ste«. 5.
«Ljubljani, o soboto, tfnž 7. januarja 1905.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta
P'
za {etri leta
650
za en mesec „ „ 2-20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10-— 5-
P
za Četrt leta „ „ _ za en mesec „ „ 170
Za poSilj. na dom 20 h na mrsec.
Posamezne štev. 10 h.
n II u II
SLOVENEC
Leto mm.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
7a anLcii	it i
za enkrat za dvakrat za trikrat
■ ■ • .
13 h 11 „
Uredništvo J« « Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
-—- dvorišče nad tiskarno). - Rokopisi se
ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74
Pozitivno delo.
Novo leto zahteva novega dela. Zato je potrebno, da nekoliko pregledamo svojo nalogo.
Časopisje se je ob novem letu, kolikor vidimo doslej, zopet zelo razširilo. Vsi kateliškonarodni časopisi kažejo napredek v številu narednikov in v vsebini. To je veselo znamenje za bodočnost. Nasprotno časopisje se sicer hvali, da se jako razširja, a po vsebini propada. Liberalna stranka je izročena vodstvu nekaterih ljudi, ki so ji popolnoma vtisnili svoj pečat si-rovosti in nastrpnosti. Dolžnost naših somišljenikov je, da povsod izkušajo liberalno časopisje izpodriniti in nadomestiti z našimi listi.
Potem je pa nujno potrebno, da se letos naša društvena organizacija dalje razvije. Politična društva si naj že zdaj narede načrt za delovanje poletu. Mi stojimo zdaj sredi velevažnega političnega boja, kateri se ne sme drugače končati, kakor z našo zmago. Vsako politično društvo bo moralo prirediti več javnih političnih shodov, na katerih bodo nastopili državni in deželni poslanci. To gibanje, ki je n^kaj časa zaostalo, mora z novo silo nastopiti. Izpre-menjene politične razmere nam bodo koristne le tedaj, ako bo vsak avstrijski državljan vedel, da imamo tu organiziran narod, kateri zna svojo voljo izraziti s potrebnim poudarkom.
Jako veselo je gibanje v nepolitičnih društvih. Naš „Društveni koledarček", jako poučna knjižica, katero naj bi proučil vsak naš somišljenik, nam izkazuje tako število izobraževalnih društev, da moramo biti ponosni na tako organizacijo. Treba jo je razširiti po vsem Slovenskem, da bodo v njej zbrani vsi naši narodni talenti. Desettisoč sedanjih udov nam že sedaj predstavlja velik kapital narodne inteligence, katerega moramo narediti plodonosnega. Zato pa mora biti v teh društvih živahno gibanje. Marsikatero društvo je že doslej jako mnogo storilo. Koliko stotin poučnih predavanj je že priredila ta organizacija !
Političen jlst za slovenski narod
za ve? ko trikrat . 8 " V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo je » Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—-- Vsprejema naročnino, inseratein
reklamacije.
(Jpravniškega telefona štev. 188.
Al to je šele začetek. Voditelji društev naj si izdelajo načrte za predavanje in izberd snovi, katere so v dotičnih krajih najbolj potrebne in prikladne. Ideje^ o katerih upamo, da bedo dvignile naše ljudsf^cTvedno višje na kulturni stopinji, se naj širijo po teh društvih, katera naj bodo naša slovenska ljudska univerza! Tudi nasprotniki so spoznali moč tega sredstva in ga izkušajo posnemati. A mi smo bili prvi, ki smo začeli delati, smo največ storili in tudi najuspešneje delovali. Največjo važnost polagamo na to poučno delovanje, ker iz njega izraste vsaka druga organizacija. Bodi delo v izobraževalnih društvih ena glavnih skrbi naših somišljenikov tudi v tem letu! Močna centrala je zanje potrebna, da podpira delo posameznikov. Zato morajo biti združena v „S1. kršča nski socialni zvezi",katera naj pre • skrbi tudi za pripomočke v literarnem oziru! G o s p o d a rs k a o r g a n i za c i j a
je bila doslej izključno le na ramah naših somišljenikov. Nasprotniki so upili, da je politična, in so jo pobijali z vsemi sredstvi. Proti njej so nastopili celo faktorji, katerih dolžnost bi bila, da jo podpirajo. Cele mesece so vriskali veselja, ako se je ponesrečil en poizkus, a medtem je zrastlo že na stotine novih, življenja zmožnih in krepkih organizmov, kateri se jako lepo razvijajo in nam že podajejo krepko podlago za nadaljnji gospodarski razvoj.
Naši nasprotniki so smatrali kmečki stan samo za žrtev izkoriščevanja. Liberalizem za kmeta nima prav nobene pomoči. Sicer so liberalci začeli zadnji čas premišljevati, kam jih pelje njihova dosedanja r a b e 1 j s k a gospodarska politika. A ne i morejo se povzpeti do onega stališča, katero bi bilo koristno za naše ljudstvo. Slovenski Narod" je prinesel zopet izjavo narodno napredne stranke, katera se glasi:
Resnica je, da je kmečki stan za splošno blagostanje prav malega pomena. Agrarne dežele niso nikdar bogate; kmetijstvo ne stvarja bogatstva ker je produktivnost zemlje omejena in ker se dohodki vsled velikih , davkov in davščin, vsled velikih delavskih mezd, pomanjkanja moči, obresti od dolgov | i. t. d. vedno krčijo tako, da je večina kme-
tij dandanes že pasivnih Splošno blagostanje je mogoče samo tam, kjer cvete industrija in trgovina.
Ne tajimo važnosti industrije in trgovine; ravno nasprotno je namen vse naše organizacije, da kmečkemu stanu po organizaciji omogočimo, da se udeležuje dobičkov mednarodne kupčije in obrti. A vendar stojimo proti liberalcem na narodnogospodarskem stališču, da se mora vse storiti, dase kmečki standvigne, ker ni res, da bi bil kmet le „prav malega pomena*, kakor sanjari sita gospoda, ki od kmečkih žuljev živi, ampak res je, da je kmet podlaga narodu i n d r -2 a v i Liberalci so ga izdali; naša naloga je pa, da ga dvignemo do tiste veljave, ki mu je potrebna, da bo o d 1 o čilno vplival na ves naš gospodarski in kulturni razvoj Zato pa je naše geslo: Neutrudno delo na polju poljedelskega zadružništva! Naj neuspehi nikogar ne ostrašijo!
Okoli šeststo zadrug na avstrijskem jugoslovanskem jugu je že zdaj glasna priča, da je to delo sicer težko, a je hvaležno in potrebno.
Šele ko bo naš kmet organiziran, bo prišel čas, ko bo ta organizacija ustvarila tudi slovensko industrijo. Nekateri imovitejši Slovenci že sedaj zlagajo svoje kapitalije za narodna obrtna podjetja. A teh privatnih kapitalistov je malo. N a -rod kot p r o d u c e n t i n k o n s u -m e n t je mogoč v velikem slogu šele kot organizirana celota. Mi gremo za tem ciljem in upamo, da ga dosežemo.
Posebno skrb posvetimo slovenskemu delavstvu! Strokovna organizacija naj se povsod izvede, kjer je delavstvo v večjih množinah. Doslej se za to še ni dovolj delalo. Liberalci so delavstvo izdali, ker je liberalizem po svojem listu kapitalističen in zaničuje »ljudske mase". Liberalci so povsod na strani onih, ki delavce izsesavajo in izkoriščajo Naša naloga je pa, da slovensko delavstvo organiziramo in zedi-nimo v močne strokovne zveze,
katere bodo mogle braniti svoje gospodarske koristi.
To je nekaj glavnih nalog za naše delovanje v sedanjem letu. Začetki so storjeni in delo je dobro vpeljano. Hvala možem, ki so se doslej žrtvovali za to važno ljudsko delo ! Če so tudi trpeli in žrtvovali za dobro stvar, naj ne opešajo! Zavest, da boljši del slovenskega naroda hvaležno upošteva njihovo delo, naj;jim bo za plačilo ! A raste že mlajši zarod, ki je napolnjen z našimi idejami, in ta nam bo dal novih sil, katere bodo vodile narodno-gospodarsko in orga-nizatorično delo.
Zato brez strahu dalje ! Odpira se nova doba, veselejša od one, katero smo prestali !	F
iz slovanskega sveta.
si Umirajoč narod. Kakor menda znano, živijo v severnih ogrskih gorah ostanki ruskega naroda. V teh krajih nekateri učenjaki vidijo zibelko celega ruskega naroda. Sedaj v ti svoji stari pradomovini izumirajo ostanki ruskega naroda vsled vpliva židovskega kapitalizma ter mažari-zacije. Nedavno je slovaški list „Narodnie Nov iny« objavil o razmerah ogrskih Rusov uvoden članek, ki bi moral biti preveden v vse slovanske jezike. „Narodnie Novinv" k. je glasilo najbliže sosednega naroda slovaškega, pišejo : Najbolj žalostno ali plastično-tipično sliko zatiranega naroda podajajo ogrski Rusi. To je slika sramote in zasmeha dvajsetega stoletja, to je krvava satira polno-gnusnega gesla o humaniteti, liberalizmu, napredku, modernizmu in realizmu ; to je madež na vesti celega ljudstva, madež na časti narodov, dežel in dr-
Zau'	Rusi niso mog!! Poklicati na
sebe hujših trinogov, kakor jih imajo danes. Ko so jim ubili telesa, začenjajo ubijati tudi njihovo dušo. Kaj je ostalo iz ogrskega ruskega, svežega, cerkveno samostal-nega zivlja ? Masa zanemarjenega seljanstva Zanemarjenega in zapuščenega. Tudi od cerkve zapuščenega, v kolikor je vidna v uradnih osebah. — »Umirajoči narod'' imenoval je ogrske Ruse ubogi Fencik ki je vzdržaval m,lo lučico narodnega duha in čuta v lističu .Listok". (Fencik je umrl lucica je ugasnila.) Umirajoči narod v sredi človekoljubne, liberalne, omikane Evrope, toda umirajoč ne naravne, ampak nasilne smrti. Verska zavest še malo životari v du-
Martin Krpan.
Dramatična pripovedka. Spisal Ignotus. Oceno sestavil A d o 1 f Robida.
Martin Krpan je najnovejše delo, ki se jej proizvajalo v slovenskem gledišču. Igro smemo v celoti imenovati dobro.
V prvem dejanju gledajo ministri skozi okno na boj, ki ga bije cesarjevič Mirko z Brdavsom. Ljudstvo pa stoji pod dvorom in kliče princu: slava! Jerica, cesarjeva hči, čaka vsa v skrbeh izida tega boja. In glej! Brdavs premaga Mirka. Tedaj se počno ministri pričkati radi pogreba. Vsak ga hoče imeti zase in misli, da spada pogreb v njegov delokrog, a cesar izpregovori: „Gorje državi, ki ima toli nesložne voditelje!" Takoj počno zopet ministri drug na drugega valiti krivdo, češ, da je on vzrok prepirov. Tu pride sel Brdavsov, ki zahteva po dogovoru v treh dneh Jerico. Na cesarjevo Prošnjo mu pa dovoli pet dni, zakar so prosili tudi ministri in sel jim izpolni to prošnjo. Tu zopet kličejo sužnji na ministrskih Prestolih: .Gotovo pride, gotovo! Priporoči
nas Brdavsu, prosimo, priporoči! Živio Br davs!«
Sedaj pa se obrne ubogi cesar na ministre, proseč jih, naj mu svetujejo. A drug za drugim neče in ne more svetovati in zo pet se prepirajo. V tem vstopi državni prav nik Komar, ki naznani, da je v peti in sedmi državi upor. Peti deželi je obljubil cesar univerzo, a pisec dekreta se je zmotil ter zapisal mesto pel sedem. Sedaj je v sedmi državi punt, ker ne marajo univerze, peta dežela se pa bori zanjo. In minister Gašper svetuje, da se ubogi pisec dekreta ustreli, kar se sprejme. Nadalje se sprejme tudi predlog, da se peti deželi mesto univerze sezida bolnica, kamor naj pridejo vsi pri puntu ranjeni. In cesar pravi: „Dežele imajo pravico davek plačevati, ampak puntati se, do tega pa nimajo nič pravice." — Tedaj pride cesarjev nečak Andrej. In ko ga minisri zagledajo, so vsi proti njemu. Zahtevajo pa^ kazen zanj. ker je puntar, a v tej točki se cesar ne strinja s svojimi ^svetovalci, in imenuje Andreja za princa, svoiega sina in prestolonaslednika, ker je Brdavs Mirka ubil. In takoj pokleknejo ministri v prah predenj in se mu kla-
njajo. Tedaj prosi Andrej cesarja, da bi se smel boriti z Brdavsom. A Jerica, ki ga ljubi, ga ne pusti v boj, v gotovo smrt. Toda Andrej jo- prosi, naj ne ugovarja njegovemu koraku, kajti on hoče zmagati Brdavsa — rešiti njo in domovino. Tedaj pa pride cesarica, ki zastopa mnenje, da naj le gre Jerica k Brdavsu, morda ga še poboljša; kajti: .carjeva roka ni tako dolga, da bi segla do neba, a zvijača ženske pro-dere večkrat do pekla in do neba. In takoj so vsi ministri na strani kraljice Andrej pa jim nasprotuje, meneč, da ljudstvo, ki ne doprinaša nič žrtev, ni vredno, da živi. In hipoma so na strani Andrejevi vsi ministri. A Andrej jim zabrusi v obraz: „Fej, vi sužnji nižjih instinktov, vi klečeplazci, ve opice !" Pove jim dalje, da bode država obstojala na novi generaciji in ne več na laži, a tedaj dvignejo ministri krik, cesar miri, Andrej pa nadaljuje: »Materine in očetove nesreče ste krivi vi, ki ste mu svetovali." In zopet se vsi ministri klanjajo in kriče, da svojih portfelijev nikdar ne bodo dali iz rok. Tedaj stopi Andrej samozavestno na prestol: „Mir, jaz bodoči cesar vas bodem z bičem izgnal!" In ministri so mirni in
prosijo: »Tvoji hlapci te poslušajo."
Nato se obrne Andrej k cesarju in ga prosi, da naj izpusti iz ječe Vladimirja, bivšega naučnega ministra, ki je bil zaprt radi punta. Toda on ni bil revolucijonarec, marveč reformator. Ako bi bil ta prost mož, bi rešil državo. Ministri so zopet kontra temu z ozirom na državo in na zakonik, toda cesar se zopet ne da pregovoriti in oprosti Vladimirja, za katerega se tudi Jerica potegne, ki pravi, da so ministri najboljše može spravili v ječo. A ministri to taje in zvračajo krivdo drug na drugega. Nato vpraša cesarica, zakaj je bil Vladimir zaprt in Andrej ji odgovori: „Hotel nam je dati dobrih šol, hotel je pomagati domovini, zato so ga zaprli. Zopet protestujejo vsi, v tem trenotku pride osvobojeni Vladimir v dvorano. Cesar ga prosi za odpuščanje in mu pove vso bedo, a Vladimir mu pravi: »Opri se na svoj narod, zateči se k ljudstvu !" In svetuje mu, naj razglasi, da dobi oni, ki premaga Brdavsa, Jerico za ženo in postane vrh tega kralj treh dežel ob Jadranskem morju. Vse protestira. A takoj je zopet vse mirno, ko cesar sprejme nasvet. In Vladimir svetuje še dalje.
šah zatirane mase, na edinem „očenašu", kakor na tanki zlati verižici, visi življenje tega naroda. Ali tudi to-le verižico mu bodo kmalu pretrgali. Liturgijo, tisočletno litur-gijo, hočejo mu streti, da bi niti zadnje tolažbe ne imel .umirajoči narod". Ko so mu že odvzeli vse radosti življenja, hočejo mu vzeti tudi še zadnjo tolažbo, previdenje s sv. zakramenti v narodnem jeziku. Izdajalci tega nesrečnega naroda so izgnali narodni jezik ne lt iz semenišč in šol, ampak tudi iz družin. Niti o častnih izjemah ne vemo, če pa so, torej živč v skrivni tihoti. Ogrski Rusi nimajo nobene posvetne inteligence; ljudje, ki se vzgajajo v šolah, so odpadniki, tako da o ogrskih Rusih ni niti sledu v srednjih in visokih šolah. Bogati posestniki zapravljajo zadnje groše v Budimpešti, na njihovo mesto pa prihajajo trume umazanih Židov, ki oglodavajo zadnje ostanke zapuščenega ljudstva. In ko se ljudstvo temu zatiranju upira, kakor n. pr. v občini Iz*, v kateri je 390 družin v svojem obupanju prešlo k pravoslavju, začne .delovati" državni pravdnik, sodnija in hujskanje zoper državo in cerkev" je naslov, pod katerim se ljudje spravljajo v ječo. — Ljudstvu ostaja še Amerika. A večina niti tega pribežališča nima; nekateri so že tako i ubožni, da nimajo denarnih sredstev za tako j daljno pot. Ne preostaja jimdruzega, kakor i nekaj časa še životariti pod jarmom in potem — leči v srob
si Proračun češke „Osred- 1 nje matice šolske" za I. 1905. Dne 29 diCcmbra je imela „0srednja matica šolska" odboro.o sejo, v kateri se je 1 predlož i proračun za 1 1905. Skupni stro- i ški znašajo 866 592 K; od te svote je z 1 rednimi dohodki pokrito 91.301 K. Vsled proračuna mora torej češki narod v 1. 1905. nabrati svoto 775.291 K, če hoče, da bi .Matica" izpolnila svojo nalogo. Ni dvomiti, da požrtvovalni češki narod bode to svoto tudi v resnici nabral. V isti seji se je tudi sklenilo, da bi se letos dostojno proslavljala 251etnica „0srednje matice šolske".
si Ulrakvistična univerza v Olomucu. Olomuški „Tagblatt" poroča, da se med nemškim občinstvom v Oomucu podpisuje prošnja za ustanovljenje utrakvi stične univerze. Proti temu izraža se „Tag-blatt" kar najodločneje; zahteva ustanovljenje nemške univerze v Olomucu ter protestira proti ustanovljenju češke univerze. — Kaj b1 Nemci vse hoteli !
si Rusko mesto Vladivostok je imelo leta i800. komaj 12 ribiških bajt; danes ima nad 60.000 prebivalcev in je najlepše ob sibirskem obrežju.	j
Derschotta o slovenskem vse-
m.
.Veliki* nemški voditelj dr. Derschatta ! je padel v roke nekemu .Piccolovemu" dopisniku, ki je iz njega vlekel, kaj misli o /■alijanskem in slovenskem vseučilišču. Rekel je, da bodo Nemci proti italijanskemu vseučilišču v Trstu, in sicer — zaradi Slovencev: V celem Primorju, je rekel Derschatta divja narodni boj med Italijani in Slovenci. Če se d£ v Trstu Italijanom vseučilišče, ga bodo hoteli tam imeti tudi Slovani. „A Slovenci ga hočejo imeti v Ljubljani!" ugovarja italijanski peresnik. „Ni res", reče Derschatta, „ker v Ljubljani ž njim ne bi nič pridobili. Tam je 80% prebivalcev že slovenskih (ali samo toliko?) in občine po d< želi so tudi že v slovenskih rokah. Slovenci ne rabijo vseučilišča iz moralnih vzrokov, ker so še premalo izobraženi za višji učni zavod, ampak le za agi-
Tam v daljni Karnijoli živi Martin Krpan, silen mož. In gotovo se še spominja cesar, ko se je ž njim peljal, kako je Krpan postavil svojo kobilico v sneg. Ta junak nam pobije Brdavsa. Pri tem govori Vladimir jako navdušeno o Krpanovi domovini in v res navdušenih besedah opeva kranjsko deželo. Nato imenuje cesar Vladi-mirja za kancelarja, dasi pri tem ukrepu godrnjajo zopet vsi ministri. A ker vztraja cesar pri sklepu, poneha oporekanje in kan-celar Vladimir stopi k oknu, pripovedujoč ljudstvu, da ga bo rešil Martin Krpan, po katerega je ravnokar cesar poslal.
II. dejanje se vrši na Vrhu pri sv Trojici, na Krpanovem domu. Krpanova mati Meta in njegova izvoljenka Nežika sedita pred hišo in starka ravno pripoveduje Ne-žiki, da je bil njen umrli mož Joško tako močan, da je nekoč, ko so ga Turki zabili v hišo in le-to zažgali, podrl stene in jim ušel. A enkrat so f;a vendarle premagali s strupenimi pušicami bilo jih je nad dvesto. V istem času, ka je n en mož umrl, je porodila ona Martina Krpana in sanjalo se ji je, da je njen sin zmaj velik in grozen, da se ga boji vsakdo. In molila je k Bogu, da
tacijo na kraju kjer je političen boj." Tako dr Derschatta. Mož iz same velenemške na dutosti ne more spoznati, kako se moti.
Izpod Grlntovca.
Star pregovor pravi, ako imaš maslo na glavi, ne hodi na solnce. Mlad je »Gorenjec", mlad njegov dopisnik iz Cerkelj, zato je pozabil ta lepi pregovor; leze na solnce in izziva. Skrbeli bomo, da bo prišla njegova .obložena" glava vsa na solnce, da ga zamolčani grehi ne bodo težili.
Bridko pretaka solze zaradi občinskih volitev, v tej gorečnosti pobija en dopis drugega, in v zadregi si, ali se dopisniku meša ali hoče za norca imeti svoje pristaše. Pečat duševne revščine pa pritisne, ko ob koncu svojega zmedenega dopisa agitira za „Gorenjčeve" naročnike.
V čast naših obče spoštovanih gdč. učiteljic se tudi spodtika, nad tem, ker sta šli volit pri občinskih volitvah — seveda — oh, gorje — »klerikalno.1 Lažnjivo liberalno | revše, ki je hodilo k preklicanim kleri-i kalcem nekaj časa hinavščino past, trdi celo, kot bi učitelji ne imeli volilne pravice, ampak samo učiteljice. Imeli so volilno pravico, a pri zadnjih občinskih volitvah so vedeli liberalni učitelji, da se jim bo vse smejalo, ako bi šli volit, seveda po svoje — liberalno — a brez upa zmage. Korajže ni bilo!
Čast onemu, kogar trga „Gorenjec", kar se vidi tudi v tem slučaju Spodtika se nad občespoštovanima gdč. učiteljicami, ki spolnujeta vestno svoje dolžnosti, kar Cerk-Ijanci dobro vemo. Zato se pa obračamo z naslednjimi dopisi na Cerkljance, naj sodijo iz njih o revščini .Gorenjca" in lažnjivosti njegovega dopisnika, ki ga pita!
Šolskih postav ne pozna po izvedljivem vprašanju dopisnika cerkljanski učitelj gospod Jožef Lapajne, ki je Hribovšek-ovega sina tako udaril po glavi, da je še danes gluh. Postav ne pozna g. nadučitelj Andrej Kmet, ki je dečkovemu očetu, ki se je prišel kregat k memu, zatrdil, da se ne bo več to dogodilo, da bi sina Lapajne tepel, a — naj zdaj molči! Mi pa ne bomo molčali na sleparije in zanemarjanje dolžnostij liberalcev več in ako je »Gorenjcu« do resnice, naj priobči, kar vedo vsi Cerkljanci o grdo-biji liberalcev. Kdor išče, najde!
»Farška bisaga" je napravila v Cerkljah lepo kamenito obhajilno mizo in krasno večno luč. To pa stane denarja! A vse se je naredilo brez pomoči „Gorenjčeve" in njegovih pristašev, ki imajo široka usta, a zadrgnene žepe.
Izobraževalno društvo v Cerkljah se lepo razvija. Po zimi se živahno gibljejo. Imelo je v kratkem trojno predavanje, katero so napravili fantje sami. Predavanje o sadjereji, živinoreji in o žitnem vpra anju je vzbudilo veliko pozornosti. Fantje, le naprej! Pretresa vanje gospodarskih vprašanj, a ne žgajnarski frakelj in surovost, vam daje upanje na boljšo bodočnost kot gospodarjem.
Jeseniške novice.
j^ Prenehali so z delom na novi že-leznični progi. Zemlja je zmrznila pol metra globoko. Silne težave torej ovirajo kopanje in odvažanje materijala. Na stotine delavcev je odšlo domu. Za pljučnico jih je zbolelo že več. Spomladi bo treba hiteti, da bo vse delo dovršeno do jeseni.
j Ljudsko gibanje. Leta 1904. je bilo v jeseniški župniji rojenih 255, umrlo jih je 189, oklicanih je bilo 119, poročenih pa 78 parov.
postane Martin močan in res je junak. Ko je Martin pasel na polju, je zagledal mladega otroka, ki je ležal na solncu. Dobrega srca je bil vedno in šel je sekat vejo ter obsenčil ž njo otroka. Kar se mu prikaže gozdna vila, ki mu hoče to poplačati. Vpraša ga, kaj želi za plačilo. On pravi, da bi bil tako močan, da bi ga nihče ne premagal in da bi dobil luco, ki ji ni para med konji. Med to pripoved starke so vpletene besede Nežike, iz katerih spoznamo, da ljubi Krpana in prosi mater, da bi mu povedala, da ga ima rada. Med tem zvoni Ave Marijo in Nežika odide.
Med tem ko mati skrbi, kaj je z Martinom, da se ne vrne, pripojejo štirji tihotapci na oder. Za njimi pride tudi Martin, pozdravi mater in gre gledat svojo ljubo kobilico. Posedejo in večerjajo. Ravno ko se menijo, da mejači pazijo nanje, pridejo le ti res in hočejo Martina zvezati, todfk ta jih pahne z rokami in vsi zlete na kup. Krpan izruje mlado drevesce iz tal in po-tolče ž njim bežeče mejače. Mati mu pravi potem, naj pusti svoje tihotapstvo, ki je greh in naj se rajši oženi ter živi pošteno. A Krpan ugovarja ženitvi, kajti nekoč je v
j Koliko strank je na Jesenicah ? Med Slovenci so tri politične stranke: Ka-toliško-narodna in dve liberalni, ena dr. Tavčarjeve, druga dr Trillerjeve. Dr. Tavčarjevo strujo zastopa in vodi g. Pongratz, dr. Trillerjevo pa gospod učitelj Fabinc s svojim .Sokolom". Nemci so po večini na-cionalci
j Tri veselice na novo Jato, to je že nekaj v takem kraju. Gospod Pongratz je napravil svojo, ob isti uri gosp Fabinc svojo, „Katoliško delavsko društvo" pa je zvečer ponovilo predstavo „V zadnjem tre-notku", katero so igralci veliko boljše uprizorili, kot prvič. Bil je lep večer.
j Delavski dom bo zidalo spomladi »Katoliško delavsko društvo". Prostor je že kupilo, sedaj se dela načrt. „Več-vredni" nasprotniki so poparjeni, ker bo prej stal, nego njih „sokolski dom".
Boiičnico je priredila tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda na sv. Treh kraljev dan. Otroci otroškega vrtca so de-klamirali in igrali tako lepo, da so bili vsi ginjeni. Vrtnarica gdč. Podkrajškova zasluži vse priznanje na takem uspehu. Ob darovani so bili vsi otroci, mnogi so dobili gorko zimsko obleko, nobeden ni odšel domu brez darila. Hvala vsem dobrotnikom, ki so s prostovoljnimi darovi pripomogli, da se je moglo narediti otrokom to veselje, hvala zlasti častitim sestram usmi-ljenkam v Begunjah, ki so obleko naredile brezplačno.
j Občni zbor podružnice Ciril-Metodove bo v nedeljo, 8. t. m., ob 3. uri popoldne v Ferjanovem salonu.
j Občni zbor „Katol. delavskega društva" bo v nedeljo, 18. t. mes., zvečer ob 8 uri, v društvenih pro štorih.
j Predavanje v strokovnem društvu bo v nedeljo, 8. t. m., ob 4. uri popolne, v „Katol. delavskem društvu" ob 8. uri zvečer.
Idrijske novice.
i Na c. kr. rudniški ljudski šoli je bil imenovan stalnim c. kr. učiteljem gospod Rafael Gostiša, dose-daj suplent na isti šoli. Nanovo pa je imenovan c. kr. učiteljem gospod L u d o v i k Potočnik, sedaj učitelj na Dobovi pri Brežicah. S tem je izpolnjenih vseh 14 za stalno sistemiziranih učiteljskih mest. A skoro bode treba zopet sistemizirati nekaj novih mest, ker je že sedaj 11 razredov in v 6 razredih vzporednice. S prihodnjim šolskim letom pa se, kakor je pričakovati, otvori 7. dekliški razred, kateremu bo potem sledil 8. razred. S samim pomožnim učiteljstvom ne bo šlo, ker je vendar le neprijetno za učitelja, ki ima vsposobnostni izpit in svoj razred, plačo pa še 140 kron nižjo, nego suplentje.
i Prememba posestva. Okrajna hranilnica in posojilnica je kupila vrt za rudniško ljudsko šolo zadaj od gospoda Fr. N. Zgraditi namerava poslopje za nekaj večjih stanovanj. Upa, da se bo dobro obrestovalo. Ista hranilnica je kupila tudi od g. S. K. hišo. v kateri je cimentarija. Sedaj bo g. S K. plačeval še manj davka, župan pa vendar ne bo verjel, da ni virilist.
i V delo je bilo vsprejetih z novim letom 22 mladeničev izmed — 100 prosilcev ali še^ če«. Mnogi bodo morali po svetu, ker domače mesto ne daje vsem kruha.
i Poročenih je bilo v Idriji minolo leto 52 parov, 198 se jih je rodilo in 156 umrlo.
i Mraz je nastal v našem mestu. Je sicer malo neprijetno, a na dve strani vstre-
Trstu neko dekle samo pobožal, pa ji je izbil pri tem tri zobe. Mati ga pomiri in slednjič še sam naprosi starko, da naj gre po Nežiko.
Toda v tem trenotku pridejo čudno opravljeni možje, ki jih vodi Nežika. Vsi mislijo, da so prišli cesarji po Krpana in generali; Krpan se pa vleže na zemljo, kot bi bil mrtev in naroči, naj vsi jočejo in tarnajo krog njega. Ko pa pove minister Gregor, da so prišli radi Brdavsa in ne radi soli, tedaj vstane Martin, jim postreže s črnim kruhom in brinovcem in je takoj pripravljen, da gre ž njimi. Minister Gregor prime zalo Nežiko za brado in jo vščipne, na kar Krpan prav pošteno zarohni, da se ga vsi zboje. Za na pot na Dunaj vzame Krpan s sabo kobilico in veliko mesarico, a tudi matere in Nežike neče pustiti samih doma.
III dejanje se vrši na cesarskem vrtu. Ravno se pogovarjajo ministri o revoluciji. Minister Juraj pravi, da čaka armada le na njegov migljaj, da se vzdigne in vsi tovariši ministri so proti temu. A takoj se pomirijo, ko hoče Juraj pošteno deliti svoj plen z vrednimi tovariši in sklenejo, da bodo Vla-
ženo. Oni, ki se radi drsajo, so dobili zato pripraven prostor in gostilničarji polnijo svoje ledenice, da ne bodo v zadregi, kakor letošnjo poletje. Drugič je to dobro v zdrav stvenem oziru. Naš erar je zgradil gnojno jamo prav sredi mesta, komaj 40 korakov od nje je nastanjena c. kr. pošta, tikoma erarična gostilna, mestna župna cerkev in hiša okrožnega zdravnika. Niv6 glavne ceste je veliko nižji od jame. V gorkem vremenu se skozi zid cedi gnojnica in vsaki mimogredoči pohiti, ker vonjave niso naj-pnjetnejše. Menimo, da bi si bil naš okrož. zdravnik ne mogel izvoliti bolj neugodnega prostora za svojo reklamo. Pri zidu nad to jamo namreč je pribita deska z velikim napisom „Okrožni zdravnik". Razsodni človek bi rekel, ravno zdravnik bi moral najbolj proti temu protestirati. Pred leti so ravno v tem oziru strogo nadzorovati delavske hiše. A kar so rudarjem iz zdravstvenih ozirov prepovedali in zabranili, to pa erar pri svojem hlevu trpi in to ravne sredi mesta, na glavnem trgu. Ravno kar se deli med prebivalstvo več iztisov poduka zoper jetiko. Celd na ulici smeš pljuniti le v robec, se glasi v dotičnem poduku. Tako se snaga oh rani, bacili ne razplode. Oj ironija! Tu pi gnojnica skozi zid po glavni cesti tece! Hvala Bogu, da je sedaj vse zamrznilo. Mraz je pa le dober, če ne za vse, pa vsaj za nekatere stvari.
Novice Iz Kranja.
Novice iz Kranja so „Gorenjcu" neprijetne, zakaj .resnica oči kolje". Sicer pa jih bo tem več, čim več bo odgovarjal „Goreniec".
Silvestrov večer društva „Kranj" je vspel jako dobro. Zbrano občinstvo se je zabavalo neprisiljeno, ker so bili svoji med svojimi. To je bil zopet nov dokaz, da je bilo društvo, ki združuje v sebi vse sloje, za naše mesto res potrebno.
Kranjski dopisnik »Ljubljančanke" ve poročati edmo le o Sil-vestrovem večeru „Čitalnice", na katerem se je zabaval menda do ranega jutra. O večerih društva „Kranj" in „Bralnega društva" pa nič ne ve! Seveda — ljudstvo pa »inteligenca" !
Kranjske gospodinje se pritožujejo, da ni na našem trgu ob ponedeljkih nobenega reda. Včasih so smele kupovati branjevke šele od enajstih naprej, sedaj se pa zato, za naše občinstvo važno uredbo nihče ne zmeni.
O tržiški železnici smo izrekli zadnjič neki dvom. To je .Gorenjca" silno speklo. Da pa vsa stvar ni prazna, dokazuje najbolj to, da je moral v zadnji seji trgovinske zbornice podrezati g. Gassner, kedaj se vendar začne graditi. Pire je nato pritekel s predlogom o novem kolodvoru. Mi pa vemo iz dobrega vira, da se je stavila jako umestna ponudba, da naj bi bila nova železnica električna To bi bilo jako pripravno, ker ne bi imeli samo po dva vlaka na dan. Zeleznično ravnateljstvo v Beljaku se pa protivi, češ, da bi bilo ponarediti ves načrt. Birokratični pomisleki naj bi torej odločevali ! Zato pa — poslanca Ferjančič in Pire na krov, če je vaju sploh kaj !!
k Trgovina s prašiči je vsled mrzle, zime jako živahna. G. Predovič iz Ljubljane jih je naložil v četrtek dva vagona. Cena jim je 20 do 22 kr.
k Umrl je med božičnimi počitnicami petošolec kranjske gimnazije Anton Benda v Suhadolih pri Komendi za škr-latico. —
Dalje v I. prilogi.
dimirja obesili in Andreja umorili. Potem se hočejo tudi takoj Brdavsu udati, a le pod pogojem, da ostanejo na ministrskih sedežih. Potem protestirajo proti temu, da se radi ene same ženske Jerice jemlje toliko ozirov in da samo radi nje najde pri Brdavsu toliko junakov smrt. Mogoče bi bila vsa stvar popolnoma poravnana, če ne bi prišel v tem trenotku Vladimir. Takoj ga nagovore s presvetlim. Vladimir vpraša, če je Martin Krpan že prišel. Ministri mu odgovore, da so reu poslali nasproti čile konje in vojsko, da ga pa še ni. Vladimir jim pa pravi, da mu je znano, da so m« poslali vojsko nasproti, a zašla je na napačno stran in je še tam, kamor je prišla, uropala ubogemu krčmarju vse vino.
Ministri počno zabavljati čez disciplino, a Vladimir se ne zmeni za njih govorjenje Martinu pa pošlje sam svoje ljudi nasproti. „Toda kaj potem", vpraša Vladimir, „če Krpana ne bo? Bi hoteli iti vi z menoj nad Brdavsa?" Minister za ministrom se umika. V tem pride Andrej. Vsi klečeplazci m« prigovarjajo, naj pusti Jerico, češ: usmili se naroda, bodi mučenik za domovino. A temu ugovarja Vladimir; cesar in cesarica pri-
■ šteir, »Slovenca" dne 7, januarja 1905.
k Koledniki so hodili po stari navadi tudi letos pet po hišah vse tri svete večere. Vendar pa ta šega vedno bolj izginja. —
k Elektrika naša je ob hudem mrazu s Kokro vred zmrznila novega leta dan zvečer. Cujemo, da novi občinski odbor z gospodarskim programom resno pretresa vprašanje, kako bi se zgradila mestna elektrarna. —
k Beračev je bilo po Kranju zadnji ietrtek vse živo. Med njimi jih je bilo mnogo, ki so za delo še popolnoma sposobni. Tu bi bilo treba od mesta nadzorstva v korist tistim, ki so res potrebni.
k ..Gorenjec«, ali »Otroški vrtec" se priporoča v naročitev s tem, da psuje svoje nasprotnike z nepoštenjaki. To nas spominja tatu. ki je kričal: drži ga, lovi ga! da bi odvrnil sum od sebe. ,,Gorenjec", naj o poštenjaštvu le lepo molči, sicer bomo pokazali poštenjake njegovih krogov!
k ,,Otroški vrtec" tudi prinaša notico, v kateri se baha kakor pajac, da ga bero vsi vprek, ker je izvrsten list. O , Slo vencu" pravi, da ga nihče ne pogleda. Pajac, ki je notico napisal, se je pa pozabil podpisati, podpisano je samo na koncu lista uredništvo.
k Ma novoletno nedeljo je
burja nasula po glavnem trgu veliko množinojesenovega semenja, katero je prinesla iz bližnjih gošč.
kr III. izkaz Dijaške kuhinje
v Kranju za december 1904. prof. kolegij 13 K, meščani 31 20 K, Ant. Majdi č na Trati 2 K, Frank Barli v Ameriki 2 90 K (po upr. Gorenjca), F. Benedik na Sv. Joštu 2 K, kaz. zad. Jos. Kotnik — Fr. Tenko
i°	J/eb 5 K>in Mana
Bostič 10 K, župnik J. Skrjanec v Premah 5 K, Stfan Rojrtik, rač. oficial v Gradcu 4 K, Fr. Košmelj v Železnikih 4 K Fel Urbane v Ljubljani 10 K, župnik Fr. Po-renta v Knžah pri Tržiču 10 K, A. Pavlin, veleposestnik v Podbrezjah letni prispevek 50 K, čarodejna predstava Hotse-Wara pri Puščavrnku 14 K, denar kteremu ni najti gospodarja 10 K, županstvo Staraloka 20 K županstvo Jesenice 20 K, notar K. PIeiweiss v Višnji gori 10 K, Edy. Dolenc 20 K namesto venca rajnemu osmošolcu Ant. Šlam-bergerju, iz istega namena prof. kolegij 21 K in rodbina K. Florian 8 K, kaz. zad. J. Sajovic — M. Pelko 5 K (sod. adj. Aut loga); mestni kaplan V. Hybdšek 50 24 K kot čisti dobiček veseliae, prirejene na korist Dijaški kuhinji v tukajšni Marijini družbi dne 26 dec., rodbina Grajzer iz Šenčurja za odkup od novoletnih voščil 10 K (po upr. 6orenjca.)
Notranjske novice.
Iz Postojne. Dne 31. dec. je pri-rtdila naša čitalnica Silvestrov večer. Ne bomo kritikovali cele slabe zabave, saj smo takih že tu vajeni A eno rečemo: Nastopil j« c. k r u r a d n i k ter je v žensko preoblečen in z otrokom iz cunj v naročju predstavljal d o j n i c o , kar ni bilo prvikrat. — Kako je igral svojo vlogo, tega ne bomo navajali, ker se nam gnjusi. Ne poznamo sicer navodil za c. kr. uradnike, vendar pa dvomimo, da bi se tak nastop spodobil za moža, ki nosi naslov c. kr.
Narodnjaštvo v postojnski »narodno napredni" čitalnici.
Dne 31. dec. smo videli v naši čitalnici komičen nastop, ki bi vsakega zavednega Slovenca zelo užalil Prvič je bilo že to škan-
dalozno, da se je v s 1 o v e n s k i — i n I nota bene .napredni" — čital-niči predstavljalo v blaženi nemšči-n i drugič pa, ker se je „komik" norčeval iz dunajskih čeških in slovaških pestunj ter oponašal njih nemščino, kakor jo govore le - te po svojem posebnem naglasu. — Ko bi se kaj takega pripetilo v kakem katoliškem društvu, tedaj bi „Narod" napisal celo jeremijado o „črnem interna-cionalizmu naših klerikalcev". Pa kaj hočemo ? Ovčice morajo za ovnom.
ToplKke novice ob novem letu.
Kot vesten poročevalec moram podati v številkah kratek pregled lanske kopališke sezone Obiskalo je v 1. 1904. Toplice in uporabljalo tukajšnje zdravilne vrelce 1119 oseb. Med temi je bilo 671 moških, 448 ženskih. To kaže, da so moški bolj podvrženi revmatičnim boleznim, kot ženske, ki se bolj doma držijo in ne trpijo toliko vsled vremenskih nezgod, prepiha in prehlada. Na Kranjsko pripada izmed to-pličarjev 929 oseb, na druge avstrijske dežele 174. Ogrska je poslala k nam 13 bolnikov, druge inostranske države 3 Najdlje sta bila tu Egipčana g. Anton Orel in njegova soproga Jeanette Wylie Orel iz Ramleh pri Aleksandriji. Kratek življenjepis g. Orla, rojenega Ljubljančana, s sliko bo prinesel „Dom in Svet". Gosp. Orel je kot vrl domoljub že štirikrat prišel iz daljnega Egipta preko morja na Kranjsko, da išče krepčila v domačih toplicah. Ker bo mož 17. jan. t. 1. praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva, je gotovo zanj kolikor toliko neprilično, tako oddaljeno kopališče obiskavati. A vendar pride vsako drugo leto za cele 4 mesece v Toplice, ker pravi, da mu tu voda, okolica, ljudstvo in podnebje bolj ugaja kakor v kateremkoli drugem kopališču. Posnemajte dragi rojaki, zgled g. Orla in ne iščite zdravja drugod po svetu, ki je doma tako blizu in ceno. G. Orlu pa pošiljamo k jubileju v daljni Egipt srčna voščila, želeč mu še mnogo let in na svidenje v dolenjskih Toplicah.
Ker je g Orel Ljubljančan, bodi mimo grede omenjeno, da se je pralo v lanski sezoni 180 »ljubljanskih srajc" vsake vrste in baže. Cisto prav je, da glavno deželno mesto pošilja največji oddelsk gostov v kopališče. Topličani smo jih veseli, ker so veseljaki in dajo precej zaslužiti. G. D o -b e r 1 e t je lani o svojem odhodu kar cel »teater" uprizoril. Naša želja je, da bi se po zimi kaj prehladil, da ga letos tem bolj gotovo zopet tukaj srečamo.
Znano je, da je v Toplicah tudi vojašnica za obolele vojake, ki jih pošljejo od vseh krajev na zdravljenje. Došli so lani trije „ transporti, broječi 93 mož".
Da obiskovanje dolenjskih Toplic napreduje, naj pričajo nastopne številke. V letu 1902 968 oseb, v letu 1903 1089 oseb v letu 1904 1119 oseb.
Želimo si v letu 1905 še boljše sezone in ugodniših vremen kot lani. Gostilničarji so že navozili kot kristal čistih ledenih plošč v svoje ledenice, da bodo lahko postregli gostom s hladno p.jačo. Vsem p. n. cenjenim gostom želimo srečno novo leto, a ne brez katarov in brez kopeli.
Štajerske novice.
š Roparski napad. 181etni Jožef Munda in I5letni Alojzij Munda sta napadla gozdnega nadzornika Alojzija Kavčiča iz Litmerka, ko se je ponoči vračal domov, ter
ga oropala za 510 kron, katere je nosil pri sebi.
š Umrl je v Mariboru trgovec Jožef Kokoschinegg.
. š „Pettauer Zeitung" je nehala izhajati; primanjkovalo ji je naročnikov. Kdo bo pa tudi bral te neumne napade in psovanje Slovencev.
š Iz Celja poročajo, da je »Slovenskemu delavskemu podpornemu društvu« poslal posestnik hiše, v kateri ima društvo svoje stanovanje, sodnijsko odpoved. Mož je c. kr. profesor. Nahujskali so ga nem-čurji.
š Kaj je s Slomom ? Iz Ponikve
poročajo, da gospod Anton Slomšek, posestnik na Slomu, ki je bil prodal svoje posestvo nekemu Nemcu iz Solnograškega odstopil od prodaje A takoj nato so ga Nemci pregovouli, da jim vseeno proda svojo zemljo, del slovenske domovine. Lastni sinovi kosajo svo o očino in jo dele sovragom. Značajev, mož ni! Tužna nam majka!
š Štajerski deželni zbor je imel v četi tek redno sejo. Peslanec dr.Jur-tela je poročal o ureditvi strug Drave v ptujskem okraju. Predlog je obveljal. — Na predlog poslanca Orniga so sklenili, naj deželni odbor proučuje vprašanje o zgradbi deželnega gospodarskega poslopja in naj o tem poroča v prihodnjem zasedanju. — Poslanec dr. Ploj je poročal o predlogu poslanca Hagenhoferja, naj se vpeljejo nagrade, hranilne in starostne rente za posle. Priporočal je, naj se do prihodnjega zasedanja odloži to vprašanje. Poslanec Hagenhofer predlaga, naj se nagrade med posle poraz-dele že prihodnje leto, kar je zbornica odobrila s 30 proti 19 glasovom. — Poslanec dr. Ploj je nadalje poročal o resoluciji poslanca Rokitanskega na vlado z ozirom na novi brambovski zakonski načrt. — Sprejeti so bili nato še nekateri predlogi o živinoreji — Prihodnja seja danes.
š Narodna čitalnica v Mozirju. V nedeljo, dne 8. prosinca t. 1 se vrši v čitalniških prostorih velika veselica s sledečim sporedom: 1. „Dr. Hribar", burka v enem dejanju. 2. Srečolov z mnogimi lepimi dobitki. 3. Šaljiva pošta. 4. Prosta zabava. — Začetek ob pol 7. uri zvečer. — Svira ciganska godba kapelnika Raj. — Vstopnina: Sedeži pne in druge vrste 1 K druge do četrte vrste 70 h, četrte do šeste vrste 50 h, stojišča 20 h. — K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Književnost in umetnost.
* »Katoliški Obzornik". V
prvem letošnjem zvezku „Katoliškega Obzornika" je uvrščena proti koncu tudi razprava „1 z svetovne zgodovine". Napisal jo je sal. duhovnik Jožef Valj a v e c. Zbral je gradivo kakor nam pravi v pismu „iz različnih laških in francoskih avtorjev, marsikaj pa tudi iz predavanj profesorja d r. P a g 1 i a v Turinu, ki je priznan veščak v geologičnih vedah" Vendar je v razpravi dosti netočnosti, zlasti so menda številke do malega vse zastarele. Urednik se je preveč zanesel in ni dal rokopisa kakemu strokovnjaku v pregled. Ker je samokritika najboljši pomoček napredka, zato urednik kar sam objavlja pismo, ki je je prejel o tej stvari. Pismo slove tako: Velecenjeni gospod doktor!
Prebral sem članek „Iz svetovne prazgodovine" v »Obzorniku«. Žal, da se spis ni poprej malo bolj natančno pregledal. V njem je polno napak.
Na strani 75. piše g. Valjavec: „Hitro gibanje je povzročilo v tej plinasti masi veliko vročino". — To ni resnično. Vročina nastane le vsled zgoščenja snovi; hitro gibanje samo ob sebi vročino povzroči le tedaj, ako eno telo trči ob drugo ali se drgnje obnje. (Telo v zraku — plinu.)
Na strani 76.: „Radi hitrega sukanja so dobili (zdrobljeni obroči) okroglo obliko". — Tudi to je popolnoma napačno. Oblika kroglje nastane iz mehke snovi vsled vsestransko enacega pritiska ali privlačnosti in to najbolj tedaj, ako je snov čisto mirna. Sukanje okrog osi na to obliko le neugodno vpliva, ker jo napravi ploščasto ali pa celo izloči nov obroč.
Glede številk usojam si pripomniti, da so malone vse zastarele in nepravilne.
Neptun je po najnovejših preiskavah na podlagi paralakse oddaljen od solnca 603 milijone milj (če že rabi pisatelj zastarane milje) Vsebina je 80 1 večja od zemeljske, ne pa 94krat. Tudi nima dveh mesecev, temuč le enega. Če že imenuje Galleta, ki ga je našel, naj bi spomnil še Leveriera' ki mu je določil kraj in prostor.
U r a n je oddalien 384 7 miljonov milj (Valjavec imenuje 396 miljonov kilometrov ?') Njegova vsebina je 91*9 krat večja kot zemeljska, ne pa 82 krat. Po spisu ima šest trabantov, sedanji zvezdoznanci jih štejejo le 4 V opazki omenja: .Okoli Urana se suče sopremičnica Phobos?!"
Phobos in Deimos sta trabanta Martova katerih pisatelj celo nič ne omenja.
S a t u r n u je odkazal devet trabantov v istim jih je osem. Obroča Saturnova pravi' da sta oddaljena od Saturna 5,085 550 km' kje je dobil to številko, mi je neumevno. '
Venera mu je oddaljena 26 milijonov kilometrov?
Med Martom in Jupitrom našteva 108 malih premičnic (asteroidov).
Slučajno mi je na razpolago astronom koledar ,z 1. 1878, tedaj so jih poznali že
a danes lih je znanih že 506.
Tudi je Kant-Laplacova teorija, kakor jo razvija Valjavec, v marsičem že zastarela njena Primeri n pr.: Braun, Kosmogonie '
Valjavčevi viri so v resnici precej prazgodovinski". Soditi bi se dalo. da je g Valjavec rabil kako laško delo, ki je polno napak, on pa je premalo veščak, da bi te hibe opazil in popravil.
Blagovolite oprostiti mojo drznost na mem je žal, da bi trpel ugled lista radi' takega spisa.
Z odličnim spoštovanjem udani
Ivan Sušnik.
V Ljubljani, 5. jan. 1905.
če je komu žal, je pač najbolj žal uredniku, da je v rečeni razpravi toliko netočnosti in napak. Naj jih častiti čitatelji blagovolijo popraviti po teh podatkih! Hvaležen je pa urednik g. kanoniku Sušniku za odkrito kritiko, ker, kakor je že omenil, je kritika najboljši pomoček napredka. Urednik se prizadeva in se bo prizadeval služiti le resnici, zato pa bo vselej vzprejel hvaležno vsako kritiko, da bo le pravična in resnična.
Dr. Aleš Ušeničnik, urednik .Katoliškega Obzornika".
... * K°"°ert ,,Glasbene Matice" v Ljubljani. Na koncertu v nedeljo, dne 8. januarja, nastopi mešani zbor »Glasbene Matice" v impozantnem številu 160 članov in veliki orkester, broječ 60 članov, torej bo sodelujočih skupaj 220 Glavno vlogo bo imel pevski zbor, ker izmed šestih programnih točk jih pripada
deta in Vladimir je zato, da se ne izroči Jerice Brdavsu, kajti on je glava države. Lahko se v državi ugonobi del za delom, a glava mora ostati. A ministri mislijo, da mora ravno cesar, ker je prvi, ker je glava, največje žrtve doprinašati za domovino. Vladimir zastopa zopet svoje stališče, meneč, da se morajo podaniki do zadnje kaplje krvi boriti za cesarja. Ministre imenuje strahopetce. Zopet mu ugovarjajo. Toda cesar je dal besedo, da pride Jelica k Brdavsu in tudi Vladimir ga ne more preprositi. Ura bije tri. Jerica pride v beli obleki na pozo-rišče in vsi ministri ji kličejo, da jo kliče domovina. Andrej hoče tudi ž njo. In Jerica odide. Ravno ko se odpro vrata mestnega o«idja, pride Krpan, ki se pristno gorjanski obnaša. Krpan pove, da se hoče on z Brdavsom boriti in ko ga cesar vpraša kako, »u le-ta pove, da se zanj ni treba bati. Martin se obnaša vseskozi kot slovenski kmet in ko mu prinesejo kupico vina pravi, da ni koklja, da bi se s tem zadovoljil in aahteva devet bokalov. Meta, njegova mati, P* se pogovarja prijazno s cesarico. Pona-mu pečenke, a on je nemara, marveč zahteva soka in tri hlebe kruha. Ko se po-
živi, gre nad Brdavsa in ministri mu kličejo: I, kaj bo opravil pa ta kmetavs, ta širokoustnež ?
V IV. dejanju sedi Brdavs pred svojim šotorom, ob vsaki strani ima eno odalisko, Hodža pa čita v vzadju 34. turo iz korana. Vstopi njegov sluga in mu pravi, da je pretekel čas in rok za Jerico. Toda Brdavs cesarju blagohotno dovoli, da pride Jerica šele jutri k njemu, kajti danes se mu godi predobro. V sreči veselja, ko se poslavlja od svojih starih znank, ne mara novih. Na zahtevo Brdavsa zaplešejo odaliske krog njega.
Med tem pride Hodža in mu na vprašanje, kaj ga jutri čaka, pove njegov kiz-met, kijekrvavinstrašan. A Brdavs zavpije, da koran laže in da njegov bog ničesar ne ve. V sredi plesa pride Mehemet, ki naznani Krpana. Brdavs pravi, zakaj da ga niso prej umorili, kot je prišel k njemu. A stražniki mu povedo, da to ni bilo mogoče, ker Krpan samo z roko migne in vse na tleh leži. Krpan pride. Brdavs se norčuje iz njega in pravi, da naj bi raje ostal doma za pečjo in ga zapodi. Toda Krpan hoče boja zato ga imenuje Brdavsek. Brdavs pravi, da se
mu Krpan dopade in mu poda roko, toda joj ! Brdavs zakriči bolečine, skoči in pravi: „Pokaži, kaj znaš, irhovina!" In začne se boj. Prva sulica odleti preko Krpana, drugo vjame Krpan, v rokah jo zlom« in vrže pred Brdavsa, ki zagrabi za sabljo, a se mu takoj nad mesarico zlomi. Tedaj leti Krpan za Brdavsom in oba izgineta raz pozo-rišče.
Med tem se zbirajo meščani na obzidju. Kmalu pa prinese Krpan Brdavsovo glavo v vreči in se obnaša jako hladnokrvno, zasede kobilico in s „hihot" pade zavesa.
V. dejanje se zopet vrši v kraljevi dvorani. Vladimir pride in naznani Krpanovo zmago. Cesar ga hoče objeti za veselo poročilo, a Vladimir se brani in pravi, da to zasluži Andrej, ki je neposredno vzrok temu. Nežika in Meta prideta in vsi so veseli, samo Jerica je žalostna, ker se boji, da jo bo zahteval Krpan za-se po cesarjevem razglasu. In dasi Andrej temu ugovarja, pravi cesar, da hoče držati svojo be sedo. Med tem pripelje Vladimir Krpana. Vsi ministri ga hvalijo in Krpan vrže vrečo z glavo pred ministre, da vsi zkeže. Krpan
postaja žejen, prinesejo mu pijače in cesar mu ponudi svoje obljubljene dežele in Jerico. Andrej že misli, da je Jerica izgubljena, toda Krpan se odkrije s krono in pravi, da naj jo le cesar sam obdrži, da ne mara imeti novih skrbi. Ministri se vsi čudijo nad tem tepcem.
Toda tudi Jerice ne mara, čemu mu bode dekle, ki je „mehko kot puter", ki še »krompirja v oblicah" ne zna skuhati, ki ne zna ne žeti ne pleti. Naj jo le cesar obdrži sam zase, a plačilo hoče vendar le imeti in sicer: prvič, da se mu odvzame krona in vsa oblast, ki mu jo je cesar obljubil. Krono da Andreju, ki naj bo srečen z Jerico, on pa ne mara tega. Drugič prosi za „potent" za sol. Kljub temu, da mu minister Gregor ugovarja, mu cesar radostnega srca dovoli in mu da zapečačen „pos". Pri tem pripoveduje Krpan, kako je cesarja nalagal, da ima kresilno gobo in bruse v vrečah in ministri začno drug preko dru-zega vpiti, da je to goljufija in da je tale Krpan nevaren za državo in da naj se ga zapre, a Krpan pravi: „Kdo bo mene zaprl? ▼i strahopetci!" Tretje prošnje si pa Krpan ne upa glasno povedati, pokliče cesaija na
trnu pet. Med temi so štirje mešani in en moški zbor. Vsi zbori so veliki, na pravi koncertni večini stoječi in štirje med njimi se prvikrat izvajajo med Slovenci. - Prva točka bo slavna Fibichova .Pomladna romanca«, ena najlepših z borovih točk, ki se je v dunajskih koncertih prvič izvajala. Poetična slika je v pravljiški obliki, kako nastaja iz zime pomlad. Sopranski solo poje gdč. Mira D e v, basovsko g. Julij B e t e 11 o. — Druga točka bo V e n d 1 e r j e v moški zbor »Zvesta ljubica", najlepši veliki moški zbor, kar jih je v novejši češki literaturi, to je po smrti Smetanovi, Fibichovi Berolovi in Dvofakovi. Prisrčno besedilo je povzeto po moravski narodni pesmi. Skladba je poetično lepa, slog baladin, zelo originalen. — Zelo interesantna je Novdkova »Nesrečna vojna", balada po besedah moravske narodne pesmi za mešan zbor in orkester. Od novejše generacije mlajših čeških skladateljev je Novdk najznamenitejši in najoriginalnejši. Učenec je Dvofakov in le ta je njega in Suka imenoval največja talenta mlajših čeških komponistov. Zložil je že blizu 40 krasnih skladb. Njegove skladbe so tako originalne in pri Cehih čislane, da so češki odločilni kritiki opetovano že naglašali, da je Novak po smrti prejšnjih mojstrov največji češki mu-zikalni talent. V dokaz, kako so njegove skladbe priznane, je, da je naučno ministrstva že desetkrat njemu priznalo državno častno premijo za posamezna dela, da ga je cesarska akademija za znanost in umetnost v Pragi osemkrat odlikovala s častnimi nagradami, da ga je ministrstvo po smrti Fibichovi imenovalo izpraševalnim komisarjem za državne glasbene izpite in da ga je tudi češko društvo za komerno glasbo že opetovano odlikovalo. Njegova klavirska dela so izšla v slavnem Simrockovem založništvu v Berolinu, katero je n. pr. Dvofakova dela sprejelo šele po priporočilu Hanslickovem. Kot eno najkrasnejših del se hvali njegova uvertura „Maruša" in simfonična skladba „Na Tatri", v katerih z mojstrsko moderno instrumentacijo, stoječo na podobni višini Rihard Straussovih simfoničnih skladb, naravne krasote slika. Kot posebno originalne hvalijo Nordkove balade, katerih je zložil dve za mešan zbor in orkester, druge pi za samospeve s spremljevanjem klavirja. V ba-ladnem slogu hodi Novak novo, svojo pot. V njih hvalijo originalno slikanje snovi v orkestru in karakteristično mogočno zbo rovsko deklamacijo, ki mnogokrat v uni-sonnem izrazu čudovito energično dikcijo povzema. V koncertu se bo izvajala balada »Nesrečna vojna", op. 23. — Posebna opozarjamo na Mokranjčeve „Srbsko-makedonske narodne pesmi z O h r i a", mešan zbor h capella. Štiri šopke teh pesmi je izdala lansko leto »Glasbena Matica", namreč: „Osu se nebo zvezdama", „Džarum na sred selo", »More, izvor voda" in „Biljana platno beleše", kateri poslednji šopek bo jutri izvajal. Ta šopek sestoji iz petih posameznih, toda v skupno celoto združenih narodnih pesmi srbsko-makedonskih. Vsebina je deloma ljubko šaljiva in nagajiva, deloma resna in globoko turobna. Glasba je originalna, krasna, v posebnih jugoslovanskih tonovnih načinih, ki niso ne .dur", ne „mol". — Kot šesta točka je na sporedu koncerta Dvofakov „S 1 a v n o s t n i spev", za mešan zbor m orkester. To je zadnja zborovska skladba skladateljeva Odlikuje se po klasično-moj-
strski koncepciji. Komu je zložena, nam, žal ni znano. Za glavni motiv skladbe je Dvofak porabil Smetanov motiv iz opere „Libuša". — Pri koncertu nastopi v eni točki tudi g. K r a u s, absolvirani konser-vatorist dunajskega konservatorija, ki bo ob spremljevanju orkestra na violončelo igral
D v o f a k o v „R o n d o«, op. 94. — Be
sedilo zborom je dala »Glasbena Matica" natisniti. Slovensko občinstvo naj jutri v obilnem številu pohiti k tako zanimivemu koncertu. Opozarjamo, da so koncerti s tako velikim aparatom zelo redki v Ljubljani in v veliko čast Slovencem. To in pa velikanski trud, ki ga ima pevski zbor in koncertni vodja Hubad naj bi slavno občinstvo upoštevati blagovolilo.
* Feliks Jenewein. Umrl je češki slikar Jenewein, znan po mnogih slikah in kartonih, katerih reprodukcije so prinesli razni češki listi. Tudi za zbornik „Za Ljubljano" ob priliki potresa je risal Jene\vein. Krasni so njegovi biblični kartoni.
Tedenski pregled.
Vojska.
Kar še ni bilo pričakovati, se je zgodilo na novega leta dan. Port Artur je padel. Cel svet govori in pise ta teden po večjem o tej, za Rusijo nesrečni novici. General Steselj je 1. jan. sklical svoje častnike, pojasnil ves položaj in sam predlagal, naj se trdnjava uda. Z žalostjo so pritrdili hrabri junaki temu nasvetu; nihče se ni drznil ugovarjati, dobro vedoč, da je daljnji odpor brezuspešen. Ob 5 uri popoldne so poslali komisijo z belo zastavo k prvim vrstam japonskih čet, ki je imela naznaniti da je posadka pripravljena pogajati se z japonci Ruski vojni svet je obenem sklenil, da naj' se raz-strele vse ladje v luki, naj se demontirajo topovi in pokončajo, kolikor možno, utrdbe. V ponedeljek so se sešli obojestranski zastopniki v Sujišinu; tu je podal japonski general Jihi kapitulacijske pogoje, ki določajo, da se ruska posadka prepelje na Japonsko v vojno ujetništvo. Častnikom in ujetnikom se da dovoljenje, da se smejo vrniti v domovino s pogojem, da se v tej vojski ne bodo več bojevali zoper Japonsko.
Žalostne praznike imajo na Ruskem. Taponcl so zasedli ^sedaj brez boja 24 še nepremaganih utrdb, ker bteselj ni imel več ne streliva, ne zadosti zdravih vojakov, da bi mogel utrdbe še dalje braniti. .Storil je vse, kar je mogel in čakal pomoči. Zadnje dni so obleganci streljali le še s puškami in metali skale iz utrdb. Japonci so dobro poznali zadrego Steseljevo, zato so se vrgli z vso silo proti utrdbam; mine so napravljale vsaki dan nove odprtine. Steselj sam je ranjen.
Trije generali in več višjih častnikov je mrtvih 14.000 vojakov je bolnih in ranjenih. Ostalo je bilo le okrog 4000 mož sposobnih za boj. Za nadaljnji razvoj vojske ima padec Port Arturja zelo važne posledice. Vsaj polovica Port Artur oblegajoče japonske armade bo šla lahko na mandžurijsko bojišče. Druga polovica bo ostala kot posadka v Port Arturju. — Štirje rušilci torpedovk so ušli in pripluli v Cifu. — Port Artur je kup razvalin. Rusi so razstrelili in razdjali vsa javna poslopja, ladjedelnice itd. - Baltiško brodovje je usidrano v vzhodnih m zahodnih lukah na Madagaskar-ju. Pri znanem rtu .Dobre nade" je imelo brodovje hud vihar. — Japonci bodo prežali najbolj na ladje ki vozijo premog za baltiško brodovje. — Ko je sveti Oče slišal, da je Port Artur padel, jezaklical: »Dal Bog, da bi bilo sedaj konec klanja! Žal, da ne bo tako."
Politika.
Novi ministrski predsednik dr. Pavel baron Gautsch je znan že iz prejšnjih let. Bil je že dvakrat minister za uk in bogočastje in nekaj časa tudi ministrski predsednik. Te dni se je posvetoval z načelniki raznih strank in z nekaterimi veljavnejšimi poslanci. Tudi poslanec dr. Šusteršič je bil povabljen pretečeni torek na razgovor. V prvi vrsti hoče Gautsch omogočiti delavnost zbornice. Drugi ministri so ostali. Korberjeve portfelje sta prevzela novoimenovana ministra grof Bylandt-Rheidt in dr. Fran Klein. — Na deželno vlado kranjsko je bil vložen ugovor volitev II. razreda v Kamniku. Liberalna volivna komisija je bila namreč zoper vso pravico zabranila voliti g. A. Albrecht-a. Deželna
vlada je rešila ugovor tako-le: Volitev treh liberalcev je veljavna, ker so bili izvoljeni z večino 13 zoper 12 glasov. Za tri izžrebane kat. narodne odbornike je pa treba nove volitve, češ, da se ne ve kako bi bil volil g. Albrecht. Če se ne vč.. . bi se morala torej razveljaviti cela volitev, ker' bi lahko tudi oni tr\je liberalci ne bili izvoljeni. Govorilo bo upravno sodišče. — Cesar je razpustil ogrski državni zbor. — Državni zbor na Dunaju bo sklican 23. jan
Slovenske dežele.
.Narodni Gospodar« javlja, da je sedaj v .Zadružni zvezi" organiziranih 335 zadrug — Iz Amerike so 1. jan. pripeljali 44 oseb, večinoma Hrvatov in Črnogorcev. V Ncw-Jorku jih niso pus ili naprej ker so bili nekateri prestari, drugi preslabotni -Umrl je slov. pisatelj dr. Matija Prelesnik, seme-niški prefekt v Ljubljani. Bil je velik talent in vnet sotrudnik .Dom in Svet"-a Slovensko slovstvo je e njim izgubilo veliko moč. — Prve dni novega [ leta je razsajala vsekrižem strašna burja in napravila silen mraz. Na Notranjskem je odnesla več streh, v II. Bistrici je prevrnila več železniških vozov, v Trstu je na raznih krajih izruvala plinove svetilke. Okrog 40 oseb je ranjenih. — V Benetkah so zmrznili kanali. — Prvi številki izvrstno ureje-vanih listov „Dom in Sveta" in „Kat. Obzornika" sta se razposlali ta teden. Oba lista imata tudi novo, lično vnanjščino Vsi, ki se prištevajo slovenskemu izobraženstvu, bi ju morali naročiti in prebirati. — V Ljubljani so zvišali doklade na 25%. Pri sv. Jakobu v Rožu na Koroškem hočejo sezidati novo slovensko petrazrednico. Vzdrževanje bo prevzela družba sv. Cirila in Metoda. Potrebovalo se bo 50.000 kron za zidavo in opravo. Razposlal se je oklic, ki vabi vse rodoljubne Slovence na pomoč1 — Dragonski polk št. 5 bo iz Dunajskega Novega Mesta prestavljen v Gorico. Ob laški meji se po-množe avstrijske posadke.
je delala tu cenzura! Mi pa hrepenimo po resnici!"
.Naši Dni" pišejo: .Dežela, petdesetkrat manjša ko Rusija, ima svobodo, samostojnost in premišljenost Zato pa tudi doseže, kar ji je treba, in to se izvrši v ču-dovio kratkem času. Za svoje zmage nad nami se ima zahvaliti lenašim zgodovinskim grehom in napakam."
Listi odločno pišejo proti miru. Le .Naši Dni" ga zahtevajo in »Naša Žisu" piše: Zaradi kapitulacije ne bomo metali kamenja na slavne brambovce Port Arturja; posebno ker brambe Port Arturja nismo smatrali za državno potrebo. Državljanski pogum, ki ga cenimo še višje ko vojaškega, je pokazal Steselj, ko je poslal parlamenterja k Nogiju.
stran in ga tamkaj prosi, da naj on Nežico zasnubi zanj, ker je njega grozovito sram. Cesar to stori in ko dobi povoljen odgovor, poklekne pred njo in prosi cesarja, če sme po kranjsko zaukati.
Ministri se zgražajo nad tem kršenjem bontona, a Martin zauka, da je veselje. Ves dvor mu obljubi da bo prišel na njegovo poroko in ob slovesu vpije ljudstvo pred
dvorom: Živijo Krpan! Živijo Krpan'
* * *
To je dolga vsebina igre, ki sem jo navedel samo radi tega tako natančno, da lahko vsak čitatelj spozna v detajlu persi-flažo. ki jo je podal pisatelj na obstoječe državne razmere. V delovanju ministrov hoče pokazati pisatelj, da so ti vplivni možje v deveti deželi vedno obračali svoj plašč po vetru, kako so le govorili in govorili, a imeli pri tem prazne glave.
Martin Krpan je ljudska igra le v to liko, kolikor nastopa v nji sloveči Notra-njec Martin Krpan Štempihar, ki ga je obdelal že Levstik v svoji znani pripovedki: „Martin Krpan z Vrha". Drugače pa je igra vseskozi simbolična in deluje kot močna za ušnica zadana sedanjim razmeram. Tudi ponesrečen tip .klerikalca" je spravil pisatelj na oder v osebi ministra Gašperja. Persifli-rati je hotel s tem, da ima Gašper vedno v mislih Boga.
Martin Krpan bode imel ravno vsled svoje simbolike manj hvaležno občinstvo kot ga imajo druge narodne igre, a vkljub temu ostane poleg Detelovega „Učenjaka" najboljša slovenska satira. Pisatelj ni v nji hotel dramatizovati samo Levstikove pripovedke, ampak porabil je tudi druge motive, ki žive v narodu. Tako n. pr. pripovedko o vili, ki podeli usmiljenemu otroku velikansko moč in pripovedko o junaku, ki se ne boji nikogar. Vse to je spravil v ozko dotiko z rdečo nitjo cele igre, v katero je vpletenih tudi mnogo narodnih šal, običajev in fraz. Deloma nas spominja Martin Krpanova zahteva po vinu na Blaža Mozola, tudi nekaj tehničnih pogreškov ima igra, ki pa niso veliki za narodno igro. V I. dejanju je le preveč protestov ministrov in isti efekt bi se lahko dosegel, če bi se polovica izpustila.
Največji efekt mora doseči IV. dejanje pred šotorom Brdavsovim, ki pa je črnec, kar mi ne ugaja, kajti, če bi se opiral pri tem pisatelj na slovenske narodne pripovedke, ki ne poznajo črnca, bi mu ne bilo treba seči po srbskem zamorcu. Tu pred šotorom se pleše, potem pa bojuje Martin Krpan z Brdavsom in pri skrbni opremi mora imeti ravno ta prizor velik efekt, po katerem tudi na več drugih krajih hlepi pisatelj.
Rusho-japonsko vojska.
Predaja Pont Arturja.
Ruski in japonski pooblaščenci so 4. t. m. sklenili dopolnilno pogodbo glede formalne predaje trdnjave in o nadaljnem postopanju z rusko posadko in prebivalstvom.
Iz Londona prihaja poročilo, da se je 4. t. m. odhod ruskih vojakih iz Port Arturja izvršil natančro po programu. Tisti vojaki, ki so še bili za boj sposobni so se zbrali v bližini neke zunanje utrdbe, kakor k paradi ali so v neko vas blizu Golobjega zaliva, odkoder se podajo častniki v Daljni. Japonske čete so napravljale špalir ter prezentirale puške, kader je prišel mimo kak ruski ge neral ali štabni častnik. Japonci so dovolili Rusom, da so Rusi pred vsakim polkom nosili polkovno zastavo in da so častniki smeli iti iz trdnjave v paradni uniformi s sabljami in odlikovanja. Od tod se bo častnike poslalo kamor bodo želeli, če dajo častno besedo, da se vojske ne bodo več udeleževali, moštvo pa gre v vojno ujetništvo na Japonsko. Drugi dan so šli iz P«rt Arturja ruski uradniki, na to pa civilisti ki nočejo ostati več v Port Arturju. Jutri se bo vršil vhod japonsk i h čet v Port Ar t ur. Dne 10. 1. m. bo slavnostni obed japonskih častnikov v Port Arturju.
Predaja trdnjave je Japonce iznenadila, ker s« bili, sodeč po obupni odločnosti in hrabrosti sovražnika, pripravljeni še na mesec dni boja.
Poročevalec Reuterjevega urada pri japonski armadi pred Port Arturjem poroča-Le 80 ruskih častnikov je dalo častno besedo, da se ne bo več udeleževalo vojske Vse regulerne ruske čete so že zapustile Port Artur. Oddelek japonskih vojakov je 5. t. m. prišel v mesto, da vzdržuje red. Nevojaki lahko vstanejo v mestu, ali pa gredo iz mesta. Japonski marnarji odstranjujejo mine v luki in odstranjujejo razvaline pri vhodu .luke potopljenih ruskih ladij."
Najnovejše poročilo se glasi: V s e p o r t-arturske utrdbe so Japonci zasedli.
Ruski listi o kapitulaciji.
„Svjet" piše: Junaki portarturski so storili svoje, toda čemu niso storili drugi? Vsled nezmožnosti, boječnosti; pomanjkanja navdušenja? Sodi naj jih Bog in njihova vest! — Port Artur, pravi „Novoje Vremja", je držal pri sebi 120000 Japoncev mandžu-rijska armada pa ni čisto nič olajšala položaja portarturskih brambovcev, ki s« se šibili v nejedabkem boju. — Naša trdnjava, pravi „Rusj", je padla vsled strašne bolezni „skorbuta", ki se je začel vsled pomanjkanja rastlinske hrane. „Rusj" piše nadalje: Vkljub temu, da je vse okrog in okrog govorilo o vojski, nismo mislili nato, da bi se bili pripravili. Roždestvenskij bi bil došel ravno dva meseca poprej in bi bil rešil Port Artur, ko bi se bilo pričelo pripravljati njegovo brodovje takoj ob pričetku vojske. Časopisje bi moralo glasno opozoriti družbo na to; toda pred 11 meseci je vladal še samomorilski sistem Plevejev, ki je tišč al usta časopisju in tudi družbi. Tako smo trpeli vsi do kapitulacije Port Arturja. Kaj pravzaprav mislijo? Odkrita beseda časopisja je le dobrota, ne pa hudodelstvo Zmaga mora biti, da se vojska za vsako ceno konča.
Toda treba ni le zmage v vojski, vse ljudstvo mora napeti svoje sile ter smatrati to strašno stvar za svojo. Japonsko ljudstvo se danes veseli po pravici; mi pa nismo vedeli prav ničesar o razvoju stvari. Le oni. ki so brali cenzure proste, tujezemske častnike. so bili podučeni. Mi tukaj smo morali pisati, da so Japonci vzeli le male utrdbe in da je naskok na prave utrdbe še daleč. Tako
Steselj in car.
Steseljeva brzojavka, ki jo je poslal carju ravno pred kapitulacijo, se glasi: .Prisiljen sem, danes podpisati kapitulacijo. — Častnikom in onim civilistom, ki nosijo orožje, je dovoljeno vrniti se domov, ako se zavežejo, da se ne bodo več udeleževali vojske; ako ne, morajo ostati tu kot ujetniki. Prosim Vaše Veličanstvo za pooblastilo k temu sklepu."
Car pravi v odgovor med drugim: Dovoljujem častnikom, vrniti se v Rusijo z obljubo, da S3 ne bodo več udeležili vojske, ali pa ostati tam Ravno to dovoljujem tudi vojakom. Zahvaljujem se Vam in hrabrim bra-niteljem. Nikolaj "
Izjave o kapitulacijskih pogojih.
„Figaro" v zelo ostrih besedah graja kapitulaciiske pogoje Japoncev, ki junaškim brambovcem Port Arturja niso dovolili vojaških časti, ker so vzeli vojakom orožje, ki so ga vihteli s takim junaštvom celih 10 mesecev. Da, šli so še naprej, ker so proglasili za ujetnike vse v Port Arturju navzoče osebe, ranjene in civilne uradnike. Niso se mogli odreči veselju, gledati, kako bo nekaj neoboroženih junakov defiliralo mimo njih po portarturskik cestah. Le častnikom je bilo dovoljeno, obdržati sablje ter pod častno besedo vrniti se v Rusijo. Znano je, da je 1. 1870. nekaj francoskih častnikov podpisalo reverz ter so bili zato močno grajani. Častnik mora deliti osodo s svojimi vojaki. Ta princip je sedaj mero-dajen v francoskem reglementu in želeti je, da bi naši zavezniki zavrnili olajšanje, ki so ga Japonci dovolili častnikom.
Tudi drugi listi pravijo, da so pogoji za hrabro posadko prekruti. Od posadke 35.000 je bilo ubitih, ranjenih ali je obolelo 29.000 mož. Izguba 83 odstotkov je doslej edina v vojni zgodovini.
Steselj.
Reuterjev urad poroča, da je Steselj dal častno besedo, da se sedanje vojske ne bo več udeleževal ter se vrne preko Nagasaki nazaj v domovino. Sedaj, kakor poročajo iz Cifua, Steselj leži bolan v postelji. Na mestu njega se je z njegovim pooblastilom pogajal general Smirinov. Nekatere vesti trdijo, da ima Steselj rako, a to pač ne bo resnično.
Steselj in Nogi.
Dopisnik Reuterjevega urada pred Port Arturjem poroča 5. t. m.: Ob enajstih dopoldne sta se sešla general Steselj in general Nogi v vasi Sujši, kjer sta se dalje časa razgovarjala. Potem sta si stisnila roke, nakar je general Steselj zasedel konja ter odjezdil nazaj v trdnjavo. Že prej je Nogi Steslju poslal jedila in dragocena vina.
Kak je sedaj Port Artur.
Neki časnikar, kateremu je bilo po kapitulaciji ruske posadke od Japoncev dovoljeno, da si ogleda Port Artur je izjavil, da so ceste in poslopja novega mesta od japonskega bombardiranja malo trpela, staro mesto pa je vse v razvalinah. Prebivalstvo Port Arturja šteje 35.000 oseb, od teh 25000 vojakov, 20.000 oseb je bolnih ali ranjenih. Beli lasje.
Iz Port Arturja se poroča, da so dobili vsi oni ruski vojak, ki so še ostali pri življenju bele lase. Ce je res?
Kaj so dobili Japonci v Port Arturju ?
Kakor je dopisnik paiiškega .Matina« iz Cifua brzojavil, so Japonci dobili v Port Arturju 80000 tonelat premoga ter zaloge kuruze in riža za dva meseca, druzega pa nič
Na 200 strelov en strel.
Rusom je v Port Arturju tako nedo-stajalo streliva, da so na 200 strelov iz japonskih topov odgovorili k večjemu le z enim strelom. Na nekaterih pozicijah so se borili Rusi le še z bajoneti. Zadnjih pet dni je posadka tako trpela vsled mraza in lakote da so se vojaki, ki več dni niso nič spali, bojevali le kot stroji.
Število ujetnikov.
Predaja predmetov se je že izvršila. Število ujetnikov je sledeče: 8 generalov, 4 admirali, 57 polkovnikov in majorjev, 100 kapitanov, 531 stotnikov in poročnikov,
Dalje v II. prilogi.
200 ladjiskih poročnikov in mornarniških uradnikov, 99 armadnih uradnikov, 109 štabnih zdravnikov, 20 kaplanov, 22.434 podčastnikov in prostatkov, 3645 nevojakov pri vojski in 500 pri mornarici. Skupaj 32.207 oseb. Prostovoljci se štejejo med ne-vojake. V bolnicah je še 15.000 bolnih in ranjenih.
Živila in zdravniška pomoč za ranjence.
Vojni ujetniki bodo zapustili trdnjavo na rusko željo šele v četrtek. Med tem so doposlali Japonci živil, zdravil in zdravnikov. Tudi angleška križarka „Andromeda" je odplula na pomoč portarturskim ranjencem z dvema zdravnikoma ter s celim štabom vladne bolnišnice v Vajhajvaju Japonski poveljnik je dovolil križarki, ki je bila odposlana, kakor se govori, na incijativo kralja Edvarda, da se vsidra 10 milj od trdnjave. Ladja ima seboj 80 ton potrebščin, 350 postelj in skoro 100000 pudov živeža. Zdravniki imajo opraviti z 20.000 pacijenti. Število onih ujetnikov, ki niso popolnoma invalidni, znaša 10.000 mož. Nevojaki se vrnejo v Rusijo.
Ruski arhiv.
V Čifu pobegle ruske torpedovke so pripeljale tja ruski arhiv iz Port Arturja. Vojaška sodba o Port Arturju.
Dunaj, 5. januarja Fcm. Kropa-6ek govori v „N. W. J.« o padcu Port Arturja ter pravi, da je trdnjava svojo nalogo v tehničnem oziru izborno rešila. Steselj pred vojnim sodiščem.
„Novoje Vremja" pozdravlja poročilo, da pride pred vojno sodišče Steselj, kakor poveljnik trdnjave, ki se je udala. Ta list piše: .Cela Rusija želi tega sodišča toda ne nad junakom port arturskim. Poleg § 64 je gotovo kako določilo, ki kliče na odgovor or.e ljudi, ki so sezidali trdnjavo, a niso dovolj skrbeli za zgradbo luke in ladjedelnic, ki so sezidali trdnjavo, ne da bi jo bili zadostno oborožili, ki so pustili brambovce brez zadostnih topov in streliva. „Moii ljudje so podobni sencam", poroča general Steselj; na te sence je bilo obrnjenih po 200 topov, med tem ko so mogli ti odgovarjati le z enim strelom. Morda dobimo kako postavo, ki predpisuje, da mora biti trdnjava vedno zadostno preskrbljena z municijo, živežem, obleko in zdravili. Port Artur dokazuje, da se po preteku 50 let ponavlja Sebastopol; razloček je le ta, da je bilo uničeno takrat brodovje starih lesenih jadrnic, sedaj pa je uničeno brodovje, ki mu je stalo na čelu 6 oklopnic najnovejšega tipa. Le sodišče bo dobilo prave krivce, a ne sodišče praznih forma-litet, ampak strogo sodišče, ki bo edino moglo ostrašiti prave krivce nad padcem Port Arturja, nad nesrečo, nad sramoto. Cela Rusija želi tega sodišča. Brambovci Port Arturja pa, oni junaki, se nimajo bati ničesar; to sodišče le bo moglo osvoboditi Rusijo od skrivnih sovražnikov, ki so nevarnejši, ko vsi vidni.
Ruski rušilci torpedovk.
Oni štirje ruski rušilci torpedovk, ki so prišli v luko Cifu, so dobili dovoljenje, pluti med japonskim brodovjem kot dokaz priznanja njihove hrabrosti.
Baltiško brodovje.
Ruski brzojavni urad poroča iz Peter-burga 6. t m.: V inozemstvu razširjene vesti, da se je poškodovala, oziroma potopila ladja Roždestvenskega, »Knez Suvarov". so popolnoma neresnične. — Baltiško brodovje bo, kakor se poroča iz Pariza, ostalo do konca marca na Madagaskarju, ker manjše ladje z ozirom na viharje ne smejo na odprto morje.
Vajhajvaj.
Kitajski poslanik v Londonu se je dne 4. t. m. razgovarjal v zunanjem ministrstvu o obnovitvi najemninske pogodbe glede Vaj-hajvaja. Ko je Kitajska dala Vajhajvaj v najem Angliji, je bilo v kontraktu določilo, da velja pogodba toliko časa, kolikor časa bo Port Artur v ruskih rokah. Sedaj je treba pogodbo obnoviti.
Vojska se nadaljuje!
Angleški listi poročajo, da je v Petro-gradu ruski vojni svet pod predsedstvom carjevim določil, da sevojska nadaljuje. Bilo bi pod častjo Rusije, sedaj sklepati mir. Kuropatkin bo dobil do konca februarja 200.000 mož pomoči. Baje se je tudi sklenilo, da se baltiško brodovje pokliče nazaj.
Pobratimstvo ruskih in japon-_	skih vojakov.
London, 5. januarja. Kakor hitroje bila zagotovljena predaja Port Ariurja, je bilo konec strogega vojaškega reda. Japonskim vojakom je bilo prepovedano iti v trdnjavo; večina japonskih čet je šele 3. januarja izvedela, da se je udala trdnjava. Japonske oblasti so pa dovolile ruskim vojakom, da so smeli priti iz trdnjave in se smeli greti pri ognju japonskih straž.
Razvilo se je živahno taborsko življenje. Rusi in Japonci so delili po bratovsko hrano in žganje ter si voščili medsebojno srečno novo leto.
Četrta ruska armada za Mandžurijo.
1 eterburg, 5. januarja. Ministrski odbor je včeraj sklenil sestaviti četrte armado za Mandžurijo.
Japonska križarka blizo Manile.
Manila 5. januarja. (Reut. urad) ^arniki, prihajajoči z juga, poročajo, dapa-truljira japonska križarka v morski ožini ban Bernardino med otokoma Luzon in Mi-
nore. Ob 2. uri popoldne se je japonska križarka približala manilskemu zalivu. Rusko-japonski novoletni komerz.
Zanimiva epizoda se je vršila med jarki obeh sovražnih armad v Mandžuriji na novega leta dan. Ruski in japonski častniki so se sešli pod zastavami „Rdečega križa« ter so skupaj prebili v prijaznem razgovoru celo popoldne. Sestanek ni imel uradnega značaja ter se je izvršil po pismenem dogovoru nižjih častnikov obeh sovražnih armad. Ko so japonski častniki šli k sestanku, je pričel en ruski oddelek, ki ni vedel za sestanek, streljati nanje. Japonci so se hitro umaknili, a ko so Rusi ustavili ogenj so se zopet vrnili. Japonci in Rusi so prinesli se boj jedi in pijačo ter so vprizorili komerz. O vojni se ni govorilo.
Položaj v Mandžuriji.
Kuropatkin poroča 4. t. m. carju: V noči na 1. januarja so lovci poizvedovali proti vasi Bajtajce, dve vrsti severno od Sande-pu. Približali so se japonskim predstražam, jih napadli, ne da bi streljali, z bajonetom ter so prišli vkljub silnemu sovražnjemu ognju do vasi. Tu so zažgali tri kitajske kmečke hiše, kjer so se Japonci skrivali, ter se nato med sovražnim ognjem umaknili na naše predstraže.
Saharov poroča 5. t. m. Naše patrulje so razdrle 1. t. m. zvečer 10 km. severno od Hajčena železniški tir ter prevrgle brzojavne drogove. Iz Ljaojana došla lokomotiva je skočila s tira. Japonci so bili alarmirani ter so pričeli streljati s topov.
Ruski brzojavni urad poroča iz Muk-dena 5. t. m.: Japonci baje delajo pri Fen-vančenu most čez Jalu, da tako zvežejo korejske in kitajske železnice. Japonci demonstrativno ojačujejo svoje desno krilo.
Japonske čete se pripravljajo na nov boj. Od bitke ob Šahu se je ruska armada pojačila za 4 divizije.
tožbe Liberalna stranka bo postavila v vseh okrajih svoje kandidate.
Socialni demokratje za od-padništvo.
Socialna demokracija na Dunaju razširja med sodruge letake, v katerih jih poživlja naj izstopijo iz katoliške cerkve. Ob enem naznanjajo pisarne kjer sodrugi poizvedo kako postopati pri odpadništvu od katoliške cerkve. - Znani »višji sodrug" Schuh-meier priporoča, naj prestopijo k starokato-ličanom.
Novo ministrstvo.
Novo avstrijsko ministrstvo hoče še letos avstroogrsko nagodbo rešiti v državnem zboru. Ministrski predsednik Gautsch je imel zopet pogovor z raznimi politiki. O šlezijskih slovanskih vzporednicah se je izjavil, da se bo tega vprašanja pozneje lotil. Nemški politiki zagotavljajo, da Gautsch Cehom ni ničesar obljubil. Češki listi povdarjajo, da upajo v modrost Gautschevo, da nemško prvenstvo v narodnih ozirih ne bo tako potrdil kot Korber, sicer se bodo Cehi proti njeniu ravno tako borili kot proti Korberju. Češki poslanec Herold se je izjavil, da je izprememba češke taktike odvisna od vlade in nadaljnjih klubovih sklepov.
Evgen pl. Abrahamovvitz f.
V Stryju je 5. t. m. umrl znani poljski poslanec Evgen pl. Abrahamowitz. Zadela ga je kap. Rajnik je bil rojen leta 1851.
Zakaj je odstopil Korber?
„Schles. Piesse" v Opavi poroča, da je Korber odstopil, ker se ni strinjal z novim brambovskim zakonom.
Nemški cesar Viljem Korberju.
»Plzenski Listy" so dobili z Dunaja brzojavko, da nameravajo češki poslanci in-terpelirati, ker je baje, ko je Korber odstopil, nemški cesar brzojavil Korberju, da obžaluje, ker je odstopil. Nemški listi poročajo, da Korber, kakor je izjavil sam, ni dobil nikake brzojavke od nemškega cesarja Viljema.
Dogodki na Ogrskem.
Proti opozicionalnim poslancem, ki so 13. decembra razbili predsednikov sedež, nastopa ogrska policija. Zatoženi poslanci izjavljajo, da ne odgovarjajo, ker so čin storili kot poslanci v zbornici in so kot ljudski zastopniki nedotakljivi. — Novi ogrski državni zbor se bo sešel 15. februarja. Volitve se morajo izvršiti od 26. januarja do 4. februarja. Voditelji opozicije so sklenili v Budimpešti ustanoviti obram-beno pisarno, kjer se bodo sprejemale vse pritožbe iz cele dežele glede zlorab pri volitvah. Košut je pozval budimpeštansko odvetniško zbornico, naj naznani imena odvetnikov, ki bi hoteli brezplačno zastopati pri-
Nemiri na Hrvaškem.
Iz Verginmosta poročajo, da sta zgoreli poslopji občinskega in zemljiško-knjiž-nega urada. Prebivalstvo je jako vznemirjeno m so bili zadnji čas veliki izgredi, rodzupan je odpotoval v Verginmost. Orož-nistvo je pomnoženo.
Boj za ustavo na Ruskem.
. v Peterburgu je zborovalo 4. t m. 496 inženirjev. Brzojavno so čestitali moskovski mestni upravi, ker je zahtevala ustavo na Kuskem. — Predsednik zemstev v moskovskem okrožju knez Trubeckoj, je pisal ruskemu ministru za notranje stvari pismo, v katerem prizna, da je povzročil adreso zemstev na carja. Da se prepreči preteča prekucija, katere ljudstvo ne mara, je potrebno, da zaupa car narodu in stanovskim zastopstvom. Ce bo car zaslišal stanovske zastopniko, bo Rusija rešena prekucije in stanovski zastopi bodo podpirali car evo samodržtvo in njegovo volje. Katoliški skot v Vilm je prosil ruskega ministra za notranje stvari, naj dovoli poljski šolski veronauk na Litavskem. Minister je odgovoril kratko: Nikdar! Iz Londona poročajo, da prične socialna demokracija na Ruskem z napadi. Baje nameravajo ruski socialni demokratje povzročiti ustajo. Rusijo je obvestila neka velevlast, da je bilo zadnji čas vtihotapljeno mnogo orožja in streliva na Rusko. V Vologdi mestni glavar ni dovolil, da se prečita poročilo odseka, ki je predlagal stanovsko zastopništvo. Vsled tega. je 17 članov naznanilo, da odstopijo.
Stavka v Baku
še vedno traja. Dne 5. t. m. je prišlo med delavci in kozaki do spopada, v katerem je bilo ubitih 6 delavcev in 1 kozak, a ranjenih mnogo oseb.
Čete maroškega sultana poražene.
, Pariški „Figaro" poroča, da je bil med četami maroškega sultana Mulaj Abdul Acica in med četami pretendenta Buhamare pri Adjdi boj. Čete maroškega sultana so bile popolnoma poražene in je pretendent vjel mnogo maroških vojakov, katere je pa izpustil, ko so jim vzeli orožje in obleko.
Preprečenje novačenja na Finskem.
Na Finskem je več občin preprečilo novačenje vojaških novincev, ker ni bilo mogoče sestaviti komisij za novačenje. — Komisijski člani niso došli k novačenju.
Važen ministrski svet na Ruskem.
Včeraj je bila seja ruskega ministrskega sveia, Razgovarjali so se o vprašanjih glede zajamčenja pravne varnosti in o zboljšanju položaja tovarniških ter obrtnih delavcev. Dne 10. t. m. se bo pečal ministrski svet z vprašanjem o sodelovanju zastopnikov zemstev pri vladnih poslih in o odpravi na-redb, ki zavirajo časopisje.
Tittoni obolel.
Iz Rima se poroča, da je nevarno obolel italijanski minister za unanje stvari Tittoni. — Zadela ga je kap v celi desni strani.
Dnevne novice.
Novoletno voščilo delavskim stanovom. „Rdeči Prapor" piše: „Radi bi tudi slovenskim delavcem čestitali k novemu letu ter jim želeli mnogo sreče. A to )i bilo nesmiselno, ker jim nobena čestitka in nobena želja ne pomaga." Res, da so-cialnodemokraške želje delavstvu nič ne pomagajo. A mi vemo za željo in za vošilo, katero gotovo pomaga našim delavskim sta-novom: Strokovna izobrazba! Strokovna organizacija! Varčnost in edinost! Sloga in agitacija' To so besede, v katerih je bodočnost in zmaga delavskih stanov. Daj Bog, da se uresničijo v bodočem letu!
Se en nov slovenski list. V Kamniku je počel izhajati nov list „Naš List." Izhajal bo vsak teden z mesečno prilogo „Slov. Gospodinja". List pravi, da se ne bo vmešaval v domači prepir." Niti v
prvi številki ne drži svoje besede, ko pre-mleva liberalno nemčurske fraze o ob-strukciji v kranjskem deželnem zboru in poučuje duhovnike, da vera in politika nista v nobeni zvezi List se tiska pri Slatnarja v Kamniku Za izdajatelja in odgovornega urednika ,.Našega Lista" je podpisan Hinko Sax, za „Slovensko Gospodinjo" je podpisan za izdajatelja ljubljanski trgovec Ivanjebačin, za urednico pa Minka Govekarjeva. „Slov. Gospodinja" priporoča liberalno »Splošno slovensko žensko društvo", ki se odlikuje po znanih predavanjih Kvedrove Zofke, jjasna barva! To je kuhinjska izdaja nekdanje propadle »Slovenke", ki je umrla od same emancipacije in blaziranosti. Prve številke »Slovenske Gospodinje" se zdi kakor konkurenca „Vydrovi kavi". Srečni Slovenci, ki imajo sedaj dva lista za — kavo.
»Popotnik" o vseučiliščih.
„Pedagoški in znanstven list" „Popotnik« piše (št. 12, str 355): .Delovanje ljudskega učitelja je važnejše in težje, kakor delo vse-učiliškega profesorja. Ljudski učitelj živi med ljudmi, katerim naj kaže v besedi in dejanju praktično življenje, vseuč. profesor pa podava teorijo kakšne znanosti, ki nima veljave ali saj ne pomena za obširne kroge. Ne morem tedaj umeti, da se po nekod potegujejo za vseučilišče z juridičnimi, bogo-slovskimi i. dr. vedami, ljudsko šolstvo in učiteljsko prosveto pa puste v ozadju." — Vsak po svoje! Kako je pa mogoča učiteljska prosveta brez ljudi, ki naj uče učitelje, in kako ti brez vseučilišč, to ne briga „Po-potnika".
—	V gostilni zmrznil. Iz Šmartna pri Litijijj se nam poroča: Na novega leta dan so izvabili denarnega Antonija Ka-pelarija nekateri vinski bratci šmartinski v liberalno gostilno Ivana Robavsa. Tam so pili, dokler je imel Kapelari kak vinar; pustili so mu denarnico brez vinarja notri. Revež vinjen, zleze pod mizo; potem ga pa vržejo v stransko sobico na tla, z glavo v zid obrnjeno, ki ni bila kurjena. Tu je ležal v oni viharni in ledenomrzli noči na tleh in zmrznil. Drugo jutro ob 9. pošlje žena ki ima protin in se ne more s postelje ganiti ponj. In pet šmartinskih fantov ga pripelje na dom, kjer je popoldne umrl, ne da bi se kaj preje zavedel. Vprašamo sedaj: 1. Zakaj ni gostilničar Robavs spravil Ka-pelarija ponoči domov, ki je samo par korakov oddaljena od gostilne? 2. Zakaj ga je pustil vreči v mrzlo, nezakurjeno sobo na tla v strašnem mrazu? 3. Zakaj ga je drugo jutro šele ob 9. spravil domov, ko je bilo že prepozno? 4. Zakaj ni pri Ro-bavsu nobene policijske ure, ampak se popiva vse noči? Poživljamo slavno glavarstvo, naj preišče, kdo je kriv Kapelarijeve smrti? — Kako bi liberalci vpili, če bi se to zgodilo v kaki klerikalni goslilni, recimo pri Breznikarju! Ali je liberalcem res vse dovoljeno ?
—	Z Breznice na Gorenjskem se nam piše: Nastalo je jako lepo vreme. Včeraj je bilo tako toplo, da je bil prah na cesti in so ljudje zapazili celč nekaj metuljev, ki jih je rzdramila prijetna gorkota. Pred štirimi dnevi pa je razsajala še grozna burja, ki je metala opeko s streh, prevračala dimnike ter ljudem odnašala klobuke. Ako je kdo kaj našel, naj odd«l v žup-nišču.
—	Pogajanja z defravdan-tom. Poročali smo, da je iz Trsta pobegnil na Korfu odvetniški uradnik Calligarich in vzel seboj četrt milijona kron. Sedaj je pisal svojim žrtvam, da je pripravljen poslati nazaj 60 000 kron. To „ velikodušno" ponudbo so oškodovanci sprejeli.
—	Božičnica v Krškem. Po
prizadevanju č. gjakobažustaseje na sv. Treh kraljev dan priredila lepa božičnica s šolsko mladino. Otroci so za božični čas primerne pesmi lepo deklamirali m čveteroglasno peli pod vodstvom gosp. organista Vraza. Predstavljale so se tudi žive podobe o dogodkih iz sv. pisma, kar je vse mladini in odraslim jako ugajalo. Ker je bilo za vse, ki bi bili radi to lepo bozičnico videli in slišali, premalo prostora, ponavljal se bode še celi spored 8. t. mes. v istih prostorih. Ker je gospod kaplan mladini tako naklonjen in ker se je ta božičnica ob mnogobrojnim obiskom tako lepe izvršila, želimo, da bi nas gospod kaplan večkrat s slično prireditvijo razveselil, vsaj mu bodo starši in otroci za to hvaležni.
—	Ustrelil se je v Celovcu deželni rač. oficijal Rudolf Merzinger.
—	Samomor. 31 letni slaboumni posestnikov sin Jožef Koščak iz Dolenje Sušice, pri Toplicah je prišel 29. decembra
k posestnici Mariji Kobe ter ji dejal, da se gre obesit, nakar je odšel proti gozdu. Ona se za te njegove besede ni zmenila. Ko pa Koščaka zvečer le ni bilo domov ter tudi drugi dan ne, so ga šli tretji dan iskat ter ga res našli obešenega v gozdu 500 korakov od vasi.
—	V konjski mesnici v Gorici so ubili lani 32 konj.
—	»Učiteljski Tovariš" bo izhajal odslej vsak teden.
—	Predavanje o sadjarstvu
je bilo v S t. Jakobu ob Savi kaj dobro obiskano. Predaval je domačin Frančišek P e n g o v , absolvirani agronom in član slovenskega katol. društva .Zarje" v Gradcu. Razlaganje sadnih vrst je jako poživilo 32 fino ponarejenih sadnih modelov (20 vrst jabolk in 12 vrst hrušek) Intere-santen je bil tudi oddelek o porabi sadja, zlasti o porabi sadnega mošta. Tudi opisovanje sovražnikov, raznih žužkov in gosenic, in prijateljev, raznih ptic in osnajezel-nic, so lepo pojasnile dobre slike. Splošna želja je bila, naj se taka poučna predavanja še večkrat ponavljajo.
—	Slovenske novice iz Amerike. Slovenec ponesrečil. Iz Enunclawa, Wash., kjer se naši rojaki ba-vijo po farmah in v premogovih rovih, poročajo, da je premogokop in rojak Valentin Banko, dne 7. dec., ko je zažigal zajedno s tovariši dinamit v Ro»u, ponesrečil. Pri tem se je pripetila razstrelba plinov in 16 delavcev med njimi tudi Banko, je bilo usmrtenih. Na Slovenskem ostavlja vdovo in troje otrok. Doma je bil iz Dra-gomelj pri Domžalah. — Iz M i 1 w a u k e e, Wis., se poroča, da je tamošnja slovenska naselbina, katera nikakor ni stara, v toliko napredovala, da so si tamošnji Slovenci letos kupili lepo cerkev. Tamošnje društvo sv. Ivana Evang. tudi lepo napreduje. Sedaj so tamošnji Slovenci ustanovili še poseben slovenski pevski klub, tako da moramo priznati vsestranski napredek. O Božiču so imeli tamošnji Slovenci tudi polnočnico, kakor v stari domovini. — Pogorela je v Jolietu prodajalnica Jurija P I e -š e t a.
Ljubljanske novice.
lj V nedeljo, 8. januarja, k božičnici v ,,Marijanišče" ! Ker
je na sv. Treh kraljev dan prišlo toliko ljudi k predstavi v .Marijanišče", da jih je mnogo odšlo, ker niso mogli več dobiti prostora, zato se jutri, v nedeljo, 8 t. mes., božičnica ponovi v »Marijanišču" in se sedeži že lahko dopoldne kupijo pri blagajni v »Marijanišču". Sedeži so po 1 K, 80 h in 60 h, stojišča 30 h, za otroke 20 h. Na sporedu so govori petje, tamburanje, dve igri in več lepih živih podob. — K obilni udeležbi vabi	ravnateljstvo.
lj Umrl je gosp. Iv. Nepomuk R e s m a n , postajenačelnik južne železnice v p. dne 5. jan. ob 4. uri pop. Pokojni je bil dobro znan v narodni družbi. Izdal je tudi zbirko pesmi pod naslovom „Moja deca". Pokopali so ga danes popoldne.
li Kako .Narod" napravi afero. — Samomorilka v vodi. Poročali smo, da je delavka tobačne tovarne Suha-dobnik pisala svojemu možu, da gre v Ljubljanico, ker so ji izginile hranilnične knjižice, katere so nekatere delavke hranile pri njej. V pismu je zagotavljala, da se ji je pripetila s knjižicami nesreča, a da ona denarja ni porabila. „Slovenski Narod" je naenkrat napravil celo afero iz tega dogodka. Vsak dan je prinašal notice o tem. Seve to se je zgodilo delavki. Na liberalne tatove se »Narod" ne ozira, dasi bi lahko namesto lažij o katoliški cerkvi prinašal v podlistku romane o življenju teh tatov. Ce si kak liberalec radi sleparij vzame življenje, tedaj se vedno zahteva obzirnosti, samo delavec naj bi bil predmet časniškim hijenam! To pišemo, ne da bi Suhadobnikova bila to, zakar jo je razkri-čal „Narod". Da ni bila klerikalna agitato-rica, lahko priča vsa tobačna tovarna, bila je nepoznana osebica. Noben .klerikalni voditelj" je še poznal ni! Če je pa denar nosila v „Ljudsko posojilnico" je pa le slučaj. Koliko liberalcev hodi v »Ljudsko posojilnico", ker se jim to najbolj pametno zdi, radi tega pa še niso »klerikalci". „Na-rod" se je zaletel to pot tudi v vodstvo tobačne tovarne. Ta napad je le pokazal, da »Narod" o razmerah v tovarni nič ne ve in da je v svojem poročanju o tobačni tovarni vedno le lažnjiv. — Danes se nam poroča, da so Suhadobnikovo res našli mrtvo v Ljubljanici pri Štefan j i vasi. Mnenje, da bi bila ušla z denarjem v Ameriko, se torej ni potrdilo. Suhadobnikova je bila omožena. Zapušča enega otroka, enega je pa pričakovala.
li Knjigovodski učni tečaj za krojače, kateri se je otvoril dne 17. novembra m. 1. končal se je 5. t. m. — Obiskovanje tečaja je prijavilo v začetku 23
slušateljev in dve slušateljici, med njimi 7 krojaških mojstrov in 1 samostojna krojači ca. Učno gradivo, katero je bilo predpisano po učni knjigi, izdani od odseka za pospeševanje obrti pri c kr trgovskem ministrstvu — splošna teorija knjigovodstva in praktično izvedenje enomesečnega obratnega načrta, kakor tudi prvotna in sklepna bilanca — se je obdelalo v 14 dveurnih predavanjih. Učni jezik je bil slovenski, vendar pa so se na željo slušateljev za slovenske knjigovodske izraze navajali in razložili tudi dotični nemški izrazi. — Uspeh je bil deloma izvrsten, deloma dober. Vsi mojstri, ki so poslušali predavanja, so izjavili, da bodo uvedli odslej v svoji obrti knjigovodstvo po metodi, kakor se je predavala v tečaju. Ravnotako so tudi pomočniki izjavili, da se hočejo v slučaju etabli-ranja posluževati predavanega knjigovodstva. Lahko torej smatramo, da je namen tečaja dosežen Za oživotvorjenje tečaja, ki ga je vodil g. Silv. Š k e r b i n e c, gre hvala — razen trgovski in obrtni zbornici ter trgovskemu ministrstvu, ki sta za stroške tečaja prispevke obljubila, odnosno zagotovila — ravnatelju tukajšnje c. kr. obrtne šole g. Ivanu Šubicu, kateri je odredil, da se je krojaški zadrugi lokal, kakor tudi kurjava in pa razsvetljava, od imenovanega učilišča brezplačno dal na razpo lago.
lj Slovensko gledališče. —
»Marti j Krpan" se je včeraj zvečer prvič proizvajal v razprodanem gledališču. Igralo se je srednje dobro; česar pa ne smemo šteti igravcem v zlo, pač pa inten-danci. Igra se je študirala grozno hitro in v treh dneh je bila na odru Vsaj za domače, slovenske igre naj bi se storilo vse, kar je le mogoče, da dobro uspejo. V prihodnje naj se gleda v enakih slučajih na možnost ne pa na kategorični imperativ: mora biti. Potem seveda zapazi gledavec vse polno pogreškov; igravec pa ne more dobiti iz svoje vloge vseh onih finih nians in poant, kot bi jih sicer lahko. Upoštevaje navedeno, se mora soditi današnja precej ostra kritika. V vsakem prizoru smo zapazili neko hlastanje, neko naglico, neko dr-venje. Vršilo se je vse grozno hitro, kot bi se kam mudilo. In temu dejstvu prisojam drugo napako, da igravci svojih vlog, ki jih niso popolnoma natančno znali, niso govorili razločno in se jim je semtertja »zaletelo". Sploh se opaža, da se domače igre od vodstva gledališča vedno bagatelizirajo. G. Pitnov-Andrej je govoril preveč patetično; govoril pravim, kajti igral ni, to je b ila le deklamacija; sploh bi mu svetovali, da ne igra v prihodnje vseh vlog po eni in isti šabloni, ravno gosp. Tišnov je imel priliko sinoči, da si ustvari iz Andreja poseben tip. Seveda našemu občinstvu se dopade patos,
0	tem je svedočil burni aplavz ob odprti sceni, medtem ko se g. Nučiču, ki je igral Vladimirja ob oni krasni sceni, ko opeva slovensko domovino, ni ploskalo, dasi je to najlepše, najbolj poetično mesto cele igre G. Nučič je igral dobro, samo tisti jokajoči in mehki ton ni bil na mestu — Gospa Dragutin oviceva je bila slaba kranjska kmetica. Ze obleka ni bila slovenske kmetice noša, a igra še daleko ni spominjala na Notranjsko. Ono vestno izgovarjanje najnatančnejšega književnega jezika v kmečkih značajih napravlja jako slab vtis. In samo slovenska igralka more pogoditi kmečko govorico slovenske ženice. Napaka prenagle uprizoritve je, da v zadnjem dejanju nastopi Nežika — g. Spurna, ki je igrala še precej dobro — s pečo, ki je od doma ni vzela. Nehote se vprašamo: kje jo je pa dobila kar naenkrat. Ples odalisk naj se v prihodnje bolj decentno vprizori in se dame dostojneje napravijo; slovensko občinstvo ni za »tak" — balet. Cesar Janez V., g. Dobrovolny, je bil dober, ravnotako g. Noskova — Jerica, ki bi ji priporočali več življenja. Miuistri so ugajali posebno gosp. Betetto. Jako fino je pogodil g. Dragotino-vic Brdavsa, ki ga je res mojstrsko igral in se je globoko zamislil v svojo vlogo. Najboljši je bil g. Verovšek; k njegovemu priznanemu Mozolu, Krjavlju, Ježu se je vredno pridružil — Martin Krpan. Svoj višek je dosegel v zadnjem dejanju, kjer je igral kmečkega, a bistroumnega Krpana z najkrasnejšim uspehom. O igri sami izpre-govorimo več v podlistku. Samo toliko naj omenim, da je igra satira na starost, ki naj se umakne mladini, če ne nas bo pogubil Brdavs — Nemec. Upamo, da se v prihodnje slovenska intendanca bolj potrudi pri uprizoritvi slovenskih iger, kot se je pa pri tej sicer dobri — seveda še marsikakega
popravka bi trebalo — narodni igri. _
Igro »Martin Krpan" danes ponavljajo.	A. R.
lj Dr. Karol Ahazhizh se je odpovedal izvrševanju advokature.
lj Dezerterja Ignacija M e g 1 i č a, ki je pobegnil od tukajšnjega domobranskega polka, so prijeli v Zatičini.
lj Nov obrtnik. G. Albin W a 1 -
1	a n d , specialist modernih sobnih in de-koracijskih slikarij je pričel svoj obrt izvrševati v Ljubljani na Privozu št 3
lj „Glasbena Matica", davnemu občinstvu uljudno naznanjamo, da je za jutrišnji koncert dobiti še obilo vstopnic , ki se bodo jutri prodajale edino-le v »Narodnem domu" zvečer ob 7. uri pri blagajni. Krasen spored, kojega vsaka posamezna točka je biser slovanske glasbe, zvršil se bode najdalje do 9. ure zvečer; s tem je slavnemu občinstvu z dežele dana prilika poslužiti se vlakov, ki odidejo še pred polnočjo. Začetek bo točno ob V,8. uri, kar naj blagovolijo č. obiskovalci upoštevati, ker se med izvajanjem posameznih točk ne dovoljuje vstop v dvo rano. Dvorana bo dobro kurjena, in da se izogne vsakemu prepihu, bo vstop v dvorano skozi stranska vrata.
lj Na oklicu je g. Mihael G r e -goreč, uradnik pri banki »Slaviji«, z gdč. MarijoSusteršič.
lj Alkohol. Včeraj se ga je bil me-šetar Miha Vojska tako navlekel, da je padel na Martinovi cesti št. 18 po stopnicah in se znatno poškodoval.
lj Žepna tatvina. Včeraj popoldne je bila v frančiškanski cerkvi ukradena Frančiški Klun, bivši orožniški kuharici v Kranjski gori, iz žepa siva denarnica s 60 kronami.
lj Aretiran je bil včeraj na južnem kolodvoru delavec Rafael Pust iz Brezovega Rebra, obč. Ajdove, ki se je hotel izseliti v Ameriko, ne da bi bil prej zadostil vojaški dolžnost;.
lj Ženske hlače je ukradel.
Včeraj popoldne je prišel delavec Alojzij Kapon, rodom iz Trsta v Jenkove ulice št. 3, k Ivani Jazbinšekovi beračit. Ko je bil dar že dobil, je ukradel, ko je šel iz kuhinje, ženske hlače, ki so se tam sušile. — Otroci so tatu takoj opazili in poklicali mater, ki je tekla za Kaponom do bližnje policijske stražnice, in poklicala stražnika, ki je tatu aretoval.
lj Iz garnizijskega zapora pobegli prijet. Častniškega namestnika Edvarda Riederja, o katerem smo v četrtek poročali, da je pobegnil iz garnizijskega zapora, je včeraj dobila vojaška patrulja v Linhartovih ulicah. Imel je že na sebi civilno obleko razun hlač.
lj V službi kradla. Jera Šinkovec, rojena v Ambrusu okr. Rudolfovo, je služila pri restavraterju Jakobu Vošperniku na Turjaškem trgu. Svojemu gospodarju je ukradla zlat za 20 kron, si vzela dopust in odšla domov, kjer si je nakupila različnih stvari. Policija je med časom njenega »dopusta" poizvedela, da je doma izdala več denarja. Ko se je predvčerajšnjim vrnila v Ljubljano, je bila aretovana.
lj Izgubljena je zlata ura z dvojnim krovom in zlata častniška verižica z zlatim obeskom sv. Jurja, vredna 180 K.
lj Musica saera. V stolni cerkvi v nedeljo, 8. jan. velika maša ob 10. uri: Mašo »Jesu Redemptor" zl. Adolf Kaim, gra-duale »Benedictus Dominus" Ant. Foerster, ofertorijs Jubilate Deo" Kašpar Aiblinger.
Razne stvari.
Najnovejše.
Kaznovan morilec v Afganistan u. Reuteijev brzojavni urad poroča iz Pešavera: Afganistanski emir je pustil postaviti zvezanega morilca nemškega inženirja Fieischerja pred top, ki je storilca raztrgal v kosce —Trgovinska pogodba zNemčijo Iz Berolina poročajo, da bo vsak čas sklenjena trgovinska pogodba med našo državo in Nemčijo. — Poroka nemškega prestolonaslednika se bo vršila 24. maja. Nevesta pride v Birolin 21 maja. — Japonskemu prestolonasledni-k u Jošihito Harunomiya je povila njegova žena sina. 26 let stari prestolonaslednik ima sedaj tri sinove. — Krvave demonstracije mizarskih pomočnikov so bile na Dunaju Policija se je morala opetovano umakniti. Demonstrantov je bilo 2500. — Velik sneg, pet črevljev visok, so imeli v ameriških Združenih državah. Mnogo oseb so našli zmrznjenih. — V Solnogradu je nenadoma umrl ravnatelj arhiva dr. Schuster. Po noči ga je zadušil plin
Ustrelila je motitelja svoje zakonske sreče. Rosa di Pietro, je bila pri newyorškem porotnem sodišču oproščena obtožbe radi umora svojega rojaka Michele Rago. Porotniki so se posvetovali dve uri. Rosa di Pietro je, kakor smo svoje-časno poročali, ustrelila Ragota, kateri se ; ej je v odsotnosti moža. neprestano vsiljeval. Po izreku sodišča Goff so di Pietrovo poslali v ječo, kjer je imela svoje dete in od tam se je nemudoma napotila proti domu. Ko je pa potem prišla Rosa iz ječe na ulico, držeč svoje dete v naročju, so jo Italijani, njeni rojaki, katerih je bila vsa ulica polna, burno pozdravili. Njen mož je prišel vesel k njej in jo na ulici viharno jozdravil.
Razmesaril svojo družino.
Iz Irontona v Ameriki poročajo: Strahovit zločin ie razburil prebivalce mesta Ironton. Črnec Edvard Harris je v veliki jezi malo po polnočni uri napadel svojega sina, ki
mu je on očim, starega šest let, ter ga dobesedno razkosal na kosce. Deček je čez eno uro umrl. Potem je morilec šel nad svojo ženo, ji prerezal vrat od enega ušesa do drugega, jo zabodel v hrbet, ji prerezal žilo dovodnico in skoraj popolnoma odrezal eno stran njenega lica, da bode nesreč-nica skoro gotovo umrla. Nato se je v siloviti razburjenosti spravil še na svoje lastne otroke. Svojo tri leta staro hčer je razmesaril po obrazu, vratu in glavi. Mater svoje žene je tudi napadel, ali ona mu je ušla brez posebne rane. Ko je delo končal, je poizkušal zbežati, pa mu je že bila za petami velika množica ljudi, za njimi pa uradniki postave, katere je prebudilo vpitje nesrečnežev. Pc tem lovu je bil Harris aretiran in varno zaprt v okrajni ječi. Videti je bilo nekaj časa, da ga bo množica lin-čala. Bil je morilec pozneje obdolžen pred županom umora prve vrste in meščani zahtevajo, naj se ga linča.
Hočeš postati milijonar? Iz New Yorka. Milijonar W. G. Vanderbilt hoče osrečiti človeštvo; izdal je knjigo, ki ti pove, kako lahko postaneš milijonar, če imaš že en tisoč dolarjev prištedenih. Pravijo, da je knjiga jako zanimiva in da se dobi zastonj pri pisatelju W. G. Vanderbilt, 100 Willia m Street. N. Y. Vanderbilt sam vabi ljudi, naj pišejo po knjigo in se okoristijo z njegovim znanjem.
Hranitev skozi kožo. Za hranitev težko bolnih oseb, katerih ni mogoče hraniti skoz usta, rabi v novejšem času dr. Credč v Draždanih podkožno vbrizganje beljakovin. S pomočjo večje brizgalke se vsikne sterilizirano, desetodstotno razstopino kalodala pod kožo. Kalodal je iz mesa napravljen produkt, kateri hrani v sebi 95 odstotkov lahko razkrojilnih beljakovin in v manjši meri mesnate soli. Zelo slab bolnik potrebuje, da se ga ravno še ohrani, približno 27 gr. beljakovin.
Žepna ura — rešiteljica življenja. Neki nemški častnik, ki se udeležuje boja proti vstašem v Južno-zahodni Afriki, je poslal pred kratkim svojemu bratu v domovino žepno uro, katero je dobil od njega v darilo pri odhodu v vojsko. V bitki pri Waterbergu je vzel neki vstaš tega častnika na muho. Kroglja je zadela častnika v prsi, zadela na uro. ki ju je imel spravljeno ondi ter odskočila. Na ta način se ima častnik zahvaliti svoje življenje uri, ki jo je dobil v dar od svojega brata. Razstreljeno uro je sedaj zopet poslal bratu nazaj in ta jo bo gotovo spravil kot drag spomin na binkoštne praznike tega leta, ko se je vršil ljuti boj ob Warterbergu.
Smrtonosno kepanje. Iz Či-kage poročajo : Tukaj so zaprli šest še ne 14 let starih dečkov, kateri so židovskega duhovna Abrahama Glicka s kepami snega tako obdelovali, da je umrl. Medtem, ko je rabinec na dvorišču mesarja Davida Levija klal kokoši, prišli so na dvorišče dečki, kateri so pričeli metati snežne kepe, v katerih je bilo tudi kamenje, na rabinca. Ena kepa pogodila je rabinca v glavo in kmalo nato ie umrl. Potem so dečke zaprli.
Socijalistične struje na Japonskem. Kakor poroča japonska pošta, so v novembru zatrli v Tokiu socialističen list, ker je hotel priobčiti članek o cesarjevem gospodarstvu, v katerem se krši konstitucijonelni zistem. Ni bil le prepovedan list, ampak zaplenili so tudi stroje. Izdajatelj in tiskar sta bila obsojena na 5 mesecev ječe ter na denarno kazen. Ob istem času so razpustili v Tokiu socialistično društvo.
V menežariji. V neko vas na Nemškem je prišla menežarija z najbolj divjimi zverinami celega sveta. Potujoči rokodelski pomočnik se je oglasil pri .vodstvu" me-nežarije, bi li morda dobil tu kako službo. Prijazni ravnatelj ga vpraša: »Znate dobro rjoveti? — „Izborno! Kakor zaboden pre-šič." In pogodila sta se. Pomočnik je moral obleči kožuh leva, ki je ravno prejšnji dan poginil, in ravnatelj mu je odkazal prostor v kletki, kjer je kakor pravcati lev zmajeval in stresal grivo. In njegovo tuljenje! Bilo je res zverinsko. A ker je preveč razsajal, se je podrla ena stena pri kletki in pomočnik opazi v drugi kletki tigra. Pogum mu je ušel pri tem pogledu, stisnil se je v kot ter pričel klicati: „Na pomoč!" — „Pri-smoda neumna", se oglasi tiger, »čemu pa rjoveš? Saj jaz tudi nisem pravi tiger."
Nova vrsta pokopavanja. V nasprotju k pokopavanju v zemljo in zaži-ganju mrličev priporoča dr. Schott v listu »Cement in beton" okamenenje mrličev. Njegov predlog stremi po tem, da se napravi za truplo rakev iz cementa in da se v prazen prostor okrog trupla vlije redko cementovo zmes, tako da tvori vse po utrditvi trdo skalo. Iz začetka tekoče cementne tvarine nastopi takoj infiltracija mrliča z apnom in kremenovo kislino, dasi morajo mehki deli izvršiti začetek trohnobnega procesa. V razmerno kratkem času prične popolno okamenenje mrliča, trohnoba preneha, v kolikor je mogla sploh napredovati v popolnoma zraku nepristopnem prostoru; vsak vpliv od zunaj je izključen. Pri tem
lahko ohrani mrlič svojo obliko v večji meri še, kot pri balzamiranju. Take cementne skale se bi dale pozneje rabiti kot kamenje za stavbe, in nekam čudno bi bilo slišati, ako bi kdo trdil, da si je sezidal s pomočjo svojih pradedov lepo hišo.
Francosko časopisje. Koliko smo v Avstriji zaostali za kulturo glede čitanja — nam najbolj kaže Francija s svojim velikim časopisjem, ki se vrsti glede odjemalcev sledeče: „Le Petit Parisien" se tiska v 1,500.000 izvodih, „Le Petit Journal" v 800.000 izvodih, „Le Journal" v 750.000 izvodih, „Le Matin" v 400.000 izvodih, „L' Echo de Pariš" v 100 000 izvodih, „La Patrie" v 90.000 izvodih, „La Presse" v 70000 izvodih, „L' Intransigeant v 66 000 izvodih, „L' Action" v 55 000 izvodih, „Le Radical" v 48 000 izvodih. „La Lanterne" v 42.000 izvodih, „La Figaro" v 30.000 izvod h. —
Nova poizkušnja mleka. Profesor Storch v Kopenhagnu je napravil znamenito iznajdbo, katera omogočuje, da se z največjo lahkoto konštatira, ima li mleko bacile. Način je ta-le: Nekaj žlic mleka se vlije v reagenčen kozarec, tem se doda nekaj kapljic kisikovega superoksida in nekaj kapljic parafflnglendiamina. Mleko v rea-genčnem kozarcu ne izpremeni svoje barve, če niso v njem bacili, če se pa nahajajo v njem bacili, in če se strese kozarec, postane mleko sivo-zeleno.
Društva.
(„ Kmetijsko rokodelsko bralno društvo v Vipavi") imelo je na novego leta dan svoj letni glavni občni zbor pri katerem so bili izvoljeni v odbor naslednii gg.: Štefan Hrib, predsednikom; Jernej Poniž, podpredsednikom; Ign. Repanšek, tajnikom in Alojzij Kodelja, blagajnikom ter Ivan Može in Matej Koder, odbornikoma; za računska pregledovalca sta bila izvoljena gg. Ignacij Repanšek in Ivan Može. — Društvo naročilo si je za leto 1905. 13 časopisov, ozir. knjig.
(Telovadnega društva »Sokol" v Šiški) redni letni občni zbor vrši se v nedeljo, dne 1 5. t. m., ob 3 uri popoldne z običajnim dnevnim redom, na katerega se člani vabijo. Posebnih vabil se ne bode razpošiljalo.
(Slovansko pevsko društvo v Trstu) priredi danes koncert v ^Narodnem domu".
(Gasilno društvo na Jezici pri Ljubljani) priredi jutri v prostorih Tavčerjevega dvora na Jezici veselico. Spored: 1. Srečkanje. 2. Petje in prosta zabava. 3. Ples. 4. Užigajne umetalnega ognja. 5 Šaljiv prizor. — Začetek ob 3. uri popoldne. — Vstopnina prosta. — Čisti dohodek je namenjen v poplačilo dolga za gasilno orodja.
(Vabilo) k zabavnemu večeru, katerega priredi .Bralno d r u-•Stvo v Spodnji Idriji" v nedeljo, dne 8 jan. 1905. Vstopnina 20 v za osebo. Pričetek ob 7. uri zvečer. K mno* gobrojni udeležbi najuljudneie vabi odbor
Ali ste že ponovili naročnino na „Slovenca"? Blagovolite jo ponoviti takoj, (la se Vam list redno pošilja. Pridobivajte »Slovencu" novih naročnikov!
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 7. januarja. (K. u.) Iz Port Arturja je odšlo pet ruskih strelskih polkov skupno 186 častnikov in 5451 mož, da se podajo v japonsko sužnjost.
Tokio, 7. jan. Potrjuje se, da je samo 30 ruskih častnikov dalo častno besedo, da se več ne udeleže vojske
London, 7. jan. Nogi bo takoj začel iznova utrjevati Port Artur. Ob Jalu so že pripravljene ogromne množice lesa in cementa. Tisoče kulijev je že naročenih. Tudi se že pripravljajo Japonci, da preiščejo utopljene ladje in več sto tehnikov je že odpotovalo iz Saseha, da odpravijo mine.
Peterburg, 7. jan. „Rus* je sprožil misel, naj bi se otvoril kongres za rusko-poljsko spravo ter predlaga kakor kraj zborovanja nevtralno Prago, kjer slovanski živelj najmočneje žije.
Tokio, 7. jan. Steselj je želel osebno dati generalu Nogiju častno besedo, da se sedanje vojske nič več ne udeleži. Radi tega sta se generala v četrtek sešla, dokaz, da se je Steselj od svoje bolezni že znatno okrepčal. Steslja in njegovo spremstvo je spremljala stotnija kozakov. Vsi so imeli sablje, dekoracije ter so bili v paradni uniformi. Steselj je izgledal jako bolehen. Točno ob
pol 1. uri sta bila genrala na licu sestanka. Nogija je spremljal oddelek kavalerije. Steselj se je vstavil s konjem nekaj korakov pred Nogijem, istotako je storil Nogi. Nogi je salutiral ruskemu junaku, Nato sta stopila oba generala s konj. Steselj je podal roko Nogiju, kateri je Stesljevo roko krepko stisnil. Po kratkem pogovoru sta skupaj obedovala. Steselj je tekom pogovora izrazil Nogiju sožalje, da je izgubil oba sina, — Nogi je odvrnil, da izgube svojih dveh sinov ne obžaluje, ker sta padla v službi domovine. Nogi je izročil Steslju Mikadovo povabilo, naj pred po-vratkom v Rusijo ebišče Tokio. Nogi je posebno občudoval Stesljevega krasnega črnega konja. Steselj mu je konja ponudil v dar za spomin. General Nogi je odgovoril, da konja sprejme, vendar ne zase, ampak kot spominsko darilo japonski armadi. Nato je Steselj na nekem japonskem konju odjezdil v Port Artur.
Tokio, 7. jan. Upati je, da se bo na tisoče ranjenih in bolnih Rusov vsled zboljšanih zdravstvenih razmer rešilo. Skrbeti za tisoče ujetnikov je težavna in draga naloga. Možno je, da jih Japonska pozneje odpošlje v Rusijo. Sedaj se o tem razpravlja v Tokiju. Sodi se, da pride general Nogi na Mikadov ukaz v Tokio, kjer ga čaka navdušen vspre-jem. Inozemski atašeji so došli v sredo v Port Artur.
Tokio, 7. januarja. Japonski parlament je v posebni seji čestital mikadu k padcu Port Arturja ter generalu Nogiju in njegovi armadi
London, 7 januarja. Reuterjev urad poroča iz Tokia 6. t. m.: Pomorska oblast poroča, da so Japonci še pred kapitulacijo potopili dve ruski torpedovki ter tri rušilce. „Bajan" leži težko poškodovan na južni strani vzhodne luke. Topničarko »Bubr" so razdejale japonske granate.
Lvov, 7. jan. Razsvetljava v znak veselja nad ruskim porazom pri Port Arturju se je popolnoma izjalovila. Le par hiš je bilo razsvetljenih. Večina Poljakov se te demonstracije ni hotela udeležiti.
Peterburg, 7 januarja. Pogoji kapitulacije Port Arturja se smatrajo tu za jako neugodne. Časopisje kara ravnodušnost občinstva, katero je tako hladno sprejelo nesrečo na bojišču, ter ga pozivlje, da naj deluje na pomirjenje notranjih zmešnjav v Rusiji
Peterburg, 7. jan. „Ruska brzojavna [agentura" poroča iz Pekina: Ruski odposlanec pri kitajski vladi je vložil energičen protest proti dejstvu, da se je neki kitajski vojaški oddelek močan 300 mož, na strani Japoncev udeležil boja pri soteski Tjelin. Istočasno je odposlanec protestiral proti temu, da porabljajo Japonci otoke Mi-aotav kakor bazo za svoje brodovje. V protestu se izvaja, da so Japonci prisilili kitajsko prebivalstvo, da je moralo zapustiti otoke, ter da so preiskovali vse ladje, ki so se hotele približati otokom.
Peterburg, 7. jan. Najnovejša poročila trdijo, da so Japonci pri Port Arturju izgubili 80.000 mož.
Praga, 7. januarja. Cehi sestavijo spomenice, v katerih bodo pozdravili junaške branitelje Port Arturja. Novo rusko posojilo bodo Cehi mnogoštevilno podpisavali.
Carigrad, 7. januarja. Preko bolgarske meje je prišlo več voditeljev makedonskih vstašev s strelivom. Bolgarski vstaški odbori pripravljajo za spomlad novo vstajo.
J!
Katoliška bukvama"
v Ljubljani
priporoča:
Življenje Jezusa Kristusa
francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bo-hlnjeo, izdal dr Anton Jeglld, knez in Škof ljubljanski.
Prvi zvezek, stran 1 do 372, broS. 1 K 50 h elegant. v platno vezan 2 » 60 »
Drugi zvezek, stran 373 do 820, bnS 1 » 60 „ elegant. v platno vezan 2 » 60 »
Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broS. 1 » 20 » elegant v platno vezan 2 » 20 »
To krasno knj;7o priporočamo zlasti bolj ominamm Slovencem.
Poslano.
„Slovenski Narod" se je med dnevnimi vestmi pod naslovom „ K a t o 1 i š k a knjigoveznica* med drugim tudi moje osebe polastil v prid svoje reklame. Ne imenuje me sicer z imenom, vendar lahko vsakdo ve, koga misli, kdor pozna razmere ljubljanskih knjigovezov. Med drugim piše:
„Neka firma je na svoje stroške poslala nekega knjigoveza na Nemško, da se izpopolni. Mislila je seveda, da se ji izkaže hvaležnega. No, firma ima hvaležnost — duhovniki pa imajo dotičnega knjigoveza. Zvabili so ga v svoje podjetje, da bi uničili firmo, ki ga je poslala na Nemško*.
Dolžan sem sebi in „Katol tiskovnemu društvu", to vest sledeče popraviti: Ni res, da bi me kaka firma poslala na Nemško, da se izpopolnim! Pač pa sem šel iz lastnega nagiba in to na svoje stroške, deloma s podporo slav. dež. odbora. Resnica pa je, da mi je dotična firma, katero misli „Slov. Narod", dala okrog 50 gld. predujem v ta namen, katero svoto pa sem do zadnjega vinarja zopet povrnil. Pri dotični firmi sem bil potem še nekaj let v službi! Torej ne more biti govora o ne-hvaležnosti. Sicer se pa gg. pri „Slov. Narodu" lahko informirajo pri dotični firmi, če je moja trditev prava ali ne. Ko sem izstopil, sem bil še pri dveh tukajšnjih tvrd-kah v poslovanju; pri zadnji sem bil ob delo vsled konkurza. Nato sem se ponudil skoro pri vseh tukajšnjih knjigoveških mojstrih v delo; toda vsi so mojo ponudbo odklonili. T o r a j je tudi ta trditev bosa, da so me duhovniki zvabili v „ K a t o 1 i š k o knjigoveznico". V to podjetje sem bil sprejet le pod tem pogojem, če sploh drugod v Ljubljani ni mogoče mi dela dobiti. Kar se pa tiče trditve, da sem bil izvabljen v ta namen, da bi firmo, ki me je poslala na Nemško, uničil, se bode šef dotične tvrdke tej trditvi »Slov. Naroda" le smejal.
V Ljubljani, dne 2. jan. 1905.
Ivan Dežman,
vodja knjigoveznice „Katol. tisk. društva".
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene nepozabne hčere, sestre in tete, gospodične
Terezije Debevec
učiteljice
kakor tudi za krasne darovane vence in mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku, se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Posebno nam je čast zahvaliti se za prekrasni venec velecenjenih gospodov: zasebnika Dekleva in šolskega vodje Ver-biča iz Slavine, kjer je bilo — žal — po-kojnici določeno delovati le kratek čas kot učiteljica. Iskrena zahvala tudi gg. pevcem slavnega društva „Glasbene Matice" za ganljive žalostinke pred hišo žalosti in ob gomili,
V Ljubljani, dne 7. jan. 1905.
Rot/11	izvrstno sredstvo za ohranitev
MJ! II UlUVUl, lesovja , preprečuje gnilobo oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATAEBERL v LJubljani
Frančiškanske ulice.	624 16 11—H
Vnanja naročila proti povzetju.
GU>*w{ank TU 1UJ.
30 20—1
Edini, od profesorjev in zdravnikov proiz-kušeni in priporočeni zobni lek brez kisline je c. in kr. dvornega zobozdravnika dr. J. O. Poppa na Dunaju, XIII/6, pristni	2090 b 7— 1
Anatherin |
Pristen le v gorenji steklenici z modro franc. etiketo v zlatem tisku in mojo tirmo K 2'80, 2 K in 1 K.
„Vašo Anatherinovo ustno in zobno vodo rabim že več let in se bojim, da me začno takoj boleti zobje, ali pa da jih celo izgubim, če je ne rabim. Vaša ustna voda mi ohrani zobe sveže in zdrave."
A. Spitalsky, veleposestnik.
Anatherinov zobni creme v lončkih brez tako škodljivega „mila" je zelo prijeten, osnaži zobe popolnoma, da postanejo bleščeči, beli in zdravi. Cena 60 h. Dobiva se povsod, kakor tudi v glavni zalogi prij g. lekarnarju J. Maverju v Ljubljani.
■ V V
Iscem komponjono
do 40 let starega za ustanovitev tovarne izvežbanega strokovnjaka v izdelovanju šunk, - salam, klobas itd. -
llija Predovič.
39 (i)
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg.
—nTS"

Fotoplnstiska umetniška razstava.
potovanje po celem svetu v popolni istini. 29 a)
H®r Ne ponavlja se nikdar. ss&r Vsak teden drugo potovanje, -sas V soboto, 7. januarja 1905.
= Zadnji dan razstave. -
IV. potovanje po slikoviti
Norveški
od Kristijanije do Nordlanda.
Vsa Norvegija je razdeljena v 8 različnih ciklov. J£5T V nedeljo, 8. do 14. jan. 1905.
Zagreb m
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer Za šole in društva znižane cene.
a
i #
u
M
S
a
(S
B
9
M
Po čudovito nizkih cenah se prodaja pri
I. Keber Lj ubij ana, Stari trg 9
»Pri dobrem pastirju«
1883 52-6
vse vrste manufakturno, sukneno, platneno in perilno blago, jagrovo perilo, kravate, modrci itd. itd. — Potrebščine za krojače in šivilje.
Pri odkupu čez 10 kron dovolim še 5 % (procent) popusta ali skonte.
Založnik o. kr.
t
drž. uradnikov-.
M
*
a
;
; «
S *
i *
31 26-2

rr^
Wi
<Slm\
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 140 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko jSiciro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA
k „zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 novu.
_Dne vno raz pošiljanje.

M/
K
JL š 6 e iti za deželo izurjeno in pošteno
kuharico
do 35 let staro, da bode tudi druga primerna dela opravljala. Mesečna plača 16 do 20 K.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".	2161 7-7
Stanovanje
z dvema sobama, predsobo, kuhinjo in drvarnico v (.nadstropju se odda za februvar termin.	24 2—2
Poizve se pri lastniku: Hradeclfeja Vas pri Polenjskl mitnici.
Kavarna
lepo urejena brez konkurence, se radi odpotovanja
takoj proda v nekem mestu na Kranjskem.
Pojasnila daje gospa NOVOfny, Dunajska cesta, Ljubljana.	19 3—3
Vabilo
občnemu zboru
posojilnice v Sodražici,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil
v nedeljo 15. januarja t. I.
v posojilničnem prostoru
ob 3. uri popoldne z nastopnim dnevnim redom:
1.	Nagovor.
3.	Volitev nadzorstva za dobo dveh let.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Nasveti.
Dodatek: Ako bi ob napovedanem času ne bilo zadostnega števila zadružnikov, ima se vršiti 1 uro kasneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom.	35 i_i
Načelstvo.
Planino
dobro ohranjen radi imetja več inštrumentov proda se pod ceno. Instrument nosi najboljšo ^■"""""""""^ tvrdko, ter se oso-bito pevskim društvom, kakor zasebnikom radi nizke cene zelo priporoča. — Kdo pove uredništvo Slovenca.	28 3-1
1055 52-30
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WEIBIi
J. SpireitzeiTHja naslednik Iijubljatia, Slomškove uliee št.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: ilSno ompežje no stBoJ, Obhajana mize, ognaje na miwodvonu, obm.Jno omneije, vežna upata, balkoni, v«*and«, stolpne knlže. Štedilnike, atvelovode, železna okna, železne sttfeine stole itd.
Specij ali teta: vaijism zastom in soinSne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov.
Naznanilo.
"T
S 1. aprilom 1905 daje se v Ljubljani na Marije Terezije cesti štev. 14 stara občeznana renumirana restavracija ,,pri Novem svetu" z vrtom, kegljiščem in hlevom v najem.
Izurjeni gostilničarji proti kavciji imajo prednost.
Natančna pojasnila daje posestnik Anton Gorše, kantiner v pehotni vojašnici, Metelkove ulice v Ljubljani.	23 3-2
Vedno najnovejši
gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe ja gramofone
, , , « « .	1059 100-59
Rudolfu uueber,
urarju v Zjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne ,,Evropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obrobe. — Stare pleši* se 3amtnja]o.
fječaj za jecljajoče
V Ljubljani se prične v pondeljek, dne 9. jan.t. 1. _ dopoldne ob 10. uri v hotelu „Ilirija';, kjer se tudi 0 sprejemajo naročila. G. A. Nagel, specijaiist za jeclajoče.
Harmonij
še popolnoma ohranjen kakor nov, se proda pod ugodnimi pogoji.
Kje, pove upravništvo tega lista. 27 3—1
Slaščičarna
Jak. Založnik
Stari trs 21. Mestni trs 6. Sv. Petra cesta
Zenitev.
28 let stari vdovec, c. kr. uradnik, hišni in zemljiščni posestnik v mestu. — Premoženje vredno nad 20.000 kron. — Želi se poročiti, vdove neizključeno. — Slika se prosi. — Zahteva se tudi primerni denar. — Slika se vrne pod strogim molčanjem. Naslov: N. M. '22, Ljubljana, poste restante.
27. I
33 1 J
[ščem spretnega in vestnega delavca, ki | je vešč računstva in bi opravljal obenem službo magacinerja in k temu spadajoča ročna deia. Prosilec se s svojimi izpričevali in zahtevami direktno do mene obrne, služba se mora takoj nastopiti.
Valjčni mlin U/. JOCHMAMN v Ajdovščini.
34 3-1
HLBITOALLAliD
[ specialist modernihlsobnih in dekoraciiskih slikarij
& se priporoča p. n. občinstvu v mestu in naldeželi v obilna! naročila. ^
iii il I
Ljubljana,. Privoz št. 3.
Ceno Češko posteljno perje
5 kg novega skubljenega K 9 60, boljšega K 12—; belega, ]ako mehkega, skubljenega K 18 —; kron 24 — sneinobelega, mehkega, skubljenega K 30—; kron 36'-. Ho-šilja se franko proti povzetju Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 159 p. Plzen na Češkem.
1
CV.
CJ
C/3
0» >
CJ >N
m
a
TJ 3
Cj o
C o
(j
> 2 O
i
o t/j S i-
•s « «
JS .S. e
M -S Srf M .H
I
»o o i->
ca
Z
ta
Navečje čudo sedanjega stoletja je ravnokar izna|dena
w žepna ura -ms
slst. Roskopf-pat. s sidrom
prav dobro Idoča, na minute regul. „zelo svetlo sveteča* gld. 2*20. Ista z lepo gravir. oklepom gld. 2 65, v črnem oklepu gl. 3-—. Nikelnaste ali pozlačene verižic« priveskom ali lepim kompasom eld. —-45. Ako ne ugaja, denar nazaj. Na zahtevo pošljem cenik • urah, zlatu, srebru, klna-srebru, godb. orodju, dellb ur in orodju z nad 1000 podobami zastonj in franko.
F. Param, Krakov Avstr.
Z1ELONAOASSE 3. — Ustanovlj. leta 1852. —

■Mfllfiiia kislina
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
elodčnem kataru. slabem želodcu, pomanjkanju slas* do jedi, zgagi itd., ter
katarih v sapilih,
zaslizenju, ka~lju in hrlpavosti.	(lir.) 38 16
hvirek: Giesshutol Sauerbrunn,
itltz postaja, zdravilno kopališča pri Karlovih varlfe
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vožjiii lieiierijskih prodajalnic&h in trgovinah z jestvinami inom.
Zaloga pri Mihaal Kastrmr-ju in Pete«' Lastnik-« v i ftibljani
.................. ..............................i
Oklic.
Dne 19. januarija 1905 ob 9. uri do poldne se bode potom dražbe ter proti takojšnemu gotovemu plačilu v grajščini Raka pri Krškem
prodajalo
— 35 glav lepe goveje živine*
med tem 6 volov, 1 bik, 10 kt*av,.
7 telie po 2 leti stare, 3 juneis
nekaj telet ter par konj. Razun tega se bode prodalo
gospodarsko orodje,
2 kočiji, sanke i. dir. nekaj čistil-
nie za žito, fazne stroje, več sto
eentov sena in poljskih pridel-
kov tet*
2158 5-J
50 hI. jabolčnika.
Kupci se prijazno vabijo.
Radi bolezni
: t, »i..................................
••i •••••• »•.................<«. *.«.........«...{>
•Mtitst! tttii:s!!!t::it!tiMtitttt::t::i!>stIi!
se fakoj proda slavnoznana
Bobenčkova hiša
na Glincah,
v kateri se nahaja že nad 50 let gostilna. Zraven je tudi velika vinska klet za na debelo. Proda se tudi posoda, ki je v kleti. Lep solnčnast vrt za goste, ter tudi vrt za sočivje in velik travnik. Posestvo stoji pri glavni Tržaški cesti blizo mitnice. 21 3—2
Poizve se pri sedanjem posestniku EGIDIJU JEGLIČ, Resljeva cesta št. 13



6 mesecev na poizkušnjol
3 mesece krediti Popolno zasfonJI
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	1704 20—14
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-rikanako, antlmagnetldko, sistem
Samo ...juo«
f 1.2-25

w
O1- PATENT V
■ Qf
Roskopf=patent=rem. uro s sidrom št. 99
s plombo
v črnem imit. jeklen, ali ni-kolntistein okrovu, pat. email. kiizališče, 116 ur idočo, natančno ropasirano s triletnim primernim jamstvom, v futeraln iz jelonine, z nikcln. verižico 1 in priveskom za cono £l. '2*25, j!t komailnv gl. 6-50, <i kom. Jgl. 12-50. Ist« nra z d roj ni ni I pokrovom gl. 3 50. Ceno sl-I »toni „Uo»kopf. ure, brez plombe, kakorSne prodajajo m»ll urarjl ln trgovci, komad gl. 175-
Denar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v
PoSilja proti povzetju ali
•
nepokvarjenem stanu. — če se denar pošlje naprej.
Prva tovarna nr
v Mostu (Briix) št.	1099, (Češko.)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilustr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratis in frunko.
$ AVGUST REpIČ $
Stf	LJUBLJANA (v Trnovem)
izdeluje, prodaja in popravlja vsako-»o	-—■ vrstne —	Sr^
® » J» JE	^
Sj^	po najnižjih oenah.	TH^
^ Kupuje in prodaja stare vinske sode. su^
*rS	^	/rS /H r^
Tisoče zahval-
nih pisem iz vseh delov sveta dobiva pojasnilna in poučna knjiga kot domači svetovalec lekarnarja A. Thlerry-Ja balzama ln centlfol. mazilu kot nenadomestnem sredstvu Ta knjižica se pošilja poštnine prosto proti 35 v. (tudi v znamkah). Naročevalci balzama dobi knjigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic balzama stane 5 kron. 60 malih ali 30 dvojnih steklenic K 15.— franko z zabojem vred itd. 2 lončka centifolj. mazila franko z zabojem e,- K53 60. Prosim nasloviti na
lekarnar A. THIERRY v Pregradi
pri Rogaški - Slatini.
Ponarejalce in razprodajalce ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sod-nijsko zasledujem. 1856 52—10
m mm mm m mm mm
mm m
<V.<vtTA
LI.Kantz-a
v Ljubljani
priporoča : pristni rženi, pSe-nični in mlefni kruh, pecivo h kavi, brtoche, orehove in makove rožičke, vaniliski ln frietl-richsdorfski stihor i. dr.
1051 52-32 Na dan štirikrat sveže pecivo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
.\V/i>
m m m
m
AV>.v/>
fc&KŽ
m
im
•/--.v.NV:
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
^ ____________V Nn.i nnn ni a o r»r»f nra »riniti O
iOOOOOOOOOOOOOOOO
O
Najcenejša pot za zdaj!! O
„RED=STAR - LINE"
OOOOOOOOOOOOOOOOO
O	35 46 I
OOOOOOOOOOOOOOOO
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, PhiladelphJa.
KOT G ld. 100-—"S* za železnico in barko.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno. Za zastepstvo „Rdeče zvezde":
Ivan Nep. Res man.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To jeprinito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.	Red Star.
OOOOOOOOOOOOOOOO
o o o
o
Brzoparniki: ,,Kalser VMIhelm II.", ,,Kronprlnz Wllhelm", ,,Kalser Wllhelm der Grosse",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen prljmenl ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice 35
1361 22	nasproti sfarl , JlŠlerJevI gostilni.

i
- Zdravje je največje bogastvo!
rs
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kap-J| Ijice sv. Marka se uporabljajo za ž$|§§ »» notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežentf velike ln male pllste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavostt in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezeli ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na matcrnici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročiyejo točno pod naslovom: 1414 20-20
^Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostav\jena"na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-— K. t 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-— K. $ 5 ducatov (60 steklenic) 17'— K.
3	ducate (36 steklenic) IT— K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamid, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
ustanovljena 1.1360. Mestna lekarna, Zagaeb, Ustanov'iena '• 136°-
Markov trg št. 36, poleg ccrkve sv. Marka.
V
Zdravje je
največje bogastvo! —+ =
HERB£BMy-|ev -m
podfosfornoklsli
apneni= železni sirup.
Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
je slez odstranjujoče ln kašelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavuuje in pospeSnJc redltev. To za tvorjeuje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko as mlllranl obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo npneno sol.
Cena eul steklenici HcrUabnjjevetra apiienegii železnega sirupa K 2-50, po poAtl 40 h več za zavijanje.	2007 D 14—4
r^^fr^ kvarilo! vLap™d
"l	enakim ali podobnim
imenom r a z š i r j e n e, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata,
luiiusHERruBMv»Tu!"i čisto različIlc Pona" uuotHE ei HllE^ redbe našega že 35 let
obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „IIerbabnyjev apueiioželeznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino Izdelovanje ln glavna razpošiljatev: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkeit" Wien, VII; Kaiserstrasse 73—75. Zaloga skoro v vseh lekarnah.
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlager, I. Mayr, G. Piccoli, U.pl Trnk6czy; Beljak: L. Ass-mann, Jobst&Schncider; Breže: G. Elsasser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I. Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; A. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; S o vodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, M. Ravasini, Dr.J. Se-, ravallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: | I. Jobst; Volšperk: I. Huth. 1963 18 5

priporoffa rainovratn»
v i ms i t k i £ v e
po nnKi cKoi
B
OCL^Sl
MEW
^ ™ nista
•Y0RK in LONDOR
nista prizanašala niti evropski c»-lini ter je velika tovarna srebrnin« prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol,. proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmet* le proti temu, da se mi povrne
jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih l»»
ie\l s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic i«
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnik {lic;
12 kom. amer. pat. srebrnih Ravnik žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zalemal. nlca za luho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čašlč za P04» klado;
2	kom. efektnih namiznih svetnikov; i kom. cedilnik za (al; i kom. najfin. slpalnlce za sladkor,
42 komadov skupaj samo jld. 6*60,
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit; po tej minimalni ceni »Jld. 6*60. Ame ričansko pat. srebro je znano, je skoti in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantuje. V n£yboljši dokaz, da leta inserat ne t« melji na nlkakrini slepariji, zaveza jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilv blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdoi ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasne garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
božično in novoletno darilo.
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1469 32
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blagi
na Dunnji H., Kembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, E . ali če se znesek naprej vpošlje. ^ Čistilni prašek za njo 10 kr.	~>v t
Pristno le z zraven natisnjeno varst- V A« veno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garnituro jak-. ladovoljen.	Ljub\jana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pcšpolku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jak1-koristna, prosim, da mi pošljete še Jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški avnlk.
S poslanim namiznim oro Ijem sem ze'6 zadovoljen — Mihael KovaSevid, ravnat pomo n uradov dež pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 1904

'<SBM
1122 100--55 MMBHMMHnui
Zahtevajte
brezplačno In franko
tri o j UuHtrovani cenik z ver ko W)0 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga >n godbenita reči
Hanns Konrad
tovarna ta are Id limna trgovin« Mc<»t St. 955, deško
utr. nlk. remoatolr-ar« • sidro, . « •Utcm Hoikopf patent »trpežnem fntralu (Tin OTft li Jeleao<«£» usnja s el«g. verižico li alk- 81U> " J"' U* U priveskom, komad - _______

Oblastveno dovoljena
popolna razprodaja
= radi opustitve trgovine =====
2120 8-6
UR
zlatih, srebrnih, nikelnastih, jeklenih; dalje ur z nihalom, stenskih in budilk pod tovarniško ceno
pri
FRIDERIK HOFFMAN-u, Ljubljana, Dunajska c. 12.
pcpremila sprejemajo Kct doslej.
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina	2088 26—10
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
Pozor! Bolnemu zdravje!
Pozor! Slabemu moč!
, w Pijte tw
r Klauerjev
1 »Triglav"
najzdravejšl Yseh likerjev.
6441 50-123
Pakraške kapljice in Slavonska biljevina sta danes : dva najbolj priljubljena ljudska leka, ker delujejo gotovo z najboljšim uspehom, ter si tako pridobivajo sloves po vseh > delih sveta.
' Pakrflškp Lrflnliirp • dclujeJ° Proti vsem b°-
l ahltl5hc	• leznim želodca in črev, od-
stranjujejo krče, bolečine v želodcu, preganjajo vetrove in čistijo * kri. pospešujejo prebavo, odganjanjo male in velike gliste, odpravljajo mrzlico in vse od te izhajajoče bolezni. Lečijo dalje . vse bolezni na jetrih in slezah. Najboljše sredstvo proti bolezni maternice in madrona, vsled česar ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
Naroči naj jih vsakdo pod naslovom : Peter jurišič, lekarnar. Pakrac 205, Slavonija. Denar naj se pošlje naprej ali s povzetjem. Cena je sledeča in sicer franko na vsako pošto: 12 steklenic (1 tucat ) 5,— K 24 „ (2 tucata) 8'60 „ Manj kot 12 36 „ (3 tucati) 12-40 , steklenic se 48 „ (4 tucati) 16-— , ne pošilja. 60 „ (5 tucatov) 18 — „.
'sIm \ /in	h>t lip vifl^l se rabi z uPrav Sijajnim in najboljšim uspehom proti
Olrt *	U1IJC V llld zastarelemu kašlju, bolesti v prsih, prehlajenju, hripa-
vosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, zbadanju, kataru, odstranjuje goste sline in deluje izvrstno pri vseh tudi najstarejših boleznih v prsih in na pljučih.
Cena je naslednja franko na vsako pošto:	1943 10-8
2 izvozni steklenici 3'40 K 4 .,	,	5-80 „
6 „ , 8-20 „ Maiy kot dve steklenici se ne pošilja. Denar naj se pošlje naprej ali se pa povzame. Prosim, da se naročuje samo in izrecno le pri meni pod naslovom:
Peter Jurišič, lekarnar, Pakrac br. 105, Slavonija*
Vidmanič kaže seljanom muc „i'okra-ških kapljic in Slavonske t> ljcvme."
. r[ coz 10 milijonov kron. j st 2 , nadslr.
\ Denarni promet 30. nov. 1 { 1.1904: čez 42 milj. kron. I
2132 10—8
proda se
flajboljša in najsigufnejša prilika za štedenjel
Ljud^a posojilnica
prostovoljno na Spodnjem Sfajarskem
se nahajajoča, dobro idoča čez 70 let stara
usnjcirija^i
Z zalogo blsija vred.
K isti spadajoča poslopja so močno zidana in dobro ohranjena; krog odjemalcev je veliki; usnjarija je od železnice in pošte oddaljena 5 minut, leži pri farni cerkvi in blizo šole; z usnjarijo je tudi združena prodaja
drobnega Špecerijskega blaga. 1H
Naslov pove upravništvo Slovenca!

o
brez kakega odbitka, tako, da
a sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 30. novem. 1904: K 10,586.128-71. Denarni promet do 30. nov. 1904: 42,500.883 08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnd 1. januvarja 1904.
1 — 14
Dr. Ivan Susteršlč,
predsednik.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Dr. Andrej Karlin, stoli! kanonik v Ljubljani.
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Odborniki!
Anion Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Karol KauschegjEf,
veleposestnik v Ljubljani.
Karol Pollak.
tovarn, in pos. v Ljubljani.
Matija Kolar,
župnik pri D M. v Polju.
Greg. Slibar, župnik na Rudniku.
Ivan Kregar,
svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani.
Dr. Aleš USenlčnlk.
profesor bogoslovja v Ljubljani.

Odlikovan
zzlafo kolalno In . častno diplomo j
v Parku.
479 85
4nton Presker
5fp«.}ač v Ljubljani,
Sv Petra cesta *» «-<•
w priporoča preč. duhovAfn» v izdelovanje vsakovrstni
3uhawn»Sk«
I* tnmžnefl« In »olidnega islti-;.. i>« klikih ocnah
Opozarja aa velike svojr zalogo
===== Ugotovljene obli&u
posebno na Naveloko v nuj izbori po najnižjih ctinfc1
1 'Jivltelj milformantrllHeijii iruštrs žsleiBigtti! ursilair
Posestvo
20 minut od Celja, v ravnini s hišo in gospodarskimi poslopji, 6 V« oralov skupaj ležečih travnikov in njiv I. razreda z 1500 sadežev hmelja
PIP* se proda
za 4200 gld
Vpraša se pod »Posestvo" poste restante 2160 3—2	Celje.
ISO stoto v
dobrega sena
se proda
2150 3-3
v preski št. 24 p. Medvode.
| Kamnosek |
I IGNACIJ CAMERNIK
Ljubljana, Kcmensksga ulice 26
■"■^"■»a se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umtttniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proraeuue.
1007 52-30_
Istrska vina
lastnega pridelka,
nova,
muškateljec, belo, rdeče in teran. Specijaliteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov a ntonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 2053 20-9
Zahtevajte pt*i nakupu
chicht-ovo štedilno
Hi z znamko „ jelen".
mmmm
Ono te
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere i/vrstno.
Kdor ho6e dobiti zares j a m 6 e rs o pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SdnCHT" in varstveno znamko „JELENM,
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Varstvena znamka.
Dobiva! se povsod
si

j
r
ažno! it i
Z m
Važno!
gospoiiijg, trgovce in živinorejce.
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilnc in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—25
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija jlntOII Kane
LJubljana, Šelenburgove ulice 3.
Brezplačno In poStnlne prosto
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino.optiškimi stvarmi, godbenimi avtomati itd. 9 2 52 -35
Oietingerjev nasl.
Teodor Fehrenbach
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Nikl. rem. ura od ("80 gld., srebrna rera-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. Izrisujejo se tudi raa r to stroko spadajoča popravila natančno, rastna in Jako osa o.
Optični zavod
iz portland-cementa in peska.
Streha prihodnosti. =
Patentirana v 30 državah. 52—31 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovateij za Kranjsko:
Janko Traun
Izdelovateij cemeutnln, Gllnce pri LJubljani.
4
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-18
£5FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dtmajsšca oesta 31
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parni ki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
3 | §
to
g. n a. **
« 8 2 ® — E3 C.
- v> o-
° 3 -.c
•g CD S
n _	A
"bo
! O » £ B o" ~
Msr
a
I n
BI i
g. O i?
"33
kT "O > o
3 S
m cs a> te a
o
T3 O
al J
>
m
Vi o n
73
t)
o «
C
<u O
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52 — 25
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozde, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
Pariška svetovna razstava 1904: „GRAND PRIJC", najvišje
odlikovanje.
'1860\ na rT.RA.RM\ podplatu. 'C.llETGP&ypr"B\

#


V**	40.000 parov I
Edini kontrahenti: Messtorff, Belina A Co„ Dunaj, I.


2051 6-5
Tovarna izdela vsak dan
Nadrobna prodaja v vseh boljših trgovinah čevljev, gumi in modnega blaga.
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
jjCGST nucina
'zak. zajamčeno) 1098 52-29 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bomost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-teku & Cornp., Praja, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji A. Korbarja.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice
priporoča
izvrstno marčno pivo
—«—— v sodčkih in steklenicah. ———
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti
1009 52- 31

upcue
------
NfllVPrifl 7flln(ra najboUša in najcenejša tvrdka za naj vetja ^aiuga, oaročevanje ozir. nakupovanje *
^ Pri nakupovanju jgj
= suknenega = % in manufakturnega jfj ■■■ blaga __
se opozarja na tvrdko
l i K
i
m
HliGO IHL1
v Ijubljani Špitalske ulice štev. 4
196 52—49
Velika zaloga	,.
Copičev z« pleskarje, sobne slikarje,
zidarje in misarjfi. L&kov, pristnih nngleSkih, za vo
Emajlne pre vlake, pristne, v nos diCHh po */§< V« 7» 'n 1 kaf.
Jantarjeve glazure za pode.
Edino tip> ino in najlepše mazilu za trd« in roehse pode.
Voščila, štedilaega, bsezbarv*
n<j-' m barvastega m pode; aajee-noji&e in najboljše. Rapsdola, pjv.ur&vuegiit vsakovrstne (.»ravlaka, Brunolina --a barvanj« upravnega
ifcha IT) pohištv«	288 71
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah« g. dr.
SobSnfelda.
Firneža, prireienepa iz lanonega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, p?istneg»,
s^iamCuno trpežnega.
Gipsa, alabasterskega in štubaturnegn.
Karbolineja, najboljSoga.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, p r o t e n i h m ? u d n i r n k i h
Kleja za miz irie m nebno slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših
i:
Ustanovljen« 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1.1832.
1. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja _——— v Ljubljani. ~
suknenih ostankov.
prlporoia veleiastill duhovSčinl ler slavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno - voščene svečt
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
ko|l se dobiva v steklenicah, ikatljab in Skaflb v poljubni veli
kosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak ias med v panjih, sodčkih, kakor tudi voitfc In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno lo polteno postreči.
IitJUBliJnriA,
Preiernove (Slonove) ulice it. 7.	Perlesova blia
1600 64-16
Valentin Golob
(pr. Andr. Druskovlč) Ljubljana, Mestni trg št, 10. trgovina z železnino
—— priporoča: ——
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega = izdelka. =====
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev.
Postrežba točna! Cene zmernel
založnik zveza avstrijskih e. ki«. dPžavnlh upadnlkov
gOOOOOOOOOOOOOOj
8 o
Prva domača
slovenska pivovarna §j
8 G.ftuerjevih dedičev
Ljubljana, Wolfove ulice 12
priporoča slav, občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marčno In
na bavarski način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v Parizu ■l najvišjim odlikovaiyem grand prlx in 1008 zlato kolajno. 62-31
Ustanovljena leta 1854.
COOOO 00(
oooooocoo^
mmmrnš&mrnmm
r
>.V. •/'-.s
vv<
\v-/ \v/. «
TO
' • V •
tu
Otvoritev kavarne „pri Zajca"!
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v prostorih svoje restavracije

pri Zajcu" na Rimski cesti št. 24
(t. j. na Togalu Rimske, Bleivveisove in Tržaške ceste)
===== kavarno =====
kjer mi bode možno vstrezati z najboljšo kavo, kakor z raznimi gorkimi in osvežujočimi pijačami, kot tudi z raznimi svetovnoznanimi likerji in djueimi finimi in pristnimi domačini žganimi pijačami.
V zabavo so vse dovoljene igre, posebno pa se odlikuje moderni biljard — Na razpolago je mnogo časopisov kateri se oddajo v sub-abonement. - Ob enem slavno občinstvo opozarjam, da imam kakor vedno, najbogatejšo izber raznih pristnih namiznih, stekleničnih ter tu in inozemskih desertnih in medicinalnih vin. Toči se vedno sveže najbolj priljubljeno pivo. — Postreže se ob vsakem času z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili, ter vse po zmernih cenah. — Oddajo se vse pijače in jedila čez ulico. — Sprejemajo se abonenti na hrano, kakor naročila za razne gostije po poljubnih cenah.
Za vsestransko blagonaklonjenost in obisk moje restavracije in kavarne se najudaneje priporočam .
Auguštin Zajec.
tm mi Ifei,
m. mm
pm
km
2128 5-5

liiiiiininis
p*
llllilllllllll
A. Kraczmcr Sa^ev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno talogo Kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po r ajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in sss stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, s—
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BCsendor-ler. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, obirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše. 1517 52-17
Novosti -m
1647 14
^ modnega ^ svilenega blaga
m
največja izbera
ftumberško, belgijsko in š^ijsko platno v vseh širinah, nameni prti, serviete, brisalce, šepni robci, sifoni in pavolnato blago.
Švicarske vezenine.
Perilo za opreme nevest
$a hotele in restavracije
*r^po izvirnih tvor niš ki h cenah.
Zborno blago/	Velika i2bera.
Priporočam se preč. duhovščini in si P- n. občinstvu v obilni obisk
y Oelespošiovanjem
J\nton Sarc> Specialna trgovina
v ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 8. m 62_30

pri
Alojziju Perschč
Pred Škofijo št. 21. Ijubljana.
O000 00 0000
Najvažnejše za sedanjost!
Božična prodaja trgovine z blagom
A. Primožič, Mestni trg, Ljubljana, je otvorjena!
Kompl. obleka v kartonu že od..........gij	1-50 naDrei
„ bluza (bombaž, flanela) le......_-44	J
1 kos najfin. Aombur. bomb. platna le . ,	"	3-90
1 tucat žepnih robcev od .......... ]	^	_.36 naprej
1 »., . » » angl. batist, prej gld. 3, sedaj le	„	1.08
1 krilo iz lodna, lastni izdelek................1-95
1 flanel. bluza izgotovljena od.......'!.'	"	—-68 naDrei
1 baržunasta bluza....................2-36
1 ženska srajca od......"	—-36 naDrei
5000 kom. brisalk za kozarce in prah, kos	"	_-07
2000 metrov dobre flanele, meter......."	__-17
Poleg tega vse vrste preprog, barSun. postelj, odej, bar Slinastega blaga, koBuhovine, posteljne oprave, plaščev sa dame in paletotov perila sa gospode, kravat, predpasnikov, posebno blago sa damske obleke, po čudovito znižanih cenah. 1010 62—43
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta št. 19.
vsprejema :
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pri^ delkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3.	za li i/je avstrijsko deželno zavarovalnico na Dnnaji:
a)	zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin , 1, 2, 3 in 4 K in dajč po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b)	zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.	28 26_15
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo
zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno
varnost.	■•■
Svoji k svojim!
Slovenci! pristopajte k domači zavarovalnici!
Ustanovljeno /. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firnela in laka
Brafa Eberl, Ljubljan
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva ceste šf. 6	Igriške ulice šf. 8
Nakup ln prodaja "»• vsakovrstnih državnih papirjev, siefik, denarjev itd
Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„11 E li C U 18."
VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2,
Ustanovljeno i. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
__1966 52—8
v vseh gospodarskih in flnandnlh
o kurznih vrednostih vseh fipekulaoljsklh
MT Pojasnila
stvareh, potem -----—« »»uuuuouu »ovu apuAutauij»Aiu
vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obresiovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—3
jih dosegli Japonci z osvojitvijo Erlunšana, je razumljivo, da so od severozahodne strani od „203 m. griča" nehali napadati ter zbirajo sedaj vse sile za akcije zahodno od Erlunšana.
Grič Nirio.
Iz Tokia poročajo »Lokalanzeigerju": Oblegovalna armada pred Port Arturjem je po hudih bojih vzela grič Nirio. (Kje je ta grič, ni znano. Morda je to Sunsušan. — Op. ur.)
Erlunšan.
Iz Tokia poročajo 30. decembra: Po večmesečnih prizadevanjih se je Japoncem posrečilo, vzeti fort Erlunšan, najsevernejšo točko vzhodnih utrdb. Seveda so Japonci trpeli velike izgube, ker so se borili Rusi z divjo obupnostjo. Nogi je sam osebno vodil čete k naskoku. Ker je Erlunšan, kot najsevernejša vzhodna utrdba, že tudi obenem najvzhodnejša severna utrdba, je to velikega pomena za ruske pozicije tudi na severni fronti Sodi se, da bodo Rusi zapustili severne utrdbe ter se umaknili na drugo brambeno črto, kjer se bodo še hujše upirali. Ruski topovi so že obrabljeni.
30.000 Rusov prodrlo proti Tsjenpu.
.Daily Mail" poroča iz Tokija 31 decembra 1904.: Glasom poročil iz Njučvana je 30.000 Rusov prodrlo iz Tjenlina proti Tsijenpu m Cahotentalienu Oba kraja ležita ' 50 milj vzhodno od Mukdena, tako da se zdi, da hočejo Rusi pojačiti svoje levo krilo-Nesloga med japonskimi generali.
»Temps" poroča o neslogi med japonskimi poveljniki. Tako je bil pred kratkim odpoklican šef generalnega štaba v Mandžuriji Kod a m a, ker je imel vsak dan konflikte z maršalom Ojamo. Kodama je na glasu aajboljštga japonskega častnika.
Japonska ofenziva?
Iz Tokia poročajo, da je japonski vojni minister izrekel sledeče, besede: »Doslej smo bili prepočasni; o d slej bo šlo hitreje"-Sodi se, da pomenja to začetek nove japonske ofenzive.
Admiral Togo.
Iz Tokia poroča Reuterjev biro: Admi ral Togo je prišel v Tokio, a je odklonil vsprejem v mestni hiši, češ, da ni pripraven čas za take ceremonije. Admiral porablja svoje tukajšnje bivanje v to, da se z admi-ralama Ho in Jamamoto ter z drugimi členi admiralskega štaba razgovarja o namerah, ki se imajo podvzeti v bodočih pomorskih bojih.
Rusko mnenje o Port Arturju.
Iz Mukdena poroča »Lokalanzeigt^"7-Neki general v Koropatkinovem glavnem stanu mi je dal zanimive informacije o Port Arturju, kjer je deloval dalje časa. Never jetno je, da bi si bili Rusi zopet osvojili .203 m. grič", ker nimajo nikakega interesa, da bi še razširjali svojo fronto. Od Japoncev vzeti Kikvanšan ni za nje posebne važnosti, ker leži nizko ter ima le malo odprtega prostora za streljanje. Za črto utrdb se dviga še druga, zelo močna črta utrdb zgrajena že med oblego. General je potrdil' da posamezni forti lahko samostojno delujejo.
Pripovedovanje ujetih Rusov.
„Daily Telegraph" poroča iz Sangaja-Ruski portarturski ujetniki poročajo, da sta dve tretjini mornarjev že padli. General Steselj je deprimiran, drugi generali so pa že brezčutni.
Japonske operacije proti bal tiškemu brodovju.
Iz Londona poročajo, da je ondi javna
Zvišanje civilne liste v Bolgariji.
Bolgarsko sobranje je zvišalo, dasi je poizkušala to preprečiti opozicija, knezu civilno listo za 200.000 frankov.
Nezadovoljni turški častniki
SO nedavno v Urfi zasedli vladno poslopje, Ker niso dobili že več mesecev plače. Gu-
V®/uerja S0 imeti zaPrtega en dan. Blagajniške uradnike so pretepli in sekvestrirali denar, ki je bil v blagajni.
Zopet atentat na Ruskem.
V bližini minskega kolodvora j e b i 1 razstreljen vlak, v katerem seje vozilo službeno osobje carjevo. Mnogo oseb je bilo mrtvih. Ne ve se še, ali je bil vlak napaden, ali je bila nesreča. V Minsk je nameraval potovati car.
,	•	•» /	--- J —	"	• UH
tajnost, da se bodo operacije japonskega
brodovja obračale jam. Izkušali jih Brez premogovnih v hud položaj.
proti premogovnim lad-bodo zajeti ali potopiti, ladij bi prišlo brodovje
Narodna Sola pri Su. Jakobu u Rožu.
Dragi rojaki !
Znana Vam je naša huda borba za našo slovensko šolo, znan tudi isti žalostni izid: ni je več, edine petrazredne slovenske šole na Koroškem! Zaslepljenost nekaterih domačinov; tuji nemški in laški, in žal tudi slovanski delavci, ki delajo predor skozi Karavanke, in Slovencem neprijazne šolske oblasti — vse to se je združilo proti naši slovenski šoli. Branili smo se z vsemi močmi, a takej premoči se nismo mogli ustaviti: naša slovenska šola je uničena, razdeljena v dva dela.
Hud udarec je to ne samo za Št. Jakob, ampak za vse koroške Slove n c e . ker s padcem naše šole se je vsem Slovencem na Koroškem za dolgo zopet odmakn lo upanje priboriti si slovensko šolo. Vendar nikakor ne obupavamo ker iz razvalin naše šole vidimo dvigati se veliko lepšo, veliko boljšo in popolnejšo šolo: .Narodno šolo" družbe sv. Cirila in Metoda.
Res je, da je „Nar šola" sedaj še le misel, a ta misel je tako krepko in povsod sprejeta s takim navdušenjem, da se bo gotovo uresničila. Domače ljudsvose je je kot edine ladje rešilke oklenilo z navdušenjem in s požrtvovalnostjo, ki preseza vsako pričakovanje! Družba sv. Cirila in Metoda je v o d b o -rovi seji dne 3. nov. 1 9 0 4. o d o -brilato misel in je obljubila da prevzame vzdrževanje šole' če jo sezidamo ter opravimo sami.
Zastavbonove šole bo potrebnih najmanj 50.000 kron' — Pač velika svota, gotovo preveliko za nas koroške Slovence — ni pa prevelika za vse Slovence in bližnje nambrateSlovane!
»Ljubezen je dobrotljiva--ljubezen
nikoli ne mine". Na to radodarno ljubezen se zanašamo i mi ter prosimo, nujno prosimo : Bratje rojaki, pomagajte nam sezidati »Narodno šolo" v S t. Jakobu v Rožu, sezidati ladjo-rešilko koroškim Slovencem, ki se potapljamo v tuje m morju! — ,Ne bomo še utonili, dokler bodo se ljubili sini majke Slave".
F r a n j o Kobenter, župan ; F r. M a -J e r, načelnik šol. sveta ; Matej Ra-ž u n , župnik.
Prispevke prejema : Matej Ražun, župnik, pošta: St. Jakob v Rožu, Koroško.
**emSko gospodarstvo. V Nem
Ski bistrici je pri obč. upravi tako obč. go spodarstvo, da je moral dež. odbor poseči vmes. Zupan Dewaty tri leta dohodkov sploh niupisoval. Blagajno je vodil sam in od 1. 1898. ni pustil svojega delovanja nič preiskovat,. Sedaj manjka 12.479 K 45 v. Tudi občinski les je »izginjal".
Dnevne novice.
t Dr. Matija Prelesnik. V
novoletni noči je prominul previden s sv. zakramenti v tukajšnjem Leonišču veleč, g- dr. Matija Prelesnik, studijski prefekt v semenišču. Bolehal je že delj časa, pred tremi tedni je šel v Leonišče iskat si ljubega zdravja. Huda zlatenica in srčna hiba sta mu ugasili luč življenja. Rojen je bil 7. jan. 1. 1872. v Dobrepolju na Dolenjskem. Gimnazijske študije je dovršil v Ljubljani. Bil je vedno odličnjak in sicer vedno prvi v razred v. Bog mu je podaril lepe, velike darove. Že kot gimnazijec je kazal posebno spretnost v pisateljevanju v »Domačih vajah«, ki jim je bil kot osmošolec urednik. L. 1892. je dovršil maturo z odliko, nato je vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče, kjer se je marljivo bavil z bogoslovnimi študijami, pri tem pa ni zanemarjal peresa. Ves prosti čas je posve čeval pisateljevanju. Priča temu so razne
vednosti. Trgovci, gostilničarji, in drugi obrtniki in rokodelci po slovenskih krajih, nabavite si samo slovenske napise! Ne bodi vam žal za par kronic, ki jih žrtvujete v ta namen Slovenski stvari pa s tem mnogo koristite. Občine naj bi oskrbele ob cestah samo slovenske kažipote. Vsak človek, zlasti tujec in popotnik, sodi slovensko domovino po teh zunanjostih. Naj bi se pa tudi gledalo na to, da bodo vsi napisi sestavljeni v pravilni slovenščini Nemci nam odpirajo oči!
Gautschevo ministrstvo provizorično ?
Dunajski poročevalec »Politike" je imel pogovor z vplivnim češkim politikom, ki je dejal, da imenovanje grofa Bylandt-Rheidta za ministra notranjih zadev kaže, da bo Gautschevo ministrstvo provizorično in da bo odstopilo, ko izpolni svojo nalogo. Mogoče pa je tudi, da pozneje baron Gautsch notranje ministrstvo sam prevzame ter sestavi definitivno ministrstvo. Nemci pravijo, da bodo počakali kako stališče zavzame novo ministrstvo.
Dogodki na Ogrskem.
V Budimpešti bo kandidiralo pet ministrov in sicer Hieronymi, Nyiri, Tisza, Berzeviczy in dr. Plosz. Tisza je imel govor, v katerem je odklanjal načrt opozicije za premembo poslovnika, češ, da bi bila tako še mogoča tehnična obstrukcija.
Katoliška ljudska stranka bo pri volitvah postopala solidarno z neodvisno stranko, i njo se pa ne združi v eno stranko.
Koroike novice.
k Slovenska zmaga. Pri zadnji občinski volitvi so Slovenci zmagali v dosedanji nemškutarski trdnjavi Svetni vasi v Rož. dolini v dveh razredih
k Propadli smo Slovenci, kakor se glasi, v občini Gozdanje v vseh treh razredih. Upamo: da le začasno!
k Burjo s strašnim mrazom smo imeli na novega leta dan na Koroškem, da se vsakdo boji iz hiše.
Štajerske novice.
Laško. Pri obč. volitvah so izvoljeni v obč. odbor nemškutarji Sloven- i se volitev niso udeležili.
Uboj. V Rogozi je ubil kočarjev sin Janez Friedel kočarjevega sina Schiitza iz Skok. Pila sta toliko časa skupaj, da sta se v pijanosti skregala.
Mariborski okrajni zastop
zabeležuje v proračunu zal. 1905 dohodkov 126.155 kron, pokritja 70.345 kron, deficita 55.810 kron.
povestice in pesmi, ki so jih prinašali »Pomladni glasi". Kot bogoslovec četrtoletnik je pod imenom Bogdan Vened spisal dolgo epično pesem »Ženitev vojvode Ferdulfa", ki jo je izdala Knezova knjižnica. Ta pesem je takrat vzbudila mnogo pozornosti in marsikdo je vprašal: .Kdo je ta Bogdan Vened ?« L. 1895. je bil posvečen v mašnika. Nato je šel za kapiteljskega vikarja v Novo mesto, kjer je ostal 3 leta. Kljub temu, da je imel mnogo službenih poslov, je v teh 3 letih dovršil 3 bogoslovne rigoroze v Gradcu. Da bi se še bolj spopolnil v bogoslovnih študijah, je 1. 1899. odšel na Dunaj v višje du-hovsko izobraževališče pri sv. Avguštinu, kjer je ostal eno leto. Tam je s hvalnim uspehom dovršii zadnji biblični rigoroz ter bil 1. 1900. promoviran v doktorja bogoslovja. Ko se je povrnil v domovino, je bil imenovan semeniškim prefektom, kar je ostal do svoje smrti. Ves ta čas je z večine preživel v svoji sobi ter se bavil s pisateljevanjem. Ravno to, da se je premalo gibal, je še bolj upognilo njegovo že tako rahlo zdravje. Zadnja leta je bil sotrudnik raznim listom. V »Kat Obzorniku" je izdal tehtni zgodo vinski spis .Protireformacija na Kranjskem in pa spis : .0 katoliških redovih". Zlasti vnet soUudnik pa je bil .Dom in Svetu". L. 1902. je izdal »Nesrečno zlato". Potem je začel z globoko zamišljeno trilogijo. L 1903. je izšel prvi del: »Naš stari greh". Lani je izhajal drugi del : „V smrtni senci". Za 1. 1905. je pripravljal tretji del: „Ve neta". Še na postelji je spisal rokopis za drugo številko letošnjega letnika, a nemila smrt mu je iztrgala pero iz rok. Na slo venskem literarnem polju je zazijala nova vrzel ... Dr. Matija Prelesnik je bil blaga duša, imel je dobro srce pa bistro glavo. Za slovenski narod škoda njegovega talenta. Sveti naj mu večna luč ! Pokopan je bil danes popoldne.
Lažnjivih napadov mrgoli so botna »Narodova" številka na zavode .Katoliškega tiskovnega društva". »Narodni tiskarni" se mora slabo goditi, ker potrebuje take reklame. Mi »Narodu" ne bomo sledili na to polje, solidno delo podjetij ,Ka toliškega tiskovnega društva" bo najboljši odgovor. „Nar." le pomilujemo, da se vseda na limanice ljudem, ki v fantaziji vidijo tiste dobičke, o katerih .Narod" piše. Ce se hoče »Narod" še dalje smešiti s takimi bedarijami, je to njegova stvar. Vzroke »Narodove" gonje pa pojasnimo. Potem se bo videlo, kdo je — umazan in podel!
Zob za zob. Na znani sklep občinskega sveta mariborskega naj bi odgovorili vsi štajerski Slovenci s tem, da bi vendar enkrat odpravili vse javne napise v blaženi nemščini, katerih še toliko vidimo po slovenskih krajih. Nekateri so tako spake drani, da se mora vsak izobraženec ali smejati ali pa pomilovati njih lastnike. Nepotrebni pa so vsi, večinoma znamenje ne-
. — Mokronoško učiteljstvo
priredi dne 6 prosinca veselico v prid šo-larske kuhinje. Na vzporedu sta dve dramatični sliki .Proti domu" in »Božični večer ter .Božično drevo", slavospev z de-klamacijami. Veselica bo v gostilni »Pri stan pošti" in se začne ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži po 1 K in 80 h, stojišča po 40 h. Preplačila se z ozirom na blagi namen hvaležno sprejmejo. Prijatelji mladine, pridite v obilnem številu!
T V deželni bolnišnici je izpraznjeno volontersko mesto z adjutom letnih 600 kron. Doktorji medicine, ki reflek-tujejo na to mesto, naj vlože svoje prošnje do 25 januarja 1905 pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov.
—	V konkurzu je trgovec Štefan Novak v Jam, pri Žužemberku.
— Cesarjevič Rudolfova jama
v Divači je pusta v upravo tržašse pujiuž niče »Slov. plan. društva"
—	Umor v Trstu. V Trstu so are t rah morilca Karola H foauerja, 19 letneea t rana Pobega. V Pobeg,,vem stanovanju sd našli okrvavljeno kladivo in okrvavljeno srajco.
~ Trgovsko šolo bodo ustanovili v uorici. Država bo prispevala z večjo svoto Ali bo samo laška?
—	Mestna mesnica v Gorici?
V seji mestnega sveta so določili 1000 K za otvoritev mestne mesnice, ako še enkratni poizkusi ne pripravijo mesarjev do tega, da bi znižali ceno mesu.
—	Dar. Blag. gosp. A. G a s s n e r , tovarnar v Tržiču, je tamošnjemu društvu sv. Jožefa daroval 200 kron. Društvo se mu iskreno zahvaljuje.
~ ,z Kranjske gore se nam
pise : Fonočni nemiri so vedno pogostejši lako je bilo tudi na sveti večer ; celo drugo jutro so razgrajali pred neko gostilno Ali bi ne hotelo si. županstvo malo bolj strogo paziti na gostilne, ki imajo odprto čez uro ?
—	Defravdanta Bertolija so
aretirali na Reki. Svota, ki jo je poneveril znaša 150 000 K.	'
—	Poročil se je g. Franc Me molja, učitelj v Dobravljah z gospodično Ivanko P 1 e s o v o iz znane slovenske rodbine v Devinu.
—	Umrla je v Gorici Štefanija btrosser, kandidatinja IV tečaja ondotnega učiteljišča.	"
—	Vlak v plamenu. Iz Zemuna poročajo, da je 22. t. m. pri Franjinem dolu pričel goreti železniški voz III. razreda, ki je bil poln potnikov. Vlak se je takoj ustavil. Potniki so se rešili.
. 77 ln *opet šole I Ministrstvo je daloV tržaškemu ženskemu liceju v šolskih letih 1904-1907 pravico, obdrževati izkušnje iz mature in dajati izpričevala, enakoveljavna onim državnih šol. Tako dobč v Trstu žensko laško učiteljišče z enakimi pravicami onega v Gorici, a Slovenci nimamo niti slovenske ljudske šole!
... " Pri nas in v Italiji. V Italiji so bile demonstracije proti Avstriji. Iz raznih stranij Italije prihajajo sedaj poročila, kako so bili toženi v Italiji oni, ki so demonstrirali proti Avstriji — a bili so vsi oproščeni od italijanskih sodnikov. Kaj se je pa zgodilo pri nas z onimi, ki so demonstrirali proti zavratnemu italijanskemu bodalcu ? Prenapolnjene ječe naših ljudij so nam na to vprašanje odgovarjale !
— Pijanec tat. Jurij Rogelj, bivši pekovski pomočnik in postopač iz Spod Bernika je nepoboljšljiv. Vsega skupaj je bil že 26 krat kaznovan, med tem 4krat zaradi hudodelstva in enkrat radi prestopka tatvine. Bil je vsled alkoh3lizma Že opeto-vano v blaznici, a izkazalo se je, da je prekanjen simulant. Zdravniki so izdali svoje mnenje, da je obdolženec vse mu očitane tatvine izvel tako spretno in s tako sigurnostjo, da se je gotovo zavedel svojega kaznjivega dejanja. Delal se je tudi gluhonemega, znal je spretno prodati ukradene reči, denar je pa zapil. Zadnjo kazen 14 mesecev težke ječe je prestal zaradi tatvine v Gradišču, potem so ga odgnali v pristojno občino Cerklje. Toda kmalu je zapustil ta kraj, se klatil meseca julija po Ljubljani, izvršil tu neko tatvino, a ga niso mogli kaznovati, ker je to storil v pijanosti. Koncem meseca^ avgusta je prišel Rogelj zopet v ^erkije. Tu j« delal nekaj časa pri po
sestniku Jožefu Zlebirju, kateremu je izmaknil nekaj žganja, 20 jajc in suknjo. Še tisti dan je sosedu Janezu Maležu vzel celo obleko, vredno 32 K ter še druge obleke in perila v skupni vrednosti 52 K, hleb kruha in vrečo. Te ukradene reči je še tisti večer ponudil na prodaj nekemu Plevelu, potem je pa izginil. Sele 26. septembra ga je zasačil v gleisdorfskem okraju orožnik, ker je bil na sumu, da je tudi tu izvršil več tatvin, katerih Rogelj ne taji, zagovarja se le s tem, da je bil vedno pijan. Sodni dvor ga je zaradi teh dokazanih tatvin obsodil na dve leti težke ječe, potem ga bodo izročili v prisilno delavnico.
—	Tržaški porotniki. Camber ni imel posebne sreče pred tržaškimi porotniki, kadar so ga vlačili Lahi na zatožno klop. Pred tržaške porotnike pozval ga je tudi vodja jugoslovanskih socialnih demokratov g Kopač, a Camber je bil oproščen. — Dr. Stanič poklical je pred tržaške porotnike odgovornega urednika laškega soc dem. lista „11 Lavoratoreu,Pitonija, kjer naj bi dobil zadoščenje za razžaljeno čast; — Pittoni je bil oproščen. — Nadalje je poklical dr. Stanič urednika in lastnika lista „11 Gazze-tino" pred tržaške porotnike, kjer naj bi dobil zadoščenje, a razprava je bila prene-šena, da se zaslišijo nove priče. A že pri prvi razpravi slikal je „11 Gazzettinov" bra-nitelj dr. Staniča kot nasprotnika Italijanom
—	Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju je razposlalo 16letno poročilo za šolsko leto 1903/4. Dohodkov je imelo društvo 5719 16 K, stroškov pa 5784 31 K. Podpiranih je bilo 80 dijakov. — V 16 letih je društvo razdelilo 4754642 K. Vsa društvena imovina znaša 18975 49 K. Poročilo med drugim navaja, da je prošenj vsako leto več, dohodkov pa manj. Odbor iskreno zahvaljuje vse podpornike, posebno pa tiste denarne zavode, ki se društva spominjajo z letnimi prispevki. Z hvali odbor dodaja prošnjo, naj društvu ostanejo zvesti vsi dosedanji dobrotniki, in izraža nado, da se pridružijo še novi.
—	Iz mlekarskih in sirarskih zadrug. Z Notranjskega se nam poroča: V spodbudo našim kmetovalcem po deželi, ki se pečajo z govedorejo, vam poročam, da se mlekarske zadruge in sirarnice prav dobro obnesejo, če so osnovane na praktični podlagi in dobro urejene. Evo dokaza: Z malimi sredstvi se je pričela n. pr. mlekarska zadruga in sirarnica v Rovtah nad Logatcem, ravno tako mlekarna v Dol. Logatcu, a danes imata obe živahen promet. Rovtarska mlekarska in sirarska zadruga producira na dan do 600 litrov mleka ter veliko množino sira, kar vpošlje glavni mlekarni v Dol. Logatec v daljno razpečanje, zadnja pa razpošilja blago dalje po železnici na vse kraje. Dotični kmetovalci pa potegnejo ob mesecu lepe svote denarja. In vendar je trud pri vsem tem delu razmerno majhen!
—	Iz vipavske doline. .Narod" je d. ^'^at tekom enega tedna nesramno napadel Marijine družbe sploh, goško družbo pa še posebej. Sodimo, da dopisuje v „Narod" znani človek, ki je svoj čas razupil svoje goške rojake po vsem slovenskem svetu kot razbojnike in tolovaje. Za mnoge dobrote je hvaležen s tem, da blati duhovnike in pljuje v skledo, iz katere je zajemal, da je postal „učen in inteligenten". Toda k stvari. Dopisnik omenja, da je neka „odlična članica" M. družbe sleparila, in kliče: „M. družb reši nas gospod!" Vprašamo dopisnika: Ali je v vaših vrstah samo čisto zlato ? Glede na daljnih dveh slučajev pribijemo, da je bilo „K. slov. izob društvo" na Gočah ustanovljeno dne 25. okt. 1903. Kako je torej mogel „neki posestnik« že meseca maja 1902. videti „nekega člana" tako, kakor ga opisuje „Narod" ? Da ga le sram ni, ker tako laže! ,Narodu" pa le čestitamo, da ima take „zanesljive" dopisnike, ki streljajo kozle na luni. — Pameten človek more le pomilovati glasilo slovenskih nemškutarjev.
—	Samoumor v zdravnikovi čakalnici. V Trstu se je v čakalnici primarija dr. Canestrija zastrupila radi ner-voznosti iz službe odpuščena 3lletna stre-žajka Gilda Castiglioni.
— Gorčična omaka. Kdor potrebuje dobre nrvaške naravne muštarde ali gor-dične omake (senf) domačega pridelka, na se obrne na Antona Kogoja v Samoj boru na Hrvaškem.
—	Za zagrebškega podžupana je izvoljen Mažaron dr. F. Š a j
Književnost in umetnost.
* Slovensko gledališče. Vpe
tek so Igrah „ P o t okoli zemlje v 8 0 dneh", dramatisirano Vernejovo pripovedko. Igra zahteva veliko dekoracij in reči moramo, da to pot slovenska inten-danca ni štedila; kostumi in dekoracije so bile lepe Igralo se je srednje dobro. Gospod Dragutinovič (Phileas Fogg) je igral izborno; tudi Archibald Corsican je še dokaj dobro pogodil svojega modernega Arae-rikanca. Gospod Verovšek je deloma pogodil detektiva. Z gdč Noskovo in Vugrin-čičevo smo bili zadovoljni. Gospod Ambrož
pa, posebno v peti sliki kot sodni uradnik, ni podal s svojo igro drugega, kot karikaturo. Gospod Boltška kot Passepartout je bil v celoti prav dober, samo nekaj bi mu svetovali. Njegova vloga je že itak dovolj komična in naj ne napravlja svojih lastnih dovtipov: „Krasno je kot v hotel Union; jej, jej, kako herzig." Gospod Boleška mora računiti v prihodnje tudi na „negalerijo". Potem pa igravec ne sme nikdar izgubiti resnosti in naravnost smešno je, če bukne komik sredi svojih šal v smeh. V celoti pa smo bili zadovoljni s Passeparloutom, kakor tudi z gdč. Bergantovo. Gledališče je bilo razprodano.
Iz slovanskega sveta.
si Češki otroci v Pragi češkim otrokom v Sumavi. Zasebna družba požrtvovalnih dam združenih okoli češko-slovanskega pensionata v Pragi je nabrala iz otroških prispevkov toliko darov, da se je moglo poslati devet polnih zabojev z raznimi darovi revnim otrokom čeških šol v Budiejevicah, Dobfanih, Krumlovu in N^fanih. Enako število zabojev se je poslalo tudi v druge kraje. Ta lep čin čeških otrok je gotovo posnemanja vreden.
si Furor teutonicus. Kapelan Miklik v Koldštinu na Moravskem je pred n« davnim poročil v tamošnji cerkvi češka zaročenca v češkem jeziku. Nemški obč. za-stop pa je zatožil duhovnika radi tega groznega hudodelstva pri patronu župnije, knezu Liechtcnsteinu in olomuškemu ordinariatu; sklical je tudi javen protesten shod, ki je bil poprej uradno prepovedan, a pozneje dovoljen. Na shodu sta govorila poslanec Wolf in protestanški pastor Giinther; sprejela se je ostra rezolucija ki dela ravno tako, kakor cela akcija nemški kulturi — velikansko čast.
si Aleksandra Nikolajevna.
Pred kratkim je nenadoma umrla v Peter-burgu soproga kneza Mihajla Ivanoviča Šil -kova, ministra za promet in trgovino. Z njeno smrtjo je izgubil Peterburg svojo prvo gospo. Aleksandra Nikolajevna ni bila svojemu možu le ljubezniva soproga, ampak tudi zvesta tovarišica v borbi življenja in desna roka v njegovem poklicu. Življenje ministra Ivanoviča Silkova je že za ruske običaje nekoliko nenavadno. Že kot mlad častnik je potrošil vse svoje premoženje ter je moral vsled tega zapustiti službo. Sedaj so prišli zanj dnevi ljute bede in hudega siromaštva; a s svojo železno voljo ni podlegel, ampak vedno marljivo delal, dokler ni dosegel časti ministra. Bil je železniški delavec v Ameriki, delavec v Angliji ter strojar v Rusiji. Pozneje je postal načelnik prometne uprave na železnici Kursk Kijev. Potem je bil 15 let vrhovni načelnik vsega prometa v Rusiji. Sibirska železnica je njegovo delo. Povsod pa ga je spremljala in podpirala verna njegova tovarišica in šele pred malo časa sta bila dvakrat skupaj pri Bajkalskem jezeru.
si Bojkot čeških obrtnikov v ponemčenem mestu. ,Hlas Naroda* piše : Pred božičnimi prazniki je objavil list „Trautenauer Zeitung" popoln imenik čeških rokodelcev, obrtnikov in uradnikov v Trutnovu, ki pošiljajo svojo deco v tamošnjo češko javno šolo. List jex naglašal bojkot proti tem staršem, poživljajoč vse poštene Nemce, da bi pri teh obrtnikih ničesar pred Božičem ne kupili. Značilno je, da je trutnovski šolski urad izročil uredništvu omenjenega lista imenik čeških staršev, ki pošiliajo svoje otroke v češko šolo, Dotična številka lista ni bila zaplenjena.
Ljubljanske novice.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je priredilo no-vtga leta večer svojim članom in prijateljem novoletnico, ki je prav dobro uspela. Prostorna dvorana je bila natlačeno polna. Vidi se, da se občinstvo čimdalje bolj zanima za to velevažno društvo. Saj pa vrli društve-niki tudi zaslužijo pozornost, ki se jim izkazuje. Vselej se vrača občinstvo zadovoljno in veselo iz društvenih prostorov, kjer se mu nudi toliko poštene zabave in pouka. Pravi ponos društva je njegov pevski zbor, ki je, kakor vselej, tudi sinoči prav častno rešil svojo nalogo. Posebno smo občudovali krepki in obsežni glas g. Bukšeka, ki je s svojim bariton samospevom naravnost očaral občinstvo. Burno pohvalo je žel tudi gosp. Bajde s svojim tenor-samospevom; z globokim čuvstvom in zvonkim prijetnim glasom se je prikupil občinstvu. Sicer pa čast celemu pevskemu zboru in njegovemu neumornemu pevovodji, gospodu Sahsu. Ko so pevci odpeli, je društveni predsednik g. Alojzij Stroj v prisrčnih ljubez nivih besedah voščil vsem navzočim srečno in veselo novo leto. Nato je sledil igrokaz v treh dejanjih ,V božični noči." Tudi ta zadnja točka se je prav dobro po srečila. Vsi igralci so prav dobro pogodili svoje vloge, nekateri igrajo, kakor bi bili doma na odru. Posebej omenimo g. T o -
m a ž i č a, ki je res spretno igral vlogo glavnega junaka, in g. V r a n č i č, ki je, kakor vedno, tudi to pot mojstrsko nastopil Gospod Vrančič je rojen igralec. Že-| limo vrlemu društvu srečno in veselo novo leto. Naj raste, naj se krepi, naj se raz-cvita I
lj Samoumor? Pod tem naslovom smo v soboto poročali, da je Heltna Suha-dobnik, delavka v tobačni tovarni, stanujoča na Karolinški zemlji št. 20, pisala svojemu možu, da pojde v Ljubljanico, ker jo dolžijo neke goljufije. Sedaj se nam poroča, da je Suhadobnikova res pustila doma svojemu možu pismo, v kojem pravi, da se bode usmrtila. Suhadobnikovi so namreč dajale delavke v tobačni tovarni prihranjeni denar, da bi ga naložila v hranilnici. Suha-dobnik je to zaupanje svojih sodelavk zlorabljala in baje denar zase porabila. Oškodovane so Frančiška Drapek za 208 kron, Frančiška Kune za 154 kron, Terezija Cankar za 208 kron, Ivana Bolta 104 krone, Marija Sušnik za 104 krone in Terezija Jager za 44 ki on. Ko so Suhadobnikove oškodovanke v petek vpraSale za hranil nične knjižice, jim je ta rekla, da jih je izgubila, v soboto je pa potem pobegnila. Sirijo se novice, da je Suhadobnikova skočila v Ljubljanico, kar pa najbrže ne bo vero-jetno. Mi se le čudimo, da so nekatere delavke v tobačni tovarni tako lahkomišljene, da dajejo spravljati svoj težko prisluženi in pristradani denar kar tako meni nič tebi nič drugim osebam, naj ga iste nalože v hranilnici. Se bolj neumljivo je pa to, da se potem posamezne delavke v posameznih slučajih ne prepričajo, je-li denar v resnici naložen ali ne. Toliko drugim delavkam v svarilo.
lj V Ameriko jih niso pustili.
Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 44 oseb, večinoma Hrvatov in Črnogorcev, ki so bili poslani iz New-Yorka nazaj, ker so bili nekateri prestari, nekateri pa preslabotni.
lj Umrla je Ana W e i s s , ognji čarjeva žena, 29 let, Dunajska cesta 58, mrzlica ob porodu. — Aleksander Justin, vrtnar, 45 let, Marije Terezija cesta 11, jetika. — Emilija Klaič, narednikova hči, 5 in pol meseca, Metelkove ulice 2.
lj Občinski svet ima jutri, v torek, ob 5. uri popoldne nadaljevanje svoje seje.
lj Žrebanje ljubljanskih srečk. Danes dopoldne se je vršilo v prostorih mestne blagajne 40. žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila V na vzočnosti posebne komisije in c kr. notarja P 1 a n t a n a se je konštatiralo, da je kolo, v katerem se nahajajo številke, pravilno zapečateno in zaklenjeno. V komisiji sta bila razven župana H r i b a r i a še obč. svet. Lenčeindr. Starč. Številke je jemal iz kolesa deček-sirota Josip K a v š e k iz Marijanišča Glavni dobitek v znesku 40.000 kron je dobila srečka štev. 46.506; nadalje je dobila srečka štev. 44.911 4000 kron, srečke štev. 335, 22.352, 46.335. 49 837 in 52 446 pa po 1000 kron. Izžrebanih je bilo nadalje še 593 srečk, katerim pripadajo dobitki po 60 kron.
lj Burja ni pustila vlaka naprej. Brzovlak, ki prihaja v Ljubljano ob pol 12. uri dopoldne, je imel poldrugo uro zamude vsled silne burje na Krasu.
lj Slovensko gledališče. Jutri opera „0 n i e g i n".
lj Nepoštena služkinja. K. Gobec 17 let stara, je bila za natakarico pri Remče-vih na Marije Terezije cesti. Predno je ostavila službo, snela je s klina črno bluzo, gorenje krilo in vzela še 2 žlici. Policija jo je prijela na tukajšnjem kolodvoru, ko se je ravno hotela odpeljati domov v Gor. Ponikvo. Obtoženka je v preiskavi povedala da je krilo za 2 K prodala. Sodišče jo je obsodilo na 3 tedne ječe.
lj Ustanove za mešč. otroke. Za razpisano Primož Auerjevo ustanovo za meščanske otroke v znesku letnih 105 K se ni oglasil nobeden prosiioc, ki bi bil po ustanovnem pismu opravičen jo vživati. Vsled tega se ta ustanova po naročilu c. kr. dež. vlade v Ljubljani z dne 4. t. m., št. 21 782, vnovič razpisuje v podelitev s pripomnijo, da imajo pravico do nje otroci ubogih meščanov ljubljanskih, pred vsem sorodniki ustanovnika in otroci ubogih izdelovalcev vlasul, ki se nameravajo učiti in izučiti kakega obrta ali rokodelstva. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje za podelitev te ustanove vlagati je do 15. januarja 1 905 p r i mes tnem magistratu v Ljubljani.
Razne stvari. Najnovejše.
Upor kaznjencev. V Folsomu v Kaliforniji se je uprlo 300 kaznjencev. Straže so ustrelile 7 kaznjencev. Nato so se kaznjenci udali. En paznik je ubit — 8 8 'milijonov kron izgube so imeli te dni v Londonu vsled goste megle. — Ljubosumna starka. V ubožni bolnici v Landshutu na Bavarskem se je poiz-
kušala obesiti 761etna starka, ker je bila) ljubosumna na svojega 80 let starega moža.
Novoletne čestitke vladarjev. Pari <ki tiskarji so poslali na predsednika Loubeta prošnjo, naj to leto ne odstopi od običajnega čestitenja s posetnicami, ker bi s tem trpelo tiskarstvo znatno škodo. Povodom tega prinaša „Figaro" vest, iz katere je razvideti, da potrebuje angleški kralj za čestitanje k novemu letu več sto tisoč po-setnic, predsednik Loubet več desetisoč, a za njim pridejo ruski car, nemški cesar, avstrijski cesar. Zadnja dva rabita znatno manj. Za njim prideta italijanski in španski kralj.
Železniški čuvaji v pragozdih. Težavna in utrudljiva je res služba naših železniških čuvajev, vendar, ako pogle: damo nevarnosti, ki so v zvezi z dolžno-stimi železniških čuvajev v afriških in azijskih puščavah in pragozdih, vidimo, da se jim v primeri s temi reveži še dobro godi. Na gotovih afriških železnicah še danes ni nič nenavadnega, da nosorožci ali druge večje zveri napadajo vlake ali postaje. Neki telegrafist na železnici Uganda je pri svojem povratku na postajo našel, da se je postajenačelnik z vsem osobjem zaba-rikadiral v neki lopi iz strahu pred dvema lačnima levoma, ki sta se postavila na železniški tir endi rjoveč hodila semintja. Hitro je brzojavil na drugo postajo ter izprosil navodil. Toda predno so ta prišla, sta oba leva izginila, ki sta se menda že naveličala čakati. Dotični postajenačelnik je pa najbrže od istega časa skrbel tudi za zadostno množino orožja. Pod pritiskom enakih razmer delajo v onih krajih Azije, kjer živi tiger, tudi posebne čuvajnice, za obrambo proti tem zverinam; to so nekake kamenite omare, ki so kakor kletke. Kako predrzni so tigri ob železnici Madras, se vidi iz tega, da mnogokrat pridejo celo, blizu postaj v velikanski strah potnikov in uradnikov.
Oobrodelnost soc. demok. »Arbeiter Zeitung" je objavila izkaz darov. L. 1901 so soc. demokrati darovali grevni-nicam 0 — K, 1. 1902 pa 38 70 K, 1. 1903 celih 2412 K, skupaj za tri leta 62 82 K. Bolnišnici v Allandu 1. 1903 8 K, za oskrbovanje bolnikov 20 K 1. 1903, ostalim po ponesrečenih rudarjih 2 20 K 1. 1903, za osebe brez stanovanja 1. 1902 31 26 K. Revnim šolskim otrokom so 1. 1902 dali 4-20 K, 1. 1903 K 42 50. Sploh so toraj v treh letih za dobrodelne namene dali 197 80 K! Prav je imel dr. Lueger, da soc. demokratov v nobenem mestnem uradu in službi na Dunaju ne trpi. Ti ljudje so pri vsem tem še toliko predrzni, da napadajo, katoliško cerkev in njene dobrodelne naprave.
Papež upnik italijansk. kraljestva. .Civilta cattolica" je priobčila članek o dotaciji, katero je italijanska vlada določila s takozvanim garancijskim zakonom 13. maja 1871. za cerkvene potrebščine apostolske stolice V zadnjem času so trdili razni listi, da je postala ta dotacija brezpomembna, ker so papeži skozi 30 let odklanjali to dotacijo. Zakonito je določeno, da ugasnejo postavke v državni knjigi za dolgove, ako nihče ne zahteva dotičnega denarja, v dobi tridesetih let. Leta 1871. je italijanska zbornica nakazala za apostolsko stolico letno 3,225.000 frankov. Ta svota je bila določena v oni visočini, katera je bila v nekdanji papeževi državi določena za vzdrževanje Vatikana in pa vatikanskih uradnikov. Res je sicer, da nista Pij IX. in Leon XIII. nikdar dobila od te svote najmanjšega vinarja. A „Civilta cattolica" dokazuje, da ni ugasnila pravica papežev zahtevati 1. 1871. določene dotacije, kakor ugasne ta pravica pri drugih javnih državnih dolgeh. Dotacija je bila določena s samostojnim zakonom, katerega je potrdil kralj. To dokazujejo razne listine in pa razsodbe najvišjih italijanskih sodnij. Če bi papež zahteval danes ali jutri, naj mu država izplača dotacijo, bi morala izplačati 109 milijonov frankov. Ta svota, obrestovana s 5% bi dajala letno rento 5,482.500 frankov, h kateri svoti bi se morala še prišteti letna dotacija 3,225 000 frankov Dejstvo je da je Italija dolžna apostolski sto-lici nad sto miiiionov frankov.
Najstarejša podoba Marijina, iz II. stoletja je v katakomDi sv. Prisoile v Rimu Dne 12. t. m. so pri tej podobi priredili pnbožnost s procesijo po katakombah.
108 let star. Te dni je umrl na Pruskem bivši zdravnik, dr. Čipnevskij, doma iz Varšave. Medicino je študiral do svojega 30. leta, bil potem 18 let kot politični kaznjenec v Sibiriji, kjer je moral opravljati prisilna dela. — Kasneje je smel opravljati tudi zdravniško prakso Pred 3 leti je prišel na Prusko Zapustil je 200 000 rubljev.
Odkrit zločin. V Penatloru pri Se-, villi na Španskem je našla policija v nekem vrtu šest tiupelj od ljudij, ki jih je posestnik dotičntga vrta umoril ter oropal. Upajo, da najdejo še več trupelj. V vrtnem paviljonu je bila tudi nekaka igralna luknja. Posestnik je brez sledu izginil. Njegovo ženo in sinove, ki so na sumu, da so sokrivci, so prijeli. Zadeva vzbuja veliko pozornost. Vlada bo postavila zato posebnega soJnika.
Rcmanje v Jeruzalem. Začetkom marca leta 1905. se bo priredil romarski vlak iz Avstrije v Jeruzalem. V to svrhe je osnovan na Dunaju odbor kateremu nače-ljuje prošt dr. Landsteiner iz Nikolsburga. Nameravana je vožnja preko Ogrske, Srbije, v Carigrad, odtod p» morju v Smirno, Bei-rut, Damask in od Haife po kopnem preko Nazareta v Jeruzalem. Nazaj pa se vrnejo romarji preko Egipta, Sicilije v Rim (avdi-jenca pri sv. očetu) in odtod domov. Cena za vožnjo in hrano v prvem razredu 1600 kron, v drugem razredu 1275 kron, v tretjem razredu 660 kron. Potovanje traja približno 40 dni. Udeležitev treba prijaviti vsaj do 25 januarja. Podrobnejša pojasnila daje ocjbor (Jerusalems Pilger-Comitd, Wien, V., 1, Matzleinsdorferstrasse 19). Ravnotam se dobč programi zastonj.
Ugrabljeni ženin. V vasi Winningen se je hotel neki 601etni posestnik poročiti s 35letno nevesto. Vse je bilo že pripravljeno, da se srečna dvojica odpelje k poroki v cerkev. Tu se pripelje pred hišo voz. Srečnega ženina so poklicali vun in tu so ga čakali njegovi trije odrasli sinovi. Očeta so prijeli in posadili v svoj voz ter se hitro odpeljali. Nevesta in svatje so zaman čakali ženina, katerega so sinovi na ta način rešili zakonskega jarma.
Prvi zemljevid Nemčije in Avstrije je dal natisniti nemški kardinal Nikolaj Krebs v Cursanus 1. 1491. Britski muzej v Londonu hrani en izvod tega zemljevida.
Svatba po telefonu pri kateri je bil porečujoči duhovnik 300 milj oddaljen od poročencev, se je vršila v državi Newyork. Pastor in ena priča sta bila v enem mestu, poročenca pa v drugem. Vsi udeleženci so poslušali pri telefonu ter so si ohranili dotična »poslušala" zj spomin. Slavnost je trajala 8 minut. Vsi so dobro slišali. Te vrste po roka v Ameriki ni bila prva in tudi ne bo zadnja.
Rod velikanov v Gronlan-diji. Iz Filadelfije poročajo : Kapitan Kristijan Jensen ladje „Silicon", ki se je vrnila iz Ledenega morja, poroča o velikanih, ki jih je videl na južno-zabodni strani Gron landije. Najmanjši med njimi so bili sedem, največji pa devet čevljev visoki. Barve so bili bakreno-rjave, kakor severo ameriški Indijanci, katerim so tudi v bistvu podobni. Z raznimi znaki so dali na znanje, da so jih prignali na obalo veliki viharji v notranjosti dežele. Dansko prebivalstvo Gion-landije meni, da so ti velikani Eskimovcem že dolgo znani.
V I. 1905. je 53 nedelj in 15 praznikov, skupno torej 68 dela prostih dnij. Razven novega leta ne bo nobenega praznika na nedeljo. V prihodnjem Božiču bodo trije prazniki skupaj. Predpust bo dolg 60 dnij. Nemci bodo letos se spominjali stoletnice Schillerjeve smrti, Solnogračani pa stoletnice , odkar je Solnograška pripadla Avstriji.
Darovi.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 30. novembra 1904 poslali prispevke in darila p. n gg. in društva: Upravništvo »Slov. Naroda" 132 K 30 h; upravništvo „Slovenca" 168 K 35 h; županstvo Jesenice na Gorenjskem 50 kron; podružnice: za Pliberk in okolico 25 K; za Žužemberk in okolico 38v K 80 h; za Pokrče in okolico 20 K; v Žalcu dobiček veselice 50 K; v St Jurju ob južni želez. 37 K 30 h; ženska za Sv Lovrenc in okolico 134 K; v Veliki Pirešici 4 K; moška v Idriji 34 K; ženska v Ribnici 150 K; društva: posojilnica za Stari trg-Lož in sosedstvo 20 K; posojilnica v Cerknici 20 K; hranilnica in posojilnica v Biljah 10 kron; Mohorjani: v Polzeli 14 K; na Vranskem 21 K; v Balujah 8 K; v Črešnjicah 10 K; na Paki 5 K; v Šmarju pri Kopru 3 K; v Bilzovcu 8 K; v Trstu 84 K; v Mengšu 12 K 40 h; v Podgorju 3 K; v Ljutomeru 15 K; pri Sv. Lovrencu 4 K; v Brezovici 5 K; v Železnikih 15 K 40 h; v Polkovem Gradcu 8 K; v Logatcu 8 kron. Tvrdka Ivan Perdan prispevek od prodaje družbinih vžigalic 1000 K; tvrdka Ivan Jebačin na račun prispevka od prodaje družbine kave 744 K 50 h; tvrdka Henrik Franck in sinovi 300 K; tarokist v kavarni „Evropa" 84 h; Aleks. Hudovernik 8 K; gdč. Ana Hrenova 100 K; Andrej Podhostnik 10 K; Andrej Wieser 10 K; Fran Lunder zbirko Martinovega večera v Metliki 15 K; Neimenovani mesto čestitke odlikovanemu prvomostniku — njegov učenec pred 30 leti — 10 K; dr. Fran Jankovič po g. Lasbacher in Ogradi, ob priliki godovanja zlatomašnika Martina Kragla nabranih 25 K 30 h; Neimenovani povodom 251etnice 100 K. Za »narodni kolek" 64 K 50 h; za mladinske spise 8 K 50 h; za družbin koledar 1872 K 28 h. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Poslani našemu uredništvu:
Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov v Liub-ljani je daroval neimenovan dobrotnik 400 K,
za profes. J. Gnjezdovo ustanovo za rokodelske pomočnik e je daroval isti velikodušni dobrotnik 100 K. Ko društvo izreka iskreno zahvalo plemenitemu dobrotniku, ki noče biti imenovan, prosi, da bi se ga o novem letu z dobrotnimi darovi spominjali tudi drugi prijatelji in dobrotniki.
Za „D r u ž b o sv. Cirila in Me-toda*. G. kaplan Hybašek v Kranju 30 K kot odkupnino novoletnih voščil. — Dar Mohorjanov v Gornjem gradu 5 K.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Povodom pristopa k društvu „Straži" Antonija in Marija Vajaga 3 K in Fr. R. kot božični dar 2 K. — G. M. Lovšin dar Dobrovskih Mohorjanov 5 K. — Gosp. M. Meško v Kapeli, dar Mohorjanov 10 K.
Telefonska in brzojavna poročila.
^Cajnct»cj5c ve$W a bcjil^ pred pert Srtarjcm.
Mjsejeudal?
London, 2 januarja. (Kor. ur.) Reu-terjev urad poroča iz Tokia, da se Japonci včeraj zasedli utrdbo Vontal. Nogi poroča, da je dobil od Steslja pismo v zadevi predaje Port A r t u r j a.
London, 2. januarja. Uradno se poroča iz Tokia, da so sovražnosti pred Port Arturjem ustavljene. Ruski in japonski Častniki so se sešli, da se posvetujejo o predaji trdnjave.
Tokio, 2. jan. Nogi je dobil od Steslja pismo, v katerem mu javlja, da je sedaj vsak nadalnji odpor brezuspešen.
Tokio, 2. jan. Mikado je pooblastil N o g i a, naj izreče priznanju Steslju in njegovi posadki za junaški napor. Ruski posadki bodo od japonske strani izkazane vse časti.
London, 2. jan Ravnokar došla poročila javljajo, daje prodaja Port Arturja sklenjena stvar.
London, 2. jan. (Reut. urad.) Pogajanja za predajo trdnjave so se med častniki japonskega in ruskega generalnega štaba vršila danes opoldne. Pogoji so spre -j e t i.
Rihenberg, 2. jan. Sinoči je umri župnik Andrej Brezovšček.
Dunaj, 2. jan. (K. u.) Cesar je danes dopoldne zaprisegel ministrskega predsednika G a u t s c h a.
Dunaj, 2. januarja. Min. predsednik Gautsch je danes konferiral s Hartlom in Goluchovskim, dr. Grossom in nekaterimi drugimi politiki. Brzojavnim potom je povabil na Dunaj na pogovor dr. Erlerja in dr. Derschatto ter nekaj drugih vplivnejših politikov.
Lvov, 2 jan. Strankarski shod Ru-sinov je pozval rusinske poslance naj v dež. in drž. zboru nastopijo z najostrejšimi parlamentarnimi sredstvi, ker z dosedanjo meritorično obstrukcijo niso nič dosegli.
Zagreb, 2. januarja. „Novi Srbo-bran" poroča, da bo pri prihodnjih ogrskih državnozborskih volitvah deloma mobilizo-vano vojaštvo. Polki na Hrvaškem so že konsignirani.
Tokio, 2. jan. Pri zavzetju Sunsušana je bilo zasutih 150 Rusov, ki so bili ujeti
čifu, 2. jan. Štirje ruski rušilci ter pedovk so pripluli iz Port Avturja sem. Prinašajo važna poročila.
Peterburg, 2. janubrja. Cuje se, da je notranji minister podal svojo demisijo in da je car demisijo sprejel. Naslednik njegov bo baje Kleingelt.
ff
SLOVENEC
mr se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah ozlr. trgovinah:
Bisjak Ivan Bohoričeve ulico 10 Blatnik Lovro, Stari tr? 12. Blaž N.. Dunajska cesta 12. Brus Maka, Pn-d škofijo 12 Ceinovar Lovro, Koiod«. ulico 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Elsner Marija Kop Urjeve ulice 1, Fuchfl H., Marija Terezije cesta 14.
Kalii Alojsij, Jurčičev trg 2 Kane Albin. sv. Petra cesta 14 Kristan Ivan. R^ljeva casta 24. Kuitrin Agnesa, na Bregu 6. Mr slikar Avg. Sodmijsb« ulico 4 Omejc Terezija, Ktrlovska cesta 32 Pihler Ivana, Kougresn trg 3. Podboj Ivan, Sv. Petra centa 101. Saje Ant. Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Buinik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Joa., M^tm trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonich Ivana, Florijanske ulicu 1. Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg Vesel Andrej, Prešernovo ulice 20." Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 5?.
Bohinjska Bistrica:
Mio Grcbotek, trgovec.
Celovec:
Josip	pre<laia časnikov.
Cerknica:
l an Lavrič, (konsumtio drufitvo).
Gorica:
Jos. Sohwarz, Šol. uhce 2.
Škofjaloka:
Janez Potočnik.
Št. Peter:
Fran Novak.
Trnovo, Notr.:
Franc C*etnč («m<-t<mk . druStvi
Trat:
Mihael Lavrenčitf, Pitzis Ca'ierma l. Vipava:
Fran Silvester.
Zidan most:
Mary Poterman. kolodvor.
Stef. Dužnik.
Hrenovice:
Hrušica pri Jesenicah:
Katarina Krive.
Idrija:
Valent. Trezen, trt?, 102.
Javornik:
S'.if n Pcdpiic, Irgovtc. Leopold Z ič, trgovec.
Jesenice:
Adela B.,Uh.
Kamnik:
F«n Sabelj, trg., 39.
Kranj:
Karoi F.orian, knj'gotržec
Leskovec pri Krikem
F.anc Stirec, trgovec.
Logatec:
Maks Japelj, trgovec.
Novomesto:
J. Kr,j ec nasl, knjigotržnica.
Postojna:
Helena Orešek, trg. 76.
Radovljica:
Oton Homan, trgovte.
Ribnica:
I. J. Vr i cl lir. S are, trgovec,
Sodražica:
Marija Kruc v Kmet. društvu.
Spod. Šiška:
Miks L-ivren&fl, trg vec 3.
Stari trg p. Rakeku:
I^an Tur* (*onoumno druš^<).
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik S H Skerl, Sv. Ivan pri Trstu.
©©©© ©(gKgKg)
V najem se da za več let
kisla voda in gostilna
ki ima tudi nekaj sveta. Poslopje stoji ob daželni cesti. Želi se, da bi bil najemnik zmožen tudi nemškega jezika, ker prihajajo naročila ponajveč iz nemških krajev. Za oddajo se zahteva 800 K. Janez Gradčnik, Tolsti vrh, (Fettengupf), pošta: Guštanj, Koroško.	2207 2-1
Podpisanci naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prežalostno vest, da je njih iskreno ljubljena teta, oziroma svakinja, gospodična
Marija Pleško
zasebnica
ki je po prav dolgi in hudi bolezni, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, danes dnž 2. januarja ob pol 4. uri zjutraj v 70. letu svoje dobe mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb drage rajnice bo v torek, dne 3. januarja ob 4. uri pop. iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 10 na pokopališče k Sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi pri sv. Petru.
Drago rajnico priporočamo v pobožen spomin.
Venci se na željo rajnice hvaležno odklanjajo.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1905.
Marija Pleško vdova viš. dež. sodnijskega svetnika, Leonija Pakič stotnikova vdova svakinji; Leo Pakle c. in kr. poročnik pri pešpolku št. I 7. netjak ; Ana, Ema, Cirila in Micl Plesko; Gusti Staudacher roj Pakič soproga c. kr. rač. asistenta netjakinje


Z otožnim srcem naznanjam, da je umrl častiti gospod
dr. Matija Prelesnik,
semeniški prefekt
dne 1. januarja 1905 zjutraj, po hudi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 33. letu starosti.
'Pogreb bo v ponedeljek, dne 2. januarja 1905, ob '/24. popoldne iz „Leonlšča" ob Zaloški cesti.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1905.
12 1-1
Dr. Jožef Lesar, semeniški vodja.
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanskl sistem
prodaja in razpoSilja trgovina	2088 26- 8
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova sz garantira. Cene jako nizke.

Že skozi 19 let j
boleham na želodcu. Po 1
poskušnjah z različnimi	§
zdravili sem začel leta	§
1896. rabiti Vašo	3
C
tinkturo 1 za želodec, |
ki mi je vedno prav	§
dobro služila kot učin-	|
kujoče zdravilo, pa ne	=
le meni, ampak tudi	§
= raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	|
3 daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	|
| ki trpi na želodčni bolezni.	790 50—34	|
|	Friderik Repolusk,
= župnik v Št. Vidu nad Valdekom, p. Miaalina, §	16. dee. 1903.
i	Resnici čast!
|	Vaše „2eleznafo Vino" se mi je pri
š	mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,
|	kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav
|	posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-
=	krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-
|	rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato
3	morem Vaše res izborno železnato vino iz
|	lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih
|	slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!
I	Anton Žnidaršič,
3 župnik pri Beli cerkvi, p. St. Jernej, Dolenjsko ~	1. marca 1004.
| Naročila »sprejema proti povzetju In točno lzvr uje | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana
5 lekarna „Prl angelu", Dunajska cesta, dvorni 3 založnik Njihove Svetosti papeža. s ........................mil..........................................I.....I........
Sprejme se takoj
en učenec
za mamifakturno trgovino v Ljubljani.
Tisti mora biti pod nadzorstvom svojih staršev.
Kje, pove upravništvo. 2194 3—2
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina ^
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 11
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča:
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Pijte -m, |
t Klauerjev ?
„Triglavtti
najzdravejši vseh likerjev, f
5441 60-120 £
-.V.
■m.
mm
trn
mi M
Otvoritev kavarne „pri Zajca"!
Slavnemu občinstvu uljudno naznaDjam, da sem otvoril v prostorih svoje restavracije
„pri Zajcu" na Rimski cesti št. 24
(t. j. na vogalu Rimske, Bleiweisove in Tržaške ceste)
===== kavarno —. —
kjer mi bode možno vstrezati z najboljšo kavo, kakor z raznimi gorkimi in osvežujočimi pijačami, kot tudi z raznimi svetovnoznanimi likerji in d-iugimi finimi in pristnimi domačini žganimi pijačami.
V zabavo so vse dovoljene igre, posebno pa se odlikuje moderni biljard — Na razpolago je mnogo časopisov kateri se oddajo v sub-abonement. Ob enem slavno občinstvo opozarjam, da imam kakor vedno, najbogatejšo izber raznih pristnih namiznih, stekleničnih ter tu in inozemskih desertnih in medicinalnih vin. Toči se vedno sveže najbolj priljubljeno pivo. — Postreže se ob vsakem času z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili, ter vse po zmernih cenah. — Oddajo se vse pijače in jedila čez ulico. — Sprejemajo se abonenti na hrano, kakor naročila za razne gostije po poljubnih cenah.
Za vsestransko blagonaklonjenost in obisk moje restavracije in kavarne se najudaneje priporočam
2128 5—5
Auguštin Zajec.
•V> '/-.v
$m m
V-iV/i^
mm
m. m. mm
sv/. \va
Najmanjša žepna „demantna" izdaja brevirja v štirih zvezkih oblike 48» s proprijem za ljubljansko škofijo:
Breviarium Romanum
Mechljnae 1904.
Z rdečim in črnim tiskom.	I Debelost s proprijem vred 18 mm
Velikost vezanega zvezka 12x7 cm | Teža	„	n 150 gr.
Cena s proprijem vred:
štirje zvezki vezani v šagrin, z vpogljivimi platnicami in zlato obrezo
K 31*68.
Prireditev brevirja v taki mali obliki in vendar z jako ugodnim
tiskom vzbuja obče začudenje. — Dobi se tudi brez proprija za ceno, K 28 32; proprij sam za sč pa velja K 3 36.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
2048
Stanje vlog 30. nov. 1904: čez 10 milijonov kron.
"§ Preje: Gradišče št. 1
! sedaj:' Kongresni trg j ,D™ Pro™t 30 nov. št. 2, I. nadstr. I 1.1904: cez 42 milj. kron.
■IIIIIIMIIIIIIIIIIIII
IHItlttllllllllllllllll«
Najboljša in najsigupnejša pfilika za štedenjel
Ljad$I^a posojilnica
41
a| brez kakega odbitka, tako, da " a sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 30. novem. 1901: K 10,586,128-71. Denarni promet do 30. nov. 1901:12,500.883 08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1904.
20 47 24-
Dr. Ivan Susteršlč,
predsednik.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Dr. Andrej Karlln,
stolni kanonik v Ljubljani.
FrančiSek Leskovlc
zasebnik in blag. Lj. pos.
Josip Šiška, knezoškoiijski kancelar, 1—12 podpredsednik.
O db o p n i k i i
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Karol Kauscheeg,	Matija Kolar,
veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju.
Karol Pollak,
tovarn, in pos. v Ljubljani.
Greg. Slibar,
župnik na Rudniku.
Ivan Kregar,
svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani.
Dr. Aleš Ušenlčnlk.
profesor bogoslovja v Ljubljani.
Restavracija in kavarna ,pri Zajcu'
| (na Tog. Rimske, Bleiweisove in Tržaške cesle.) •
Vsem cenjenim gostom in odjemalcem, kakor vsem prijateljem in znan---cem želim ----—
srečno in veselo
novo leto!
Proseč tudi za nadaljno blagonaklonjenost Z vsem spoštovanjem
Avguštin Zajec,
2191 1 — 1 restavrater in kavarnar.
I A 6 e m za deželo izurjeno in pošteno
kuharico
do 25 let staro, da bode tudi druga primerna dela opravljala. Mesečna plača 16 do 20 K.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	2i6i 7-3
Dr vanOražen
Wolfove ulice 12
ordinuje zzz zopet.
2190 3-2
Prodajalka
z dobrimi izpričevali se sprejme
v trgovino na deželi.
One, ki so zmožne samostojno vodi t prodajalno, imajo prednost.
Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca"
2189 3—2
2132 10-6
proda se
prostovoljno na Spodnjem Sfajarskem
se nahajajoča, dobro idoča čez 70 let stara
usnjcirija
z zalogo blaga vred.
K isti spadajoča poslopja so močno zidana in dobro ohranjena; krog odjemalcev je veliki; usnjarija je od železnice in pošte oddaljena 5 minut, leži pri farni cerkvi in blizo šole; z usnjarijo je tudi združena prodaja
drobnega Špecerijskega blaga.
Naslov pove upravništvo Slovenca!
Učenca
v trgovino z mešanim blagom, kateri je priden in pošten in ima veselje do trgovine sprejme
= Jakob Det*eani =
v Žužemberku, kamor naj se ponudbe pošiljajo.	2198 3-2
Higieniško razpraševanje
stanovanj, tovarniških lo-
1962 12-12
_12 kalitet i. t. d.
^iVacuum Cleaner
Telefon
Peter Matelič
štev. 155.
zavod za snaženje stanovanj
== Škofje ulice št. 1.	—
Preproge,
pohištvo
se sprejema za snaženje in shranjevanje.
■V Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, are6k, denarjev itd
Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K ulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„9IERCURM
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2,
Pojasnila "•B v vseh gospodarskih in flnan6nlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnic.	134 396