. Konkretno gre za na-siednja dotočita:
#	pouk materinega jezika v vseh Soiah in pouk v materinem jeziku povsod tam, kjer je to mogoče, obenem pa poučevanje jezika in kutture manjSin tudi na univerzah;
#	pravico manjSin do dostopa k sredstvom množičnega obveščanja in pravico manjšine, da njeni pripadniki upo-rabijajo svoj jezik v odnosu z obiastmi;
#	poskusno ustanovitev jezikovnih tečajev z namenom, da se preveri uspeSnost večjezične izobrazbe in ugotovi, v koiikSni meri iahko večjezični pouk pripomore k ohranjevanju krajevnih jezikov in kuitur;
#	priporočiio komisije EGS, naj s posebnimi finansiranji prispeva za razvoj krajevnih kuitur in obvezuje komisijo, naj vkijuči v svoje programe o obveSčanju in kuituri projekte, katerih namen je razvoj evropske kuiturne poii-tike v skiadu s pričakovanji vseh evropskih manjSin in njihovih kuiturnih organizacij.
V razpravi o iistini se je pokazaio, da so v zahodnoevropskih državah Se precej močne in vpiivne siie, ki siej ko prej nasprotujejo pravičnemu in Širokogrudnemu uresničevanju enakopravnosti manjSin. Ziasti zastopniki raznih desničarskih strank, kar veija posebej za Francijo in An-giijo, so nasprotovati prizadevanjem, da bi končno tudi Evropski svet sprejet dokument, ki bi posamezne države in njihove viade obvezovat, da v svoji manjšinski poiitiki uveijavijajo načeta sodobnih, na enakopravnosti femeije-čih odnosov med ijudmi. Končno pa so ie previadaia demokratična in napredna giedanja, tako da je biia iistina sprejeta z veiiko večino giasov. Sedaj jo bodo posiaii Evropskemu svetu, komisiji Evropske gospodarske skupno sti, viadam in dežeinim upravam držav čianic EGS in tudi viadam držav čianic Evropskega sveta. Torej bo sedaj odvisno od obiasti posameznih držav, da izgiasovana in zapisana načeia spremenijo v dejanja, ko bodo reževaie vprašanja svojih manjšin.
Kakor že povedano, gre v tej iistini za ..minimaine pravice", torej za najnižjo mero, ki so jo države doižne upoštevati. To je bito v razpravi tudi izrecno poudarjeno: da je iistina umerjena in reaiistična. Brez dvoma bi iahko predvideti odiočnejše besediio, toda komisija se je odio-iita za sedanjo obiiko in vsebino z namenom, da bi biia sprejemijiva za veiiko večino in s tem toiiko boij obvezujoča za vse. S tem je biia v evropskem pariamentu uspešno zakijučena razprava o manjšinah, ki se je začeta že ieta 1979, ko je skupina sociaiističnih posiancev prediožiia osnutek resoiucije in prediagaia odobritev evropske .listine" o dežeinih jezikih in kuiturah.

PRED LJUDSKfM ŠTETJEM V iTALiJ):
Dvomijiva sredstva in nameni popisa
„Popisi prebivaistva so za viadajoče site vedno biii priiožnost za umetno manjšanje števiia pripadnikov naše narodnostne skupnosti," je ob popisu prebivaistva, ki bo to nedeijo v vsej ttaiiji, zapisat tržaški „Primorski dnevnik". S tem potrjuje, kar smo vsa teta občutiti tudi koroški Stovenci in kar prizadeva vse narodnostne skupnosti ob preštevanju njihovih pripadnikov: da države, ki nimajo demokratičnega odnosa do narodnostnih manjšin, s statističnim preštevanjem skušajo zmanjševati svoje obveznosti do teh manjšin.
Še botj ostro pa je zadevo postavi) avstrijski demograf dr. Rainer Munz z inštituta za demografijo. Vsako registriranje tjudi je tehnika gospodovanja nad tjudmi; objektivnost manjšinskih štetij je v obratnem sorazmerju z njihovim poiitičnim pomenom; rezuitat štetij pa predstavna obiastna razmerja v državi in zmožnost uveijavijanja posameznih večinskih aii manjšinskih skupnosti — tako je v obiiki tez ocenii ijud-ska štetja na nedavnem predavanju na Dunaju.
Bližnji popis prebivaistva v Italiji vsaj glede na narodnostno pripadnost prebivalstva potrjuje pravilnost teh tez. To kažejo tako izkušnje na Primorskem, kjer v tržaški, goriški in videmski pokrajini živijo Slovenci, kot tudi na Južnem Tirolskem, kjer so v pokrajini s statusom o avtonomiji združeni Italijani, Nemci in Ladinci in kjer velja narodnostni proporc.
Na Primorskem tokrat popisa po narodnosti ne bo. Tozadevno vprašanje, ki je bilo v vprašalnikih pred 20 in 10 leti, so črtali, vendar pa, tako poudarjajo tržaški Slovenci, s tem nevarnost diskriminacijskih po-
skusov proti Slovencem ni povsem odstranjena. V Italiji so namreč za Slovence v tržaški pokrajini predvideli slovenske popisne pole, ki naj bi imele enako pravno veljavo kot italijanske. Vendar so jih natisnili samo 8000, torej samo za tržaško pokrajino, medtem ko jih za goriško in videmsko ni, čeprav bi v demokratični državi bilo normalno, da bi na narodnostno mešanih področjih bile vse pole dvojezične. Razen tega pa jih je treba od popisovalcev izrecno zahtevati. In vrh vsega bodo iz števila izpolnjenih slovenskih popisnih pol možne špekulacije o global-
nem številu Slovencev na Tržaškem.
Zato in ker že pri razdeljevanju popisnih pol prihaja do nepravilnosti — predvsem v mestu Trstu jih primanjkuje, posamezni popisovalci skušajo vplivati na ljudi, češ da slovenske pole niso veljavne ipd. — Slovenci na Tržaškem poudarjajo, da „ne priznavamo nobene vrednosti nobeni obliki preštevanja po narodnosti, tudi posredni ne", dokler ne bodo zagotovljeni zakonski in praktični pogoji za popolno enakopravnost ne glede na odstotek števila Slovencev v primerjavi z večinskim italijanskim narodom.
Bolj zapleteno pa je na Južnem Tirolskem, kjer je vprašanje ljudskega štetja že povzročilo precej politične napetosti in narodnostnih konfliktov. Po načelu „čim bolj ločujemo, tem bolje se razumemo", ki ga je formuliral neki politik vladajoče stranke Sudtiroler Volkspartei, so sklenili, da mora ob letošnjem popisu vsak prebivalec dati obvezno izjavo o pripadnosti jezikovni skupnosti (Sprachgrup-penzugehdrigkeitserklarung). Po južno-tirolskem statutu o avtonomiji, ki si jo je priborila nemška narodnostna skupnost, je predviden proporc za državne službe, vendar pa ta proporc zdaj skušajo razširjati na vsa življenjska področja. In od izjave o pripadnosti jezikovni skupini — na izbiro so samo tri: nemška, italijanska in ladinska, drugi jeziki in otroci iz mešanih zakonov pa sploh niso upoštevani — bo za naslednjih deset let za marsikoga odvisno, ali bo dobil delovno mesto, javno stanovanje ali druge pravice.
Proti tako zapostavljenemu štetju, ki so ga sklenili samo na Južnem Tirolskem, tako da obstaja sum, da si hoče nemška vladajoča plast zabetonirati in razširiti svojo oblast, se je postavilo že precej južnih Tirolcev, ki jim ni več všeč taka „geti-zacija" v točno določene kletke. Predvsem levičarska lista Neue Linke in njen deželni poslanec Alexander Lan-ger se postavljajo proti ustvarjanju „Proporcistana" in pozivajo na bojkotiranje te izjave.
Zelo ilustrativna je v tej zvezi izjava nekega Italijana, ki je dejal, da se bo zapisal za Nemca v upanju, da bo tako dobil službo v bocenski bolnici, kjer so mesta za Italijane po proporcu že zdavnaj zasedena.
Še posebej pa bodo od tega „apar-theida" prizadeti Ladinci, ker so kot narodnost priznani samo v treh dolinah, izven njih pa sploh ni delovnih mest, predvidenih po proporcu zanje. Razen tega pa ni popisnih pol v ladinščini, so samo dvojezične nem-ško-italijanske.
Delovni obisk v Koroški regiji
Konzu) SFRJ v Ceiovcu Aifonz Naberžnik, tajnik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem Feiiks Wieser in aodeiavec Siovenskega znanstvenega instituta v Ceiovcu Teodor Domej so biii pretekii petek na deiovno informativnem obisku v Koroški regiji.
Najprej so se sešii z dijaki ravenske gimnazije in v več kot dvournem pogovoru obravnavati aktuaina vprašanja poiožaja siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Podoben sestanek so imeii nato še na srednji ekonomski šoii v Siovenj Gradcu, zvečer pa so se sestaii tudi s poiitičnim aktivom vseh štirih koroških občin.
Ponovno se je pokazaio, kako pomembni so takšni in podobni stiki, saj se je pogovorov udetežiio več kot 800 obiskovaicev, po večini miadine. Tako rekoč na vseh srednjih šoiah v Koroški regiji detujejo posebni krožki, ki se intenzivno ukvarjajo s proučevanjem in sprotnim spremijanjem dogodkov v zamejstvu, zato so dijaki izraziti žeijo, da bi se takšna srečanja nadaijevaia tudi v prihodnje. Še posebej pomemben pa je bi) sestanek z voditnimi predstavniki poiitičnega in gospodarskega živijenja v Koroški regiji, saj so giavno pozornost nameniti možnostim še tesnejšega kuiturnega, športnega in še posebej gospodarskega sodeiovanja.
Obisk predstavnikov Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in jugosiovanskega konzuiata v Ceiovcu je zdaj že tretjič zapovrstjo organiziraio Študijsko središče Ravne na Koroškem. Kot vse kaže, bodo ti deiovni stiki postaii tradicionatni.
Proračun in nogomet
RowfC VM^olcrnc dolgočasne obvezne vdje ^usfrlj^ll:? /nrrDmenr^rcev, namreč „prt?o /vgnjc" osnM/^% državnega /rroračnna, je nrlnnll reden sovpada! z začetno??: nogometne rebrne med Avstrijo In ŽR Nemčijo. Predsednic parlamenta Anton Penpa je že oC 17. ari predčasno zaCljačl! parlamentarno sejo, da so poslanci In ministri laCCo se oC pravem časa zasedi! častno trllmno na danajskem stadiona, kjer so potem skapno navijali za domače moštvo — vendar zaman; kot znano, je avstrijsko moštvo podleglo nemškim gostom z /;3 (koncentrac:jska vlada torej le ni tako vsemogočna, kot o tem sanjarijo nekateri deželni glavarji Ijadske stranke; ali pa je ena Izmed avstrijskih strank navijala za nasprotno moštvo?j.
/zid nogometne tekme je v naslednjih dneh avstrijsko javnost In zlasti njene oblikovalce vsekakor mnogo bolj zanimal In razbnrjal kot pa osnniek državnega proračuna za leto /9#2, ki ga je parlamenta predložil novi finančni minister 5a!cber. 5am ga je predstavil kot „pro-račan varčevanja", ker bo predvideni primanjkljaj naraste! nekoliko manj kot v mlnallh letih.
Nekaj številčnih podatkov; za leto /9#2 predvideva osnatek državnega proračana dohodke v višini 309,/ milijarde šilingov (letos naj bi po proračana znašali 2#3,3 milijarde) In Izdatke v višini 36#,3 milijarde (letos 333,/ milijarde); brato primanjkljaj bi torej znaša! 39,2 mllrarde šilingov (za letos predviden v vš nl 49,7 milijarde), vendar bi bi! po Izjav! ministra 5a!cberja z 2,P "/o brato narodnega dohodka na enak! višin! kot letos, v primerjavi z leti /973 do /979 pa celo b stveno nižji. Vendar to še ne pomen! veliko, kajti tadl glede proračana se vedno spet Izkaže, da je med teorijo In
prakso velika razlika; še vsako leto je vlada po potreb! Izkoristila možnosti, k! so j! dane po zakona ter je naknadno prekoračila prvotni proračan.
Posebnih težišč v tem proračana ni zasledit! — je prav tako brezbarven kot njegov brezbarvni In brezkarlzma-tlčn! „oče" Salcber, ki je tokrat prvič opravi! nalogo avtorja proračanskega predloga. Rot je bilo pričakovati, sta nekoliko višje dotlranl ministrstvi za obrambo (vendar kljab tema ne bo prišlo do nakapa novih leta!) In za notranje zadeve (v prvi vrst! za boljšo oborožitev policije pod pretvezo boja proti terorizma).
Do razprave o proračana v parlamenta še ni prlšlo; ta največj! vsakoletni „dvoboj" med vladno stranko In opozicijo se po dolgoletni tradicij! prične šele meseca novembra. Pač pa je predsednik velike opozicijske stranke A/ock že Izjav!!, da Ijadska stranka na ta proračan ne more pristati, ker menda ne odgovarja načelom varčevanja. Rje In kako b! on sam poskrbel za varčnejše gospodarjenje z državnim! denarji, sicer n! povedal, zato pa so b!!! manj sramežljiv! njegov! prijatelj! Iz zveze Indastrlalcev, k! so že nakaza!!, da je varčevati seveda treba najprej pr! socialnih Izdatkih. Tako se bo torej med proračnnsko razpravo jasno pokazalo, kako velik je vpliv Industrije v OVP; al! bo prišla do veljave skrajno nesocialna linija In kako bo na to reagirala draga velika organizacija znotraj OVP, namreč njena zveza delavcev In nameščencev OAA/?. Rajf! letošnja proračunska debata očitno ne bo samo konfrontacija med vladno stranko In opozicijo, marveč bo po vsej verjetnost! potekala tadl v znamenja nasprotij med Interesnim! skaplnaml v okvira velike opozicijske stranke.
Zenske iz vsega sveta
zbrane na kongresu v Pragi
Od 8. do 13. oktobra 1981 je bil v Pragi na pobudo Mednarodne demokratične federacije žensk (MDFŽ) svetovni kongres žensk pod geslom ..Enakopravnost — narodna neodvisnost — mir", katerega se je udeležilo 274 organizacij iz 132 dežel vsega sveta. Med udeleženkami je bila tudi zastopnica Zveze slovenskih žena na Koroškem.
MDFŽ, ustanovljena leta 1945, s svetovalnim statusom pri Združenih narodih, vkliučuie 129 ženskih orga-
nitve oboroževalnega tekmovanja-„Mir je za nas ženske brez dvoma odločilno vprašanje, ker brez miru ne more biti ne enakopravnosti ne narodne neodvisnosti. Brez narodne neodvisnosti in miru je nemogoče doseči enakopravnost", je poudarila Fr?' da Brown, predsednica MDFŽ. Delegatke celega sveta so poudarjale, da je borba za preprečevanje vojn m ustvarjanje takšnih pogojev, ki Pf' spevajo k zagotovitvi trajnega mfo in mednarodne varnosti, postalo naj
Ltdeieženke kongresa so se pri spomeniku v Lidicah pokioniie spominu žrtev nacističnega nasiija
nizacij iz 114 dežel. Na njeno pobudo je OZN proglasila leto 1975 za Mednarodno leto žensk in obenem obdobje 1976—1985 za desetletje žensk ZN. Leta 1980 je bila MDFŽ sopri-rediteljica svetovnega zasedanja žensk ob polovici dekade žensk ZN v Ko-penhagnu.
Svetovni kongres žensk v Pragi je imel namen, nadaljevati delo in diskusije vseh navedenih zasedanj, pripomoči k pospeševanju enotnosti žensk in poglobiti prizadevanja, da se doseže cilj dekade žensk ZN, ki je, da se odstranijo vse oblike diskriminacije žensk. V šestih komisijah (ženska in delo, vključno delo na podeželju; enakopravnost žensk v družbi; ženska in družina; ženska za mir in razorožitev; ženska za narodno neodvisnost in mir; sodelovanje med narodnimi, regionalnimi in mednarodnimi organizacijami in njih sodelovanje s sistemom OZN) so ženske iz raznih vidikov razpravljale o izboljšanju pa tudi poslabšanju položaja žensk od Mednarodnega leta 1975 naprej.
Brez dvoma so stala v ospredju vprašanja miru, razorožitve in uki-
važnejše načelo današnjega časa, v ka tero se morajo ženske aktivno vkij čiti. Oboroževalna tekma, prav P° sebno pa tekmovanje v nuklearnem oboroževanju, je dosegla dalekosezn svetovne dimenzije, ki zastrupljaj, mednarodni položaj, gojijo medseboj no nezaupanje in končno lahko P° menijo konec človeštva. V letu D se je izdalo samo za oboroževanje 3 milijard dolarjev, ki bi bili človeštvu nujno potrebni za reševanje petne socialnih in gospodarskih problem prav posebno v deželah v razvoj ' kjer še vedno vladajo brezposelno ^ analfabetizem, razsajajo bolezni, spodarska zaostalost ovira razvoj ^ kjer neokolonializem narode še in s
V številnih konkretnih predlogih delegatke izrazile nujnost še vecjA. aktivnega ukrepanja vseh ženskih ^ ganizacij proti pojavom ogrožam^ miru. Naglasile so prepričanje, bodo k temu prispevala tudi pos^_ tovanja in zaključni dokumenti tovnega ženskega kongresa v "mlL
O svetovnem kongresu žensk Pragi bomo še poročali.
3/ /'
SVETOVNf DAN HRANE:
Po! milijarde lačnih
Na sedežu organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu so minuli petek sicer slovesno, vendar z malo razveseljivimi podatki počastili svetovni dan hrane, ki ga vsako leto obhajamo 16. oktobra. Poudarili so, da je razvoj kmetijstva, s katerim naj bi vsem ljudem zagotovili dovolj hrane, naloga, od katere je odvisna prihodnost človeštva. Pri tem so opozorili na današnje razmere v svetu, ko razlike med razvitimi in državami v razvoju postajajo vedno večje. V ilustracijo pa so navedli, da je danes na svetu lačnih ali podhranjenih pol milijarde ljudi.
Podatki, ki so jih ob letošnjem svetovnem dnevu hrane objavili znanstveniki, pa govorijo še dosti tršo govorico. Na posledicah podhranjenosti ali lakote bo letos umrlo 15 milijonov ljudi, večina med njimi ne bo dosegla 5 let starosti. In napovedi za bodočnost? Za prihodnjih dvajset let napovedujejo znanstveniki katastrofalno krizo, ki jo bo povzročila lakota; ta kriza bo dosti resnejša od sedanje energetske krize in dosti bolj dramatična, kot je bila druga svetovna vojna.
Na resni položaj v svetu, ki ga povzroča pomanjkanje hrane, je ob svetovnem dnevu hrane opozori! tudi generalni tajnik OZN Wald-heim. Navedel je skrb vzbujajoč podatek, da je bilo sredi letošnjega leta že 31 držav, ki so sporočile, da se soočajo, s problemom pomanjkanja hrane, medtem ko jih je bilo pred dvema letoma le 17. Posebno zaskrbljenost je izrazil VValdheim zaradi počasnega povečevanja pro-
izvodnje hrane v svetu, ki kom sledi povečanju števila svetovneg prebivalstva,.
Toda isti svet, ki mu grozi kata.
po za dnem za samo razvoj bi
strofa zaradi' lakote, je strani značilno, da dan razmetava milijone in milijone blazno oboroževanje. Če bi del teh sredstev porabili za kmetijstva v deželah v razvoju, lahko v veliki meri rešili vprašanj prehrane tamkajšnjega prebivalsN ) Toda odgovorni državniki raje n daljujejo s svojo skrajno neodg vorno politiko in tirajo človest" na rob prepada.
Nov ve!epos!anik
SFRJ V AVSTRfJt

Z ukazom predsedstva SFR Jug°*'- [. je je bii za novega izrednega in °P^. nomočenega veieposianika SFR) / jp. striji imenovan Mitorad Pešič, ki j^,. dej zavzema) poiožaj pomočnika * nega sekretarja za zunanje zadeve- ,g.
Pred odhodom na novo siužbeno no:t je novoimenovani veieposiam ^ šič obiska) tudi SR Siovenijo, kjc.Lgd pogovarjat s pred:ednikom sveta Janezom Zemijaričem, * ^ ,ed' predsedstva SRS Vido Tomšič, : P^pi. sednikom repubiiške konference j. Siovenije Mitjo Ribičičem, s :ednikom skupščine SRS Ludvikom tobom, s predsednikom kotni!*) g,-mednarodne odnose skupščine SR3 janom Lubejem, s predsednikom pubtiškega komiteja za medna' j. sodeiovanje Jernejem Janom, ! P ,«* sednikom komisije za manjšinsko r ^ šanja in narodnosti pri SZDL P3 Turkom in z drugimi visokimi P'° niki Siovenije.	pri'
V teh dneh bo novi veteposio"'^ spet na Dunaj. Prav tako pa bo n ,j. vo siuibeno doižnost v Ceiovt ^j}J spe) tudi novi generaini konz" Marko Kriišnik.
Zitara vas ima novo ljudsko šaio
..Otvoritev nove ljudske šole v Ži-tari vasi praznujemo zelo slavnostjo in s ponosom. S ponosom zato, ker se zavedamo, da bodo v tej Moderni stavbi našli otroci, bodisi slovensko ali nemškogovoreči, več 'j boljše možnosti za izobraževanje.
Otroci so to šolo, vsaj tiste de-'s. ki so jih dobro spoznali, in to (e posebno telovadnica, z navdušenjem sprejeli. Učitelji' so srečni, de sedaj lahko v taiko lepih, za Pouk primernih in sodobno opremljenih prostorih poučujejo.
Poleg tega znotraj šole lahko vsi ^idite, da jemljemo eno naših na-°9, vzgajati' mlade ljudi spoštovati poseda, njegov jezik in kulturo, ze-'O resno.
To namreč naj izpovedo dvojezična nap^j znotraj šolskega poslopja. °ieg tega naj vzpodbujajo vsake-9e obiskovalca naše šole, se zajemat; in delovati za enakopravnost doma, v naši deželi, potem še-'S drugod po svetu.
Pa še nekaj naj izpovedujejo te nemške in slovenske besede — 'Idbezen do obeh jezikov v deželi."
. Tako je v slovenskem delu svojca govora povedal ravnatelj Franc Lokovica med otvoritveno slovesnostjo nove zgradbe ljudske šole ^ kitari vasi preteklo soboto, ko je s*to svojemu namenu izročil kokoški deželni glavar Leopold VVag-n&r. Otvoritev novih prostorov pa ni bila le za šolarje in učitelje, am-bak za vse prebivalce žitrajske ob-^'ne ten predstavnike deželnih in krajnih šolskih oblasti, okrajnega 9lavarstva in sosednjih občin, saj
je žitrajski župan Michael Posod poleg deželnega glavarja ob tej priložnosti pozdravi'l tudi številne predstavnike dežele in okraja, med njimi okrajnega glavarja dr. Herberta Scheiberja, vodjo manjšinskega oddelka pri koroškem deželnem svetu, vladnega svetnika Rudija Vouka, župane sosednjih občin ter predstavnike cerkve.
V smislu besed ravnatelja Kukoviče, je potekal tudi spored otvoritvene proslave dvojezično, posebno so to pokazali učenci žitrajske osnovne šole, ko so svoje točke izvajali v obeh deželnih jezikih. Prav tu se je tudi potrdilo, kar je povedal ravnatelj, namreč, da jemljejo svoje naloge zelo resno. Učenci te šole obvladajo oba deželna jezika in ju gojijo z ljubeznijo. Zato pa predvsem gre priznanje učiteljem Raschunovi, VVrulichu in Kukoviči, ki so z učenci pripravili' otvoritveni spored. Njihovo prisrčno nastopanje je številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo aulo nove žitrajske šole, nagradilo z navdušenim aplovzcm. Poleg učencev so pri sporedu sodelovale tudi druge kulturne skupine, med njimi tudi pevski zbor in obe folklori SPD „Trta" v Žitari vasi. Celo sam deželni glavar VVagner je zbrani avditorij pozdravil s slovenskimi besedami in tako priznal da gre za odpiranje novega šolskega zavoda na dvojezičnem ozemlju južne Koroške. Žal pa je to razvidno samo iz napisov, ki označujejo razrede in druge prostore nove ljudske šole v Žitari vasi, ki po šolskem zakonu spada med dvojezične, medtem
ko je občina Žitara vas po tako-imencvanem ..širokogrudnem in manjšini naklonjenemu zakonu" po takozvani sedmojulijski zakonodaji ne sodi več med dvojezične občine. Prav tu pa se je znova izkazalo, kako nestvaren in nesprejemljiv je zakon o narodnih manjšinah. Zato tudi nova ljudska šola v Žitari vasi nima dvojezičnega napisa, ker občinski odbor ni bil zmožen sprejeti takega sklepa. To zunanjo anonimnost poslopja so menda noč pred otvoritvijo čuvali varnostni organi-.
V prepričanju, da bo mladi rod, ki ga bodo vzgajali učitelji v novi žitrajski ljudski šoli, spoznaval, kako nesmiselne so umetne ločnice, postavljene med dvema sosednjima narodoma. Vendar nam je na sobotni otvoritvi žitrajska šolska mladina že pokazala, da se ob medsebojnem spoštovanju in enakopravnem upoštevanju obeh deželnih jezikov in kulture obeh narodov dajo odpraviti- sleherni predsodki.
V GALERIJ! HILDEBRAND:
Evropska umetnost 1960-1970
Galerija Hildebrand v Celovcu, Wiesbadener Str. ob svojem dvajsetletnem jubileju obstoja, od včeraj naprej vabi na zanimivo likovno razstavo. Gre za prikaz umetniških del, ki jih je galerija predstavljala v letih 1960-1970 in ki jih ima v svojem varstvu. To je nekakšen pregled moderne evropske likovne umetnosti šestdesetih let.
Pri izboru umetnikov je bila upoštevana smer, ki jo umetnik ali skupina zastopa in navedeno časovno obdobje. Za poznavalce moderne evropske umetnosti se ob pričujoči razstavi nudi zanimiv vpogled v umetniške smeri šestdesetih let in primerjava z razvojem posameznih umetnikov, kako še hodijo ali pa so že krenili na novo pot iskanja svojega likovnega izražanja.
Razstava bo odprta do 20. novembra od ponedeljka do petka, v času od 16.30 do 19.30 ure. Priporočamo, da si razstavo ogledate.
	
KOROŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR vabi
ob prvi obletnici svojega obstoja in uspešnega delovanja na
koncert partizanske in deiavske pesmi
ki bo v nedeijo 8. novembra 1981 ob 14.30 uri v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Na koncertu bo sodeloval tudi moški pevski zbor „Janko Vin-cenc-Harkov" iz Radelj ob Dravi.
Oba zbora vodi prof. Branko Čepin.
Vsi prisrčno vabljeni!
Drago Druškovič v domu umetnikov
V torek zvečer so ob navzočnosti umetnika in številnih gostov odprli likovno razstavo koroškega slikarja Draga Druškoviča. Mladi umetnik razstavlja 34 eksponatov, slikanih na steklo. Razstava je odprta do 31. oktobra 1981. širši zapis o razstavi bomo objavili v prihodnji številki, (op. ured.)
Nobelova nagrada za književnost E. Canettiju
Med vsakoletnimi Nobelovimi nagradami, ki jih podeljuje švedska akademija, je brez dvoma najuglednejša nagrada za književnost. Letos bo Nobelovo nagrado za književnost prejel pisatelj Elias Canetti. Nagrajenec je židovskega rodu; rodit se je leta 1905 v Bolgariji, se šolal v Avstriji, Švici in v Nemčiji, zdaj pa živi v Veliki Britaniji. Canetti piše v nemščini, njegova najbolj znana dela pa so romani: „Č!oveška pokrajina", „Zas!ep-
Ijencst", „G!asovi Marakeša" in „Dru-gi proces".
Sekretar švedske akademije, Lars Gilensten je v tozadevni utemeljitvi med drugim dejal, da so za delo Ca-nottija značilna „širina pogledov", bogastvo zamisli in umetniška moč". Eliasu Canettiju bodo poleg drugih nagrajencev (s področja znanosti) Nobelovo nagrado v kratkem podelili na posebni svečanosti na švedski akademiji v Stockholmu.
Obisk iz NDR
Studijski oder Beljak -s klasiko v novo sezono
^odja Študijskega odra v Beljaku, dr. Alfred Mesch-[§ je prejšnji teden predstavnikom koroških javnih občil "razložil načrt repertoarja svoje gledališke inštitucije ^ sezono 1981/82. Predtem pa je še povedal, da je ^ "tekla sezona bila izredno uspešna, saj je njihove pred-skupno obiskalo nad 12.000 ljudi, pri čemer je ""a upoštevati, da beljaško kletno gledališče na eni predstavi lahko sprejme le do največ sto oseb. V teh datkih pa seveda niso upoštevani nastopi na raznih Snovanjih, katerih tudi ni bilo malo.
^ lak uspeh dr. Meschnig pričakuje tudi v novi sezoni, ^'to bojo pričeli s klasično komedijo in sicer z Gol-
t "tjevim ,,Sluga dveh gospodov". Za gledališče kct je jjhaško, je to brez dvoma malce nenavadno, vendar se Y°dja za Goldonija odločil zato, ker ga povsod upri-
^tjajo in ne vidi vzroka zakaj ga ne bi naštudiral tudi ^"dijski oder v Beljaku. Seveda so priprave takega dela p rnajhen oder nekoliko drugačne že zaradi majhnega : ^stora. Vendar je čar igranja z maskami nekaj po-^ "(ji svojevrstnega, ker mora igralec v eni igri znati j ji^diti tudi masko, v kateri nastopa. To ga postavlja v ; drugo igralsko situacijo in že samo to dejstvo napije, da se Študijski oder ukvarja tudi s klasiko. Pri-za „Slugo dveh gospodov" so bile temeljite; upri-
zoritev pripravlja Alfred Meschnig, slednjemu je uspelo poiskati najbolj avtentičen prevod in obliko mask v ka-ter.h so igralci nastopali takoj po nastanku tega znanega Goldonijevega dela. Kostume pa so stilistično priredili razmeram gledališča. Tako se za otvoritveno predstavo 3. novembra letos v kletnenm gledališču v Beljaku brez dvoma obeta zanimiva komedija, ki bo sigurno našla primeren odmev.
V letošnji sezoni imajo v načrtu tudi „Klaviespiele" Friderike Roth, „Nicht Fisch nicht Fleisch" od Kroeta, „Kasparja" od Handkeja ter še enega izmed klasikov, figuralno gledališče za otroke in druge komade, po možnosti tudi krstno izvedbo sodobnega avtorja. Za uprizoritev so v teku še pogajanja, vendar bodo odločitve padle pravočasno in s tem tudi naslovi komadov, ki jih bodo uprizorili. Znani pa so že režiserji, ki bedo režirali predvidena dela; to so Bruno Czeitschner, Alfred Meschnig, Joschi Hanak in Wi!li Pernhart. Študijski oder v Beljaku bo v teku nove gledališke sezone izvedel tudi razna gostovanja izven svoje hiše, sprejel pa bo tudi ansamble drugih gledališč. Tako bo tudi v tej sezoni v Beljaku preko odra šlo okoli 150 predstav, ki bodo gotovo nudile za vsak okus nekaj.
V zadnji številki' našega lista smo objavili vabilo na proslavo ob 10-letnici obstoja Avstrijsko-vzhodno-nemškega društva, ki jo je imenovana organizacija priredila v Delavski zbornici v Celovcu. Jubilejna proslava je potekala pod naslovom z „Ljudskimi in poklicnimi umetniki od Rostocka" torej za predstavitev umetnosti Nemške Demokratične republike. Pokroviteljstvo nad proslavo sta imela celovški župan Leopold Guggenberger in veleposlanik NDR v Avstriji Gerhard Schram.
Obiskovalci proslave so imeli enkratno priložnost prisostvovati prikazu pestre kulturne Nemške Demokratične republike. Razveseljivo je, da so med nastopajoče vključili tudi predstavnike narodne skupnosti lužiških Srbov, katere je zastopala folklorna skupina „Juda-hej", ki je znana po izredno ritmičnih plesih in pisanih narodnih nošah. Nadalje so pri sporedu sodelovali še pevec šansonov Kurt Nol-
ze inštrumentalista na kitaro in balalajko Horst Kussicke in Manfred Wo!f, artista Miss Jocker in Lothar Lohr. S koroške strani pa je pri' sporedu sodeloval mešani pevski zbor Koschatvviege iz Vetrinja.
Prihodnjo soboto pa bodo ob desetletnem jubileju obstoja Avstrij-sko-vzhodnonemškega društva priredili veliko slavnostno prireditev tudi na Dunaju in sicer v Mozartovi dvorani dunajskega doma glasbe. Tam bo nastopil znani komorni pevec Peter Schreier, ki bo interpretiral dela Schuberta, Brahmsa in drugih. Na sporedu pa bo tudi branje literarnih del avstrijskih in vzhodnonemških pisateljev. Njihova dela bo interpretiral Peter Minetti.
Slavnostne prireditve na Dunaju se bo udeležil tudi avstrijski zvezni predsednik dr. Rudolf Kirch-schlager, ki bo ob tej priložnosti imel tudi pozdravni govor. Prireditve se bodo udeležili tudi vidni predstavniki NDR, med njimi podpredsednik državnega sveta Gerald Gotting.
Peršmanova domačija obnovijena
3. srečanje m!adine v Zeiezni Kap!i
KOROŠCU
PARriZAKOV
Ob zakijučku mtadinske delovne akcije za obnovitev Peršmano-ve domačije v Lepeni nad Žeiezno Kapio sta prirediti Zveza koroških partizanov in Zveza siovenske miadine zadnjo nedeijo siovesnost v okviru katere sta se zahvaiiii vsem aktivistom in podpornikom.
ideja preurediti Peršmanovo do- vili zunanjost in okolico Peršmano-mačijo v kraj srečanja in muzej ve domačije, je dejal predsednik narodnoosvobodilne borbe je na- ZSM Marjan Pečnik v nedeljo po-
Pred Peržmanovo domačijo :e je zbra o nad 200 ijudi
šla veliko prijateljev, to so lahko ugotovili organizatorji mladinske delovne akcije. Od začetek julija naprej do konec septembra se je tedenskih delovnih akcij udeležilo 141 ljudi*, ki so v 3883 urah cbno-
poldne ob zaključni slovesnosti. Hkrati pa je mladina s svojim delom izpričala povezanost z idejami NOB ob kratju, kjer so nemški fašisti tik pred koncem vojne, 25. aprila 1945, zagrešiti enega najhuj-
tZ PROGRAMA SKUPNOST! JUŽNOKOROŠKtH KMETOV:
„Kmetica. nehvaiežen poklic'
Iz programa. Skupnosti južnokoroš-kih kmetov objavljamo tokrat točki, ki se bavita s posiedicami turizma za kmetovanje in s položajem kmetice, ki je navadno dvojno obremenjena, kar znižuje njen življenjski standard in jo zdravstveno resno obremenjuje.
TUR!STiČNA TAKSA V PR!D KMETOM
Zaradi nezdravih delovnih in življenjskih pogojev v velemestih in industrijskih središčih narašča človekova potreba po prostem času in oddihu.
Od kmetijstva in gozdarstva se v vedno večji meri zahteva, da nudita možnosti za oddih.
Rekreacijska funkcija kmetijstva in s tem življenjske osnove za človeka pa so zaradi vedno večje koncentracije in kemizacije proizvajanja na eni strani in zaradi zapuščenih zemljišč na drugi strani v nevarnosti.
Nekdaj proste dobrine danes niso več zastonj, neomejeno in samoumevno na razpolago. Sveža voda, čisti zrak in negovana področja dobivajo premoženjsko vrednost.
Te dobrine, ki jih ustvarja kmet, prodajajo turistični obrati z dobrim dobičkom. Zahtevamo odškodnino za kmetovo nego okolja v obliki TURISTIČNE TAKSE V PRID KMETOM. Ta taksa mora biti najmanj tako visoka, kakor je sedanja krajevna taksa. V ta namen naj se pritegnejo tudi lastniki vikend-hišic. Pri
razdelitvi teh sredstev se morajo poleg površine upoštevati predvsem težavne cone obdelovanja zemlje.
KMETtCA - NEHVALEŽEN POKL!C
Kmetica dela na teden povprečno 70—90 ur, 20—40 ur več od žensk v drugih poklicih. Če hodi kmet na delo, odpade 70 dela na kmetiji na ženo. Posledica znižanje življenjskega standarda in resna obremenitev zdravja.
Zahtevamo:
]§ Kmeticam-solastnicam pravico do penzije v razmerju solastništva
^ Kmeticam-nelastnicam status delavk z vsemi pravicami in ugodnostmi na zdravstvenem in socialnem področju.
H Enotno poklicno izobrazbo za kmete brez razlike na spol
H Ob materinstvu kmetice naj se izplača ženi 50 "/e materinske doklade direktno v gotovini, 50 "/o vsote pa se naj uporabi za financiranje pomoči v obratu. Oseba, dana v pomoč, se pritegne dva meseca pred in štiri mesece po rojstvu otroka. Predlagana rešitev ima še dodatno prednost, da se izgradi sistem obratnih pomočnic, to je, ustvarijo se nova delovna mesta. Te pomočnice morajo na dvojezičnem ozemlju obvladati oba deželna jezika.
ših zločinov nad koroškimi Slovenci, ko so pobili 11 članov Perš-manove družine in domačijo požgali-. Pečnik je poudaril, da je delo predvsem sad mladine iz Železne Kaple. Krepko sodelovala pa je tudi mladina iz Pliberka, Globasnice in drugih krajev ter številni posamezniki, med njimi bivši partizani. Svojo podporo pa je izkazala tudi mladina iz Slovenije, delovne akcije se je udeležilo 28 mladincev iz krajevnih združenj ZSM Slovenije..
Iniciativnost mladine je pohvalil predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc, ki se je zahval:! družbenim organizacijam celjske regije, ki so nudile bistveno gmotno pomoč za preureditev ter posestniku gospodu Ludviku Borovniku iz Borovelj za njegovo razumevanje. Udeležencem svečanosti je spregovoril tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zvvitter, ki je dejal, da ima ta spomenik svoje častno mesto med spomeniki padlim v borbi proti fašizmu, izrazi! pa je tudi prepričanje, da spomeniki ne zadostujejo, da moramo koroški Slovenci posnemati borbenost in ideale borcev kot so- bili Peršmanovi. Če bodo v slovenskih domačijah živeli takšni ljudje kot Peršmanovi, bodo koroški Slovenci dosegli tisto, za kar se borimo.
V okviru slovesnosti, ki sta ga s pesmijo zaokrožila moški in mešani pevski zbor SPD Zarja iz Železne Kaple, so udeležencem delovne akcije podelili zahvalne fsti-ne za požrtvovalno delo in trud pri obnovi Peršmanove domačije.
Slovesnosti so se udeležili tudi mladinci 3. Srečanja slovenske mladine,
obglavljenih žrtev v Selah, ob tej priliki pa jim je o zgodovini teh krajev spregovorila Helena Kuhar-Jelka. Popoldne ob slovesnosti pred obnovljeno Peršmanovo domačijo, ki. je tudi odraz solidarnosti mladine sosednih dežel, se je utrdila povezanost mladine in prepričanje, da bodo načrti srečanja doživeli tudi konkretno vsebinsko potrditev.
hi inaj pri tihae-A
.................
kretno naj se npr. povežejo gorenjski mladinski aktivisti z mladino iz Roža, mladina koroških obmejnih občin pa s podjunskimi. Pomembno je letcs tudi to, da je prišlo do prvih dogovorov o skupnih akcijah s predstavniki zamejske mladine iz Benečije, Tržaške, Goriške in Koroške. Srečanja se je udeležilo okoli 50 mladincev republiške konference ZSM Slovenije, občinskih konferenc ZSMS, predstavnikov sekretariata mladinskega odbora SKGZ iz Trsta in Gorice ter ZSM iz Koroške.
Srečanje je zaokrožil kulturni spored, v okviru katerega so nastopili sestri Čertov, Mateja Koležnik, Zdravko Haderlap in slovenski dijaški beat ansambel Jadagani iz Celovca.
Predstavljena pa je bila javnosti tudi knjiga ..Prežihov Voranc in boji za Koroško v letih 1918—1920", katere avtor je dr. Jože Koruza iz Ljubljane. Avtorja je predstavil prof. Janko Messner, predstavnik „Kluba Prežihov Voranc", ki je knjigo tudi izdal. Dr. Koruza pa je nato sam predstavil svoje delo, v katerem je podal podrobnejšo analizo zavesti in zadržanja Prežihovega Voranca za časa plebiscita.
Udeleženci srečanja so v nedeljo dopoldne položili vence ob spomeniku
Srečanje slovenske mtadine v Železni Kapli
NA KULTURNE PRIREDITVE OB AVSTRtJSKEM DRŽAVNEM PRAZNtKU VABiJO:
#	Stovensko prosvetno društvo „Radiše" z Radiš
v soboto 24. oktobra 1981 ob 19.30 url v kulturnem donnc na Radišah.
Sodelujejo: Pevske skupine SPD Radiše, Pevski krožek iz Žrelca, Mešani zbor iz Grebinja, sestri Čertov in pesniki: Miika Hartman, dr. Christoph Kubeika, Janko Messner, Waiter Pebail
#	Siovensko prosvetno društvo ..Šentjanž"
v soboto 24. oktobra 1981 ob 20. uri pri Tišiarju v Šentjanžu.
Sodelujejo: moški zbor AGV Bistrica v R., cerkveni zbor iz Šentjanža, tamburaški zbor SPD ..Šentjanž" in domači pesniki.
#	Siovensko prosvetno društvo ,,Srce", Dobria vas
v nedeijo 25. oktobra 1981, ob 20. uri v Kuiturnem domu v Dobrii vasi. Pokroviteljstvo: župan Adoif Hafner. Sodeiujejo: moški kvintet iz Grebinja, kvartet iz Šentruperta, moški zbor,,Franc Leder Lesičjak" in mešan) pevski zbor SPD ,,Srce"
#	Slovensko prosvetno društvo ,,Zarja" iz Žel. Kaple
v nedeijo 25. oktobra 1981 ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapii.
Sodeiujejo: mešani in moški zbor SPD ,,Zarja", mešani zbor iz Ledine, moški zbor SPD ,,Trta", mešani zbor ,,MGV Eisenkappel", moški zbor SPD ,,Kočna".
ki je bilo dan prej v Železni Kapli. Delegati slovenske mladine iz Italije, Avstrije in Slovenije so se letos zbrali na delovni sestanek v hotelu Obir v Železni Kapli.
Osnovno napotilo teh srečanj je v tem, da zbližuje slovensko mladino iz zamejstva z mladino v matični domovini, hkrati pa oblikuje programske in akcijske smernice za sodelovanje v prihodnje. Letošnje srečanje je v bistvu potrdilo že lani začrtano pot, da se stiki prenesejo iz osrednjih organizacij na krajevno raven. Kon-
z dušnim pastirjem Tomažem Holmarjem"
Kandidati SJK za votitve v kmetijsko zbornico
ROZINA WERNIG
Rozina Wemig :e je rodila v Drabu-naiah. Primožila :e je na kmetijo pri Jirhu v Kočuho, v občini Smarjeta v Rožu. Njen mož Franc Wernig je lastnik kmetije s pretežno gozdarsko po-vržino. Leta 1974 sta Rozina in Franc Wernig 6 ha svoje poljedelske povržine spremenila v zemljišče za camping. Wernigovo podjetje ,,camping in re-

stavrant" je danes največji turistični obrat v občini Smarjeti v Rožu. Rozina Wernig je nastavljena v moževem turističnem obratu in skrbi za obratovanje restavracije, korespondenco z gosti in knjigovodstvo.
Neugodna agrarna politika v naži deželi je prisilila Wernigove, da sta si poiskala možnosti izvenkmetijskega pri-siužka. S campingom in restavrantom sta nažla donosno retitev in predstavljata danes bistven gospodarski faktor v občini.
Rozina Wernig se močno zavzema za izboljfanje položaja kmetice in gospo dinje. Za volitve v kmetijsko zbornico 'landidira Rozina Wernig na $. mestu Skupnosti južnokorožkih kmetov, obliki kmetovanja. Poleg tega pa se ukvarja s čebelarstvom.
ANTON KRUŠIC
Anton Kružic, pd. Rupej v Velinji vasi je eden rednih že čistih kmetov v obči ni Bilčovs. S svojo ženo in otroci jc ustvaril racionalne pogoje za donos no kmetovanje v obliki intenzivne ži vino- in svinjereje. Kakor večina kmetov v nažih področjih tudi njega moč no prizadene uvedba kontingentiranja mleka. Pitanjem bikov in reja piemen-
skih svinj sta njegovi nadaljnji donosni
Anton Kružic se zavzema kot čisti kmet za ohranitev kmečkih delovnih mest. Kot dolgoleten zadružnik in predsednik upravnega in nadzornega odbora Slovenske kmečke zveze se trudi za sprejemljive pogoje obdeiovanja kmečke zemlje.
Za volitve v kmetijsko zbornico H. novembra 1981 kandidira na 4. mestu Skupnosti južnokorožkih kmetov.
SPD „Obir" proslavilo domačega župnika
„30 let pod sončnim Obirjem tumiku, kot vzgojitelju in narodni'
mu buditelju.
Iz slavnostnega govora Valentin^ Polanška smo izvedeli, da je pri otvo-
Tako se je glasil, geslo SPD ,,Obir"	J
na Obirskem^ k. je preteklo sobot.	poleg šolskega zborčka
vabil. Obirčane in K.rčane h Kova- sodeloval ze takrat nm let. dm star ču, da bi skupno počastili domačega f	zbor pod vodst^
župnika Tomaža H.lmarja ob njega- slavljenca. Valent,n P.lansek je na
vi 30-letnici bivanja in delovanja na Obirskem. Ker je 30 let kar lepa doba, smo se vsestransko potrudili s pripravami za oblikovanje programa ob takem redkem jubileju. Dobro razpoloženega in nasmejanega dušnega pastirja je v polni Kovačevi dvorani pozdravil društveni predsednik dr.
Gusti Brumnik. Znano je, da ima slavljenec rad petje. Zato sta mu ta večer z različnimi pesmimi olepšala domači društveni moški zbor in Obir-ski ženski oktet. Kot vzgojitelju mladine sta se mu za dolgoletni trud in potrpljenje zahvalila šolarja Marko Smrtnik in Lenart Cudrman, mladinka Milena Novak pa je prikupno za- foto: Hanzi Artač citrala. V recitalu, pripravljenem prav
za ta jubilejni večer smo navzoči mno- štel življenjske postaje Holmarja, k' s go slišali o obirski in korški kroniki, bile težke in usodne preko Gospe S' o 50 duhovnikih, ki so bili tu in v te, Žabrnce, Ljubljana, naših kra)<^.
Kortah zadnjih 600 let, o tem, da je izgnanstva in povojne dobe. Zato "Capella sanctae Mariae Ebriach" prvič imenovana že leta H54, pa tudi
tembolj želeli, da se med nami P^ čuti dobro.	:
o šolski zgodovini: z nedeljsko šolo V znamenje domače vzajemno je na Obirskem začel župnik Jožef so drustveniki jubilantu poklonih^ ^ Vavšic že leta 1865 ... Še pred 1. svetovno vojno je med leti 1908—1912 pri nas obstajalo že Katoliško izobraževalne društvo pod imenom ,,Obir".
R-ecitirali so gimnazijci Franci Karničar, Gerhard Brumnik, Franc Jožef
in Zdravko Smrtnik, vsi nekdanji šo- maž Holmar je zadirigiral sam.
larji slavljenca. Obenem je bil ta recital zahvala župniku Tomažu Hol-
rilo in 30 rdečih nageljčkov. Pj/j, farovško kuharico Micko in ncca njo Katico sc razveselili s šopki.
Ob koncu kulturnega program^ 1 nastopil še zbor Obirskega cerkve "" pevskega društva in župnik ^
bc

marju kot dušnemu pastirju, kot kul mačnosti.
tem je slavljenec našel še prijetne ^ sede zahvale in pristne slovenske
#. P'
LOČE:
.Slovenska pesem pod J epo nebo utihnila'
V petek 16. 10. je imeto SPD „Jepa-Baško jezero " svoj redni °bčni zbor pri Pušniku v Ločah. Med števiinimi čiani je predsednik društva Janez Miki pozdravi) tudi zastopnika SPZ g. Hudia ter tajnika KKZ g. dr. Zerzerja. V tajniškem poročiiu je Jožko Vroiich nakazat bo-9ato dejavnost tamburašev, moškega pevskega zbora, ženskega tria in otroškega zbora. Vidno razgibanost pa je videti tudi na športnem Področju, kjer miadina dosega že kar tepe uspehe.
.^'^rav na podlagi teh razveselji-'h dejstev bomo lahko dostojno praz-!*°vaH 60. obietnico društva prihodnje — so bite njegove zaključne ^scde. Poročilo blagajnika je bilo si-..^r malo kratko a vsekakor razvese-saj društvena blagajna razpo-.^8a trenutno z aktivo, ki je pomir-'^^^smši preostalih obveznosti -,	kaset tamburaškega ansam-
. c:gar predfinanciranje je prevze-f RKZ. Računi so bili v redu pregle-in ni bilo ugotoviti kakih nedo-^atkov. Tako je občni zbor dal tudi rez ugovora razrešnico staremu od-ter se je tajnik zahvalil vsem p Dornikom za požrtvovalno delo. red volitvijo novega odbora sta za-2?Pnika osrednjih organizacij po-, favila navzoče ter spregovorila ne-besed. Tako je g. Hudi izrazil P° čim ožjih stikih društva s ^1.^ Celovcu, ki je pripravljena po - °1'h možnostih nuditi gmotno in Djno pomoč našemu kulturnemu I ^Jstvovanju. Omenil je tud; težave sede glasbene šole; ne le zaradi vzdr-,^anja temveč tudi zaradi pomanj-. ^Dja sposobnih kadrov. Obljubil pa ^ skorajšnjo rešitev še odprtih vpra-^Dj. Zastopnik KKZ dr. Zerzer je iz-Zadovoljstvo nad zelo živahnim ^*stvenim delom, posebno pohvalil ^arljivg tamburaše, ki so s kvalitet-glasbo postali znani že preko me-
ČESTiTAMO
Zadnjo soboto sta si obljubila ^Ijenjsko zvestobo v Nonči vasi-ozka Buchwald iz Nonče vasi in '^ž Kordesch iz Podjune p:'i Glo-asnici. Rozki in Blažu, sekcijske-o vodji' SAK-a, želimo vse naj-°^iše na skupni: življenjski poti.
le. Besede priznanja je izrekel še po-j^bno tajniku Jožkotu Vrolichu, ki . Dt vodilna sila daje tudi vedno nove [Pulze društveni dejavnosti. Nato so , edde volitve novega odbora, ki je 'I v celoti soglasno sprejet. Pred-pUnik društva „Jepa-Baško jezero": J.^nc Černut, podpredsednik: Janez ^.'kl, tajnik: Jožko Vroiich, blagaj-/ . Mirko Singer, drugi blagajnik: U9 Resmann ter odborniki: Erika ^Jolich, Danica Uršič, Neček Taupe, JUtej Triesnik, Martin Resmann, Ton-pk Uršič, Karli Rudolf, Peter Sticker, rutici Uršič ter Folti Kargl.
^ Novoizvoljeni predsednik je nato svojem nagovoru pozval vse odbor-
nike in člane k čimvečjem sodelovanju prav z ozirom na obletnico, ki jo praznuje SPD „Jepa-Baško jezero" prihodnje leto. Dotaknil se je na kratko tudi perečih problemov s katerimi je dandanes soočen naš človek in odločno povedal, da želja po miru v deželi, o katerem govorijo merodajni krogi, ne sme iti na račun našega življa ampak mora biti pogojen v enakopravnem sožitju obeh narodnosti. Končal je z besedami: „Z neumornim delom skrbimo torej, da tudi v bodoče ne bo utihnila slovenska pesem tukaj pod Jepo!" Nato je sledil družabni večer s prijatelji iz Ljubljane. Mešani pevski zbor kulturno umetniškega društva „S!ovenija ceste tehnika" se je namreč mudilo na izletu v Ločah in nam je zapel številne pesmi, ki so navdušile poslušalce. Vmes so sledile recitacije mladih poetov tega društva, ki kažejo vsekakor precejšen nivo. Najvidnejši predstavnik teh mojstrov besede je nedvomno gradbeni tehnik Dragutin Šmitran, čigar pesniška zbirka obsega okoli 250 pesmi. Izvedeli smo tudi, da ima društvo v svojih vrstah likovne umetnike,
Loče ob Baškem jezeru
Lan: je pw/% na ?MŠo lo/o MČite/ji-% AMrtjMOfič, /'rez izpita za poučevanje slovenščine in tadi satna ni prijavi/a svojega otroka b dvojezičnega poa^a, santa pa je poačevaia na soii slovenščino in še/e po ne^aj ntese-c/T je v Ce/ovca napravi/a izpit — po /ntretn postopka — iz slovenščine.
/n letošnjo jesen stno spet do/u/i ačiteija Paintissano, U ninta izpita za slovenščino in stne poačcvnti o^a jezica na šo/i. Nič nintanto proti ači-te/jenta Tof ose/n, toda čadno se nam zdi postopanje merodajne šo/s^e oblasti, da dovo/i slovenščino poačevati osebam, U se za časa šolanja niso brigale za teme/jit štadij s/ovenščine. Kam Z*o to privedlo, a/?o To na ta/; način doraščai novi ^ader dvojezični/. ačite/jev znamke „^c/.ne//sieder-bars"? To je rakova pot dvojezičnega šo/stva na Korošcem in more /.iti samo v prid večnovčerajšnjim stremljenjem po čimprejšnji germanizaciji. Kdo nosi za to odgovornost?/ Kdo predsedaje taU izpitni komisiji, ^am /<omo priš/i, a^o Zmmo samo z vodo ^a/.a/i? zl/i so posta/e Toče odskočna deska za takšne ačite/je?.
Zaskr/djeni starši
da deluje zelo mnogostransko z vidnimi uspehi. Prijatelji so izrazili željo po tesnejših stikih z našim društvom, z našimi ljudmi, z našo ožjo domovino nasploh. Predali so našemu društvu lepo darilo: zbirko revolucionarnih pesmi narodov sveta ter srčkan parček v gorenjski narodni noši. V tem širšem krogu je zastopnik SPZ podelil našemu neumornemu društve-niku Nečku Taupe „Drabosnjakovo priznanje" za njegovo dolgoletno delo v društvu. To najvišje priznanje, ki ga podeluje SPZ naj pomeni njemu tudi kot zahvala za danes vzorno urejeno članstvo, ki šteje prav po njegovi zaslugi 134 društvenikov. Med nami smo proslavili ob tej priliki tudi Tevžeja Zelota, ki je že leta 1923 deloval kot pevec in igralec v takratnem, niti še leto starem izobraževalnem društvu. Ne nazadnje je treba omeniti tudi našega večnega dobrotnika, koroškega rojaka Staneta Uršiča od kluba „Koroških Slovencev" v Ljubljani, ki je bil med nami. Zahvalili smo se mu na skromen način. Zal pa smo pogrešali na tem večeru prijateljico Zdenko Bukovec, saj se ona s pravcato materinsko skrbjo zavzema za naše tamburaše in jim že nekaj let omogoča seminarje na Jadranu. Ob poskočnih vižah muzikantov KUD „Slovenija ceste tehnika" in v veseli družabnosti je iztekel občni zbor SPD „Jepa-Baško jezero."
F. Č.
ČESTITAMO
Življenjsko zvestobo sta si zadnjo soboto na Gori obljubila Marija Klinar iz Branče vasi pri Bilčov-su in Stanko Adlassnig iz Novega Sela pri Kotmari vasi. Mariji in Stankotu, podpredsedniku SPD ..Gorjanci", želimo veliko zdravja in sreče na njuni skupni življenjski poti.
******

NOVA PROGRAMSKA SHEMA KOROŠKEGA RADiA:
100 minutveč stovenskih oddaj
Vsako soboto deset minut več voščil in enkrat na mesec enourna slovenska oddaja zvečer — to je izkupiček slovenskega oddelka pri koroškem radiu v novi programski shemi. Sobotna dopoldanska oddaja „Od srca do srca, od pesmi do pesmi", ki šteje po izjavi intendanta Willnerja med najbolj poslušane oddaje koroškega radia sploh, bo od 26. oktobra naprej, ko bo koroški lokalni oddajnik začel z novo programsko shemo, daljša za deset minut, začetek oddaje pa bo že ob 9. uri, končala pa se bo ob 9.55 (doslej 9.45—10.30). Enkrat na mesec pa bo v sredo zvečer med 21. in 22. uro slovenska oddaja z radijskimi igrami, domačimi zbori, narodnozabavno glasbo in literaturo. Kot je dejal vodja slovenskega oddelka Helmut Hartmann na tis-
kovni konferenci, je ta razširitev slovenskih oddaj za 100 minut mesečno „vnaprejšnja usluga za daljši slovenski program", seveda pa bo moral oddelek shajati z istim proračunom. Toda tudi ob tej razširitvi slovenskega oddajnenga časa ni mogoče spregledati, da so slovenske oddaje tudi še naprej zelo neugodno plasirane. Viški poslušanosti radia so namreč zjutraj, opoldne in pozno popoldne, medtem ko so slovenske oddaje ta-korekoč v mrtvem času: popoldne od 14.10 do 15. ure in zvečer od 21. ure naprej (izvzemši seveda voščila). Zato vprašanje koroški intendanturi: zakaj v močno razširjeno jutranjo informativno in servisno oddajo, ki bo zdaj od 6.05 do 8.00 trajala skoraj dve uri, niso vgradili tudi vsaj kratka poročila v slovenščini?
BRNCA:
Fona^eve /o^ane n;' več
Pred kratkim smo se v lepem številu poslovili na farnem pokopališču na Brnci od gospe Johanne Muller. Pokojnica je dosegla visoko starost 81 let. Zibelka ji je tekla v znani narodno zavedni Fonarjevi domačiji v Bačah. Tedaj so spadale Bače še k fari Marija na Zilji (leta 1943 so bile Bače pridružene fari Loče ob Baškem jezeru). Ljudsko šolo je obiskovala v Ločah. Ker je bila Fonarjeva kmetija premajhna, da bi številnim otrokom nudila kruh, je pokojna morala — kot je bilo takrat običajno — s trebuhom za kruhom, ker je posestvo samo eden mogel prevzeti. Dva brata sta kot marsikateri po plebiscitu, odšla v Ljubljano. Ostali bratje in sestra pa so si poiskali razne službe.
Gospa Johanna Muller ati pa Fonarjeva Hanca — kot smo jo kliacli do smrti — je službovala dolga leta pri bogatih družinah v Italiji. Po drugi svetovni vojni je bila zaposlena v tujsko-prometnem obratu v Dobriachu ob Mill-stattskem jezeru. Bila je marljiva in zanesljiva delavka. Kot upokojenka je živela v stanovanjskem bloku na Brnci — v bližini družine njenega že pokojnega brata. Zaradi njenega tihega in skromnega značaja je bita povsod priljubljena.
Domači župnik gospod Maksimiljan
Sfingi, ki je lepo v obeh jezikih opravil pogrebne obrede, je v jedrnatih besedah podal lik vrle ženske. Med pogrebci je bil tudi dolgoletni prijatelj Mul-lerjeve rodbine, župan iz Malborgeta v Kanalski dolini, gospod Anton Ehrlich.
Edinemu še živečemu 84-letnemu bratu Antonu Mullerju iz Ljubljane, ki je v spremstvu svojih sorodnikov iz Ljubljane in Domžal spremljal svojo zadnjo sestro na poslednji poti, velja naše iskreno sožalje. Pri pogrebu je bilo poleg Brnčanov še mnogo ljudi iz Bač in Pečnice.
Vsi, ki smo pokojno poznali, jo bomo ohranili v častnem spominu.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 22. oktobra 1981 Za 100 dinarjev dobite	35.00 šii.
Za 100 dinarjev ptačate	40.00 šil.
Za 100 Ur dobite	1.28	šil.
Za 100 tir plačate	1.38	šil.
Za 100 mark dobite	691.00 šii.
Za 100 mark plačate	707.30 šil.
Tudi ietos bo Zveza koroških partizanov ob dnevu mrtvih po-iagaia vence na partizanska grobišča širom južne Koroške. V tem okviru bo ietošnja
OSREDNJA SVEČANOST
v četrtek 29. oktobra 1981 ob 15. uri pri partizanskem spomeniku na pokopatišču v Šentrupertu pri Veiikovcu.
Pokionimo se junakom, ki so se boriti proti nasitju in krivici ter žrtvovati svoja žtvijenja za svet miru, svobode in pravice.
ZVEZA KOROŠKiH PARTtZANOV
FRAN LEVSTtK:	2
Deseti brat
v
Jaz: ..Tedaj si krave pasel?"
Zlatorepec: „Voli, krave, ovce in koze kakor David, Pa-^ 'h srbski kraljeviči. Imel sem krivo palico, umazano tor-debele čevlje, plašč iz lipovega ličja in trobento, po-s češnjevim lubjem."
Jaz: „Ali menil bi, da to je bila premajhna služba." Zlatorepec: „Poleg tega sem tudi iskal ptičjih gnezd, J^olo drl pa kresilno gobo nabiral po gozdu. Ali že modri -^ornon pravi, da vsaka stvar na svetu je prazna slama.
pastirstvo ni vredno, da bi ga za psom vrgel. Pustil ^ čredo in pastirsko torbo, zopet vzel svojo staro palico **oke in zdaj grem v Ljubljano, kakor vidiš. Ker se pa v ^ enskih Atenah mislim za trdno ustaviti, zato sem vzel " seboj vse blago, kar mi ga je Bog dal pa vrag ne vzel." Jaz: „Kaj pa meniš početi v Ljubljani?"
Zlatorepec: ..Slišal sem, da bode izhajal nov časnik pa ^ dejal: kaj nisem tudi jaz nekdaj prebiral Kastelčeve Jelice? Kaj niso kake Novice sem ter tja prišle tudi meni l^oke? Celo na paši za grmom sem jih prebiral pa ovsen , sem jedel. Kaj nisem z učenci prepeval tudi jaz naglih pesmi, poleg drugih najraje tisto, ki ima samo dve ^'ci. ,Za domovje se vzdignimo'? Vzdignil sem se torej °žjo pomočjo za domovje in prišel sem v Ljubljano, se menim kakemu časopisu prodati."
Jaz: ..Prodati vendar ne!"
Zlatorepec: ..Koliko dni pa je tega, kar sem bil pri Janjevcu kupil sira, zavitega v zadnji list nemškega ča-Pisa,? Veš, kaj sem bral na zadnji strani tega zadnjega
lista? Nekdo je naglas prodajal sam sebe: „Ein junger Mann zu kaufen!', to se pravi: ,M!ad človek, moškega spola, prodaja sam sebe, kdor hoče, naj ga kupi.' Če imajo drugi to pravico, zakaj bi je pa jaz ne imel? Ali nisem svoboden človek?"
Jaz: „Neseš tedaj sam sebe na semenj, pa le kakemu časniku; drugim poštenim ljudem nisi naprodaj?"
Zlatorepec: „Zdaj še ne."
Jaz: „Ali si pa dobro pretehtal, kaj je to: časnik ure-dovati? Meniš, da je tako delo, kakor smolo dreti ali pa kresilno gobo nabirati?"
Zlatorepec: „Tega ne menim, ker nisem tako neumen, ampak dobro vem, da je še laže. Smolarja zapro, če ga zaleze logar ali' kmet, časnikar pa lahko brez vse skrbi smolo dere iz drugih listov, knjig, dopisov itd. pa vendar ga nihče ne toži; po gobo moraš plezati visoko na bukev in če se veja odčesne, lahko padeš, ulomiš si vrat, roko ali nege, časnikar pa zmerom lepo doma sedi, pozimi pri peči, poleti pri oknu pa duhan puši, celo v oblake mu ni treba kakor praLkarju, ki mora iti vsako teto vsaj enkrat na vreme pogledat."
Jaz: „Ko bi urednik samo pušil, kdo bode pa delal namesto njega?"
Zlatorepec: „Drugi ljudje."
Jaz: „Kdo ti je pa to povedal?"
Zlatorepec: „To sam vem; pa tudi ni dolgo, kar sva v Novem mestu pri Stenovcu kozarec vina pila z Brlogarjem, ki me je oblekel od nog do glave, kakršnega me zdaj vidiš. On me je opravil, preden sem se izpustil čez jordansko reko novega upanja. Brlogar ti ni znan, ali verjemi, c!a je modra glava. Brlogar je dejal: .Zlatorepec, ko smo če paglavci tukaj hodili v šolo, slovenski meniti se pa smeli' r:smo, ti nikoli nisi zato lonca na hrbtu nosi!, ker si raje molčal, kadar nisi vedel po nemško odgovoriti. Meniš,
da to ne kaže političnega človeka? Lončarskemu konju si bil tudi ti poteknil kopriv pod rep, da je moral poskočiti. Nikoli tega ne pozabim, kako je rep stiskal in vstajal na sprednje in zadnje, da je potrl vse lonce, kar jih je imel na sebi, rumenih in črnih. Tačas je učil nas pater Frumen-cij, Bog mu daj nebesa. Ko pridemo potem zopet v šolo, ti pa naravnost k mizi, kjer je sedel Frumencij, pa si dejal: .Zunaj stoji Ribničan, ki bi' me rad zatožil, da sem njegovega konja pohujšal. Pater Frumencij te je mislil nekaj vprašati, kar smo vsi dobro videli', najbrž je hotel zvedeti, kako je treba narediti, da se konj pohujša - kar se odpro vrata in v šolo stopi lončar Krzne, star dedec, rdeče pasice, jako ohlapnih hlač in širokega klobuka. Ti si pa rekel: ,Ta!e mož pravi, da sem jaz njegovega konja pohujšal.' Krzne odgovori: ,Saj si ga res in si gal' Takrat pa smeh po šoli! Pater Frumencij, Bog mu daj dobro, sam on se ni smejal, ampak le namuznil se je, ker nas je vedno učil, da moder človek se nikdar ne smeje, če se namuzne pa je že dosti, kar je več, to je napak. Lončar je pa začel pričati in prisegati, da pojde v Ribnico po pečat vsemu Novemu mestu in posebno patru Frumenciju, ki ni hotel verjeti, kar bi vsaka babica verjela. Tako srdito je vrata zaprl za seboj, da se je v$a šola zdrznila pa je šel; pečata še zdaj ni iz Ribnice.
Vidiš, kako si bil to osnoval pa se bojiš, da nisi politična glava. Zveži culico, pojdi v Ljubljano in pogodi se s časnikarjem. Tamkaj ti bodo ptičke pele, da se bode vse treslo. Drugi bodo pisali', ti pa sestavke zametal ali tiskarju pošiljal in svet poreče: ,Ta slavni mož je tisti Zlatorepec, ki je pasel krave, smolo drl in kresilno gobo nabira).' To so Brlogarjeve besede; jaz pa sem rekel: Če je takisto, pa le pojmo, saj do ljubljanskega mesta ni tako daleč in pot za menoj se tudi ne zaraste, da ne bi mogel nazaj."
Jaz: „Danes te vidim posebno dobre volje. Kaj si zme-
23. oktober 1981
Dolgo življenje pralnega stroja
Pratni stroj je skoraj v vsakem gospodinjstvu. Kako nepogrešijiv in potreben nam je, pa se zavedamo šeie, ko se pokvari. Kupi umazanega periia so iz dneva v dan večji, ko čakamo na popraviio, moramo prati tako, kot so praie naše matere in babice, !e da v sodobnih stanovanjih ni ne pralnice ne kotia, v katerem bi iahko skuhati periio in ga opraii temeljito, kot to stori stroj. Da se nam stroj ne bo pokvarit in da nam bo še doigo siu-ži), se poskusimo izogniti nekaterim najpogostnejšim napakam, ki zakrivijo okvare in nam povzročijo vetiko stroškov in nevšečnosti.
Roko na srce — kdaj ste nazadnje prebrali navodila za ravnanje s pralnim strojem? Ta gospodinjski stroj se nam zdi tako samoumeven in tako vsakdanji, da nehote in iz navade spregledamo malenkosti, ki bi zagotovile stroju daljše življenje in nemoteno delovanje.
Pravilno in preudarno pranje se začne že ob razvrščanju perila. Če le moremo, 9i omislimo tri vreče za umazano perilo: v eni hranimo perilo, ki ga peremo pri 95 stopinjah, v drugi periio, ki prenese 60 stopinj v tretji pa tisto, ki ga smemo prati le v 30 do 40 stopinj topli vodi. Tako bomo lahko hitro ugotovili, kdaj se nam je nabralo zadosti tega ali onega perila, da bomo z njim napolnili stroj. Narobe je, če razvrščamo perilo tudi po velikosti. Skupaj peremo velike in majhne kose, ker bo tako perilo lepše oprano. Veliki kosi se namreč radi
Drobni nasveti
Polivko, začimbo za cvetačo in ribe, napravimo tako, da zmešamo 3 dele olja in 1 del kisa ter dodamo še sol in poper.
Če želimo, da ostane cvetača cela, jo zavijemo pri kuhanju v prtič.
Usnjene fotelje očistimo s krpo, namočeno v belem pivu.
Apnene madeže očistimo s kisom. Suhe madeže najprej dobro okrtačimo, nato pa jih izperemo s toplim kisom. Rjave čevlje speremo najprej z mlekom, jih posušimo, namažemo s kremo in zdrgnemo z mehko krpo. Opečna tla očistimo najlepše s solno kislino.
hanjem razcefral in zamašil filter, tako da bo izpiranje nato nepopolno in bo perilo slabo oprano.
Ni vseeno, koliko praška natresemo v stroj. Če bo praška preveč, se bo penil, perilo pa ne bo temeljito izprano in ne lepo oprano. Če pa bo praška premalo, bo ostala v perilu umazanija — perilo bo videti zaprano. Če varčujemo s praškom, se bodo na perilu nabrali sivkasti mastni svaljki, ki jih naoo silno težko spet odstranimo tako s perila kot tudi iz stroja.
Filter, skozi katerega odteka voda iz stroja, moramo redno čistiti. Zamašen filter je namreč najpogosteje kriv za poplavo v stanovanju, ali pa za preplah, da se je stroj pokvaril. Serviser, ki pride popravljat, bo sicer samo očistil filter, zaračunal pa si bo pot in delo, stroški nikakor ne bodo tako majhni, kot je bila okvara, ki je nismo znali sami „popra-viti". Iz onesnaženega filtra se lahko tudi odlušči del umazanije in umaže perilo, ki je v pranju. Torej: filter velja redno čistiti, da ne bo jeze s strojem, poplavami in slabo opranim
perilom.
Poplave v stanovanju so draga in nerodna zadeva. Vodo po vsakem pranju zapremo, cev, po kateri odteka voda iz stroja v odtok, skrbno pritrdimo. Mogoče je kupiti varnostni ventil, ki samodejno ustavi dotok vode, če je kaj narobe, na primer, če poči cev ali se cev sname iz odtoka. Ti ventili sicer ne reagirajo že na prvi pljusk vode, preprečijo pa hudo in drago škodo, ki nastane, če voda dlje časa teče skozi stroj na tla in skozi strop v spodnje stanovanje.
Pri pranju lahko varčujemo: čeprav ne bomo privarčevali izjemno visokih zneskov, pa se bo sčasoma vendarle poznalo. In zakaj bi razmetavali prašek, vodo in elektriko, če pa lahko porabo omejimo?
Peremo le takrat, kadar je perila dovolj za poln stroj. Tudi takrat, ko je stroj le do polovice poln, bi porabil enako količino elektrike, vode in praška, da bo perilo lepo oprano. Perilo, ki ga je treba kuhati, torej tisto, ki ga peremo na programu s segrevanjem d<o 95 stopinj, lahko od časa do časa operemo tudi pri 60 stopinjah, zlasti če ni hudo umazano. Perilo, ki ga uporablja povprečna družina v povprečnem mestnem gospodinjstvu, je le redko tako umazano, da bi ga morali prati s predpranjem. Zato lahko predpranje od časa do časa tudi izpustimo, pa ne bo nikake škode.
POSKUStTE
JAGODOVA OMLETA
3 jajca, 9 dkg sladkorja, 6 dkg moke, ma-ščoba za pečenje, 15 dkg jagod, sladkorna moka in sadni sok.
Iz beljakov stepemo trd sneg in mu počasi' vtepamo sladkor. Nato primešamo še moko in rumenjak. Zmes vlijemo v pomaščeno ponev za palačinke in spečemo v vroči pečici. Pečeno omleto obložimo z jagodami, potrosimo s sladkorjem in prepognemo na pol. Še toplo ponudimo s sadnim sokom.
JAGODNI KOLAČ
18 dkg surovega masla, 'A pecilnega praška, 18 dkg moke, 5 dkg sladkorja, 1 rumenjak, maščoba za pekač, 'A kg jagod, sladkorna moka in sladka smetana.
Iz surovega masla, presejane moke s pecilnim praškom, sladkorja in rumenjaka ugnetemo testo, ga razvaljamo in damo v pomaščen pekač. Ko je pečeno, ga potresemo z opranimi, s sladkorjem posutimi jagodami, Kolač okrasimo s stepeno smetano.
JAGODE S SADNIM SOKOM
V: litra jagod, 10 dkg sladkorja, 1 dl oranžnega soka, 1 dl češnjevega soka in sladka smetana.
Jagode operemo, naložimo v skodelice, potrosimo s sladkorjem in prelijemo z oranžnim in češnjevim sokom. Okrasimo še s smetano.
Težave v zakonu
zgubajo v kepo in potem niso oprani tako temeljito kot takrat, ko naložimo v stroj poleg večjih tudi nekaj manjših kosov. Enakomerna porazdelitev velikih in manjših kosov perila bo koristila tudi stroju samem: boben bo enakomerneje obremenjen, med centrifugiranjem se bo lepo vrtel. Zaradi neenakomerne obremenitve pa se lahko stroj ščasoma tudi pokvari.
Volno peremo v stroju le v Strajni sili, in to samo tiste kose perila in obleke, ki imajo našit znak, da jim pranje v stroju ne škoduje. Običajno je laže oprati volnena oblačila na roko, v mlačni blagi milnici, in jih nato iz-plaknjena le še ožeti v stroju. Če peremo v stroju na programu za volno oblačila, ki niso ustrezno zaščitena, se lahko volna zaradi temperaturnih razlik, pralnega praška in ožemanja spolsti. Oblačilo bo uničeno.
Preden naložimo perilo v stroj, pregledamo in obrnemo vse žepe. En sam papirnat robček, ki ga po pomoti damo v stroj, se bo med ku-
Mož se je z dušo in telesom zapisal konjeniškemu športu. Klubsko življenje ga navdušuje, izpolnjuje ves njegov prosti čas. 2eni to ni povšeči, zlasti ker je zvedela, da se mož ne ukvarja le s športom, ampak tudi s skoki čez plot. Kako bosta rešila krizo, v katero sta zašla?
ONA PRIPOVEDUJE
Dovolj mi je takšnega življenja, čez glavo dovolj. Ne vzdržim več, saj sem nenehno sama. Moža le redko vidim doma, odkar se je vpisal v konjeniški klub. Ogrel se je za konje, za šport, še najbolj pa za družabno življenje. Družba tam je mešana in nekateri se bolj ukvarjajo z nasprotnim spolom kakor pa s konji, zaradi katerih so se menda vpisali v klub. Izvedela sem, da ima moj mož že tretjo prijateljico, s katero me vara. Družba, s katero se je spoprijateljil moj mož, nima nikakršnih predsodkov, zato temveč prostega časa. Pogosto se sestajajo še zvečer, popivajo in veseljačijo. Medtem pa sem jaz, kot sem že dejala, sama doma. Skrbim za otroke, za gospodinjstvo, urejam družinske zadeve. Nekajkrat sem poskusila iti z možem v klub, a kaj, ko se tam ne počutim dobro. Nikoli nisem imela ne denarja ne priložnosti, da bi se učila jahati. Kako naj dopovem možu, da mi gredo njegove športne prijateljice na živce in da bom v kratkem zahtevala ločitev, če se ne namerava spremeniti?
ON PRIPOVEDUJE
Moja žena je tako malenkostna! Najbrž vam je povedala, da se navdušujem za konjski šport in da sem si našel prijetno družbo. To pa njo zelo moti. Družba je družba, malo ga popijemo, malo ga polomimo, ne bom tajil, da se rojevajo tudi simpatije in da se zadeva pač ne konča le z nasmehi in spogledovanjem. Toda kaj je to vendar takšnega! Ne morem vam povedati, kako dobro se počutim, odkar se ukvarjam s športom in odkar imam to družbo. Pomladil sem se, novo veselje imam do življenja. Zena pa bi me rada utesnila in mi vzela te dobre radosti. Zakaj se tudi ona ne začne ukvarjati z mojim športom? Potem bi bila lahko več skupaj, tudi ona bi spoznala, da življenje ne more biti sestavljeno le iz dolžnosti in dela, da ga je treba tu in tam začiniti z drobnimi radostmi.
PSIHOLOG PRAVI
Zakonca sta zašla v krizo, pa ne zato, ker se je mož vpisal v jahalni klub. Podobno bi se jima godilo tudi, ko bi postal rejec malih živali, navdušen vrtičkar, če bi ljubil tenis, pse ali pa če bi začel jadrati. Konjiček je konjiček, šport je šport, kdor se mu zapiše z dušo in telesom, postane gluh in slep za vse, kar ga odvrača od njegove popoldanske zabave. Pričakuje, da se bodo vsi ravnali po njegovem receptu za srečno življenje.
Šport je zdrav, koristen, priporočljiv, pa naj bo te ali one vrste, po delu pač potrebuje vsak človek razvedrilo, zabavo, ob kateri se sprosti in dobi občutek, da je življenje prijetno in veselo. Nič slabega zato o klubih, športnih društvih in enako mislečih prijateljih, ki se zbirajo ob popoldnevih in večerih pri svojem konjičku. Slabo pa je, kadar postane ta popoldanska družba pomembnejša od preostalega življenja. Potem je športna tovarišija nenadoma svet zase, v katerega smejo stopiti le izbrani in poklicani, zakonskemu tovarišu je vstop ponavadi „strogo prepovedan". Ali pa se člani skupine vedejo tako, da izključujejo vsakega tujca iz svojih pogovorov in zanimanj — kaj naj bi potemtakem iskal zakonski tovariš enega od njih v tej družbi?
Slabo je, kadar se v športni družbi razvije razvada popivanja.
Mož, o katerem je danes govor, jemlje ženine ugovore in tožbe z lahke strani. V dobri družbi se ne more dogajati nič slabega, ji dopoveduje. To, da malo pijemo, da se malo spogledujemo in da smo najboljši prijatelji, pa naj te ne moti.
Takšen odnos je znamenje otročje neodgovornosti. Med sebi enakimi se mož počuti znova mladega in svet se vrti okrog njega: kdo bi mislil na malenkostne predsodke tistih, ki ne vedo, kaj je prijetno! Vse, kar se dogaja, ostane v družbi, torej tudi spogledovanje in ljubimkanje. Skoki čez plot niso nikak
greh, zaradi katerega bi bilo treba dvigati prah.
Mnogi ljudje, najpogosteje so moški, hočejo imeti vse hkrati: dom in družino, ljubečega zakonskega tovariša in pridne otroke, v prostem času pa vsak užitek in vsako veselje, ki jim ga življenje lahko ponudi. Če vsega tega nimajo, se P°' čutijo prikrajšane.
Nasvet? Nemara bi bilo res naj bolje, da bi se tudi žena posvet' moževemu športnemu konjicK * Vedno je tvegano, če se eden ° zakoncev z vsem srcem predaja k ^ ki zabavi, drugi pa sedi doma ' nosi le breme dolžnosti, kadar ^ konca skupaj ne doživljata navd šenja, kadar nimata skupnih J" teresov, kadar se skupaj ne zab ^ vata, se kaj lahko primeri, da drug drugemu odtujita.
Če se bo tudi žena vključila V ževo športno družbo, naj ne P nadzornica in varuhinja svojega zR konskega tovariša, ampak na] prizadeva ustvariti skupno razpo' ženje, iz katerega mož ne bo to zlahka ubiral po svojih stranpot.' Potem se bo tudi pokazalo, ah I mož le neodločnež, ki ga je lou ^ zapeljati v skušnjavo, če se poka priložnost, ali pa je eden tistih kr ničnih zapeljivcev, ki niso zdraVj kadar ne uveljavljajo svojih car na vseh straneh.
Sele ko si bo žena v tem na nem, bo lahko razmislila o razvez'-
*+++***+*++*****+++**l**+++*+************++<
rom tak še zdaj?"
Zlatorepec: ..Zmerom, kadar sem pri vinu."
Jaz: „Tedaj si prav zares namenjen ustaviti se pri časnikarju?"
Zlatorepec: „Ali ti nisem povedal?"
Jaz: „Jako pametno sta res govorila z Brlogarjem, toda vsega pa vendar nista presodila. Kako pa, če list na naglem ustavijo?"
Zlatorepec: „Tega se nič ne boj, ker sem politična glava, kakor je rekel Brlogar, in ker mislim biti' pohleven kakor jagnje; takim ne branijo pisati, za druge se pa ne menim, naj skrbesami zase."
Jaz: „Časi po nevedoma uide kaka beseda."
Zlatorepec: „Ko bi' se kaj takega namerilo, povedal bi jim: beseda ni konj! pa bi me gotovo pustili čez tisti prag nazaj, čez katerega noter."
Jaz: „Ne vem, ali bi ali ne, ker morajo delati po zakonu."
Zlatorepec: „Kdo bi' se zakona tako bal! Stari Mišnjek je rekal: .Zakon ima veseli in žalostni del, veseli naj bode tvoj, žalostnega pa ženi pusti.' Ne veš, kako je Veliki Groga poročal v Udnjem gozdu rokovnjače pod krivo brezo? Takole: ,!n nomine patre, poročam te na kvatre' Tudi jaz menim časnikarju naravnost povedati, da sem deseti brat in da pri njem ostanem le, dokler se mi to delo ne pri-studi."
Jaz: „To je že pošteno, ali ti me nisi razumel. Zakon se pravi temu, kar se po navadi imenuje postava. Kaj pa — če te smem vprašati' — ali si zadosti olikan in učen? Znaš to in ono, česar je treba dobremu časnikarju?"
Zlatorepec: „Kar znam, to znam; učiti se ne morem več, ker sem prestar. Tudi me ta reč kaj malo skrbi. Zakaj? Zato, ker se mi časnik zdi, če ima srečo, podoben lepo namazanenmu vozu, ki navzdol teče po gladkih želez-
nih šinah, urednik pa zad čepi ter nič ne brani, da ga nese voz, kamor hoče."
Jaz: „Kaj pa, ko bi te zaprli?"
Zlatorepec: „Tega se tudi ne bojim. Zaprt časnikar ima vsaj stanovanje, dokler sedi."
Ko sva se z Zlatorepcem taktisto pogovarjala, pri-dere v krčmo nekaj mestnih veseljakov. Seli so k drugi mizi in prav glasno so rajali; videlo se je, da to ni bila danes njihova prva pijača. Rečem svojemu nekdanjemu so-učencu: ..Sveče že prižigajo, treba da vstaneva."
Zlatorepec: „Tega pa ne, tega!"
Jaz: „Zakaj ne?"
Zlatorepec: „To se lahko dopove ob kratkem. Prvič vidim pri le-oni mizi veselo družbo. Dragi moj, vesela družba velja več od zlata in srebra; to lahko verjameš meni, ki sem že marsikaj poskusil in premislil na zemlji; drugič pa je tudi tista, da nikakor ne grem ponoči v mesto."
Jaz: „Ali se morda bojiš okraden biti?"
Zlatorepec: „Vacuus coram latrone cantat viator. Ta reč je pravzaprav takale: Tvoje vedno izpraševanje obudi v meni marsikako drobtinico dobre misli, katere bi gotovo ne bilo, ko ne bi me ti' vedno sukal in drezal. Jutri o belem dnevu pridi pome, da pojdeva proti Sv. Florijanu, če je še tam, kjer je bil, kajti slišali smo, da se je v Ljubljani marsikaj premenilo. Tega mi vendar menda ne odre-češ, ker sva domača. Po potit mi bodeš pa razlagal, kaj se je zgodilo v mestu, kar ni bito mene v Ljubljani. Tega je že prav dobrih pet let."
Jaz: „Daj mi vsaj culo, da je ne bode treba jutri nositi' po mestu."
Zlatorepec: „Kogar je moje cule sram, tega je mene sram; culo pusti v kotu za mizo! Če mi pa vendar le meniš biti po sili prijazen, storiš mi lahko drugo ljubav, ki ti bode
gotovo prizadevala dosti manj težave."
Jaz: „Za,kaj ne, če se da?"
Zlatorepec: „Kaj bi ti pravil, saj ti sam dobro veš, d^ se nobenega desetega brata cesar nikoli rad ne drz-torej menim, da ne bode napak, če pogledaš, koliko in]^. pri sebi, da ti ne vzamejo po cesti drugi ljudje, kateri niso ne v peto ne v šesto; midva pa sva stara pajdaša."
Zlatorepčevi prošnji se ni bilo ustavljati, ker je tako sramežljivo osnovana. Ko je v culo spravil, kar se J bal, da ne bi jaz po cesti izgubil, prime kozarec, trči rial prvo s krčmarico, debelo ženo, ki je bila prišla sve otrinjat, potem pa še z menoj, rekoč: „Prazna mošn) * boječ mož! Ti se mi pa lepo zahvali, da pojdeš lahko &r skrbi domov. Bog te živi!" Potem vzame iz cule pfR^ mehur pa ga obrne narobe ter na mizo iztrese rtek°l'' prahu, katerega je potlej podrgnil v lulo. Moral sem °^l biti, da pridem ponj drugo jutro in poslovila sva se za tis noč. Komaj stopim čez prag, že se je skozi' okence r legala iz krčme na cesto glasna pesem hripavega 9^ „Za domovje!" —
O blažena leta vesele mladosti, zlata doba učilniške!^ življenja, kam si pobegnila? Nikoli več se ne vrneš. U nila sl! Sreča vseh poznejših let in vredna toliko, kol' samo en dan tistih časov, ko vse težave, vse skrbi in P ^ čute noči niso mogle učencu omračiti lica. Okrog žive mladeniča pisani svet prijazno pleše, kakor spomladi P^ šejo sončni žarki nad zelenim poljem, prihodnost s? smeje iz rdečih oblakov in veselo upanje mu napaja z vo srce. S kakim plamenom gori mladeniču viharna zen, s kakim žejnim grlom on pije sladki tok šumele, življenja! Kako se mladi učenec po dovršenem delu ve doma počitka!
(Nadaljevanje v prihodnji št e
vrlki)

VAB!LA
31. oktobra 1981 ob 20. uri na ijub-tjanski teieviziji direkten prenos sei-skega ansambia, ki je nastopi) na srečanju koroških vižarjev 12. juiija 1981 v Seiah
KPD Šmihei vabi na
KONCERT
Kraj: Farna dvorana v šmihetu čas: nedeija, 25. 10. 1981 ob 19.30 uri
Nastopajo: Moški zbor „Kraij Matjaž" iz Libuč, moški zbor SPD .Edinost" iz Piiberka, mešani pevski ibor „Gorotan" iz Šmiheia
Posojiinica Borovije vabi ob svetovnem dnevu varčevanja 30. 10. 1981 ob 13.30 uri v Posojiinici Bogovi je na
AVTOGRAMSKO URO Srečati boste: Bojana Križaja, Bo-Isa Streia, Jožeta Kuraita, Huber-1a Neuperja, Hanzija Waiinerja in ^redyja Groyerja
čakajo vas majhna presenečenja!
Vsi ste prisrčno vabijeni
Dijaški dom Siovenskega šoiskega društva vabi na
VEČER STARŠEV
K' bo v petek 23. 10. 1981 ob 19.30 dri v prostorih Dijaškega doma, Tarviserstr. 16
Danes je miadina boij kot kdaj koii ^Postavijena negativnim vpiivom okoija, zato bomo pripraviti predavanje docenta dr. Vinka Skaiarja o Zasvojenosti otrok (mamiia, aiko-hoi, nikotin)
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
SAK zmaguje naprej
Preteklo nedeljo se je SAK pomeril z moštvom iz Kotmare vasi. Po zmagi nad Brezami je bil SAK seveda favorit. Z zmago v Kotmari vasi, si bi SAK lahko priboril drugo mesto, ker je dan prej premagalo moštvo iz Brez Dobrlo vas 2:0. Slovensko moštvo pa je moralo nastopiti brez Luschniga in Velika, ki jima je športno razsodišče prepovedalo igrati dve igri.
V	prvem polčasu je bila tekma precej izenačena, obe moštvi sta imeli precej možnosti. Najlepšo možnost so domačini imeli v 22. minuti, potem ko je Drnovšek napravil nepotrebno napako, vendar je Ahlin preprečil zadetek. Dve minuti pred koncem prvega polčasa pa je imel SAK možnost za zadetek, vendar niti Ho-bel niti Gregorič nista znala izrabiti priložnosti. Prvi polčas se je torej končal brez vsakega zadetka.
V	drugi polovici igre je prišel na igrišče Wieser namesto Polanška, ki je bil poškodovan. V drugem polčasu je SAK zbral vse sile in močno pritiskal. Igra je postala dosti bolj živa, včasih pa so tudi domačini nevarno prišli pred gol SAK. V 53. minuti je Ferra zatresel mrežo, vendar stranski sodnik je „videl" offside. V 64. minuti je Kreutz L. zamenjal Gregoriča in že po eni minuti odločil igro. Po krasni podaji Ferre je Kreutz L. iz 7 metrov premagal vratarja: žoga se je odbila od prečke v gol. Nato se je SAK koncentriral samo še na protinapade, imel je še nekaj stoodstotnih možnosti, vendar mu ni uspelo dati drugega gola. Nekaj minut pred koncem pa je žoga zletela le nekaj centimetrov mimo gola SAK, skoraj bi ostala ena toča v Kotmari vasi.
S to zmago se je SAK „prebil" na tihem na drugo mesto. Ima 15 točk kot Breže, le da ima eno igro več. Pohvaliti je treba tudi sodnika, ki je zelo solidno in nepristransko sodil.
Postava: Ahlin; Perč, Kreutz M.,
Woschitz, Drnovšek, Ferra, Babšek, Zablatnik, Gregorič (Kreutz L.), Ho-bel, Polanšek (Wieser).
Prihodnjo soboto/nedeljo SAK nima tekme.
+
Moštvo „pod 23" je igralo proti sovrstnikom iz Kotmare vasi neodločeno 2:2. Žalostno je, da nekateri igralci nimajo toliko morale, da bi hodili na tekme, kajti moštvo je moralo nastopiti z 8 igralci. Oba gola za SAK je dal Schnabl.
JUGOSLAViJA - iTALiJA 1:1
Preteklo soboto je Jugoslavija v okviru kvalifikacijskih tekem za svetovno prvenstvo igrala v Beogradu proti Italiji. Tekma ni bila več posebno pomembna, saj sta se že obe reprezentanci več ali manj kvalificirali za svetovno prvenstvo v Španiji. Gol za Jugoslavijo je dal Vujovič, Bettega pa
za Italijo. Obe moštvi morata igrati še proti Luxemburgu, in za obe moštvi verjetno ne bo pomenilo posebne težave premagati to moštvo. Po teh tekmah bosta verjetno definitivno kvalificirani za Španijo.
VZHODNA PODLiGA:
1.	Breže	11 7 1 3 21
2.	SAK
3.	Dobrla vas
4.	Mostič
5.	Treibach
6.	Šmihel
7.	Sinča vas
8.	ASV
9.	KAC
10.	Grabštanj
11.	Kotmarav.
12.	Velikovec
13.	Žrelec
12 5 5 2 20
11 6 2 3 21 11 5 3 3 16 11 5 2 4 19 11 4 3 4 19 11 3 5 3 9 11 3 4 4 18 11 4 2 5 16 1125411 11 3 3 5 15 11 2 4 5 17 11 2 3 6 11
9 15 18 15
12 14
11	13 16 12 17 11
12	11 20 10 21 10 17 9 22 9 22 8 16 7
Bodo gradili Karavanški CeiOVŠke sejemske predor že pozimi? prireditve 1982
Na jugoslovanski strani bodo ver-
jetno že v prihodnji zimi začeli gradnjo karavanškega predora, tako pravijo koroški' deželni referent za gradnjo cest Erwin Fruhbauer. To mnenje je zastopal po zasedanju m ed d ržav n e j u g os I ovan s ko-avstr i j -ske komisije za gradnjo predora skozi Karavanke, ki je bila prejšnji teden v Portorožu. Tam je Slovenija sporočila, da je dobila dovoljenje za posojilo v tujini.
Odgovorni ljudje v Sloveniji so se že povezali s pristojno avstrijsko delovno skupnostjo. Na avstrijski strani pa se bo začetek del še nekoliko zavlekel, ker je treba gradnjo še enkrat razpisati, ta postopek pa bo trajal nekaj mesecev.
Uprava Celovškega sejma sporoča termine sejemskih prireditev v prihodnjem letu:
GAST 82 — strokovni sejem gastronomije in turizma — 20. do 25. marca 1982
DOPUST 82 — 7. strokovni sejem za prosti čas, hobby in potovanja -19. do 23. maja 1982
ČELOVŠK! LESNi SEJEM - 31. sejem za gozdarstvo, žagarske in lesnopredelovalne stroje — 13. do 18. avgusta 1982
CELOVŠK! SEJEM 1982 - blagovni sejem — 13. do 22. avgusta.
Prijave za GAST 82 so možne še do 23. oktobra, za lesni sejem pa še do 15. decembra.
Medsebojne obveznost
proti/^Iirtičnih borcev in žrtev n%-ciziTM oj/ibotr^/ $ MStnif?! Z7?gho7M z%$/%g z% orfohot/itev Avstrije in $ tev? v zmeHK rcpMhhhc Izrekel pri-ZTMnje in z%hv<z/o z<z njihof doprinos F osvoboditvi. V tew obvirK se je po-b/oni/ tK<A s^OTTMMK je/rbih žrtev ter j;v; ob 33-Ietmci obgbtvJjenjc zagotovi/, da „so vredni častnega spomina naše repnb/ibe."
Priznanje z najvišjega mesta, čeprav nebo/ibo pozno, je brez dvoma razvese/jiv pojav ter samo potrjaje pravi/nost našega že vedno zastopanega sta/išča, da smo borošbi 5/ovenci svojo /oja/nost avstrijsbi domovini izpriča/! tadi v najtežjem časa. Toda po dragi strani ne smemo prezreti dejstva, da je ta domovina še vedno v zaostanba pri aresničevanja tabš-nib razmer in pogojev, bi nam bodo v smis/a črbe in daba č/ena 7 državne pogodbe zagotovi/i nada/jnji obstoj in enabopraven vsestransbi razvoj na domači borošbi zem/ji, na bateri smo se bori/i proti Jašizma tedaj, bo so mnogi „domovinsbi bo-jevnibi" še brahi/i svojo domovino nebje pri Narviba, ^tabngrada a/i T/ A/ameina.
Xabo potrebne in apravičene so naše zahteve po dos/ednem spoštovanja obveznosti iz državne pogodbe in dragih mednarodnih dobamentov, smo v najnovejšem časa dožive/i z/a-sti na primera Ve/ibovca. Ogorčeni smo spričo obo/nosti, bi jih je bi/o zas/editi obo/i tambajšnjega bričeče-ga primera disbriminacije — od nestrpnosti občinsbih očetov vse do nav-dašenja in ce/o zahva/e za ta napad na demobracijo. $e posebno pa ve/ja to g/ede očitbov ovadaštva, ber opozarjamo na nerešena vprašanja in neizpolnjene obveznosti, bajti izpadi te vrste niso /e ža/jivi, marveč v sbrajni meri neodgovorni, ber nevarno bremenijo odnose med obema narodoma v deže/i.
Za b/ižnji državni praznih naj bo zato nedvoamno opozorjeno; nimamo /e mi obveznosti napram domovini, b jih /oja/no izpo/njajemo, marveč je tadi domovina do/žna izpolnjevati obveznosti, bi jih ima do nas.
D partizanskem boju na Koroškem "led Drugo svetovno vojno, bo predaval v sredo 28. 10. 1981 dr. Jo-^sf Rausch, sodelavec inštituta za Vojaške vede na Dunaju ^**aj: soba I-235, čas: 17. — 19. ure
POSOJILNICA PLIBERK
Vabi ob priliki tedna varčevanja otroke in mladino na miadinski tiim
PASTiRC)
^ 9a bo predvajala Slovenska prometna zveza v nedeljo, 25. oktobra '9S1 ob 14. uri v kletni dvorani Posojilnice
Prireditelj: Posojilnica Pliberk Dakajo vas majhna presenečenja!
Vsi ste prisrčno vabljeni!
krščanska kuiturna zveza v Ceiov-^ vabi na
SREČANJE MLADiNSKiH ZBOROV
^ rtedeijo 15. novembra 1981 ob ^4-30 uri v Mestni hiši v Borovijah.
pokroviteljstvo:
^zni minister za pouk in umetnost vi-skander dr. Fred Sinowatz, namest-'k dežeinega giavarja Stefan Knaf!, ^dsednik Narodnega sveta koroških 'Opencev dr. Matevž Gri!c, župan ^ssfne občine Borovije Anton Woschitz
postopajo otroški in miadinski zbori ter ^Irumentaine in foikiorne skupine iz - Rdečih krajev: Žvabeka, Nonče vasi, '**t*Č, Smiheia pri Piiberku, Giobasni-$t. Lipša, Zitare vasi, Dobrie vasi, (' Vida v Podjuni, Ceiovca, Radiš, Lijete v Rožu, Se!, S!ovenjega P!aj-l^ka, Borovetj, Sveč, Bitčovsa, Št. Ja-v Rožu, Loč, Brnce, Bistrice na h Sentiija, škocijana, Roieka, Ga-in Ukev v Kanaiski doiini.
'in
zaiožnik in iastnik: Zveza sto h organizacij na Koroškem; gtavn< Rado Janežič; odgovorni urednik St^fej Kokot; uredništvo: 9020 Cetovec/Kto tJ^rt, st. RuprechterstraBe 19/!V (Sindok) 84 9 24, teteks 42086; uprava: 9021 t^vec/Ktagenfurt, Gasometergasse 10, te 32 5 50 - Tiska Zatoiniška in tiskarsko *ba z o. j. Drava, Cetovec - Borovtje
H		AVSTRtJA 1
K		PETEK, 23. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 Kostanji — 9.30 Ru-
ščina — 10.00 Nevtratnost Av-
strije — 10.30 Gtasbena komedija — 12.10 Stikar Werner Berg — 13.00 Poročita — 17.30 Pustotovščine Toma Sawyerja in Huckte-berryja Finna — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.30 Mi — 18.49 Oddaja kmetijske zbornice — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Zadeva za dva — 21.20 Panorama — 22.20 Mode) v rdeče-beto-rde-čem — 23.25 Poročita.
SOBOTA, 24. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 An-gteščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Ženske v boju proti Hitter-jevemu režimu — 11.45 Detavska kuttura —
11.55	Moder v rdeče-beto-rdečem — 13.00 Poročita — 15.35 Chartijeva teta — 17.00 Ročna deta — 17.30 Obatni pirati — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Tedenski pregted sporeda — 18.25 Variete inter-nationat — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Heinz Conrads in njegovi prijateiji — 21.50 šport
—	23.20 Poročita.
NEDELJA, 25. 10.: 11.00 Koncert — 12.35 izobrazba v podjetju — 15.20 Dawsonova patrutja — 16.35 Stike v zrcaiu — 16.50 Listamo v siikanici — 17.10 Potatovi — 17.20 Niis Hotgersson — 17.25 Seniorski ktub —
18.30	Srečanje z živaimi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki — 19.50 šport
—	20.15 Kottan raziskuje — 21.45 Gtas isia-ma — 21.50 šport — 22.45 Popevkarski cirkus — 23.30 Poročita.
PONEDELJEK. 26. 10.: 10.30 Grof Monte Kristo — 14.50 Corduta — 16.35 Mtadinski fiim — 17.30 Potatovi — 17.40 čotnar —
18.00	Tekstitna umetnost — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Zabavna oddaja ob državnem prazniku — 22.10 šport — 22.25 Poročita.
TOREK, 27. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 V hiši
—	9.30 Angteščina — 10.00 šotska oddaja
—	10.30 Chartijeva teta — 11.55 Čuda sveta
—	12.15 Seniorski kiub — 13.00 Poročita —-
17.25	Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Made in Austria — 18.30 Mi — 18.54 Nasveti potrošnikom — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Ceste brez konca — 21.00 čemu gtedaiišče
—	21.50 Natomtjena skodetica — 23.20 Poročita.
SREDA, 28. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 šot-
10.35 Ciaudia — 12.05 Risanka — 12.15 Ceste brez konca — 13.00 Poročita — 17.00 tskatci zaktadov — 17.30 Wickie — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Smeh na re-Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Vetiki Gatsby — 22.30 Poročita.
	RADiO — TELEViZtJA	i::::;::*:::::	
ČETRTEK, 29. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 Na utici — 9.30 Dežeta in ijudje — 10.00 Teur-nija — 10.30 Vetiki Gatsby — 12.45 Stan Laure! in Oiiver Hardy — 13.00 Poročita —
17.30	Risanka — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Pogted v toneč — 18.30 Mi —
19.00	Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki —
20.15	Družinski svet — 21.15 Ameriške univerze kot kutturna središča — 22.10 šport — 23.00 Poročita.
		AVSTR!JA 2
ž		PETEK, 2!. U).: 17.M Izobrazba v podjetju — 18.00 Ga-
terija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v stiki — 20.15 Vtadarji kot raziskovatci in zbiraici — 21.20 Poiiti-ka v petek — 22.20 Grad strahov — 23.55 Zgodovina ženske.
SOBOTA, 24. 10.: 13.30 športno popotdne — 17.00 Ljuba družina — 18.00 Tedenski pregted sporeda — 18.25 Nogomet — 19.00 Za prijatetje fitma — 19.30 čas v stiki — 19.50 Zadeva za tjudskega odvetnika — 20.15 Agonija — 22.05 Sicitijanski ktan.
NEDELJA, 2S. 10.: 14.00 Tenis — 17.00 Operni prizori — 17.45 Stevie Wonder — 18.30 Mtadinski obzornik — 19.30 čarostreiec —
21.15	Poročita — 22.45 Grof Monte Kristo.
Posoji!nica Dobrta vas in Posoji!nica Škocijan vabita za teden varčevanja na DRUŽABNO POPOLDNE v ponedeijek 26. oktobra 4981 ob 14. uri v kuiturnem domu v Dobrti vasi. Nastopiti bodo miadi varčevaici z instrumenti, petjem in piesom.
Siovensko prosvetno društvo „OB!R" na Obirskem vabi na
! Z L E T
Kdaj: v nede!jo 2Š. oktobra 1981 Kam: po Štajerski vinski cesti in v Gradec
Naš tajnik dr. Ludvik Karničar nam bo pokaza! mesto Gradec z univerzo vred
Odhod: ob 5. uri zjutraj izpred Kovačeve gostitne na Obirskem. Pristop je možen tudi pri ESSO-črpaiki v Zeiezni Kap!i ob 5.30 uri
Prijave in cena: vožnja stane 200 ši!. ki jih vpiačate pr! Nužiju Furjanu v kape!ški Posoji!nici. Vp!ač!!o ve!ja kot prijava	ODBOR
PONEDELJEK, 26. 10.: 14.00 Zapojte z na-
—	17.00 Mtadi mojstri — IS^O Gtasbeni feijton — 19.30 čas v siiki — 19.50 Ti moja Avstrija — 20.15 Prvo teto vtadavine Marije Terezije — 22.10 Prizorišča svetovne književnosti — 22.55 čikago 1930 — 23.40 Poročita.
TOREK, 27. 10.: 17.45 šotska oddaja —
18.30	Bonanza — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Kviz v rdeče-beio-rdečem — 21.03 Svoje-časno — 21.50 Poročita — 22.20 Ktub 2.
SREDA, 28. 10.: 18.00 Dežeta in tjudje —
18.30	Bonanza — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Cafe Centra) — 21.05 Stari Dunaj in njegovi prebivate) — 21.50 Poročita — 22.20 Umetnije — 22.55 Najbotjše mesto za stepe — 23.40 Poročita.
ČETRTEK, 29. 10.: 17.30 Tako detujejo po-sojitnice — 18.00 Na poti po Avstriji —
18.30	čas v stiki — 20.15 Deset ati manj
—	21.50 Poročita — 22.20 Ktub 2.
ORF - KOROŠK) RADtO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 25. 10.: 14.10 Obzornik — 30 minut z ansambtom Franca Mihetiča.
SOBOTA, 24. 10.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 25. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDELJEK, 26. 10.: 1410 Obzornik — Srečanje.
TOREK, 27. 10.: 9.30 Za našo vas — 14.10 Obzornik — Otroci, postušajte! — Mtada grta: Poje Mtadinski zbor Državne gimnazije za Stovence v Cetovcu.
SREDA, 28. 10.: 14.10 Obzornik — Minute z moškim zborom SPD Radiše — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 29. 10.: 14.10 Obzornik — Gtasbeni mojstri: Hubert Bergant, orgte — Ob 130-tetnic: prot. Scheiniga.
H:-		JUGOSLAV)JA
t		PETEK, 2!. 10.: 8 50 TV v šoli — *^.50 TV v šoli — 17.50 Po-
ročita — 17.35 Čebetko Hta-
ček — 18.00 Godba brez not — 18.25 Obzornik — 18.35 tzobraževatna oddaja — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 tzsitjeva-nje na Atiantiku — 21.45 V znamenju — 22.00 Mado, francoski fitm.
SOBOTA, 24. 10.: 8.00 Poročita — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.20 Lotek in Botek —
8.30	Pravtjica o mezinčku — 9.00 Divja teta
—	9.20 Šah v svetu — 9.45 Po stedeh napredka — 10.15 Odgovornost za neodgovornost — 11.00 Župan v Casterbridgeu —
11.55	Poročita — 13.55 Nogomet — 15.45 Domači ansambti — 16.15 Košarka — 17.45 Poročita — 17.50 Potovanje Chartesa Dar-wina — 18.50 Naš kraj — 19.05 Ztata ptica
—	19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 20.00 Tat, ki je prišet na večerjo, ameriški fitm — 21.40 Modni utrin_ ki — 21.45 TV kabaret — 22.30 Kažipot — 22.50 Poročita.
NEDELJA, 25. 10.: 9.15 Poročita — 9.20 Živ žav, otroška matineja — 10.30 Ljubezen po kmečko — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna gtasba — 12.00 Ljudje in zemtja — 13.00 Poročita — 14.55 Zdravnica v New Yorku
—	15.15 Poročita — 15.20 Jesen — grozdje
—	vino — 16.35 Športna poročita — 16.45 Potovanje, ameriški fitm — 18.25 Risanka —
18.30	Nogomet — 19.24 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 20.00 Sedem sekretarjev SKOJ-a — 21.05 Dimitrovgrad, dokumentarna reportaža — 21.35 športni pregted — 22.20 V znamenju.
PONEDELJEK. 26. 10.: 8 45 TV v šoti — 16.10 Kmetijska oddaja — 17.10 Poročita —
17.15	Gtasba za cicibane — 17.30 Nobetov-ci: Ernest Hemingway — 18.00 Za zdravo živtjenje — 18.10 Otrok in igra — 18.35 Obzornik — 18.45 Gtasba za mtade — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 tvan Cankar: Htapci.
TOREK, 27. 10.: 9.05 TV v šoti — 15.50 Zasužnjeni, a nepokorjeni — 17.20 Poročita —
17.25	Lotek in Botek — 17.35 Nihče kakor jaz — 18.05 škotski ansambet dud — 18.30 Obzornik — 18.40 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost —
18.55	Knjiga — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 študent naj bo, aktuatna oddaja — 20.45 Vottaire
—	ta vražji čtovek — 21.45 V znamenju —
22.00	Za tahko noč z Mitošem Mtejnikom. SREDA, 28. 10.: 9.00 TV v šoti — 17.00 Poročita — 17.05 Cirkus — 17.30 Romantika proti ktasicizmu — 18.00 Okrogti svet —
18.1	Obzornik — 18.30 Tekmovanje mtadih gtasbenikov v Ženevi — 19.10 Risanka —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fantom svobode, francoski fitm — 21.45 V znamenju.
ČETRTEK, 29. 10.: 8.55 TV v šoti — 13.55 Nogomet — 15.50 Zasužnjeni, a nepokorjeni
—	17.25 Poročita — 17.30 Jetenček — 18.00 Mozaik kratkega fitma — 18.30 Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.10 Risanka —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Gtasbeni četrtek — 22.15 V znamenju.
Vsak privarčevani šiiing prispeva
k utrditvi naše samostojnosti!
Posebno v
„tednu varčevanja" od 23. do 30. oktobra 1981
pričakujejo rojake in prijateije naše domače
POSOJiLNiCE
BiLČOVS BOROVLJE CELOVEC
DOBRLA VAS s pos!ova!nicama
StNČA VAS in ŠENTPR!MOZ GAUCiJA GUNJE GLOBASNiCA HODiŠE
ŠT. JAKOB V ROŽU ŠT. JANŽ V ROŽU KOSTANJE KOTMARA VAS
LEDiNCE
sposiovainico
BAČE LOČiLO
MAR!JA NAZiLJi
PLiBERK
PODLJUBELJ
PODRAVLJE
RADiŠE
SELE
ŠKOCiJAN
ŠKOFiČE
ŠMARJETA V ROŽU ŠMiHELPRiPUBERKU ŠTEBENJPR!BELJAKU ŠT. TOMAŽ
VEHKOVEC
sposiovatnico
DJEKŠE
VOVBRE
Z!LJSKAB!STR!CA ŽELEZNA KAPLA ŽVABEK
ZVEZA SLOVENSKiH ZADRUG
Ceiovec, Paviičeva 5-7
in njena pos!ova)nica v novih prosto-rih
Beijak, Kaiser-Josef Piatz (5