Leto r., štev. f09 V Ljubljani, sreda dne 29. decembra 1920. Posamezna štev. 1 5 . UOK . n. «t zased, ozemlje. 900 , Oglasi sa vsak amvflfc* •tolpea (58 ma). 3* ■ali oglasi do 30 (68 no) . I ar«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo? Kklošloeva cM Telefon It 72.: tJpravnlžtrort Sodna ulica 8t1 8. zjutraj, kar se pa ni zgodilo, dasi je bi! dvakrat miniran. Vse trgovine v bližini mostov so demolirane. Crkvenica, 28. decembra. Na Božič so bili pri spopadu v Baški na naši strani ubiti: Lolič Kajetan, Bora Fra-njo, Kastanič Marica, Kastanič Anica ter desetleten ohok. Potrjujejo nadalje, da sta ubita dva ardita, eden pa težko ranjen. Ponoči se je nekoliko našim ljudem posrečilo zbežati. Rim, 28. dec. (Izv.) O vzrokih o-strega nastopa Italije proti cfAnnun-ziju se pripoveduje v političnih krogih: Jugoslovanska vlada je naznanila rimski vladi, da jugoslovanske čete vzhodno Reke ne bodo mogle dolgo mirno gledati samolastno postopanje tf Annunzijevo. Da prepreči jugoslovanski napad na Reko, se je Italija odločila za takojšnji nastop. To je izjavil Giolitti tudi italijanskim parlamentarcem. Italijanski načrt je bil prvotno, da se s strogim izoliranjem mesta prisili (TAnnunzi-ja k nekrvavi kapitulaciji. Ta načrt pa je bil preprečen s tem, da so reški arditi spremenili mesto v trdnjavo in oborožili posamezne hiše s strojnicami. V Anconi izkrcani ujetniki so bili po večini od dijaštva osvobojeni. Brzojavna poročila prihajajo z veliko zamudo. D'Anuunzi-jo je spravil svoje ujetnike na dve municijski ladiji, da tako prepreči Pašič odložil mandat? BEOGRAD, 28. dcc. zveč. (Izv.) j pet prekinjena, da se vrše nova pq> Danes zvečer se je po nestu razši-1 svetovanja v klubih, rih vest, da je Nil ch Pašič ob 5. uri j Nato se je sestal opoldne Demo* kratski klub k seji, ki je trajala do 14. ure. Klub je sklenil, da delegati nikakor ne smejo odnehati od svojih dosedanjih zahtev. V slučaju preki^ njenja pogajanj bi demokrati prepuj stili radikalcem, da sami sestavijo kabinet. Današnji «Balkan» javlja, da ba ve vlade. Težkoče, ki so se pop, iie I Pašič, ako se pogajanja med demo« popoldne vrči? rsgcrtu svoj mandat za sestavo nove vlade. Parinn*niar-nim krogom ni o tem že nič ranega. Vsekakor pa je situacija p.Lo napeta. Beograd, 28. dec. (Izv.) * res ob 10. uri dopoldne so se ' Sevala pogajanja med radikalskmi i:: o-kratskimi delegati glede sestr. včeraj, so dovedlc tok pogajanj do stadija, da bo neobhodno potrebno najti formulo, ki bi omogočila obema strankama, da nekoliko odnehate od svojih zahtev, ali pa se bodo pogajanja razbila. Ako pride do razbitja, bo nastala nedvomno težka kriza, najtežja, kar jih je bilo dosedaj v državi. Čeprav so radikalci včeraj pristali na to, da prevzamejo portfelj za agrarno relonno demokrati, so danes nepričakovano zahtevali ta resort zase, češ da bi muslimani v slučaju, da dobe ta portfelj demokrati, ne hoteli stopiti v vlado. Nikola Pašič je izjavil, da bodo radikalci v slučaju prekinjenja pogajanj z demokrati, podpirali tudi vlado, ki bi jo sestavili samo demo- krat in radikali razbijejo, vrnil ra> geniu mandat. Zagreb, 28. decembra. ,/Jutarnfl List' javlja iz Beograda: Naslednji seja konstituante bo šele tedaj, ko 64 sestavi nova vlada. Na prvi seji se bi prečital prestolni govor, na drugi dd klaracija vlade, na tretji pa se bo vm lil ustavotvorni odbor in odbor za in premembo poslovnika. Nato se bodi odgodile seje za 20 dni. Med tem cai som bodo delali sami odbori. Beograd, 28. decembra. Verifikaciji ski odbor je imel včeraj sejo, na katq ri so bili overovljeni mandati čmogojj skih poslancev. Poleg tega se je vzefcj na znanje ostavka poslancev, ki si bili izvoljeni na več mestih. Poslal* se je obvestilo onim. ki pridejo na njjj liova mesta. Iz Slovenije sta poklical na Anton Kristan (soc. dem.) in j krati. Po daljši debati je bila seja zo- Brandner (nar. socijalist) Krvavi izgredi v Trsfu. Burne demonstracije v Italiji. Pogaiania s stavkujo-žimi rudarji. Basa za sporazum. Danes popoldne so se pričela na ini-tijativo deželne vlade v knjižnici deželno vladne palače pogajanja zaradi rudarske stavke. Pogajanja je vodil v imena rudarskega poglavarstva dvorni svetnik Stergar. Poverjeništvo za socijalno skrb je zastopal poverjenik Rib-nikar, notranje poverjeništvo vladni svetnik Šporn, poverjeništvo za javna dela vladni svetnik itd. Zaje. Delavstvo je bilo zastopano po delegatih strokovnih organizacij, komunistov, socijali-stov, narodnih socijalistov in klerikalcev. Na čelu delavskih zastopnikov so bili: tajnik PelakovU od Saveza rudarskih radnika iz Beograda ter strokovni tajnik Hlebec. Trboveljsko pre-mogokopno družbo je zastopal njen ravnatelj g. Skubič, Zvezo industrijalcev pa g. mž. Šuklje. Rudarski {»glavar, dvorni svetnik Stergar je podal uvodoma pregled predhodnih pogajanj, ki niso vedla do zaželjenega rezultata. G.Petakovii je razkladal delavski položaj v več nego enournem govo-lru. v katerem ie med drugim izjavil, da bi stavkujoči rudarji sprejeli prejemke velenjskih rudarjev. Po daljši debati se je doseglo kot baza za sporazumna nadaljna pogajanja načelo, da naj bo delavec trboveljskega premogovnega revirja sorazmerno tako plačan kot oni državnih premogokopov v Velenju in Zabukovici. Na predlog poverjenika Ribnikarja se vrši v četrtek popoldne nadaljevanje pogajanj. Do tedaj bo velenjski premogokop predložil vse potrebne podatke za nadaljno razpravo, kateri bodo prisostvovali v informativne svrhe tudi zastopniki ta-mošnjega delavstva. Zastopnik Trboveljske družbe, ravnatelj Skubič, si je pri držal pravico, da poda svoje stališče k predlogu o izenačenju prejemkov z onimi velenjskih rudarjev šele pozneje. Povdarjal pa je, da družba niti vinarja poviška ne bi mogla privoliti brez istočasnega povišanja cen premogu. Navzlic temu so se današnja pogajanja zaključila z opravičeno nado, da se je našla primerna in realna baza za nadaljne razgovore. Javnost je pač solidarna v želji, da se sporazum čim i>reje sklene, toda ravnotako tudi enodušno odklanja vsak ocšzkus zvišati ccne premogu. Trst, 28. dec. (Izv ) Vesti o energičnih korakih proti rfAnnunziju so vzbudile v Trstu na božični večer veliko vznemirjenje. Ze v zgodnjih večernih urah so pričele velike demonstracije, inscenirane od fašistov, ki so se stopnjevale na sveti dan in zlasti na Štefanov dan. Na Korzu in drugih glavnih ulicah so morali posestniki na pritisk fašistov izobesiti črne zastave. Predstave, ki so se vršile na sveti dan popoldne, so morala gledališča ustaviti vsled nastopa 8. uri zaprti, vsako zbiranje na ulfc cah preprečijo takoj karabineiji De« monstracije so trajale v presledkih vso noč in se tudi še danes nadaljujejo. Tržaški listi, zlasti fašistovski; so od cenzure vsi pobeljeni in sme« jo prinašiti le uradna poročila. Do& sedaj je bilo aretiranih okoli 400 <£ seb, med njimi največ častnikov 1« gijonarjev. Fašisti so zahtevali od socialistov* da proglasijo generalni štrajk in pre? prečijo transport municije. Socialisti fašistov. Dne 25. so se pričeli zbira-; so to zahtevo energično odklonili« ti fašisti proti 10. uri dopoldne na glavnem trgu in zlasti v kavarni Specchi, katero so pa karabinerji ta- proglašajo, da kot komunisti in prej preganjani revolucionarji nimajej povoda podpirati sedanje bele revo* koj zaprli. Razvil se je nato demon- lucije. stracijski sprevod po korzu, kjer je; Trst, 28.decembra. (Izv.) Generalni množica fašistov, dijakov in legijo-; civilni guverner Mosconi ie objavil p« narjev burno demonstrirala proti; vsi Julijski Benečiji obsedno stanji Giolitiiju in proti vladi. Čuli so se ; Za časopise je razglašena prevrati*—1 klici: doli z monarhijo, doli z dr- cenzura Vsi današnji časopisi so i: žavo, živel odrešenik eo pomrli, zanimanje je padlo in tako je stara n2ša Matica fc pred vojno čutila nove časa. A takrat je bilo lahko: Matica je imela nekaj ustanov, iz teh so se izdajale knjige, za 4 K je bilo 6 knjig, ker so bili s 1000K iz ene ustanove kriti tiskovni stroški. Danes se za 1000 kron ne izda niti brošura. Matične pstanove pomenijo danes le male ihote; bivša bogata Matica je danes sva. Poleg tega jo je med vojno sdela usoda narodnih mučenikov: lovanje je bilo ustavljeno, denar ofisciran. Matica je dobila del remoženja sicer nazaj, a to je malo. "> času deklaracije se je povsod irdušeno zbiralo za Matico, po-leje je to navdušenje izginilo in latica dve leti ni mogla izdati niti |ne knjige. Videlo se je, da je treba temeljite izpremembe, ako hoče Matica zopet delati. Zato se bo Matica is^remenila v veliko narodno založništvo. V tem času je dozorel «Zemljevid slovenskega ozemlja*, ki ga je Matica par desetletij pripravljala in v bližnjem času bo mogla Matica razposlati ta zemljevid. Cena SOK je za današnje čase čudovito nizka gi bo s tem ustreženo vsem, ki bo-qo zemljevid rabili. Stroški za zemljevid pa so tako veliki, da je Matica v zemljevid položila ve3 svoj flenar. Upamo, aa bo javnost to upoštevala in da bo mamljivo naročala zemljevid. Šele potem, ko bo Matica dobila vrnjene stroške iz zemljevida, bo mogla delati. Obenem bo Matica modernizirala svo-k> pisarno in bo uredila svojo knjigarno. Za prvi začetek potrebuje rioči naše javnosti. Zato vabi te vse svoje stare člane v svoj krog. Letna članarina se je določila na 40 fcron. Za to bo dobil vsak član štiri jjmjige. Izdajale se bodo tudi izredne izdaje Menda ni Sloves ea, ki bi ne že-JU, da bi Slovenska Matica prospe-irala, saj je to naš stari reprezentančni kulturni zavod. « Akademije* danes še ne moremo imeti, ker smo še premalo visoko v znanosti. To je stvar bodočnosti. Treba pa jo je pripravljati in to nalogo ima izvršiti Matica. Pri tem jo moramo vsi podpirati. Ni dvoma, da Matica sloni predvsem na ramah naše inteligence, dasi bo skušala po programu izdajati knjige za vse sloje. Pred voj-Bo je imela Matica 4000 članov. Ako se jih sedaj pridruži še 1000, bi Matica razpolagala s 160.000 K letno, s to vsoto bi se dalo izdati že štiri lepe knjige. Zato naj bi se vsi Slovenci sedaj ob novem letu spomniti naše Matice. Le skupno delo more pri nas ustvarjati narodno kulturo. In to je na«a dolžnost. Marsikdo bo na Silvestra vrgel 40 kron za liter vina — za Matico pa se mu bo morebiti zdelo mnogo. Zato naj bi prijatelji Matice sami pri znancih hirali za Matico, da dokažemo v nji svojo silo. Politične beležke T Naši republikanci In republikansko. V svojem »Beograjskem Dnevniku" razlaga Cicvarič republikanske ideje, analizira razmerje državljanov do republike, a obenem govori ln analizira politične grupe v Jugoslaviji, ki se navdušujejo za republiko, a iz vsega njih govoričenja ia pisanja je razvidno, da ravno ti ljudje, ki pri nas Bajveč govore o republiki, o nji nimajo niti pojma, ker z ozirom na politična načela strank, ki jim pripadajo, niti imeti ne morejo. Republika je rezultat svobodomiselnega, demokratskega in pozitivnega dela, a stranke, ki v Jugoslaviji zastopajo republikanstvo, so femu principu ravno nasprotne; klerikalci so reakcijonarji, zajedničarji;. konservativci, Radičevci pa brezciljni demagogi Klasičen vzgled za tako reakdjonarno-konsarvativno-demagoško republiko imamo v Poljski, kjer ie šla-bta in duhovščina prevzela republikansko idejo kar fo: noč a priptfiala nič drugega, nego samo frivolna opozicijska taktika brez načelnega razumevanja. Na koncu pravi Cicvarič, da bi, dasi republikanec, vendarle raje bil državljan absolutistične monarhije, kot demagoško-konzervativno-reakcijoname republike. -f Invalid! la konstltuanta. ..Udruženje jugoslovanskih invalidov" objavlja izjavo, v kateri se zahvaljuje demokratski stranki, ki se je tako odločno zavzela aa vztrajno delo konstituante, ki ima rešiti toliko iivljensko važnih vprašanj za našo državo. ,.Ako ao mogli vojaki vzdržati toliko božičnih dni po rovih, tedaj bi mogli tudi naši poslanci ostati čez praznike na delu v konstituanti." -f- Bolgarski komite ia komunisti. Pred volitvami v konstituanto je v južni Srbiji, posebno v okrožjih komanov-skem in bregalniškem razvijal bolgarski komitski odbor veliko agitaciio za stranko komunistov in izvrševal najhujši pritisk na prebivalstvo, da morajo voliti komuniste, ker jim sicer bolgarski komitaši požgo hiše, ali jjh pa pobijejo. Ker prebivalci teh krajev dobro poznajo bolgarske komitaše, so se res udali terorju in so glasovali za komuniste. Ministrstvo pravosodja j zato odredilo posebno preiskovalno komisijo, ki je ravnokar končala svoje delo v bregalniškem okrožju. Komisija je dala zapreti okoli 50 oseb, ki so skri vali bolgarske komitaše, ali jim pa pomagali pri agitaciji za komuniste. Ker ie po sodni preiskavi dognano, da so se volitve v bregalniškem okrožju vršile pod skrajnim, zakonsko nedovoljenim terorjem in pod vplivom protidr-žavne agitacije iz tuje države, je preiskovalna komisija predložila ves ma-terijal ministrskemu svetu in predsedstvu konstituante. Poročilu preiskovalne komije je priloženih več sto izpovedi prič. ki so izjavile, da so glasovale za komuniste edinole pod pritiskom bolgarskih komitašev. -j- Protiitalijanske demonstracije v Trsta. Na božični dan in v nedeljo, ko se je zvedelo za začetek blokade proti Reki in za operacije proti D'Annunziu so tržaški fašisti poskusili prirediti demonstracije proti vladi, zbrale so se velike množice ljudi, ki so demonstrirale proti italijanski vladi in za d'Annunzia. Demonstrirali so tudi pred uredništvom Pkcola in na ulici zažgali cel kup posebne izdaje Ista. Med demonstranti so se slišali klici „Žive!a republika" „Ži-vela Avstrija". Prišli ao karafcfini-jerji, ki so nastopili z vso odločnostjo proti demonstrantom, s puškinimi kopiti so obdelavaii fašiste, ki so se razbežali. Oba dni je bilo aretiranih ©koli 130 eseb, nekaj ljudi je manj nevarno ranjenih. ' Jugoslavija in Grška. Z ozirom na vesti, razširjene v časopisju, da je naša vlada odpoklicala svojega poslanika v Atenah, objavlja vlada uradno izjavo, v kateri pravi, da ni odpokli cala poslanika ra Grškem dvoru, ampak je pozvala v Beograd poslanika z-ivojina Balugdžiča, da ji poroča o položaju na Grškem. Za sedaj vlada ne namerava podvzeti nobenih samo-stoinh korakov, ker hoče svoje postopanje uravnati sporazumno z zavesni-skimi vladami. Ob enem izjavlja vlada, da niti ona, niti njen predstavnik v Atenah ni stopil v nobeno zvezo z novo grško vlado in novim dvorom. -f Nov italijanski poslaaik rta našem dvora, profesor Msaigoni, je dospel v Beograd. -f Bolgarska in Poljska. V Zakopanih se je vršil 27. dec. sestanek poljskega min. predsednika Vitosa z bolgarskim ministrskim predsednikom Statnbolijskim, ki je v razgovoru s časnikarji izjavil, da ne veruje v malo entento, ki v svoji sedanji obliki pomenja samo zbližanje med Češkoslovaško in Jugoslavijo. -f- Trasrija io bivši kralj Nikita. Iz Beograda nam poročajo: Vlada francoske republike je kraljevsko vlado obvestila, da je svoje diplomatsko zastopstvo pri kralju Črne gore ukinila z ozirom na to. ker je jadransko vprašanje rešeno m z ozirom na rezultate poslednjih volitev za ustavotvorno skupščino. 4- Obsodba Kanovih poverjenikov. Iz Budimpešte javljajo 28. dec.: Danes jo bila proglašena sodba v procesu proti bivšim ljudskim poverjenikom. Sodišče je spoznalo vse obtožence za kriva žaljenja veličanstva, hujskanja, ponarejanja denarja in ščuvanja k umoru in ]e obsodilo štiri na smrt na vešalih, šest pa n« dosmrtno prisilno delo. -f Atentati v Usboni. Iz Madrida javljajo 28. dee., da je bil v Lisboni izvršen bombni atentat nt portugal-skeoa ministrskega predsednika in na več političnih osebne«^ Ateatai je je ponesrečil. Prosvefa. Ji f« Sn raasmep, sfSSa * BfffSsnfcv ?i©> asfojna ft a KlnvMItlrfflllf nmrnAii Am i» n* rnnnmiA T«.*«_____S..1__ 11:1.____1J _ — Mohorjeva družba. Pišejo nam: i oliko ee je že pisalo o ti družbi, toliko dobrohotaft in resnih nasvetov ter opominov je prišlo od vseh strani, ali vodstvo in uredništvo družbe je metalo vse to v koš, dosledno preziralo vsak nasvet Posledice so tu, število članov je padlo na eno tretjino in ako bo šlo tako dalje, bo družba izdajala svoje publikacije samo za par svojih odbornikov. Letošnje knjige so pod vsako kritiko; družba je izdala knjigo, kjer razklada ljubljanski škof svoje filozofske in teološke konfuznosti, ki jih mu bivša katoliška bukvama, danes Jugoslovanska knjigama noče več zalagati, dalje ima poučen spis o zdravju in sramotno strankarsko urejen koledar. Gospodje so posvetili orlovskemu taboru v Mariboru šest strani z več ilustracijami, sckolskega zleta ee-veda ne omenjajo, no, to ie njihova stvar, ali da omenja obisk Aleksandra z dvanajstimi vrsticami, to je naroden' f škandal, ki ga je treba pribiti. slovenskemu narodu, da je ne moremo molče prezreti . . . — Proslava obletnice Tolstojeve smrti. Iz Moskve poročajo, da se je obletnica Tolstojeve smrti v celi Rusiji proslavila na slavnosten način. V Moskvi je bila pod njegovim imenom ustanovljena akademija. Šport in furlstifea. st Nevarnosti zimskega športa »Športna zveza" nam pile: Krasota zimske r:srj.ve in prijetnost zimskega športa provzročajo, da izvajajo istega vedno širši krogi. Ker je bil dosedaj ziimki šport le aialj- razširjen, je precej neznano, da ta šport ni brez ne-varosti za onega, ki ni izvežban. Zimski šport nudi gotovo največ in tudi okrepi gotovo najbolj zdravje. Usode-polen pa lahko postane novincu, sankaču, ki se poda na progo, katere ne more še obvladati — ali celo smučar-Ali' jn — turistu, ki se poda v zimski gor- večje sramote, kakor jo je zadala Mo- j ski svet. Predvsem smučarju, ki ni ob-horjeva družba z napovedanimi pub!i- j enem turist, ki ne pozna alpskega sve-kacijsmi za prihodnje leto, še nismota in še posebnost istega v zimi in ki doživeli! V ča3u, ko nam je še pred. ni dovoijno treniran in ne obvlada do-očtni koroška tragedija, ko teži n2šo j voljno svojih dilc, lahko postane ta javnost pest rapallske pogodbe, ko bi i lepi užitek usodepolen. Novinec spada morala družba posvetiti narodnemu J na vežbališče in šele po dolgem času delu vse svoje moči, obeta družba za j lahko začne poizkušati z manjšimi tu-prihodnje leto senzacionalno knjigo)rami, katere potem stopnjuje primerno pod naslovom: „Razvoj in delovanje svojemu znanju. „Športna zveza" bo katoliške cerkve v Avstraliji in Oceaniji", a kar je še posebno važno, poudarja družba, da je spisal to knjigo F. Miklavčič, bivši avstrijski konzularni uradnik v Avstraliji. Torej pre-obračanje Malajev in Bušmanov na katoliško vero, je po mnenju družbe za Slovence važnejše nego izgubljena Koroška, nego zasužnjena Primorska! v vsakem oziru pospeševala razvoj zimskega športa, skrbela bo pa tudi za možnost, da se istemu privadi, tako, da odpadejo nevarnosti, ki so z njim za neveščega združene. V-peljala bo splošno pristopen brezplačni smuški tečaj v Ljubljani in v Bohinju in dajala bo nasvete gled zim skega športa v svojem gl?«ilu ..šport". Naročnina ,Jufra» za Geto 1921 znala: mesečno • ietrtSetno polletne • celoletno 15 K 45 K 90 K 180 K inozemgf., letno 400 SC Novi naročniki dobe na ielio ponatise dotlej izišlega romana • Minister za socijalno politiko dr. Kukovec je nocoj odpotoval iz Celja zopet v Beograd. * Uradni list deželne vlade za Slovenijo objavlja v št. 140. rapallsko pogodbo, sklenjeno med našo kraljevino in kraljevino Italijo. — Uradni list objavlja nadalje naredbo deželne vlade, s katero se šolski in zdravstveni posli izročenega področja mestne občine mariborske podeljujejo okrajnemu glavarstvu v Mariboru. • PoŠte ia zepsi pošte. Od vseh strani prihajajo pritožbe — in to ne samo nam, ampak vsem listom — o skrajno nerednem dostavljanju časopisov. Pribiti moramo, da ne zadene uprav-ništva prav nobena krivda, ker vsa krivda je le na posti. To vidimo posebno dobro mi v uredništvih, kjer nam pošta dostavlja časopise tako neredno in pomanjkljivo, da je groza. Ali časopisi sploh ne prihajajo, _ ali prihajajo z velikimi zamudami, ali pa pridejo številke kar od celega tedna skupaj. Zagrebški listi, ki so v rednih razmerah žc dragi dan, jutranji že celo isti dan popoldne v Ljubljani, prihajajo čez štiri dni. awo sploh pridejo; n pr. zagrebški „Obzor" smo prejeli danes od cclega tedna samo eno številko. in to od četrtka minulega tedna Božičnih številk raznih listov s prilogami, ki so izšle v petek ali soboto, do danes nismo prejeli iz Zagreba niti ene. Vse pritožbe in reklamacije ne pomagajo prav nič, nered je vedno večji. Toliko v vednost čitateljera in naročnikom. * Izseljeni!« Škandal. Nedavno je bil v Črnomlju aretiran tajnik tamkajšnja okrajnega glavarstva Zega zaradi goljufije ih zlorabe uradne oblasti. Zega je v zvezi z raznimi zaupniki, med katerimi se nahajajo tudi nekateri župniki, izdajal proti dobri nagradi potne liste in druge za izselitev v Ameriko potrebne dokumente. Seveda so mu dajali nagrade predvsem ljudje, ki bi, rednim in zakonitim potom potnega lista ne mogli dobiti. Pod Zegovim vodstvom je poslovala zlasti v kočevske« ia craomeljskem okraju cela organizacija za «paspeševaeje izseljevanja v Ameriko* in Zega js bil voditelj tfjene centralne potone p.i- Ljabljana, 28. decembra. sarne, kamor so se po navodilih njegovih agentov obračali ne le ljudje iz črnomeijskega okraja, temveč iz cele Kranjske ter daleč tja iz Hrvatske. Brezvestni izkoriščevalci, ki so za potni list v «težavnih» slučajih zahtevali do 4000 kron, so ljudi naravnost gonili v Ameriko, češ tam se služijo dolarji kakor pri nas krone. Od Zege izžeti izseljenci pa so padli v Ljubljani še v drugo volčjo jamo. Prišli so v roke ^potovalnih pisarn*, ki so jih neusmiljeno odirale. Končno je na podlagi ovadbe treh kmet-skih fantov, ki so bili plačali pri pisarni štrukelj in Horak v Kolodvorski ulici, katera je poslovala pod ponosnim angleškim imenom, po 21 tisoč kron, ne da bi prejeli vozne listke, policija aretirala lastnika pisarne Ivana štruklja. Hišna preiskava je spravila na dan mnogo obtežilnega rnaterijala. Tako si je Štrukelj zaračunaval vozni listek iz Ljubljane v Trst po 8 do 10 dolarjev (1000 do 1400 kron), za visuaj 40 do 60 kron več nego je taksa itd. Pri preiskavi se je pokazalo, da je bil goljuf tudi sam ogoljufan. Štrukljeva uradnika, bratranec mu Fran štrukelj in neki Adolf Vladika, sta mu poneverila, prvi okrog 45.000 kron, drugi pa 200.000 kron. Oba sta izginila. Policija ima v rokah že precej rnaterijala, ki kompromitira nekaj uradnikov pri raznih okrajnih glavarstvih, duhovnikov in drugih oseb. Pričakovati je nadaljnjih aretacij. * Obsedne stanje v Trsta. Nedelja, drugi dan po proglasitvi obsednega stanja, je bila v Trstu zelo burna Fašisti so ae hoteli večkrat zbrati v gruče, pa so bili vedno razgnani. Med njimi vlada velika potrtost radi uspehov regularnih čet proti D*An-nunziju. Dosegli so, da so v znamenje žalosti zaprta gledališča, kinematografi m tudi nekatere trgovine. Generalni civilni komisar je izdal zelo stroge odredbe proti onim, ki se ne bi ravnali po predpisih, veljavnih za obsedno stanje. Uvedena je preventivna cenzura. • Iz Triiča nam pišejo: Tržiški So-eol si je osnoval tudi svoj dramatični odsek. Vodi ga požrtvovalni g. Rozman. Svoje delo je začel pri temelju, na katerega se bo mogla postaviti trdna stavba ljudske prosvete. Lotil se je prvi v Tržiču resne drame in spravil na oder Meškovo „Mati", ki je dvakrat napolnila prostorno dvorano Sokolske-ga doma. O drami, njenih vrlinah in napakah ne bom govoril, omejiti se ho-fem le na posamezne igralce in v par »esedah povedati, kaj je bilo dobrega, caj slabega. Repriza je bila neprimerno boljša kot premijera. Predvsem je bila igra v celoti živahnejša, a vendar Se ne zadostno živahna. Dvogovori so se odvijali še vedno prepočasi, tako da 90 vpltvaK ntrodlitn V celoti o» ie Tržič prav častna. Milan zamišljen in igran dobro, mestoma prav dobro. Mati vzeta naravnost iz življenja, zato j« segla prav do srca. Silva, premalo ciganska premalo čustvena, r_a nekaterih lažjih mestih boljša. Tinka Ifobka, le preveč monotono deklamujoča; ima p« vse predpogoje, da sc dobro razvije. 2upnik, po značaju in podavanju v tej obliki prežalosten. nezmožen nositi in ploditi velik* misli narodnega junaka. Križnik prefi«tmatičen, požiravši ostr* meče brez vidae Ikode. Cigsr. deklama-torično najbc':8, v igri veren, drug Mb lanov. Ivan je naprsv!!, ivr fs moge^ toda pisatelj sam ga ni ocriesl s srečno roko. Pripomnim mu vsaj, da ima oči zato. da gleda predse, po dvorani in ne išče zlatih sekiric na gledališke« odru. Triišto občinstvo je s tatinfl igralci prav lahko zadovoljno, česar pf obratno ne morem trditi Dramatične« mu odseku svetujem, da pwtavi za vs* kega posebej reditelja, ki opomni gOt spoda ali pa gospo, da je v dvorau) 1.) policijsko prepovedano kaditi, 2.) da olikan človek med predstavo sploŠ ne kadi, 3.) da se je treba ozirati n« igralce, ki v dimu ne morejo govorit^ in na druge, ki skozi dim na oder m vidijo, dalje da po stenah razobesi vsi polno napisov, ki vsakagsr zbodejo i oči, če bi hotel vzeti cigareto v usta. Kajenje v dvorani — to je specifično tržiška navada — ki jo bo treba opu» stiti Dalje mislim, da bi bilo dobra po vsaki predstavi napraviti z igrala mal razgovor o igranju, kjer bi se la« hko več povedalo, kot pa v kratkem d* pisu. * Nove omejitve prometa. Ravna« teljstvo državnih železnic v Zagrebtf je zaradi rudarske stavke in pomanjkanja premoga izvedlo nadaljnjo re? strinkcijo železniškega prometa tr svojem področju. * železniške zveze. Ko se bodo za< radi rudarskega štrajka nastale težkoče odstranile, se bodo tudi železniške zveze zboljšale v prid športnikom, tako da bo z Gorenjskega odhajal cb nedeljah vlak tako pozno^ da se bo izrabil ves dan. Južna že? leznica pa je pripravljena vpeljati poseben vlak iz Zagreba ob 1. uri, ki bo imel zvezo na Gorenjsko. Vlak bo vozil vsak dan, ako se za istega prijavi vsakikrat 200 oseb. * Naznanila glede plaš ia pokojnin. Vse osebe, korporacije, zavodi, družbe, društva, blagajnice itd., ki izplačujejo plače in pokojnine na leto za eno os«" bo več nego 1600 kron, se pozivljej«^ da vlože naznanila o upravičenih prejemkih najkasneje do dne 31. januarja 1921 pri davčni administraciji. P?* drobnejši podatki so razvidni iz razglasa, k je nabit na mestni deski ut pa po mestu. Imenovanja pri Južni železnici V področju ljubljanskega obratnega ravnateljstva Južne železnice so odlikovani z naslovom centralnega nadzornika: inž. Miha Ogrinc, dr. Aleksander Fatur in Alojzij Pregelj. Za višje nadzornike so imenovani naslovni višji nadzorniki: inž.Franc Brett-schneiaer Emerik Malavrh, Karol Sa-jovie, Evzebij Hrašovec, inž. RudoU Šešerko, .inž. Leon Dolkovski in Avgust Ludvik ter nadzornika inž. Emil (rick in Franc Vidie. Naslov višjega nadzornika je podeljen nadzornikoma Pavhi Blincu in inž. Josipu Riagelis Za nadzornike so imeuovsni naslovni nadzorniki: inž Slavoljub Mondecar^ Josip Košir, Franc Cvek, Franc Potočnik, Alfred Rupp, Rudolf JakheJj Franc Planinšek, Adolf Marazzi in Ivan Pirjevec ter višji revidenti: Ivam Končan, Alojzij Šulgaj, Ivan Manfre-da, Vaclav Černigoj in Eraest Varga* zon. Naslov nadzornika jo podeljen: strojnemu višjemu komisarju inž. Josipu Felberiu, gradbenemu višjemu la* misarju inž. Adolfu Paliege, višjima revidentoma Adolfu Siebererjn in Vladimiru Tomcu ter revidentom Marcelu' Jenčiču. Francu Trtinku, Josipu Ga-berjevčiču, Franu Koriančiču in Lovni Počkarju. Nadalje so imenovani; za višjega strojnega komisarja inž* Friderik Veinberger, za višje reviden-te pa naslovni višji revidenti: Ivaa Malgaj II. Fran Besek, Eraest Franke, Karol Rudella, Ivan Kaffou, Maks Hubalek, Franc Jarh, Ivan Dežič, Anton Rasperger, Ivan TurV, Josip Grile in Stanislav Strgar ter revidenti Ignacij Opelka, Henrik Vodička, Andref Haladea, Ivan Kuster, Josip Sonne, Anton Gregore, Martin Košuta in Franc Gregorčič. Naslov višjega revi-dente je podeljen revidentojn Ivami Kalinsku, Leonu Dolinšku, Fortunata Kinku, Matiju Mikliču, Alojziju Kav-šku. Francu Hojsu, Ivanu Kovaču, Frideriku Rajhu in Alojziju Kovačiču. Za strojnega komisarja je imenovan strojni pristav inž. Ivan Korbler, za stalnega strojnega komisarja strojni pristav inž. Anton Ditrich, za stalnega gradbenega komisarja začasni gradbeni pristav inž. Edvard Herz-mansky. Revidenti se postali pristavi: ®aa TCfž&I, JaFoS Crnjavic, JosTp Hlebec Viljem Tome, Josip Zupančič, Ivan Rutar. Leon DeLieva in Kari Her-mann. Za stalnega gradbenega pristava }e imenovan gradbeni pristav inž. Pavel Jaross. za pristava statusa II b pristav statusa III, Ivan Hudovernik. ta pristava asistent Otokar Seebacher' ta začesnega strojnega pristava hono-larnik inž. Janko 2enko, za začasna padbena pristava honorarnika inž. Jo-pup Malleg in inž. Pavel Czerchakt za Za začasnega strojnega pristava hono-Kunovar. Vsa imenovanja veljajo od jjne 1. januarja 1921. * Koncert Berlin-Beograd. Prete-feno sredo popoldne je brezžična telefonska postaja v Berlinu priredila koncert, na kateri je povabila vse brezžične postaje, da se ga udeleže seveda le poslušajoč. Povabljena je bila tudi naša brezžična postaja pa Banjici pri Beogradu. Tako je naše osebje na brezžični postaji na Banjici imelo nenavaden užitek, da Je slišalo odličen berlinski koncert tako jasno, kakor da se je koncert Vršil v njihovi sobi. * Naši umetniki v tujini. Na skrajnem jugu Amerike, v Punta Arenas izhajajoča «Jugosiavenska domovina* poroča, da se bo početkoin prihodnjega leta praznovala 4001etnica odkritja Magellanesa, kjer je danes pajvečja jugoslovanska naselbina, pri slavnostih, ki se priredijo ob tej priliki, nastopi med drugimi tudi V Ljubljani dobro znani baiitanist Marko Vuškovič, ki na svoji turneji po Južni Ameriki nastopa povsod k izrednim uspehom. * Imenovanje v vojaški službi. Pe-Sadijski major Dragoljub J. Zarič je imenovan za pomočnika načelnika intendanture Dravske divizijske oblasti. * Imenovanja v naši vojni mornar-nici. Glasom <-Voj'nega Iista» so imenovani v vojni mornarnici: poročnika fregate Anton A. Klinar in Ciril Vilfan za poročnika vojnega bro-3a drugega razreda; poročniki kor-vete Ivan šuman, Boris Pire, Ivan tCern, Henrik A. Klinar, Radivoj Fink, Josip Ahlin in Miroslav Gcga-!a za poročnike fregate; tehniški upravitelj Vinko Leskovec za višjega tehniškega upravitelja; tehniški upravitelj tretjega razreda Rudolf Kune za tehniškega upravitelja drugega razreda. * S!oveasW knrzl v mariborski delavnici. Iz Maribora nam pišejo: Za uslužbence pri Južni železnici, ki ne razumejo našega jezika? se je ustanovil poseben kurz, da se priuče našemu jeziku Tečaji bodo brezplačni. Da bi le izpit) iz slovenščine ne bili taki, kakor 60 bili zadnii v delavnici za ženske pisarniške moči, kjer je zadostovalo, da je absolventinja znala pravilno prepisati kak slovenski stavek. * Papirnati drobiž mariborske mestne občine ostane v zmislu naredbe finančnega ministrstva v prometu do dne 30. junija 1921. * Pred mariborsko poreto je bil včeraj lovec barona Zwikla, Požar, ki je bil obdoižen, da je meseca oktobra t 1. na baronovem posestvu ustrelil nekega srbskega vojnika, obsojen na dve leti težke ječe. Razpravi je prisostvoval tudi general Maj-ster. * Radi zatvoritve plinarne v Mori-''bora, ki je posledica pomanjkanja premoga, je nastala v mestu pravcata kriza. Mnogo obratov, ki so bili navezani na plinarno, počiva, po tiskarnah stoje stavni stroji, poštni u-rad, glavni kolodvor in ulice, ki še nimajo električne razsvetljave, so brez razsvetljave. * V korist jugoslovanske Matice priredi mladina dekliške ljudske in meščanske šole v Mariboru 2. januarja predstavo, na kateri bo sodelovala samo šolska mladina. * Tragična smrt. Na drugem tiru na' koroškem kolodvoru v Maribora se je danes dopoldne zgodila smrtna n sreča. Bolni železniški ključavničar Anton Bauman se je podal po bližnici preko tira k železniškemu zdravniku. Ker je bil precej gluh, ni slišal svarilnega žvižga ljubljanske (lokomotive, ki je nesrečneža podrla na tla in ga dobesedno na dvoje prerezala, tako da je obležal na mestu mrtev. Bauman je bil približno 45 let star in zapušča ženo in 5 otrok. * Razpisana tobačna glavna zaloga. Kakor nam finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru naznanja, je tobačna glavna zaloga v Laškem do 25. januarja 1921. vnovič potom javnega natečaja razpisana. Krvav sveti večer v Mariboru. V pfeTepov, EaFere so povzročili pa-1 polnoma pijani vojaki, ki so pod vodstvom nekega narednika prišli v kavarno, katere obisk je vojaškim osebam prepovedan, ter nenadoma, brez vsakega vzroka pobrali palice civilistom in začeli udrihati i njimi po gostih. Pozneje so se poslužili tudi bajonetov, tako da je bilo več oseb ranjenih. Pretep se je nadaljeval še pred kavarno. Red je napravila policija. — * Na naslov dimnikarske zadruge. Iz Maribora nam poročajo: Po dolgem mnl^rlnvantii in rlnhil rtimniL.-T-ek^ l-nn moledovanju je dobil dimnikarsko koncesijo dimnikarski mojster Ljudevit Pucelj, jugoslovanski dobrovoljec cd leta 1914. On je edini slovenski dim-niear v Mariboru, zato so mariborski dimničarji Nemci sklenili kartel, da o-nemogoeijo obstoj slovenskemu mojstru. Dela, ki so jih posamezniki naklonili Puclju, obljubljajo eni izvrševati pod ceno, da celo zastonj, samo da izpodrinejo Sl^vnea, d*!a na mariborski glavni poŠti so izlicitirali od 1561 kron na 125 kron, da bi tako onemogočili licmranje Pucelju itd. Taka umazana konkurenca je že sama ob sebi obsodbe vredna, ako se pa iz vaja še iz narodnostnih ozirov, je pa naravnost sramotna, zato prosimo dimnikarsko zadrugo v Ljubljani, da napravi red v Mariboru. *- Predavanje o Siamu ln vzhodni Aziji. Slov. trgovsko društvo ,Merkur' priredi v ponedeljek dne 17. januarja 1921 v dvorani Mestnega doma ob 19. uri zvečer predavanje o Siamu in vzhodno azijskih deželah. Predaval bo gosp. inž. Fefdo L n b š a, ki je proučeval kot siamski državni svetnik skoro petnajst let vzhodno azijske razmere. Predavanje bo ilustrovano s skiop Ličnimi slikami. Vstop prost. Gg. člane, trgovce, industrijce in vse, ki se zanimajo za tamkajšnje trgovske razmere, opozarjamo že danes na to zanimivo predavanje. * Zanimiva kazenska razprava. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem je bila dne 24. t. m. kazenska razprava proti dr.Valjavcu. odvetniku, zaradi hudodelstva po § 128. kaz. zak. Razprava je bila preložena. * Pobiranje pasjega davka za leto 1921 se bo pričelo z dnem 7. januarja 1921. Ta davek je plačati v okrožju ljubljanskega mesta za vsakega psa, izvzemši za one, ki so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. * Športni klub Ilirija priredi v nedeljo 9. januarja v «Narodnem do-mu» zabavni večer v velikem obsegu z izbranim programom. * Smrtna kosa. Dne 24. t. m. je umrl v Pobrežju g. Jurij Bregsr, nadučitelj v pokoju. * Smrtna kosa. V torek zvečer je umrl na Humu pri Ormožu po daljši bolezni priljubljeni in spoštovani posestnik in odbornik več narodnih društev v Ormožu, Martin Ivannša, star 68 let, O lasni produkciji in trgovini v Sloveniji. X Eksotično drevo v Londona. V glasovitem londonskem botaničnem vrtu Kew Gardens, se nahaja eksotično drevo, na katerem eedaj dozreva plod. Imenuje se „papo" ter rast: v Braziliji, kjer doseže izredno visečino. Plod ima veličino in barvo naše dinje, ima rumenkasto meso in diši nekoliko po vijolcah. Jedo ga s sladkorjem in limo novim sokom, aii pa tudi s soljo in poprom. Najvažnejši pa je sok tega drevesa. Temu soku. papainu, se pripisuje čudna lastnost, da zelo hitro omehča vsako meso. Iz papaina se kemičnim potom izdeluje prašek, ki se rabi za širjenje mleka, za pospeševanje prebave pri otrocih in odraslih, posebno pa proti difteriji in mozolcem. Rabi se tudi za snaženje madežev. Najbolji pa-pain pa se dobiva od papo-dreves, ki rastejo na otoku Cey!onu. X Ustanovitev vseucililkega mesta. Kakor poroča pariški „Ekscelsior", izdeluje francosko ministrstvo prosvete načrte za vseučiliško mesto, v katerem naj bi imeli tuji in tudi francoski dijaki najpovoljnejše živijenske in stanovske pogoje. To mesto naj bi se ustanovilo v velikanskem parku, a bilo naj bi preskrbljeno z vsemi pomožnimi sredstvi, ki so potrebna za študij. Tudi nekatere tuje države so izjavile, da so pripravljene prevzeti del stroškov za svoje državljane. X Sredstvo za dolgo spanje. Berlinski profesor Eisberg je iznašel neke kemične kroglice, katere, če se jih zavžije — provzročajo dolgo spanje. Poizkuš-nje s temi kroglicami so se že izvršile ter so imele povoljen uspeh. Nek trden mož, ki je zavžil eno kroglico, prespal je baje tri mesece ter ni občutil ne gladu, ne žeje. Londonski „Daily Ex-press" je posvetil tej iznajdbi uvodni članek, v katerem hvali iznajditelja, ker bo njegov izum, če se. še bolj izpopolni, prinašal mnogo koristi ljudem, ki bo-znani mariborski kavarni «Drava» je do zamogli pres.nati vrsto neprijetnih £rišlo na sveti yečer do silno sirovih' in težkih dpi. Iz trgovskih krogov nam poročajo Pri izvozu lesa iz Slovenije v ino zemstvo pride v prvi vrsti jelovina in bukovina v poštev. Naš hrast je lokalnega pomena in nima, ker je pretrd, dovolj interesentov na svetovnem trgu. Slavonski hrast, ki raste po dolini dostikrat na močvirnatih tleh in je meh keiši, se da veliko lepše m lažje obdelati. V predvojnih časih ste bili Sicilija in Španija najboljša odjemalca naše bukovine. Sicilija je rabila naš les za pomarančne zaboje, danes seka Italija v Abrucih lastne gozdove. Se daj gre približno 50 % našega izvoza jelovine in bukovine v Levanto (Grčija, Mala Azija, Egipt itd.). Sedanji stagnaciji v lesni trgovini so krivi različni vzroki. Eden izmed najtehtnejših je konservativnost domačih prnducentov. Svetovni trg zahteva tipizirano blago n.pr. pri deskah paralelni tip, to so deske z ostrimi, v celi svoji 4meterski dolžini in paralelnimi robovi. Vzroki t: konservativnosti ležijo deloma v tehnično-zastarelih obratih, deloma v tem, da si naši ljudi tega ne pustijo dopovedati. Navzlic veliko boliši kvaliteti našega lesa, vendar nas izpodriva romunska, češkoslo vaška in nemško-avstrijska konkurenca na svetovnem trgu. Rumunska kapaciteta sama se presoja danes na 100.000 vagonov paralelnega tipa. Če upoštevamo nadalje za približno 15 % nižje cene češkoslovaškega in nemško-av-strijskega fcsa, lastne obupne prometne razmere in končno pomanjkanje že-, lezniških dogovorov z Italijo, ki so preje posebno mali lesni trgovini bili v veliko korist, si bližnjega razvoja naše lesne trgovine ne moremo kar najbolj rožnato naslikati. Našo izvoz no lesno trgovino tudi v inozemstvu samem nezadovoljiva splošna situaci ja. Italija sama ima več nacijcnalne produkcije na Tirolskem in v naših neosvofcoienih krajih. V starem kraljestvu počivajo vsled sorijalnih težkoč mnoge industrijske panoge, kupčija z j Levanto, ki se nahaja v grških rokah stagnira. Novih kupčijskih sklepov je jako malo, Grki storniraio stare pogodbe vsled velikega padca drahme. Trst in Bakar sta polna jelovine, nalaga pa se na ladje malo blaga in še to edino iz starih kupčijskih sklepov. Pa tudi bosanska lesna produkcija uspešno konkurira z našo. Bosanska industrija ponuja les i?o nižjih cenah, n.pr. pri deskah za 20 lir in to fraa-ko brod Metkovič. Končno omenimo pri naštevanju težkoč naše lesne trgovine še izvozno carino. Izvozna carina je n. pr. skoro uničila produkcijo bukovega cglja, ker ga obremeni s 6000 K za 10 ton. In vendar bi bila Slovenija v tej panogi zelo produktivna. S forsirano produk- slaviji. Naravnost čudno je, kako so v višjih finančnih krogih točno informirani o gospodarskih in političnih razmerah v Jugoslaviji. Gotovo imajo dobro organizirano službo za poročila iz naše države in da jej posvečajo veliko poznornost. »Zaupanje v našo bodočnost je veliko. Prepričani pa so, da je Jugoslavija, kakor nobena druga država v srednji Evropi v položaju, da more zadoščati vsem svojim potrebam iz svojih lastnih virov, ako se razvije obrt in industrija. = Napoved za odmero dohodnin; in ptačarine za leto 1921., imajo podati vsi davčni zavezanci najkasneje do dne 31. januarja 1921 pri davčni administraciji. Tozadevni razglas jc nabit na mestni deski in pa po mestu. = Zadružna banka v Ljubljani. V torek dne 28. t m. se je vršil ustanovni občni zbor ,,Zadružne banke" v Ljubljani. Delniška glavnica znaša 5,000.000 kron. V upravni svet so bili izvoljeni: Ivan Jager, livarski mojster, dr. Celestin Jelene, odvetnik v Ljubljani, Anton Kristan, minister na razpoloženju, Mihael Rožanc, tiskarnišk: ravnatelj in drugi. = Tvornica za papirnate vrele. Da olajša muslimanskim ženskam prido-biicv zaslužka, je muslimanska štam-parija v Sarajevu ustanovila tvornico za izdelovanje papirnatih vreč. Kakor znano, je v druge tvornice musliman-kam vsled njihovih verskih običajev dostop onemogočen. — Nacionalizacija tvornice. V Subotici se je tamošnja tvornica za železne in kovinske izdelke, ki so jo osnovali Madžari in Nemci, nacionalizirala. Večino delnic je prevzela prva hrvatska štedionica. = Izdelava eternita. V Splitu jc ta-mošnja tvornica za Portlandcement pričela proizvajati etemit, in sicer s pomočjo vodne sile, ki se dobiva iz reke Jadran. = Kmetijske zbornict. Ministrstvo za poljeprivredo jze izdelalo načrt za ureditev kmetijskih zbomic po vzoru sedanjih trgovske-obrtniških zbornic. Sestavljena je tudi že enkera, ki bo razpravljala o tem načrtu in podala svoje mnenje. V cr.keio so poklicani razni zadružni organi. = Trgovske agencije. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo, da se ustanove nove trgovske agencije naše države, toda brez državne subvencije. Trgovsko agencijo v Berlinu bo vodil Henrik Bulli, v Bruslju Milorad Žebič, na Reki pa Komnenovič, bivši vodja našin dobrovoiicev v Rusiji. Jugosla-venska trgovska banka v Beogradu, ki ima svoio podružnico v San Franciscu v Severni Ameriki, je dobila dovoljenje, da pripravlja teren za ustanovitev nove trgovske agencije naše države v Severni Ameriki. = Carinski zakon, nova komentirana izdaja. Tekom januarja 1921. bo plavžev, v novembru pa samo 555 Dnevna produkcija sirovega železa | padla od 106.000 ton na 89.000 to* Brezposelnost se pogubonosno širi. D« lavci se zadovoljujejo s polovično me zdo, samo, da ne morajo na cesta Tf govina je v popolni stagnacij: Doma čih in tujih kupcev je vedno manj Večje firme ponujajo blago za polovic no ceno, da bi privabile kupce, drug; pa zopet blago zadržujejo, ker so mne nja, da bi prodaja za nizko ceno po vzročila le še daljše padanje cen. \ nekaterih državah se pojavljajo tucpoinjeaa z važnimi odločfca-veniji. Ce računamo vagon samo pet- mi Državnega sveta, najvažnejšimi nfli»tfisoč kron, bj dobil za cglie lcpojrazpisi in potrebnimi določbami ko-mihjonov kron. Na interven-; mentar;a Večji del knjige fco tiskan v Sorza 29. dscssnbra Zagreb, devize: Ba l in 214 do 216, Milan 5i3 do 515, London 515 do 525. Newyork 148, Pariz 880 do 886, Praga 176 do 178, Ženeva 2280 do 2400. Dunaj 24,20 do 24,30. Valute: dolar 145 do 146.50. avstr. krone 26, rublji 70 do SO, češke Krone 160 do 165, francoske franke 880, napoleondori 4S2 dj 4S8, marke 200 do 202 leji 190 do 192, lire 507, turške zlat', lire 530 do 535. denar blag« Banka za Primork , , Trg. obrt. banka . , Banka Brod na Savi , , Eksploatacija drva ( s Jadranska banka . , , J ugeslavenska banka . , Ljubljanska kred. banka . Narodna banka ■ , , Hrv. eskomptna . ■ , , Rečka pučka . ■ • • * Gorauin ..(■■■ Srpska banka , . , Slavonia .■■•■> Gutman > ■ > > ■ < Praštediona s ■ < ■ ■ Narodna šumska ind.. s Beograd, valute: 20 dinarjev v zlatu 22,30, marke 50, franki 217,50, leji 48.25, levi 40. Devize: Pariz 220, Berlin 52,50, estale devize in valute na današnji beograjski borzi niso noti-rale. Buna?. devize: Zagreb 407 do 411.50," Beograd 1625 do 1645, Berlin 907 do 913, Budimpešta 109.75 do 111.75, Bukarešta 802.50 do 812 50, London 2330 do 2350, Milan 2225 do 2245, Nc\vyork 666 do 670, Pariz 3835 do 3875, Praga 741.25 do 747.25, Ziirich 10075 do 10125. 1150 1125 360 260 263 1500 170J 600 61C 905 9=0 640 0aC 1525 153.: 491 509 S3q 725 73C 1100 me 1620 9100 9200 765 naistiisoč vsoto 150 dukciia ouKovega ogija pron interesom sjopUv ^ ______ _____^ ______ gospodarstva, pri ^ tem ^čudnem ^odgo- predplačila (30~dinarjev) sprejema do i- ^^^ .... generalne di- . „ , - . . . . . —-----, pa tudi more prodati lesa po ugodni ceni da ^avnft ljubljanske carinarnice, bi se mogle velike množine odpadkov j '= u voz govedi. Ker jc v avstrijsk dobro uporabiti itd. Ce povzamemo glavne misli tega iz- ! republiki prenehala pljučna kuga med govedo, je naša vlada preklicala pre- vajanja, moramo povdsriti, da naša " ved uv:oza govedi iz Koroške v Slo-lesna produkcija niti od daleč ni tako venijo. Narod-po- odvisna od Trsta, kakor si to Italijani . Telegrafska konferenca. „Na mislijo, da pa nam je navzlic temu na p0iitika" javlia, da se v drugi treba priboriti si v bodočih pogajanjih - primeren prostor v tržaški luki in da je treba podpreti izvoz lesa in lesnih izdelkov, da sc na ta način p 'boljša naša trgovska bilanca. lovici mest c?. januarja sestane v Pragi telegrafska konferenca srednjeevropskih držav. = Gospodarstvo Rušile. Angleško časopisje poroča, da je Krasinova delegacija v Londonu začela pogajanja velikimi angleškimi petroleiskimi — Avstrija in Nemčija s: brigala za Jugoslavijo. Avstrija sc nahaja da- tvrdkami, ki se tičejo podelitve konce-nes v stanju bankerota. Pred kratkim sij za eksploatacijo petrolejskih vrel-se je trdovratno širila vest in verjelo se je, da se bo proglasil državni ban krot in da se bodo sedanje novčanice cev v Baku in Grosniku. —Poročila iz Moskve govore o velikem razburjenju med narodom, ki je nastalo, ko jc ššr- 80 — ■ S760-— L 1335-— « 1170-— 1 1200 — 1 1845-— B 6CC0-— » 1100.— a 3570-— i 5175-— i 2745-— B 6340'— p 144S0-— 7935-_ zamenjale za nove, v doslej š; nedo- ša javnost izvedela o vladni naredbi ločeni relacij; Šele ekspoze avstrijske- glede podeljevanja koncesij tujim ka- ga finančnega ministra je dementiral to vest. Vsled brezupnega padanja pital istom. = Gospodarski položaj Poljske re- vrednosti avstrijske krone je Dunaj za publike je finančni minister označil kot nas najcenejši vir skoraj za vse indu- skrajno resen. Celotni dolgovi znašajo strijske predmete. Posledica za Dunai 126-5 milijard. Davčni dohodki so iz-in Avstrijo je ta, da jim tujci odvaža- redno mali in nepravilni. Valuta stal-jo vse, dočim se cene zvišujejo na vi- no pada. Država hiti v gospodarski šino sveiovnih cen, kar je za nje uprav prepad. katastrofalno. V Nemčiji se opaža,i = Kriza in brezposelnost v Ameriki. da se tudi ta država ne oporavlja ta- Severna Amerika je s svojo ogromno ko hitro od posledic vojne, kakor se je produkcijo sirovin odvisna od potrebe to pričakovalo. Vzrok je iskati v nego- interaacijonalnega trga. Interes ame-tovosti, koliko Jbo Nemčija morala pla- rikaoske produkcije zahteva močno in-čati vojne odškodnine. Zato tudi mno- ternacijonalno kupno silo. Ta kupna ge tovarne delajo samo v omejenem sila danes ne obstoja in vse panoge in-obsegu. Vkljub temu neugodnemu raz- dustrije preživljajo težko krizo. Velike položenju namerava Nemčija pričeti z predilnice so produkcilo omejile na 40 ekspanzivno gospodarsko politiko, Čim do 50 % svoie resnične delazmožnosti. bo na čistem gledu reparacljskih za- Železna in jeklena industrija javlja itev entente. Njeni cilji so usmerjeni j ustavitve in omejitve obratovanja. V proti Južni Ameriki Rusiii in Jngo-I mesecu oktobru L L je obratovalo 287 Valute: dinarji 1620 do 1640, dolarji 660 do 664, franc. franki 3855 do 3S95, švicarski franki 10050 do 10100, češkoslovaške krone 741.25 do 747.25, ogrske krone 113 do 115, lej! 812.50 do 822.50, levi 720 do 730, lire 2215 do 2235, marke 905 do 912, funti 2320 do 2340,. rublji 327 dtf 333. Avstr. kronska renta . ■ > ■ 98'— „ majska renta . . ■ , 98 Ogrska kronska . . s ■ ■ —*— V. avstrijsko vojno pos. Turške srečke . . . > * Kreditni zavod za trg. in iu Anglobanka ..... Banhrerein . ■ > • > > Landerbaak Avstro-Ogrska banka . . Bosanska zemaljska banka 2ivncstens!ra banka . . < Državne železnice a > , Lombarde ...<«« Alpine-Montan . . » « Praška železna industr. > Leykam, papirnica . . i Praga, devize: Becgrad 224 do 225, Berlin 119.75 do 121.25, Bukarešta 10S.25 do 109.75, Ziirich 1348.50 do 1351.50, Milan 300 do 302, Pariz 520.50 do 523.50, London 312 do 314, Newyork 88.25 do 89.25, Dunaj 12.S75 do 13.875. Zagreb 55 do 50, Budimpešta 14.25 do 15.25. Valute: jugoslovanske note 215 do 217, dolarji 87.25 do S8.25, funti 310 do 312-, franc. franki 517.50 do 520.50, lire 297 do 299, švicarski franki 1343.50 do 1346.50 Berlin, valute: dolarji 72.40 do 72.60. funti 258 do 259, franc. franki 437 do 438, lire 252 do 253. češkoslovaške krone 81.525 do 81.725, av-. strijske krone, stare 12.78 do 12.80, žigosane 11.55 do 11.65 švicarski frarki 1106.25 do 1106.75. Zurich, devize: Berlin 8.90. NewyorK 659, London 23.16, Pariz 38.25, Milan 2200, Praga 7.30, Budimpešta 1.125. Zagreb 4.10, Bukarešta 3.20, Varšava 1.10, Dunaj 1.625, žigosane 1.10.____ Vremensko poročilo. Ltnhftana m m-ififfn Dan 3 3 O ? O i Č £ sa E ■J1X> ► 88. dec v8. de«. 28. dec 7. 14. ari 21. on 7872 738-S 7SS1 Vetrovi -«0 brez Tetra Nebo obl. večiero.! = Sreanit včerajšnji »nperarara 1*1 normalna 2'6 Vremenska napoved: več. topi. jofno vreme Solne« nfcaja dtnn ob : t7, zaaaja »i> u-a prigode gospoda ColKna. Roman. Prccd iz švedščine. F j.) Okrog ene ure popoldne ie z zadoščenjem vtaknil v svoj žep nekaj kolkovanih dokumentov — prve sadove svojega maščevalnega načrta. Nepoučen opazovalec ne bi razumel Filipovega veselja nad temi popirji. Ali je na njih napisan ukaz, da aretira Isaacsa radi zločinskega postopanja? Ali pooblastilo, da ga prisili s pomočjo policije, da mora svojim žrtvam vrniti vso izgubo? Na popir-jih je bilo samo dovoljenje, da sme še to popoldne posneti slike za kinematograf v neki natančno navedeni ulici. Vreme se je popoldne zjasnilo. Bilo je vetrovno, oblaki so jadrali po nebu in frfotali, kakor frfota zavesa pred oknom, solnčni žarki so se odbijali v kalužah in tisoč stebričkov modrega dima se je dvigalo nad hišami v jesensko nebo. Southerland Avenue je stranska ulica, ki vodi v Maida Vale v severnem Londonu. Večinoma stanujejo v njej dame od operete in varijetejev jn ulica ni na najboljšem glasu. Hiša št 26 je vila iz rdeče opeke in slič-nega sloga,, kakor vse druge hiše v tej ulici. Leta 1907 je v pritličju stanovala gospodična Daisy Bell. Ob pol peti uri popoldne je okrog ogla Maida Vale primahal navadno oblečen dobrodušen starejši dehelu-har. V eni roki je nosil zložen stativ, v drugi pa črno kaseto, kakor fotografsko kamero. Pred hišo številka 26 se je ustavil, razkoračil svoj sta-tiv na trotoarju in skrbno postavil kamero nanj. Potem je izpljunil ogorek svoje cigarete in si z zadovolj- stvom prižgaT novo, Si tudi nI bila najboljše vrste in ki je temu primerno vonjala. Tri pobiči iz bližnjih dvorišč so se kmalu postavili okrog zanimivega možakarja in njegovega stativa. Tudi policijski konstabler, ki je baš o-pravljal svoj obhod po Maida Vale, je zavil v Southerland Avenue in obstal pred fotografom prekrižal roke na hrbtu in krai: vprašal: „Ki-nograf?" „Seveda," mu odgovori de-beluhar. „Urban?" vpraša konstabler. „Pelotard" odgovori debeluhar, ne da bi vzel cigareto iz ust. „Te firme ne poznam. Listine v redu ?" Debeluhar izvleče iz žepa nekaj popir-jev in jih ravnodušno izroči konstab-lerju, ki se poglobi v njihovo čitanje. „Mrs. Bell?" vpraša, ko vidi njeno ime v dokumentu. „Ali s-anuje ona tu notri?" — „Menda že". — „Hm, skrajni čas, da tudi ona kaj dela. Ali je komad lep?" — „Pa še kako!" Debeluhar prične pripovedovati z vidno vnrmo: „Iz objema ljubljenke", ali „B?;:c;Ui so ga ugra' 'ije naslov. „Naš način, kako snemamo slike, je čisto nove vrste. Igralci morajo vpiti in klicati iz polnega grla. Njihova igra postane potem čisto naravna. Najeli smo imenitne igralce. Saj je tudi gospodična Bellova prav dobra, teda igralec glavne vloge, — strmeli boste, kako naravno bo izvajal. Glas ima, rečem Vam, da ga bodo rir?-!i do Paddingtona". — „No, no, s.?.rno ne bodite preveč živahni!" odvrne konstabler. Toda debeluhar ga že ni več poslušal. Na debelih gumastih obročih je iz Maida Vale pri-brnel avtomobil in obstal pred števil, ko 26. Na obrazu debeluharja se je čitala največja napetost in za žive in mrtve je vrtel ročico pri aparatu. Iz avtomobila stopil eleganten posped srednje starosti in izrazito samitske zunanjosti. V naglici je dal šoferju ukaz, na kar se je šofer odpeljal, go- spod pa je odšel preko ozfega vrfa proti vhodu številke 26. Predno dospe do vrat, se odprejo na stežaj in modrooka plavolaska v dražestnem teagownu se prikaže, razprostre roke, pošlje možakarju poljubček s konci prstov in vsklikne: „Oh, Erme, dolgo si me pusti! f "Vati.. Pridi zdaj hitro, da popije- a svoj čaj". Elegantni gospod uljudno mame cilinder in poljubi gospodični roko. potem oba izgineta skozi vrata. Debeluhar neha vrteti in se veselo obrne h konstabler ju. „Fino, kaj? Kako naravno igrajo!' — „No da", odgovori konstabler kritično. „Ampak prekleto dolgočasna reč". — „Bo že še živahnejša, zelo živahna! Ali boste mogli zadrževati radovedne gledalce, konstabler, če bo treba?" — „To pač ne bo nikakršna umetnost", odgovori konstabler z gotovostjo in odmaha počasnega koraka po ulici. Presledek Zunaj na Maida Vale hrumi promet, Southerland Avenne pa postaja vedno bolj tiha, mrak se počasi bliža. Izgleda, da poshj* debeluhar pri aparatu ravnotak-strpen, kakor oni trije paglovci, ki čaknjo na nadaljevanje drame. Še le ko začne debeluhar pogledovati v nebo ir. godrnjati: „Vraga, to traja dolgo, sedaj bi bil že čas", pridirja okrog ogla zaprt modrozelen Daim-ler. *c približa po cesti in obstane pred številko 26. Iz njega izstopi gospod srednje postave, z gledališko zunanjostjo in rudečo lasuljo. Po-migne dvema sličnima spremljevalcema, naj mu sledita, na to odhiti k hišnim vratom številke 26, jih široko odpre, da se vidi v vežo. in pozvoni na desni v pritličnem stanovanju gospodične Bellove. „Lavertisse", za-mrmra mož pri aparatu. »Profesor torej ni mogel priti sam". In zopet vrti ročico na vse pretege. Dnevna svetloba je padala ravno v vežo in razsvetljevala čudni prizor, ki se je Mlarfonir 21 let star, »če službo ililflUCIlIt, kot pomožna pisarniška moč v kaki pisarni, skladišča ali kaj temu (ličnega. — Cenjene ponndbe na upravo «Jntra» pod šifro „ZaneslJiv". 637 2-1 Obl. konces. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska ulica št. 39. 4i& 52—9 Knjigovodja »lajša moč, po možnosti t lesni stroki ver-siran, perfekten v n mškem, srbskobrvaškem, po možnosti italijanskem jezika, se tiče sa takojšnji nastop proti dobremu plačilu. — 0:erte pod „CelJe" na upravo «Jntra». 633 2-2 Aranžer 2-2 ea izložbe modne ali manufaktnrne Stroke in obenem dober prodajalec, se takoj sprejme pri tvrdki R. Stermecki v Celju. 10—7 606 Vodovodne cevi r premeru po 4/4 in 6/4 cole oddaja, dokler naloga traja, mnog« pod dnevno ceno, tvrdka J. Bazboršek, Šmartno pri Litiji. Bencin prvovrstni, v amerikanskih zaboj čkih s 25 kg či6i» teže oddaja družba »Jadran" Ljubljana, Dunajska cesta 9 le na industrijska podjetja in obrtnike po solidni ceni. 635 6—1 CEVU 103 52-31 *a debelo in na drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi naj-fine j si vuh vrst po najnižjih dnevnih oeaah se dobijo r>' iiiani tvrdki ALEKSAN3I& OBS.AT, Ljibljana, Sv. Peira cesta 28. Trii 88 pošilja po Dovzetia pe vsem kraljestvu. Kdor si Zeli nabaviti pristnega io znanega haložana iaj se blagemu poslnllti ivrdks: Prva halcška trgovine i sinom Me Horenjaii ia drug pri Sveti 289 Barbari v Halozah. 36-34 U tafeoj ali do 1. februarja iščem feonjsfei iilB? za dva Konja in šspo za vozove. Ponndbe na upravo »Jutra«. 631 2—2 Pisalne stroje Remington nudi tvrdka 526 10—9 K. A. Kregar, Ljubljana. Jedilna soba se prod?,. Novo. V lika in m»'a ke^enea, d.van, miza za razširiti, 6 stolov, 2 stojala za cvetlice, vse masivno iz hrastovim*, črn' z ogledali in steklom. Tapecira se poljubno. Cena po dogovoru. Anon. inf. zav. Drago Bese j ik, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 626 2 -2 # Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Anatale Franoe-Debeljak: Pingvinski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 v več. DostoJevsklJ-Levstik: Besi. Roman ▼ IV. delih. Broš. 36 K, vez. 46 K, po pošti pripor. 4 K 6i) v več. Oonoourt-PastuSkln: Dekle Eliza. Roman. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 v več. Cervantes-Sorli: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 v več. Shakespeare -Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti 1 K 80 v več. Ante Debel Jak: Solnee in sence. Broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti 1 K 80 v reč. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, po pošti 2 K 60 v Teč. ^ .. Josipa Jarčlia zbrani spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. T. zvez. broš. 20 K, po pošti 3 K več, II. zvez. broš. 22 K, po pošti 2 K 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga ir Ljubljani, i Sodna ulica 6. 66 19 pristno norveško je sveže došlo in se dobi na drobno — in na debelo. — Drogerija „SANITAS", Celje. 529 6-6 la^HHHIMH-H^a-E-Ei-Bi BB—H f RUDOLF PEVEC trgovec v Mozirju i m B SS I m i nszaaajam, da sem otvoril svojo podružnloo v Beški v Sremu V bližini Beo^ada ln Novega sada ter bom mo?el najknlantneje ter po najnižji dnevni ceni postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, Ječmenom, ovseni, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, s karlovškim ln banatskim vinom. Naročila naj se pošiljajo naravnost na tvrdko Rudolf Peveo v Beški v Sremu. — Brzojavi: Peveo, Beška-Srem. , . Nakupoval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les ln drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventualne informacije. Za mnogobrojna naročila se priporoča Rudolf Ps^-ec. 585 26 -4 Mar sa i \ ■ A I tam pričel o<£gravafi. Kmalu potem, ko je Lavertisse pozvonil, se odprejo vrata stanovanja in prikaže se služkinja. „Rad bi govoril z gospodom Isaacsom", se zasliši glas teatralnega Lavertissa. Dekletov odgovor sc ni slišal, iz njenih kretenj je pa izhajalo, da najodločneje odklanja Lavertissovo željo. „Toda jaz mor. m, moram", se zopet zasliši iz veže Lavertissov tenki glas. „Vem, da je tu in vem da je ukazal, da ga ne sme nihče motiti. Vendar je potrebno. Morate ga poklicati. Njegov dobri glas, njegova čast je odvisna od najinega razgovora, da še več, njegov poslanski mandat!" Služkinja je bila cčividno močno začudena, toda La--;'-isse jo je kar porinil v vrata ter n: 'sljeval. 'orate ga poklicati. Vfo odgovore' prevzamem jaz. Hitite k njemu in i i recite: „Vaš sloves in Vaša čast sta v nevarnosti, hidi Vaš poslanski mandat v Watfor-du, zato nrHife hitro ven". > Presenečeno je izginilo i» nastal je presleuti, ki ga je Lavertisse izpolnil z raznimi divjimi kretnjami. Potem so se zop"i odprla vrata in na pragu se prikaže gospod. Ali je to tisti elegantni gospcc " prej prišel z avtomobilom? 1- da ne več v suknji in cilindru, marveč z ognje-nordečim fesom na glavi. Ude mu obdaja spalna suknja enake barve. Zdelo se je, da je nekoliko razgret. Čim ga lavertisse zagleda, dvigne roke in zakliče s prosečim glasom: „Hvala bogu, da Vas najdem, gospod. Takoj morate z menoj. Gre za Vaš dober glas, za Vašo čast, da še več, za Vaš mandat Zaroto kujejo proti Vam. Toda bodite mirni, rešiti Vas hočemo. Država pričakuje, stori vsakdo svojo dolžnost." Na Isaacsovem obrazu si čital skrajno presenečenje. Stopil je v vežo, položil Lavertissu roko na rame in nekaj odgovoril. Na ulico se nje- gov odgovor ni slišal, toda obraz jrf jasno izražal, da je Isaacs gotov« rekel nekako sledeče: „čujte, prijatelj, oavidno ste znoreli. To je zel* žalostno za Vas. Glejte, da se na stu zgubite nazaj v blaznico, potes| ne povem policiji nič. Izginite, pa ta» koj!"Debeluhar je tačas na stativq vrtel skoraj razburjeno. Kar se ozre in zagleda prijatelja konstablerja, k| se je povrnil, da si ogleda dogodkf v veži. „ Dober igralec, Isaacs, izbo* ren!" hitro zaŠepeta kinematograf tysaj skoraj čuješ, kar govori. Sami pazite sedaj na Lavertissa". „Sire", vsklikne Lavertisse, „M| mi ne zaupate, Vi mislite, da sem na. jet. To je napačno, prisegam Vanj, da je napačno in če greste z menojt najdete svoje sovražnike zbrane » britanskem muzeju!" (Dalje prihodnjič.) Narodno gledališče* Drama: Sreda. 29. det: Zaprto. Četrtek, 30. det: Shakespeare: UA kresne noči v opernem ztedališla cm dramskih cenah. D. Petek. 31. det: Zaprto. Sobota, l.jan.: Cvrček za pečjo. IzA Nedelja, 2.jan.: Cankar: Pohujšanje« dolini šentflorjanski. Izven. Ponedeljek, 3. jan.: Cvrček za pečjo. Jg 'Opera: Sreda, 29. det: Puedni: Tosca. C. četrtek, 30. det: Shakespeare: Sel kresne noči dramska predstava. D. Petek, 31.det: Nedbal: Od bajke di bajke (otroška predstava) ob 3. ml popoldne Izven. Sobota, 1. jan.: Smetana: Predan« nevesta. Izven. Nedelja, 2. jan.: Puccini: Tosca. IznA Ponedeljek. 3. jan.: Zaprto. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene Priporočam«) domače tvrdke m d, h Mi]l IBljatN. Tttki tbjan 4 K. Krojač!: Hribar Jo8?p, Toljanska cesta 70. Žensko kroJaStvot Medved Rozi, Mestni trg 24/HL [d. p.] Modlstke i Hribar Rozi, Rimska cesta 6. [d. p.] Puškarjl: Kaiser F. K., SelenburgoTa ul. (B. [il. 1] Skladišča i Balkan, d. d., Dunajska t 33. [d. p.] Špodlclja: Balkan, d. d. Dunajska c. 35. [d.p.J Trgovino: Oerenda Fran, konfekcija, manufafe tura na debelo, najnižje e*ae, EmW ska cesta 8. Oblat Aleks., zaloga Čevljev vsaka vrste, Sv. Petra oesta 28. Rogelj Marija, manufaktura, Sv. Petta cesta 38. Mlkuš L, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. IS Novoletna voščite za naš dnevnik „ Jutro« prosimo, da se nam izvolijo dopotlafc najpozneje do potka, 3L t. m. dopoldne. Upravništvo« Sodna ulica 6. MARIJA TICAR =Ljubljana ss Šelenburgova ulica priporoča: Novoletne razglednice Koledarje Tssb vrst Veliko zalogo krasnih daril 110 29 Za Novo leto _ 456 21 za otroke: Cika Jova-Gradnik, Kalamandarija. Pesmi a otroke. Ves. 16 K, po pošti pripor. 1 K 40 t Teč. . Bob ln Tedl, povest s slikami, broš. 24 K, ver. 30 K, po poŠti 2 E več. __ pf za odrasle: Anatole France: Pingvinski otok, broš. 42 K, po poŠti K 240več. Sbakespeare-Žapaačič: Sen kresno noči, broi. 22 K, vez. 28 K, po pošti 2 K več; Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov Ia Siovenoev, I. in O. del, skupaj 57 K, po pošti K 2*30 več. Naročila na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Sodna uL 8. Knjige so najcenejše darilo.