Leto III HRASTNIK, 5. 2. 1967 Št. 1 Urejuje uredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. Letni občni zbor TOS steklarne Letni skupščini sta prisostvovala predstavnik ZSS tov. Krme-ljerva in predsednik OSS Ulaga Zdene. Prvo vprašanje, ki je zahtevalo odgovor: zakaj tako maloštevilna udeležba, kje je vzrok, da več kot 20% delegatov ni upravičilo svoje odsotnosti z letne skupščine, kljub temu, da so bili voljeni delegati kolektiva. Predsednik TOS POČUČ MILE, čita letno poročilo Uvodno poročilo je podal predsednik TOS tov. Počuč Mile. V poročilu, je predvsem pokazal naloge, katere bi morala sindikalna organizacija v bodoče izvrševati. Predvsem glede nadaljnjega izpopolnjevanja sistema delitve in urejanje pravilnih odnosov pri delitvi osebnih dohodkov. Poleg teh nalog bo predvsem važno, da bo lahko samostojno nastopal pri uveljavitvi družbene in gospodarske reforme. TOS bo moral skrbeti tudi za bolj kvalitetno delo organov upravljanja in jim pomagati. Predvsem pa bo moral kolektiv bolj redno obveščati o problematiki izpopolnjevanja tekočih mesečnih planskih obveznostih. Blagajniško poročilo je podala tov. Majcen Anka. V razpravi je sodelovalo več delegatov, ki so nakazali več problemov, ki jih bo moral novo izvoljeni odbor v bodoče reševati. Matko Franc je smatral, da smo v kolektivu dosegli znaten napredek pri delavskem upravljanju, nismo pa dosegli nobenega napredka pri uveljavitvi EE. Po IV. plenumu CK ZK je bil tudi v našem kolektivu poudarjen hitrejši in kvalitetnejši razvoj delavskega upravljanja. Poudaril je, da je sindikat tisti, ki mora nuditi vso pomoč pri reali- zaciji gornjih nalog. Dosegli smo znatni napredek pri uveljavitvi gospodarske reforme, predvsem v pogledu boljše materialne osnove. Klanšek Jože, direktor podjetja, je smatral, da je bilo do sedaj sodelovanje med vsemi organi v tovarni dobro, vendar smatra, da je predvsem nujno, da se danes pogovarjamo, kako bomo delali vnaprej. Kako in kaj naj bi delala sindikalna organizacija v podjetju. Smatra, da je orientacija pravilna — to s poudarkom na vzgoji članov za kvalitetno delo v organizaciji upravljanja. V bodoče bo moralo biti naše delo drugačno, ne samo forumsko obravnavanje problemov, marveč obravnava problemov s celotnim kolektivom. Predlagal je, da bi se morali vršiti večkrat sestanki po grupah — oddelkih — pododborih. Sedaj se prenašajo vse kompetence navzdol od skupščine občine, OSS — itd. Ko potem obravnavamo probleme, pa vedno naletimo v kolektivu na probleme in nerazumevanje. Standard si ne ustvarjamo samo s plačami, temveč moramo stremeti za tem, da dvignemo kvaliteto predvsem uslužnostnih podjetij, kakor trgovina, komunalna dejavnost, gostinstvo. Pogovarjati se bo potrebno o cenah v teh podjetjih. Gospodarska reforma ne zahteva od nas drugega kakor boljše delo — boljše gospodarjenje. Naš kolektiv je bil vedno na pravi poti —orientaciji na avtomatska proizvodnjo — izvoz, povečali smo proizvodnjo itd. Za uveljavljanje gornjega je potrebno reševati večje probleme, kakor pa ažurnost brusilnice ali drugega oddelka. Potrebno bo pregledati gotove kalkulacije izdelkov, ki pokažejo porazne številke. V bodoče bo potrebno posvetiti mnogo več časa za rešitev goito-vih zelo perečih problemov zaščite našega zaposlenega člana kolektiva. Vprašanje 42-umega tednika bo sigurno najtežji problem, katerega bomo morali rešiti, do konca meseca bo izdelan elaborat, o katerem se bomo potem temeljito pogovarjali. Vse pogoje imamo, da se plan za leto 1967 izvrši. Potrebno bo pa mesečno voditi račune in zahtevati odgovornost od vsakega oddelka za neizpolnjevanje planskih nalog. MLAKAR TONČEK je nadaljeval razpravo in nakazal, da je pravilno, da se dosledno izvaja plan dopustov, vendar naj se upošteva tudi predlog sindikalnega pododbora notranjega obrata, da bi se delil dopust za tiste, ki imajo 30 delovnh dni na tri. dele, za ostale na dva dela. Nadaljeval je o problematiki plač v komuni. Predvsem radi tega, ker imajo družbene službe vedno iste plače. Navajal je primere plač, ki dosegajo tudi od 300.000 do 500.000 din. Gotove službe sigurno žive na račun gospodarskih organizacij. Člani sindikata so vse premalo zainteresirani za razne sestanke — posebno sedaj, ko smo obravnavali plan za leto 1967, ko je bilo pri tolmačenju navzočih le 5 članov kolektiva. Nepravilno je, da je še vedno zelo veliko nadur v gotovih oddelkih — smatra, da je nepravilno razdeljen strokovni kader. Tudi financiranje društev in organizacij smatra, da je nepravilno, ker gotovo podjetja ne vplačujejo, največ pa da dobijo vedno nogometaši. POČUČ MILE ponovno poudarja nezainteresiranost članov kolektiva. Dokler je dobra plača, ni problemov, v nasprotnem primeru je ogromno razprav, kar je nepravilno. Potrebno je urediti pravilnik o nagrajevanju, ker nekateri problemi povzročajo hudo kri v kolektivu. Izvršni odbor TOS bo moral' bolj aktivno delati na tem, da se te nepravilnosti odpravijo. Potrebno bo v bodočem delu tudi stremeti za tem, da se sindikalni počitniški dom koristi skozi vse leto, ker je pravilno, da so tudi dopusti planirani skozi vse leto. JAVORŠEK MIHAEL je prikazal navzočim probleme, ki se porajajo v avtomatski proizvodnji. Z dosedanjimi rezultati še nismo zadovoljni, vendar je vzrok večkrat tudi objektivnega značaja. Smatra, da bi bili boljši rezultati, če bi bili bolj realno urejeni osebni dohodki. Potrebno bo pa tudi gledati na to, da se uredi higiensko tehnična zaščita za vse zaposlene v avtomatski proizvodnji. MATKO FRANC je nadaljeval problematiko glede skrbi za delo v kolektivu. Smatra, da bo morala sindikalna organizacija imeti več kontakta z obratnim zdravnikom. V zadnjem času se porajajo gotovi problemi in odnosi obratnega zdravnika povzročajo nepotrebno kritiko v kolektivu. SAVIČ MOMIR je opozoril letno skupščino, da nimamo vedno pravih odnosov do strokovnih kadrov. Postavil je vprašanje, zakaj odhajajo inženirji iz našega podjetja, da se pa potem steklena masa takoj izboljša. Ali morda nekateri namerno povzročajo probleme? Poročilo je bilo lepo napisano, vendar se vprašamo, če je bilo vse tako, ker med letom je bilo ogromno kritik na račun sindikata. Potrebno bo delati bolj kolektivno; ni dovolj, da je samo predsednik podružnice seznanjen s problemi, predvsem kadar se obravnava pravilnik o nagrajevanju. Tov. Savič se strinja, da se norme v kolektivu usklade, vendar pa je potrebno privesti tudi druge akorde in nadure v realne odnose, da ne bo potem kritike po kolektivu. Predvsem bo potrebno priti od diskusij do dejanj, predvsem pri uveljavitvi EE v podjetju. (Nadaljevanje na 2. strani) Delovno predsedstvo na letni konferenci TOS Letni občni zbor TOS Kaj je razpravljal CDS na svojem zasedanju (Nadaljevanje s 1. strani) TUŠAR ing. JOŽE smatra, da je potrebno doseči uveljavitev EE v vseh oddelkih, ker so vsi oddelki tesno povezani. Potrebno bo bolj zainteresirati vse vodje Tovariš direktor med razpravo EE, od katerih je vse odvisno. Potrebno bo doseči več študija in znanja v kolektivu, tako da bodo člani kolektiva tudi razumeli vso problematiko, katera je včasih zelo zahtevna. Delegatom je pokazal probleme okrog nabave mazuta in ostalega goriva. Pri dobavi tega nastopajo izredni problemi, ker ni dovolj cistern in še te, ki so, so slabe kvalitete. KLANŠEK JOŽE je navajal probleme inženirjev in njih zaposlovanje, kajti mlad inženir pride na odgovoren položaj v podjetju, naleti na neštete probleme, katere pa bi moral skupno z ostalim tehničnim kadrom reševati. Tov. ULAGA ZDENE je nakazal bistvene probleme in dal smernice, kako bi moral sindikat v bodoče delati v kolektivu, da bi bilo delo uspešno. Predstavnica RSS je dala nekaj praktičnih napotkov pri uvajanju EE v podjetju z ozirom na prakso v Indusu — Kranj. Izvoljen je bil nov 15-članski odbor, ki ga čakajo ogromne na- loge za realizacijo v sedanjem obdobju. Na svojem prvem zasedanju so člani novega odbora TOS izvolili iz svoje sredine za predsednika tov. Počuč Mileta, za tajnika tov. Barič Jožeta in za blagajnika tov. Kravs Jožefino. R. R. Sindikalna organizacija in pravice delavcev Temeljni zakon o delovnih razmerjih posveča sindikalni organizaciji manj pozornosti: kot je to bilo v preteklosti. Načelno ureja delovanja sindikatov z naslednjo določbo: »Pii nastajanju in urejanju delovnih razmerij se delovna skupnost opira tudi na pobudo in aktivnost sindikatov in zagotavlja, da se pri obravnavi predlogov, ki se nanašajo) na delovna razmerja, na eni strani seznanjajo z mnenji in predlogi sindikatov in drugih družbenofpolitičnih organizacij in društev ob uporabi načel tega zakona na konkretna razmerja in odločbe s področja delovnih razmerij«. V tem čieou — določbi je sindikalna organizacija obravnavana načeloma enako kot druge družbeno-p olitične organizacije. Razen tega pa veljajo zanjo še nekatera posebna določila. Na zahtevo sindikalne organizacije so organi delovne organizacije dolžni začeti postopke, da se preiščejo in ugotovijo posebni delovni pogoji. Preden da republiški upravni organ soglasje za nočno delo žena, mora zahtevati mnenje republiškea odbora strokovnega sindikata. Poleg delavca, Iti mu je bila kršena pravica, lahko zahteva uvedbo postopka o prekršku tudi sindikalna organizacija. Sindikalna organizacija lahko delavca na njegovo zahtevo ali privolitvijo zastopa pri uveljavljanju pravic iz delovnih razmerij. Kljub temu pa so obstoječa določila glede razmerja zastopanja pri uveljavitvi pravic iz delovnega razmerja instrument, s katerim lahko sindikalna organizacija zelo pozitivno deluje na področju uveljavljanja pravic delavcev. Na zadnjem zasedanju CDS je bilo eno od najvažnejših vprašanj obravnava letnega plana za leto 1967. Poleg tega je CDS potrdil delo upravnega odbora, ter obravnaval problematiko okrog podaljšanja odplačevanja anuitet za III. fazo rekonstrukcije. Poleg ostalega je bila nakazana problematika okrog uvoza repromateriala, poudarjeno je bilo, da lahko nastanejo težave pri nabavi repro-materiala zaradi nerazčiščenih vprašanj deviznih predpisov. V glavnem ne bo večjih problemov, ker nam je uspelo dobiti dovoljno število Samotnih loncev itd. CDS je zelo obširno razpravljal o delovni zaščiti v podjetju, posebno s poudarkom na zadnji obisk in pregled podjetja s strani republiškega inšpektorja za zaščito dela. Odložil je razpravo pravilnika za zaščito dela, zaradi obšiimosti materiala, do prihodnjega zasedanja. Največ razprav je bilo okrog sprejetja planskih obvez za leto 1967. Tov. Kralj je obširno tolmačil pripravljeni plan, kakor itudi način delitve dohodka, predvsem delitve čistega dohodka na sklade in plače. Tov. direktor je v svojem izvajanju poudaril, da je plan realen in ga je možno realizirati, vendar z zalaganjem in s pomočjo celotnega kolektiva. V planu so še dokajšnje rezerve, predvsem v pogledu znižanja stroškov in znižanja loma. Potrebno bo dosledno izvajati postavljeni plan koriščenja dopustov in mesečno predložiti tudi plan dopustov. Obvezno naj bi to mesečno obravnaval UO podjetja, vso odgovornost pa nosijo vsi vodje EE in sektorjev. Že sedaj je treba razmišljati o tem, da se perspektivno prilagodimo tržišču in bo potrebno tudi menjati asortiman izdelkov. Leto 1967 je najbolj ugodno za realizacijo plana, ker ni predvidenih drugih remontov kot remont F banje. Še vedno pa se pojavlja problem kopičenja izdelkov zaradi neažurnosti brusil-nice in dekorativnega oddelka. Ugotavlja se tudi, da je dodelava zelo draga — saj pride na 1 kg stekla 95 S-din za stroške brušenja in 100 S-din za kg dekorativnih izdelkov. V najkrajšem času bo potrebno brusilnieo mehanizirati, potrebno bo nabaviti nekaj novih strojev za hitrejšo dodelavo izdelkov. Predvsem bo pa potrebno urediti notranji transport. Leta 1967 naj bo tudi leto, ko bodo zaživele naše EE, ker bomo sigurno s tem dosegli nižje stroške in dosegli boljše poslovanje. Tov. Mlinar Martin je članom CDS prikazal problematiko tržišča, predvsem probleme, ki se pojavljajo pri izvozu izdelkov. Nastajajo pa tudi določeni problemi na domačem tržišču zaradi zasićenja gotovih izdelkov stekla iz uvoza vzhodnih držav. CDS je soglasno sprejel vse postavke predvidenega plana za leto 1967. Plan je bil predhodno obravnavan pred celotnim kolektivom. Vendar se ie pri tem pokazala nezainteresiranost članov kolektiva, ker so bili nekateri sestanki zelo slabo obiskani. CDS ie tudi sprejel ore d lo g, da se da 2.5°/0 za gradnjo družbenega standarda v Hrastniku, predvsem s prednostjo gradnje ceste na Dol (in gradnja šole. Sklep je bil spreiet s pripombo, da bo tudi naš kolektiv sodeloval, če bodo vsi kolektivi v Hrastniku sodelovali pri tem financiranju. Tov. Kralj ie na kratko prikazal problematiko 42-umesa tednika. analiza ie pripravljena im bo dana v razpravo članom CDS na eni od prihodnjih zasedani. Na koncu ie CDS sprejel predlo« tov. direktorja, da se. vloži pri hariki zahteva za podaljšanie roka odplačila 300 milijonov S-din anuitet na leto 1969—1970. Rigo Zahvala Ob izgubi ljubega in dobrega moža, očeta in starega očeta Gošler Ignaca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v trenutkih težke bolezni in žalosti pomagali. Posebno se zahvaljujemo dr. Urbančevi, dr. Toplaku ter godbi, pevskemu zboru, govornikoma tov. Kobalu in tov. Kirhmajerju, vsem uslužbencem, upravi, sind, podružnici, delavnicam, gasilcem, nogometašem ter sosedom in vsem, ki so našega očeta spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, sinova Rudi in Ivan ter hčerka Greta z družinami Člani kolektiva na letni skupščini tovarniškega odbora sindikata IZ DRUŽBENEGA PLANA 1967 Družbeni plan je akt, ki ga določa statut podjetja. Določen je tudi način obravnave v kolektivu, kakor tudi rok sprejemanja. Glede na obsežno delo organov upravljanja v decembru 1966 pri sprejemanju pravilnikov in ostalih splošnih samoupravnih aktov, je CDS obravnaval plan komaj 20. 1. 1967. Kljub temu pa so člani kolektiva obravnavali osnutek plana na sestankih sindikalnih podružnic, svetov ekonomskih enot in zborov ekonomskih enot od decembra 1966 pa vse do seje CDS. Udeležba na ci, 6 na lajkah in 9 brigad za kiko tulpe. V teku leta bo seveda prihajalo do sprememb takšne strukture glede na trenutne potrebe trga, vendar je število brigad v celoti fiksno. Pri sestavi višine proizvodnega plana smo upoštevali doseženo višino produktivnosti v letu 1966. Zato tudi proizvodnja v kilogramih in po vrednosti ni bistveno spremenjena v odnosu na preteklo leto. Nekoliko nižje je bilo programiranje pri ugotavljiamju kapacitet avtomatske proizvodnje. Končno Zadnjo staro hladilno peč podirajo — svojemu namenu je služila več desetletij teh sestankih je bila, kakor že po navadi, izredno slaba, diskusija pa nezadovoljiva. Zato menim, da je potrebno še enkrat, vsaj z osnovnimi kazalci, seznaniti člane našega kolektiva, toda ne samo s planskimi nalogami, temveč tudi s problemi, ki so pred nami v tekočm letu. Osnutek plana se iz leta v leto bolj skrbno pripravlja. Problemi pa so vedno večji, tako da samo v januarju letos naredili neka-katere spremembe plana, o katerih nismo razpravljali na sestankih. Komercialna služba je izdelala program prodaje na osinovi analize trga, upoštevajoč naše prizadevanje za povečanjem neto prodajne cene in akumulacije zaradi ugodnejšega asortimana. Na tej osnovi so izračunane tudi naše proizvodne kapacitete, izdelana pa je tudi koordinacija plana prodaje in plana proizvodnje ter obdelave. Stare kapacitete (notranji obrat) bodo ostale v glavnem nespremenjene, kar pomeni 100 brigad in 3 KS-6 avtomati. V odnosu na leto 1966 so kapacitete večje in to zaradi manjšega števila remontov, ker se predvideva remont »F« banje letos poleti (od 1. 7. 1967 dalje) im dveh TGS banj. Struktura predvidenega asortimana diktira ' strukturo brigad: 12 brigad za kozarce RDBO, 3 za valjčke, 3 za belo RDBO razsvetljavo, 12 za opalno-RDBO razsvetljavo, 6 za barvno RDBO razsvetljavo, 3 za RŠ, 3 na karuselu, 3 na mali preši, 6 na srednji preši, 3 na težki preši, 1 za žaromete, 3 za prešane tulpe, 3 za težki kiko, 12 za srednji kiko, 3 za mah kiko, 3 brigade na wolfu, 6 brigad na podmomi- je predvideno, da v planu proizvodnje avtomatske izdelave startamo s 67 odstotnimi možnimi teoretskimi kapacitetami. Avtomatom smo postavili normative, ,ki so za prioližno 20 % nižji od tehničnih, istočasno pa je predvideno obratovanje le za 300 delovnih dni. Tako je npr. planirana na IS avtomatu dnevna proizvodnja penicilink ali etolk 150.000 komadov, vegeta (80.000 komadov, kokta stekleničk 80.000 komadov itd. Na tehničnem kadru in vodstvu avtomatske proizvodnje leži velika naloga in odgovornost, da se ta plan uresniči ker vsak nepredvideni zastoj proizvodnje avtomatov občutno zmanjšuje naše predvideno finančno poslovanje, skozi to pa tudi likvidnost poslovanja. Na osnovi navedenih kapacitet in potreb trga je izdelan naslednji proizvodni plan: komadi kilogrami »stare kapacitete« 56,357.000 9,878.480 avtomatska proizvodnja 162.310.000 6,500.000 Skupaj __________________________ 798^667.600 16,378.530 Ta proizvodni plan je vskla-jen tudi s kapacitetami dodelavnih enot hrusilnice in dekorativnega oddelka. Ozko grlo se lahko pojavi pri dodelavi skupine razno v brusilnici in je zaradi tega predvideno povečanje števila zaposlenih v tej skupini. _ Na drugi strani pa se lahko pojavi tudi ozko grlo v skupini kozarci in to zaradi avtomatske proizvodnje kozarcev in zastoja obži-gailnega stroja »eldred«. Zato bo potrebna izredno skrbna koordinacija proizvodnje in dodelave v operativnem planu, predvsem s strani komerciale in vodij zainteresiranih enot. Naša naloga je ,da se kapacitete čim bolj enakomerno koristijo. Sukcesivnost koriščenja dopustov ima velik pomen pri enakomernem izkoriščanju kapacitet. Zaradi tega je sestavni del plana tudi plan koriščenja dopustov, ki določa: koriščenje rednega letnega dopusta v poletnih mesecih (junij, julij, avgust) 50 %, ostali de lpa v obdobju od februarja do novembra. Ta sklep velja za vse obrate in službe. Natančen program dopustov bo določen vsak mesec v operativnem planu. Pri sestavljanju finančnega plana smo upoštevali nespremenjene prodajne cene, vendar je povprečna neto prodajna cena vseeno nekoliko višja glede na predvideni asortiman in znaša 488 S-din za kilogram, kar je za 24 din več kakor smo predvideli v letu 1966. Finančni plan realizacije je naslednji: realizacija proizvodnje »starega obrata 5.424,642.796 S-din realizaicja proizvodnje avtomatov. 2.585,915.720 S-din skupaj 8.010,558.516 STlin V predosnutku plana je bilo predvideno, da bo od skupne realizacije 1/3 plasirana na tuje tržišče, in sicer v višini 2,085.279,92 dolarjev. Gospodarstvo zahodne Evrope se trenutno nahaja v specifičnem položaju, stabiinost trga je labilnejša in smo že v začetku januarja 1967 registrirali določen zastoj plasmana v Zahodno Evropo. Zaradi tega smo zadnji trenutek spremenili naše obveznosti do exporta ter postavili plan v višini 1,850.000 dolarjev. Ves izvoz je usmerjen na konvertibilno področje, a največja uvoznika bosta Nemčija in ZDA. sedami, da vsi maksimalno sodelujemo pri varčevanju — znižanju stroškov poslovanja. Po tej plati smo do sedaj najmanj naredili, pa tudi po reformi se situacija ni izboljšala, sedaj pa nas v to sili izredno velika udeležba stroškov v strukturi celotnega dohodka. V letu 1964, 1965 ter v I. tromesečju leta 1966 smo na vsakih 100 dinarjev celotnega dohodka imeli okrog 46—47 S-di-narjev stroškov. Po programu za leto 1967 pa se ta znesek povečuje na 51 S-din in to kljub dejstvu, da bi z avtomatizacijo poslovni stroški morali padati. Vzroke podan j a ekonomičnosti lahko iščemo v nenehnem dvigu cen surovin in materiala ter visokem porastu fiksnih stroškov (investicijsko vzdrževanje, amortizacija, obresti, članarine itd.), ki znašajo 1/4 vseh stroškov. Skupna masa predvidenih stroškov znaša 4.254,536.508 S-din. Pomembno je pripomniti, da je sprejeta stopnja investicijskega vzdrževanja 5,4 %, kar bremeni naše stroške s 310 milijoni S-din, in stopnja za izobraževanje strokovnih kadrov ter financiranje šol II. stopnje 2,13 %» kar bremeni naše stroške s 59 milijoni S-din. Predno se seznanimo z delitvijo celotnega dohodka, je potrebno, da napišemo par besed o planu zaposlenih. Ob času sestavljanja plana nas je bilo 1732 zaposlenih v rednem delovnem razmerju in 34 honorarno zaposlenih. Na osnovi predvidenega proizvodnega programa je v sodelovanju z vodji enot predložen plan 1831 zaposlenih. Po delitvi celotnega dohodka je preostala za osebne dohodke takšna masa, katera ne zagotavlja dvig osebnih dohodkov za 1831 zaposlenih. Zato so organi upravljanja sprejeli sklep, da strokovna komisija natančno obdela vse naše potrebe in stopnjo izkoriščanja delovnega časa ter da po možnosti zmanjša predvideno število na 1750 zaposlenih. Vsako zmanjšanje števila zaposlenih Lončena peč, ki jo kot zadnjo Do sedaj smo v glavnem na vseh forumih obravnavali proizvodni plan. V letu 1967 pa nas čaka težka naloga, da se z enako angažiranostjo poglobimo tudi v ekonomičnost ah z drugimi be- V 107 let starem obratu podirajo pod 1750 bo povečalo plansko vrednost točke in obratno vsako povečanje zaposelnih _ nad 1750 bo zmanjšalo predvideno vrednost točke. (Nadaljevanje na 4. strani) INVENTURA Upravni odbor podjetja je na podlagi sprejetih predpisov imenoval posamezne popisne komisije s temeljno nalogo, da ugotovijo dejansko stanje poslovanja na posameznih področjih, da se to stanje primerja z evidenco in vknjižbami ter na ta način ugotovi, kako smo poslovali v teku leta, kako so bile izpolnjene naloge in realizirani sklepi samoupravnih organov itd. Vsaka posamezna komisija je morala do 31. 12. 1966 izvršiti konkreten popis ter na podlagi dejanskih ugotovitev sestaviti poročilo, iz katerega bi moralo biti razvidno, kakšne napake in kakšne nepravilnosti se pojavljajo pri delu in ali so te napake in nepravilnosti odraz osebne odgovornosti ali objektivnih vzrokov. Pri neposrednem popisu so posamezne komisije tudi v letošnjem letu ugotovile organizacijske napake in pomanjkljivosti v poslovanju, vendar v znatno manjšem obsegu, kot je bilo to v preteklih letih. Poudariti pa je treba, v kolikor bi se vsi predsedniki posameznih komisij in člani še bolj potrudili pri neposrednem popisu in če bi našli več razumevanja pri nekaterih vodjih, bi bil popis še boljši, podatki natančnejši, s tem v zvezi pa tudi rezultat inventure še realnejše merilo za ugotavljanje uspeha dela. Kot v preteklih letih se je tudi v tem letu ugotovilo, da posamezni vodje nimajo točnih seznamov osnovnih sredstev, kar je otežkočMo neposreden popis, poleg tega pa je morala popisna komisija osnovna sredstva iskati po vseh obratih. Realiziran tudi ni bil lanskoletni sklep CDS, da se morajo vsa osnovna sredstva oštevilčiti z evidenčnimi številkami, zaradi česar je bilo potrebno evidenčno stanje po knjigah primerjati z vsemi drugimi podatki kot pa z evidenčno številko. Pri osnovnih najosnovnejšim sredstvom, to je sredstvih je bila težava tudi v tem, da komisija ni imela natančnejših meril glede določanja, kaj spada k osnovnemu sredstvu, kaj spada k inventarju ali orodju, tako da bo potrebno v teku leta razmejiti med temi sredstvi na podlagi pokazateljev, ki opravičeno opredeljujejo določeno sredstvo kot osnovno sredstvo, ali pa kot inventar ali orodje. Tudi tehnični podatki v kartoteki osnovnih sredstev niso vpisani v takem obsegu, kot bi bilo to potrebno, kar bo nujno potrebno dopolniti v teku leta. Zaradi dobave od različnih prodajalcev se ena in ista sredstva vodijo pod najrazličnejšimi imeni in nazivi, kar bo potrebno v teku leta odpraviti in določiti službo oziroma osebo, ki bo' zadolžena za enotne izraze, ki bi se vpisovali v kartoteko. Pri obveznostih in terjatvah je bilo opaziti, da je podjetje v večini primerov uredilo vprašanje plačila stornili terjatev, vendar bo potrebno tudi v bodoče v krajšem času uveljaviti zahtevo po plačilu. Pri tem je treba poudariti, da spada pravočasno plačilo v kategorijo pogodbene discipline, ki pridobiva v našem medsebojnem gospodarskem poslovanju vsak dan večjo veljavo, poleg tega pa bo dejansko potrebno sopogodbenikom — dolž- V LETU 1966 nikom na ta način dokazati, da je treba spoštovati sprejete obveznosti in dolžnosti. Vse to pa bo povečalo likvidnost našega podjetja, s čimer bomo tudi sami lahko dosledno in točno izpolnjevali obveznosti do dobaviteljev. Inventura je tudi pokazala, da je zelo malo terjatev, ki so potrebne za odpis, poleg tega pa je predložen samoupravnim organom seznam, zoper katere dolžnike, ki so prekoračili rok plačila, se uvede pravni postopek. Pri popisu modelov in odlitkov so se pokazale razlike med dejanskim in knjižnim stanjem, in sicer je komisija ugotovila, da so te razlike nastale zaradi tega, ker ni urejena evidenca, poleg tega pa ni na razpolago ustrezajočega prostora. Vsekakor bo potrebno povečati skladiščni prostor, urediti evidenco celotne litine, evidenco lesenih modelov, poleg tega pa odstraniti neuporabno litino, ker zaradi spremenjenega tehnološkega postopka ali oblik ne pride več v poštev. V teku leta se je stanje pri organizaciji poslovanja, zlasti pa pri knjiženju pomožnega materiala v skladišču izboljšalo v pogledu na prejnšje leto. Obstajajo še določeni manjki in viški, za katere bo potrebno dati obrazložitev samoupravnim organom, kar pa je naloga in dolžnost vodje skladiščne službe. Kontrolna komisija je na posameznih primerih ugotovila, da je bila inventura pravilno opravljena ter da bo ugotovljeno stanje po inventuri ustrezajoče dejanskemu stanju. V prvi vrsti pa se bo mo-ralo v skladišču stremeti za tem, da se dokončno uredi viseča kartoteka in po možnosti realizira kontinuirana inventura. Komisija za popis gotovih izdelkov je nasproti preteklim le- tom ugotovila, da je stanje v skladišču gotovih izdelkov glede na razmere zelo dobro, da vladata v skladišču red in čistoča v takem obsegu, da doslej tega še ni bilo opaziti. Tudi ob priliki kontrole na posameznih artiklih se je ugotovilo, da je bila inventura gotovih izdelkov v redu opravljena. Pri popisu so se pokazale sicer še zaloge iz preteklih let, za katere pa je dala komisija predlog, da se ta zaloga po specifičnem seznamu odpiše, stekleni izdelki izločijo iz skladišča, pri čemer pa se bo pridobilo na prostoru poleg tega pa tudi ti izdelki predstavljajo ne-kurantno robo. Popis ostalih materialnih dobrin je bil pravilno opravljen kljub manjšim nepravilnostim in pomanjkljivostim. Pri popisu orodja je bilo v vseh enotah ugotovljeno, da je stanje orodja slabo, da ga bo potrebno nadomestiti, staro orodje izločiti, poleg tega pa nad uporabo uvesti doslednejšo kontrolo. O konkretnih rezultatih bomo poročali v naslednji številki »Steklarja, ko bo o izvršenem popisu razpravljal centralni delavski svet. Ta članek pa smo namenili bralcem zato, da bodo lahko spoznali, zakaj hi v kakšen namen se vrši vsakoleten popis, tako da bodo le-ti v bodoče še bolj razumeli in pomagali pri ugotavljanju dejanskega stanja naših materialnih dobrin. Zavedati se je treba, da smo vsi člani delovne skupnosti dolžni, da poslujemo po načelu dobrega gospodarjenja, da ohranimo nezmanjšano vrednost naših sredstev, ter da bomo v prihodnje še bolj, kakor smo doslej, pazili in čuvali vsako sredstvo, kajti le na ta način bomo v omogočeni izboljšali poslovanje podjetja, s tem pa tudi osebni in družbeni standard. Popisna komisija Nekaj črtic iz družbenega plana za leto 1967 (Nadaljevanje s 3. strani) Poleg tega pa je odločeno, da v letu 1967 startamo z nespremenjenimi odnosi in tarifami iz našega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, kar pomeni, da za vsa delovna mesta ostane dosedanja ocenitev, ter da vsa nadomestila in tarife (za nadurno delo, nočno delo, dodatek na stalnost, povšali, vozni popusti itd.) ostanejo neizpremenjene. Glede na to, da odnosi v kategorizaciji delovnih mest niso povsod pravilni, je bilo predlagano, da se v najbližjem času ponovno izdela nova analitična ocena vseh delovnih mest na osnovi številnejših in čvrstejših normativov. Neto realizacija stekla je povečana za prevozne stroške, realizacijo investicij in veEkih popravil v lastni režiji ter uslug transportne dejavnosti. Delitev celotnega dohodka bi bila naslednja: Celotni dohodek 8.319,571.990 S-din 100 % Stroški poslovanja 4.254,536.508 S-din 51 % Dohodek za delitev 4.065,215.282 S-din 49 % Delitev dohodka je delikaten problem. Na eni strani so potrebna sredstva za sklade, na drugi strani so želje za dvig osebnih dohodkov. Istočasno pa bo treba računati na gibanje na- šega dohodka, ki v posameznih obdobjih kaže velika odstopanja. Naše obveze do anuitet znašajo 980 milijonov S-din in je zato, kakor tudi glede na ostale maše potrebe, odrejena masa za sklade v višini 1.135,925.928 S-din. S tem je avtomatsko odrejena pov-prenča delitev: Dohodek 4.065,215.282 S-din 100 % Del za osebne dohodke 2.929,289.554 S-din 72 % Del za bruto sklade 1.135,925.928 S-din 28 % V letu 1967 naj bi torej veljala povprečna delitev dohodka 72:28. Takšna delitev naj bi zagotavljala vrednost točke 178 S-din, oziroma povprečni mesečni neto osebni dohodek 89.500 S-din. Predvidevamo precejšnja odstopanja v gibanju dohodka po mesecih in je razumljivo, da takšna povprečna deilitev 72:28 ne more veljati za vsak mesec. Zaradi tega je CDS sprejel predlog O' veljavi takoimenovane drsne skale. Glede na pomembnost te skale in potrebnega obširnejšega razlaganja bomo to posebej prikazali v prihodnji številki »Steklarja«, kjer bomo posredovali tudi sklepe organov upravljanja in Smernice za bodoče delo. Kralj Boris, econ. VESELJE NAJMLAJS1H Kot vsako leto so bil tudi za konec lanskega leta naj mlajši obdarjeni od dedka Mraza. Sredstva za obdaritev otrok so dodelili organi upravljanja našega podjetja in člani kolektiva s skromnimi sredstvi, ki pa so predstavljala občutno pomoč pri obogatitvi daril. Kljub podražitvi, ki je nastala v zadnjem letu, smo uspeli obdržati vrednost daril na isti višini kot prejšnja leta. Poudariti pa moramo, da je prišla ta obdari-tv še toilko bolj do izraza, ker so tako otroci kot starši to sprejeli kot najiepšo in najprimernejšo obliko razveseljevanja otrok pred novoletnim praznikom. Dostojno dekorirana dvorana, primerne barvane risanke tar dedek Mraz s spremstvom so bile osnove za radostno vzdušje pri vseh obdaritvah. Dedek Mraz med našimi malčki Prepričani smo, da smo v celoti uspeli ter da je vseh 372 otrok zapuščalo obdaritev srečnih in zadovoljnih, pa tudi prav gotovo z željo, da bi imeli pogosto otroške prireditve in ne samo enkrat v letu, to je pred novoletnimi prazniki. Celotna organizacija je zahtevala ogromno truda. Kljub natančnosti pa se je dogodilo, da ni bil vpisan in obdarjen en sam otrok. Ob tej priliki se zahvaljujemo organom upravljanja podjetja v imenu vseh obdarjenih otrok. KO SZDL BERITE STEKLARJA Sankaško tekmovanje V nedeljo, 15. januarja 1967 je na pobudo tovarniškega komiteja Zveze mladine Steklarne Hrastnik organizacijski odbor organiziral sankaško tekmovanje za vse občane Hrastnika na progi Praprotno — gostišče »Roš«. V organizacijskem odboru so bili zastopani člani TK ZM Steklarne, komisije za šport in rekreacijo pri ObK ZM Hrastnik, člani OZTK v Hrastniku člani smučarskega kluba ter člani ObSS Hrastnik. Udeleženci so tekmovali v treh disciplinah, in to-: — moški posamezno — ženske posamezno in — v parih. Olj tega tekmovanja je bil, da sodeluje čim več občanov naše komune, da organiziramo množično rekreativno- sankaško- tekmovanje. Cilj je bil dosežen, saj se je tekmovanje v vseh treh disciplinah udeležilo 139 tekmovalcev. Na tekmovanju so bili doseženi -naslednji rezultati: Konec preteklega leta je med mladimi naše domovine odjeknila kaj čudna in vznemirjajoča vest: Zvezna skupščina namerava ukiniti zakon, ki določa mladim 75 % popust n-a vseh prevoznih -sredstvih, kadar potujejo v skupini z namenom spoznavanja domovine, gojenja načrtne masovne rekreacije, spoznavanja krajev in spomenikov iz NOB, spoznavanja dosežkov izgradnje v naši novi socialistični domovini in ne nazadnje s ciljem gojenja bratstva in enotnosti med mladimi vseh narodnosti naše domovine. Res je, -da je predlog Zveznega izvršnega sveta, ki je določal ukinitev tega zakona iz leta 1965, vseboval tudi določilo, da naj _ bi v prihodnje popuste in njih višino regulirali z zakoni posameznih republik. In kdo bi bil prizadet: V prvi vrsti vsi študentje in -dajalki, ki se vozijo v šole z vlaki in avtobusi, na drugi strani pa vse šole in specializirane mladinske organizacije (Počitniška zveza Jugoslavije, Zveza tabornikov itd.), skratka vsi, ki so uživali popust p-o zakonu iz leta 1965. V zvezi z .ukinitvijo teh popustov, kar pogojuje nadaljnje izvajanje gospodarske -reforme, pa mladi postavljajo vprašnje: Strinjamo se s cilji gospodarske reforme, aktivno sodelujemo in bomo sodelovali pri njenem izvajanju, toda to, za kar smo, za kar se zavzemamo, ne sme onemogočiti študij študentom in dijakom, ki so oddaljeni po več kilometrov od šole in so primorani, da se v šolo vozijo. Reformni ukrepi oziroma ukinitev popustov ne sme preprečiti šolanje vozečim se študentom, ne ne sme zatreti že izpred voj-ne pomembnih specializiranih mladinskih organizacij! O tem smo razpravljali tudi v našem kolektivu in to v okviru organizacije Zveze mladine in v okviru organizacije družine Po- Mo-ški posamezno: 1. mesto Šalamon Dušan — čas 1.54,2 2. mesto Dušak Dominik — čas 1.55,2 3. mesto Pistotnik Vili — čas 1.56,0. Ženske posamezno: 1. mesto Bratuša Nevenka —• čas 2.06,9 2. mesto Poljšak Marjeta — čas 2.11,0 3. mesto Golob Milena — čas 2.12,0. Pari: 1. mesto Lamovšek Franc — Rome Mirko — čas 2.00,8 2. mesto Pistotnik Vili — Dušak Dominik —t čas 2.02,5 3. mesto Brilej Drago — Brilej Franci — č-as 2.06,4. Zmagovalec v -skupini moški posamezno je prejel za 1. mesto v konkurenci moški posamezno nagrado, katero je podelil izvršni odbor Počitniške zveze občine Hrastnik in to brezplačen ogled svetovne likovne razstave v Slo- čiitnišike zveze, o tem smo razpravljali v okviru organizacije Zveze mladine v občini, tkakor tudi v okviru Počitniške zveze v občini. Mladi našega kolektiva smo z tesnobo v srcih sprejeli ta -ukrep gospodarske reforme in na letni konferenci Tovarniškega komiteja Zveze mladine sprejeli resolucijo, katero smo nameravali poslati Zvezni skupščini v Beograd, d-a se ti popusti ne smejo ukiniti. Preden pa smo odposlali resolucijo, je Zvezna skupščina na intervencijo CK ZMJ podaljšala veljavnost zakona do konca marca 1967. S tem so se nemirni dohuvi mladih pomirili vsaj za nekaj časa. Vodstvom organizacije Zveze mladine v kolektivu, kakor tudi vodstvu organizacije Počitniške zveze pa je ostalo naročilo široke množice mladih, da pripeljejo zadevo na trdna tla, da se najde ustrezna rešitev. In kako b-o-do vodstva obeh organizacij poskušala višjim organom sugerirati misli mladih našega kolektiva: Konec meseca januarja bo o tej zadevi razpravljal naš delegat na republiški skupščini Počitniške zveze Slovenije, predstavniki ObK ZM Hrastnik pa bodo zahtevo predložili CK ZM Slovenije. Povedati želim tudi to, da ni to le akcija mlađih našega kolektiva, oziroma naše komune, temveč akcija mladih vse Jugoslavije. O tej temi razpravljajo mladi po vsej domovini, vsi so enakega mišljenja. Na nedavnem področnem posvetovanju 16 občinskih organizacij Počitniške zveze Slovenije so bile postavljene enake zahteve, sprejete enake resolucije. S tem želim na koncu sporočiti vsem mladim, da mislimo in. delamo na tem problemu, tako ■da lahko pričakujemo, da bodo naši oblastni organi le našli ustrezno reištev. Strgaršek Janko venj Gradcu. Zmagovalec te skupine je imel tudi najboljši čas tekmovanja in je zato prejel nagrado, katero je podelil rekreacijski odbor Steklarne Hrastnik, in to brezplačen ogled dunajske drsalne revije v Celovcu, dne 16. 2. 1967. Zmagovalko skupine ženske posamezno je enako nagradil izvršni odbor Počitniške zveze občine Hrastnik z brezplačnim ogledom svetovne likovne razstave v Slovenj Gradcu. Zmagovalca v parih pa je nagradila Občinska zveza za telesno kulturo, prejela sta namreč usnjene smučarske rokavice. Tekmovanje si je ogledalo več sto občanov Hrastnika, ki so ob vsej dolžim proge bodrili nastopajoče. Trdimo lahko, da je bila organizacija odlična, za kar se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja. Planinci Planinsko društvo Dol, ki vključuje v svoje vrste tudi člane našega kolektiva, -obvešča vse stare člane in tiste, ki se želijo vključiti v to organizacijo, da smo že prejeli članske znamkice za leto 1967. Priznavamo', da je bilo pobiranje članarine v preteklem letu pomanjkljivo in da niso mogli vsi poravnati članarine ali postati novi člani. Letos bomo to službo okrepili in omogočili vsem, ki želijo biti člani PD, da bodo to tudi lahko postali in si s tem zagarantirali ugodnosti in popuste, ki jih ta organizacija svojim članom nudi. 0BČMzbor URARSKE SEKCIJE Lani dne 24. 12. se je zbralo članstvo dramske sekcije na občnem zboru, kjer s-o kritično ocenili -svoje delo v minuli sezoni. Iz referata njenega predsednika tov. Kajič Franca je razvidno, da se dramatiki borijo z raznimi težkočami. Finančna sredstva niso vzrok nedejavnosti. Največ preglavic povzroča dramatikom pomanjkanje mladih igralcev, ker mlade ni mogoče prepričati, da bi pristopili v sekcijo in aktivno v njej sodelovali. Več članov je razpravljalo o programu sekcije, ki ni obširen, a je realno postavljen. V novi sezoni mislijo uprizoriti za dan žena »Županovo Micko« in pozneje Cankarjevo proslavo, pri kateri -naj bi sodelovali predvsem mlajši igralci. Z vzpodbudnimi besedami je v razpravi sodeloval režiser sekcije tov. Ranzinger Ivan, ki je pozval igralce, da resno pristopijo k delu in s sredstvi, ki so n-a razpolago, čimprej popravijo oder in garderobo. Predsednik »Svobode II« tov. Dremel Karli je nakazal nekaj problemov in opozoril člane na aktivnost, ki je merilo za dodeljevanje finančnih sredstev, ki so Glede na to lahko zaključimo, da naj bi postala sankaška tekmovanja v Hrastniku tradicionalna, -da bi iz leta v leto zajela čim več -delovnih ljudi s ciljem gojenja rekreacije delovnega človeka. Uspeh sankaškega tekmovanja, kakor tudi izredno vehko zanimanje občanov- naše komune nam narekuje, da moramo letos organizirati še množično smučarsko tekmovanje. žal moramo na koncu ugotoviti, da je Občinska zveza za -telesno kulturo v preteklem -letu premalo storila za množično re-kracijo delovnih ljudi, kar se ne tiče samo zimskih športov, temveč tudi raznih tekmovanj v letni sezoni. OZTK bi morala biti glavni iniciator in nosilec vseh množičnih tekmovanj, ne pa, da se celo leto samo prepirajo, kako bodo razdelili sredstva društvom. To ni samo želja nas vseh, temveč zahteva! Višina članarine ostane tudi v letu 1967 10,00 N-din kakor doslej, na drugi strani pa ima član PD glede na stalno višanje cen večje ugodnosti, ko se poslužuje uslug planinskih domov. Vse ljubitelje planin tudi obveščamo-, da nam je alpinist rojak Ante Mahkota obljubil svoj obisk. Ob tej priliki nam bo ob prikazovanju barvnih diapozitivov prikazal vse vrhunske dosežke v alpinizmu, katere je opravil leta 1966. O dnevu in času predavanja bomo vse zainteresirane pravočasno obvestili. Za vaše sodelovanje in pomoč se priporoča Planinsko -društvo Dol s svojo postojanko v Gorah. poleg dobre volje in sposobnosti ansambla tudi eden od pogojev za uspešno opravljanje poslanstva, ki smo ga dolžni izvrševati. D. K. Priznanje kulturnikom amaterjem Dva dni pred novim letom je priredil direktor Steklarne Hrastnik tov. Jože Klanšak sprejem tehničnih vodij godbe na pihala in pevskega zbora ter predsednika in tajnika DPD SVOBODE II. V prisrčnem razgovoru, ki je trajal eno uro, se je tovariš direktor zanimal za delo našega društva in njegove probleme. Dirigentu tov. Zaletel Viljemu in pevovodji tov. Petrič Viljemu je v imenu upravnega odbora Steklarne Hrastnik izročil nagradi, ki sta jo prejela za poučevanje pri vzgoji kadrov v godbeni in pevski sekciji. Za pozornost, ki smo jo bili veseli, in za materialno pomoč, ki smo jo prejemali v lanskem letu, se v imenu UO SVOBODE II najlepše zahvaljujemo. Karli Dremel predsednik Svobode II Reforma in popusti LJUBITELJI PLANIN Upravičenci izplačila posmrtnine V letu 1965 je tovarniški odbor sindikata sprejel pravilnik o izplačevanju posmrtnine. Namen in cilj izplačevanja posmrtnine predstavlja solidarnost vseh članov delovne skupnosti, tako da ti nudijo svojemu sotov arišu pomoč ob izgubi ožjega družinskega člana. Ker je v zadnjem času v nekaterih pogledih prišlo do nejasnosti, kdo je upravičenec, kdo je zavarovanec in kateri krog ožjih družinskih članov pride v poštev, dajemo kratko pojasnilo ob upoštevanju določil pravilnika: 1. Vsak član delovne skupnosti steklarne Hrastnik, ki je v rednem delovnem razmerju in upokojenec ki je bil upokojen pri Steklarni Hrastnik, ima pravico in dolžnost, da plačuje v sklad posmrtnine. V 5. členu je dolo- čeno, da upokojenci ne vplačujejo prispevkov. 2. Namen posmrtnine je, da se sorodstvu zavarovanca — umrlega, pomaga. Posmrtnina pripada za vsakega zavarovanca samo enkratno iz enega naslova, kar pomeni, da so izvzeti vsi primeri, ko bi morda upravičenec lahko zahteval posmrtnino iz različnih razlogov. To pomeni, če sta dva člana (zakonca) starši in otroci, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, zaposleni v Steklarni Hrastnik, v primeru smrti pripada posmrtnina v enkratnem znesku in obratno. Kljub temu, da je določeno, da je zavarovanec vsak aktivni član, zakonski tovariš in tako dalje. Če gre za otroke, starše in druge, ki so zavarovani, pripada posmrtnina samo enkratno, čeprav sta zapo- slena mož In žena v Steklarni Hrastnik, če pa sta zaposlena mož in žena v različnih podjetjih, lahko pridobi posmrtnino na podlagi ustreznega potrdila samo ena oseba, en upravičenec, pripada pa upravičencu razlika, v kolikor je v drugem podjetju ta posmrtnina nižja. 3. Po pravilniku obstajajo zavarovane osebe in upravičene osebe. Zavarovana oseba je tista, na katero je navezan kritični dogodek — smrt, ker le v tem primeru nastopi zavarovalni primer. Te osebe so: — člani delovne skupnosti v rednem delovnem razmerju; —• vse upokojene osebe, 'ki jim ji bilo stalno delovno mesto v Steklarni Hrastnik; — zakonski tovariš, starši, po- Nekaj vprašanj in odgovorov s področja do ovnih razmerij 1. Vprašanje: Ali temeljni zakon o delovnih razmerjih tudi pozna sporazumno prenehanje dela oziroma prenehanje delovnega razmerja po sporazumu, kot iga je poznal prejšnji zakon o delovnih razmerjih iz leta 1961? Odgovor: Družbeno in pravno izhodišče novega temeljnega zakona o delovnih razmerjih je delovno razmerje kot razmerje med enakopravnimi delavci — člani kolektiva, delovne skupnosti, lcot nastajajo, se oblikujejo in razvijajo na podlagi združenega dela in v zvezi z osebnim delom. To je nadvse pomembna novost, ki jo skuša citiram zakon primarno izpeljati. Takšno iz-hoidišče ima seveda daljnosežno posledico in zakon nekatere že uveljavlja. Tako ni več sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, odpovedi delovnega razmerja itd. Delovni človek vstopi v delovno organizacijo, z vstopom vanjo in z delom v njej postane njen enakopraven član; preneha v njej delati in izstopi dz članstva in iz delovne organizacije oziroma je lahko iz nje tudi izključen. Glede na to ima delavec pravico brez obrazložitve ob vsakem času prenehati z delom v delovni organizaciji in izstopiti iz delovne skupnosti; pogoj pa je, da o. tem obvesti delavno skupnost in do ostane od sporočitve svojega namena na delu še toliko časa, kolikor je določeno v statutu (1. odstavek 96. člena TzDR). Delovna skupnost sme samo z delavčevo privolitvijo skleniti, da de- lavcu preneha delo v delovni. organizaciji (1. odstavek 9/. člena TZDR). Novi zakon torej ne pozna več posebnega načina pre-nenaiija deiovnega razmerja po sporazumu, kot ga je poznal prejšnji zakon o aeiovmn razmerjih iz leta 1901 (29/. čien ZnR). 2. Vprašanje: Ali so organi samoupravljanja v delovni orgamzaciji dolžni upoštevati mnenje zdravuir šite komisije pri skrajšanem .delovnem času matere po drugem odstavku 39. člena TZDR? Odgovor:. Ko. je otrok star ö mesecev, ima delavka pravico, delati po štiri ure na dem, dokler ni otrok star štiri lata, če mu je po mnenju zdravniške komisije glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna iskrbnejša materina nega. Če je otroku do treh let po mnenju zdravniške komisije glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega, ima mati takega otroka pravico, delati po štiri ure na dan. Sodimo, da so organi samoupravljanja dolžni upoštevati mnenje zdravniške komisije pri odločanju o krajšem delovnem času delavke po drugem odstavku 39. člena TZDR. 3. Vprašanje: Ali se čas začasne brezposelnosti, ko je delavec prijavljen pri komunalnem zavodu za zaposlovanje, šteje za prekinitev dela glede pridobitve pravice do letnega dopusta? Odgovor: Pio določbi tretjega in četrtega odstavka 62. člena temeljnega zakona o delovnih razmer- jih pridobi delavec pravico ao retnega dopusta po enajstin mesečin nepretrganega dela in ima pravico, izrabiti ga v vsakem letu, če v delu ni imel presledka. Če preide delavec neposredno ali s presledkom do treh dni z dela na delo iz ene delovne organizacije v drugo, se ne šteje, da je imeil v deki presledek. Glede na citirano, določbo pridobi delavec, ki je izven dela (delovnega razmerja) več kot tri dni, ne gilede na to, ali je izven dela med tem časom pri-slovanje oziroma je prejemal denarno nadomestilo med začasno, brezposelnostjo, pravico do letnega dopusta, ko ponovno izpolni enajst mesecev nepretrganega dela (zaposlitve). Delavec, ki se je po prenehanju dela prijavil pri zavodu za zaposlovanje, nato pa je ponovno nastopil delo (neposredno od zavoda za zaposlovanje), bi imel pravico do letnega dopusta, ko bi ponovno izpolnil enajst mesecev nepretrganega dela. Čas začasne brezposelnosti, ko je delavec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, se šteje za prekinitev dela glede pridobitve pravice do letnega dopusta. Čas začasne brezposelnosti se torej šteje za prekinitev dela samo tedaj, če delavec znova uveljavlja pravico do denarnega nadomestila med začasno brezposelnostjo, kot to določa drugi odstavek 72. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Uradni list SFRJ, št. 15/65). svojenci, pastorki, otroci, če živijo v skupnem gospodinjstvu pred nastankom primera najmanj tri leta s članom delovne skupnosti Steklarne Hrastnik, ki je v rednem delovnem razmerju, izjema je določena za otroke, neglede na skupno gospodinjstvo. Upravičena oseba je oseba, ki je pristojna sprejeti posmrtnino, v JroiiKor pride do smrti zavarovane osebe. Iz pravilnika izhaja, da so upravičene osebe naslednje: — ce nastopi primer smrti člana delovne sKupnosti, to je v rednem delovnem razmerju, za-komstsi tovariš, sitarsi, otroci itd.; — ce nastopi primer smrti upokojenca ari upokojenke, to ji je boto zadnje delovno mesto v o temami .Hrastnik, zakonski tovariš aii ostali, v toiiiKor se za tane zavarovane o-sabe ne zajame posmrtnima iz drugega naslova; — če nastopi primer smrti zakonskega tovariša, staršev, otrok, posvojencev, pastorke — sorodstvo, v kolikor se ne zajame posmrtnina iz drugega nastova. lz tega iznaja ua se posmrtnina izpiacuje samo enkratno, ven-aar gre za tako posmrtnino, ao katere je upravičena oseoa pristojna sprejeti pri drugin pravnim oseoan, razen komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Ce pripada posmrtnina upravičeni osebi iz naslova socialnega zavarovanja in če jo ta oseoa dopi pri zavodu za socialno zavarovanje, v takem primeru se ta posmrtnina, prejeta od socialnega zavarovanja, ne šteje. To pomeni, da se po načelu enkratnega izplačila posmrtnine upoštevajo samo tiste, ki jih izplačujejo delovne organizacije in druge institucije, razen zavoda za socialno zavarovanje. Če medsebojni zavarovanci — upravčenci, plačujejo prispevke, so upravičeni do enkratne posmrtnine in se sorodstveno razmerje ne upošteva. Za otroke je upravičena oseba, na katero je otrok prijavljen po nasiovu socialnega zavarovanja. Po uradni dolžnosti je potrebno ugotoviti upravičenost izplačila, zlasti pa ugotoviti dejstvo, da se posmrtnina ne bi prejela iz dveh naslovov. V kolikor pa zavarovana oseba inima nikogar — ni upravičene osebe, se posmrtnina izplača tisti osebi, ki poskrbi za pogreb. V kolikor je določeno., da morata zavarovana in upravičena oseba živeti v skupnem .gospodinjstvu, se šteje, da zavarovanec živi v dejanskem skupnem gospodinjstvu z upravičeno osebo, če neposredno pred nastankom primera živita skupaj najmanj — 3 leta. Posmrtnina se izplača po nastanku primera na podlagi splošno znanega dejstva ali pa z izpisom iz mrliške knjige. Za razvezane in razveljavljene zakonske zveze se šteje, da niso obstajale. Če umre otrok pri porodu ali ob času poroda v stacionarnem zavodu, upravičeni osebi ne pripada posmrtnina. Posmrtnina je določena v višini 750 N-din za zavarovance nad 7 let, za zavarovance do vključno 7 let pa 50 %• Zanimalo vas bo — zanimalo vas bo! V mesecu februarju bodo praznovali svoj rojstni dan: Alauf Jožefa, Bajda Angela I., Blaj Danijela, Bočko Frančiška, Brezovšek Romana, Brzin Alenka, Draksler Jožefa, Drobne Cvetka, Dušak Helena, Eminovič Ana, Gračner Vera, Grešak Jera, Homšak Angela, Jankovič Gabrijela, Jevnišek Magda, Kirn Lidija, Kumperger Erna, Lapornik Kristina, Leskovšek Karolina, Majcen Slavka, Matek Marija, Odla-zek Silva, Oplotnik Jožefa, 01-šak Valentina, Ovnik Marinka, Pistotnik Jožefa, Rajer Jožefa, Rajh Ana, Rupnik Jožica, Ravnikar Miroslava, Rižnar Jerica, Ručman Gabrijela, Sajevic Bromslava, Salmič Ivana, Simončič Jožefa, Stražar Milena, Šmid Jožefa I., Tržan Apolonija, Vidžem Danica, Vlaj Marija, Zagorc Zdenka, Zakošek Helena, v Zaleti Kristina. Zorec Olga, Zorčič Julijana, Zupančič Frančiška,_ Že-kar Ljubomira. Brečko Tatjana, Cvetko Ljudmila, Hudi Doroteja, Jazbinšek Olga, Marinko Lea, Pirc Apoloniia, Podlunšek Anica, Speglio Marija. Grčar Valentin, Kožar Milan, Tušar Jože, Arda-lič Džoko, Bajda Jože, Bedrač Maksimiljan, Bočko ^ Franc, Bradačevič Peter, Brečko Ladislav, Cigole Adolf, Crnkovič Franc, Drgan Aleksander, Drgan Viktor, Dragar Danilo, Gorišek Alfonz, Grešak Milan, Herek Ivan, Jelakovič Jože, Jugovar Rihard. Kapla Stanislav. Klenovšek Miloš, Knez Alojz III., Knez Milan, Koši er Robert. Lazarevič Drago. Laznik Jože, Maicen Ferdinand, Malis Viliem, Marianovič Rafael, Meiač Peter I., Ocepek Franc. Odžič Milan, Papež Franc II., Peklar Mirko, Peklar Oto, Pintar Silvester. Prah Jože, Pušnik Stanko. Rak Matiia, Rupnik Jože, Smode Mirko, Smodič Julijan, Strašek Jože. Sušin Alojz, šoper Jože, Šubi Stanislav, šun-ta Alojz, Tošič Dane, Tošič Savo, Udovč Anton, Vodenik Jože, Zavrl Anton, Zupanc Edvard. Zupanc Emil, Žlindra Boris, Žlindra Ferdo. Sent jure Boris. Vsem slavljencem iskreno čestitamo ! Prišli v podjetje: Drgan Aleksander, delavec težak; Kalšek Boris — menjalec klešč, Kožar Jože — nosač stekla, Klanšek Ivica, Legvart Marta, Brglez Alojz, Ramšak Franc, Bregar Albin, Žibret Miroslav, Lakner Marjan — odnašalci; Kmetič Ana, Osterman Vera, Vo-dep Silva, Klenovšek Angela, Zagozda Viktorija — delavtke v slli-kamici; Volavšek Rozalija — pomonža delavka v brusilnici; Mišmaš Gabrijela, Rupnik Lidija, Frankovič Henrika, Prašnikar Karolina, Rajar Stanislava — skladiščne delavke in ing. Us Aleksej — vodja taljenja priprave zmesi in laboratorija. Odšli iz podjetja na lastno Željo: Jarc Stanko Jarc Milan, Kocjan Irmlinda, Ivanovič Danica, Salobir Drago, Pišek Ana, Ma-rodi Frančiška, Biglez Brigita, Gričar Stanislava, Stradar Marija, Pucelj Terezija, Brečko Ivana I., Jugovar Rihard. Samovoljno zapustili delo: Podlesnik Frančiška, Kotar Ana, Koritnik Milena in Kocman Anton. Upokojeni: Sihur Anton in Ocepek Franc I. Prirastek v družini so dobili: Srebat Jože — hčerko, Barabini Ferdo — hčerko, Jeran Franc — hčerko, Eminovič Jusuf — sina, Klemen Jože — sina, Knez Jože I. — sina, Strniša Viljem — hčerko, Rancinger Ivan — hčerko, Hudi Marinka — hčerko. Poročili so se: Drobne Cvetka, natikalka in Povše Alojz, pomočnik; Ankon Sonja obžigalka, SEVNIK; Pust Hedvika, delavka v brusilnici, DRNOVŠEK; Grešak Ana, delavka v brusilnici in Bohnec Anton, pomočnik; Livk Frančiška, re-zalka in Wolfand Alfred pomočnik; Mariiikovič Dimitrij, nabiralec; Pikelj Alojzija, i/.pihalka in Mešiček Ivan, delavec; Hauptman Milena administrator, PIRC. Odšel v pokoj Tov. SIHUR Anton se je rodil 4. 1. 1912 v Hrastniku. Po končani šoli se je zaposlil pred 41 leti pri našem podjetju. Ker je bil napredno usmerjen, je bil v stari Jugoslaviji od bivših lastnikov zato tudi vedno in redno zapostavljen in mu ni bila dana možnost napredovanja v steklarskem poklicu. Prav tako je bil deležen prav vseh odpustov, ki so bili zelo pogosti med znano 'gospodarsko' krizo. Po prihodu okupatorja je zavzel kot tak proti njemu sovražno stališče. Narodno osvobodilno borbo je pričel podpirati od njenega samega začetka, aktivno pa se je vanjo vključil julija 1944. Zaradi svoje Skromnosti in discipliniranosti v premagovanju težav je bil med soborci zelo priljubljen, prav zaradi tega pa postavljen za komisarja čete in sprejet ob prvi obletnici republike, to je 29. 11. 1944, v KPJ. Po osvoboditvi se je takoj vključil v izgradnjo dežele, pri delu se je vedno odlikoval, kljub težavnemu delu v družbeno političnih organizacijah. Zaradi širokega znanja, poznavanja problemov, prilagaajnja situaciji ter politične širine je opravljal vedno odgovorne družbene in politične naloge, od člana okrajnega komiteja ZK, sekretarja takratne partijske celice, sekretarja občinskega komiteja, skretarja tovarniškega komiteja, poslanca republiške skupščine, člana centralnega in republiškega odbora sindikata, predsednika upravnega odbora, centralnega delavskega sveta in še in še. Za tako aktivnost se je moral nemalokrat odpovedovati osebnemu razvedrilu in v resnici tega razvedrila ni nikoli poznal in vendar je bil za vse nas, ki smo ga poznali, z njim delali, vedno dostopen, pripravljen svetovati in nas tudi navduševati za nadaljnje delo. Zato' mu želimo sedaj, ko ie stopil v zasluženi pokoj, obilo osebnega zadovoljstva in veselja, to pa zato. ker je za nas opravil ogromno delo, ob vsakem uspehu, ki ga je kolektiv dosegal v skunnih naoorih, se pa ie veselil. Na temeljih takga d e'a bomo dosegali še večie usnehe, katerih se bomo veselili, mi pa smo prepričani. da se bo teh uspehov veselil tudi tov. STHUR. Želimo Ti. obilo sreče v zasluženem pokoju. Odšel v pokoj Tov. Ocepek Franc se je rodil 4. 9. 1911 v Radečah, po končani osnovni šoli se je zaposlil pri našem podjetju in je delal nepretrgano do upokojitve. Pri delu je hitro napredoval ter se uvrstil med tiste steklarje, ki so poznali vso umetnost steklarskega poklica. Svoje delo je vedno opravljal z voljo in veseljem, zavedajoč se, da je delo edini vir koeksistence človeka, v to pa ga je gnala tudi skrb za družino', Kljub prizadetosti, ko je moral zapustiti svoj steklarski poklic, pa je drugo delo opravljal z isto vnemo in veseljem vse do upokojitve kot svoj prejšnji poklic. Tov. Ocepek pa ni bil samo dober steklar, ampak 'tudi vzo- ren športnik in v svojem prostem času se je izpopolnjeval s svojo športno virtuoznostjo pa razveseljeval naše domače in tuje gledalce. Kakor je bil v svoji mladosti poln vedrosti, ki je bila zanj vedno tako značilna, je z isto vedrostjo odšel v pokoj. Zato mu želimo še obilo sreče in da bi še dolgo užival zasluženi pokoj. Odšel v pokoj Pred dnevi smo se poslovili od dolgoletnega tovariša in sodelavca PETRIN Alojza, ki odhaja v zasluženi pokoj. Rojen je bil 7. 6. 1911 v Hrastniku. Izhaja pa iz rudarske družine. Od leta 1917 do 1924 je hodil v osnovno šolo v Hrastniku. Po končani osnovni šoli se_ je leta 1924 zaposlil v Steklarni Hrastnik. Zaradi objektivnih razlogov je imel nekaj prekinitev, vseeno pa je bil pri nas zaposlen polnih 30 let. Tako kot vsak napreden delavec je tudi Lojze ostal brez dela, ■ : 1 Biiliifc ■ I in to velikokrat, ker je takratni lastnik obdržal na delu samo tiste delavce, ki so bili v proizvodnji pri pečeh. Ko se od njega poslavljamo, mu želimo, da bi še dolgo živel v krogu svojih dragih. ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage mame RAČKI TEREZIJE, se zahvaljujemo za vso dano pomoč katero so nam nudili ob priliki njene težke bolezni — vsem sosedom prav tako iskrena hvala dr. Toplak Jožetu. Vso zahvalo izrekamo godbi in pevskemu društvu SVOBODE II., za žalostinike ob odprtem preranem grobu in vsem kateri so 'darovali vence in jo spremili na zadnji poti. družina Rački Ivan in Gril NAGRADNA KRIŽANKA KRIŽANKA „NAŠI IZDELKI" sestavil IN NARISAL K.DREMEl REKA V SOVJETSK ZVEZI MO?» KO IME, TERMIN PLOSKOVNE MERE PRELEST, OMAMA URADNA KRATICA NAŠE ARMADE ENRICO CAP.USO A A NEGATIVNO NAELEKTREN ION ČLOVEK, KI DOSTI MISLI DEL PARNEGA STROJA NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ A VODJA PANDURJEV URSULA ANDRESS LITER NAŠ OPERNI IZDELEK 1 SPEV SUHO VEJEVJE A NAJMANJŠI DOBITEK NA TOMBOLI NAŠ IZDELEK GARDNER PREŽIHOV „SMOLA" SMUČARJA-•SKAKALCA REKA S SLA POVI V7DA KEM.ZNAK 2A ERBIJ ZAPISNIK MESTO V Z.R.NEMČIJI POKLON, VEZILO VISOK GORSKI VRH PRECIZNI OBRTNIK NEGA NOG ZEMLJIŠKE POSESTI VADE. PRIČAKOVANJA NEVESTINO PREMOŽENJE ZDRAVILNA RASTLINA A A TRANSPORT NI OBJEKT V GORAH ZDRAVILNA RASTLINA VULKANSKI OTOK REAUMUR OBRTNIK MoixO IME DEČEK S ČUDEtUO SVETILKO MEJNA REKA MED POLJSKO IN NEMČIJO HERCE- GOVEC NAŠ IZDELEK POMADA, MAZILO MAJHEN AVSTRALSKI MEDVED K kem.znak ZA TELUR A ARABSKI KNEZ ŠTEVNIH CESTNO KRIŽIŠČE NA PRIMORSKEM OGRAJA RASTLINSKA BODICA TELESNA POŠKOD8A NAŠ IZDELEK KEM.ZNAK ZACIRKONIJ JAPONSKI DRŽAVNIK OSESNI ZAIMEK PNEVMA- TIKA SMILJAN ROZMAN ZAĆIM8A IVANA KOBILICA NAŠ IZDELEK NAŠ IZDELEK KEM.ZNAK ZA KALIJ NA š IZDELEK NAPLA- VINE UJUl KALANICA ZA POKRIVANJE STREH A KOČO RACIN JAPONSKI TELOVADEC A AMERIŠKI PESNIK E PRALNI PRAŠEK A LIVADA, PAŠNIK KEM.ZNAK ZA KISIK DEL VODOVODA ZAJKLJA PRASKA, RAZPOKA OTRE8UEN SVET CELZIJ PRISTANIŠČE V ŠPANIJI MESTO V VOJVODINI VEČJE NASELJE ŽENSKO IME ČLOVEK NA OBISKU A NAŠ IZDELEK OČE ŠPANSKI SPOLNIK ZAČIMBA TONA A ZORANA ZEMLJA DEL TENIŠKE IGRE ANGLEŠKO PIVO NAŠ IZDELEK POGOMSKO SREDSTVO AMPER RIHARD JAKOPIČ INTELI- GENČNI PRESKUS NAŠ IZDELEK ORANJE OZNAČBA ZA NEZNANCA TEHNIČNA ŠOLA PRIPADNIK S7AROŽIDO* SHi VER-SKESEKTE NAŠ IZDELEK MOŠKO IME CŠOPOVJ VINORODNA RASTLINA KEM.ZNAK ZA KISIK A BELILO 7A PERILO.IZDELUJE GA „AERO* V CELJU ALPSKA DOLINA OB IZVIRU SOČE A NAŠ IZDELEK A A 1 ' Križanka »NAŠI IZDELKI« je nagradna. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili pet nagrad v skupni vrednosti 65 N-din. Rešitve pošljite do sobote 18. 2. na naslov: Uredništvo »STEKLARJA« STEKLARNA HRASTNIK. Na kuverti označite: Nagradna križanke: Za januarsko nagradno križanko smo prejeli 52 rešitev. Žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcem, ki prejmejo: Platinovšek Karel 20l NMin Projič Rezi 15 N-din Lipovšek Franc 10 N-din Lipovšek Ivanka 10 N-din Kobal Anton 10 N-din Pravilna rešitev januarske križanke. VODORAVNO: Srečno novo leto, anas, omikanost, okupator, o, masa, orgi, KL, Otokar, Nela, mak, rovte, tla, sep, Ljuba, Žigon, PU, Ida, tabu, elisa, Igarka, lire, erudit, krvnik, Vladka, minomet, aloja, e, dialog, PJ, Uri, NE, s, Ankaran, stanca, ala, TR, sinklinala, Iturup,, rast, tona, copatica, sodavičar, činčila, emir, valovanje, Ngami, Ahaja, oro, ostavka, Rab, Banat. Hudodelstvo - zločin V pravnem in vsakdanjem jeziku se uporablja beseda »hudodelstvo« že več kot sto let. Beseda hudodelstvo pomen v smislu kaznivih dejanj eno najhujših kaznivih dejanj. Kazenski zakonik iz leta Ì929 pa že vsebuje poseben izraz za hudodelstvo, in sicer zlcčin. Kazenski zakonik iz leta 1951 je ponovno vpeljal za kaznivo dejanje star slovenski izraz hudodelstvo —■ vojna hudodelstva itd. Izraz hudodelstvo pomeni v novi zakonodaji kaznivo dejanje. Beseda hudodelstvo je zloženka. Izraz pa je star in udomačen v zakonodaji in pravni literaturi kot beseda zločin v srbohrvaščini. Izraz kaznivo dejanje se uporablja predvsem v zakonodaji in sodstvu, izraz hudodelstvo pa v slovstvu. Iz zgodovinskega vidika se vidi, da se je beseda hudodelstvo stalno uporabljala in da se je le v kratkem presledku vtihotapila srbo-hrvatska izposojenka — zločin. V nepravni književnosti in v časopisju se uporablja izraz Zločin zelo pogosto. Iz navedenega vidimo, da se je izposojenka zločin neopravičeno in po nepotrebnem vtihotapila v slovensko' književnost, ker imamo zanjo že zdavnaj popolnoma udomačeno besedo — hudodelstvo. Razkladanje 3. IS stroja Zelo zamudno in težko je bilo razložiti velike zaboje tretjega IS stroja V naslednji številki Steklarja vas bomo obvestili o letni konferenci ZK in sklepih, ki so bili na njej sprejeti.