Si. 128
V Trsku, r itiiUo, 30. maja »26.
Posamezna številka 25 stot.
LetniK ii
IM lzh«Ja mk dan zlatimi, %	L	pol
LUfivet-
^^.^iuniJSllA BIBLIOS-B t$ami L &
EDINOST
Urcdfiiitvo in aprmvniifrro: Tnt (3). ulic« S. Franceaco d'A»i 20. T»i leiom 11-57. DopM aa| m poiUMo izk^mino u«Tihiifl»u. oftad. bm4» in (leoar p« npnTB&tra. RokopM m m mčaio. pisma se ac sprejemajo. — Last afoZba tat tisk Tlakama PodoRdalStvo ▼ Gorlclc olftca Okmok Cardaod it 7, L n. — "Met it 187 Glavni la odgovorni urednik; prof. Ffflp Peric
Se en dokument
Prišla nam je v roke neka okrožnica pdbora «Zbora svečenikov sv. Pavla», razposlana članom Zbora, torej sajno duhovnikom. Zato bi bila domneva, da okrožnica razpravlja samo o kakem resnem in važnem vprašanju iz verskega in cerkvenega življenja- \ tem slučaju bi ne bilo za nas povoda, d^ bi govorili o tej okrožnici, ali pa bi razpravo omenili z dolžnim spoštovanjem.	* . . *
Ce torej govorimo o okrožnici na tem mestu, je vzrok temu v dejstvu, da se sestavitelji okrožnice — četudi le na rahlo — spuščajo na opolzlo polje političnega in strankarskega dogajanja iz zadnjih časov v našem domačem taboru Julijske Krajine. Okrožnica se dotika nazivanja «staro-» in «novostrujarji», neke kritike o vatikanski politiki, «Sol-skega doma» v Gorici. Pa tudi o tem bi molčali, če bi ne bila v okrožnici ta-le dva odstavka:
a) Nikakor pa ne gre, da bi kdorkoli v liberalnem listu (podčrtali mi, prip. ured. «Ed.») učil krščanske discipline katoliške liste; in
b «Edinost» objavlja take stvari v nedeljskih ali četrtkovih številkah lia odličnem mestu z mastnim tiskom. Zakaj? Ali morda iz ljubezni do svojega slogaškega načela? (Podčrtali mi. Pnp. ured. «Ed.»). Najbrž, ker pač želi podpirati slogo med duhovniki, ki jih liberalni prvaki (podčrtali mi, prip. ured. < Ed.») kaj radi nazivajo «stebre našega
ljudstva!«
H adi teh dveh citatov postaja vsebina okrožnice važna javna stvar, o kateri moramo javno spregovoriti. To pa zato, ker ni irelevantno, marveč velike pomembnosti za sedanjost in bodočnost našega naroda v teh pokrajinah, kako duhovščina posega v naše narodno življenje. Pa tudi ni brez pomena za njen položaj in ugled v narodu in pred zgodovino. Ustvaritelji takšnih okrožnic, naperjenih proti «Edinosti», naj bodo prepričani, da s tem dosegajo pri razsodni javnosti ravno nasproten učinek, nego ga hočejo doseči. Tisto sistematično očitanje najprej z brezverstvom, framasonstvom, a sedaj z «liberalizmom«, ki je skrahiral povsod in v vseh narodih in -ki ni bil nikdar načelo našega moralno-političnega stremljenja — ni nič drugega, nego neopravičeno obdolževanje, ki se v svojih posledicah neubranljivo pretvori v krivično in izmišljeno denuncijacijo pred sedanjim režimom, ki smatra liberalizem za svojega sovražnika istotako kakor frama-sonstvo. Gospodje naj pomislijo — ako se tega ne zavedajo —, da s tem ne iz-lagajo samo «Edinosti« nasprotstvu režima in vladajoče stranke, marveč z cEdinostjo» tudi našo skupno narodno stvar.	. .
Z omenjeno okrožnico so nas prisilili, da smo jih javno opozorili na resnost takega početja.. Iskreno žal nam je to, ker v svojem spoštovanju do tega stanu neradi vidimo, če se mora tudi e. duhovščina vpletati v vrtinec političnih borb. Toda vsako samozataje-vanje ima nekje svojo mejo in to tem prej, če je kdo prisiljen nastopiti v svojo obrambo. In ta stvar — pomnožena z nekaterimi drugimi napadi, ki jih je priobčil «Zbornik» — je taka, da
mora spraviti Črez skrajno mejo tudi najmiroljubnejše samozata jeva nje.
Kavno te dni smo opozarjali, da obrača svoje energije v napačno smer, kdor misli, da brani življenjske interese cerkve in vere s tem, da se zaganja proti «Edinosti». Naj danes le mimogrede zopet omenimo zadnji govor fa-šistovskega komisarja Host-Venturija, ki je odkrito nastopal proti vesoljnosti katoliške Cerkve. S tem je dal priliko vsem, ki hočejo in morajo nastopati kot branilci cerkve in vere, da pokažejo in preizkušajo svojo bojevito vnemo za varovanje najvišjih interesov te ustanove.
Ni sicer naša stvar predpisovati piscem one okrožnice, kako naj usmerjajo cerkveno politiko in branijo interese Cerkve napram vnanjim činiteljem.
Toliko pa jim že smemo povedati, da naj — če res hočejo braniti interese vere in cerkve, ki ji je v granitno pod lago nje neodvisnost — obračajo svojo pozornost in energije na tisto stran, od katere res grozi nevarnost, ne pa proti našemu listu, ki ni nikdar napadal ne Cerkve, ne vere, ne duhovniškega stanu, niti ni nikdar zahteval od Cerkve kake funkcije, ki bi bile v nasprotju z nje poslanstvom. Če pa gospodje ne morejo ali ne smejo tega, naj ne obsip-ljejo nas z očitanji in naj nas ne spravljajo v nevarnost, ki smo jo že gori označili, in pa v nezaželjeni položaj, ki nas sili, da moramo polemizirati s predstavniki duhovniškega stanu. Ako je komu potreben sport take vrste, obrne lahko svoje vežbe v smeri, veliko koristnejši za vero. Pisci omenjene okrožnice in drugih napadov so dovolj inteligentni, da se morejo zavedati, da so taki napadi proti «Edinosti« ne samo krivični, temveč tudi povsem brez-,
.predmetni, razen £e se hoče kdo z njimi priporočiti na katero stran! In to ne le na račun in Škodo «Edinosti», marveč tudi skupne nade narodne stvari.
V tem slučaju pa ne zavidamo nikog«- za spomenik, ki bi si ga hotel na tak način postaviti v zgodovini našega ljudstva pod Italijo.	____
Senat in vatikansko vprašanje
RIM, 29. Senat je danes razpravljal o proračunu ministrstva za pravosodje in vere. Senator Soderini je govoril o razmerju italijanske države do cerkve ter je zatrjeval, da hoče fašistovska vlada čimprej rešiti vatikansko vprašanje, ker je to v interesu Italije. Pravosodni minister Rocco je rekel, da bo ostala smer vladne politike napram cerkvi tudi za naprej nespremenjena. Italijanski narod je katoliški in si šteje v zelo veliko čast, da ima načelnik katoliške vere svoj sedež v Italiji-
Proračunske razprave v poslanski zb&rnici
RIM, 29. Zbornica je odobrila proračun gospodarskega ministrstva ter je pričela razpravljati o proračunu prometnega ministrstva. Razprava se bo nadaljevala v sredo.
Kralj prispel v Cagliarl
CAGLIARI, 29. Danes ob 8.30 zjutraj je Nj. Vel. kralj prispel z jahto «Savoia» v Cagliari. Ljudske množice so mu priredile živahne ovacije. S kraljem so prišli semkaj tudi princezinja Giovarma, minister za kolonije Di Scalea, general Cittadini ter admirala Acton in Rota,
Kralj in princezinja Giovanna sta se takoj odpeljala v pokrajinsko palačo, kjer sta prisostvovala blagoslovitvi pokrajinskega prapora. Ob 12.30 sta se povrnila na jahto «Savoia«.
StavHaiofi delavci prsdsoi sodisča
radi kršenja sindakalnega zakona
VIAREGGIO, 29. Lastnik tovarne za izdelovanje vrvi v Camaiore Oreste Par-dini je včeraj odpustil iz službe delavca Antonio Dalle Lucclie, ker se je spri z njegovim sinom. V znak protesta proti odpustitvi Antonia Dalle Lucche so za/-pustili danes vsi tovarniški delavci delo, ne da hi o tem koraku vnaprej obvestili delavski sindakat. Vsi delavci so bili radi kršenja sindakalnega zakona naznanjeni sodišču.
Dva kvintala novcev
so našli policijski agenti na stanovanju nekega berača
TUR IN, 29. Včeraj je bila kvestura obveščena, da je zbežal iz tukajšnje hiralnice neki Cesare Mainero, ki je več let beračil po turinskih ulicah. Policijski agenti so se takoj podali na stanovanje, kjer je bival berač Mainero, predno so ga sprejeli v hiralnico. V njegovi spalnici v podstrešju so našli tri vreče drobiža v vrednosti 10 tisoč lir in nekaj hranilnih knjižic, iz katerih je razvidno, da je ubogi berač imel naložen denar v bankah. Vreče z drobižem tehtajo nad 2 kvintala. Končno so policijski agenti iztaknili tudi Mainera ter ga odvedli v hiralnico, kjer bo moral živeti od lastnega denarja, ki si ga je naberačil v prejšnjih letih.
Francosko«!talijanski dopolnilni trgovinski dogovor podpisan
RIM, 29. V palači Chigi sta danes on. Mussolini in francoski poslanik Da-niel Serrui podpisala dopolnilni trgovinski dogovor med Francijo in Italijo.
Sejo Jusoslovenske narodne skupščine
Današnji politični shodi v Jugoslaviji
BEOGRAD, 29. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine ni bila preveč živahna. Nekateri ministri so odgovarjali na razne interpelacije posameznih poslancev, nakar je skupščina prešla na razpravo o predlogih odbora za prošnje in pritožbe. Vsi predlogi tega odbora so bili sprejeti.
Seja je bila nato zaključena, prihodnja pa se bo vršila v pondeljek.
Današnji dan je potekel precej mirno. Vsa pozornost političnih krogov je bila prenešena na razpravljanje o važnih političnih shodih, ki se bodo vršili jutri. Ožja opozicija je sklicala proti-korupcijski shod, ki se bo vršil jutri v Ljubljani, v hotelu «Union». Vladne kroge pa je posebno iznenadila vest, da bo Stjepan Radić priredil jutri dva nova shoda v Klancu in v Pregradi ob štajerski meji. Politični krogi ugotavljajo, da Radić s tem krši obvezo, ki jo je prevzel napram radikalom, da se za par mesecev ne bo politično udejstvo-val.
Tudi radikali so sklicali več shodov po raznih krajih, Svetozar Pribićević pa bo jutri imel dva velika shoda v Veliki Kikindi in v Mokrenju.
Ob precej slabi udeležbi se je popoldne vršila prva seja skupščinskega odbora za proučevanje zakonskega predloga o izenačenju neposrednih davkov. Tudi odbor za podaljšanje dela zako-
nodajnega odbora je imel sejo. Sprejet je bil zakonski načrt, po katerem naj bi se delo zakonodajnega odbora podaljšalo za tri leta._
Sijajen sprejem Jigestorenske: sokolske vrste
ob povratka z mednarodne tekme v Uonn
LJUBLJANA, 29. (Izv.) Danes se je s popoldanskim brzovlakom povrnila iz Liona jugoslovenska sokolska vrsta, ki je na mednarodni telovadni tekmi iz-vo j evala drugo mesto. Od meje dalje je bila povsod deležna prisrčnih pozdravov. Na ljubljanskem kolodvoru pa se je bila zbrala ogromna množica meščanov, ki je priredila sokolom izreden sprejem Ob prihodu brzovlaka je sokolsko vrsto najprej pozdravil starosta Jugoslovenskega Sokola, GangU nato pa veliki župan Baltič in čehoslovaški konzul. Zahvalil se je za pozdrave načelnik M urnik, nakar se je po mestu razvil veličasten sprevod. Vsa Ljubljana je bila na nogah in je po ulicah burno pozdravljala zmagovalce. Ves dan so na poslopjih plapolale zastave.
Nikola Pa&ć fa zdrav
BEOGRAD, 29. (Izv) Vesti o obolelosti Nikole Pašića so neresnične. Pašić je popolnoma zdrav. Njegova okolica trdi, da se Pašić pripravlja za prihodnji teden na agitacijske shode.
Končni izidi volitev na Romunskem
BEOGRAD, 29. (Izv.) Jugoslovenska vlada je dobila iz Bukarešte podatke o končnih izidih zadnjih državnozbor-skih volitev. Vladna stranka (Avare-scu) je dobila 288 mandatov, zemljorad-niški nacijonalni blok 75,* liberalna stranka 15, antisemiti pa 9 mandatov. Socijalisti in komunisti niso dobili nobenega mandata.
Romunska narodna skupščina se bo sestala 25. junija, da verificira mandate.
Včeraj so se po vsej državi vršile volitve za senat.
Pogajanja med Jugoslavijo in Albanijo zaključena
BEOGRAD, 29. Včeraj se je vršila v zunanjem ministrstvu zaključna sseja jugoslovenskih in albanskih delegatov, na kateri so bile izvršene zaanje poprave besedila konvencije o obmejnem prometu. S tem so pogajanja z Albanijo zaključena. V poldrugem mesecu so bile izdelane: trgovinska pogodba, konsularna konvencija, konvencija o iz-ročevanju krivcev ter obmejna konvencija. Jugoslovenski delegat dr. Rybaf je izjavil, da bodo najkasneje v enem tednu podpisane trgovinska pogodba in ostale konvencije.
Velik požar v Zagrebu
ZAGREB, 29. (Izv.) Ves Zagreb je danes pod vtisom velikanskega požara, ki je sinoči izbruhnil v tovarni usnja v Novi Vesi pri Zagrebu. Celokupno škodo cenijo na 10 do 15 milijonov dinar-jev.	_
Zakol Je Abd-El-Krim odnehal?
Rifcvski poglavar Interniran na Korsiki?
PARIZ, 29. Z ozirom na izmenjavo misli med Francijo in Španijo glede položaja v Maroku, piše «Excelsior», da je treba urediti tudi vprašanje premoženja in privatnih arhivov Abd-El-Kri-ma. List dostavlja, da je francoski informacijski urad zbral zanimive dokumente, ki se nanašajo na dopisovanje, katero je Abd-El-Krim vodil z inozemskimi organizacijami. «Excelsior» zagotavlja, da nameravajo Abd-El-Krima internirati na Korsiki ter da bi rifanski poglavar, če bi za to prosil, lahko tudi dobil pravico, da se svobodno kreta na otoku.
Poseben dopisnik «Matina» je imel razgovor z Abd-El-Krimom, ki mu je izjavil, da zaupa v velikodušnost Francozov. Rekel je tudi, da nima nobenega naslednika.
List dostavlja, da je bil duh v rifanski vojski pred par meseci še izboren. Ko so se pa pričela pogajanja v LTdždi, je prebivalstvo upalo, da se bo kmalu povrnil mir v deželo in da bo dolgotrajni boj končan. Ko so pa bila poga^ janja prekinjena, so bili Rifanci razočarani in poparjeni ter se niso hoteli več vojskovati. Radi tega je moral Abd-El-Krim odnehati.
Francoski is španski načrt glede Maroka
PARIZ, 29. Španija in Francija se bosta v kratkem sporazumeli glede ukrepov za definitivno zasedbo rifov-skega ozemlja. Francija namerava na meji ozemlja zgraditi pas trdnjavskih naprav. Obe drŽavi sta predvideli tudi gospodarske načrte, ki naj bi bili sedaj izvedeni Francija namerava zgraditi dve veliki železniški progi in sicer eno, ki bi vezala trdnjave med seboj in s Fezom, drugo pa, ki naj bi vezala Fez in Alžir. Španija hoče napraviti v Aj-dirju, Alhucemasu in Melili moderne
mestne naprave. Kakor se Čuje, so se pričela že pogajanja z ameriškimi in angleškimi kapitalisti o razdelitvi koncesij za maroška ležišča rud.
Kakor poroča «Temps» iz Feza, se je vršilo včeraj popoldne oficijelno pod-jarmljenje Abd-El-Krima v taborišču Iradot. Ker Francija zastopa stališče, da je smatrati Abd-El-Krima kot upornika, so odpadle vse ceremonijalne for-melnosti. Abd-El-Krim je odšel iz Tarn-q u is ta v Tazo, čim se je informiral o usodi svoje žene in ostalih članov družine. V Tazi bo počakal Abd-El-Krim odločitve francoske in španske vlade o bodočem bivališču.
Sklepi londonske trgovinske konference
LONDON, 29. Parlamentarna mednarodna konferenca je danes zaključila svoje delo. Sprejela je sledečo resolucijo: 1) Vsi narodi naj po možnosti skušajo ukiniti vse one zakone, ki ovirajo prosto cirkulacijo kapitala. 2) Vsi narodi naj razveljavijo vse prepovedi, ki ovirajo prosti razvoj izvozne in uvozne trgovine. Sklenejo naj medsebojne trgovinske pogodbe, ki naj dajo svetovni trgovini normalni potek.
Zaglul paša vznemirja Anglijo
LONDON, 29. Vlada, vznemirjena radi zmage Zaglula paše pri volitvah, se je odločila, da prepusti vrhovnemu komisarju za Egipt, naj sam ukrene vse, kar zahteva sedanji politični položaj.
Spor v angleški liberalni stranki
LONDON, 29. Javnost se sedaj najbolj zanima za spor, ki je nastal med voditelji liberalne stranke. Nekateri liberalni časopisi skušajo ublažiti pomen konflikta, drugi pa smatrajo, da je razr kol v liberalni stranki definitiven. Lloyd George in Asquith sta se vrnila v London. Z velikim zanimanjem pričakujejo nadaljni razvoj spora.
Paraskevopulos vrnil mandat za sestavo vlade
ATENE, 28. Včeraj je gen. Paraskevopulos obiskal predsednika republik3 Pangalosa in mu naznanil, da ne sprejme mandata za sestavo nove vlade, ker bodo itak kmalu razpisane nove volitve in ni prav nobene potrebe sestavi j i-ti sedaj poslovno vlado.
Finančna kontrola Družbe narodov nad Madžarsko
ŽENEVA, 29. Na prošnjo madžarske vlade je bila odprava finančne kontrole Družbe narodov za Madžarsko, ki je bila prvotno odgodena do jeseni, zopet stavljena na dnevni red zasedanja Sveta Družbe narodov dne 7. junija. Ministrski predsednik grof Bethlen in finančni minister Bud sta že odpotovala v Ženevo. _
Ogrski pravosodni minister umrl
BUDIMPEŠTA, 29. Pravosodni minister in načelnik demokratske stranke je umrl danes zjutraj v Badnu pri Dunaju.	_
Pes ugriznil kralja
OSLO, 29. Ko je šel včeraj kralj Ilaa-kon s kraljičinima psičkoma na sprehod, je napadel drug pes psička, pri tem pa kralja precej močno ugriznil v roko. Zdravniki so ugotovili, da je rana precej huda.
PPsmo Iz Jugoslavije
Ljubljana, 28. maja.
In končno je vlada prebrodila tudi eno najbolj nevarnih pečin — korup-cijsko debato. Silne nade je stavila opozicija na to debato in tedaj, ko je bila od skupščine odklonjena Radonji-ćeva resolucija ter sprejeta ona dr. Šibenika, je tudi že izgledalo, da so bile nade opozicije opravičene. Toda kmalu se je izkazalo, da je bila opozicija tudi to pot v zmoti. Nesoglasje, ki je povzročilo, da so radičevci glasovali proti radikalni resoluciji, je bilo kmalu pojasnjeno, vladna kriza rešena in obnovljena radikalno-radičevska koalicija. S tem pa je tudi bilo jasno, da korupcij-ska debata v skupščini ne predstavlja za vlado nobene nevarnosti, ker ji je večina v skupščini zasigurana.
To je končno morala spoznati tudi opozicija in ker je bila mnenja, da je boj proti korupciji najbolj popularno vprašanje v Jugoslaviji, je prenesla ta boj iz parlamentarnih tleh v javnost. Po vsej državi bi se imeli vršiti veliki protfkorupcijski shodi, na katerih bi nastopili vsi vodilni politiki opozicije, da bi bila privlačnost shodov tem večja. ,Prvi tak shod bi se imel vršiti to nedeljo v Ljubljani in nobenega dvoma ni, da bi imel ta shod že zaradi radovednosti Ljubljančanov rekorden u-speh. Enako pa je tudi gotovo, da bi si s temi protikorupcijskimi shodi opozicija precej utrdila stališče in da zato vladne stranke niso hotele mimo gledati, kako jim opozicija ruši postojanke. In res se tudi že poroča iz Beograda, da misli vlada vse te opozicijonalne protikorupcijske shode prepovedati. Če se to v resnici zgodi, trenutno še ni znano, nikakor pa ni izid j učeno.
Sicer pa radikali ne drže rok križem
Pričeli so vlagati interpelacije zaraiS afer, ki da so jih zakrivili ugledni Člani opozicije. Tako se zahteva preiskava proti bivšemu ministru in sedanjemu članu Davidovićevega kluba Ristu Jo-jiću zaradi nakupa 100 vagonov bencina, 75 vag-onov strojnega olja in 60 vagonov motorina. Jojiću se očita, da je nakupil vse te stvari po previsoki ceni, da'ni organiziral prevoza, vsi od česar je dosti blaga propadlo in da ni pravočasno blaga plačal, vsled česar jo zopet bila država oškodovana.
Druga interpelacija radikalnih poslancev je naperjena proti bivšem iT finančnemu ministru dr. Kumanudiju in se tiče znane ponesrečene akcije bivšega valutnega diktatorja Plavšića, ko se je na vsak način hotelo vzdržati fiktiven kurz dinarja ter se je v ta namen uporabilo nad 22 milijonov zlatih kron, ki jih je prejela jugoslovenska država iz likvidacije Avstro-Ogrske banke in 15 milijonov dolarjev, ki jih je prejela iz Bleerovcga posojila.
Radikali pa napovedujejo še nove interpelacije in nobenega dvoma ni, da jo bilo v neurejenih povojnih razmerah storjenih mnogo stvari, ki se danes no dajo zagovarjati. Zato ne bo radikalna protiofenziva brez učinka. Sigurno pa bodo dosegli radikali z njo vsaj to, da bo protikorupcijska akcija izgubila za nje mnogo na nevarnosti. (Kakor smo poročali včeraj med telefonskimi vestmi, je bila vložena slična interpelacija tudi glede dr. Korošca. Op. ur.).
Sicer se pa že danes lahko reče, tla ie protikorupcijska akcija opozicije zlomljena. Izvoljen je parlamentarni odbor, ki ima pol leta časa, da poda svoje poročilo. Do tedaj pa bo vsa stvar že več ali manj pozabljena.
Odnošaji med vladnima strankama so se znatno zboljšali. Vendar pa še niso vsa nesoglasja odpravljena. Predvsem so sprožili pristaši ožje Pašićeve okolice interpelacijo zaradi postopanja radičevskega podtajnika v notranjem ministrstvu dr. Pemarja zaradi njegovega postopanja v Somboru, ko je zahteval, da uporabi policija proti demonstrantom tudi hladno orožje. Ti poslanci zahtevajo vsled tega Pernerje-vega nastopa njegovo demisijo. Kot odgovor na to zahtevo pa so nastopili radičevci s protizahtevo, da mora dr. Ni-kić demisijonirati. Zelo mogoče je, da bo v tem sporu dosežen kompromis na ta način, da bosta odstopila i dr. Per-nar i dr. Nikić. Mogoče pa je tudi, da na tem vprašanju pride do resnega konflikta med radikali in radičevci in da pride tudi do vladne krize.
Drugo, zelo nevarno vprašanje za vlado je ratifikacija nettunskih konvencij. Ker je italijanski parlament te konvencije že ratificiral, je nujno, da jih ratificira že v teni zasedanju—tudi skupščina. Nobenega dvorna ni, da so te konvencije v mnogih ozirih za Jugoslavijo zelo težke in zato je odpor proti njim zelo razumljiv. Toda na drugi strani je enako jasno, da so te konvencije samo posledica rapallskc pogodbe in da za njihov sprejem ne more zadeti odgovornost IISS, ki nikdar še ni imela vpliva na zunanjo politiko. Na drugi strani pa je za HSS skoraj nemogoče v sedanjem trenutku razbiti vladno koalicijo. Če bi mogli radičevci le količkaj računati s tem, da bi bila mogoča brez radikalov kakšna delovna vlada, potem bi se pač dalo "ovoriti o razbitju koalicije. V danem trenutku ^a na to ni misliti in zato je skoraj gotovo, da tudi nettunske konvencije ne bodo razbile vladne koalicije.
S tem pa je vlada g. Uzunovića rešena glavne nevarnosti in njen obstoj do jesenske kampanje je zasigura.n. tipati pa smemo s tem tudi na mirno in plodonosno zakonodajno delo vlade, zlasti na sprejem prepotrebnega zakona o izenačenju davkov. Skupščini je tozadevni zakonski načrt že predložen in finančni minister dr. Peric se je izkazal kot mož beseda.
Upajmo, da bo tudi vlada uresničila svoje obljube o zakonodajnem delu skupščine, ker to delo je predpogoj konsolidacije in s tem odprave korupcije •in nereda v upravi.	it. s.
Politične vesti
DOGODKI NA POLJSKEM
Maršal Pilsudski je izjavil v razgovoru z novinarji, da je imel po zavzetju glavnega mesta izbirati: ali naj proglasi diktaturo, ali pa uzakoni dovršeno stvarnost. Po razmišljanju in po svoji vesti ni hotel proglasiti diktaturo. Maršal trdi, da je bil njegov nastop v svojem jedru edin te vrste, toda brez posledic revolucije.
Iz nadaljnih izjav maršala Pilsud-skega je bilo razvidno, da je pripravljen kandidirati na mesto predsednika republike. Prizadevati pa da si hoče, da zbere okoli sebe vse kandidate ter, jih pridobi za skupno javno izjavo, da nikdo od njih ne bo sklepal kompromisov s strankami skupščine, ali z interesi te ali one skupščinske skupine, marveč da bo branil interese vse drža-
in pričeli so z energično protiofenzivo. ve. Vzrok svojega nastopa je maršal
V Tista, *m 3A. maja 192«.
pojasnjeval v tem smislu, da se je že davno boril za zboljšanje razmer v Poljski, posebno pa v vojski. Bil je ogorčen zlasti zato, ker so poneverbe y državi ostale nekaznovane in pa radi yed.no večje odvisnosti države od vojnih bogatašev, ki so obogateli na račun "države in ki so hoteli, naj . se država 'upravlja po njihovi volji. Končni moment, ki je prisilil maršala Pilsudsk?-ga k nastopu, je bil v dejstvu, da so sestavljali vlado ljudje, ki so povzročili ubojstvo predsednika Narutowicza.
Gre glas, da se krščanski demokratje ne mislijo udeležiti volitve predsednika republike. S tem bi se izgledi Pil-Budskega kot kandidata na mesto predsednika znatno povečali. Poznanjski tisk se zavzema za kandidaturo Pade-revskega, ki se pa ne more smatrati za resno. Sicer pa se v posameznih parlamentarnih skupinah vršijo še le razgovori v svrho, da določijo svoje stališče napram kandidatom na predsedniško mesto. Edino stranke levice nimajo več posvetovanj, ker so se že kategorično izjavile za izvolitev Pilsudskega kot perdsednika republike.
ZMAGA VLADE NA ROMUNSKFM
Iz že objavljenih poročil so doznali čitatelji o veliki zmagi vlade na volitvah v zbornico. Karakteristikon novega in sedaj prvikrat izvedenega volilnega sistema je, da so male stranke prišle pod kolesa. Računa se, da bo imela vlada nad dvotretjinsko večino. Imela bo torej možnost za praktično rešitev notranjih problemov, ki jih je označila v svojem proglasu.
Za vnanji svet pa je v prvi vrsti zanimivo vprašanje, ali ostane Romunska v dosedanjem razmerju napram ale-mu sporazumu, oziroma, ali ostane zvesta zagotovilom, ki jih je sedanji minister za vnanje stvari Mitilineu,
Mi Slovenci stojimo v narodnem ozira visoko, kar je pokazal plebiscit, pri katerem smo po svoji zavednosti glasovali za n&cijonalno slovansko državo. To dejstvo kaže, da se popolnoma zavedamo svoje narodnosti in tudi po plebiscitu ta duh ni ugasnil, kakor so pričakovali Nemci, ampak se je že kar v prvi dobi razvil na novi podlagi. Mnogo je k temu pomagala okolnost, da smo vendar večinoma svoji gospodarji na svoji, čeprav majhni zemlji in da je tudi naš delavec zaveden. Vendar pa smo zaostali v izobrazbi in gospodarstvu, ker se je Slovenec v dolgi dobi neodvisnosti le preveč izkoriščal in izrabljal (klici: tako je!). Slovenski jezik se je zaničeval
upoštevati Vlada mnenj«, da obstoji na Koroškem dvoje vrst Slovencev, nacijonal-
ni in ...............................ker so politično
samo prvi organizirani, drugi pa gredo z Nemci. Kot nacijonalen Slovenec se bo pa pod današnjimi razmerami upal malokdo vpisati, ker bo s tem zapisan kot iredentist in kot takden izpostavljen nasilju. Nemško-nacijonalna javnost bi rada videla kataster, da bi imenoma poznala vse one, katerim podtikava, da silijo preko Karavank. S tega razloga sedaj ne moremo pristati na ta način rešitve in se postavimo na stali§če, da se preustrojijo današnje obstoječe utrakvistične šole v smislu naših zahtev, ker so po izjavi zveznega
in izpodrinjeval kot hlapčevski, posledica kanclerja šole manjšin. Ako se smatrajo je bila, da nam manjka one izobrazbe, ki' »Nemcem prijazni Slovenci« zadovoljne s napravi človeka prostega To se je z na- ! sedanjim poloftajem, potem pa naj izja-menom delalo, ker je znano, da se izobra- 1 vi jo v Ženevi, da je Koroška na vzgleden žen narod ne pusti tlačiti v takšni meri način rešila manjšinsko vprašanje m naj kot neizobražen. To se vidi na Nemcih, i priporočajo nemškim manjšinam v tujim ki Že po sedmem letu neodvisnosti kot i isto rešitev. (Politiko raznarodovanja , manjšina v tujih državah nad vso mero Bomo videli, ali se bodo s tem zadovoljili! jadikujejo. Mi pa smo nosili in nosimo'Mi smo načelno za kulturno avtonomijo, svoj jarem skozi stoletja!	| a ne od danes na jutri. Pri nas moramo
Nemci so mnenja, da Zveza narodov' ustvariti prej predpogoje za njo. biovenec ne nudi dovolj garancije za izboljšanje mora prej postati Slovenec z vso vsebino manjšinskega vprašanja ter so prišli na I in do tega še le more priti po preurejenih idejo, da si manjšine same medsebojno šolah, ki bodo vzgajale našo mladino tudi pomagajo. Temu namenu bi služile kulr v narodnem duhu. Mi rabimo prehodne turne avtonomije, pri katerih stopi v' dobe, ki bo pogreške popravila, m rabimo ospredje seveda šola, za katero se izre-!časa, da se pojem Slovenca razčisti. Se le čejo stariši. Po tem načelu bi se morali I potem nam bo avtonomija nekaj koristila, Slovenci kot manjšina vpisati v nacijonal- j do tja pa se zadovoljimo s pravicami za-ni kataster, pri čemer pa moramo sledeče ' gotovljenimi narodnim manjšinam.
DNEVNE VESTI
Našim čitateljem
Kakor znano je sklenil sindikat izdajateljev listov v Italiji, da se od tjMi-ja dalje zviša cena posameznim številkam od 25 na 39 centezimov, a celoletna naročnina za dnevnike ne sme znašati manj nego 75 lir- V smislu tega sklepa, ki je spričo dejstva, da je sedaj vse gospodarsko uveljavljanje disciplinirano
ni še dovolj. Giovanni Mrach pravi v «L'A-zione» od 27. t. m. sledeče: Treba se je enkrat za vselej pogumno odločiti in enkrat za vselej pogumno odločiti in nadomestiti po slovanskih krajih siovanske učitelje z dobrimi italijanskimi, prestavljajoč one„ ako so vredni, v čisto italijanske kraje, naše ali drugih pokrajin.
Kar Mrach govori, je trdo, a je vsaj odkrito. «Piccolo» pa potajuje. Zvedeli smo — pravi — da pride na 33 učiteljev, ki jih je kaznoval disciplinarni svet, samo 9 slo
*.....— — ------*	---*---» -	___ . *i je Kaziiovai disciplinarni svei,	siu-
podaJ že ob svojem nastopu. Te progra- ( DO sindikatih, obvezen, moramo	vanskih, vsi drugi so italijanski. Oglejmo
__________u	. ___•_ a__o*nn nosa- ■ _______.___° » _____. > -	i__
matične izjave ga obvezujejo k nadaljevanju dosedanje vnanje politike in vztrajanju v kombinaciji Malega sporazuma. Na prihodnji konferenci Malega sporazuma se bo moral najprej izjaviti o podaljšanem zavezniškem razmerju Romunske napram Jugoslaviji in Čehoslovaški, potem pa se bo seveda govorilo tudi o drugih tekočih stvareh vnanje politike.
Iz življenja koroških Slovencev-
Po »Koroškem Slovencu?) posnemljemo sledeče:
Dne 22. maja se je vršil ob obilni udeležbi redni letni občni zbor Pol. in gospod, društva za Slovence na Koroškem. Malo po napovedani uri je otvoril predsednik zborovanje in pozdravil vse navzočne, ki so prišli iz vseh delov slovenske Koroške. Spomnil se« je ob tej priliki vseh v poslovnem letu umrlih udov, posebno dekana Limpelna , katere so navzočni počastili stoje s «Slava jim».
V živahnem gcvrou se je dotaknil nato posl. Poijanec našega dela v organizaciji in podal neka) budilnih misli za nadaljno delovanje. Razveseljivo je dejstvo, da nastopa naša stranka nerazcepljena, edina in složna ter obžalujemo razdvojen nastop GcriČnov, kit si v medsebojnem boja slabijo svoje moči Mi kažemo v ;cm ozira tako idealno sloge, da se lahko ponašamo z našo stranko. Mi vemo, o g Vod pritiska nevarnost in upoštevanje tega dejstva nas bo držalo tudi v bodoče sknpaj.
Ugotavljamo, da imajo samo koroški Slovenci, organizirani v Kor. slov. stranki, manjšinski program in da imajo le naši zastopniki pravico govoriti v imenu koroških Slovencev, ne pa oni, ki se danes proglašajo za zastopnike »Nemcem prijaznih Slovencev«, čeravno niso bili od teh v ta namen izvoljeni.
Mi smo prisegli na avstrijsko ustavo in moramo kot takšni uživati vse državljanske pravice, pa tudi one, ki izvirajo iz sainžermanske mirovne pogodbe, tičoče se narodnih manjšin.
Ako so krščanski socijalci mnenja, da se edino iz slovenskega ozemlja dajo dobiti glasovi za njih stranko, jim lahko odgovorimo, da smo bili mi prej versko prepričani, nego je obstojala njih stranka. Razredni boj, ki bo oslabševal naše sile, moramo odklanjati, akoravno smo za potrebne in koristne socijalne naprave. Na zaupnikih leži naša moč in radi tega ne moremo dopuščati, da bi se vrinila mlač-nost ali zaspanost. Ako se vršijo kjerkoli shodi, je dolžnost zaupnika, da se primerno razglasijo. Pa tudi «Koroški Slovenec:*, organ naše stranke, mora o njih poročati, tako da bo nudil resnično sliko majhnega naroda, sliko ubogega trpina.
r.e je dr. Lemisch izrekel, da se pomakne narodna meja za vsakih 20 let en km proti jučru se moramo resno postaviti v bran iti reči: «Xe boš Jaka U Lahko pa pritrdimo, da se je v resnici nekoliko ponemčilo, v obče pa stojimo še tako trdno kot pred leti in bomo še tukaj, ko bo ležala na narodno smrt obsojena generacija že davno v grobu.
Posl. dr. Petek je poročal, da sta poslanca v deželnem zboru napram združeni meščanski stranki na eni in soc. demokratični stranki na drugi strani sicer obsojana, dogodkom več ali manj brez vpliva slediti, vendar se lahko na drug način veljavneje udejstvujeta. Mirovna pogodba nas je do-vedla še le do pravega obstoja in iz nje izvirajoče pravice moramo iz tir jati. Ako so oblasti proti nam, se še vedno lahko obrnemo na Zvezo narodov in ta pravica je več vredna kot vse drugo. V dobro za-snutem poročilu je govornik podal sliko započetega manjšinskega gibanja, ki je nastalo po vojni z vzpostavitvijo nacijonalnih drŽav v novi obliki. Manjšina sama o svojem položaju največ odločuje, ker stavi kulturen, visoko stoječ narod druge in večje zahteve kot manj kulturen, visoko stoječi narod druge in večje zahteve kot manj kulturen ali izobražen, gospodarsko močen narod spet druge zahteve kot odvisen
mi s prvim janija zvišati ceno *»©sa- si pa razmerje med slovanskim in italijan-meznim izvodom «Edin osti» na 3t ce»- skim učiteljstvom v področju tukajšnjega tezimev a vseletno naročnino na 75 lir.' šolskega skrbstva! Slovanskega nčiteljstva T>asi nam ie neprijetno pisati taka na- je okrog 500, italijanskega okrog 6000, raz-
znanila Jainosti,	^ai^o^^^a^
glasiti, da ie omenjeno	.janska učitelja.
I Znano nam je Se več. Zadnje leto so se disciplinirali ljudje celo radi stvari, ki so
upravičeno po stalno naraščajoči draginji vseh potrebščin za izdajanie lista._____^_______________________________
In te potrebščine so zelo številne in zelo; se ZgDdile pred leti. To dokazuje kako ma-raznovrstne. Za nas tembolj, ker smo lenkostni so bili prestopki. Dokazuje pa morali pretrpeti toliko hodih udarcev.1 obenem, da so nastopili časi, ko se stvari Pa tudi po tem po viška se bomo mogli *	Pnsn,PQ
vzdrževati v ravnotežja le z najprevidnejšim in najdoslednejšim štedenjem-Vendar si bomo prizadevali, da bomo čitatelje po možnosti odškodovali za to večje žrtev. To pa nam bo možno le pod pogojem, da nam naši čitatelji ostanejo zvesti kakor so bili doslej. V zfiled naj bedo vsem — tistim, ki list pišemo in urejujemo, kolikor tudi čitateljem
ne dajo več potajevatiT ko se kaže resnica, kakršna je, v vsej svoji žarki luči. In to resnico podkreplja s svojimi lepimi številkami še najbolj «Piecolo» sam.
Odlok o mmtSl astanavlionia zrceb&ll ioi
Tukajšnje šolsko skrbništvo, katerega področje se razteza na vso Julijsko Krajino (tržaška, pulska, videmska in reška po-
_________.	, krajina) in na Zader, je izdalo odlok o
naši Amerikanci. Na podlagi zaneslji- prepovedi ustanavljanja novih zasebnih vih uradnih statističnih podatkov smo gol, ki smo ga v «Edinosti» že parkrat orne-poročali te dni, da je v Združenih drža- nili in komentirali. Naj dodamo danes še vah 200.000 Slovencev, ki vzdržujejo doslovno besedilo, kakor je bilo objav-
. _,, . ,____„ j-ri ca tam ppn» raz- 'j^Ro tc dni v uradnem listu «Osserva-
kar s tiri dnevnike, daaso_tamcene raz , ^ Triestinow Naredba S€ glasi:
meroma iste kakor tukaj. 19 je z°re;V ^Prepovedano je otvarjanje in poslova-sijajen primer visoke narodne in Kul- nje novill zasebnih šol in zavodov preko turne zavednosti našega življa onstran določb, s katerimi je ta zadeva urejena, morja, ki ga moramo posnemati tudi mi Kr. šolski nadzorniki in učni ravnatelji v stari domovini. aEdinostn, naš edini morajo skrbeti, da se ne bo v nobenem dnevnik v Italiji, se mora ohraniti, kre- slučaju kršila ta naredba. Tisti, ki jo bodo piti se in širiti, da bo mogel vsestran- kršili, bodo naznanjeni sodni oblasti rad* ,	. 7 x -i . _ ____: •_____' postopanja v smislu zakona».
sko vršiti svojo težko, a lego.	_
vzvišeno na-
postopanja
Na podlagi te naredbe je bil že v več slučajih ustavljen in onemogočen privaten pouk slovenskega jezika. Raznarodo-valna šolsko-kulturna politika v naših krajih je torej storila en korak naprej in
šil rebus da je v Julijski Krajini pod no-
vim šolskim skrbnikom celih 300 slov. uči-	obotavljal iti'preko obstoječih to-
„Piccolove" številke
«Piccolo molči. Ne ve torej, kako bi re-
niki in ravnatelji tukajšnjih paroplovniT družb in bančnih zavodov ter veliko Števi lo uglednih oseb iz Trsta in drugih kraje\ Kumica novi ladji je bila markiza Ana Gi glialmi-Vulci iz Rima.
Pod vodstvom ravnatelja ladjedelnice inž. Cossutta in glavnega inženirja Pop perja je splovitev srečno potekla. Par minut pred 11. uro je ladja gladko zdrčala v morje.
Nova ladja, ki je namenjena za redno prometno družbo med Trstom in Daljnjima Vzhodom, meri v dolgosti 147.75 m, 18.90 m v širokosti in 10.65 m v visokosti; polno natovorjena se bo pogrezala 7.92 m; nosila bo 11.C00 ton («deadweigtu») m ^^ z brzino 13 vozlov na ur«. Ladja je »grajena po predpisih moderne ladjedelske teb nike in pod posebnim nadzorstvom itali janskega in angleškega Registra. Gonilni silo bodo proizvajali motorji tipa Diesel zgrajeni po načrtih tovarne Burmeister <5 Wain za 2500 konjskih sil.
Po ceremoniji splovitve so se povabljeni podali v hotel «Savoia», kjer je bilo pri rejeno kosilo v čast sen. Cremonesiju.
Iz Brada PeL dr. »Edinost" v Trsta
Prij&va obveznic deželnih posojil bivše
kneževine Kranjske, Izdanih leta 1888, 1911, 1917.
V uradnem glasilu videmske prefekture «BolIettino Atti Ufficiali» od 27. t. m. jc izšel sledeči poziv prefekta:
Na podlagi člena 12. svetomargeritskih dogovorov je bila imenovana komisija, ki ima urediti vsa vprašanja imovine, ki sc nastala vsled novih mej in se nanašajo na upravna okrožja bivših dežel Goriške in Kranjske. Med temi vprašanji se nahaja tudi porazdelitev javnega dolga, posebno onega, ki je nastal v zvezi z izdanjem obveznic deželnega posojila imenovane kneževine.
Da se ugotovi znesek tega dolga, morajc vsi imejitelji obveznic (obrestovanih po in 4%%) deželnega posojila bivše kneževine Kranjske, izdanih v letih 1888, 1911 in 1917, ki so krožile do 3. novembra 1918 v novih mejah kraljevine Italije in katere imajo sedaj v rokah italijanski državljani, iste prijaviti občinskemu uraflu tekom enega meseca od izdanju pričujočega poziva.
Prošnje morajo biti napravljene na posebnem formutarju v dvojniku. Enega bo dobil nazaj prijavitelj kot potrdilo izvršene prijave; to potrdilo bo nosilo podpis župana ali namestnika s pečatom, druga priiava bo pa odposlana prefekturi.
Vsak prijavitelj naj nese s seboj obveznice, da se lahko na občinskem uradu prepričajo o resničnosti navedb.
Že vnaprej pa se opozarjajo prizadeti imejitelji obveznic, da bo postopanje za priznanje obveznic, ki imajo biti podvržene postopanju, zelo strogo. Posebno previdno bodo vzete v pretres obveznice, ki niso se bile prijavljene pred objavo predstojeće odredbe, in z vsakim sredstvom, ki je na razpolago, se bodo kontrolirali dokazi. Mogoče zlorabe ali samo poskusi zlorab bodo prijavljeni oblastvom za morebitne kazni.
Nobena prijava obveznic, ki je bila napravljena pred dnevom obelodanitve Te odredbe, ne more nadomestiti predstoječega
poziva.	.
Kdor ne prijavi v pravem času, zgubi vsako pravico napram ustanovam v novih mejah Italije, ki je v zvezi s posestjo obveznic posojil bivše kneževine Kranjske.
P S Ta poziv je bil izdan 23. t. m., objavljen pa 27. maja t. 1. Naslovljen je na vsa županstva videmske prefekture. Opozarjamo imejitelje obveznic, da morajo napraviti prijave na posebnih formularjih, ki jih imajo županstva.
Če bi kdo želel, mu lahko napravimo pri-
iavo tudi v našem uradu. j * # *
Rud. Grzetič, železničar, Rakek: Vašo prošnjo za državljanstvo je tukajšnji jugo-slovenski konzulat oddal občini Slovenu gradeč v nadaljnje uradovanje. Tamkaj je Vaša prošnja registrirana pod št. 982 z datumom 14/9/1924.
M. Ž. — Matenjavas: poslali pismo.
•d
teljskih moči manj, kakor jih je bilo prej. Lahko rečemo, da se je število znižalo za polnih 50%, torej za polovico, ako računamo, da bi moralo biti danes v deželi, soglasno z razvojem osnovne šole, vsaj tisoč .	u .. , . ^ -slov. učnih moči. V Istri, kjer je decimira- j Je praznoval včeraj v Mariboru ob polni
zadevnih zakonitih določb (in deroga alfe disposizioni che regolano questa material)
7C-LETNICO SVOJEGA ROJSTVA
nje najbolj napredovalo, smo prišli celo na eno
svežosti telesa in duha naš tržaški rojak,
tretjino. Pa je tudi to nekaterim še , višji poštni kontrolor v pokoju gospod Fer-preveč. Binkoštni kongres faš. stranke v , do KariS. Slavljenec je iz znane rodoljubne Pulju je zahteval, naj se še ta ostanek po- , hiše Kariševe na Opčmah. Za časa svojega polnoma odstrani. Ce «Piccolo» izjavljala | službovanja v Trstu se je slavljenec živo tolrn čnkkn rini it i k r> kom Vtpini svoie zado- , udeleževal sioven-Kega socij<Aiiiei,ci zivije-
tako šolsko politiko kom. Keini svoje zado ščenje, je povsem naravno. Ni pa logično, če skuša istočasno dokazati, da se slov. učiteljstvu niti las še ni skrivil.
O sofizmu radi odslovitve 15 učiteljev oz. učiteljic po čl. 7 kr. dekr. 7. okt. 1923
nja v našem mestu; posebno uspešno je deloval kot večleten starosta «Sokola». Svojega narodnega čuta ni skrival nikdar in v nobenem položaju, ker ni poznal strahu pred nikomer. Tudi sedaj v Mariboru se
ni potrebno izgubljati besed. Ta člen de- | uspešno udejstvuje v narodnem življenju *	f	1 S prisrčno čestitko kličejo: Se mnoga leta!
— nekdanji soborci.
UPRAVIČENIM POSESTNIKOM
Na razna ustna in pismena vprašanja upravičenih posestnikov, ali je podaljšan
I.____1 _^ ••	+ ■! /> rv r5« 1 h	A K 1 TI f 1.' lil
jansko ne velja več, njegov namen se pa doseza tudi brez njega in sicer celo zlož-neje in ne da bi se dvigal prah. Ali naj naštevamo učitelje, ki so ostali na cesti koncem ali začetkom šolskega leta? Ali naj naštevamo take, ki so flfili v disciplinarnih preiskavah mesto, dokler
Ijica Prašel-------_	_ _
cev v disciplinarni preiskavi. Po zakonu bi podaljšuje za dobo enega leta, toda do se-se morala rešiti zadeva v treh mesecih, daj še ni izšla nobe.na odrt aha. Cim bo kaj Dekret o poteku ji je bil dostavljen še le tozadevno objavljenega, bomo takoj obve-potem, ko je sama resignirala, izstradana, [ stili prizadete, na službo.
____________Svetujemo z ozirom na negotovost, da
Sofizem je tudi trditev o imenovanju za! vsi upravičeni posestniki, kateri še niso stalno učiteljstvo potom pokrajinskega na- prijavili svojih pravic (takozvanih občin-tečaja. Člen 7. in natečaj že nič več ne ve- ; skih užitkov) to store najkasneje do b\ ju-Ijata, zakaj vse stalno učiteljstvo se more nija tega leta.
..........*	~~ Nadalje svetujemo prizadetim, da tudi v
slučaju podaljšanja roka vložijo omenjene prijave, ker se s tem končno le razbremenijo neljubih skrbi in si prihranijo ponovne stroške.	_
vsak čas odsloviti po zakonu o znižanju} državnega osobja. «Piccolo» zna dokazovati tudi z didakt. ravnatelj!. Od 35 je sedem Slovanov, torej vsak peti komaj na ozemlju s slovansko šolodoižno mladino. Mi jih niti sedem ne moremo našteti in vemo, da so nekateri tudi že premeščeni. O «slo-vanskih» did. ravnateljih vemo tudi še da
SPLOVITEV MOTORNE LADJE ROMOLO
_________ V ladjedelnici S. Rocco so včeraj pred-
«o " posobn i "i z j a vit f "pri uradnih konferen- poldne spustili v morje motorno ladjo «Ro-rih da ne razumejo slovensko. Italijanski molo», ki je bila zgrajena za tukajšnjo pa-
_ . _	w a * ± * ■ * ? __1 1.__ MAVV I n rv . 1	Vtr> Mt T	TViactinnii Tin K
did. ravnatelji so često dostojnejši od ta-koimenovanih slovanskih.
Najbolj klasična trditev «Piccolova» je naslednja:
Naravno je, da se s slov. osobjem postopa enako kot z italijanskim in, v slučajih nerednosti, se kaznuje disciplinarno kot se kaznujejo ital. učitelji.
Enako se postopa? Nismo sentimentali-_	_ sti, da bi vzdihovali. Zadošča nam, da dej-
mesten narod d^e kot kmečki itd. stvo pribijemo. Kar se je godilo, kajpak,
roplovno družbo «Lloyd Triestino». Da bi povzdignilo slovesnost izrednega dogodka, je ravnateljstvo ladjedelnice povabilo k splovitveni ceremoniji rimskega guvernerja sen. Filippo Cremonesija, ki je dospel v naše mesto včeraj ob 10.10 z rimskim brzo v lakom, v družbi tržaškega župana in drugih uglednih oseb.
Dalje so prisostvovali številni zastopniki raznih oblasti, celokupni tukajšnji konzularni zbor, poslanik Rusije v Rimu, načel- čitve.
Prepoved; Zabraniuie sc vsem članicam, '.rogo kaznijo, tekmovati s S. D. «Adria» iaše privoiitv«.
OUm »bog. Dne 13. junija sc bo vršil v J. K. «N. Tommaseo*. Via Guido Ltoetti t. L* H. izredni občni zbor Športnega U Ji m Je nja. Ott» i -itev ob 9. uri. Dnevni red: 1) Otvoritev j 2} Tajn« sko poročilo; 3) Blagajniško poročilo; 4) Poročil* -cvfzn^r- 5) Volitve: 6} Slnčaj «Adria»; 7) Sin* čajnosti. Opozarjamo vse članice na 37. člen po* si odmika.
Naknadno dovoljena tekma: S. K. «01ymp» - hU
S. «Leonida» - Reka.
•IGRIŠČE -OBZOR >
«Tommueo»>«Jadran*: Velika nestrpnost je vla* dala že za turno tekmo med tema orjakoma 11. divi*| zije in končno je Totnmaseo po hudem in teikem, boju iziel kot zmagovalec. Nedeljsko srečanje pri-> čakujerjo vsi z nestrpnostjo, ker od tega izida bodo odvisna mesta v klasifikaciji. Sestavi, popolnam^ različni od onih v tocrni tekmi, jamčita in zanimiv boj med tema dvema četama.
<Obzoo-<Gorica»: Ponavljalna turna tekma mc<% Obzorom in Gorico, katera je že pri prvem naslonu nudila občinstvu mnogo sportnegu užitka, « rši ob 16. uri na omenjenem igrišču. Četi, kaleri 'azaamojtta že lep« uspehe, na bodeta danes (fo-■ovo nečastno reprezentirali svoji pokrajini. Tek mar ma ie poseben pomen za «Gorico», ker bo od ekme odvisno njene mesto v klasifikaciji.
«Magdalena*-«Vi3ava»: Za tema tekmama se bc^ vršil ob 18. uri returni mateh med dobro izvežban« *:eto Magdalene in med reformirano četo Višave« :atera nastopi v popolnoma novi .sestavi. Naj nihč%" ie zamudi tega pomembnega sporluega dneva nt j»riiču »Obzora«, posebno pa. kar je inkas name« njen »Športnemu Udruženju*.
S. «Leonida»t Rijeka - Š. K. -OIymp«, Opati;«
2:6 (1:4)
U nedelju 23. 5. gostovala je u Opatiji jaka rcčVa momčad Leonida, koja zauzimljc jedno od pr\:h njesta u četvrtoj tal. diviziji na Rijeci proti našoj 'omsgvj momčadi. 01ymp iznesao je još jednu ra-iluženu pobjedu sa prilično visokim seororn.
Gosti nisu nas mogli zadovoljiti, te smo r nogo v'iše od njih očekivali, jedino sc istakao Halfcc n-tar, navala prilično nesigurna te pred goaloni zakucava najsigurnije šanse.
01ymp nastupio je sa rezervnim vratarom, kop je dobro resio svoju zadaću, pogotovo u drugom poluvremenu sc svidio svojim lepim postiranjem. U navali nastupio opet Hrvatin, koji jc pokazao ljepo razumijevanje sn ostalim, te je polučio jedan vrlo efektni goal. Krel sen. na krilu bio je izvrstan, te njegovi bjegovi bili su uvijek opasni. Ostali U navali dobri. U obrani najbolji Mamić, Tomašić let Krel jun. Anton koji je zamijenio Brumnjaka, po* kazao se kao vrlo dobar half.
Kroz cijelo vrijeme vodjena je igra u znaku premoći domaćih te j« već prvo poluvreme svršilo saf rezultatom 4 : 1. Drugo poluvreme 01yrap neštaf napušta te igra prilično ležerno. Sudac g. Jurkovitf dobar.
Trsteniiko igrišče
Danes popoldne se odigra na trsteniškem igriSfrrf velezanimiva tekma med moćno koprsko četo i« ^Valom«. Kdor je bil priča zadnjim tekmam Vala, mora odkrito priznati, da je kazala valaška četa stalen napredek, ki je dosegel svoj vrhunec v tekmi s *Cittavecchia». Prepričani 6mo, da bo tudi današnja tekma privabila mnogobrojnoga občinstva na lepo trsteniško igrišče in to s posebnim ozirom na veliko prizadevanje «Vala», ki se ne plaši nobenih teikoč, da nudi športnikom oni užitek. ga morejo nuditi le čete 111. divizije. Tekma začne-ob 4.30.
Igrišče S. D. Adria
Via Calvola - nasproti Lloydovemu stolpu
Točno ob 3. uri popoldne se danes srečata rezervni četi Adrije in Pro Servole v retourni tekmi. Prva je končala pred časom z enakovrednim rezultatom — zato bo boj med tema dvema četama izredno zanimiv. — Vsi igralci druge čete Adrije — tudi rezerve naj bodo na igrišču ob 14.3C
Ob 17. uri velika returna tekma med Ponzianinf Erranti in Adrijo. Kakor znano, je turna tekmai bila za Adrijo slaba (3:2 za P. E.), vendar pa je v njeno tolažbo to, da so Ponzianini četa, ki je ponosna na svoj sloves.
Reklamacija ?a kapo Miramar
Cosmopolitain football derby se gladom sodnikovega poročila in ker je bilo igrišče 0.0021 mm preozko in ker vrata niso bila namazana, razveljavi. Sodnik je priznal 92 tehničnih napak. Igralo se bo še enkrat — kdaj in kako se izve pravočasno.
Sz tržaškega življenja
Samomor.
Ko se je težak Ju.st Pelis, stanujoč v ulici Navali št. 33, včeraj okoli 15. ure vrnil 5 dela domov, je v svoje veliko presenečenj« našel svojo 40-letno ženo Ano v postelji. Prvi hip je mislil, da se žena ni počutila dobro ter da je zato lepla v posteljo, toda
Kolar Anton pok. Franca, Nabrežina: Od ko mu Je udari, v nos smrad po karbolnl
Hipotečnega zavoda v Gorici smo prejeli odgovor. Pridite v urad, da Vam raztolma-
čimo vsebino.
Josip Ček, Hiušica. Prosimo, da nas obvestite pismeno ali ustmeno, če imate opravke v mestu, o sledečem: 1) Kam ste vložili prošnjo; 2) Kaj ste prosili: odškodnino ali pokojnino; 3) Kako so ponesrečili sinovi in žena; opišite okolnosti.
Fran Bol«, Misliče: Pismo prejeli, bomo posredovali. _ Tajništvo.
Društvena vtstl
IZLET »ČITALNICE» Šentjakobska .čitalnica« priredi v soboto 5. in nedeljo ti. junija t. 1. izlet na Slav-nik Zbirališče izletnikov v dvorani DkU Dri" Sv Jakobu. Odhod točno ob 21. uri. Udeležniki naj se dobro opremijo z vse", potrebnim in naj ne pozabijo neobhodno potrebne plahte, ker bo na vrhu se precej hladno. Zajutrek in kosilo iz nahrbtnika. Vabimo vse prijatelje društva 111 ljubitelje narave, da se v čimveč jem številu udeleže tega izleta. Povratek čez Materijo m Kozino, od tu pa z vlakom do Sv. Ane Iro-šek za vlak znaša L	i. u. u.
— Javna knjižnica M. D. «Sv. Ivan». Sve-toivančani! Otvorili bomo knjižnico, katera bo vsakemu zavednemu Svetoivančanu
na razpolago.
Knjižnica je zelo velike važnosti ze zaradi tega, ker so knjige edino izobraževalno sredstvo v današnjih časih.
Torej dovolj jasno povedano, kake veli-&e važnosti je naša knjižnica. Upamo, da se aodo vsi naši vrli Svetoivančani pridno posluževali naše knjižnice, katero toplo priporoča tudi odbor M. D. «Sv. Ivan»
Javna knjižnica se otvori prihodnjo nedeljo pri Sv. Ivanu v društvenih prostorih «Pri pošti». Knjižnica bo delovala redno vsako nedeljo od 10—12. ure. Vpisnina za člane knjižnice je Lit 3— Pristojbina za vsako izposojeno knjigo 30 st._
kislini in ko je zapazil, da ima žena polna usta krvave pene, je takoj spoznal žalostno resnico. Naglo je poklical na pomoč ljudi, sam pa je hitel telefonirat na rešilno postajo. Cez par minut je bil zdravnik na licu mesta, a je na prvi pogled spoznal, da je njegova pomoč zaman. Nesrečna žena se je že borila s smrtjo. Reva je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je pa kmalu po prihodu izdihnila.
Ni znano, kaj je nesrečno ženo privedlo do obupnega koraka.
Porotno sodišče
V pijanosti ubil svaka.
Na zatožni klopi sedi 44-letni premogar, Anton Krebel iz Tista, obtožen zločina u-bojstva, izvršenega dne 7. junija 1925 nad svakom Rudolfom Gombač.
V noči od 7. na 8. junija 1925 — se pla^i obtožnica ko sta zakonska Rudolf in Marija Gombač roj. Krebel že ležala doma v postelji, je okoli 1. ure potrkal na vrata njunega stanovanja v ulici Ferriera št. 21 premogar Anton Krebel, brat Gombačeve žene, ki je stanoval pri GombaCevih kot podnajemnik. Gombačeva mu je odprla, pozdravila bratovega prijatelja Evgena Holzinger, ki je spremil Krebla domov, ter se nato vrnila v spalnico in legla k pof-it-ku. Krebel je pa ostal še nekaj časa v kuhinji, kjer je pričel glasno godrnjati iu razgrajati. Ker radi hrupa Gombač, ki je malo prej legel v posteljo, ni mogel zaspati, je razkačen pozval svaka, naj miruje, Češ, da je potreben počitka, ker mora zjutraj zgodaj na delo. Toda Krebel se ni zjnenil za opetovane svakove opomine in pozive; ropotal je dalje v kuhinji in pri tem venomer jezno godrnjal. Naposled jo osorno vprašal Gombača, ali opominjeval-ne besede veljajo njemu. Nato je na potr-jevalni odgovor izzval Gombača v grozečimi besedami: «PrašiČ, pridi dol!» Tedaj je razjarjeni Gombač skočil s postelje, pograbil debelo palico in se napotil po lesenih stopnicah dol v kuhinjo. Sredi stopnici je naletel na Krebela, ki mu je prišel naproti s kuhinjskim nožem, s katerim ga j€t dvakrat zabodel od spodaj navzgor; s prvim sunkom mu je prebodel desno rokq v zapestju, z drugim pa mu je zasadil noa 16 cm globok«* v stegno. Tedaj je skočila«
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE (Uradno poročilo iz seje 27. maja) Na predlog »legalnega odseka-» se zavrne priziv S. D. -Adrije* glede tekme z »Obzorom^.
Izključitev: radi skrajne nediscipline in nepokorščine napram S. U. se izkliuči S. D. «Adria» - Trst.
Daje se S. D. «Adriji» možnost, da bo na prihod-.	„ , .	...	___
njem občnem zboru predložUa priziv radi izklju-'med moža Gombačeva žena, ki je vsa prestrašena prihitela iz spalnice in prepre-i
V Trstu, dne 30. maja 1926.
čila, da Krebel ni še večkrat zabodel Gornja- Nato je žena hitela iskat pomoči za ranjenega moža. Toda ko je zdravnik rezilne postaje prihitel na lice maeta, je bil Gombač že mrtev; podlegel je izkrvavenju fci je nastopilo radi rane na zapestju, kjer jnu je bila prerezana glavna žila V spopadu na stopnigah je Krebel dobil od svaka udarec s palico po glavi, ki mu je povzročil nenevarno rano, ozdravljivo v kakih 7 dneh.
Pri razpravi se je Krebel izgovarjal, da ge ničesar ne spominja glede tragičnega dogodka, ker je bil tisti večer popolnoma ijan. Izjavil je, da obžaluje svoje dejanje, er ni gojil do svaka nikakega sovraštva, temveč so bili odnošaji med njima zelo prisrčni. Na vprašanje predsednika je obtoženec povedal, da sta mu oče in brat umrla v blaznici. Nato je predsednik preči-tal kazenski list, iz katerega je razvidno, da je bil Krebel že večkrat kaznovan radi nasilja napram organom javne varnosti, pretepa in tatvine. Predsednik je nato pričel zasliševati pri-
<	i. Marija Gombač, umorjenčeva žena, je povedala, da sta se usodni večer nahajala z i ožem in nekaterimi znanci v gostilni,
<	koder sta se okoli 1. ure vrnila domov. Junalu nato je prišel brat, ki je bil očivid-n slabe volje, ker je takoj začel godrnjati. Nato je ženska opisala, kako je prišlo do pokolja. V glavnem je povedala isto, kar je navedeno v obtožnici. Končno je izjavila.
odpušča bratu, ker je prepričana, da ni storil dejanja iz hudobije.
Zdravnik dr. Domini, ki je na rešilni postaji obvezal Kreblu rano na glavi, ie izjavil, da Krebel ni bil docela pijan. Polili j-ki agent Ivan Hrovat, ki je po dogodku aretiral Krebla, je tudi izjavil, da Krebel iii bil močno vinjen. Pri aretaciji mu je n-kel, da mu je žal za sestro, pa tudi za svaka, ker rta je bil dober človek. Policijski agent Soravito se spominja, da se je hi«''bel pri aretaciji izraizl tako-le: «Jaz sebi mu jih dal, pa tudi on mi jih je dal po glavi s palico.
Mizar Josip Kante, ki je stanoval nad G Mtbačevimi, je usodno noč slišal Krebla v j i: «S tabo imam opravka, da, prašič!« Kmalu nato je slišal obupen krik: »Pomagajte, ranjen sem!» Ko je zvedel, kaj se je /.podilo, je Kante hitel telefonirat na rešilni i ostajo, toda radi pomote, ker strežniki i i> ■ dobro razumeli naslova, je zdravnik prihitel na lb e mesta šele čez 20 minut. Na to izjavo priče je branitelj odv. Robba pripomnil, da 20-minutna zamuda v ta-k;mu slučaju prav lahko stane človeško življenje.
Priča Evgen Holzinger ni znal ničesar povedati o dogodku. Spominja se le, da je bil Krebel tisti večer precej vinjen. Pri-1 omilil je, da je bil Krebel dober Človek, kil je pa udan alkoholu. Policijski agent Fran Visintin je povedal, da je usodni večer naletel na ulici Kanteja, od katerega je v naglici zvedel, kaj se je zgodilo. Nato }' pohitel z drugimi agenti v stanovanje Gombačevih, kjer je aretiral Krebla, ki ga pozna še iz predvojnih časov, ker je mož imel večkrat opraviti s policijo. Druge priče v splošnem niso povedale nič novega ^lede dogodka.
Včeraj je dobil besedo državni pravdnik, ki je v začetku svojega govora poudaril, da mora na podlagi okolščin, ki so prišle na dan tekom razprave, omiliti obtožbo napram Kreblu. Sprva je bil obtoženec ob-dolžen prostovoljnega ubojstva, sedaj pa jt treba obtožbo tako predrugačiti, da se 1«. krebel sojen le radi neprostovoljnega uk >tva. Priznati mu je treba tudi splošne olajševalne okolščine in delno neodgovornost radi pijanosti. Potem ko je govornik \ :. vih barvah opisal tragičnost Kreblove-g; zločina z ozirom na okoliščino, da je krat ubijalec moža sestre, je omenil, da v tem slučaju ne more biti govora o samoobrambi, ker je Krebel izzval svaka, ko ga je ta prosil, naj ga pusti zaspati, ker mora zgodaj na delo.
Gombač je bil prisiljen nastopiti odločno proti svaku na njegova izzivanja, predvsem ker je imel pravico zahtevati od Krebla, naj miruje, navsezadnje ni hotel v jati pred svakom za strahopetca. Državni ;>ravdnik je zaključil svoj govor z za-k: evo, naj porotniki potrdijo vprašanje g leti' neprostovoljnega ubojstva ter naj priznajo olajševalne okolščine, ki jih je že prej predlagal.
rekom popoldanske razprave sta govorila branitelja odv. Robba in odv. Napoli, k: pa nista utegnila končati svojih zago-\ .rov. Zato je bila razprava prekinjena in odložena do pondeljka._
književnost in umetnost
Fiedavanje s- Urbanaz-Urbanija o S. S.
Kranjce vicu.
U prostorijama škole Battista-Galilei u Via C. Battisti, održao je sinoć g. U. Urin ni u našem listu najavljeno predavanje, t Sil viju Strahimiru Kranjce vic u jugoslo-veiiskom pesniku.
G. U. Urbani pokazao je i ovoga puta -voju duboku verziranost i poznavanje naše književnosti. U preciznim je crtama dao mu karakteristiku Kranjčevića, toga gi-j. iiita u jugoslovenskoj poeziji. Razvio je ćualizu njegovog, specijalno njegovog pesi miziua, a tome je pesimizmu našao trag, i prve reflekse baš u — Rimu, (U pesnikovim razmatranju u slavi i propasti, o več-
nosti i prolaznosti, opočecima kršćanstva i o opreci toga kršćanstva o novim poimanjem i provadjanjem današnjeg krićaa-
stva.)
S toga je gledišta ovo predavanje imalo posebnu svoju zanimivost.
Svojim je slobodnim prevodima Kranj-čevićevih najlepših dela i pojedinih pasusa iz pesama, dao celome predavanju kolorit ugodnog poetičnog: recitovanja.
G. U. Urbani ulaže doista iskrene brige i nastojanja, da upozna barem onaj uži krug, koji pokazuje stanovito zanimanje, s našom literaturom. Nalazi u njoj elemenata i ličnosti, koje se mogu punim pravom uporediti s vrednotama ostalih literatura. Našao je vrstan teren za obradjivanje, pa je zato i njegov truti uspešan.
Sinoćnje je predavanje, moglo bi se reći, bilo i slabo posećeno. Brojno, naime slabo. No, g. U. Urbaniju nije zato manjkala moralna zadovoljština Aplauz one malobrojne publike bio je, pravi izraz razumevanja. Nadamo se, da će g. U. Urbani s predavanjima ove vrsti nastaviti.	_
Poslano")
Zahvala
Ko se po 35 letnem samostojnem delovanju v svečarski stroki, sklonjen po letih in zdravlju, poslavljam od trgovine, obrti in klientele, se prav toplo zahvaljujem za izkazano zaupanje pre-častiti duhovščini, trgovcem in vsem drugim cenj. odjemalcem in to v o-zemlju predvojne Goriške, Trsta z o-koiico, Istre, Dalmacije, deloma tudi Tirolske, Avstrije, Kranjske in Hrvatske, osobito pa vsem onim, ki so me v težkih razmerah ob pričetku mojega podjetja podpirali in mi s tem omogočili obstoj. Obenem prosim, da isto zaupanje ohranite tudi mojim nasled-dnikom, ki so zadnjih 5 let z menoj skupno delovali in bodo podjetje tudi nadalje vodili na solidni podlagi pod neizpremenjeno firmo.
Z odličnem spoštovanjem vdani
m. p. Jernej Kopaj
Ljubljana, 22. maja 1926.
Celovška c. 14
SVARILO
V smislu postavnih določil opozarjamo g. Vodo-pivca Franca v Gorici, bivšega uslužbenca podpisane tvrdke, naj ne razširja tendencijoznih poročil glede izvirnosti naših izdelkov ter naj ne škoduje imenu tvrdke pri njeni klijenteli. Ako bi se tako samovoljno postopanje še ponovilo, bo 6eveda tvrdka prisiljena, da vloži v zaščito svoje časti tožbo pri državnem pravniku.
Traratu Caldooni A Snt, Zastopstvo za furlansko pokrajino Nacijonalne družbe mineralnega olja (ruski bencin). (637)
Odpovedal sem se svoji funkciji pri S. U.
Pavlovič Mirko,
Za članke pod tem naslovom ne prevzema uredništvo nikake odgovornosti.
ALI OGLASI
SEDI IT7 f f HfiAf Via Torre bianca 21, pouk iti
OCilLlIIr'dVflUULprevodi v vseh jezikih. (789
BIK plemenjak, eno leto star, se proda. Naslov pri mesarjih, Sv. Ana pri Trstu.	852
NA MAJHNE otroke oblrlrr. površniki, dežni plašči, blago, obuvalo, pačilo iti Krojafaaca I. reda. Via trenta Ottobrc 3. L	850
n.
aoadle na dom. Madonnina 10,
849
VODA «HELL'ALABAKDA» PROTI IZPADANJU LASL Taobojc lunin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prhljaja in za ojičenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva nao v lekarni «Ca-stellanovichs, Trst, Via Gfciliaai 42.	837
RUVUOCA, dobro upeljana, na prometnem kraju, na deželi« se proda. Naslov pri upravništvu. 781
MEBLIRANA VILA z velikim vrtom v Gorici za poletni čas se odda v naje«. Pogoji ugodni. Naslov pove goriška uprava.__788
PLANINI novi po tovarniških cenah. Pečar, tovarna glasovirjev. Trst, Scussa 8.	824
POSESTVO, majhno, t bližini severnega kolodvora v Goriri na solkanski cesti ae radi družinskih razmer ugodno proda. Naslov pove goriška uprava _	825
MLIN na vodo, lepo stanovanje, je t je in zemljišče prodam pod ug ko Vekoslav, Ribemberk
arsko pod-imi pogoji. Ben-828
KNJIGAKNA in papirnica v Ljubljani, stara, dobro vpeljana, se proda. Ponudbe na upravništvo pod «Dobra eksistenca*.	830
POSTRE2NICA k b okukom se ponuja pod zmernimi zahtevami. Aleksa Skorič, Campo S. Giacomo 19/1.	832
TRGOVSKI visokošolec, diplomiran na dunajski visoki šoli, s poenanjem slovenskega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika išče mesta. Ponudbe na upravništvo pod * Vesten®.	833
GLASOVIRJE in harmonije popravlja in uglašuje Pečar, Gorica, via Corno 17, II.	715
G. DOLUNAR, Trst, Via Ugo Polosio št 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, ptsaln«.£a i. t. d., papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka.	503
BABICA, avtorizirana, sprejema slovensko. Slavec, Via Giulia 29.
noseče.
Govori 668 1

Pondeljek 31. t m.
SEJMA
istočasno in sicer
SVILENINE
v pritličju in
ELKI
v prvem nadstropju.
BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. A dele Anaerschitz-Sbeizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64.
800
ZALOGA šivalnih strojev, dvokoles, in vse v to stroko spadajoča dela ima Rado Petrič, mehanik, Trnovo, II. Bistrica.	•	803
GLYCOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibah na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le «Glycol», ki stane najmanj in ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L 7*20. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se lc v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob}.
836
IZLOŽBENA OKNA, parkete, vrata, okna, plošče iz kraškega kamna, štedilniki, peči, držaji, ograje, dva železna trama 40 dolgost 5.83 in 547 in raz-čen, rabljen materijal se prodajo. Pojasnila Via Maz-zini 37.	772
OBIŠČITE
vaSni
VI.
LJUBLJANI
MEBLIRANA soba s hrano se odda gospodu. Naslov pri upravništvu.	853
POROČNE sobe, masivne, psiha s tremi ogledali ali umivalnikom, 2000.—. lurk, San Lazzaro 10. Oglejte si cene in blago brez obveze za nakup.
854
STENICE, kuhinjske ščflrke, molje se uničujejo z izbornim izdelkom zavoda za dizinfekcijo, Via Ros-
setti 2.	855
od 26. junija do 5. julija 1926.
Za nakup vstopnic v velesejem po Din 30— in izkaznice po L I.—, ki da jata pravico do znižanega vizuma jugoslovenskega konzulata na potnem : listu za L 10.— kakor tudi do 30% znižane vožnje ; na italijanskih in 50% na jugoslovenskih železnicah, i obrnite se na komisarja vcleacjma za Italijo: Oglasni zavod G. Čehorin — Trst. Urad: Viale XX Set-! tembre 65/1. desno.
Prodaja vstopnic: v čakalnici Kr. Konzulata kra- j ljevine S. H. S.,' Trst, Piazza Venezia 1, pritličje, j
Važnor! Na željo oeiih posestnikov, ki stanujejo na deželi, prevzame urad skrb za poŠiljatev vstopnic in vizuma jugoslovenskega konzulata. V tem slučaju naj dotičniki dopoifjejo potni last, veljaven za leto 1926. in vrhu zgoraj imenovanih zneskov še L 7.— za režijske in poštne troške.
ODVETNIŠKA pisarna sprejme pisarniškega vajenca. Ponudbe pod «Vajenec* na upravništvo.
851
5 SODOV, novih po 300 1. prodam. Koruza, Via
Conimerciale 3, gostilna.	843
KOLO, navadno, malo rabljeno, se proda. Rocol, Molili o a vento it. 90.	844
ČEVLJARSKI učenec, praktičen se išče. Via In-dustria št. 8.	845
STANOVANJE soba in kuhinja, 160 lir mesečno,
se odda takoj. Restavracija Scuola nuova 6. 846
ČEVLJARSKI pomočnik, mlad, za mešano delo, se sprejme. Via G. Vašari 12.	847
VAJENEC 14 do 16 leten se sprejme v trgovino jestvin. Via delllstria 8, vrata 5.	838
ŠOFER 26 leten, samec, išče službe tudi v drugi
stroki. Suša, Molino a vento 48.	839
DOBER LOVEC za skupen, izvrsten lov, se išče. Naslov pri upravništvu.	840
SOBO, prazno ali majhno stanovanje s plinom ali elektriko, iščem. Ponudbe pod «Čehinja» na upravništvo.	~	841
HIŠA s štirimi stanovanji in vrtom se proda. Pojasnila v Via deiristria 10, mlekarna, danes od 8 do 2. Posredovalci izključeni.	842
MIRODILNICA
s prodajo dišav, dobro vpeljana, v sredini mesta, M proda radi smrti lastnika. Pojasnila daje Terezij« vd. Ferlfn, Largo Pestalozzi 2. (639)
Navajamo samo najvažnejše tipe:
«rGiannina» cretonne, močan, v vseh modernih
barvah ...........L 19.
Obleka «Geltrude» močna tkanina solidne barve	„ 19. Piincesse «Luisella» cretonne, risbe križane, svetla podloga .............
Piincesse «Aarelia» risbe fantazija, izbrane barve . .	„
Piincesse aBosa» voile bombažast, risbe z velikimi vrtnicami ...........»
Piincesse <Mercedes» moderno gobasto blago, barvan »dolnji rob .....
Bluza tricot volnena in svilena ........
Solnčnik cretonne, rožnat, eleganten, modern	„
Piincesse «Anna» svilena, risbe z barvanimi črtami . .	„ Obleka Jnmpei «Maiia» Shantung, enotna barva, razno
barve . ............
Piincesse «Antonietta» Shantung, črtan, najzajdnja moda	„
Bluza svilena, risbe fantazija ........
Obleka Jnmper «Rcma» iz volnenega blaga, z dolgimi rokavi, v vseh barvah . .	......
Beneški šal, svilen, v vseh modernih barvali . . .	„
Blnza t riko t, svilena, velika izbera......„
KlobuČeviaa, š-panska, zadnja novost.......
Obleka Jamper «Lidij» svila fantazija, trpežna, moderne
barve . . ...........
Obleka Jnmper «Egerla» svila Alpagas, dolgi rokavi . „ Obleka Jumper «Caria» svila Alpagas, kratki rokavi,
elegantna .......
Slamnati vzorci, izbrani, modemi,.......
Plašč «Elda», večerai ottoman, v vseh barvah, najnovejši
vzorci	............
Plašč «Iris»f sania volna, pastelne barve, novi vzorci . „ Dežnik z modernim
ročajem.
Dežnik svila Gloi*ia, eleganten in trpežen	„
28.— 28.—
58.—
65.— 10.— 30.—
95.—
88.— 68.— 19.—
110.— 65.— 18.— 25.—
98.— 90.—
78.— 15.—
198.— 158.— 19.— 29.—
Specijalizirani urad
Hag. Giuseppe Bellizzi 64o
Via Tizziano Vecdlio štev. 9, I. nastr.
Vojna odškodnina. Rekvizicije in terjatve napram Avstro-Ogrski. Konsulence, prizivi, likvidacije, konkordati, pravna pomoč. Dovolitev in odpoved državljanstva. Obnova, dovolitev, prenos vsakega dovoljenja. Vojaške zadeve; vojaške in civilne pokojnine. Konzulenca in prizivi V davčnih zadevah. Operacije za hipotečna posojila, vpisi in izbrisi. Administrativne vloge na kompetentna ministrstva v Rimu. Konzularne zadeve z inozemstvom. Ustanovitve družb; delitev med drugi; sestava letnih računov. — Govori se slovensko.
Velikanska izbera ženskega perila.
POSEBNA PRILIKA:
PODLISTEK
J L LES VERNE:
<>1)
ifivnosfini ofek
Skoraj ni bilo dneva, da bi se ne ulovil kunec v zanjko. Tako so imeli vedno zajčjo pečenko. Nab jo je znal na različne načine pripraviti, da se njegovi tovariši niso mogli pritoževati.
V drugem, tednu avgusta so našli v jamah enkrat* ali dvaScrat tudi kako drugo koristnejšo žival razen omenjenih lisic, namreč nekaj onih divjih prešičev, ki so jih videli na severni strani jezera. Pencroff ni vprašal, če so užitni, ker so bili podobni evropejskim in amerikanskim prešičem.
«Pa niso prešiči, je rekel Harbert, veruj mi da niso, Pencroff.
—	Dragi sinko, je odgovoril mornar, ko se je sklonil nad jamo in potegnil za repič žival, pusti me pri veri, da so to prešiči.
—	Zakaj pa?
—	Ker me to veseli!
—	Torej imaš rad prešiče, Pencroff?
— Rad imam prešiče, je odgovoril mornar, posebno zaradi njihovih nog, in če bi jih imeli po osem namesto po štiri, bi jih imel še rajši!«
Omenjene živali so bili pekariji (pižmi) in sicer so spadali v vrsto «tajasov», se odlikujejo po črni barvi, in nimajo oklov kakor njihovi sorodniki. Te živali žive v družbah in gotovo jih je bilo mnogo v gozdovih otoka. Vsekakor so bile užitne od glave do nog, več pa Pencroff ni zahteval.
Sredi avgusta se je ozračje občutno iz-premenilo zaradi severozapadnega vetra, ki je začel nenadoma pihati. Toplota se je dvignila za več stopinj in zračne pare so se zgostile v sneg. Ves otok se je odel z belo odejo in njegovi stanovalci so imeli pred seboj popolnoma novo sliko. Sneg je padal '■fVeč dni in nametlo ga je po dva čevlja na debelo.
Veter je osvežil ozračje in v granitni hiši so slišali šumenje morja. Tupatam so nastajali zračni vrtinci ter dvigali v zrak stebre snega, ki so bili podobni vodnim hlačam, ki jih skuSajo mornarji zrušiti s topovskimi kroglami. Ker je veter pihal od severozapada, so bili stanovalci granitne
hiše zavarovani pred njegovimi čelnimi napadi. Med sneženim metežem, ki je bil tako hud, kakor bi se nahajali v tečajnih krajih, se ni Cir Smith upal s tovariši ven. dasi ga je mikalo. Pet dni so bili zaprti v jami, to je od 20. do 25. avgusta. Slišali so kako je vihar razsajal v Jakamarskem gozdu, kjer je bržkone napravil mnogo škode. Gotovo je padlo mnogo dreves, toda Pencroff se je tolažil s tem, da jim ne bo treba rušiti debel.
«Veter nam služi za drvarja, le naj dela za nas», je večkrat ponovil.
Kako hvaležni so bili prebivalci granitne hiše nebesom, da so jim naklonila tako trdno, nerazrušljivo streho! Delež hvaležnosti je pripadal gotovo tudi Ciru Smithu, vendar pa je bila jama delo narave, katerega je inženir samo odkril. Tu so se čutili varni in vetrni sunki niso mogli do njih. Ce bi si bili na planoti Lepega razgleda napravili hišo iz lesa in opeke, težko bi mogla kljubovati besnemu orkanu. Kamini ob katerih so butali razjarjeni valovi so bili ob takih razmerah nepripravni za prebivanje. V granitni hi£i pa, ki je ležala v ozračju gore, se jim ni bito ničesar bati.
Shantung v vseh barvah, svileno platno, Crepe de Chine, Crepe Geoigette, Crepe Marocaine, Taifetas, Japon (naravni Ottoman, Fulgorant, Brillante, pralen, surova svila tu in inozemska.
Velika izbera blaga fantazija zadnjih modnih novosti!
SVILENINE, črtane, za srajce in obleke, v raznih vrstah in popolni izberi v vseh modernih barvah.
v velikanski izberi in pc najzmernejših cenah.
Corso V. E. III, 16 TRST
Corso V. E. III, 16
V Trata, dne 30. maja 1926.
Vesti z Goriškega
Gorlikl izvozni trg w sobota 29. L m.
Cene so bile sledeče: Crešnje cepljenke (vipaarke) od L — do £.50, črešnje črne od L 2^0 do 3.40, čred-nje drobne od L 1.— do 1-30, grab od L 1.70 do 2.—, šparglji od L 3.— do 1.20.
Kot je razvidno, v primeri s prejšnjimi dnevi, so cene ČreSnjam sploSno padle. Pa ni nič čudnega, ker je bila pripeljana za letos rekordna množina črešenj na trg. — Dovoženih je bilo nad 1000 q. črešenj. Vozovi so napolnili ulico p»d izvoznim trgom, ki se je posebno ta dan pokazal nezadosten za vedno naraščajoče koteeine poljskih pridelkov pripeljanih iz bližnje goriške dežele za izvoz.
Ravnotako je tudi krminski trg doživel v soboto nenaden povišan dovoz črešenj. Pripeljanih je bilo nad 400 kvint. črešenj, kar je povzročilo i v Krminu padanje cen. Cena se je /ibala okoli 2—2.50 lir
V Trstu so še «durone» po L 1.20 do 1.4U, znamenje, da je bilo i tam dosti blaga.
Vse velike množine blaga na sobotnih trgih Krmina in Gorire so bile zasežene po žveplarjili ter ni bilo skoraj nič izvoženo v inozemstvo Na Dunaju je bila namreč c ena črešnjam fc 0TP- 9.0C0 kron to je okoli 3.— do 3.50 lir. Ako računamo, da imajo trgovci približno pri vsakem kg čre šenj okoli (»0—SO	strdkov za zaboj.
Železnico, carino i. di. ler še gotovo rizi-ko in pa dobiček v a svoje trgovsko posredovanje, potem razumemo, zakaj niso vec zadnje dva dni Dunajčani posegli v kupčije, ampak le stali ob strani, čakajoč, da bi cene črešnjam padle pod dve liri, nakar bi se jim šele izplačalo izvažati crešnje na Dunaj, kajti celo na Goriškem je mnogo boljša črešnjeva letina v primeri z lanskim pomanjkanjem sadja, ampak tudi v Burgenlandu v bližnji bližini Dunaja imajo neprimerno boljšo letino kot lani s čres-n jam i skoro iste kakovosti, kot so nase
g°Kako pravilno smo predvidevali v naših vsakodnevnih poročilih preteklih dni držanje cena črešnjam, so dokaz predvsem cene sobotnega trga. Kljub ogromni množini pripeljanih črešenj ter kljub dejstvu, da niso Dunajčani posegli z nakupi vmes, se je cena vzdržala na dobri višini dveh lir Žveplarji imajo dosedaj naročila za večje količine in so pokupili vse razpoložljivo blago ter vzdržali ceno. Brez njihove velike potrebe bi cene padle na L 1.50 in še nižje, tako da bi bila ugodna za izvoz pri cenah, ki vladajo te dni na dunajskem izvoznem trgu radi konkurence Bur-genlanda.
Ako premotrimo potek kupčije s čreš-njami ravnokar preteklega tedna, vidimo, da imamo opraviti letos s srednje dobro letino. Srednja količina dnevno pripeljanih črešenj na trg preteklega tedna je bila okoli (i50 q. Kakovost pripeljanega blaga ni uravno najboljša radi letošnjega pomladanskega deževja. Okus je bolj voden, premalo sladek. Ob času zorenja je pac primanjkovalo solma. Srednja cena cresnjam je bila v preteklem tednu okoli 2.G0.
Smo sedaj v polni sezoni kupčije, ko je količina vipavskega blaga dosegla ze vrhunec in ko se že krepko uveljavljajo briške črešnje na krminskem trgu.
Predvideva se i za prihodnji teden vzdržan je cen črešnjam. Žveplarji so šli posebno v začetku preteklega tedna tako visoko s cenami, da se da sklepati na potrebo velikih količin žveplank od strani njihovih central v Genovi in Milanu za dobrega konsumenta in predvsem dobrega kupca v — Ameriki.
Obup goriških gospodinj in veselje predvsem šenpeterskih kmetov je letos stalna in dobra ccna goriškega graha.
Sparglji so za letos odigrali svojo vlogo v dobrih cenah in se drže na višini primerni z a konsum domačega trga. No, posebno nekateri štandrešci so lahko zadovoljni z izkupičkom za svoje letošnje špargljeve nasade. So pa tudi to zaslužili s svojim neumornim delom, ne v svojih njivah, ampak v svojih skrbno gojenih njivah — vrtovih Pa tudi potrebni so bili marsikateri štandreški kmetje, da si šparglii zacelijo rane lanske nesrečne krompirjeve sezone.
Krompir je zopet nekoliko popustil v ceni v primeri s petkom. Zaznamujemo to le mimogrede, ker so dosedaj na trg pripeljane množine krompirja Še primeroma neznatne.	w - _
Čeprav so letos in sploh že vedno sem ves čas obstoja goriškega trga, prodane količine jagod le tolike, da se zaznamuje njih teže le v kg, se nam zdi koristno m poučno predočiti vsem drugim kmetovalcem izgoriške okolice, silen vir dohodkov, ki ga je prijelo ono par pridelovalcev jagod s prodajo jagod.
Kot se zde suhoparne številke o razvoju cen goriškega in krminskega trga tekom izvozne sezone, pa vsebujejo vendarle za ves naš kmetski narod goriške dežele te tri živi jen jskovažne činjenice: Vrtnarstvo goriški okolici! Sadjereja Brdam!	J „ „
Sadjerejo spodnji vipavski dolini!
BOVEC.
Dne 23. t. m. na binkošti se je vršila v Bovcu nogometna tekma med moštvom Bovec in moštvom Trbiž-Raibelj.
Re/ultat Bovec 2 točki, Rabelj-Trbiž 3. Te tekme, ki je bila zelo zanimiva, se je udeležilo okoli 1000 gledalcev, ki so z vidnim zanimanjem zasledovali igro v prid ene ali druge stranke. Opazilo pa se jt. ^J se je kljub temu da je imel Bovec samo 2 točki, njega moštvo izvrstno držalo, ker je imelo žogo vedno pred nasprotnikovim
vratarjem.	, .
Med tekmo je sviral popoln orkester rudarske godbe.
Le tako naprej za ta lepi sport! — Gledalec.
TEMNICA.
Preteklo nedeljo je uprizorila temniška mladina štiridejanko «Slari in mladi». Veselica se je vršila v lepem senčnatem gozdu med Temnico in Lipo. Dana mi je bila prilika videti lepo ljudsko štiridejanko. Igra je bila še precej dobro podana. Videlo «e je, da fantje imajo res vstrajnost in resno voljo. Posebno se je izkazal stari oče, ki je bil res — oče. Tudi druge vloge so bile dobro podane. Škoda pa je, da so od zunaj nekateri mladi nestrpneži pel* in kričali na vse grlo, seveda vse to nalašč, ker bi radi samo plesali. Zakaj bi se ne raje udeležili kulturne prireditve in upošte-rviiii tmd t»v«Jtevwid*»e mladine?! Ti pa.
temniška "tfi^pfi, si lahko ponosna na sv<*je kulturno delo. Lepo bi bilo, da. bi se ustanovilo pevsko društvo, ker imate resno voljo in sposobnost. Natančno navodilo dobite pri Zvexi Prosvetnih družtev v Gorici nI. Carducci 7/1. Torej na delo! — Godec.
Iz Soče še je potegnilo človeško truplo, ki Je moralo ležati že delj Časa v vodi. Gre za posestnika Ivana Berginca iz Soče. Ne ve se še, ali se je zgodil samomor ali pa umor. Baje kaže mrlič rane, iz katerih bi se dak> sklepati, da je bil prej umorjen in potem vršen v vodo. Oblasti preiskujejo ta zagonetni slučaj, ki je pri nas, kakor tudi v sosednih vaseh napravil precej razburjenja.	_
POD RAGA
Imeli smo Čudno stavko. Med našim cerkovnikom in občani je nastal spor in cerkovnik je začel stavkati. Sedaj se je ta spor oziroma ta stavka v toliko ublažila, da je začel cerkovnik zvoniti, kar ni delal poprej par mesecev. Kriva je pa temu trma, s katero se odlikujeta predstavitelja obeh strank v tem sporu. Z malenkostno popustitvijo bi se spor lahko končal.
Pri nas smo imeli par hišnih preiskav, ki so pa bile vse brezuspešne. Čeprav se je vse prevrglo in razmetalo, se ni dobilo nič.
BILJE.
V noči od petka do sobote je imel naš krčmar Jušt Silič pozne goste. Prišli so k njemu prav o polnoči, ko se najlepše spi. Pa tudi niso prišli skozi vrata marveč so postavili mizo na mizo, zlezli na zadnjo in so skušali priti skozi okno v prvem nadstropju ci > Siličeve blagajne. Sest tatov je bilo, štirje so vlamljali in kradli, dva sta stražila. Izginile so le malenkosti, ker so se tatovi pravočasno odpodili. Nato so se skrili v bližnjem grmovju in hoteli ponoviti napad na Siličevo imetje. Ko so pa videli, da se je njihova namena popolnoma izjalovila, so streljali z revolverjem, gostilničar Silič in njegov sin sta odgovarjala s puškami in nastala je prava ponočna bitka, ki je zbudila vso okolico daleč okrog. Pripominjamo, da je bil Silič že nekoč na tem, da bi bil okraden. To se je zgodilo prav v onem času, ko so tatovi vznemirjali Vrtojbo, in vso javnost.
VOLCE PRI TOLMINU
O prireditvi nam še pišejo:
Na binkoštno nedeljo in v pondeljek smo imeli zopet priliko prisostvovati prireditvi tukajšnje «Citalnice», ki je jako dobro uspela. To prireditev «Citalnica» lahko s ponosom zaznamuje z zavestjo, da je na pravi poti k mnogo obetajočemu uveljavljanju na prosvetnem polju med našim narodom. Prav hvalevredno in za vse druge podeželske odre tudi posnemanja vredno je, da se poleg dramske predstave vplete v spored tudi par dobro zapetih pesmic, kot tudi tamburaško udarjanje, ki tako blagodejno vpliva na vse poslušalce. Od take prireditve, kot je bila ta v Volčah, se mora odnesti kar najboljši vtis z željo po skorajšnjem takem svidenju in zopetnem še prijetnejšem presenečenju.
Finžearjeva trodejanka «Sosedje» je bila na splošno dobro podana. Registriralo bi se sicer lahko nekoliko pogreškov, kot na pr.: monotono prihajanje in odhajanje na oder in z njega, premalo poudarjanja ka-rakterizacije igre potom glavnih vlog, nepravilna izgovarjava tupatam — toda vse to skupnosti ni preveč kvarilo.To pa bi prav odločno pripomnil: sem za to, da se pri vseh igrah, tudi kmetskih, pari predvsem na pravilen Jezik in pravilno in zvonko izgovarjavo. Proč z dijalektom in zavijanjem! Oder je, razen priinice, še edini, ki nam še lahko nudi naš pravilen jezik. Zato naj se z odra kot tudi s priž-nlce, čuje noša najlepša in najpravilnejša govorica! To bodi zabeleženo v posebno uvaže vanje vsem našim režiserjem.
Sicer pa je bila režija g. Manfrede dobra. G. Majnik je s svojim zborom prav lično nastopil. Morda bi bilo potrebno še nekoliko vaje v nastavku in moduliranju glasu pri posameznikih. Skoda tudi, da ni zbor močnejši.	-	Htf^
Prav krepko je udarjal tamburaški zbor, obstoječ iz samih mladih moči, simpatičnih gospodičen in krepkih mladih junakov. Neverjetno skoro, da se je ta zborček tekom samo enoletnega obstoja že tako lepo razvil.
Volčanska «Citalnica» je eno najstarejših naših društev. Prihodnje leto bo slavila že svojo 60-letnico dela za vsestranski napredek našega naroda. Proslava bodi svečana manifestacija, dostojno zrcalo naših kulturnih pridobitev. Na delo torej!
Peeesttf (Vlile Masla) BUj«-Gotica (prej ▼ Mn » Bm Paacal)
GLUHOST
____operadM i» bolečin zamore jo GLUŠCI, ki so poskušali m brezuspešna sredstva, zopet pridobiti sluh, po učinkovitem nafftm; sitna preteča, ki )e uspeh dolgoletnih in trudapolnih znanstvenih raziskovan) proti glnhoeti, Šibkemu sluhu in brenčanju.
Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za ušesno protezo, Laurenta Puccetti, ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal to novo zdravljenje.
Brezplačne konzuli arije od 9 do 17 v: TRSTU, nedeljo 30. maja in torek 1. junija, Hotel
Vanoli, Piazza Unita PULI, pondeljek 31. maja, Hotel Miramar REKI, sreda 2., četrtek 3. junija, Hotel Royal TRŽIČU (Monfafcrone), petek 4. junija, G. Hotel Roma
GORICI, sobota 5. junija, Via Garibaldi 10.
ŠB¥ALN! STUOJa
najboljših tu- in inozemskih tovarn po najnižjih cenah.
Popolno jamstvo. 551 Pouk vezenja brezplačen. Specijelen tip s predalom, s pokrovom in košaro L 560.—.
CERVELLINI
VIA G. MURATTI ŠTEV. 4 (Kinematograf Ercelsior)
Prva slovenska restavracija in pension
Villa Lydia ■ Gradel
Novozidana hiša s krasnimi sobami in vrtom ob morski obali — Pension za osebo L 25.—, za otroke L 12.— 604
LUIGI GREGORKH
56:
TRST — V«A 0!f€KASTiCA ŠT. 15
M. BIZJRK
sprejema od 9—13 in od 15—19 ob nedeljah iu praznikih od 10—12
Trst, Viole XX Settembre 39,1.
(prej Acquedotto)
Telefon 25-41. 641 Telefon 25-41
^ Zdravnik za zobe in usta ^
Dr. Lojz Kraigher
9 sprejema vse dni v tednu % S v Gorici na Travniku št, 20 §
ob sobotah in nedeljah pa tudi
tf Ajdovščini št. 145
fi	nasproti ljudskemu vrtu (550)^»
JAKOB BEVC
ararna In zlatarna
Trst, Campo S. Giacomo 5
Zlato kupuje v V5aki množini po najvišjih cenah
Krona plačuje višje kot v«i drugi.
Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine.	(617
Skladišče	574
Pohištva
dunajskega in lastnega izdelka po ken« kurenčnih cenah s prodajo na drobna iu debelo
Semolich & C.
Via Cecilia De Rittmeyer št. 1
(Palača Rittmeyer)
vogal via C. Ghega št. 12
Za nakuo obuvala obrnite se na dobroznano
ItViMUHKO UO1::- -PIVEC
Trst, Via Riborgo 29	Trsi, Via Ribar^o 29
kjer najdete bogato Izbero moškege, ženskega in deškega obuvala, navadnega
in finefšega po najugodnejših cenah.
Velika izbera za birmance
Sprejemajo se tudi naročila po meri in popravila.	(63(>)
PRIPELJITE DANES OB 1«. URI VSI SVOJE OTROKE V TRGOVSKI ftOM K «SNEGUI»JKI»!_
Loterijske Številke
Izžrebane, dne 29. maja 1928.
BARI	66	58	35	16	77
FIRENZE	54	1	5	19	72
MILANO	25	8	79	1	58
NAPOLI	90	23	3	2	5
PALERMO	27	89	53	29	90
ROMA	27	21	87	46	61
TORINO	18	25	73	38	7
VENEZIA	17	59	47	60	26
DAROVI
Na godovanju Srečkotov so darovali pri L. K obalu v Idriji za tamošnjo podružnico »šolskega društva» L 100,— Srčna hvala vsem darovalcem.
Za Dijaško kuhinjo se je nabralo na poroki g. Bregant Alfreda z g.čno Cukovo po govoru g. Bojana Čuka L 105. Najiskre-nejša hvala darovalcem, katerim Želimo obilo posnemovalcev 1_
n:

534
Fredno kaj nakupite, obiščite
Vaiiiio skladišče pohištva
tvrdka
ALESSANDRO LilH .
Via Kettori št. 1 — Via MaicanUn št. 7-13
Spalno sebe, obedne sobe, posamezni kosi pohlšts/a
• v veliki Izberi.
Zobozdravnik
M. B. flr. B. Sflrtflč I TVRDKA O V1SINTIN
specijalist za ustne in zobne bDlez ii
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via N. R. Imbriani 16, L M iil l Gieiisai)
od 9-12 in od 3-7 &k>
—g
M
ZOBSZBSMHIŠKi AH1BLST6R! J
Trst, Vin Seite fca!m it. 6
od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure Ljudske cene. 616 Ljudske cene.
.>19
plačuje
ALOJZIJ POOH, Piazza Garibaldi 2
prva nadstropje
Pazite n* naslov!
Pazit« na naslov!
KRONE
L 2.IO komad
Ml bitHanta. fMb. 9 M m krnit
kupuje In plačuje po najviifth cenah
Albert Fovh — urar na
Trot« Vio MoitIhI 46 605
Trst, Via deile Torrl 2 (vogal S. Lazzaro nasproti cerkvi Sv. Antona novega)
Dnevni dohodi:
Izgotovljene obleke za moške in dečke, površniki, dežni plašči i. t. d. i. t. d. Bogata izbera tu- in inozemskega blaga. Lastna prvovrstna krojačnica.
Oglejte si nada okna in naše cene
592 f
Odlikovana delavnica mERIO & MARTINI - Udins - Via Cis s 12
za mlakamo 2 ensm up°rablJivim,ja^:
al? -r^s	9 nc namene. Najbolj
®	'	umeslen, najbolj raz-
širjen, najbolj praktičen in najbolj trajen je sledeči vzorec
■■isaĐBBSKaen
Mi izvršujemo vsako delo, ki spada :: v to področje ::
[trgovsko obrtna zadruga u trstu]
9	reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom
! VIA PIERLU1GI DA PALESTRČNfi 4, pritličje i-
Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1926 po
57.
i
Večje vloge, vezene na odpoved, po dogovoru.
Davek na obresti plačuje zavod sam.
Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune.
§ Sprejema tudi vloge na tekoči račun v Dinarjih ter iih obrestuje najugodnejše. |
■ Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, 0 ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte«
Uradne ure od 9-1 in od 3V*-5Vi pop.	Poitno-hran. račun št 11 1327. Telefon 16-04.
i bezlL'
Zaloga trni i.
Vipavsko, istrski refošk In kmSU teran. Na bebe k) in za družine Vlate XX letten. bre 94 (prej Acquedotto) na drobno io sa družine Via OluHMfl 32. Telet. 2-41
Priporoča se lastnik 552	fft
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
umiti m nam imun BJH.ur-
Tclcfoas 5—18, 22—at
] PD RUŽNICA V TRSTU [
CENTRALA V LJUBLJANI
-fl] Marata in rezerve Diaarje* S3.BH.BH"-
Telefon: 5—13, 22—94
473
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4% na tekočih računih po 4%% |vezane vloge po dogovoru. - Prejema DNARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
i«
Podružnice: GORICI, Dfdttce, Cel)«,


Holprikltrinelia
Blagajna je odprta od 97,-12*4 In od U1/,—16
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, n::::: Sarajevo, Split