LETO XXXVil., ŠT. 19 Ptuj, 17. maja 1984 cena ii dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: Zmanjšati administracijo (stran 2) To so bili čudoviti dnevi (stran 6) Nevoščljivost je slovenska folklora (stran 7) Delam v zadovoljstvo strank (stran 8) Ptujčani prvaki SFRJ v dopisnem šahu (stran 13) Topel sprejem štafeti mladosti Občani Ptujske občine. Se pose- bej mladi smo v ponedeljek, 14. maja nestrpno pričakovali prihod zvezne štafete mladosti skozi naše kraje. Ptujska mladina je nekaj po osemnajsti uri prevzela štafetno Ealico od vrstnikov iz občine jutomer. S spremstvom je nato štafeta krenila proti Juršincem do Gabernika in naprej do Vitomarc, zatem pa v Trnovsko vas in Destr- nik proti Rogoznici, dalje čez dravski most proti Hajdini, Apa- čam, Lovrencu, Ptujski gori in MajSperku. Svojo pot je štafeta nacialjevala po Halozah do Zetal in Podlehnika, od tam pa nazaj proti Turnišču do Ptuja, kjer smo 10 ob 21. uri toplo sprejeli pred športno dvorano Mladika. Na tem prostoru se je že ob petnajstih pričel nastop članov ansamblov Komet, Atlantida, Po- ljub, ansambla Kluba mladih ter vojaškega orkestra. Od sedemnaj- ste ure naprej pa so se v kulturnem programu predstavili še mladi iz osnovnih in srednjih šol, folklorne skupine, ter mladi iz društev in organizacij. Predstavili so se mladi taborniki, ki so prižgali svoj kres, predstavili so se planinci, ki so na steno dvorane projecirali motive s haloške planinske poti, predstavili so se člani Aerokluba, doskočili so trije padalci, modelarji pa so pred- stavili svoje modele, tudi gasilci so prikazali svojo dejavnost. Na osrednji prireditveni prostor je štafetno palico prinesel mladinec Damir Kosi iz Kidričevega, pozdravno pismo • pa je prebrala Janja Pičerko iz Markovec. Po podelitvi srebrnih znakov ZSMS so štafetno palico prenesli v športno dvorano, kjer je ob častni straži tudi prenočila. Naslednji dan, v torek, je štafeta krenila ob 6.30 proti Markovcem do Vidma in Leskovca, od tam pa nazaj proti Forminu kjer so jo mladinci iz ptujske občine predali ormoškim mladincem okoli pol osmih. M. Ozmec Pozdravno pismo Štafete mladosti je prebrala Janja Pičerko, v ozadju nosilec Štafete Damir Kosi. Sklicani zbori skupščine občine Ptuj Predsedstvo Skupščine občine Ptuj je na seji pi-ejSnji četrtek, 10. maja sprejelo sklep o sklicu šej zborov SO Ptuj in določilo dnevni red. Tako se bo družbenopolitični zbor sestal' v sredo, 30 maja popoldne, zbor krajevnih skupnosti v četrtek, 31. maja dopoldne, zbor združenega dela pa je sklican za isti dan ob 12. uri. Vsi trije zbori imajo razmeroma obširen dnevni red, ki obsega več problemskih vprašanj in manj zadev s področja normativne dejavno- sti. Tako bodo obravnavali informacijo o uresničevanju družbenoekonomskega razvoja občine v letošnjem prvem trimesečju. Podatki so spodbudni, saj se nadaljuje uspešna rast gospodarstva iz lanskega leta in je nad republi- škim poprečjem, močno se je povečalo tudi šte- vilo TOŽD. ki so ob trimesečju izkazale izgubo, , vendar je trimesečje prekratko obdobje, da bi lahko dajp)! dolgoročnejše ocene. Zboii bodo nadalje obravnavali informacijo o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 v občini, obravnavali stanovanjsko gospodarstvo, položaj komunalnega gospodarstva in poročilo o stanju požarnega varstva v občini Ptuj. S področja normativne dejavnosti bodo obravnavali predlog odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta za družbeni sistem informiranja, predlog za izdajo akta o spre- membah in dopolnitvah aktov o ustanovitvi osnovnih šol v občini Ptuj in nekaj predlogov sklepov ter volitve, imenovanja in razrešitve. Ob tem velja pripomniti, da je v trimesečnem programu dela bila predvidena razprava o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah Šolskih okolišev v občini, vendar se ie predsed- stvo SO Ptuj odločilo, da bo to občutljivo vpra- šanje obravnavalo v trifaznem postopku, da bo lahko osnutek odloka pripravljen na podlagi stališč in usmeritev iz široke javne razprave na terenu in tako v skladu s potrebami in željami večine občanov. V skladu s svojimi pristojnostmi bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obravnavala še dva odloka s področja geodetske službe, o izvzemu zemljišč iz splošne rabe in po- dobno. Zbor krajevnih skupnosti pa bo odločil še o predlogu odloka o določitvi imen in obmo- čij ulic v KS Budina—Brstje. Vsi trije zbori pa bodo obravnavali tudi pobude in vprašanja delegatov. FE. Skupščina SR Slovenije bo na sejah zborov, 23. maja obravnavala: OSNUTEK DOGO- VORA O ZMANJŠEVANJU MATERIAL- NIH OBVEZNOSTI GOSPODARSTVA, ki ga je pripravil Zvezni izvršni svet in PRED- LOG PROGRAMA UKREPOV IN AKTIV- NOSTI PO UVELJAVITVI UKREPOV ZA ODRMZNITEV CEN IN FINANČNO KONSOLIDACIJO GOSPODARSTVA. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je oba dokumenta obravnaval na seji, 9. maja letos. V razpravi o osnutku zveznega dogovora je me- nil, naj bi z dogovorom opredelili celotni znesek zmanjšanja obveznosti iz dohodka, osebnega dohodka in čistega dohodka ter kri- terije za razporeditev tega zmanjšanja na so- ciaristične republike in socialistični avtonomni pokrajini. Republike in pokrajini pa naj pri- pravijo in uresničijo ukrepe, upoštevajoč raz- mere na posameznih področjih. V predlogu programa ukrepov in aktivnosti paje republiški izvršni svet predlagal naslednje možnosti zmanjševanja obveznosti slovenske- ga gospodarstva: A) Zmanjševanje obveznosti iz dohodka. Davek iz dohodka temeljnih organizacij in delovnih skupnosti ter prispevki solidarnosti za kolektivno komunalno raoo za zaklonišča, za varstvo okolja, za pospeševanje konvertibil- nega deviznega priliva in prispevek za delo SISEOT naj bi se zmanjšali za 10 odstotkov, kar bi zneslo 2.280 milijonov dinarjev. B) Zmanjšanje obveznosti iz osebnih do- hodkov delavcev in skladov skupne porabe. Dodatni prispevek solidarnosti naj bi se zmanjšal za 23 odstotkov, prispevek od po; kojnin naj bi ukinili, samopnspevki naj bi bili manjši za 30 odstotkov, prispevki za sklade skupne porabe pa za 10 odstotkov. Te obvez- nosti bi se skupaj zmanjšale za 2.590 milijonov dinariev • C) Zmanjšanje ostalih obveznosti. Finančni načrti delovnih skupnosti v gospodarstvu ter SIS družbenih dejavnosti in materialne proiz- vodnje, članarine zbornicam in splošnim zd- ruženjem, plačila bančnih in SDK storitev, zavarovalne premije ter prispevek za stano- vanjsko gradnjo iz čistega dohodka naj bi bili manjši od 10 odstotkov. S tem bi gospodarstvo razbremenili za 9.930 milijonov dinarjev. Materialne obveznosti slovenskega gospo- darstva bi bile po tem predlogu manjše za 14.800 milijonov dinarjev (po zveznem druž- benem dogovoru 11.138 milijonov dinarjev). Republiški izvršni svet pa meni, da bi z racio- nalnejšo porabo sredstev ter boljšo izrabo materialnih in drugih proizvodnih sredstev slovensko gospodarstvo lahko prihranilo še 37.500 milijonov dinarjev, tako da bi skupen finančni učinek znašal 52.300 milijonov di- narjev. Za uresničitev predlaganih ukrepov bo re- publiški izvršni svet predlagal spremembo ustreznih zakonov. Ob tem velja še poudariti, da bodo občine lahko določile različne stopnje znižanja po posameznih namenih, seveda pa bodo morale zmanjšati obveznosti gospodar- stvu na svojem območju v predpisanih zneskih. Pripravil: J. J. Borci enotno podpirajo prizadevanja za stabilizacijo LETNA SKUPŠČINA ZZB NOV PTUJ V soboto, 12. maja dopoldne je bila v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju redna letna skupščina ZZB NOV Ptuj. Ude- ležba delegatov in predsednikov krajevnih zvez ZB NOV j,e bila 84,5 odstotna, navzoči pa so bili tudi vsi vodilni predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in predsednik občin- skega izvršnega sveta, predstav- nika JLA in RO ZZB NOV Slo- J^enije, slednji je zastopal tudi borčevsko organizacijo mesta ■»laribor. Po uvodnem poročilu v. d. predsednika Karla Zmavca je spregovoril predsednik občinske- ga izvršnega sveta Janko Bezjak o Bospodarskih gibanjih v občini in iJrSe ter nalogah na področju sta- bilizacije. Za tem se je razvila ži- vahna in vsebinsko dobra raz- prava, v kateri je sodelovalo 11 delegatov in trije gostje. Razprava ■ -ijala več kot 3 ure, a še ni bila oana, vendar jo je delovno >tsWstvo moralo omejiti, ker 'CTeri delegati bili vezani na Tako so po razpravi soglasno izglasovali razrešnico in izvolili za novega predsednika občinskega odbora ZZB NOV Milana Lacka, za podpredsednika Karla Zmav- ca. za sekretarko Faniko Raih in za novega člana predsedstva Draga Živkoviča. Vse za dveletni mandat. V imenu novoizvoljenih se je Milan Lacko zahvalil za zaupa- nje, povzel glavne misli iz raz- prave, ki je bila ustvarjalna in kritična. V celoti dala podporo uresničevanju dolgoročnih ukrefKDv gospodarske stabilizacije in samoupravnemu sprejemanju odločitev. Nato je nakazal pro- gramsko usmeritev občinske organizacije ZZB NOV Ptuj s' konkretno opredelitvijo najpo- membnejših nalog. Ob koncu seje so imenovali še 3-člansko delegacijo, kije ponesla šopek rdečih nagefjnov.ki je krasil konferenčno dvorano, na grob pok. predsednika Janka Vogrin- ca. Podrobnejše poročilo o vsebini razprave na letni skupščini ore- bente na 3. strani. FF Novo ožje vodstvo občinskega odbora ZZB NOV Ptuj, od leve: K«rel Žmavc, Milan Lacko in Panika Rajh. Foto: L Ciani KAKŠNO OCENO LETOŠNJI SETVI Se vedno velja, da je od setve v precejšnji meri odvisen pridelek. Seveda to le do tiste mere, ki je stvar človekovih odločitev, pri tem pa mislimo na pripravo zemlje, gnojenje, izbiro semena. Na vse druge, prav ; tako pomembne dejavnike pa skorajda več nimamo vpliva. Če bi i ocenjevali letošnje pridelke v naprej po prizadevnosti kmetovalcev, bi i lahko mirno dejali, da bo kmetijska sezona dobra. Zemlja je bila v večini i primerov in za večino poljščin pripravljena, tudi kvalitetnega semena ni \ manjkalo. Setev sicer še ni povsem zaključena, predvsem ne setev koruze, ] ki je opravilo za mesec maj, v tem mesecu pa skorajda ni bilo lepih dni. ^ Ogromne njivske površine, ki so posejane s sladkorno peso, krmno peso, ; krompirjem in ostalimi kulturami so še vedno puste, kot recimo konec; marca. Vreme je namreč hladno in semena ne morejo kaliti. V zadrugi smo ; izvedeli, da so nekateri kmetovalci nestrpni in bi radi predvsem posevke i sladkorne pese preorali. To jim seveda zaenkrat Se odsvetujejo, nikakor pa odločitve o tem ne smejo sprejeti brez ogleda posebne komisije. Sicer pase i spomnimo leto dni nazaj, ko je pesa slabo in neenakomerno vzklila zaradi' suše. Kljub temu so imeli kmetovalci dobre in celo rekordne pridelke. Sicer : pa smo sredi maja in sonce bo vendarle slej ko prej zemljo toliko ogrelo, da : bo pospešilo življenje v njej. Mnogokrat smo se že prepričali, da narava i najbolje popravi svoje prejšnje napake. JB : DANES SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN j Izvajanje dogovora o skupnih i temePplana Pod predsedstvom Toneta Luskoviča se bo danes, 17. maja do- poldne v Ormožu sestal Svet skupnosti podravskih občin. Osrednja tema razprave bo izvajanje dogovora o skupnih temeljih plana udeležencev za razdobje 1981 — 1985 na območju skupnosti podravskih občin. V uvodnem delu poročila je zapisano, da z Dogovorom določene naloge in akcije deloma izvajajo, deloma ne. Koordinacijski odbor za izvajanje dogovora je posebej razpravljal o tistih nalogah in akcijah, kjer ni obiektivnin razlogov za odstopanje od zastavljenih ciljev in zavzel \ stališča, ki so v poročilu navedena. Nadalje bodo na seji obravnavali informacijo o problematiki se- \ jemske dejavnosti v Podravju in poročilo o projektu »Maribor 2000«, i povezano z dolgoročnim načrtovanje>n. Dogovorili .se bodo tudi o pri-^ pravah na izvolitev organov Skupnosti podravskih občin ter obravnavali : predloge deleeatov in delegacij. Skupina delegatov za jpošiljanje delegatov v svet skupnosti po-' dravskih občin iz ptujske občine, ki jo vodi dr. Mitja Mrgole, seje v Ptuju J sestala v torek, 15. maja, podrobneje obravnavala gradivo, zavzela ' stališča do posameznih vprašanj in določila 3 delegate, ki se bodo i udeležili današnje seje v Ormožu. FF i Danes in jutri seja CK ZKS v Liubliani se bo danes popoldne sestal na redni seji centralni] komite2jC Slovenije in nadaljeval s sejošejutri, IS.majapredvidomavesj dan. Osrednja tema bo razprava o aktualnin idejno-poiitičnih vprašanjih \ uveljavljanja in razvoja političnega sistema socialističnega samo- upravljanja in naloge komunistov. Pri tem velja ugotovitev CK ZKS, dal se temeljni cilji pohtičnega sistema prepočasi uveljavljajo, njegovo de-! lovanje je še premalo učinkovito, pogosto pa je premajTina opora pri- zadevanjem za stabilizacijo družbenih razmer in socialistično perspek-' tivo družbe. Nadalje bodo na seji CK ZKS obravnavali in sprejeli poročilo in i ocene dveletnega delovanja CK ZKS, organov ZKS in komisij pred-^ sedstva CK ZKS pri uresničevanju resolucij 9. kongresa ZKS in 12.' kongresa ZKJ. O osnutku tega poročila je blizu dva meseca tekla razprava v organih občinskih organizacij ZKS, pa tudi v osnovnih organizacijah, povsod so poročilo o delu ocenili ugodno, dali pa so tudi' precej pripomb in predlogov. \ V kadrovskih zadevah, ki so na.dnevnem redu je predvidena; izvolitev predsednika CK ZKS in informacija o kadrovskih predlogih za' sekretarja predsedstva in izvršne sekretarje predsedstva CK ZKS ter: predsednike in sekretarje komisij ZKS. V glavnem so predlagani za izvolitev in imenovanje za nadaljnji dve leti dosedanji nosilci tehTunkcij '■ v ZK Slovenije. , FFi PREDSEDSTVO OK ZKS PTUJ Programske usmeritve in sprotne naloge Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ptuj je na seji, 10. maja naprej razpravljalo o aktualnih nalogah komunistov in programskih usmeritev občinske organizacije ZKS Ptuj in njenih organov. Programske usmeritve je na podlagi široke razprave v osnovnih organizacijah ZKS, na predkonferenčnih razpravah in poročil ter razprave na občinski programsko-volilni konferenci pripravila komisija pod vodstvom Jožeta Botolina. Predsedstvo občinskega komiteja je osnuteK usmeritev v ceioti sprejelo in jih predlaga v sprejem občinskemu komiteju ZKS. Zatem bodo dokument objavili v glasilu VESTI z nalogo, da v OO ZKS o njem razpravljajo in si na podlagi tega zastavijo lasne akcijske programe dela. Enako velja tudi za občinske organe ZKS. Predsedstvo OK ZKS je obravnavalo tudi poročilo in oceno dveletnega delovanja CK ZKS pri uresničevanju kongresnih resolucij in dalo k poročilu nekaj pripomb, v celoti so ocenili, da poročilo celovito obravnava problematiko, s katero se je spopadala ZK Slovenije, dali pa so tudi podporo sedanjemu vodstvu CK ZKS. Na seji so sprejeli predlog zadolžitev članov OK ZKS Ptuj in njegovega predsedstva za celo v osnovnih organizacijah ZKS in na posameznih področjih dejavnosti. Opravili so razrešitev in imenovanje predsednikov in članov komisij pri predsedstvu OK ZKS ter evidentirali predsednike komisij pri občinskem komiteju ZKS. Prav tako so evidentirali možne kandidate za nadomestne volitve člana OK ZKS in njegovega predsedstva namesto pok. Janka Vogrinca in obravnavali druge kadrovske spremembe. Sprejeli so tudi sklep o sklicu seje Občinskega komiteja ZKS Ptuj, ki se bo sestal danes, 17. maja popoldne v Ptuju. Dnevni red obsega oceno pogojev gospodarjenja v luči novih ukrepov in naloge komunistov, sprejem programskih usmeritev občinske organizacije ZKS, sprejem operativnega programa dela občinskega komiteja ZKS in njegovega predsedstva, zadolžitev članov OK ZKS m predsedstva za delo v OO ZKS m na posameznih področjih dejavnosti ter kadrovske spremembe. pp 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 17, maj 1984 - TEDNIK LETNO OCENJEVANJE BIKOV skrb za razvoj živinoreje Vsako leto posebna republiška komisija oceni bike v posameznih osemenjevalnih centri^ ter tako skrbi za kakovosten razvoj slovenske živinoreje. To omenjamo zato, ker je ptujski osemenjevalni center skupaj z zavodom v Murski Soboti pomembno mesto že več kot tri desetletja dolgega načrtnega selekcijskega dela pri razvoju živinoreje. Ptujski in za- vod v Murski soboti skrbita za selekcijo svetlolisastega goveda, ki zajema v slovenski živinoreji pomembno mesto, tega goveda je namreč kar 56 odstotkov. Svetlolisasto govedo je najbolj zastopano v severovzhodni Sloveniji — tu mislimo na celotno Pomurje in štajersko, delno pa tudi na ob- močju Kranja in Ljubljane. S semenom bikov ptujskega osemenjevalnega centra so lani osemenili več kot 123 tisoč plemenic, od tega z lastno reprodukcijsko službo nekaj nad 32 tisoč plemenic. Pri svetlolisastem govedu zasledujemo dva rejska cilja. Lahko bi rekli, da gre za kombinirano govedo, pomembno za prirejo mleka in mesa. Pri tem gre okoli 60 odstotkov deleža vzreje v korist mleka, 40 odstotkov pa v korist prireje mesa. Pri sivorjavem govedu je na primer ta delež že v razmerju 70:30 v korist mleka, medtem ko je pri črnobelih pasmah glavni povdarek na mleku. Letos je komisija v Murski Soboti in Ptuju ocenila 63 bikov. V Murski Soboti so biki v vzrejališču in ko jih je moč pričeti izkoriščati, torej ko opravijo potrebno testiranje, pridejo v Ptuj. Komisija je ocenila Sest testiranih bikov in skupino delno testiranih bikov ter bike, ki jih vključujejo v osemenjevanje in imajo končan biološki test. Med drugim je komisija ugotovila, da že dve leti zapored kaže bik Horjun znake enega najboljših bikov v osemenjevalnem centru. Omenjeni bik je na meji popolnega testa, vendar Se nima dovolj potomcev, ki bodo v naslednjem letu dopolnili podatke o njegovih lastnostih, ki se kažejo na dobri prireji mleka in mesa. JB Uspešno V DO Steklo Slovenska Bistrica v delovni organizaciji Steklo Slovenska Bistrica, kjer je zaposlenih prek 350 delavcev, so ugodno ocenili rezultate poslovanja za obdobje prvih treh mesecev letošnjega leta. Ob tem je prevladovalo prepričanje, da bi bili doseženi poslovni rezultati lahko še mnogo ugodnejši, če ne bi bila proizvodnja prav v tem obdobju močno motena z remontom velike kadne peči za topljenje stekla. Kljub tem motnjam pa je s prizadevnostjo zaposlenih v tem kolektivu uspelo celotni prihodek povečati, v primerjavi z doseženim v enakem lanskem obdobju, kar za blizu 35 odstotkov. V okviru planiranega je bil dosežen tudi čisti dohodek. Ob tem pa so povečali za 35 odstotkov tudi osebne dohodke zaposlenih. Steklo v Slovenski Bistrici se uvršča med najuspešnješe izvoznike občine Slovenska Bistrica. Svoje izdelke, razsvetlavna stekla ročne iz- delave, izvaža zlasti na področja s konvertibilno valuto, predvsem v ZR Nemčijo, Švedsko, Italijo, Belgijo, Francijo in Anglijo. Ob povečanih izvoznih aktivnostih je kolektiv skoraj v celoti uresničil tudi planirano prodajo izdelkov za domače naročnike, čeprav se prav tukaj kažejo še veliko večje potrebe, ki jih kolektiv zaradi omejene proizvodnje ne zmore uresničiti. Viktor Horvat PODRAVSKIH OBCJKi Na republiško tekmovanje štirje tekmovalci Regijsko tekmovanje kovinarjev Podravja je bilo v petek, 11. maja v občinah: Lenart, Slovenska Bistrica in Ptuj. V Srednješolskem centru v Ptuju so tekmovali strugarji, rezkalci in brusilci. Zanimivo je, da so se tekmovanja udeležili vsi prijavljeni tekmovalci. Tekmovalni dan kovinarjev je pričel Franc Vreze, sekretar občin- skega sveta ZSS Ptuj, ki je tekmovalcem zaželel veliko tekmovalne sreče; sledila je predstavitev srednješolskega centra. Teoretični del tekmovanja so tekmovalci dobro opravili. Izkazali pa so se tudi v praktičnem delu. Za nemoten potek tekmovanja je skrbela centralna tehnična komisija, ki so jo sestavljali Zvonko Zuran, Avgust Ivartnik in Franc Vreze. Tekmovanje je pokazalo na veliko izenačenost tekmovalcev, razlike med tekmovalci so bile majhne. Najboljšim v posameznih disciplinah je nagrade in priznanja ob koncu tekmovanja izročil Avgust Ivartnik, predsednik odbora sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije. Na republiško tekmovanje kovinarjev so se uvrstili naslednji Ptujčani: Janez Veršič, Martin Potočnik, Silvo Kolarič in Stanko Vertič. MG PRVOIVIAJSKA NAGRADA DELA ZA FARIViO v sredo, 9. maja je bila v Beogradu pnložnosiria slovesnost, na kateri so podelili prvomajske nagrade dela. Med dobitniki je tudi temeljna orga- nizacija Emona kmetijski kombinat — Farma prašičev. Slovesnosti ob podelitvi sta se udeležila tudi Edi Kupčič, predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj in Katica Kašman, predsednica osnovne organi zacije ZS iz temeljne organizacije Farma prašičev. MG V teh objektih bo znašala letna prireja 45 vagonov govejega mesa. Pogled na sodobno urejeno st^jo govejih pitancev. Z OBISKA V DELOVNI SKUPNOSTI »PTUJSKO POLJE" V DORNAVI Vsaka grudica zemlje skriva bogastvo Prejšnji teden smo obiskali delovni kolektiv Emona Kmetijski kombinat TOZD Kmetijstvo ,,Ptujsko polje" v Dornavi z namenom, da predstavimo eno izmed 16 tozdov, ki združuje območje vse od Ptuja do Gorišnice in Trnovske vasi, v radiusu 20 kilometrov. Kljub obilici dela, številnih skrbi, nas je prijazni direktor Franci Soršak, ing. agronomije, doma na Prageiskem, le na kratko seznanil z njihovo ,,tovarno pod milim nebom". Zal sicer to dobesedno več ne drži, kajti pod nebom pridelujejo le žita in krmila; medtem ko pa meso ,,raste" v najsodobnejših hlevih, o čemer smo se sami prepričali. Ti hlevi so v Sobetincih, sredi Ptuj- skega polja. ,,Naša delovna skupnost šteje sto redno zaposlenih, v času ko je potrebno iz zemlje iztisniti čimveč hrane pa še 60 sezonskih, zlasti pri obiranju zelene rože (hmelja). Si- cer pa gospodarimo kar na površi- ni 1.807 hektarjih obdelovalnih površin. Največ bomo v letošnjem letu pridelali koruze, ki smo jo posejali na 601 hektarju, pšenice na 625 ha, sladkorne pese na 220 ha, oljne repice na 155 hektarjih, itd. Sicer pa bomo še letos dobili dodatnih 200 hektarjev novih površin v Pesniški dolini, kjer VGP iz Maribora dokončuje agromelioracijska dela. Za vse pridelke že imamo tudi sklenjene prodajne pogodbe. Za hmelj dobi- mo 70 odstotkov plačano v devizah, ki so nam seveda potre- bne za nakup repromateriala. Morda še samo podatek, da smo lani oddali Mlekarni nekaj nad 700.000 litrov mleka. Prizadevamo si, da obdelamo sleherno grudico zemlje in da z dobrimi agrotehni- čnimi ukrepi dosegamo z leta v le- to vse boljše hektarske donose." V SLABEM LETU DNI NOVA TOVARNA MESA V začetku junija 1983 je Gradbeno podjetje Drava iz Ptuja pričelo z gradnjo najmodernejših hlevov za goveje pitance v Sobe- tincih. Že v začetku letošnjega januarja je iz te ,,tovarne" odšla prva'pošiljka pitancev v klavnice. Tu danes stojijo štirje hlevi; v treh je po 250 glav, v enem pa kar 500, skupaj torej 1250 glav govejih pitancev. Dnevna prireja znaša 1,12 kg po glavi oziroma 1400 Franc SoiSak, ing. agronom, in direktor TOZD. kilogramov, če so zmogljivosti hle- vov polno zasedene. Letna prireja pa znaša 450.000 kilogramov oziroma kar 45 vagonov. Vse delo je popolnoma avtomatizirano, kajti živino oskrbujeta vsega dva delavca in poseben stroj, ki dovaža v hleve pripravljeno silažo. Gra- dnja je veljala 740 milijonov dinarjev, kolikor je znašal tudi predračun projekta. Velja zapisati, da je tu vse čisto, da sploh ne zaudarja po hlevskem gnoju, da čiščenje gnoja sploh ni potrebno in da bodo že v kratkem s pomočjo reciklaže ločili trdi gnoj od tekočega, kar je novost pri nas. Gnoj bodo največ koristno porabi- h za gnojenje hmeljišč, ki jih imajo 75 hektarjev, nekaj pa tudi za gnojenje ostalih kmetijskih površin. Vse okrog hlevov je položen asfalt, na površini nekaj nad 7 tisoč kv. metra. (Prav ob našem obisku so asfaltarji iz Cakovca polagali zadnje metre fine plasti asfalta).' ,,Naj še ome- nim, da bomo prav na Dan mlado- Darinka Ratajc, predsednica OO sindikata. sti, 25. maja, objekte tudi svečano izročili svojemu namenu" nam je v pogovoru zaupal Franci Soršak, ki kot smo se v tem kratkem času prepričali, živi z dušo in telesom za napredek, za večje hektarske donose in večje tone mesa pa tudi drugih kmetijskih kultur, ki jim prinašajo tudi devize. V SKRBI ZA DELOVNEGA ČLOVEKA Naš obisk smo izkoristili tudi za kratek pogovor z Darinko Ratajc, predsednico izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata ,,Ptujsko polje", ki šteje devet članov, izvoljenih z vseh delovišč oziroma enot. Med drugim je povedala: ,,V naši osnovni orga- nizaciji smo z zanimanjem spremljali gradnjo hlevov v Sobe- tincih in že danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bila ta investi- cija dokaj rentabilno naložena, kajti letna prireja 450 tisoč kilogramov mesa res ni majhna stvar oz. količina. Veseli pa smo tudi, da smp v lanskem letu uspeli skupaj z vodst- vom in samoupravnimi organi ure- diti obrat družbene prehrane zaposlenih. Vsi delavci dobivajo topli obrok, ki je že kar kosilo. Hrano dostavljamo še toplo na delovišča. Naj še omenim, da je v lanskem letu znašal najnižji osebni dohodek 16.000 dinarjev na mesec oziroma nekaj nad 21.000 v povprečju. Letos pa je — ob se- danji draginji — pričakovati, da bodo še višji. Kar dvanajst članov naše delovne skupnosti je lani do- bilo tudi kredite za stanovanjsko gradnjo in upam, da bodo kred^^- tov deležni interesenti tudi v letošnjem letu" je še povedala Darinka in že odhitela na svoje delovno mesto. Ce se ob tem spomnimo za tri, štiri leta nazaj, ko smo mnogo govorili in pisali o zelenem planu in o pridelovanju hrane, lahko danes z zadovoljstvom zapišemo, da je mogoče z resničnim prizade- vanjem slehernega delavca, ki se je odločil za delo na zeleno-zlatih poljih, doseči dokaj zavidljive delovne uspehe; eden izmed tak- šnih kolektivov je prav gotovo stočlanski kolektiv z družbenih njiv in hlevov v Dornavi. Tekst in foto: Frfinjo Hovnik ^Mmi^šati administracijo V četrtek. 10. maja, jc bilo v ptujskem Srednješolskem centru zanimivo predavanje direktorja Urbanističnega inštituta v Ljub- ljani Emila Milana Pintarja. Opisal je vzroke, ki so Slovenijo in Jugoslavijo pripeljali v sedanjo težko gospodarsko situacijo in poudaril, da je zaman iskati iz- govore zanjo v svetovni gospo- darski krizi. V projektu o dolgo- ročnem ra/.voju Slovenije do leta 2000 so nanizani vzroki in posle- dice dosedanjega razvoja ter predlogi za nadaljnji razvoj naše republike. Seveda je sedaj od množice planerje\' od republiške do občinske ravni — pa vse tja do temeljnih organizacij zd'"užciiega dela in krajevnih skupnosti — odvisno, kako in koliko bodo upoštevali rezultate in predloge omenjenega projekta. Očitno med Ptujčani za ome- njeno predavanje ni btlo velikega interesa, vsaj po udeležbi sodeč. Dosti več poslušalcev je imel Ja- nez Stanovnik, ki je govoril o vzr- rokih svetovne gospodarske krize. Najbrž zato, ker je dosti lažje go- voriti in razpravljati o problemih drugih kot o svojih lastnih. Morda pa tudi zavoljo »popularnosti« predavatelja, ki so ga javna občila takorekoč tik pred njegovim pre- davanjem v Ptuju dobro predsta- vila širši slovenski javnosti. Po- vedati želimo, da smo na preda- \'anju pogrešali predvs^ naj- odgovornejše delavce organizacij združenega dela, ki bf jim izredno konkretno predavanje Emila Mi- lana Pintarja prišlo se kako prav tudi pri razreševanju notranjih problemov v organizacijah zdru- ženega dela. Posebej še zato, ker je opo/oril na bistvene predloge projekta, med drugim na zmanj- šanje odvečne administracije, na nujnost ukinjanja nekaterih ne- perspektivnih proizvodnih pro- gramov, na potrebo po večji de- lovni disciplini in tako dalje. S slikovitimi primeri je ude- ležence predavanja, ki so mu zastavili kup zanimivih vprašanj, prepričal, da bo potrebno marsi- kaj v naši stvarnosti krepko spre- menili. S spremembami pa bo moral pričeti vsak od nas najprej Emil Milan Pintan »Osnovno je razmerje med delom, kapitalom in znanjem«. Foto: I. Ciani pri sebi, da bi lahko potem s .skupnimi močmi in s plani, ki bodo temeljili na zunanju in po- znavanju razmer doma in v svetu, resnično dosegli to, kar smo si zastavili z dolgoročnim načrtom gospodarske stabilizacije. N. Dobljekar Predavalnica v SSC ni bila polno zasedena ... Foto: 1. Ciani V soboto, 19. inaja začetek letne kopalne sezone v Ptujskih toplicah jc vse nared za letno kopalno sezono. Poleg tega, da so kadrovsko izpopolnjeni in da so zaključili z drugimi potrebnimi pripravami, so v nedeljo, 13. maja pričeli polnili tudi zunanje baze- ne. Novo letno kopalno sezono bodo tako odprli v soboto, 19. maja. Bazeni bodo dnevno odprti od 9. do 19. ure. Na dan odprtja, to je 19. maja, bo brezplačen vstop. Zvečer pa bo ples na terasi, — igral bo znani ansambel Adama Bicskey-a. Novost v letošnji i^izoni pa je ročna masaža in sicer vsak dan od torka do f>etka — od 13. do 19. ure. ^ soboto in nedeljo pa od 8. do 16. ure. Prijave za masažo prejemajo na recepciji toplic. Pripravljen je tudi avto-camp. Bungalovi pa polno zasedeni. Zadnja dva meseca je največ gostov 17 Ptujem ni bilo nobenih vezi do zadnjega časa« in da delo ne gre »tako hitro naprej«, pač pa so for- mirane krajevne organizacije v Ormožu in Strnišču, kar je tudi pomenilo, daje močno mariborsko jedro seglo v okolico Ptuja^ Sam Jože Potrč je ob prihodu v Ptuj tega leta zaznal politično mrtvilo. Malošte- vilno delavstvo se je nahajalo v vrtincu političnih strankarskih peripetij in socialdemokratskega oportunizma, jasnih revolucionarnih ciljev delav- stvo ni poznalo, šibka partijska organiziranost pa je slonela na posameznikih, na nekaterih železničarjih in na marksistu Ferdinandu Zechnerju, dopisniku levičarskih glasil — Delavsko kmetskega lista in Enotnosti. In prav okrog obeh listov se je po letu 1924 pričelo zbiranje levice, začenši pri delavcih železniških delavnic, kot sta bila Leopold Voda in Franc Kramberger.' Upoštevajoč nadalje podatke ob volitvah, več- kratna poročanja y legalnih glasilih o življenju de- lavcev, o podeželju, nadalje osebne stike z mari- borskimi komunisti (Andrejem Čanžekom. Jako- bom Nipičem, Štefanom Matjašcem idr.) preko Ivana Spolenaka in Jožeta Potrča ter zbiranje ko- munistov na Zechnerjevem domu v Trubarjevi ul. 2 — govori v prid trditvi, da je obstajala partijska kontinuiteta v Ptuju po letu 1920.'° K temu dodaj- mo, da je slovensko partijsko vodstvo imelo zvezo tudi s ptujsko krajevno organizacijo, in da je in- štruktor tedanjega PK KPJ za Slovenijo France Klopčič prav preko mariborskih komunistov — najverjetneje potom Spolenaka — dobil stik s Fer- dinandom Zechneriem, preko njega pa še s ptuj- skimi železničarji. Leta 1925 je Klopčič v Zagrebu spoznal tudi Jožeta Potrča, ki naj bi pomagal pri obnovi partijske organizacije, saj je bilo strankino delovanje v Ptuju zanemarjeno. Po Klopčičevem mnenju je ilegalna partijska organizacija obstajala v Ptuju okoli leta 1925 prav po zaslugi Zechnerja. Potrebno pa je seveda bilo pričeti s sistematičnim političnim delom, z združevanjem zdravih delav- skih sil." Dr. Potrč v spominih omenja, daje v I. 1926/27 steklo »zbiranje levega krila delavskega gibanja«.'^ Mnpgi dopisi v tedanjih levičarskih glasilih razkri- vajo za to čas pereč problem neenotnosti v delav- skem gibanju, hkrati s tem pa razbiramo jasno opredelitev revolucionarnih sil. Levičarska Enot- nost npr. 2. dec. 1926 pozdravlja akcijo ptujskih železničarjev po strokovnem zedinjenju, medtem ko dopisnik (po inicialki najverjetneje Zechner) 9. marca 1928 v istem glasilu napada prizadevanja radikalov, da bi dosegli železniške delavnice. »Ptujska delavnica ostane vnaprej rdeča trdnjava. V ptujski delavnici je slovenski proletariat, zato roke proč. podrepniki srbske buržoazije«, beremo v članku. ZA ZDRUZnB/ DELAVSKIH IN KMEČKIH SIL Tudi predvolilna aktivnost leta 1927, agitacija za združitev delavskih in kmečkih sil v DKRB, opozarja tudi na odkrit oportunizem socialistov ir. na napade združene buržoazije. Po volitvah je Enotnost 16. 9. poročala o volilnih rezultatih po okrajih (Ptuj 138 za DKRB, socialisti 181 glasov), 7. 10. pa o klerikalni reakciji na izid volitev, češ da se »komunizem širi«, saj je 23 vaščanov pri Urbanu glasovalo za »komunistično« .skrinjico, kar je tam- kajšnji župnik označil za »smrten greh«. V takem političnem vzdušju seje znašel inštruktor KP KPJ za Slovenijo France Klopčič. ko je prispel leta 1927 v Ptuj in se najprej oglasil pri bolnem Zechnerju. Njegov dom je bil namreč pokrajinska javka KP. Tu so se zbiraU komunisti in simpatizerji KP. med njimi Ivan Spolenak. dr. Jože Potrč, že- lezničar Franc Kramberger, jurist Janko Segula, modistinja Justina Vajsenštajn, suplentka na ptujski gimnaziji Maija Boršnikova, dijak Mirko Centrih; tu je bivala in stregla težko bolnemu Zechnerju Ivana Rosenfeld, ki se je pod njegovim vplivom aktivno vključila v komunistično gibanje. Rosen- feldova izhaja iz trgovske židovske družin^ in je stanovala na Ljutomerski 26, sicer pa je sprva delala kot blagajničarka v Pirichovi trgovini usnja.'' Ob Zechnerju seje predano vključila v krog komunistov in večkrat potem zahajala h Krambergerjevim v Novo vas pri Ptuju, po vsej verjetnosti s sporočili ah ilegalno literaturo, saj seje tudi Franc Kramberger večkrat mudil pri Zechnerjevih in se predvsem dnižilzl eopoldom Vodo ter dr. Jožetom Potrčem. '^ Običajno so nedeljske dopoldanske »obiske« bolnika spremenih v politične dogovore. Reči je potrebno, daje Rosenfeldova pritegnila v partijsko delo tudi modistinjo Justino Vajsenštajn. kije poslej opravljala kurirske posle: prenašala ilegalni tisk iz Ljubljane, hodila v manborsko bolnišnico k dr. Potrču po naročilu Spolenaka. prenašala pošto do Zechnerja, prisostvovala nedeljskim sestankom ipd. Vajsenštajnova označuje Zechnerja kot enega od organizatorjev komunističnega gibanja v Ptuju, kot razgledanega marksista. Ob zasledovanju Zentrichovega dela — pa čeprav se to na zunaj ni tako manifestiralo, oz. je bilo potrebno v nekompromitiranem stanovanju obdržati partijsko ^avko — nujno razmišljaš o člo- veku, kije do zadnjega gorel za komunistično idejo. Zaročenka Ivana Rosenfeld mu je zvesto sledila. In kakor da ne bi hotela prisluhniti resnici o neo- zdravljivi bolezni in bližnjem koncu, sta izkazovala svojo predanost delavski stvari. Se po toliko letih se je France Klopčič spominjal omenjenega obiska v Ptuju leta 1927 in z izbranimi besedami označil podobo Zechnerja in Rosenfeldove. Zechnerja je tedaj na.šel doma jetičnega, v postelji, tiKla »izredno živahnega«. Bil je še mlad, šibkega telesa, toda govorni jezik in znanje sta izražala nje- govo inteligentnost. V sončni, svetli sobi so bile police s knjigami, ki so dokazovale, da »skrbi za svojo izobrazbo in rast«. Pri njem je bilo mlado dekle, vsekakor mlajša od Zechnerja, ki je »s pri- zadevnostjo in naklonjenostjo« dajala bolniku zdravila,*mu podajala knjigo ali papir . . .'* FRANCE KLOPČIČ MED PTUJSKIMI KOMUNISTI Ob omenjenem obisku je Zechner postregel Klopčiču s podatki o delavcih — komunistih, ki so vztrajali v gibanju kljub režimovskim oblastem, tukajšnjim težkim pogojem, odmaknjeni od partij- skega vodstva v Ljubljani. Ti tovariši so bili naroč- niki legalnih levičarskih glasil, ki so novice posre- dovali drugim, iskali nove naročnike in se oglašah v teh časopisih. Te delavce je bilo potrebno sedaj povezati, jih smotrno politično vzgajati in jih organizirati v ilegalne celice, preko katerih bi se izvajala strankina politika. O vseh teh vprašanjih se je hotel Klopčič pogovoriti.'^ Zechner in Rosenfeldova sta mu takoj poskrbela zvezo z Jožetom Potrčem, ki je tedaj, predvsem v počitniškem času, sodeloval s ptujskimi komunisti pri Svobodi oz. pri drugih oblikah možnega legal- nega dela. (Klopčič izrecno pripominja, da Potrč tedaj še ni bil ilegalno povezan in je zato dolgo časa prevladovalo mnenje, da v dvajsetih letih organizacije v Ptuju ni bilo. Se isti dan sta se nato Klopčič in Potrč domenila o sestanku s ptujskimi komunisti. V poletnem mraku, na jasi ob nekem gozdičku so se zbrali večinoma železničarji, kakih 5 do 6 sodrugov. Sestanku jc prisostvoval tudi Jože Potrč, Zechnerja pa seveda ni bilo zaradi bolezni. Klopčič se spominja, da je na sestanku govoril o nalogah Partije, o stanju v državi in navzoči so aktivno nastopili z vprašanji. staUšči. V glavnem dogovorili so se o bodočem delu ter za sekretarja izvolili »Sekiro«, pri katerem je nato Klopčič prenočil. Spomin je izbrisan, tako da danes ni moč ugotoviti, kdo od železničarjev je bil »Seki- ra«." Tako je dejansko Zechner pomagal Klopčiču navezati stike s ptujskimi komunisti in prispeval k formiranju ilegalne celice. Klopčič ga označuje kot »znanega komunista, tako v Ptuju med delavci in v javnosti, kakor v partijskih vrstah, vštevši PK KPJ za Slovenijo«.^** Po tem obisku Klopčič ni več prišel v Ptuj. Skrb za partijsko organizacijo v Ptuju je prevzel Jože Potrč. Gospodarska kriza, kije bila pred durmi in zaostren položaj v državi sta terjala sedaj organizirano delo z- množicami. Objektivni pogoji so torej narekovah organizacijsko povezanost levičarskega gibanja ter ločitev od oportunističnih desničarjev. Leto 1928 pomeni prelomnico v tem pogledu. Medtem ko so dotlej še skupno prirejali prvomajske proslave, je Partija za 1. maj 1928 poslala v vsa delavska središča po Sloveniji svoje zastopnike. Tako je v Ptuju na . predvečer praznika na delavski akademiji v gleda- lišču ob uprizorjenih slikah Cankarjevega Hlapca Jerneja nastopil Ivan Grahor, na sam praznik pa sta pri »Belem križu« govorila Drago Magdič in Ivan Grahor.^' Po tej proslavi v Ptuju je Enotnost že 4. maja zapisala: »Po prvem maju na delu!« V na- slednjih mesecih se je tudi po zaslugi dr. Potrča in Spolenaka ustanovila celica železničarjev. PRED NOVO - TEŽKO PREIZKUŠNJO Pričeto organizirano delo v Ptuju je stalo pred novo preizkušnjo. Uvedba monarhofašistične dik- tature v državi je do skrajnosti otežila partijsko dejavnost. France Klopčič, tedaj že sekretar PK KP za Slovenijo, omenja za Ptuj in okolico leta 1929 več celic oz. 12 do 13 partijskih članov, med katere pa ni štel komuniste in simpatizerje KP, pri katerih so bile javke (denimo pri Zechnerju), tehnike ipd." Sam dr. Potrč pravi, da se KP v Ptuju po diktaturi ni posebno razširila, daje obstajalo sode ovanje z mariborskimi železničarji preko Spolenaka, da se je širil krog simpatizerjev K P, kot je bil deninio Janko Segula, ki je bil povezan s Ferdinandom Zechnerjem, pri ka- terem je bila še 1930 partijska javka. Potrč meni, da Zechner ni bil organiziran, toda glede na vse oko- liščine dela. o katerem sem že pisala, o t)osebnih nalogah . nekaterih in nujnosti konspiracije, je Zechnerja prav tako šteti za komunista, kar potrjuje tudi sam Klopčič.^' <* Za leto 1929 Klopčič omenja povezanost partij- skega vodstva s Ptujem. Bili so to seveda osebni stiki, saj vemo, daje dr. Potrč odhajal v Ljubljano in imel zvezo s sekretarjem Klopčičem. In ker so policijski pregoni ogrozili sano partijsko vodstvo, ker so mnogi komunisti že bili po robijah, seje tudi Klopčič moral umaknite iz države. Zato sta se predhodno z dr. Potrčem neke poletne nedelje leta 1929 dogo- vorila v Ljubljani, da v primeru nujnosti umika iz države Potrč prevzame funkcijo nadomestnega se- kretarja PK za Slovenijo. In to, kot sem omenila, se je zgodilo. Marca 1930 seje nadomestni sekretar Jože Potrč Boris sestal s člani biroja CK KPJ v Pesjem pri Velenju, ki so se sem za nekaj časa umaknili, ter se dogovoril o nadaljnjem delu. V aprilu seje tudi Ivan Spolenak aesial v Lokovici_pri Šoštanju s članom biroja C^K. kar vse pomeni, da so s partijskim vodstvom in Ptujem obstajele zveze in tudi ilegal- no dopisovanje preko pisne javke pri Svenškovih na Sp. Bregu 32. Da je zveza med Šaleško dolino in Ptujem šla tudi skozi vilo Zechner. kaže sodna dokumentacija. Ko je namreč uspelo policiji po živčnem zlomu tehnika Antiča odkriti javke Šaleški dolini, je bila razkrita tudi zveza s Ptujem. Obtožena »komunistične propagande« sta bila 18. in 19. maja 1930 aretirana Ivan Spolenak in dr- Jože Potrč. Hišno prei.skavo so opravili tudi pri Ferdinandu Zechnerju. katerega pa niso aretirali zaradi posredovanja dr. Kuharja o težkem bolni- kovem stanju.^' Justina Vajsenštajn se spominja, da Ferdinand Zechner, eden od glav- nih glasnikov komunističnega gi- banja v Ptuju v dvajsetih letih (iz arhiva PMP) Pokrajinska javka KPJ za Slovenijo v Zechneijevi vili na Trubarjevi 2 v Ptuju v dvajsetih letih. Foto: Langerholc TEDNIK - SESTAVKI IW KC«W»EMTARJI - 5 Feliks Bagar govori zbranim pred domačijo heroja Lacka Ra/stavo v spominski sobi heroja Lacka so si udeleženci proslave Foto: Kosi ogledali po skupinah. Foto: 1. Ciani Razstava v spominski sobi heroja Lacka V okviru prireditev ob praznovanju Dneva OF, je bila v četrtek, 26. aprila pozno popoldne pred domačijo heroja Jožeta Lacka v Novi vasi pri Ptuju slovesnost ob odprtju raz.stave ,,Skozi Večer in Tednik — po poteh revolucije 1970—1983". Razstavo sta pripravila Ljudska in študijska knjižnica Ptuj in Odbor za raz- vijanje tradicij NOV pri KS heroja Lacka Rogoznica. Kljub številnim prireditvam, ki so bile tisto popoldne in angažiranosti ljudi v pripravah na pohod v Mostje, ki je bil naslednji dan, se je pred Lackovo domačijo zbralo precej ljudi in si ogledalo razstavo. Zbranim je spregovoril Feliks Bagar, predsednik odbora za razvijanje tradicij NOV in orisal zgodovino razvoja pohoda po poteh revolucije od leta 1970 do dant^ ter namen razstave. Predlagal je tudi, da bi prihodnje leto, ko bomo v Ptuju slavili 40- letnico osvoboditve, pripravili Širšo razstavo iz zgodovine pohodov, sprva Po partizanskih poteh borcev in aktivistov NOV, pozneje Po poteh revolucije. FF Mesec maj je v društvu v znamenju ekskurzije in Ptujskega zbornika ZGODOVINSKO DRUŠTVO PTUJ EKSKURZIJA Na ek-skurzijo bomo šli, kot smo se dogovorili že lani v jeseni v Slovenske gorice in sicer, 19. maja. Iz Ptuja bomo krenili ob 6.30 in si ob poti najprej ogledali najlepši baročni ravninski grad v Sloveniji Dornavo, nato cerkev na Polenša- ku in se ustavili v Savcih, kjer nam bo slavist prof. Ivo .ARHAR spregovoril o pUatelju Stanku Cajnkarju. Ustavili se bomo tudi v VeUki Nedelji, kjer si bomo ogledali grad in cerkev nemškega viteškega reda. Naslednja postaja bo Ormož, kjer nam bo znani dipl. ing. arh. Dušan MOŠKON sprego- voril o arhitekturni in urbanistični zasnovi Ormoža. Pri sprehodu po mestu bomo nekaj minut namenili tudi gradu in cekrvi. V Ključarov- cih nam bo slavistka Darinka Čretnik predstavila pisatelja Ksav- ra Meška. Pot nas bo peljala na- prej čez Pršetince, Lahonce, Ivanjkovce, Veličane, Ceravec, Jeruzalem, Miklavž in Kog, Icjer bo srečanje z borci NOB. Tu je predviden tudi manjši postanek z južino. V Središču ob Dravi si bo- mo ogledali muzej NOB občine Ormož. V Obrežu (okoli 16. ure) nas čaka kulturni program, žal brez najavljenega predavanja prof. MELIKA. Tu bo tudi kosilo. S posebnostmi krajev, dogodkov in spomenikov bosta seznanjali udeležence prof. Ljubica SULI- GOJ in prof. Kristina ŠAMPERL- PURG. S seboj vzemite nekaj za pod zob, lepo vreme in dobro vo- Ijo. PTUJSKI ZBORNIK 10. 5. 1984 je bila v dvorani magistrata seje programsko iz- dajateljskega sveta Ptujskega zbornika, ki bo predvidoma izšel leta 1985 v počastitev 40-letnice osvoboditve. Na tej seji, ki jo je vodil predsednik programsko izdajatelj.skega sveta dr. Vladimir Bračič, so bile sprejete osnovne smernice za pričetek zahtevne in s časovno stisko že sedaj označene izdaje zbornika. Od zadnjega, Ptujskega zbornika, ki je izšel leta 1975 je torej preteklo že 9 let. Zgodovinsko društvo v Ptuju si od leta 1978 prizadeva, da bi zbornik znova izšel. Ker pa društvo ne razpolaga z lastnimi sredstvi vsa prizadevanja z.a izdajo niso rodila sadov. Ciani društva nismo obupali in akcijo vodili naprej. Letos spomladi so se ponovno pri- čela dogovarjanja na SZDL in SO Ptuj. Obe instituciji sta dopolnili in nato sprejeli predlog članov programsko izdajateljskega sveta in uredniškega odbora zbornika. Dr. Bračič je v uvodu poudaril pomemben prispevek, ki ga bo Ptuj dobil z izdajo zbornika. Zbornik je doslej izhaja! občasno. Od tega časa naprej bi naj izhajal stalno v časovnih razmakih 5-ih let. Delo izdajateljsko program- skega sveta in uredniškega odbora bo potekalo v smislu pravilnika za izdajo Časopisa za zgodovino in narodopisja. Izdajatelj in založnik zbornikov bo tokrat in tudi v bodoče Ptuj. Jubilejni zbornik bo vsebinsko pokrival območje občine Ptuj z večjim povdarkom na povojnem gospodarskem razvoju. To so bile splošne opredelitve in usmeritve, ki so izzvale dokaj pe- stro polemiko predvsem v zvezi z zelo kratkim časom, ki je na voljo za izdajo publikacije. Kratki čas je posebej za obdelovanje povojnega obdobja največji problem. Za prispevke na zavidljivi strokovni ravni je namreč potrebno obrniti tudi marsikatero arhivsko gradivo. To pa je velikokrat problem, — prvič zaradi neurejenosti, drugič pa zaradi velike množine. Uredniški odbor je dobil zahtev- no nalogo, da na osnovi vsebin- skega predloga zbornika, ki ga je Zgodovinsko društvo izdelalo že konec leta 1982 koncipira tisti splošni del, ki je v vsakem Ptuj- skem zborniku bil že doslej in še posebej oblikuje teme za povojni gospodarski razvoj in razvoj družbenih dejavnosti. Uredniški odbor se bo v kratkem sestal, obli- koval vsebino zbornika in nato skupaj s programsko izdajatelj- skim svetom dal Ptujskemu zborniku dokončno obliko. Člane programsko izdajateljskega sveta in uredniškega odbora ter pravil- nik za izdajo Časopisa za zgodovi- no in narodopisje bomo predstavili po prvi seji uredniškega odbora. Izvršni odbor Zgodovinskega društva V Ptuju V poCACTfTEV mmk mladosti Revija otroških in mla- dinskih pevskih zborov Zveza kuhurnih organizacij občine Ptuj je minulo nedeljo, 13. maja v počastitev Dneva mladosti, pripravila že petindvajseto tradicionalno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov ptujske občine. Vse nastopajoče in številno občinstvo, ki je dodobra napolnilo avlo Srednje- šolskega centra, je uvodoma pozdravil predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj, Franc Lačen. Zatem se je na odru zvrstilo devet otroških, trije mlajši in enajst mladinskih zborov iz osnovnih šol ter eden dekliški iz Srednje družboslovne šole v Ptuju. Otroški in mlajši zbori so nastopili s po dvema, mladinski pa s tremi pesmimi, pri čemer je treba povdariti, da so zborovodje večino posegali po ljudskih v priredbah in umetnih skladbicah slovenskih avtorjev. V imenu Zveze kulturnih organizacij Slovenije je ob tej priložnosti Franc Lačen podelil zborovodkinji Vidi Toševi iz Vitomarc zlato Gallusovo značko za več kot 25-letno, zborovodkinji Magdi Damiševi pa srebrno, za več kot 15-letno uspešno delovanje na zborovodskem področju. L C. 12. maj - mednarodni sestrski dan Mednarodni sestrski dan praznujemo vsako leta 12. maja. To je obletnica rojstva Florence Nightingale (1820—1910) — prve medicinske sestre, ki je dosledno uresničevala svoje vodilo: ,.Smisel vsakega spoznanja naj bo povečana akcije." Prav v tem vodilu najdemo razloge njenega uspešnega dela na področju nege bolnika in izobraževanja sester (bila je ustanoviteljica prve šole za sestre), ko je tako presegla dotlej le ročno priučevanje. Dela na področju nege se je lotila z različnih strani — interdisciplinarno, saj je z negoval- skomedicinskih, socialnih in organizacijskih vidikov reformirala negoval- sko službo, dala napotke za nego bolnika na domu, za zdravstveno-vzgoj- no delo in svoja razmišljanja tudi zapisovala. V spomin na Florence Nightingale, veliko ženo, od katere se še danes učimo širokega splošnega in strokovnega znanja, vztrajnosti pri delu, delovne discipline, humanega, nenaveličanega in poštenega odnosa do bolnika in varovanca, je mednarodno sestrsko društvo (INCN) v Ženevi že leta 1965 razglasilo 12. maj za mednarodni praznik medicinskih sester. ICN in njenih 88 članic — nacionalnih društev medicinskih sester, med katerimi je tudi Zveza Društev medicinskih sester Slovenije imajo nalogo, da 12. maju vsako leto posvetijo posebno pozornost. Delček te naloge bomo tudi v našem Društvu medicinskih sester Ptuj—Ormož opravili ob bližnji skupščini društva, zavedajoč se, da lahko le zdrav človek rešuje vse probleme. Na zxiravjc — ,,stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja" vpliva pa veliko pozitivnih in negativnih dejavni- _ kov. ' Ce negativni prevladujejo, sc poruSi ravnotežje v človeku in zboli. Vse prevečkrat človek sam dopušča vpliv teh faktorjev. Predvsem grozljivo ruši ta milje alkoholizem in kajenje Posledice so zelo hude, vendar ne le pri posamezniku!!! Z svetovanjem in dajanjem zgleda pri preprečevanju zasvojenosti in preprečevanju bolezni, ki izvirajo iz nepoznavanja zdravega načina življe- nja, s stalnim izobraževanjem samega sebe in sodelavcev ter zdravstve- no-vzgojnim delom med najširšimi množicami bomo dosegle učinkovitost dela medkrinske sestre — tehnika. Zavedamo pa se, da številnih vprašanj in problemov ne moremO rešiti v zdravstvu samem, saj ZDRAVJE ni le problem zdravstvene slažbe, ampak skupen družbeni žulj. Medicinske sestre kot nosilke idej o pozitivnem zdravju dobivamo in prevzemamo le svoj del nalog in odgovornosti pri krepitvi in ohranjanju zdravja. Moramo se jih dobro zavedati, ob tem pa ne smemo nikoli opustiti humanega ravnanja z vsemi ljudmi, kajti zanje sprejemamo strokovno in človeško odgovornost v trenutku ko se ustavijo pred pisalno- mizo vpisne sobe, pred linico oz. ordinacijo katerega koli dispanzerja, ambulante....... Razmišljanja ob prazniku so torej predvsem delovna, saj samo delo nekaj velja..... Verica Turk Tek mladosti Jugoslavija ne pozna večje športnopolitične manifestacije, kot je šta- feta mladosti. Zrasla je iz ljubezni do predsednika TITA kot zunanji izraz čustev mladega pokolenja. Mladina s tekom, z naporom, ki terja voljo in zmogljivost, s štafetnim tekom od srca do srca, vsako leto preteče tisoče ki- lometrov s pozdravi za Tita. Seveda je mladina pošiljala pozdrave, ko je bil še naš ljubljeni predsednik med nami in nas vodil po poti samoupravljanja. Sedaj so ti pozdravi namenjeni širši naši skupnosti, ob tem pa obudimo spomin na čase ko nas je vodil TITO. športne priprave na štafeto mladosti so vedno bolj v ospredju. Tek kot rekreacija ali športna panoga je zanimiva športna disciplina. Velika čast za športnika pa je. da prav on teče s štafeto mladosti. Lahko pa bi z njo pritegnili še več mladih sil k atletiki, k teku, ki nam pride prav tako v vsakdanjem življenju, kot v vojnih razmerah, posebno pa v zrelih letih, ko je treba bolj kot kdajkoli paziti na zdravje, težko in lepšo starost. Štafeta mladosti pa ni edina majska športna manifestacija. Maj je mesec pionir- skih in mladinskih tekmovanj ter nastopov. Vrhunec majskih dejavnosti pa je vsakoletni nastop na stadionu JLA v Beogradu. ZB Listina O sodelovanju z Arandjelovcem v petek, 11. maja, so predstavniki osnovne šole Olga Meglic Ptuj in osnovne šole Sumadijski partizani podpisali listino o sodelovanju. Dogovorili so se, da bosta učiteljska kolektiva izmenjavala predvsem pedagoške izkušnje in na ta način prispevala k še boljšemu pedagoškemu delu na obeh šolah. Učenci obeh šol pa bodo poglobili stike predvsem z izmenjavo kulturnih programov in športnih srečanj v Ptuju in Arandjelovcu. Tako je nastala nova vez med občani pobratenih občin, posebej razveseljivo je, da med najmlajšimi občani, ki bodo razvijah bratstvo in enotnost. N. D. sta z Roscnfeldovo v pričakovanju hišne preiskave skrili večjo vsotodenarja (namenjenega partijskemu delu) v stoječo luč za obsevanje bolnika. Dogodki leta 1930 so močno prizadeli začeto re- volucionarno razgibanost. Novo oživljanje beleži- mo po Potrčevi in Spolenakovi vrnitvi z robije leta 1932. Toda to je bil čas. koje Zechnerjevo življenje že ugasnilo Da je zares sodil v krog glasnikov ko- munizma v Ptuju, naj to potrdi ohranjena reži- movska dokumentacija." V seznamu komunistov oz. »komunističnega mišljenja osumljenih oseb« na teritoriju bivše ma- riborske oblasti'za leto 1930 je okrajno glavarstvo mariborske oblasti zabeležilo: »Zechner Ferdo. roj. 20. 8. 1901, Maribor. Dravska banovina, stanujoč v Ptuju, privatni uradnik, sumljiv komunističnega delovanja«. V drugem »seznamu oseb, katere se vodijo m-i •komunisti ali kot sumljive komunizma v uradni Evidenci« je ptujsko sresko načelstvo leta 1930 'Tienovalo med enajstimi osumljenimi tudi Zec- ■^nerja z naslednjimi podatki: »srednje postave, ^^etlih las. podolgovatega obraza, plave oči. obrit; ^^oječasno občeval z osebami osumljenimi komu- '^izma. ni bil kaznovan«. Kaže. da kot težek bolnik ^blastem ni bil več nevaren, ker je sresko načel.stvo •^luj predložilo /a isto Telo tudi seznam oseb. »katere predlaga v izbris iz evidence komunistov oz. su- mljivih "komunizma« in med temi navedlo tudi ^crdinanda Zechnerja. Pod »razlogi, ki govore za ^risanje« je zapisano, da je doiični »podal dokaz ^^oje politične in nacijonalne lojalnosti s tem. daje Povsem prekinil stike s komunizmom osumljenimi "^^bami in da se nahaja že nad eno leto v bolniški f^^stelji radi bolezni kostne jetike«. — Kaže. da so seznami, nastali po omenjenih dogodkih 1930. po aretacijah, koje prišlo do znatnega zatišja \ partij- skem delu. Vendar, izhajajoč iz nekategih nepo- srednih pričevanj, je moč zagotovo zatrditi, da je Zechner ostal zvest svoji ideji do smrti. PRIČEVANJA 0 FERDINANDU ZECHNERJU Znano je napr.. da je bil po\ezan s Zechnerjem tudi dijak ptujske gimnazije Mirko Centrih. Koje slednji padci v /apor pred petdesetimi leti ob znanih iisikovmh akcijah v Ptuju, gaje obtožnica bremenila komunističnega delovanja tudi v povezavi s Zec- hnerjem. Centrih naj bi pred \eč leti po svoji sestri. Uslužbenki podjetja Hulter in EIsbacher spoznal »nekega Zentricha Ferdinanda, uslužbenca ime- novane tvrdke«. kije ležal doma za kostno jetiko. Zechner naj ne bi Centrihu sprva zaupal, a ga je »postopoma pridobival za komunizem«. Ob obiskih pri holnikoM postelji jc Centrihu. čepra\ fizično strt. duševno pa čil. razlagal in priporočal komu- nistično literaturo«. Ali denimo drugo pričevanje suplentke na ptujski gimnaziji Vtarje Boršnikove. kije dejansko sprem- Tjala zadnji življenjski Zechnerjev boj. Pred leti je zapisala v 70. in 71. št. Izvestij ptujske gimnazije, ko seje spominjala Jožeta Potrča in dogodkov ob nje- govi aretaciji leta 1930: »Organizacijo revolucio- narne dediščine je prepustil prijatelju Zechnerju. ki me je bi! k njemu zaupno pripeljal še v svobodi. Takrat je bil ^echner že do zadnjega vlakna priko- van na bolniško posteljo. Kostna tuberkoloza gaje i/.sesala do kosti, z orumenelimi rokami odmirajoče ptice pa še strastno grabil po vsakem živem pisanju. Govoril je samo nemško, razumel vsako sloven- ščino. Željno je prebiral naloge mojih dijakov, ta- lentu Ivana Potrča, ki z Južekom menda ni bil v nikakršni krvni žlahti. je prerokoval ne le literarno, marveč tudi revolucionarno bodočnost. — Zechner je bil moj drugi politični učitelj. Anarhično hlepenje po svobodi, kakršno trenutno razsaja tudi po gimnaziji, ni komunizem; zanj je potrebna železna discipliniranost. Celo askeza, kakršneje bil sposoben živ mrlič Zechner. V času. ko so po glavnjačah do smrti mrcvarili Južeka in nje- gove tovariše, seje tudi Zechner bolezni z vso svojo zakrknjeno voljo upiral, pripravljen prispevati re- volucionarnemu delu svoje življenje do zadnje kapljice. Ob prestavitvi v Ljubljano sem ga našla po zadnjem obisku sicer do kraja izsušenega, veiidar še z iskrami v očeh .. . Zaročenka, ki ga je v.seskozi negovala mi je poslala v Ljubljano telegram o Zec- hncrjevi smrti, če se ne motim prav v tistem času. ko sem obiskovala Južeka v sodnih zaporih. Od takrat sem hranila tudi nekaj njegovih pisem, po- največ z željami, kakšnih knjig si želi .. .« Iskrenemu in toplemu pričevanju zares ni kaj dc^dati. l.c oh vsem povedanem spoznavaš še eno moralno vrednoto v ptujskem predvojnem revolu- cionarnem gibanju. Naj ne ostane le pri spoznanju — spominu na marksista Zechnerja se oddolžimo s pomnikom. Spominska plošča o pokrajinski javki K P na Trubarjevi 2 ali poimenovanje ulice po njem naj opozarjata rodove na revolucionarno preteklost! ' Pokrajinski muzej Ptuj (PMP). Zapisnik posveto- vanja predvojnih komunistov in aktivistov na območju ptujske občine 9. 4. 1959 ■ dr. Jo/c Potrč: O socialistični etiki in morali (F. KlopčiC: .Vloje predvojno srečanje z Jo^etom Potrčem), str. 493/494. IZDG. Kiopčičevo pismo Janku LiSki 20. 10. 1970. Pričevanja Justine Vajsenštajn 6. 10. 1981 §. L. ' Isto kot zgoraj, O socialistični etiki in morali ^ PMP. fas. Z - Z (Pismo F. Klopčiča 2. 9. 1968) - Pismo F Klopčiča §: L. 14. 1. 1982 ' Delavec. 2. 9. |922. št. 26 \\CK ZKS. Partija pred vojno 2 (f . Klopčič: Kratek zgod. prealed KP\ Sloveniji od 1. 1921 — 1. 1930) " .ACK ZKS. Ibnd B/27 o delu KP ' ACK ZKS. fas. 38 (Spomini — Štajerska, dr. J. Potrč: Ustanovitev Partije v Ptuju) '° Isto kot op 2,0 socialistični etiki in morali. IZDG. Klopčičevopismo Janku l.iški. 20. 10. 1970. F. Klopčič: Desetletja izkušenj — spomini, str. 411 " Isto kot op. 2. O socialistični etiki in morali in kot op. 4 Isto kol op. 1 " Isto kot zgoraj " Pričevanja Ne/.ike Kramberger §. L. 27. 8. 1981 " Isto kol op. 2 (Justina Vajsenštajn) isto j.n op. 4 " Isto kot /goraj Isio kol op. 2 (F. Klopčič) Potrčevo veliko izročilo, str. 36 (F. Klopčič: O Jožetu Potrču m predvojnih sodrugih) ^" Isto kol op. 4 ^' ACK ZKS. fond nižestopenjskega sodišča. Deželno sodišče v Ljubljani, Vr 866/28 ^- ACK ZKS. Partija pred vojno 2 (F. Kloč Organizacijska struktura Partije v Sloveniji leta 192^ delni seznam članstva v I. 1929) " Isio kot op. 1 Isto kot op. 22 in Tednik od I. do 29. 3. 1973 Rojic. O življenju in delu dr. Jožeta Potrča) Isto kol op. I Isio kol op. 2 (Justina Vajsenštajn) ACK ZKS. Seznam komunistov 1930 okrajna glavarstva mariborske in ljubljanske oh' B/64 " ACK "ZKS. Okrožno sodišče Ljubljani Feurerbcig m lov. I. II. 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 17. maj 1984 - TEDNIK Ljudske pevke izMoškanjc Minulo nedeljo, to je 13. maja, je kot običajno ob 12.10, stekla nova oddaja Iz vasi v vas. To pot se še vedno mudimo v ravninskem predelu naše občine in sicer v Moškanjcih, ki zaradi rodovitnosti tal že od nekdaj veljajo za kmetijsko območje in za središče Lukarije. Ze od nekdaj je bila tukaj čebula ena izmed zelo cenjenih poljedeljskih kultur, ki je nekaterim predstavljala tudi glavni vir dohodka. §e celo po vojni je bilo tako. A seje od takrat pa do danes v Moškanjcih marsikaj spremenilo. Nekdanja lukarska dežela se je, ali pa se še vedno preusmerja v živinorejo, svinjerejo in perutninarstvo, čebulni nasadi pa so se spremenili v njive s krompirjem, koruzo, ržjo pa tudi ajde — sem in tja. Vsaka gospodinja sicer čebulo še vedno prideluje, toda večinoma za lastne potrebe; le redki so, ki jo v manjših količinah goje tudi za prodajo. To in še marsikaj zanimivega bo oddaja osvetlila in nam skušala v nekaj nadaljevanjih približ.ati kraj, ljudi in njihov način življenja. Zvedeli bomo, da je vas od konca vojne pa do danes v celoti zamenjala svojo podobo cimpranega in s slamo kri.eaa naselja s sodobnimi in udobnimi hišami. Ce kje, potem je prav tukaj v Moškanjcih, razlika med mestom in vasjo najmanj opazriu. Se z grmičevjem in jelšami obraslega potoka, ki je nekoč poln rib in rakov tekel skozi vas, ni več. Presahnil je, ko je regulacija sosednje Pesnice spodrezala napajalne žile njegovega izvira. Z njim vred pa je presahnila tudi tista značilna vaška idila, ki je očesu nudila svojevrstno lepoto, duši pa sooKOJni mir. Namesto nje pa nastaja hladna urbaniziranz celota z vsemi prednostmi pa tudi tegobami sodobnega življenja. Zvedeli bomo, da je v vasi okoli sedemdeset traktorjev, ki so vprežno živino zamenjali na vseh področjih, pa vendar se kmetovalec Franc Vabič ne more ločiti ne od konj in ne od žrebčarstva. V gostilničarju Martinu Fir- basu bomo spoznali strastnega zbiralca starih kmečkih predmetov, v tridesetletnem Lojzetu Ivanuši pa amaterja likovnika, ki se ukvarja z intarzijami. Tudi pravi mlin na vodi so nekoč imeli v Moškanjcih. Pravzaprav je stal v Tibolcih, kjer je pri hišni štev. 49 še danes videti ogromno kotanjo polno vode kamor je namakal svoja vodna kolesa. Zaradi regulacije Pesnice, je povezava kotanje z matično strugo že zdavnaj pretrgana; voda vanjo — tako pravijo domačini — pa priteka nekje od spodaj, pod zemljo. V mlinu je seveda bila še oljarna, v hiši z letnico 1879 pa še gostilna za čakajoče. V oddaji se nam bodo predstavili tudi mladi napredni kmetovalci kot Branko Kekec, Franc Trunk in Franc Muhič. Brez dvoma iih ie v vasi še Ljudske pevke iz Moškanjc: Elizabeta Lah, Mar^a Visenjak, Matilda Brec, GenovefaVučak, Marjeta Muršič, Marjeta Visenjak, Marija Sok, Katarina Fric in Marica Firbas več, toda vseh pač ni mogoče zajed v oddajo. Marica Firbas bo na priliko obujala spomine na nekdanjo, izključno opravilo žena in deklet — ročno žetev, medtem ko bo Genovefi Vučak namenjena pripoved o pridelovanju čebule. Vse skupaj bodo s svojim petjem zapolnjevale ljudske pevke iz Moškanjc, s poskočnimi vižami pa vaški trio, ki ga sestavljajo: harmonikar Vlado Prigl, klarinetist Janez Kokot in baritonist Vlado Cuš. Se veliko zanimivega se je nabralo med snemanjem na terenu, kar tukaj nismo našteli, ker — tako pravijo — vsega vendarle ne kaže povedati "^P^^^j' Besedilo in foto: I. C. Skupni center predvojaške vzgoje v okviru medsebojnih aktivnosti prijateljskih slovenskih in hrvatskih občin sodelujeta tudi občini Slovenska Bistrica in Šmarje pri Jelšah. Povezanosti občinskih meja, še posebno pa dolgoletno sožitje planincev teh občin so oblikovali tudi pobudo o ustanovitvi skupnega centra predvojaške vzgoje za izvenšolsko mladino. Ta naj bi deloval pri planinskem domu na Boču, kjer so za takšno obliko izobraževanja mladih že dani prostorski pogoji. Zgrajenih pa je že tudi nekaj potrebnih objektov za takšno vrsto izobraževanja. Pri oddelkih za ljudsko obrambo, SLO in družbeno samozaščito občin Slovenska Bistrica in Šmarje pri Jelšah sedaj že potekajo zaključni dogovori o oblikovanju in ustanovitvi takšnega centra, ki naj bi med drugim prispeval k tesnejšim prijateljskim stikom mladih sosednjih občin. Viktor Horvat. Informacija o akciji zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in pohištva RDEČI KRIŽ SLOVENIJE organizira v četrtek dne 24. maja 1984 že sedemnajsto zaporedno akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in pohiš- tva. Tudi letos bo akcija potekala po vsej Sloveniji od 16. do 19. ure. Vsa- k(.xinevne materialne potrebe socialno ogroženih občanov so še vedno tolik- šne, da se zbrano blago v veliki meri koristi za nudenje pomoči posameznim občanom in družinam, ki takšno pomoč potrebujejo. Pri tej akciji zasledujemo več smotrov; — razvijanje socialistične solidarnosti med občani — možnost sprotnega reševanja socialne problematike in potreb po tovrstni pomoči — možnost ^ladiščenja odvečnih količin blaga za nudenje pomoči ob naravnih nesrečah v SRS. bratskih republikah in tujini — vzgojni pomen — preverjanje mobilizacijske in organizacijske sposobnosti vseh struktur v SLO ir; DS DAROVALCI! Ciste in uporabne predmete zvežite v svežnje, kijih oddajte pred vhodna vrata na ulico ali predajte na zbirno mesto v vaši krajevni skupnosti v četrtek dn£24- maia 1984. med 15. in 16. uro. Ce nameravale oddati pohištvo, vas prosimo, da to prej sporočite Občinski organizaciji Rdečega križa Ptuj tel. št. 771-542 Akcija bo izvedena v vseh KORKS Ptuja. KORKS Hajdina. KORKS Kidričevo. KORKS Rogoznica ir, KORKS Majšperk. Vabimo vas. da v tej solidarnostni akciji po svojih močeh sodelujete! OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA PTUJ POGOVOR Z VIKTORJEM KNEZOM „T0 so BILI ČUDOm DNEVI!" Ptuj je bil osvobojen 8. maja 1945. Marsikateri Ptujčan se spo- minja prvih dni svobode, ko je bi- lo treba ponovno zbrati vse moči za obnovo in razvoj domovine. Med njimi je tudi Viktor Knez, član prvega mestnega odbora Osvobodilne fronte. Tako opisuje takratne dogodke: ,,Ko je bil Ptuj osvobojen, sem živel z ženo pri ta.šči v Žabjaku. Spominjam se, da smo šli z velikim navdušenjem v mesto. Zdelo se mi je, da se je pred mano odprl nov svet in sem si rekel, da bom srečen, četudi bom leto dni popolnoma zastonj delal za skupnost. Spomi- njam se ukaza, da moramo v pol ure sestaviti mestni odbor. Vem, da so nekateri tovariši pripravili .seznam imen in med njimi je bilo tudi moje. Ne spomnim se več, kakšno funkcijo sem imel. Moralo pa je biti nekaj v zvezi s premože- njem, ker so se name obračali bol-, garski vojaški starešine, ki so ho- teli imeti radijske sprejemnike. Re- kli so, da jih hočejo imeti in da si jih bodo sami vzeli, na silo, če jim jih mi ne damo. Zato sem moral to stvar urediti z našimi ljudmi. Spominjam se tudi, da smo imeli težave s hrano. Bolgarska vojska je vdirala v magazine, mi pa smo potem od komande mesta dobili na razpolago partizane, ki so stra- žili te magazine. Bolgari so mislili, da bodo tudi pri nas ropali, kot to včasih počne vojska na fronti, da se oskrbi s hrano. Pa smo vse spo- re in nesporazume o uredili brez večjih zapletov. Vem tudi, da smo potem organizirali prehrano za vso vojsko, posebno še za naše parti- zane, ki so kasneje prišli v večjem številu." K^ko se spominjate svojih sode- lavcev iz tistih, časov in nalog, ki ste jih morali opravljati? ,,Ja, kmalu je prišla k nam Ada Krivic, ki je opravljala neko vodil- no funkcijo — ne spominjam se več točno, kakšno. Vem samo, da nam je ukazala, kaj moramo nare- diti in zahtevala poročila v pičli uri ali po\ ure. Vsi smo morali poro- čati, izgovora ni bilo. In ta ženska mi ie ostala v zelo lepem spominu. Viktor Knez Takrat sem pričel izredno spošto- vati ženske, saj takšne discipline nisem bil vajen. Zadane naloge smo opravljali brez negodovanja. Tudi tega se spominjam, da smo bili zelo kriti- čni drug do drugega in izredno samokritični. Ko smo izbirali po- rotnike za sodišče narodne časti, smo vsak o sebi povedali, kaj bi nam lahko kdo očital, pa tudi o drugih seveda. To je bilo potreb- no, saj bi lahko imeli porotniki težave. Saj veste, okupacija je bila in hitro se je kaj nabralo zoper ko- ga. Ce drugo ne, pa sumničenja. Vendar lahko rečem, da imam sa- me lepe spomine na tiste prve dni v svobodi, kljub težavam, ki jih ni bilo malo." Za Viktorja Kneza pravijo, da je zelo čustven in dojemljiv človek, odprtega srca in duše. Zato ni ču- dno, da o skoraj štiridesetletnem povojnem razvoju govori z velikim navdušenjem. ,,Ta razvojni korak je zame nekaj čudovitega. Ze v di- jaških letih sem namreč spoznaval borbo za socialne pravice, p>ozneje tudi v študentskih letih in zame je to obdobje bilo preizkušnja naše resne volje da ustvarimo lepšo skupnost. Sedanje težave postavljajo pred nas odgovorne naloge, lahko bi rekli, da smo spet na preizkušnji. Ampak, veste, celo življenje je ne- ka preizkušnja. Vsak dan v življe- nju. Tudi naš današnji trenutek je preizkušnja, v kateri lahko poka- žemo, ali smo resni pri ustvarjanju lepše, boljše skupnosti. Ne samo pri nas, ampak tudi v svetu. Ce pomislim, kaj vse se danes dogaja po svetu, res ne vem ali smo čisto zmešani ali kaj . . . Toliko let voj- ne med neuvrščenimi, toliko gorja- in lakote po vseh teh vojnah . . . Nedolgo tega sem napisal pesem o zmedi človežtva sveta, o zmedi napredka človeštva. Človek razmi- šlja, kako je to mogpče, da danes govorimo samo o bombah in zasu- žnjevanju ... Zato pa človek rajši pogleda nekaj lepega in si v tem daju duška." Si vi dajete duška s pisanjem pe- smi? ,,Ja, moje pesmi so nekak obra- čun mojih teženj. Ce pogledam nazaj, v leto 1938, ko sem pri vo- jakih napisal prvo pesem, pa do danes, vidim, da je to pravzaprav ena dosledna liriija učlovečenja, človeka. Imam pač poseben odnos do narave, do vsega lepega in po- seben odnos do utripa skupnosti. Menim, da sem del človeške skup- nosti, ki mora dati svoj obolos, svoj delež k skupnemu napredku. N. Dobljekar Obisk Bojana Polaka Nadvse srečni in veseli smo sprejeli novico, da nas bo obiskal dolgo pričakovani dragi gost in naj rojak — narodni heroj Bojan Po- lak-Stjenka, sedaj predsednik pred- sedstva zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije. 26. aprila smo ga pričakovali na Soli Hardek, kjer si je ogledal raz- stavljene slike in razno gradivo o delu našega krožka in priznanja, ki smo jih prejeli. Skupaj smo se nato napotili v dom kulture, kjer je bila svečana proslava v počastitev dneva OF. Po končanem kulturnem programu smo vsem prisotnim pionirjem, de- lavcem šole, povabljenim gostom družbeno-političnih organizacij in nekaterim Ormožanom prikazali v obliki recitala gostov življenjepis, v katerega smo vključili njegove spo- minek Besedam dragega gosta smo zbrano prisluhnili in si jih vtisniU v spomin. MQČan, spontan in dolgo- Bojan Po lak trajen aplavz je pritrdil prisrčno, iskreno prijateljsko zvezo med na- mi in gostem. Pred slovesom smo še prebrali njegovo posvetilo, namenjeno na- šemu krožku. Šopek rdečih nagelj- nov in knjiga o Ormožu ga bosta verjetno še dolgo spominjala na obisk v rodnem.mestecu, nam pa bodo njegove. besede in posvetilo ostali trajno vodilo za bodoče de- lo. Njegov obisk bo za naše pio- nirje ostal nepozabno srečanje z ži- vim narodnim herojem našega me- steca Ormoža. Krožek za ohranjanje revolucionarnih izročil NOB na osnovni šoli Ormož in Hardek in M. Ritonja — kot mentor Vodovod v Kicarju v okviru pohoda Po poteh, revolucije so se Slovenskogo- liška Lackova čela in nekate- re druge enote pohodnikov iz Krambergerjevega odreda ustavile tudi v Kicarju. kjer so slovesno predali namenu drugo tretjino vodovodnega omrežja. Tako je na dan OF, 27. aprila dobilo zdravo pitno Prvi curki vode iz zgrajenega omrežja druge tretjine Foto: I. Ciani vodo 86 gospodinjstev z ob- močja naselja Kicar. V prvi tretjini je dobilo vodo nekaj nad 60 gospodinjstev, v tretji, zadnji tretjini, ki bo predvi- doma končana v septembru letos pa bo dobilo vodo še preostalih 56 prijavljenih gos- podinjstev. Tako bo naselje Kicar. ki je močno raztegnje- no po hribovitem terenu Slovenj>kih goric (pravijo, da ima kar štiri »becirke«) v celoti preskrbljeno z zdravo pitno vodo, vsaj vseh tistih gospodinjstev, nekaj nad 200, ki so se vključila in prispevala za gradnjo vodovodnega om- režja. F KS DORNAVA Večina za samoprispevek v krajevni skupnosti Dornava so se na referendum, ki je bil 6. maja pripravljali več mesecev. Dosedanji seje namreč iztekel in tako so že v apri- lu in maju ostali brez sred.stev samoprispevka. V krajevni skupnosti pa želijo urediti vrsto še nerešenih vprašanj, zato je bil novi samoprispevek nujen. Odločitev, za novi referendum, ki je najprej dozorela v organih kra- jevne samouprave in družbenopolitičnih organizacijah, so potem potrdili še krajani na zborih občanov, ki so bili sredi prejšnjega meseca. Dobre priprave in zavest, da je mogoče le s skupnimi močmi reševati pereče probleme, so dale rezuhate. Krajani so se namreč z 80,79 odstotka odločili za uvedbo novega krajevnega samoprispevka za obdobje 1984—85 in v nadaljevanju za obdobje 1986—90. MG Borci revolucije izpod zelenega Pohorja o svojem delu Prejšnji teden, na 39. obletnico osvoboditve naše domovine izpod nacističnega škornja so se v Sloven- ski Bistrici zbrali borci NOV — de- legati na letni skupščini. Naj že uvodoma zapišemo, da je v občini še 1.010 živih borcev revolucije in 12 članov borcev z^ severno mejo 1918/19. V času med obema skup- ščinama je umrlo 36 borcev in bork. Zbrane delegate in goste pa so nadvse prijetno presenetili pionirji oziroma učenci z recitacijami o re- voluciji, igranjem na harmonike in izročitvijo šopka dosedanjemu in bodočemu predsedniku ZZB NOV občine Slovenska Bistrica Milanu Ivanuši-Venclju, ki je bil ob tem kar vidno ganjen in hkrati vesel, da mladi že gredo po poteh revolucije, da se zavedajo, kdo jim je omogo- čil, da živijo v svobodni od nikogar odvisni domovini. Naj torej na kratko povzamemo nekaj iz poročil in diskusije udele- žencev skupščine. Dodobra in sproti so seznanjeni z dr'ižbenopo- litično situacijo doma in v svetu. Aktivno sodelujejo pri organizaciji občinskega praznika pri kurirčkovi pošti, z vojaško garnizijo v Sloven- ski Bistrici, z mladino na vseh šolah v občini itd. Varstvo spomenikov in obeležij NOB; ki jih je v občini kar 48, je tudi ena izmed stalnih nalog. Več pa bo potrebno storiti za zašči- to najbližje okolice spomenikov. Najbolj pereče je vsekaKor zdravstveno stanje borcev, kajti je vedno več borcev, ki bolehajo. Ker ni dovolj denarja, žal ni mogoče, da bi vsem lahko nudili zdravljenje v raznih zdraviliščih, zato je bil dan predlog, da bi naj organizirali eno- dnevne prevoze v zdravilišča, kjer bi bili borci deležni zdraviliških uslug. V občinskem merilu pa ima- jo svoj dispanzer in je bilo samo v lanskem letu pregledanih 793 bor- cev. V zdravilišča je bilo poslanih 50 najbolj potrebnih zdravljenja. Borci so tudi zaskrbljeni nad ne- nehnim dviganjem cen najosnov- nejšim življenjskim potrebščinam- Odločno so se tudi zavzeli, da naj dosedanja himna ostane. O tem sO spregovorili številni delegati, ter- menili, da nima nihče pravice spre- minjati himne, ker ima sedanja glo- boke korenine v slehernem držav- ljanu Titove Jugoslavije. Besedilo in posnetek-' Franjo Hovnik Osankarica na Pohorju je med najbolj množično obiskanimi kraji, po- membniiiu iz obdobja NOB TEDNIK - 17. maj 1984 KULTURA IIM IZOBRAŽEVANJE - 7 POGOVOR S FRANCETOM MIHEUČEM „Nevoščljivost je slovenska folklora!" Za hranceta Miheliča, enega najbolj občutenih slikarjev bar- vnega realizma, je bilo službovanje na ptujski gimnaziji v letih 1936—1941 življenjska prelomni- ca. V teh letih se je prvič srečal s Korantom — demonom in ostalimi pustnimi liki tega območja in jim v svojih delih ostal zvest vse do današnjih dni. Zato se zdi samo po sebi umevno, da smo v ptujskem Pokrajinskem muzeju nedolgo te- ga odprli stalno zbirko njegovih del. Ce zapišem samo po sebi ume- vno, to še ne pomeni, da je bila pot od ideje do uresničitve kratka in brez težav. Nasprotno, saj se je ideja porodila dr. Vladimirju Bračiču že 1969. leta ... No, danes je vsekakor uresničena, čeprav Se ne dokončno, saj želi av- tor zbirko dopohiiti tudi s kasnej- šimi deli. ,,So pa še nekatere teža- ve, ki jih bo treba odpraviti," pra- vi Mihelič. ,,Prostori so sicer lepi, le razsvetljava ni idealna in jo bo potrebno urediti tako, da bodo de- la pravilno osvetljena. Prepričan sem, da bo tudi to kmalu ureje- no." Akademski slikar France Mihelič ni najbolj navdušen nad koranti, ki jih je sedaj videti na ptujskih ulicah. Korant je po nje- govem mnenju postal nekakšna modna figura, zgubil je nekdanjo avtentičnost. Nekoč so kmetje sami delali opravo, po svoji domi- šljiji, potomci so to dopolnjeva- li .. . ,,Danes je to vse zelo poenostavljeno, vsi kožuhi so sko- raj enaki, svetli. Tistega primarne- ga, elementarnega, kar je bilo prej v njih, danes ni več. In to je mene kot slikarja najbolj zanimalo, namreč ta prvinskost, ki je bila v korantih. Seveda je nemogoče pričakovati, da razvoj in moderni čas ne bo vplival na koranta. Pa vendar . . . korant je še vedno najlepša maska. Sama pojava še vedno deluje, Se vedno so vsaj tri ali štiri različice, medtem ko jih je bilo prej nešteto." France Mihelič pravi, da ima Se mnogo načrtov, vendar glede na svoja leta — rojen je 1907. leta — pravi, da dela rnalo manj. ,,Tudi ta zbirka ni dokončna, želim jo dopolniti z nekaterimi stvarmi, ki bi izpopolnjevale pregled mojega dela. Prostor sicer ne dopušča kakšnega večjega dopolnjevanja, bom pa kaj zamenjal. Seveda pa bodo morala nekatera dela tudi potovati na razne razstave, to pa v muzeju vedo. Ja, kakšnih specifičnih načrtov za v bodoče nimam, imam pa veli- ko začetih stvari, ki jih nisem dokončal, pa jih moram. To delo je pač zelo odvisno od mojega razpoloženja in ga ni mogoče točno načrtovati." France Mihelič je razstavljal na vseh kontinentih in prejel za svoje delo številna priznanja — kar šest mednarodnih nagrad, tri Prešerno- ve nagrade in mnoge druge. Pogoji razstavljanja v tujini so težki, je France Mihelič povedal, ,,razen, če te povabijo. Pa v zadnjem času ne razstavljam kdo ve kako pogosto, sem bolj lagodne sorte človek. Poleg tega pa je zunaj, pa tudi že pri nas, običaj, da imajo umetniki svojega managerja, ki zanje opravlja takšne posle, saj organizacija raz- stav zahteva čas in veselje do takšnega dela. Tega pa jaz nimam." Nekateri so bili proti temu, da bi v Ptuju nastala stahia zbirka vaših del, češ da je to provinca in da bi morali imeti zbirko v Ljubljani ali katerem drugem večjem mestu. Kaj menite vi? .,Veste, nevoščljivost je slovenska folklora. Prepričan sem, da mesto zbirke ni pomembno, sploh ni nujno, da je takšna zbirka v Ljubljani ah Mari- boru ali Celju. Nasprotno, TJ&f se mi, da bi morali imeti zbirke in galerije tudi v manjših krajih. Mnogo ljudi, ki sicer sploh ne bi šli v galerijo — kdo pa gre v Ljubljano samo zato, da bi si ogle- dal kakšno razstavo — bi si ogle- dalo razne razstave, če bi imelo možnost. Prav je, da se razvije več takih centrov. To je seveda spet odvisno od posameznih navdušen- cev, ki znajo uresničiti idejo in potem vztrajati. Je že res, da je za mlade umetnike pomembno razstavljati v znanih središčih. Vendar, tudi razstave v manj zna- nih krajih niso nepomembne. Nekateri tudi mislijo, da bodo prodali sliko le, če bo ta razsta- vljena v kakšni pomembni galeriji. Pa ni tako. Ljudje kupijo tisto, kar jim ugaja. In moje zadnje slike koranta jim gotovo ne ugajajo. Moj današnji korant ni več takšen kot je bil na začetku mojega ustva- rjanja. Najbrž ljudje pravijo, da moji koranti niso takšni, kot bi morah biti," pravi Mihelič in se smeji svoji izjavi. ,,Prepričan sem, da je tako. To, kar je danes na mojih slikah, ni več korant kot tak, to so transformacije, samo- stojne interpretacije nekih mask, ki izvirajo iz narave, naravnih elementov. Tudi sporočilo je dru- go. Jaz iščem neke pravire, ki so vzrok korantovega nastanka, iščem globlje — vsaj meni se tako zdi." In tako se zdi tudi obiskovalcu stalne zbirke Miheličevjh del na ptujskem gradu — fantazija in groteska, neprestano prepletanje človeka z naravo, narave s člove- kom, tolikokrat, neštetokrat pove- dano s to ali ono govorico, pa ven- dar nikoli do kraja raziskano in izpovedano. Nevenka Dobljekar Boris Žohar razstavlja v Ljubljani Znani mladi ptujski likovni amater, Boris Žohar je v prostorih Mercator Turista v Ljubljani, Tavčarjeva 6 pripravil razstavo svojih del, med katerimi prevladujejo demonski kurenti. Razstava je bila odprta 7. maja in bo odprta do 30. maja 1984. Vsekakor uspeh za mladega likovnega ustvarjalca. -u IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v prejšnjem članku smo prebrah o poteku dela na terenu pri dviga- nju mozaika, danes pa bomo opisa- li konservatorski poseg na njem. Po tem, ko smo mozaik po delih (1 kv. m) dvignili, obrnili in prenes- li v delavnico, si najprej pripravimo ravno delovno površino. Najprej hrbtno stran mehanično očistimo ostankov prvotnega nosilca (anti- čne malte), ki se drži kock v več plasteh, temu pa sledi spiranje z vodo, s či- mer dosežemo še boljše očiščenje. Posamezne razpadajoče kocke utrdimo, nato dele mozaika uokvirimo in sestavimo v prvotno kompozicijo. Na po- polnoma suho površino nanesemo s čopičem epoksidno smolo s strjeval- cem. kar utrdi kocke mozaika med seboj. Ko se površina posuši, začnemo Presek relconSk «iranega mozaiiia po I. Bogovčiču: a) zaščitni profil, b) de- korativni estrih, c) mozaične kocke, d—f) plasti malte, g in k) lepilo, h—j) lameli z vmesnim polnilom, I) profil kot ojačitev, m) stojalo nanašati eno ali več plasti smolno-silikatne malte, ki predstavljajo novo podlago mozaika. Odvisno od načinov postavitve mozaika vgradimo aluminijasto armaturo. V primeru, daje praistavitev horizontalna, vgradi- mo ,,T" profilirano armaturo tako, da sta dva kraka v malti, en pa gleda iz nje. V tem kraku so luknje, ki pri postavitvi v muzeju služijo za montažo. Po strditvi podlage uiozaik obrnemo, odstranimo okvirje ter začasni nosi- lec (platno in gaza), ki je prekrival sprednji del mozaika. Sedaj preidemo na obdelavo lica. Posamezne dele ob stikih retuširamo, manjkajoče dele pa dopolnimo s plastjo dekorativne malte, ki se sestoji iz polivinil acetata, sili- katne moke in pigmentov. Pokrajinski muzej Ptuj hrani v depoju mozaik z motivom Belerofona, odkritega 1973 na Zg. Bregu. V projektu, ki gaje izdelal Ivan Bogovčič je predlagana vertikalna predstavitev, kakršne prerez prikazuje današnja ski- .ca._ _......,. „......_ _ , . - ^ ....; ........ ^ Ivan Žižek PO KONCERUJ v MARKOVCIH iii je resnično lep veoer... Spet se oglašamo iz Markovec, središča KS Mar- kovci, ki praznuje 8. maja svoj krajevni praznik. Tu- di letos smo ga počastili z nekaterimi športnimi prire- ditvami, tekmovanji, a tudi s kulturnim dogodkom — koncertom Zapojmo praznikom pomladi. O kon- certu, njegovi organizaciji in programu oz. sodelujo- čih sem sicer že pisala (Tednik, 26. aprila 1984), v tem sestavku pa le na kratko o samem večeru, ki so ga udeleženci poimenovali kar: najlepši uvod v bližnja praznovanja (1. maj, krajevni praznik). Koncert je bil torej v soboto, 28. aprila ob 20. uri v kinodvorani Markovci in čeprav je mnoge zadržala doma pred televizorji oddaja: Naša srečanja, mnoge pa tudi že resnično neodložljivo delo v vinogradih in drugod, se je v dvorani zbralo kar lepo število poslu- šalcev. Ti so naslednji 2 polni uri z zanimanjem spremljali petje obeh pevskih zborov: ženski PZ „Alojz Arnuš" iz Rogoznice, ki gaje temperamentno vodila tovarišica Greta Glatz ter moški PZ PD ,,Alojz Strefela" Markovci. Program je povezovala, dovolj izkušeno in sproščeno Slavica Pičerko, sicej študentka na FSPN v Ljubljani. V svojem otvoritve- nem nagovoru je predsednica PD Markovci pozdra- vila vse goste in sploh poslušalce v dvorani, nastopa- jočim pa zaželela, dai>i zapeli lepo, najlepše, kar so s svojim nastopom tudi potrdili. Posebne besede po- zdrava je namenila prvemu podpornemu članu do- mačega PZ, upokojencu Ožbaltu Peklarju iz Nove vasi (pri Markovcih), ki je bil pozornosti iskreno ve- sel. Gostujoči PZ iz Rogoznice je pred njihovim prvim nastopom pozdravil tudi Rado Plohi, predsednik sve- ta KS Markovci, ki je poudaril pomen kulturnega do- godka, s katerim smo počastili tudi naš krajevni praznik, pevkam pa je zaželel uspešen nastop in pri- jetno počutje v Markovcih. Sam koncert, ki je tekel gladko, že kar rutinirano, smo popestrili tudi z žre- banjem vstopnic za nekaj daril, ki so jih prispevali posamezniki: Gostišče pri Tilčki Križanič, bife Rožmarin ter DO Mercator-veleblagovnica in Olga Meglic Ptuj. Ob koncu res izbranega koncertnega programa sta si oba zbora izmenjala priložnostno da- rilo in priznanje za sodelovanje, zborovodja Greta in Janez pa sta za svoj trud prejela skromno priznanje — šopek cvetja za šopek petja. Gotovo pa bi večer bil le deloma uspešen, če ne bi domači PZ povabil svojih gostij na prijeten družabni večer v dvorano društva upokojencev v Markovcih, kjer je nekaj mladmk iz Markovec že pripravilo mize s skromno zakusko. Vzdušje je kaj kmalu bilo popol- noma prijateljsko, saj so prvotno morebitno zadrego takoj premagale mnoge pesmi, pa šale, domislice; tu- di zaplesali smo, saj so med našimi pevci tudi nekate- ri muzikanti, ki so jih zasrbeli prsti mlade in ne več prav mlade noge pa tudi pete. Drage pevke iz Rogoz- nice, preživeli smo lep večer — uvod v praznovanja, ki so zdaj že minila. Hvala vam! K. Pičerko O neobstojnih samoglasnikih v slovenskem knjižnem jeziku JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (150) ,,2e dolgo razmišljam, kako je to, da se naši jezi- koslovci ne morejo zediniti, kako naj se v slovenščini sklanja priimek Špiljak. V dnevnem časopisju, na ra- diu in televiziji eni sklanjajo Spiljak Siljka, drugi pa Špiljak Spiljaica. Ce priimek Spiljak primerjamo s pri- imkom Bizjak (s sklanjatvijo Bizjaka itd.), bi analog- no sklanjali tudi Spiljak Spiljaka, Spiljka itd. bi bilo prav samo, če bi šlo za ime Spiljko, kakor.imamo Verjanko Verjanka. Ce moje frinenje, kot tudi mnenje mnogih drugih ljudi, ni pravilno, me, prosim, popra- vite. Res bi bilo treba to dokončno razčistiti." Pri imenih iz slovanskih jezikov se glede neobstoj- nih samoglasnikov v slovenskem jeziku držimo načela, da jih obravnavamo tako kot v jezikih, iz katerih pri- hajajo (če seveda pri tem ni kršeno katero naših pravil). Ce je kaka samoglasnik neobstojen npr. v češčini, ga imamo za neobstojnega tudi pri nas, kot npr. Jjrasek Jiraska; tako je potem tudi v poljščini (Pisarek Pisarka), ruščini (Muromec Muromca, Vov- čok Vovčka), pa seveda tudi srbohrvaščini (Badovinac Badovinca). Tako imamo enotno obravnavane vse te besede kakor ustrezne slovenske: Privšek Privška, Ja- kac Jakca. To pravilo velja tudi za besede iz nemščine, npr. Hegel Hegla. Vaša primerjava Spiljaka z Bizjaka zato ne velja, ker imamo v prvem primeru v imenovalniku lahko ne- obstojni a, v drugem pa obstojnega. Tam, kjer imajo Hrvad itd. a obstojen, ga ohranjamo tudi mi, npr. Te- žak Težaka, Kačjak Kačjaka, Kozjak Kozjaka kot Bizjak Bizjaka. Neobstojni a imamo v srbohrvatskih besedah npr. še v imenu Napredak, Sisak (slovensko sisek), Karlovac (slov. Karlovec), z rodilniki in dalje brez neobstojnega samoglasnika: Napredka, Siska, Karlovca. Nam Slovencem ni torej treba besed z obstojnim ali neobstojnim samoglasnikom nič pre- stavljati iz enega tipa v drugega, saj imamo oba. Zakaj bi se tu brez potrebe oddaljevali od Hrvatov, Srbov, Rusov, Poljakov itd. m si delali težave. Ce torej Hrva- ti sklanjajo Spiljak Spiljka, sklanjamo to ime Se mi tako, če pa Spiljak Spiljaka, ostanimo tudi mi pri tem. Kdor drugače uči, uči napačno. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZI- KOVNO RAZSODIŠČE, RepubUSka konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. 12. nadaljevanje V Časopisu vse, kar človeka zanima V treh stoletjih in pol svojega obstoja seje časopis »polastil« bralcev. ^ veliki meri je oblikoval in odseval njihovo mnenje in ideje, jim razlagal ^'ogo do sebe in do drugih. Začel se je tako. da se je kot skromen kos papirja ponujal tistim premožnežem. ki so si lahko privoščili izdatek ^nj. Z iznajdbo rolo papirja se je začel njegov pohod na množice. Časopisje poleg širših političnih, gospodarskih in kulturnih novic začel posegati (in vplivati) na vse predale človekovega življenja, od njegovih Političnih pravic, nalog in volilnih odločitev do športa, zabave, prostega fasa. V osemnajstem stoletju se je novinarstvo prvič tudi podalo na področje pariamentarnih debat. To področje je v osrednjem časopisju ostalo do danes eno izmed Slavnih opravil. V devetnajstem stoletju so časopisi prevzeh tudi nekaj Poslovnih funkcij. Z novicami so oskrbovali bankirje, trgovce in druge Poslovneže. Šele v naslednjem obdobju razvoja je časopis postal uni- verzalen medij, ki naj bi zadoščal potrebi po informiranju nasploh. |Oniembno je bilo, da v časopisu vsak bralec najde vse svoje temeljne y'oge — kot člen v političnem odločanju (volivec, delegat) kot potrošnik, ^ot športnik, kot športni navijač, kot oboževalec glasbe ali filma. SUKA KOT sporočilo ^ Ob prikazovanju razvoja tiska in pomena informacije nikakor ni 5j ^ "limo začetkov slikovnega oziroma fotografskega poročanja. Danes dobre reportaže ne moremo predstavljati brez slikovne opreme. Kako živčen lahko postane urednik v centralni redakciji. Če ob kakšnem' pomembnem dogodku odpove naprava telefoto. Si lahko predstavljamo \ poročilo o izbruhu vojne brez slike? Fotografija bralcu približa dogodek i — včasih bolj kot beseda. Seveda pa novica in slika nekoč nista bili samoumevni partnerici. Za '■ začetek fotoreporterstva bi lahko imeli risbo, ki jo je Benjamin Franklin narisal v svoj časopis Pennsylvania Gazette sredi 18. stoletja. Natisnil je lesorez na kose razsekane kače, pod katerim je naslov »Pridruži se ali * umri«. (S tem naslovom in sliko je Franklin pozival k združitvi Amerike.): VDOR V INTIMO? Prvi primerek prave ilustrirane novice paje bržkone iziel v prvem ' letniku Londonskih ilustnranih novic (London lllustrated News) leta 1842. Kot da bi tedanii umetnik, kije narisal sliko za časopis, že vedel,; kakšne slike najboli »vžgeio«, je upodobil atentatorja, ki strelja na i kraljico Viktorijo. Novotarijo lllustrated Newsa so Otočani sprejeU z j nejevoljo. Tedanji osrednji angleški pesnik Wordsworth ie celo napisal; pesem zoper »slikovni žurnalizem«, češ, da pomeni korak nazaj v' človekovem napredku. Pesnik seje tudi zbal. da bodo ljudje zavoljo slik \ pozabih na branje in pif.-^^^ie. (Bi to lahko primerjali z današnjimi] bojaznimi nekaterih, ki opozarjajo na nevarnosti televizije?) »Morajo oči! biti vse, jezik in uho pa nič?« seje zgražal pesnik. Tudi na drugi strani; Rokavskega preliva, v Franciii, so pritegnili pesniku. Kritiki časopisne] fotografije so zlasti vzrojili j^uarja 1858. koje umria slovita francoska tragedinja Rachel. Koje mrtva ležala na postelji, seje v sobo prikradel fotograf in slikal truplo. Na podlagi posnetka je slikar napravil sliko, ki j jo je objavil neki pariški časopis nekaj dni po igralkini smrti. Njeni i sorodniki so časopis tožili zavoljo »vdora v zasebnost« — in tožbo tudi; dobili. ■ Toda navzlic prvotni nepriljubljenosti je slika počasi, a vztrajno] prodirala na časopisne strani. V londonskem Daily Telegraphu so 2.; aprila 1856 poleg poročila s krimske vojne objavili tudi sliko prve! bolničarke Florence Nightingale. ko skrbi za ranjene. Posebni dopisnik Inkerman je za časopis ob tej priložnosti napisal: »V dnevnem povelju. ki gaje izdal štab 16. marca 1856 v Sevastopolu. sem zasledil naslednji ■ odstavek: Št. 1: Po želji državnega sekretarja za vojno se ugotavlja, da je ■ vlada njenega veličanstva priznala gospodično Nightingale za generalno i superintendantko ženske bolniške ustanove vojaške bolnišnice armade.; Vendar pa jo navodila zavezujejo, da mora imeti odobritev glavnega j sanitetnega oficirja za izvajanje odgovornosti, kiji je bila naložena.« ] i SLIKE iN POROČILA V DAILY TELEGRAPHU Isti časopisje 13 let kasneje že objavil pravo fotografijo s slovesnosti ^ ob odprtju Sueškega prekopa. Agencija Reuterje takrat poročala takole:; »Reuters. PORT SAID. 16. november 1869, zvečer. Proslava odprtja Sueškega prekopa seje začela za verskim obredom: na prostem, ki so ga opravili oboji, uleme in katoliški duhovi. Obredje zaključil z govorom in blagoslovom monsignor Bauer, prvi dvorni kura"t cesarice Evgenije. Potem je zavladalo veliko navdušenje. Navzoči so bili podkralj s svojimi ministri, cesarica Evgenija, avstrijski cesar, princi Prusije, Ho-i landije in Hessna. diplomatski predstavniki vseh držav, kakor tudi^ ogromna množica odličnih obiskovalcev.« ; Tako je poročala agencija Reuter. Kratko, protokolarno — kot tudi \ danes še marsikdaj zveni kak komunike na straneh naših časopisov. ■ PULITZERJEVO PIONIRSKO DELO j Slikarije, s katerimi so prvotno opremljali časopisne zapi.se so bili i okorni lesorezi, ki so jih reproducirali na tiskano stran. O kliširanjul fotografije takrat še ni bilo ne duha ne sluha. Praoče današnjega foto-j reporlerja je s skicirko lepo odšel na kraj dogodka in napravil skico sUke. Iz nje je potem naredil lesorez, na katerem so bile poudarjene ravne in močne črte. Lesorez so odtisnili v mehko glino; strdek so nato prelili s kovino in ^ tako dobili nekakšen kliše. ki je služil za nekaj tisoč izvodov. ; Nadaljevanje prihodnjič j 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 17. maj 1984 - TEDNIK NA OBISKU PRI OBRTNIKU MARJANU PISKU I „Delam V zadovoljstvo stank../' Na dvorišču Krempljeve 10 ima svoj lokal Marjan Pišek, popoldan-1 ski obrtnik, sicer po poklicu mi?ar, zaposlen pri ZKO občine Ptuj. : Uokvirja umetniške slike, gobeline, reprodukcije, fotografije, prizna-; nja . . . Čakalna doba je en teden. ,,Skušam kar najbolj ustreči stran-; kam," je povedal ob našem obisku. Na voljo imam 20 različnih vrst okvi-1 rov, v glavnem iz lesa, ki jih po želji strank tudi barvam." Okvir je za sHko to, kar je pričeska za človeka. Kdo odloča o okvir- \ iih? V glavnem stranka, če pa so v zadregi, jim pomaga. \ Čeprav je popoldanski obrtnik le kratek čas, ga je v tem času obiskar? lo veliko strank. Prepričan je, da bo tako tudi v bodoče. V lokalu je vsak ■ dan, razen ponedeljka in srede, od 15. do 19. ure, v soboto pa od 8. do' 12. ure. Je obrtnik-pavšalist, zato obremenitve niso prehude. Mesečno ima' okrog 6 tisoč dinarjev stroškov za lokal. O zaslužku .še ne more govoriti, ' ker obračuna Se ni delal. Problemov z materialom nima. J Marjan PEek pri ddu foto: Ivo Ciani: Kako je prišel do lokala? ,,Iskal sem ga več let, našel pa po naklju-^ čju. Dodelila mi ga je stanovanjska skupnost, uredila pa sva ga skupaj z; ženo, stroški ureditve so znašali blizu 200 tisoč dinarjev," je dejal Marjan j Pišek. mg; Priznanja za urejeno oJcolje Na osrednji slovesnosti ob 8. maju — prazniku mesta Ptuja, ki je? bila 6. maja je turistično društvo Ptuj podelilo tudi 28 priznanj za urejeno ] okolie. Preieli so jih: KS Jože Potrč, Franc Osojnik in Budina—Brstje,; Mip-ovi prodajalni Rimska peč in Blagovnica ter hišna sveta v Lackovi 5 in; Zgečeva 4. ' Poleg tega je priznanja prejelo 21 posameznikov in sicer: Mirko in Dra-! gica Horvat iz Remčeve 1, Maks in Rozalija Vedernjak iz Volkmerjevei 16, Hugo in Marica Vedernjak iz Volkmerjeve 18, Marjana Hlupič iz Kr-^ čevine 52, Ljudmila Munda iz Budine 47 a, Marija Strelec iz Budine 47 b, Ignac Golob iz Belšakove 53, Zora Kozel iz Muršičeve 5, Ciril Satej ob Grajeni 2, Dušan Radovanovič iz Meškove 7, Julij Ošlovnik iz Poljske 11. • Agneza Ljubenko iz Groharjeve poti 1, Marta Filipič iz CMD 5, i Franc Emeršič in Angela iz Spuhlje 59, Slavica Cafuta iz Spuhlje 96, ; Stanislava Zoreč iz Selške ceste 34, Marija Lepenik iz Zagrebške 114, i Janša Ivan in Marija iz Trat 20, Viktor Srebrnjak iz Stojkove 5, Franc'' Grabrovec iz Langusove 15, in Vida Stiplovšek iz Ulica Anice Kaučevič 5 \ Tekmovanje, ki ga turistično društvo organizira uspešno že več let, je \ naletelo med Ptujčani na zadovoljiv odziv. Veliko je takih, ki so v svojih \ prizadevanjih prav tako uspešni, pa priznanja še niso dobili. Tudi tem sej društvo zahvaljuje. Zahvaljujoč skupni skrbi je Ptuj v akciji Turistične i zveze Slovenije za najbolj urejen in prizadevni turistični kraj v Sloveniji v I letu 1983, zasedel odlično peto mesto. j Tako naprej! MG TEKMOVANJE O UREJENOSTI OKOLJA V PTUJU I. Tekmovanje se izvede tako, da teknnujejo med seboj: 1. krajevne skupnosti mesta Ptuja, 2. šolske in vzgojnovarstvene ustanove ter uporabniki oz. uprav- ljale! lokalov in poslovnih zgradb, 3. hišni sveti stanovanjskih blokov in stanovanjskih hiš, 4. lastniki stanovanjskih hiš in uporabniki stanovanjskih zgradb. II. Priznanja podeli Turistično društvo Ptuj v mesecu m^ vsako leto in sicer: 1. krajevnim skupnostim največ tri (po vrstnem redu) priznanja, 2. šolskim in vzgojnovarstvenim ustanovam ter upravljalcem lo- kalov in poslovnih zgradb največ pet, 3. hišnim svetom največ pet priznanj, 4. lastnikom oz. uporabnikom individualnih stanovanjskih zgradb po dve priznanji v vsaki KS na predlog sveta KS. Prejemniki priznanj bodo dobili tudi praktična darila. III. Ocenitev urejenosti opravi komisija za varstvo in ureditev oko- lja pri Turističnem društvu Ptuj, ki upošteva naslednje ocenjeval- ne elemente: 1. za krajevne skupnosti: — izgled območja KS kot celote, — izgled javnih in stanovanjskih zgradb, — čistoča zunanjih javnih prostorov, — urejenost parkov, zelenic in nasadov, — urejenost in izgled vrtov, — ocvetličenje balkonov in oken. 2. za šolske in vzgojnovarstvene ustanove, javne lokale in po- slovne zgradbe: — zunanji izgled objekta, — urejenost okolice, — ocvetličenje balkonov in oken, — urejenost gostinskih lokalov, obseg ponudbe in kvaliteta po- strežbe, opremljenost in čistoča sanitarij, • — urejenost trgovskih lokalov, njihovih izložb in izbor za turiste zanimivega blaga, — urejenost okolja ob industrijskih^ obrtnih in drugih gospodar- skih objektih. 3. za hišne svete stanovanjskih blokov in lastnike zasebnih sta- novanjskih hiš: — zunanji izgled zgradbe, — urejenost okolice, — ocvetličenje balkonov in oken. TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ Utrinki S po/ioda vlVIostje Letošnji petnajsti pohod v Mostje je za nami in čez čas se bo veljalo pripravljati že na prihodnjega — še lepšega in še veličastnejšega v izpove- dovanju naše zavesti. Vendar nam je v obliki fotografij ostalo Se nekaj spomina na minulo manifestacijo. Takole so občani Kicarja dan pred pohodom urejevali okolico obeležja NOB v svoji vasi... * Učenci Srednješolskega centra pri urejevanju oko^e spomenika pred goz- dičkom Laze, kjer je zaradi izdajstva v neenakopravnem boju z okupator- jem izkrvavela Slovenskogoriška Lackova četa. krambergerjev in IKev odred v vasi Pacii^e, kjer na tamkajSi^i gmajni redno vsako leto pripravita prisrčen miting. Tudi letos! ,,Intendantski odred" Gostinskega podjetja Haloški biser je kar se da ve- stno ter urno skrbel za lačne in žejne. 1 ■ - . Pohodnike Krambergerjevega in Ilčevega odreda, ki so se v Kicarju udele- žili svečanosti ob otvoritvi druge tretjine vodovodnega omrežja, so kraja- ni po domače, vendar pristno pogostili: kruh z zaseko prekrito s čebulo in toplim čajem. Hej tovariSi, Slovenci kremeniti, Kosec koso brusi, Svobodna Slovenca, Na juriš . . . itd, je odmevalo iz harmonike, medtem ko so se Kicarjani veselili nove „vodovodne" pridobitve, pohodniki pa priprav^ali na od- hod proti Pad^ju. C3ani ptujske taborniške organlzac^e so si tudi letos v Mostju postavili le- j po urejeno taboriSče. ..Štajerska televizija" na slovesnosti v Mostju. K pestremu letošnjemu programu so prispevali tudi padalci Aeroklu- ba Ptuj. OdUčna folklorna skupina prikupnih deklet ih postavnih fantov iz Va- raždina. je s svojim nastopom naravnost navdušila številno občinstvo. Za pravo majhno senzacijo pa J' poskrbel eden izmed pohodniko^ šolarjev, ki si ni mogel kaj, ne bi splezal na pravkar posta' vljen. še vedno svež mlaj in se ves srečen dotaknil njegovega venca. Besedilo in fotO; 1. Cia«" TEDNIK ~ ""^ NAŠI DOPISNIKI - 9 Mesec narcis v planini pod Golico Mesec narcis, ali pa ,,teden narcis" nimajo samo v Veržeju, temveč so letos ta ,,mesec nar- cis" pripravili tudi mladi športniki Športnega kluba Golica v Planini pod Golico. Pišem vam zaradi tega, ker vsako leto obi- skujejo Ptujčani in ljudje iz vaše okolice Planino pod Golico. Verjetno se celo vi vprašujete kje je to. Vaši upokojenci, ki vsako leto gredo nekam na majski izlet, gotovo tega kraja ne bodo zgrešili. Mlajši pa že vprašujejo. Preprost nasvet, ki izvira iz ust vaših izletnikov, je takle: Ce obiščete Bled aH Bohinj, imate Se vedno čas, da se zapeljete da Jesenic in pri stav- bi občinske skupščine zavijete na desno — po lepi asfahni cesti pridete po 4 km v vas Planino pod GoUco. Obkrožijo vas Golica z ostalimi vrhovi Rožco, Kepo, daleč zadaj Medji dol. Golica in Krvavka pa vam ležijo takorekoč v naročju. Za vami je Črni vrh in Spanov vrh — skratka znajdete se obkroženi s svežino gora in smrekovimi gozdovi. Planinska pota vas vodijo na Golico in na drugo stran na Spanov vrh. Ta kotiček Gorenjske je nekoč veljal samo gospo- di, danes pa ga radi obiskujejo vsi, ki ga pozna- jo. Posebno je to značilno za mesec maj in ju- nij. In tokrat so mladi iz te vasi pripravili bogat program: 13. maja so prikazali v okrašeni vasi stare kmečke običaje in povedaH ljudem, kako so včasih živeli in delali. Zaplesali so ob glasbi domačih fantov. 19. maja bodo domačini pogledali z diapozitivi lepote Slovenije in izvedli kuhurni program. 20. maja pa je dan narcis. To bo po vasi povorka kmečkih voz, z narodnimi nošami in vsem kar sodi v ta predel. Pari mladih deklet in fantov bodo z narcisami na prireditvenem prostoru zaplesali ,,narcisni valček". Zapeli in zaigrali bodo domače pesmi o Golici in narci- sah. Izbrali bodo ,,kraljico narcis" in zaplesali v dolgo lepo popoldne. 25. maja bodo mladi na pohodu skozi Plani- no pod Golico pripravili Jculturni program in odšli na zbirno mesto v Javorniški rovt, kjer bodo praznovali Dan mladosti. 26. maja se bodo domačini pogovarjali o razvoju kmečkega turizma, in o planinstvu, vodnikih in urejanju kraja in potov. 27. maja bo pohod na Golico in v planini pod Gohco kulturni program seveda tudi s plesom. To naj bi bil zaključek ,,meseca narcis". Toda 3. junija bodo Planinci Jesenic odprU na Golici novo zgrajeno planinsko kočo. Kulturno društ- vo s Planine pa bo zaigralo odlomek igre ,,Goliški plazovi". To bo enkratna prireditev na višini 1550 m. Gledalci bodo gledali uprizoritev s pobočja Golice in tako imeli pred seboj doga- janje pred sto in tolikimi led, pa tudi prekrasen razgled na triglavsko pogorje in doline pod Golico, vse tja do Ljubljane. Ta program sem napisal zaradi tega, da bodo vaši bralci lahko vsklajevali svoje izlete. Nobe- nega dvoma ni, da bodo tudi letos nekateri avtobusi z vašimi izletniki obiskali Planino pod Golico, si ogledali narcisna polja in uživali v naravi vse nad 1000 m visoko, tja do vrha Goli- ce 1863 m. Prepričan sem, da bodo odšli domov s srcem polnih nepozabnih lepot. Saj pravi pe- snik: Golica, tu krog sklene se vrhov, od Kepe, Tur in Dolomitov, simbol si kroga večnega enakih, ne najde se nikjer več takih . . . Silvo Matelič Ob prvem maju praznično v Kidričevem v popoldanskih urah na dan pred praznikom so se začeli zbirati mladi ob cesti v središču naselja, kjer je bilo določeno mesto za postavitev mlaja. Delavci iz TGA so tam že prejšnji dan izkopali ja- mo. Za postavitev drevesa je prišel izkušen mojster od Kungote, pro- blem pa je bil dobiti nekaj krepkih rok iz naselja Kidričevo. ,,Zadnji- krat sem tukaj" je rekel razočarani mojster, ko je po dolgem prigo- varjanju le dobil nekaj ljudi, ki so pomagali postaviti mlaj. Pa še to delo ni bilo posebno kakovostno, saj se je mlaj k,malu precej nagnil, kot da bi bil pijan. Tudi mesto postavitve ni najprimernejše, saj lahko drevo ogroža promet, če se zruši. Zato bo treba razmisliti o primernejši lokaciji. Ko je končno mlaj stal, so se zbrali predvsem mlajši krajani, ki so tekmovali v vlečenju vrvi, meta- nju težkega kamna in podobno. Najmlajši pa so posebno nestrpno čakali, kdaj bodo prižgali kres. Kresovanje je bilo pred gradbiščem doma upokojencev, (če bo sploh kdaj stal, saj so izgledi slabi). Za tem je bila v dvorani družbe- ne prehrane TGA proslava, ki jo je organiziral sidikat TGA. V programu so nastopali: pevski zbor TGA Kidričevo pod vod- stvom Ladislava Pulka in mešani pevski zbor iz Trbovlja pod vod- stvom Helge Briner. Kuhurni program je odlično uspel, saj tako lepih ubranih glasov ne slišiš pogo- sto. Občinstvo so posebej navdušili Trboveljčani. Predstavnik sindi- kata je pevskemu zboru iz Trbovlja izročil lepo izdelanega kurenta s Ptujskega polja, gostje pa so zbo- ru TGA Kidričevo podarili knjigo Tineta Lenarčiča ,,Slovenske ru- darske pesmi". Po kulturnem programu pa je bila prosta zabava, kjer so za vese- lo razpoloženje skrbeli člani an- sambla ,,Komet". Zal je bilo na prireditvi več ljudi iz okoliških naselij kot iz samega Kidričevega, kaj je temu vzrok, slaba obvešče- nost ali nezainteresiranost? Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Mešani pevski zbor iz Trbovelj pod vodstvom Helge Briner „Stojš& dolgo, mostponosnr Most na stari cesti med nasel- jem Podlehnik — Nova cerkev je ze dalj časa hudo razmajan, zato potniki že nekaj tednov discipli- nirano izstopajo in ko avtobus previdno prileze čez razmajane in trhle mostnice, potniki spet disciplinirano vstopijo. To se dnevno ponovi vsaj desetkrat, kako dolgo pa bo to še trajalo, ne ve odgovoriti nihče, niti odgovor- ni v KS Podlehnik ne. Ko se človek pelje po nadvozu čez magistralno cesto, nehote pomisli, da so ves gramoz na magistralno cesto in tudi ta nadvoz vozili pp stari cesti, čez Dravinjo in Rogatnico, zato sta oba mostova, sicer lesena, toliko prej doslužila. Ob tem se človek tudi vpraša, zakaj ni takrat krajevna skupnost ali občina zahtevala od graditeljev magi- stralne ceste Hajdina — Macelj, da bi bili obnovili ali na novo zgradili tudi tiste prometne ob- jekte, ki so jih ob gradnji poško- dovali. Izvajalec del je bila vojna pošta, odgovorni pn tej vojaški enoti so šli ljudem' zelo'na roko, imeli so razumevanje, marsikate- remu zasebniku so na novo zgradili kakšno stvar, ki je bila z gradnjo ceste prizadeta, vašča- nom zgradili dovoz in podobno. Verjetno bi tudi mostove obnovi- li, če bi pristojni to odločno zahtevali, ker v tistih časih se še nihče ni skliceval na stabilizacijo, krediti so bili, volja in material, le manjkalo nam je ljudi na odgovornih mestih, ki oi znali misliti za naprej. Le kateri inve- stitor pa bo sam od sebe obna- vljal tfsto, kar je pri gradnji bilo nujno obrabljeno ali poškodova- no, potrebni so ljudje, ki skrbijo za zasebne in družbene interese v okviru občine. Ker tega pred leti ni bilo, pač danes v Podlehniku buljimo v tisti napol podrti most in je samo vprašanje časa, kdaj sre bo sesedel pod praznim avtobusom. Aii ni to sramota za vso okolico. Obča- ni in KS Podlehnik pravijo, da bi prispevali svoj delež za obnovo mostu, toda "kdo bo prispeval glavni delež? Podobno je tudi s cestami. KS Podlehnik je svoj del opravila, pred leti so modernizirali cesto, položili prvo plast asfaltne pre- vleke, sedaj bi morali položiti drugo plast, toda skupnost za ceste nima denarja. Prva plast je že močno načeta, če ne bo druge plasti asfalta, bo čez nekaj let treba začeti vse znova in zopet bodo mnogo večji stroški. Drugi primer je cesta Žakl — Strajna. To cesto v dolžini 3 km je pred leti prevzela takratna Lokalna skupnost za ceste, toda za vzdrže- vanje ni prispevala ničesar, na njej je gramoza samo toliko, koukor 'SO ga plačali KS Podleh- nik in krajani. No, zaneslo me je še na druge probleme, čeprav sem mislil pisati samo o mostu. Naj k temu za konec samo še dodam, zakaj prometni in inšpekcijski organi v zvezi z mostom ne ukrepajo in samo čakajo, kdaj se bo zrušil pod kakim vozilom. Ljudje v šali govorijo, da če bi se sami lotili popravila mostu, potem bi prav gotovo prišli prometno-varnostni organi in inšpektorji, ter ugotovi- li vsako napako in imeli pripom- be na nestrokovno delo. Nlorda bi celo postavili vprašanje pri- stojnosti za popravilo? Sicer pa to so samo govorice in domneva- nja, dejstvo paje. da vsi pristojni samo čakajo in se bodo zganili morda šele takrat, ko se bo zgodila nesreča. F. Drobnič MIP-OVI TRGOVCI SO LOVILI RIBE Pokal tozdu Zaščita Geslo, ki govori o zdravem duhu v zdravem telesu, upošteva tudi ribiška sekcija trgovske delovne organizacije Mercator — Izbira — Panonija. V ribniku v Tržcu so organizirali medtozdovsko tekmo- vanje v športnem ribolovu. Prehodni pokal je osvojila ekipa tozda Zaščita iz Kidričevega pred tozdom Maloprodaja in tozdom Veleprodaja. V ženski konkurenci je najbolj uspešno učila plavati črve in ujela največ rib Dragica Strihič, pred Dragico Vtič in Vero Slodnjak. V moški konkurenci pa je zmagal Adolf Hvaleč pred Jožetom Ogriz- kom in Marjanom Munda. Tekmovali so tudi v parih. Zmagala sta Adolf Hvaleč in Branka Ceh pred Jožetom Lovren- Cičem in Vero Slodnjak, na tretje mesto pa sta se uvrstila Vlado Ogri- zek in Dragica Strihič. Tekmovanje je potekalo v sodelovanju z ribiško družino Ptuj. Njena predstavnika Franc Trbuc, gospodar RD Ptuj in Zvone Petek, predsednik tekmovalne komisije sta sproti reševala medtozdovske ,,spore". Sicer pa so trgovci lovili tokrat izključno samo majhne ribe, ki prejemajo izključno na domače vabe. Za tiste večje ribe je menda potrebna uvožena hrana. Te pa tudi trgovci v tem času nimajo ,,pod pultom." jQ5 Pogled na trgovce — ribiče, ki čakajo na stranke — ribe. (Foto: JOS) Občani se zgražajo nad takim početjem Podobno kot v marsikaterem drugem kraju imamo tudi v Kidričevem vrsto problemov glede neurejenega okolja, onesnaževanja in podobno. Tako je bilo tudi na dan 1. maja zjutraj, ko so se mladi vračali z veselice, ki je bila v dvorani družbene prehrane TGA. V naselju Njiverce so lomili ste- klenice in jih metali po asfaUnem cestišču. Okoliški stanovalci so morali potem sami pometati po cesti nevarno steklovino, da se liudje, zlasti otroci Poškodovane klopi ob otroškem igrKču v Kidričevem. ne bi poškodovali. ,,Ali ni moč takim objestnežem bolj učinkovito stopid na prste," so se spraševali ljudje. Na otroSkem igrišču v Kidričevem so tudi klopi, kjer mamice pazijo na Kup vejevja in uničena klop, oboje je ostalo za komunalnimi delavci. svoje otroke, saj so tam gugalnice, vrtiljak in druga igrala. Toda nepridi- pravi so razdrli klopi, nameščene tam okoli, da lahko mamice nanje seda- jo. Vsaka klop stane 7 tisočakov in čeprav so tam okrog stanovanjski blo- ki, nihče ne ve, kdo uničuje klopi. Kje je tu družbena samozaščita? Komunalni delavci so pred kratkim izkopali drevo žalujko, ki gaje bi- lo treba odstraniti. Odstranili so sicer deblo, vejevje pa so kar pustili na kraju samem. Pri izkopu so zemljo celo odmetavali na bližnjo klop, ki so jo pozneje še izjuvali in tako popolnoma uničili. Spet vprašanje: kje je tu odgovornost? Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč PREDRAGI »PRIHRANKI" Nedavni primer na dvorišču gostišča ,,Pri Avguštinu" na Titovi cesti v Slovenski Bistrici, daje veUko misliti predvsem tistim, ki pri obnovi zgradb ali pročelij v strnjenih naseljih ne bi zavarovali takšnih del. Prihranek je lahko mnogo dražji od stroškov za zavarovanje del in okolja v katerem gradbena dela izvajamo. Dva povsem uničena osebna avtomobila to zgovorno potrjujeta in tudi opozarjata, da je želja po prihranku velikokrat dražja od doseženega cilja. Noben nasvet, priporočilo ali celo odlok niso potrebni vsem dstim, ki so imeli priložnost na kraju dogodka, pripetil se je zadnje dni aprila, videti kaj se zgodi, če misUjo, da gradbenih del ni potrebno primerno za- varovati. Besedilo in posentek: Viktor Horvat ,,Sreča v veliki nesreči", so rekli mnogi ob spoznaoiu, da se je nezavaro- van zid porušil v nočnih urah, ko v bližini ni bilo iJudL unial tovarna glinice In aluminija Boris Kidrič n.sub.o. KidriSevo UNIAL — Tovarna giinice in aluminija „Boris Kidrič" Kidričevo z. n. sub. o. — TOZD Proizvodnja aluminija vabi k sodelovanju delavce pri proizvodnji alu- minija in sicer: - POMOŽNA DELA PRI POSLUŽEVA- NJU EL. CELIC - POMOŽNA DELA PRI POSLUŽEVA- NJU ANOD Posebni pogoj: starost 21 let, zdravstvena in psihofizična sposobnost Splošni pogoj: PKV elektrolizer in 3 mesece (delovnih izkušenj ali NKV (delavec z najmanj končanimi 6 razrecdi osnovne šole z obvezo, da si bodo potrebno strokovno izobrazbo pri- dobili ob delu V roku 6 mesecev. Prijave sprejema kadrovsko socialna služba delovne organizacije. Potne stroške za prihod in vrnitev z dela vra- čamo delno. 10 - NAŠI DOPISNIKI ^La^mz: TEDNIK Velika Nedelja Prelep, čudovito Fep je kraj, kjer sem doma. Zdi se mi. daje najlepši. Na vzpetini ga krasi znameniti grad in cerkev zraven pa stoji šola. sedanji moj drugi dom. Pod gričem vijuga cesta mimo pošte, zadružnega doma in vrtca. Velika Nedelja se hitro razvija. Povsod imamo asfaltirane ceste, napeljan vaški vodovod in na novo urejeno elektrifikacijo. Tudi z novogradnjami ne zaostajamo. Pravkar končujejo z gradnjo lepega stanovanjskega bloka. Zraven šole pa vsak dan brnijo stroji, delavci hitijo in visok žerjav, že od daleč naznanja, da se gradi prizidek k šoli. Zal mi je, da ne bom več stopal po novi šoli in užiyal v lepoti novih šolskih prostorov. Ko se pelješ proti Ormožu, takoj opaziš veliko atletsko igrišče. Ponosni smo nanj, saj tako lepo urejenega športnega prostora ne bo daleč naokoli. Se bolj pa si želim novo telovadnico, kije tudi v načrtu. Prostor zanjo je že označen, zato upam, da bo v bodočnosti zrasla. Skozi Mihovce, ki so nekak priključek Velike Nedelje, pelje zelo prometna Tudi iz ptičje perspektive je lep pogled na naš kraj Foto: I. Ciani asfaltirana cesta, ki povezuje naše kraje s Ptujem in Ormožem. Na obeh straneh ceste stojijo povečini kmečke hiše z gospodarskimi poslopji, saj so vaščani pretežno kmetje. Pridni in delavni so ti naši ljudje, saj so polja .skrbno obdelana in v hlevih je polno živine. Ce prideš v moj kraj. ne boš lačen in ne žejen, za vse je poskrbljeno. Vabijo te trgovine, gostilna in kmečki turizem. Če želiš svežega zraka, se lahko sprehajaš po lepih gozdovih, nabiraš gobe, ali pa se odpraviš k Pesnici, kjer boš lovil ribe. Vabijo tudi lovci k lepemu lovskemu domu. kjer večkrat streljajo na glinaste golobe. Moja velika želja je, da ostanem vedno v svojem rodnem kraju, kajti tu imam svoje prijatelje in lepe spomine na otroška leta. Andrej Stanič 8. b OŠ Velika Nedelja Obisk v uredništvu Pionirsicega lista v šoli smo se z učitelji dogovorili, da bomo naš kulturni dan ,.preži- veli" ob ogledu baletne predstave Čriček in mravlje v Cankarjevem domu, nato pa si bomo še po razredih oz. interesnih skupinah ogledali zanimivosti Ljubljane. Ciani novinarskega krožka smo se odločili, da bomo obiskali uredništ- vo Pionirskega lista. Uredniki in novinarji tega lista za nas mlade, so nas lepo sprejeli, se z nami pogovarjali, nas s svojimi vprašanji, zakaj mi ne izdajamo glasila, malce izzvali . . . Tovariš urednik nam je prikazal celoten postopek nastajanja posamezne številke Pionirskega lista, mi pa smo se medtem ,,nastavljali", da nas je lahko fotoreporter poslikal s vseh strani . . . Zanimala nas je tudi novinarska in uredniška pot glavnega urednika, pa seveda tudi, kako so ostali pričeli z novinarskim ustvarjanjem. Cas, ki smo ga preživeli v tesnih, a nadvse prikupnih prostorih Pionir- skega lista, je kar prehitro minil. Po poti do avtobusov, smo polizali kar precej sladoledov — vse za dober glas, ki ga novinar mora imeti. Zakaj — o tem pa kdaj drugič! Člani novinarskega kroZka oS markovci Moj rojstni kraj Zazrla sem se skozi okno ter občudovala prelepo hribovito pokrajino. Ze iz majhnega hribčka, kjer stoji moja rojstna hiša, vidim lep gozd, ki se prebuja iz zimske onemelosti. Obdaja me lepota belih debel brez. V tem delu vinorodnih Haloz, kjer prebivam že od rojstva, je čudovito življenje, čeravno težko. Ko pride zima in zapade sneg, si marsikdo zaželi mestnega življenja, ko odhaja v visokem snegu po kruh, ali pa sredi vro- čega poletja, več kilometrov daleč po vodo, saj zaradi suše usahnejo vodnjaki. Po vse teh tegobah pa pride tudi čas — dnevi prebivalcev Haloz, ko klopotci naznanijo trgatev ter vse težko življenje in delo leta, poplača grozdje, ki se na Martinovo spremeni v vino. Kljub vsem lepotam jeseni mnogo mladih ljudi zapušča ta kraj, ki leži na desnem bregu reke Drave ter ima že mnogo avtobusnih zvez. Kaj res tem ljudem to življenje ne ugaja? Bolj jih privlači na prvi pogled lepo, a suhoparno mestno življenje. Vendar tudi ti se, če prej ne, pa vsaj v starih letih radi vračajo domov in vse bolj začno opažati, kako lepo in bogato je življenje v hriboviti pokrajini, ki ji pravijo še nerazviti del Slovenije, ampak tudi Zavrč se že iz dneva v aan bolj razvija. Ljudje, ki smo v teh krajih rojeni, nam je to življenje prijetno. Letos bom morala v srednjo šolo drugam, zato pa vem, da bom to naravno le- poto pogrešala, vendar se tolažim, da bo tudi to minilo in se bom vrnila v kraj, kjer sem se rodila in kjer bi najraje živela. Vem, da je vse manj mladih ljudi, ki žele ostati v teh krajih in obdelo- vati trdo ilovnato zemljo. Ker pa je iz dneva v dan večja draginja, pa tudi to marsikoga prisililo vrniti se v te kraje. Čeprav se bo vračal domov z ne- zadovoljstvom, vendar tudi nezadovoljstvo bo izginilo, ko se mu bodo začele odpirati oči, da je tudi to življenje prijetno, kljub temu da postane žrtev zgodnjega vstajanja in vsakodnevne vožnje na delo. BOSILJ DAMIJANA, 8. b 0§ Maksa Bračiča Cirkulane »Dvakrat premisli, enkrat zapiši" Kadarkoli razpravljamo o jezi- ku, vedno prihajamo do enakih zaključkov, da je jezik v službi lju- di, družbe, ki ga uporablja kot svoje sredstvo za sporazumevanje, zato se vzporedno z razvojem družbe spreminja tudi jezik. §e posebej je spreminjanju podrejen poslovni in uradovalni jezik, medtem ko je knjižni jezik stabil- nejši in omogoča, da ga znajo istočano mnogi ljudje, v teku časa po razni rodovi. Da lahko jezik ljudstvo nekega naroda razume, mora imeti vsaka enota natančno določen in ustaljen pomen oziroma funkcijo. Nimam namena govoriti o sta- bilnosti knjižnega jezika, temveč prikazati predvsem poslovni in ura- dovalni jezik ormoškega območja, v kolikor seveda obstaja. Vprašanje, ki si ga posamezniki po- gostokrat postavijajo, ali obstaja poslovni jezik tega območja, je vse- kakor odvečno, kajti vsakdo, ki posluje, razvija svojo sporazu- mevalno ,,orodje" — jezik. Za- nimivejše je vprašanje, koliko je ta sporazumevalna oblika dvignjena nad dialektično-narečno rabo. Odgovoriti bi bilo enostavno šele tedaj, če bi govorili o stalnem jeziku kakega področja v natančno poznanem času. Poslednji stalnici imamo, prvo pa nadomestimo z jezikovnim razvojem, ki ga moramo razumeti v smislu, da se jezik nenehno prilagaja potrebam uporabnikov. Na prilagajanje pa je tesno vezana tudi prožnost, ali bolje rečeno — jezikovni razvoj in prožnost jezika sta v nepretrganem odnosu. Kakšen bo ta odnos, pa je odvisno od ljudi, ki so nosilci spreminjanja jezika. Ce analizi- ramo, koliko so se jezikovne izrazne potrebe Ormožanov zad- njih nekaj deset let spremenile, naj- demo odgovor v veliki prožnosti jezika (mislim predvsem na izraze povezane s sladkorno peso in če omenim le repne rezance proti rezancem za kuho) in v neupoštevanju pravil naše materin- ščine, s tem pa tudi v neupoštevanju jezikovnega siste- ma. Kakor vsaki sistem pa je tudi ta določen s pravili in kot osnova utrjen s Pravopisom iz leta 1962, ki pa zaradi svoje častitljive starosti ni sposoben opravljati naloge. Vse to omogoča, da si mnogi na tem področju jemljejo pravico, da s svojim izražanjem korakajo mimo vseh pravil in predpisov. Ce razčlenimo jezik naših delov- nih organizacij, opazimo precejšne razlike: medtem ko neke DO pišejo v prav mačehovskem jeziku, druge skrbijo vsaj za interpunkcijsko, če že ne za skladenjsko pravilnost. Pa da ne bo samo teoretičnega razglabljanja, sem pripravil pri- mere, ki so pobrani iz raznih poro- čil DO in DPO na ormoškem območju, pa seveda iz najširšega medija obveščanja v naši občini — lokalnega radia, ter sem te primere vzporedil s knjižnim jezikom, — to pa naj ne pomeni, kako mnogi izraz knjižni jezik razumejo, z jezi- kom umetnostne literature. Zaradi dokaj hitrega industrij- skega razvoja, kateremu priča smo na tem področju, je prišlo tudi do spremembe strokovnega kadra, ki je v glavnem študiral v Mariboru in Ljubljani, in ti so s seboj prinesli novost — opuščanje dvojine, ki je značilna za pogovorne jezike omenjenih univerzitetnih mest. Največkrat se dvojina izgublja v zvezi s števnikom dva v tipu: ,,Pred dvemi meseci, nagrada je povezana z dvemi rekviziti, z dvemi obsež- nimi deli ..." namesto: pred dvema mesecema, z dvema obsežni- ma deloma, z dVema deloma, z dvema rekvizitoma. Dvojina žen- skega spola se pogosteje izgublja kot dvojina moškega spola. Tako razmeroma pogosto naletimo — še zlasti v govornem poslovnem jeziku na take primere kot sta naslednja: ,, . . . izbrati dve trase, dobiti dve delavke", namesto: dve trasi, dve delavki. Kakor lahko preberemo v zgodovini jezika, se je na Slo- venskem in to ne v daljni prete- klosti bil boj, da bi dobili takoimenovano hrvaško štetje, ker je bolj praktično (dvadeset dva). Ostalo je naše po nemškem vzorcu, ostala pa je tudi težava pri naših poslovnežih, ki še vedno ne vejo, da se po slovensko šteje z ženskimi oblikami: ena, dve, tri . . . V nasprotju s srbščino in hrvaščino namreč tja do pet ločimo oblike po spolu. Tako bi z moškimi oblikami, da jih samo omenim, (morali šteti: eden, dva, trije, štirje . . . Oblike so popolnoma enake našemu nareč- nemu štetju. Zakaj z njimi v poslovni jezik? Zadnji čas pa lahko slišimo in preberemo, da je kakšen končni izdelek ,,izredna kompleksna sestavina". Pri tem se seveda mi- sli, da je ,,sestavina" nek^j. kar je sestavljeno iz mnogih delov, v resnici je kajpada prav sestavina del nečesa večjega. Ce sem že ome- nil končni izdelek, naj opozorim le na tujko, ki se je že kar vkorenini- la — finalni produkt. Seveda pa bi o tujih besedah lahko odprli prav posebno razpravo, saj je poslovni jezik prepoln njih. Mogoče le toli- ko, da je kdaj res potrebno uporabiti besedo tujega izvora, a največkrat se tujke uporabljajo za- radi lažjega in hitrejšega izražanja. Te in podobne trditve sejejo zago- vorniki tujk, v resnici pa uporaba tujk ukinja potrebo po premišlja- nju, ker se ni treba izraziti tako natančno, kot se je treba z domačo besedo, ki jo vsi razumemo. Drugače je s tujimi nazivi naših delovnih organizacij. Ce naredimo le bežno anketo med Ormožani z vprašanjem, kaj pomeni beseda PRIMAT, skoraj mihče ne pozna njenega natančnega pomena. Le kdo pa se še uči ,,latinščine"? V izvoru se piše ,,primas, primatis", ker pa ta oblika precej odstopa od slovenske, smo naredili kar pri- mat, ki pomeni prvi, prvak. (Pa saj se sliši: ,,Imeti primat.") Seve- da pa je potrebno ob tem poudari- ti, da smo najbrž dobili s tozdom tudi ime. Bolj zanimivo je, zakaj si dajejo delovne organizacije takšne nazive. Verjetno je resnica v tem, da je pri i/biri imena delovne or- ganizacije poglavitni pogoj, da mora biti ime vsaj izgovorljivo, če že ne razumljivo za tujce, — ker se pač ukvarjamo z izvozom! Po tujem vzgledu pa smo dobili tudi napačne skladenjske zveze, ki jih mnogi poslovni krogi imajo kar za prave knjižne oblike. Npr.:" ... so mi šli na roko, grem na delo, grem na telefon . . . namesto: so mi pomagali, grem delat, telefoni- rat .. . Ali pa s prislovom oko- li:" . . . vprašali so okoli setve sladkorne pese, pogajanje oko- li . . ." Vsekakor je enostavneje in pravilneje, če zamenjamo prislov okoli s predlogom ,,o". Takšnih hrvaških zvez najdemo precej. Upoštevati namreč moramo, da Ormož oziroma celo območje leži na mejnem predelu s Hrvaško, pa je zato vpliv toliko večji, zato pa bi skrb za boljšo slovenščino mo- rala biti toliko večja. Včasih nam kakšna zveza posta- ne že tako domača, da več ne razlikujemo med domačo in prevzeto besedo. Tako je tudi s prevzeto ,,žitarico". Danes jo najdemo že skoraj po celi Sloveni- ji, le redkokateri strokovnjak za kmetijstvo uporablja lepo sloven- sko besedo — žito. In tako je žitarica skoraj izpodrinila domače žito, pa ' čeprav ima sposojenka krožeč v pravopisu, kar pomeni, da je ni mogoče uporabiti kot slo- vensko knjižno obliko. Poslovni jezik želi biti čim bolj praktičen v izražanju in seveda tu- di razumljiv, zato uporablja samo- stalniško izražanje. Vse lepo in prav, toda kdor se hoče tako izražati, naj upošteva stari prego- vor: ,,Dvakrat premisli, enkrat re- ci." oz. ,,Dvakrat premisli, enkrat zapiši." J. Skaza Smeti na sosedovo Prvomajskih praznikov seje vsak človek pri nas veselil, pa naj bo stari ali mladi. To je tudi praznik, ko si ljudje očistijo, ne samo stanovanje, temveč tudi okolico hiše, uredijo vrt in po- dobno. Žal pa je pri nekaterih stanovalcih tudi tu opazna skrajna sebičnost, očistijo sebi, smeti pa odvržejo na tuje, ali kje ob cesti, s tem pa prispevajo k slabemu videzu celotnega kraja. Tako je bilo tudi v Gorišnici. Nekateri so odvrgli smeti kar ob cesti, zapihal je veter in raznašal smeti (papir, polivinil in podobno) po vasi. Taki smo pač ljudje — sebi dobro in lepo. okolju pa nesnago! Mnogo govorimo o lepem in urejenem okolju, vendar sami tega ne upoštevamo. Ce se pelješ skozi Gorišnico. na koncu vasi opaziš ob cesti kupe odpadkov. Ker sem sama lastnica zemlje tam okoh, se trudim in prosim, da bi bilo okolje čisto, pa nič ne pomaga. Zato sem sklenila tiste, ki odlagajo tam smeli, javno opozoriti, sicer bom morala ukrepati prek pristojnih organov. Matilda Krajnčič. Gorišnica 155 Hitropotezno prvenstvo ŠDMIPPtuj V začetku maja sta bila odigrana še dva hitropotezna turnirja za klubsko prvenstvo. Na prvomajskem turnirju je nastopilo samo osem igralcev. Zmagal je Čič 12.5 točke, pred Brglezom 12 točk, Kneževičem 10,5 točke, Šerugo 9 točk, Butolenom 6 točk itd. Na turnirju za mesec maj je nastopilo dvanajst šahistov. Vrstni red: Bohak 18 točk, Kneževič 17,5, Čič 17 točk, Butolen 16,5, Seruga 13 točk. Pernat 12 točk itd. Dosedaj je bilo odigranih 9 turniijev. Preostahh šest turnirjev bo odigranih v jesenskem delu. Trenutni vrstni red po 9 turnirjih je sledeči: Šeruga 64,5 točke (iz 9 turnirjev); Čič 57,5 točke (iz 8. turnirjev); Kneževič 53.5 točke (iz 7 turnirjev); Butolen 48,5 točke (iz 8 turniijev); Brglez 38 točke (iz 4 turniriev) itd T.B. Poslovi/i smo se od Jurija Simoniča v nedeljo, 22. aprila, smo z žalostjo v srcu zvedeli, da je v soboto ponoči umrl Jurij Simonič-Jurka iz Zabovec, sodelavec NOB od leta 1941, interniranec na Borlu in v Mauthausnu, družbenopolitični delavec, nekdanji predsednik KO ZZB NOV Markovci, častni član TVD ,,Parti- zan" Markovci, dober prijatelj in iskren tovariš. Dopolnil je 62 let. Na njegovi poslednji poti v torek, 24. aprila 1984, ga je spremljala na pokopališče v Markovcih velika množica sovaščanov, borcev in tovari- šev. Ob grobu so se od njega poslovili predstavnik KS in KO ZZB NOV, Markovci, predsednik TVD ,,Partizan" Markovci in njegov tovariš iz koncentracijskega taborišča Mauthausen tov. Uto Matovič. Predstavnik ^S in KO ZZB NOV Murkovci Gvido Cepin se je od dragega tovariša poslovil z naslednjimi besedami: Dra^iJurka! Nemo stojimo ob tvojem prera- nem grobu. Stojimo ob grobu to- variša, borca, proletarca in spošto- vanega človeka. Tiho si se poslovil od družine, od nas vseh. Težko nam je v srcih, težko nam je v tej pomladi, polno novega življenja_ a tebe ni več med nami. S težkim srcem se poslavljamo od tebe _ dragi tovariš, borec in sovaščan. Rodil .9/ se v pošteni kmečki dru- žini Simoničevih v Markovcih. Ve- lika je bila vaša družina, težko vam je bilo, toda vsi so vas spošto- vali, kot poštene napredne ljudi. In prišla je vojna, tisto hudo in kruto leto 1941. le leta 1941 si se vključil v borbo proti sovražniku, saj si bil organiziran v prvi borbeni trojki v našem okolišu. Toda so- vražnik je kruto posegel v tvoje ži- vljenje. Bil si zaprt na Borlu, mu- čen, interniran v Mauthausnu. Vso vojno si trpel. Poniževali so te, hoteli so, da bi klonil. Toda pono- sna je bila tvoja življenjska pot, pot borca za svobodo, za domovi- no, za družino, za nas vse. Polno vere v svobodo je bilo tvo- je življenje. Plemenita je bila tvoja borba, odločna tvoja misel in hra- brost — boriti se za svobodo na- roda in vsega miroljubnega člove- štva. Za domovino si se boril, za domovino si trpel s trdnim zaupa- njem, da bo prišla pomlad naroda, pomlad svobodnih ljudi. V lepih cvetočih pomladnih dneh, v mrzlih krutih zimah, v vi- harnih in tihih nočeh, si se boril in trpel kot interniranec pod neusmi- ljenim škornjem nacizma. Današnji rodovi ne smejo nikdar pozabiti vas, takrat tako mladih, a ponosnih, odločnih in hrabrih lju- di. To junaštvo naj vodi naš mladi rod in naj bo mladim zgled: ,,Ka- ko se v najhujšem_ljubi domo- vina!" Pretrpel si vojno! S svojo spošto- vano ženo Nežo, sta si ustvarila družino. Rodile so se hčerke Nada, Angela, Milena. Zaposlil si se v Ptuju, potem v TGA Kidričevo. Bil si dober in zaveden delavec. Nikdar ne bodo tvoji sodelavci po- zabili, ko si ponesrečenim tovari- šem pomagal v življenjski stiski. Družba ne bo pozabila tvojega dela. Povsod si pomagal. V povoj- ni graditvi, v druZbeno-političnem delu, vsepovsod si bil navzoč. Od začetka si deloval v borčevski or- ganizaciji. Bil si predsednik KO ZZB NOV, aktivist OD in SZDL, aktiven v KS, TVD „Partizan" _ vsepovsod je bilo prisotno tvoje delo. Kot napreden, pošten človek in ljubitelj mladine si bil izvoljen v 50/5^/ odbor. Rad si imel mladino, to smo vsi čutili. Hvaležni ti mora- mo biti, da si se tako zavzemal za razvoj šolstva in napredek na.še mladine. In ko si bil upokojen si aktivno delal v društvu upokojen- cev. Veliko si pomagal pri obnovi doma upokojencev. Upokojenci so ti hvaležni in se ti zahvaljujejo. Zahvaljujemo se ti za vse družbeno delo v KS, DPO in društvih. Pred- vsem pa smo ti hvaležni in ti gre zahvala za delo v KO ZZB NOV Markovci. Težko, a plodno je bilo tvoje ži- vljenje! Vsi smo sočustvovali s te- boj, ko ti je umrla tvoja žena. Težko si prenesel ta hud udarec, a pomagale so ti tvoje skrbne hčer- ke, da si, čeprav težko, a vendar prebolel. Brez tebe bo ta lepa pomlad, polna zelenja, rož; polna novega življenja, a naša srca bodo žalostna v težki bolečini za teboj. V naših srcih boš živel dragi Jurka in ne bo ugasnit spomin. Naša roka ti prižiga sveče in po- laga cvetje v znak ljubezni in spo- štovanja poštenemu borcu za svo- bodo, našo domovino in družbo. Ohranili te bomo v lepem spomi- nu, dragi Jurka! Obrambni dan na šoli Hardek Letošnji obrambni dan smo na šoli Hardek izvedli v sodelovanju s pripadniki JLA. Iz garnizije imenova- ne po narodnem heroju ,,Dušanu Kvedru-Tomažu" iz Ptuja smo povabili skupino vojakov in starešino. Program izvedbe obrambnega dne je vseboval po- hod v gozd, reševanje primernih nalog iz znanja, mi- ting s kulturnim programom partizanske vsebine ter demonstracijo in razlago pripadnikov JLA o opremi vojaka, njegovem življenju in" delu na odsluženju kadrovskega roka in obrambi domovine ter ne nazad- nje še o RBK zaščiti v slučaju nevarnosti. Učenci naše šole so z velikim zanimanjem sledili iz- vajanju pripadnikov JLA, ki so se nadvse potrudili in pritegnili simpatije mladih gledalcev in poslušalcev. Postali so prijatelji in vsi so želfli nositi opremo in pri- pomočke vojakov. Cas, namenjen našemu obrambnemu dnevu, je prehitro minil, slovo pionirjev je bilo prav tako prisrč- no, kakršno je bilo ves čas naše sodelovanje z vojaki. Krožek za ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB na osnovni šoli Ormož in Hardek ter M. Ritonja — kot mentor TEDNIK - -"^ DELO DRUŠTEV - 11 35 LET AVTO MOTO DRUŠTVA SLOVENSKA BISTRICA Letos mineva 35 let odkar se je ok-61r 30 za motorizacijo vnetih prebivalcev mesta Slovenska Bistrica v juniju 1948, v okviru takratne okrajne ljudske tehnike, odločilo ustanoviti avto moto sek- cijo. Bilo je to samo kratek čas za tem, ko sta bili ustanovljeni MMS Jugoslavije in AMZ Slovenije. Med začetne težave pri delu se je sekcija srečevala na prvem mestu s pomanjkanjem prostora ih neuresničene želje po nakupu lastnega vozila, za kar pa niso imeli dovolj sredstev. Samo leto dni po ustanovitvi je sekcija štela že 56 članov, kar je I/ bilo dovolj močna osnova za ustanovitev samostojnega Avto moto društva Slovenska Bistrica. Prizadevnost in doseženi delovni uspehi so v društve pritegnili vsa- ko leto več članov. Ob tem pa se je krepila tudi društvena dejavnost. Zbralo se je večje ševilo dobrih poznavalcev takratnih znamk avtomobilov, zato jim je tako uspelo, da so iz delov starih vojaških avtomobilov izdelali prvo društveno vozilo. Imeli so že tudi svoj prostor, v stari kinodvorani, pri današnjem gostišču ,,Pri Avguštinu" v Slovenski Bistrici. Z leti pa so svoje delovne prostore in sedež večkrat selili, vendar so že pričeli z organiziranjem šoferskih tečajev. Leto 1951 je bilo za nadaljnji razvoj društva zelo pomembno, saj so dobili nekdanje garaže v sredi- šču mesta. Usposobili so tudi ose- bni avtomobil znamke Ford, letnik 1924. To je bil tudi prvi začetek^ redne avto šole, ki je sedaj najsta- \ rejša društvena dejavnost. Ob tem J so uresničevali tudi programi izobraževanja voznikov za potrebe j JLA. i Leta 1964 so po skrbnih pripra-^ vab in zagnanem delu vseh članov društva v središču mesta Slovenska Bistrica predali svojemu namenu lastni dom. Največji delež za nje- govo gradnjo so prispevali sami člani društva s prostovoljnim de- lom. Del sredstev pa jim je zagotovila tudi skupščina občine Slovenska Bistrica in AMZ Slovenije. V poznejših letih so dom še nadgradili in tako pridobili nove prostore in jih sodobno opremili za potrebe pouka kandi- datov za šoferje vseh kategorij. Skozi vse obdobje delovanja društva so razvijali tudi druge oblike aktivnosti namenjene združevanju novih članov ter pridobivanju potreb finančnih sredstev. Med njimi so bila tudi srečanja članov, organiziranje izle- tov in drugih obUk družabnih dejavnosti. Uspehi delovanja AMD Sloven- ska Bistrica se že vrsto let kažejo tudi v stalnem f>orastu števila čla- nov. Leta 1%7 je društvo štelo skupno 300 članov, dve leti kasne- je 460, leta 1981 pa že 1480. Velik razmah dejavnosti društva, pred- vsem v letih med 1%8 in 1980 je zahteval tudi podelitev aktivnosti na skupno devet komisij, ki so kmalu postale osnovni nosilec vseh ativnosti društva. Med najuspešnejšimi so bile komisije za. šport in rekreacijo, za šolsko deja- vnost, gospodarska komisija, komisija za organizacijo in članst- vo ter za varnost in vzgojo v pro- metu. Zaostrena gospodarska situacija v precejšnji meri vpliva tudi na rezultate dela AMD Slovenska Bistrica, zato tudi tukaj iščejo vse možne, predvsem notranje rezerve. Med drugim so že zmanjšali število vozil avtoparka. Z obstojeCimij vozili pa opravljajo večje število j ur. _ I y Pri komisiji za organizacijo in članstvo ugotavljajo, da število za- radi gospodarskih težav upada. V preteklih letih so imeli veliko čla- nov brez vozil, to je C kategorije, teh tečajev pa je vedno manj. V upadanju je tudi doslej najmo- čnejša skupina članstva, to je tistih z A kategorijo. Medtem ko je društvo še pred leti uspevalo vključevati kar 32 odstotkov last- nikov motornih vozil občine ^Slovenska Bistrica, zna§^^ (Unes^ samo še 19%. AMD Slovenska Bistrica pa si prizadeva nove člane pridobiti že v osnovnih šolah. Ta- ko pri vzgoji mladih kolesarjev kot tudi z organiziranjem akcij in tek- movanj pod naslovim Kaj veš o prometu in Varnost vozila na cesti. Uspešno koristijo tudi roditeljske sestanke na osnovnih šolah, tesno sodelujejo z mentorji prometnih krožkov. Pomembna spodbuda za vstop v članstvo AMD sd tudi veliki tek- movalni uspehi članov komisije za športno dejavnost, ki so na števil- nih repubUških pa tudi zveznih tekmovanjih osvajali tudi najvišja mesta. Letno pri društvu organizirajo po šest tečajev za voznike A in B kategorije. Za praktični pouk pa miajo zaposlene tri stalne in iri honorarne inštruktorje. Trenutno ima društvo na voljo štiri avtomo- bile Zastava 101, dva Zastava 750 in dva mopeda. Pričakujejo pa Se dva nova Jugo 55. Pri sprejemanju akcijskega programa za letošnje leto so posta- vili v ospredje stabilizacijska prizadevanja, to je nadaljnje iska- nje, predvsem notranjih rezerv, pridobivanje novih članov, ob- držati želijo na doseženi stopnji tudi tekmovalne rezultate in spodbuditi k Se uspeSnejSemu delu vse komisije pri društvu. Čeprav so naloge po številu skromnejše od podobnih v preteklih letih pa je vsebina njihovega dela tako širo- ka, da bo za vsakega člana dovolj dela. Na nedavni volilni programski seji, ki je bila namenjena tudi os- rednjemu dogodku ob praznova- nju 35. obletnice, delovanja AMD Slovenska Bistrica, so najzaslužnejšim članom podelili republiška in društvena priznanja. Priznanja AMZ Slovenije so sprejeli: Emest Fluher, Vilijem Germ, Ervin Kropf, Franc Podvršnik, Jakob Lorenci, ing. Marjan Furman, Maks Pilko, Leon Zatler, Bogomir Keršič in Stanko Borko. Častno diplomo za izredne zasluge pri razvoju organizacije AMD so sprejeli: Mladen Cerič, Jernej Kokalj in Emil Keršič. Priznanja za zasluge pri razvoju in napredku društva so prejeli: Janko Stukl, Ladislav Kovač, Martin Mesaric in Marjan Skri- njar. Priznanja AMD Slovenska Bistrica so sprejeli: Peter Adam, Anton Veldin, Bojan Sovič in Srečko Brence. Posebna priznanja so sprejeli Se: krajevna skupnost dr. Jagodic Spovenska Bistrica, KK SZDL v KS dr. Jagodic, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupSčini občine Slovenska Bistri- ca, komisija za vozniške izpite iz Maribora in kmetijski kombinat Slovenska Bistrica. Besedilo in posnetek: Viktot Hor- vat Na svečanosti in volilno programski konferenci AMD Slovenska Bistrica je bilo izrečenih mnogo pohvalnih besed tudi od sodelavcev iz sosednjih društev ter AMZ Slovenije. IZLET »Narcise pod Golico vabijo" Od 13. maja do 3 junija je v Planini pod Gohco praznovanje meseca narcis. Ta čudež narave si bodo lahko člani Turističnega društva in ljubitelji naravnih lepot ogledali pod vodstvom Turističnega društva Ptuj v nedeljo, dne 3. junija 1984. OdhiHl iz Ptuja bt)ob6. uri izpred turističnega biroja — Trg svobode4 —. Spoloma si bomo še ogledali lepote Bleda, sloviti ARBORETUM v Volčjem Dotoku in obiskali rojstno hiSo Franceta Prešerna. Prijave sprejema Turistično društvo do vključno 28. maja, ozir. do za- sedbe avtobusa. Cena vožnje znaša din 550.—. Možnost kosila je v Domu pod Golico. Turistično društvo PTUJ Pripravljajo izlet v mesecu maju Prizadevni organizator izletov v KS Boris Ziherl v Ptuju Rudi Koširje dal pobudo za prvi letošnji izlet pod geslom: ,,Mesec maj, najlepši mesec v letu". Izlet bo v soboto, 26. maja v smeri: Vurberk, Maribor, Šentilj, Sladki vrh, Apače, Gor. Radgona, Radenci, Murska Sobota, obisk kmečkega turizma Bokrači in čez Ljutomer in Ormož vrnitev. Izlet je namenjen predvsem krajanom KS Boris Ziherl, vabijo pa tudi Ptujčane iz drugih KS. Izlet temelji izključno na samofinanciranju. Prijave in vplačila sprejema ter daje podrobnejše informacije tajnik sveta KS Rudi Košir, Volkmerjeva 7. Banka Ptu, dne 24. aprila 1984; Marija Brlek, Lancova vas 93; Jurij Jakab, Arbajtarjeva 1; Peter Filipič, Ciril-Metodov drevored 5; Silva Auer, Pobrežje 154; Milena Pernat, Ciril-Metodov drevored 19; Branko Klemenčič, Hercegova 6; Marjana Zalar, Volkmerjeva 7; Tatjana Cernivec, Kajuhova 5; Sil- va Kolednik, Kicar 16; Mara Vra- njež. Trg svobode 2; Janko Rajh, Apače 146. Hajdina, 26. aprila 1984: ' Alojz Terbuc, Hajdoše 34; Mar- jan Glažar, Hajdoše 36/a; Justin Bohak, Dravski dvor 5; Rado Bo- hak. Dravski dvor 5; Tatjana Zupanič, Slovanja vas 36; Srečko Silak, Hajdoše 77; Marjan Zupa- nič, Slovenja vas 64; Maks Zupa- nič, Slovenja vas 65/E; Drago Fu- rek, Draženci 87/a; Janez Ornik, Hajdoše 51; Anton Sišek, Jadran- ska 17; Marija SiSek, Jadranska 17; Anton Gabrovec, HajdoSe 48; .Slavko Burjan, Hajdoše53; Cvet- ka Majerhofer, HajdoSe 40; Alojz Bedrač, Hajdoše 43; Jože Novak, Gerečja vas 22; Milan Furek, Slo- venja vas 40; Ludvik Mlakar, Brunšvig 12; Franc Petek, Slove- nja vas 47; Bojan Trlep, HajdoSe 59/c; Ivan Auer, Sp. Hajdina 43; Zlatko Nigerl, Slovenja vas I; Franc Bfodnjak, HajdoSe 56; Stanko-Sagadin, Hajdoše 45; Ivan Furek, Hajdoše 39; Drago Furek, Hajdoše 39; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Ivan Ladinek, Haj- doše 102; Branko Siter. Kungota 157; Rudi Nahberger, Zg. Hajdina 87; Franc Zupanič, Slovenja vas 36; Silvo Stern, Hajdoše 50; Rado Vidnik, Prešernova 18; Milan Pu- cko, Zg. Hajdina 45; Rojko Cartl, Zg. Hajdina 74; Dominik Poznič, Hajdoše 59/a. Posamezniki, april 1984: Dušan Jeza, Finžgarjeva 1; Ivan Brvar, Ul. Sercerieve 2; Janko Gajšek, Podlehnik 61; Angela Per- ger, Krempljeva 6; Marija Vajdič, Zabovci 47; Zvonko Potočnik, Zavrč 9; Jože Kelc, Goričak 58; Janez Ceh, Grajenščak; Alojz Ta- šner, Ločič 25; Silvo Skaza, Slove- nja vas 50; Bogdan Cesar, Zlatoli- čje 125; Anton Planinšek, Pleterje 34; Rajko Dežman, Kraigherjeva 31; Anton Peršoh, Pleterje 48; Stanislav Ekart, Jelovice 3; Jože Janžel, Zabovci 11; Oskar Sturm, Rajčeva 7; Marjan TrebovSek, Žgečeva 10; Alojz Petek, Grajen- ščak 20; Stanislav Večerič, Jablo- vec 90; Marjan Poplatnik, Kraigherjeva 34; Danijel Nahber- ger, Pobrežje 14/a; Alojz Jakomi- ni, Vodova 4; Bogomir Petek, Potrčeva 33; Mirko Krajnčič, Kraigherjeva 24; Olga Soštarič, Zi- heriova 17; Alojz Ploj, Drbetinci 41; Srečko Krajnc, Mejna cesta 33; Anton Krajnc, Skorišnjak 27; Mi- hael Chomicki, Jadranska; Konrad Mohorko, Maistrova 11; Boris Kukovec, Ciril-Metodov drevored 12; Milan Terbuc, Sp. Velovlak 20/a; Marjan Zajdela, Zetale 1; Stanko Doliška, Ilčeva 11; Franc Stumberger, Nova vas 83; Mirko Kotnik, Potrčeva 32; Silvo Voda, Cankarjeva 6; Milan Vidovič, Pre- šernova 9; Zlatko Galun, Hajdoše 78; Rastislav Vnuk, Ziherlova 12; Branko Godec, Grajena 1; Štefan Breznik, Ul. Z. Kukovič 15; Štefan Muraj, Levanjci 2; Anton Koren, Lackova 8; Tejo Mrkonjič, Roze Luxenburg 27; Vid Jovanovič, Pa- nonska 5; Branko Majcen, Graje- na 6; Srečko Segula, Mezgovci 61; Milan Smilian. Jablovec 6; Ivo Repec, Ob Studenčnici 9; Aleksan- der Majdič, Kraigherjeva 15; Mirko Horvat, Trg svobode 1; Anton Valentin, Natašina pot; Ivan Pavlinič, Hardek 23; Raden- ko Matic, Slovenja vas 54; Ludvik Krapša, Nova vas 112; Marija Per- nat, Volkmerjeva II; Stanko Ko- kol. Slovenja vas 47/a; Vojko So- bar, 'Zg. Hajdina 137; Marjan Kancler, Zabjak 8; Anton Markež, Ziherlova 1; Anton Murko, Ra- belčja vas 17; Bojan Meznarič, Spuhlje 136/a; Janez Stumberger, Stojnci 20; Darko Meznarič, Stia- felova 38; Stanko Irgl, Rabeljija vas 27; Darinka Bratec, Podvinci 130/b; Zeljko Vaida, Bukovci 132; Srečko Veit, Stuki 32; Slavko Matjašič, Zagorci 35; Janko Per- nek, Krčevina 26; Janez Gašparič Trg svobode 1: Stanko Molnar, Rab. vas l/a; Peter Bombek, Seronova 18; Miran ZagorŠek, Mezgovci 28; Darko Fredikaka, Lovrenc 63/a; Zvonko.Ulaga, Vi- dem 35; Ida' Belovič, Kidričevo 10; Robert Belšak, Pobrežje 140/a; Irena Juršič, Trstenjakova 16; Bo- žena Bedenik, Ptujska gora 56; Marija EmerSič, Golobova 5; Du- šan Lunder, Hercegova 8. Agis Ptuj, april 1984: Slavko Mar, Bratonečičce 16; Andrej Berlak, Dornava 105; Franc Karo, Vitomarci 19; Franc Suen, Slomi 4; Ignac Habjanič, Kraigherjeva 31; Ignac Habjanič, Kariževa 39. Elko Ptuj in Maribor, april 1984: Jože Bezjak, GoriSnica; Marko Plošinjak, Mala vas 37; Danica Budja, Kajuhova 1; Majda Cuš, Bukovci 24/a; Cilka Sturm, Rajče- va 7; Olga Golob, Stojnci 142; Marjan Horvat, Trnovski vrh 10; Marija Voda, Dolič 10; Terezija Krajnc, Nova vas 93; Danica Hrženjak, Bukovci 181; Olga Meznarič, Bukovci 161; Kristina Vidovič, Nova vas 65; Sonja Erlač, Zabovci 101; Ivan Brlek, Lancova vas 93; Dragica Simenko, Polen- šak 37; Anica Krajnc, PolenSak 27; Veronika Ferčec, Stanovno 2; Jožica Berlak, Juršinci 13; Miran ZagorŠek, Lovrenc 63/a; Gumama Ptuj, april 1984: Stanko Petek, Moškanjci 41; Ivan Berghaus, Mestni vrh 26; Branko Horvat, Nova vas 119; Karel Pungaršek, Strelci 8; Branko Zuran, Potrčeva 13; Franc Anžel, Placar 43; Viktor Bezjak, Strelci 15. Nujno klicani iz TGA, Kidričevo, 2. in 3. maja 1984: Nežika Artenjak, Gubčeva 31; Ivan Mesarec, Zamušani 49; Franc Mesarec, Senežci 38; Jože Medved, Linhartova 6; Maks Fijačko, Potr- čeva 44; Edvard Dobnik, Zg. Haj- dina 46; Janez Meglic, Budina 31. Kog, 3. maja 1984: ' Marko Pokrivač, Jastrebci 59; Srečko Dečko, Vodranci 17; Bol- fenk Pokrivač, Kog 1; Stanko Horvat, Kog 35; Vinko Strman, Gomila 6; Katica Horvat, Kog 35; Jože Pere, Jastrebci 38; Mihaela Rodiga, Kog 45; Stanko Lukman, Kog 26; Zlatko Lukman, Kog 26; Branko Nemec, Urban 73; Janez Koroša. Gomila 48: Martin Žižek. Jastrebci 62; Josip Krajačič, Roba- dje 71; Stanko Pokrivač, Jastrebci 40: Anton Zeaniar. Jastrebci M: Ivan Curin, Vodrana 17; Marta Novak, Vodranci 15; Jelka Curin, .UčaVesiJ;. ^ _ , Šolsko športno društvo Majšperk Šolsko športno društvo na osnovni šoli v Maj- Sperku je začelo z delom v novem šolskem letu, z vehkim občnim zborom, na katerem so bili prisotni skoraj vsi učenci te osnovne šole. Ze v začetku so si zastavah plan dela in prešli k nje- govi realizaciji. To pa ob dokaj dobrih pogojih dela ni bilo težko, saj imajo na voljo telovadni- co in odprto igrišče za mali nogomet, oziroma rokomet, ter stezo za sprint, jamo za skok v da- ljino in pa veliko prostora za razvijanje krosa in tekaških disciplin. V okviru šolskega športnega društva delujejo naslednje sekcije: atletska, rokometna, košar- kaška, sekcija malega nogometa, šahovska sek- cija, streljanje z zračno puško in namizni tenis, kjer so že izvedh prvenstvo šole. Prav tako pa so izkoristili okoHSke hribe in pa prenosno smu- čarsko vlečnico in tako so lahko tudi smučali. IzvedU so tudi šolsko prvenstvo za SLO in DZ in v okviru tega pripravili tekmovanje v orientacijskem pohodu. Izvedli so tudi ligaška medrazredna tekmovanja, sodelovali so na mladinskih športnih igrah, ki jih je organiziral TVD Partizan Majšperk in zasedli tretje mesto, od petih ekip. Udeleževali pa so se tudi občin- skih tekmovanj. Zal pa niso zadovoljnji z orga- nizacijo le-teh. Do konca šolskega leta imajo v planu Se orga- nizacijo atletskega mnogoboja za višjo in nižjo stopnjo. Učenci in učenke od 5—8 razreda bo- do tekmovali v tehle disciplinah: tek na 60 m, tek na 600 m, v suvanju krogle, skoku v daljino in skoku v višino. Za učence od 1—4 razreda pa bodo pripravili tekmovanje v mnogoboju na TRIM STEZI. Tekmovanja pa bodo v sledečih disciplinah: tek na 30 m, dviganje trupa, skok v daljino z mesta, plezanje po vrvi. Za zaključek dela šolskega športnega društva pa bodo orga- nizirali še plavalni tečaj za učence četrtih razre- dov v kopališču Kidričevo, ter pripravili zaklju- čni zbor šolskega športnega društva, na katerem bodo podelili priznanja, diplome in pohvale najboljšim posameznikom in ekipam. Za uspe- šno delo društva sta nedvomno zaslužna men- torja šolskega športnega društva, ki gotovo vla- gata maksimum svojega dela in volje za še večje uspehe na področju vključevanja čim večjega števila učencev v vrste društva in seveda kot vsak trener poskušata doseči čim boljše rezulta- te z šolskimi ekipami na prvenstvih. Danilo Klajnšel^ ŠPORTNI DAN JE USPEL Na osnovni šoli Boris Kidrič iz Kidričevega so izvedli športni dan za vse učence in učenke, športni dan posvečen atletiki, ki je tokrat zares kraljevala med mladimi tek- movalci na osnovni SoH v Kidriče- vem. 1. in 2. razredi so tekmovali med seboj v atletskem mnogoboju (pre-'- magovanje ovir). Med prvimi razredi je bil najboljši lA, med drugimi pa 2A. Za tretje in četrte razrede so pripravili tekmovanje v metu žogice. Med učenci je prvo mesto osvojil Aleksander Brala z 45,5 m, drugi je bil Mitja Marzi- dovšek z 44,5 m, tretji pa je bil Ro- bert Pleieršek z 43,5 m. Pri dekletih je bil naslednji vrstni red: Lidija Sombolec 28,5 m, Ivica Toplak 23 m, Sabina Petrovič 22,5 m. 5. in 6. razredi so tekmovali v skoku v daljino in teku na 60 m, 7. in 8. razredi pa so imeli skok v daljino in tek na 100 m. REZUL- TATI: Učenci 5—6 razred, skok v daljino: Zvonko Rozman 411 cm, Mirko Nežmah 360 cm, Bojan Svenšek 354 cm. Skok v daljino za dekleta: Marija Mulec 360 cm, Mateja Drevenšek 356 cm, Valerija Sombolec 337 cm. TEK NA 60 m — učenci: Darko J^ozoderc 9,1, Dušan Strel in Zlat- ko Sirovnik 9,5 sekund. TEK NA 60 m — učenke: Sabina Klajderič 9,5, Renata Repec in Jožica Artenjak 9,7 sekund. SKOK V DALJINO - UCENCI 7—8 RAZRED: Aleksander Moge 520 cm. Robi Hojnik 502 cm, Ro- man Repec 501 cm. SKOK V DALJINO — UCEN- KE;J. mesto Daria Kpres 360 cm. 2. mesto Vesna Zagoranski 359 cm, 3. mesto Suzana Kosi 347 cm. TEK NA 100 m — UCENCI: Roman Rep>ec 12,3 sekund, Alek- sander Moge 12,6, Marjan Rajh 13,2 sekund. TEK NA 100 m — UCENKE: Vesna Zagoranski 15,6, Simona Hojak 15,3 s, Marjana Soršak 15,4 sekund. Po tekmovanju v po dveh disci- plinah pa so izvedli Se krog za vse učence 1. in 2. stopnje. REZUL- TATI: 1.—2. razred učenci: Marko Kmetec, Stanko Petrovič. 1.—2. razred učenke: Mojca Ple- teršek, Irena SvenSek. 3.—4. razred učenci: Aleksander Marzidovšek, Borut Svenšek. 3.-4. razred učenke: Lidija Sombolec, Sabina Petrovič. 5.—6. razred učenci: Zvonko Rozman, Bojan Svenšek. 5.—6. razred učenke: Milena Mohor, Anita Skledar. 7.-8. razred učenci: Aleksander Moge, 2. mesto Robi Kešpert. Na osnovni Soli v Kidričevem se pripravljajo na predstoječa atletska tekmovanja in sicer za mali in veliki atletski pokal AZS, za spomladan- ski kros, ki bo 22. 5. 1984 v Ptuj- skih topHcah, ter za atletsko prven- stvo 3. in 4. razredov, ki bo 6. juni- ja v Kidričevem. Seveda pa dobro dela tudi nogo- metna ekipa. Ta je bila letos tretja na občinskem prvenstvu. Veliko za- slug za uspeh ekip ima prav gotovo mentor SSD in učitelj telesne vzgo- je Miki Prstec. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Nekdanji dobri učenci in tekmovalci, sedaj pa uspešni nogometaši Ahimt- nija, skupaj z Mitjem Prstecom 12 - NAŠI DOPISNIKI 17. maj 1984 - TEDNIK PRVOMAJSKE POČITNICE Prvomajske počitnice sem preži- ,vela doma. Pomagala sem delati na polju. Zraven tega sem. še imela čas za igranje. Prebr