Posamezna Številka 40 vinarjev. Slev. 88. V LloMM, v Celrlei, nne u. aprila m Leio XI Vil ■TunriK nroKi »SLOVENEC« volja pa po6U aa tis strani Jngo- alavl|a la t Ljubljani; sa calo lato naprej.. K 84-— ia pol leta „ .. „ 42-— ■a četrt leta „ . . „ 21-— sa eo nese« „ ., „ 7*— Ia Inosamstvo celoletno K SV— a Sobotna izdaja: s U oelo leto.....K 15'— sa lnoiemstvo.,, . _ 20 — Inserati: Enostolpna petltvrata ti9 niffl široka in 3 mm visoka alt nje prostor) sa enlcrat ... no K 1'20 Pri naročilu nad 1C objav popust. Ifajmanjšloclas -9;9mcK4'— Poslano: Enostolpna petltvrata H 3 — 'zbala vsak dan Izvzemši po-nedslje.S iu ilau po praznika cb 5. uri zjutraj. W Uredništvo Je v Kopitarjevi ollol itev. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ae sprejemajo. Telefon« štev. 50. Folitlčen Oprava je v o >:tar|avl tU. 0. — Račun poštne hran. ljubljanska it. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, avstr. Iu če i g 24.797, oqr. 23.511, bosn.-horo. 7563. $$ V razmišljanj. Vprašanje notranje ureditve naše drŽave ni le izredno važno, marveč tudi zelo težavno. Pomniti je treba, da je naša mlada država tvorba, ki je sicer nastala po enodušni volji celega naroda, ki pa je tisoč let živel razcepljen v različnih deželah, pod različnimi gospodarji in različnimi razmerami. Te zgodovinske realnosti dajo naši državi poseben značaj. Zato za notranjo ureditev take države ne morejo veljati frta-re formule, mrtve doktrine ali politična gesla. To vprašanje je namreč ravno vsled posebnosti naše države treba presojati stvarno in mirno, brez strasti in brez nervozne naglice, ki mnogokdaj bolj ruši ko Ž radi. Rešiti bo treba to vprašanje na pod-igi izkušenj ter na podlagi stvarnega in hladnega presojanja dejanskega položaja. Pred nami leži načrt za notranjo uredbo države, ki so ga sestavili jugoslovanski emigranti na svojih sestankih v dneh 15., 18, in 22. marca v Parizu. Podali bomo lc izvleček in doposlane spomenice in prav bo, da se vsa naša javnost peča s tem problemom in skuša presoditi, v koliko se v spomenici predloženi načrt z ozirom n^ naše obstoječe razmere sme, more in mora ob-istiniti. Spomenico so sestavili sledeči jugoslovanski emigranti: Jovan Cvijič, dr. Ante Trumbič, dr, Josip Smodlaka, Jov, Baija-nin, dr, Dinko Trinajstič, R. Lenac, Bogu-mil Vošnjak, dr. Ferdo Sisič, Veljko Petrovič, Alb Bonetič, M. Savčič, M. Čingrija, dr. Gustav Gregorin, prof. Vasa Stajič, dr. Fran Barae, dr. Ivo del GiuJlio, Josip Ri-barič, dr. Ivo Milič, Joakim Kunjasič, Temeljne točke njihovega programa so: Država mora biti enotna, a ne zložena, kakor n. pr. Nemčija, Švica ali Amerika. Država imej enega vladarja, eno vrhovno državno vlado in en parlament kot zako-nodajalno telo za vse vrste državnih poslov. Uprava naj pa ne bo centralistiška, kakor je n, pr. Francoska, marveč mora v njej vladati upravna decentralizacija, po načelu samouprave. Vsa plemena naj bodo popolnoma enakopravna, brez nadvlade kakega plemena. V državi naj bodo zajamčene vse državljanske svoboščine, ki so temelj in obeležie prave demokracije. Za vse politične volitve mora veljati splošna, enaka in direktna volilna pravica. Na podlagi teh temeljnih točk zahteva spomenica, da se država imenuj »Jugoslavija«, ker mora kot edinstvena imeti tudi eno ime. Troimeni naslov znači zloženo, zvezno državo ter povečava razlike, ki bi jih radi zabrisali, daje povoda za rivalstvo med plemeni. Tri plemenska imena značijo razcepljenost v prošlosti, a novo enostavno ime bodočnost v edinstvu in enakopravnosti, To pa bi bila le politična označba, kakor n, pr, Britanija označuje državo Angležev in Škotov ter njihovih prekomorskih kolonij. Imena srbsko, hrvatsko, slovensko za narod, jezik itd, pa ostanejo ter se ne smejo s silo zatreti. Kot pristaši edinstvene države so ju- fjoslovanski emigranti nasprotniki federa-izma, dualizma, trializma in vsakega separatizma. toda so za avtonomijo, ki jo zahtevajo za upravne dele naše edinstvene države. Vlada bodi ena za celo državo in njene posle vodijo ministri za vse stroke državne uprave brez izjeme. V njihov delokrog naj spadajo vsi državni posli, ki izključujejo pristojnost samoupravnih enot, n. pr. skupni posli, vojni posli, carine, monopoli, pomorstvo, trgovina, pošta, brzo-jav, pravosodje itd. Kolikor se državnih poslov tiče splošnega interesa države kot celote, jih upravlja državna vlada. Kolikor pa so ti posli zvezani na lokalne potrebe in kar bo po ustavi in zakonih posebej označeno, bo spadalo v področje samoupravnih enot, ' Državni parlament sklepa zakone za celo državo in za vse panoge državne uprave, tudi za one, katerih eksekutiva je deloma prepuščena samoupravnim enotam. Samoupravna predstavništva pa bodo državne zakone aplicirala na svoje ozemlje in njihove odločbe bodo imele obvezen značaj. Država bodi razdeljena v samoupravne enote, katerih najmanjša bodi občina, največja pa oblast (pokrajina), Vmes je še lahko okraj ali okrožje, Meje oblastem (pokrajinam) določi ustavodajalna skupščina tako, da bo vska za se popolnoma geo-grafsko-gospodarska celota, sposobna za življenje. Vsaka samoupravna enota ima od ljudstva izvoljeno predstavništvo, svojo upravo, ki jo izvoli neposredno ljudstvo ali predstavništvo ter uradnike, ki jih postavlja predstavništvo ali uprava, V področje oblasti spadajo: vsi posli, ki se tičejo lokalnih potreb, katere ustava posebej določa, n pr, socijalno skrbstvo, zdravstvo, prosveta, poljedelstvo, prometna sredstva itd. O troških svoje avtonomne uprave pa odloča samostojno, kakor tudi v pokritju teh stroškov s samostojnimi davki ter potrebnimi nakladami na državne davke — to vse v mejah dotičnih državnih zakonov. Oblast nadzira nižje samoupravne enote. Da pa bo poleg lokalne samouprave varovano državno eainstvo, za to naj služijo nekatere garancije: Vladar ima neposredno pravico, imenovati načelnika oblastne uprave po terno-predlogu predstavništva. Ž vsako določbo oblastnega predstavništva, ki naj ima obvezen značaj kot zakon, je potrebna odobritev centralnega državnega organa, ki tudi pazi, da samoupravni organi ne prekoračijo svojega delokroga. Tak centralni organ bi mogel biti državni svet, ki naj bi sploh gledal, da se varuje edinstveni duh v državni upravi. Kompetentne spore naj rešuje posebno sodišče. Spomenica sc peča šc z varstvom državljanov proti samovolji oblasti, s pravicami in dolžnostmi uradništsa, s sodišči za tožbe državljanov glede kršitve zakonov, z neodvisnostjo sodstva, ki bo upravljano centralno, Konečno predlaga spomenica, naj se sklene za volitve v konštituanto blok vseh onih elementov, ki sc v glavnem zlagajo s tern načrtom. To pa zato, da se ublaži volilni boj za konštituanto. IMMiafflsH sselailsti zoper liaipiisS&i im- LDU. Reka, 16. marca. (P. P.) Vodstvo italijanske socialistične stranke je na svojem zborovanju v Milanu sprejelo po poročilu strankinega tajnika Lazzarija o mednarodnem položaju soglasno sledečo resolucijo: > Po razpravi o narodnem in mednarodnem političnem položaju, spoznanem po raznih kombinacijah in uredbah, pripravljenih od pariške konference; po predvideni nesposobnosti meščanskega režima, dati narodnim vprašanjem pametno in pozitivno rešitev in ki radi tega ustvarja pod novimi oblikami novo nevarnost bodočih vojn, ki bodo stale proletarijat nove žrtve prostosti in svobode: protestira vodstvo proti nameravanim aneksijam in disaneksijam in zahteva za vse narode, ki tvorijo predmet razporov in menjave gospodarja, pravico svobodne samoodločbe, proglašene po zimmenvaldski konfe- renci, in se obrača posebno proti zahtevam italijanskega imperializma na severu in na vzhodu, na obali Male Azije in na Dvanajsterih otokih in zahteva v imenu socialističnega prolelarijata, naj narodi teh ozemelj svobodno izrazijo svojo voljo. Odobrava prejšnje sklepe za proglasitev generalnega štrajka, ki je določen, da pribori italijanskemu ljudstvu temeljne predpogoje za razvoj njegove življenjske moči: demobillzacijo, svobodo, odpoklic čet iz Rusije in Libije, vsesplošno in popolno amnestijo političnih in vojaških obsojencev. Pripravilo bo generalni štrajk, ki bo proglašen, kakor hitro bo delo organizacije in spojitev proletarskih in socialističnih moči zagotovilo njegov splošni in popolni usp?h.« Komaj je vstalo tamkaj izza Nanosa nam tako zaželjeno SQln.ce zlate jugoslovanske svobode ter objelo s svojimi prvimi žarki tudi naša nekdaj tako lepo cvetoča in vesela Brda, že je zatonllo tam do! i v beneški ravnini. Ni nam bilo dano, da bi vsaj svoja srca ogreli v tako prijetnih žarkih tega svobodnega solnca. Skrili so ga nam tam doli, kjer je svoboda fraza, prostost pa laž! In prihajali so k nam — ti tatoyi našega solnca! z nasmehom na obrazu, z obljubami v svojih lažnjivih ustih. Naše ljudstvo jih ni maralo, poskrilo se je. Strah in gnju3 je nanolnil srca, svinčeno težak in dušljiv zrak je legel na naša prsa v zavesti: na novo smo zasužnjeni! Pač le začasno? Moj dobri Bog, ali mogoče za vedno?! Odgovorite nam vi, ki ne vesto, kaj je lielotstvo pod Italijo! Prišel je k duhovniku podpolkovnik, ki je ukazal, da se morajo na duhovnikovo odgovornost na šestih pokopališčih očistiti grobovi laških vojakov v par dneh. Kje dobiti delavce in plačo zanje? Seveda povelja duhovnik ni mogel izvršiti, zato je dobil pa črno piko. Prebrskali so mu zato tudi celo stanovanje v nadi, da kaj sumljivega najdeja in ga odpeljejo v gorkejše kraje. Ostal je doma, seveda zaznamovan: politicamente sespetto. Ko so prišli Italijani, so takoj za-ukazali zapreti vse šole. Mladina je med tem podivjala, da se mora vsakemu smiliti. Sedaj so začeli otvarjati LISTEK, Evharstaftifa — zedfnMoia vas siarocSotf. Misli ob oblctnici praznika ustanovitve zakramenta Ljubezni. ».,, Treba je nanovo poživiti transcendentno moč krščanstva, dokazati modernemu človeku, kako ga more le ona rešiti iz vse mizerije, ne pa podajati uekega plehkega tostranskega krščanstva, groziti pa, kar je pred vsem potrebno, kar edino in tožiti, govoriti o velikih reformah, o tem pa, kar je pred vsem potrebno, kar edino more dati luči in,moči, le še toliko vedeti in znati, kakor dete, ki se zgubi na cesti in ve samo še povedati, kako je očetu ime ...« Fr. W. Foerster, Christenlum und Klassenkampf 1908, str. 15, » « » ,, Evharisliia jc središče vsega socialnega delovanja, izvor vseh socialnih milosti... Zato v zvezi s pravo socialno organizacijo, prodira tudi češčenje cvhari-stije z elementarno silo naprej...« Dr. J. Ev. Krek: Poročilo o II. slov. kat. shodu 1901, str. 213. • « ♦ »... Kako malo je še znanost preiskala zgodvinski vpliv tega faktorja na razvoj, človeštva. Sicer upoštevajo vse mogoče nagone: hlepenje po bogastvu, # po časti, po moči, potrebo po hrani, dejavnosti in lagodnemu udobju, ljubezen in sovraštvo. maščevanja in krviželiuost,,, Toda verskih vplivov in zlasti šc vplivov tega zakramenta znanstveniki nočejo priznati, Najraje ga kratkomalo pripisujejo patološkemu razpoloženju bolnih oseb. In vendar je vpliv tega zakramenta eden naj-silnejših faktorjev, tako pomemben, da presega pri globoko vernem ljudstvu vse druge vplive. Njegovi sledovi so živa realnost, njegova moč naravnost čudežna ...« Zgodovinar-konvertit Albert von Ruville: Der Goldgrund der Weltgeschichte 1913, str. 96, 118. ... »Zveza narodov.« — »Večen mir.« — Lepi, nad vse prikupljivi sta ti dve ideji. In ni jih bilo malo — zlasti v zadnjih dveh stoletjih — ki so si jih stavili kot življenjsko zadačo, da jih uresničijo. Zakaj imena kot so: abbč Charles de Saint Pierre, Noah Worcester, William Allen, grof Cellon, Clihu Burrft, Cobdeu, Duepetiaux, Berlha von Suttner in najsilnejši izmed mnogih drugih Wodrow Wilson so in ostanejo v tem oziru zapisana z zlatimi črka- i mi v zgodovini človeštva. Tudi ni bilo njih delo, kot se vedno bolj kaže, brez vsakega uspeha. Že se oklepajo teh idej zlasti po končani svetovni moriji nele posamezniki, ampak cele družbe in društva, Že so se sklicalc mnoge konference zlasti v mirovno palačo v Haag in sedaj v pariško palačo na Quai d' Orsey. Že govorijd državniki, da je neko višje pravo kot je pravo posameznih držav. Že jc izdelan oficielen načrt; Zveze narodov ... že se bliža dan, ko postanejo nje-tfove določbe obllilatne ia ves »vet. Da! V kratkem — tako moremo spo-| znati iz dnevnega časopisja — bodo publi-j cirane določbe, ki uaj zasigurajo za vselej in za vse slučaje svetovni mir in narodi jih bodo vzradoščeni sprejeli. Vprašanje pa je, ali se bodo te določbe v dejanju tudi v resnici izvrševale. Tu prihajajo bistrogledi pesimisti in nepesimisii, pa majejo z glavo in govorijo: Težko. Je pač tako, da se svet ne da umiriti le s pomočjo kakega ustavnega ali diplomatičnega papirja in na podlagi te in one razprave juristov in državnikov o različnih idejah in deželah. Zlasti se le pre-rado pokaže nasprotje med ideologijami modrijanov in raznimi zgodovinskimi realnostmi, nasprotje v razumevanju narod-uostnih načel, nasprotje v razumevanju o naravi in pomembnosti političnih elementov in materialnih koristi. Zlasti se bo prej ali slej pri novoustvarjeni zvezi narodov pokazalo pomanjkanje kontrolne oblasti. Da, materielni oziri, egoizem posameznikov in s tem dostikrat najvišjih državnih organizmov, to bo zopet in zopet vrglo narode iz miroljubnega ravnovesja. »Edino od velikih katastrof, revolucij in svetovno zgodovinskih dejanj ni pričakovati rešitve... Zakaj velik del socialne bede izvira iz človeškega značaja.« (Fr. W. Foerster, 1. c.) Nobena socialna reforma ni mogoča brez etične reforme in nobena etična reforma brez čiste in žive religioznosti.« (Narodni ekonom, protestant W. Roscher, Grundlagen der National-okonomie, 1894, str. 185 si.) Vsi sociaini sistemi — izvzemši krščanstvo — hirajo na pomanjkanju rosnične ljubezni (Emile de Laveleye, Der Socialismus der Gegen-wart 69).1 Kdor bi torej hotel narode popolnoma umiriti, ta bi jih moral notranje pre-kvasiti, iztrgati bi jim moral iz srca egoizem in nadomestiti ga z vso obsežno ljubeznijo. In tu ravno se pokaže oomen presv. Evharistije v pretekli in bodoči Zvezi narodov. ... Že Gospod sam je označil ta zakrament z besedo in dejanjem takoj ob ustanovitvi kot simbol medsebojne ljubezni. Neposredno poprej, preden je postavil ta zakrament, je umil svojim učencem noge, kar naj bo simbol služeče ljubezni, neposredno po postavitvi je pa odmolil veliko* * duhovniško molitev, v kateri je vsaka beseda odmev božje ljubezni do človeških src. Jedro tega odmeva so pa besede: ^Sveti oče, ohrani jih v mojem imenu, da bodo eno, kakor sva midva ... Ne prosim pa samo zanje, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi verovali vame, da bodo vsi eno... Slavo, ki si mi jo dal, sem dal njim, da so eno, kakor sva tudi midva eno: jaz v njih in ti v meni, ter so popolnoma eno.« (Jan. 17, 20—26.) Še poprej, takoj po ustanovitvi jih pa nagovori: »Otročiči, le malo čas sem še pri vas. N«?vo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tako tudi vi ljubite med seboj. Na tem naj spoznajo vas, da ste moji učcnci, če boste imeli ljubezen med seboj.« (Jan. 13, 33—35.) ' Podrobneje glej o tem Dr, AleS USenlčnik: Sociologija, 1910, ftr, 528 ia nuleduje. italijanske šole. Odzvalo se je le malo otrok, kljub temu so slavnostno otvo-rili šolo s sledečim nagovorom na otroke: Otroci! Danes se otvarja v Brdih prva, italijanska šola. Naši ste, saj ste odkupljeni z laško krvjo. Bili ste nekdaj Italijani, sedaj poslovenjeni. Brda so napojena z našo krvjo in da ste odrešeni, se morate zahvaliti našemu kral.fu. Zatorej zakličite: Eviva! Seveda je bilo vse tiho. Otroci, ki hodijo v šolo dobijo hrano, a italijanski vojaki se pritožujejo, da jim krajšajo porcije. Toda no z mesom, ne z godbo jih ne bodo dobili: v slovensko šolo bodo hodili, v drugo ne, razun otrok par po-turic. Krivdo za neuspeh pri svojih s Javnosti h pripisujejo Italijani slovenskim duhovnikom in učiteljem, katere preganjajo na vse mogoče načine. Ako jim pa ničesar ne morejo dokazati, jih hočejo oplašiti na sledeči na se temu ustavlja — in to je dolžnost duhovnikova — tfa zapro. Peklensko grda sredstva porabljajo Lahi, da bi nas zasužnjili. Maščevanje bo strašno! Dnevne ice. — Zvišanje cen premogu. Iz seje deželne vlade: Trboveljska premogovna družba je pred kratkim izdatno zvišala plače svojemu delavstvu in mu priznala še druge udobnosti. Da bo mogla zmagovati ogromna iz tega ji vzrastla bromena, je primo-rana zvišati cene in sicer za 1 vagon (10 ton) debelega premoga od 882 K na 1114 K in drobnega premoga od 792 K na 1024 K. Vladi si pridržuje eventualno zo-petno redukcijo cen za slučaj, če se izkaže, da so z ozirom na večjo produkcijo postali manjši produkcijski stroški. — Imenovanja. Za predsednika višjega šolskega sveta je imenovan profesor Franc Vadnjal, za njegovega namestnika višji šolski nadzornik dr. Ivan Gralenauer. — Namestniški koncipist dr. Fran Svetek se sprejme v državno službo, imenuje se za okrajnega komisarja in prideli v službovanje poverjeništvu za notranje zadeve. — Policijski oficijal Franc Logar v Celju se pomakne v IX. činovni razred. — Cestna mojstra Franc Jecel v Logatcu in Rektorik Emil v Mariboru ter Josip Pleterške, rečni mojster v Dolskem, se uvrstijo v kategorijo poduradnikov s spregledom poduradniške-ga izpita. — Ribnica. Slov. katol izobraževalno društvo priredi v društveni dvorani 21. aprila 1919 ob pol 4. popoldne narodno igro »Revček Andrejček«, Vstopnice prodaja trgovec Jos Rigler. — O železniški nesreči pri Sevnici poročajo: Prerskava po kontrolorju južne železnice je dognala, da je med postajama Loko in Sevnico nastala močna eksplozija vsled vnetja smodnika. V vagonu, v katerem je nastal ogenj* so našli torbo 7. dvema škatljama, v katerih je bil smodnik kakor so dognali. Smodnik is hotela neka ženska, katere identičnost pa še niso dognali, vtihotapiti na Hrvatsko. Bržkone je padla na zavoj iskra iz lokomotive in vnela smodnik, ki se je pa morebiti tudi sam vnel. Žena, ki je imela smodnik, je vsled poka skočila v groznem strahu iz vlaka ter so io pozneje našli mrtvo. Eksplozija je v popoln1 temi grozno vplivala na živce potnikov in lahko si je tudi predstavljati učinek plamenov. Da je eksplozijo povzročil smodnik, sklepajo tudi iz računa tvrdke Kaiser v Ljubljani, ki je bil priložen omenjenim zavojem in ki so ga pozneje našli. Vagon, v katerem je nastal ogenj, je bil pač močno poškodovan, vendar pa ne tako kakor so pripovedovali potniki. Razen tega se ni vnel noben drug vagon. Vlak je peljal po eksploziji še nekoliko po progi ter se je ustavil že po 4 km za Sevnico, torej po 1 km vožnje, ko je nastala prva eksplozija. Eua lokomotiva se je takoj peljila nazaj, toda razen omenjene mrtve žene so našli 6amo 4 potnike, ki so pa vsi lahko sami šli. Najhujše poškodovani si je pri skoku iz vlaka zlomil roko. Vseh skupaj je bilo 30 oseb več ali manj ranjenih. Od teh jih je 12 v bolnišnici v Brežicah, od katerih je umrl samo eden iz Krškega. Mnogi ranjeni so se odstranili, ne da bi se kaj vedelo o njih. Napol zgoreli vagon je v Sevnici, kjer je tudi prtljaga potnikov, ki so jo v splošni zmešnjavi pustili na mestu. Vseh žrtev je torej: 2 mrtva in 29 ranjenih. — Gledališka kriza v Zagrebu. Kakor znano, je gledališka organizacija v Zagrebu zahtevala od bana odstop opernega ravnatelja Albinija. Vlada je sedaj odgovorila ter pravi v odgovoru, da nima povoda nastopiti proti ravnatelju Srečku Albiniju, vsled čc r ne more ugoditi zahtevi gledališke organizacije, kakor tudi ne prošnji ravnatelja Albinija, naj se uvede ppoti njemu disciplinarna preiskava. Ravnatelj Albini je takoj nastopil zopet svojo službo, obenem pa zaprosil za dopust do konca sezone z ozirom na to, da kmalu poteče njegova pogodba. O tej prošnji pa bo hrvatska vlada skleoala še posebej. — Sleparije v ministrstvu za kmetijstvo. Listi poročajo iz Novega Sada, da so v ministrstvu za kmetijstvo, odsek za Baranjo, Bačko in Banat, prišli na sled ponarejanju javnih dokumentov in izvoznih dovoljenj. Zaprli so več oseb. — Zračna policija. Angleški listi poročajo, da bodo na Angleškem pridelili i policiji nekaj aviatikov, ki so se med vojsko najbolj izkazali. Njihova naloga bo, da bodo nadzirali zrakoplovce, ki so prejeli od policije dovoljenja za polete. Skrbno bodo pazili, da se bode vsakdo držal predpisanega pota in da ne bo mogoče ogledoval ladjedelnic itd. Oboroženi bodo s strojnimi puškami. Uuhllanskg rc^vlce. lj Nočnim častilcem presv. Rešnje-oa Telesa vljudno naznanjamo, da se bo molilo presv. Rešnje Telo danes v noči velikega četrtka na veliki petek. lj Franko - slovenska organizacija naznanja, da odpade vsled velikonočnih počitnic ves poduk in tudi večerni sestanki od četrtka, 17. t. m. zjutraj do četrtka, 24. t. m. zjutraj. — Od 24. aprila dalje in ves poletni čas se vrše kon-verzacijske vaje le štirikrat na teden, to je ob torkih, sredah, petkih in sobotah od pol devete do desete ure zv. lj Demonstracije v gledališču. Na ljubljanskem odru se že dalje "Časa igra neka pantomina »Ugrabljena Eve-lina«, ki jo je sestavil neznan češki mladenič in prevedel g. Govekar. Igra je atentat na ljudsko pamet, na naj-skromnejše pojme o umetnosti in na vsako nravnost. Doke z visoke naše srčne kulture je, da se je ta bedarija uprizorila ravno za veliki teden. Sinoči so se v slov. dramskem gledališču priredile zelo razumljive in upravičene demonstracije proti tej igri, a hkrati tudi protidemonstraci.i« zanjo. Kakor so bili demonstranti priprav- ljeni s piščalkami, tako so bili proti-demonstranti ob vhodih v parter in balkon pripravljeni s pestmi. Kakor so bili demonstranti slabo organizirani, tako so bili protidernontranti dobro izvežbani. Pred gledališčem so se dajale vstopnice, vloge so bile smotrno razdeljene, in ko so se zaslišali prvi žvižgi, so se začele tudi protldemon-stracije. V gledališču je nastal vrišč, prepir in pretep na balkonu, v parterju in v ložah; iz orkestra so se razlegali divje grozoči udarci po velikem bobnu. Med demonstracijami so igralci priredili igralki EveHne ovacije z darovi in rožamL Nemir je trajal več ko deset minut in zastor je moral pasti. Med tem časom se je posrečilo proti-demonstrantom vreči nasprotnike te neumne igre iz poslopja in po daljši pavzi se je predstava nadaljevala. — Demonstracija je bila naperjena proti tisti struji v narodnem gledališču, ki skuša zopet napraviti iz tega prosvetnega zavoda nekdanji kino. Skrajni čas je, da se razmere v gledališču razčistijo. G'edališbe naj bo zavod za pro-sveto, ali naj se odloči za cirkus. Dokler pa bo pod imenom umetnosti zavod za pospeševanje neumnosti in surovosti, bo treba z njim kot takim ravnati. lj Sovražnik čiste umetnosti. Med hrupom in vnščem nri včera;;5nii nredstavi je ga. Lajovičeva, ki se je nahajala s svojim soprogom v parterni loži, sprožila glasno svojo nevoljo nad Evelino. Kmalu nato je udrlo v njeno ložo nekaj dijakov, ki so jo pozvali, naj zapusti gledališče. Ob protestu nekaterih gospodov iz sosednje lože in g. Lajovica samega, so se mladiči odstranili in poslali v ložo tajnika dramskega gledaJišča Daneša, ki je pozval g. Lajovica in soprogo, naj zapustita gledališče, češ, da je gospa s klicem- »Doli z Evelino« izzivala dijaštvo. Ker je g. Daneš baje pooblaščen skrbeti v gledališču za red in mir, se je moral g. Lajovic s soprogo odstraniti in zapustiti hram umetnosti. lj Ugrabljena Evolina«. Prejeli smo t? le dopis: Slavno uredništvo! Z ozirom na poročilo o »Ugrabljeni Eve-lini« v »Slovencu« z dne 15 t . m., izvolite ugotoviti, da je prišla tn pantomi-ma na oder brez vednosti gledališkega sveta. — V Ljubljani, 10. aprila 1919. — Za glerlališln svet; A. F u n t e k. lj Gledališki svet. Člani gledališkega sveta se vabijo na sejo, ki bo v petek, dne 18. aprila, ob petih popoldne v pisarni Matice Slovenske. JUGOSLOVANSKA AKADEMIČNA OMLADINA ZA NEOKRNJENO JUGOSLAVIJO. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 16. aprila. Vsa akademska omladina kraljestva SHS se obrača na vse napredne države sveta s pozivom, v katerem se protestira, da hočejo zavezniški diplomati na podlagi londonskega dogovora odtrgati od skupne domovine posamezne dele naših pokra in, da jih podjarmi kraljevina Italija. V tem pozivu na pravičnost kulturnega sveta se opisuje revolucionarno delovanje jugoslovanske omladine v bivši Avstro-Ogrski ter zasluge Srbije za naše osvobojenjc. V spomenici se protestira proti tcndencam na mirovni konferenci, da se odtrgajo Jugoslaviji njene pokrajine, kakor tudi proti temu, da v odboru desetih odločjcjo o jugoslovanskem-i L> K j.~ -.sk/-sporu tudi italijanski diplomati. Na koncu svoje spomenice zahteva jugoslovanska omladina, naj se izvedejo v poljem obsegu \Vilsonova načela. VPRAŠANJE REKE. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb* 16. aprila. Iz Pariza poročajo iz krogov naše delegacije, da se bo naše vprašanje rešilo še ta teden. Položaj se menja vsaki dan. Izgleda, da zahteva Wil-son formalen pompromis. Javno mnenje jc nezadovoljno s potekom konference, ki jo tudi časopisi ostro kritizirajo. Ententa izgublja vedno bolj na svojem prestižu. Dne 7. t. m. je nastal oster spor med Clemen-ceau-jem in Wilsonom. Clemenceau je zagrozil z demisijo, Wilson pa je izjavil, da bo zapustil konferenco in Evropo, ako ne sprejmejo njegovih 14 točk. Položaj jc akuten in more priti do krize. Kar se tiče terilorijalnih vprašanj, je naš problem najtežji. Ameriški krogi se zavzemajo za to, da bi se naša meja potegnilo od Raše proti severu. S tem bi se rešila Reka za nas. Po tem načrtu bi bila rešena tudi Dalmacija, odpadli bi le nekateri otoki. S tem ameriškim načrtom pa Italijani niso zadovoljni. ŽELEZNIŠKO MINISTRSTVO. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 16. aprila. Nekateri listi so prinesli vest, da je železniško ministrstvo prevzel minister za pošto dr. Lukinič, ker je železniški minister Vulovič deroisijoni-ral. Ta vest ni istinita, ker je dr. Lukinič prevzel vodstvo železniškega ministrstva le začasno, ker je minister Vulovič odpotoval za mesec dni v Pariz. SOCIALISTIČNI KONGRES. ___/ (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 16. aprila. Ker je socialistični kongres v Brodu prepovedan, nameravajo sklicatelji kongresa sklicati socialistično zborovanje v Belgrad. SRBSKI RADIKALCI V BOSNI. (izvirno poročilo »SUvencu« ) in Sarajevo, 16. aprila. Dr. Sokžič sklicuje sestanek politikov okoli »Srbske Riječi«. Pozneje bi se sklicala velika skupščina Srbov iz Bosne, ki naj bi osnovala temelje srbski radikalni stranki v Bosni* TUJI ELEMENTI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 16. aprila. Vsak dan se pojavlja vedno več tujcev, ki trgujejo pri nas in kupujejo živila. Zagreb preplavljajo razni židovski elementi, ki si dovoljujejo razne nesramnosti. Ali je pri nas res vse dovoljeno našim neprijateljem? Nekateri krogi zahtevajo, naj oblasti odrede, da sc vsak ^nepoklicani in neljubi tujec izžene tekom 24 ur preko meje, PRIJATELJ NAŠIH SOVRAŽNIKOV. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zrčreb, 16. aprila. Znani trgovec Weisser, ki jc svojčas izjavil, da Nemci in Mažari niso naši sovražniki in ki je bil nedavno izpuščen iz zapora, se nahaja sedaj zopet v zaporu. POVRATEK RUSKIH UJETNIKOV V DOMOVINO. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) tn Zagreb, 16. aprila. Kakor javljajo iz Požege, sc odpošljejo na ukaz srbskega vojnega poveljništva takoj v domovino vsi ruski vojni ujetniki, ki so doslej služili pri raznih posestnikih kot posli. POVRAČILO POSTNIH POŠILJATEV. (Izvirno poročilo »Slovencu«) Zagreb, 16. aprila. Pri prevratu so se izgubile na poštah številne poštne pošilja-tve. Minister za pošto je izdal sedaj naredbo, da se morajo uvesti preiskave zaradi izgubljenih pošiljatev in da sc mora lastnikom, ki se primerno legitimirajo, izplačati odškodnina. ZAKAJ NI SLADKORJA. (Izvirno poročilo »Slovencu«) m B;Igrs-3, 16. aprila. Preiskava, ki se je vodila proti sladkornim tovarnam v Vojvodini, je zaključena. Ugotovilo se je, da se je pokvarilo v teh sladkornih tovarnah 12.000 vagonov sladkorne peso, ki se sedaj ne more več uporabiti za izdelovanje sladkorja. Vzrok temu je dejstvo, da se sladkornim tovarnam niso stavile pravočasno na razpolago zadostne množine premoga za obratovanje. STAVKA V TOVARNI ZA CIKORIJO. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 16. aprila. Včeraj se jo končala stavka v Franckovi tovarni kavnega nadomestka, ker je ravnateljstvo tvornice v glavnem ugodilo zahtevam delavcev in se je dosegel sporazum. SVOBODNA TRGOVINA POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) in Ecigrad, 16. aprila. Narcdba ministrstva za prehrano določa, da se svobodna trgovina postavlja ped državno nadzorstvo. Izdajanje izkaznic iz enega kraja v drugega v isti pokrajini je poverjeno poverjeniku za socialno skrb v isti pokrajini/ Naredba stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih novinah«. IZVOZ V INOZEMSTVO. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Beigrad, 16. aprila. Centralna uprava za trgovinski promet z inozemstvom je pričela z delom, ker je ministrstvo sklenilo tozadevne dogovore z Nemško Avstrijo in Čehoslovaško. Trgovci, ki hočejo izvažati v inozemstvo preko demarkacijske črte, se morajo obrniti na ccntralno uprayc, ki jim bo izdala potrebne izkaznice. PONAREJANJE IZVOZNIC. (Izvirno poročilo »Slovcncu«.) m Novi Sad, 16. aprila. Preiskava, ki se jc izvedla na odredbo ministrstva v odseku za prehrano zaradi ponarejanja izvoznic, se je končala s tem, da so zaprli tajnika trgovinske zbornice Dušana Sekuliča, ZA POLJEDELSTVO. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 16. aprila. Držjvni odsek za varstvo dece potrebuje nekoliko kmetijskih strokovnjakov za poljedelstvo, živinorejo in pridelovanje vina, ki bi poučevali v teh strokah mladino na posestvih' Fruškogorskih manastirov. Plače se bodo določile z ozirom na predložena spričevala in dosedanjo prakro. Poleg plače bi dobivali ti učitelji tudi stanovanje in hrano v manastirih. Prosilci naj vložc prošnje s priloženimi spričevali o študijah in dosedanjem službovanju odseku za varstvo dece. ZA VARSTVO DECE. (Izvirno poročilo »Slovcncu«.) m Belgrad, 16. aprila. Državni odbor za preskrbo sirot kot organ za varstvo dece je ustanovljen in je začel svoje delo. Njegov delokrog se razteza na Belgrad, Zemun in okolico. Aprovizacija. a Meso na rdeče Izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 18. aprila in v soboto, dno 19. aprila v cerkvi sv. Jožefa Določen je tale red: popoldne od 2. do pol 3. štev. 1 do 200, od pol 3. do 3. štev. 201 do 400, od 3. do pol i. štev. 401 do 600. od pol 4- do 4. štev. 601 do 800. od 4. do pol 5. štev. 801 do 1000. od pol 5. do 5. štev. 1001 do 1200, od 5. do pol 6. štev. 1201 do 1100, od pol 6. do 6. štev. 1401 do 1600. V soboto, dne 19. aprila dopoldne od 7. do pol 8- štev. 1601 do 1800, od pol 8. do 8. štev. 1801 do 2000, od 8. do pol 9. štev. 2001 do 2200, od pol 9. do 9. štev. 2201 do 2400, od 9. do pol 10. štev. 2401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 15 dkg mesa. d£$s$odarsk@ novice. g Koruzo za seme za zeleno krmo oddaja Žitni zavod v Ljubljani. Naročiti jo morejo le županstva in kmetijske korpora-cije. Oddajali se bodo celi vagoni. Koruza v storžih je že na potu in prispe v Ljubljano začetkom tega tedna, zato se priporoča brzojavno naročilo. Žitni zavod bo oddajal koruzo v storžih po 130 kron za 100 kg prosto nasuto v vagon, franko postaja Ljubljana. Naročniki naj navedejo točen naslov, pošto, bližnji brzojavni urad in železniško postajo. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Siaroslovenska maša na čast sv, Cirilu in Metodu za mešani zbor z orglami, zložil dr. Franc Kimovec, stolni kanonik, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Part. 7 K., glasovi po 2 K. — Radostnim srcem in ponosom pozdravljamo Slovenci, kakor sploh vsi Jugoslovani to impozantno in velepomenljivo delo, katero je naš odlični skladatelj poklonil enemu prvih borcev za Jugoslavijo, vladiki dr. Jegliču, škofu ljubljanskemu. Ta krasna skladba je v cerkvenoglasbeni literaturi važnega zgodovinskega pomena, saj je prvi temelj razvoju staroslovenskega bogoslužja. Bog daj, da sv. Stolica to vprašanje ugodno reši, da se kmalu splošno vpelje staroslovansko bogoslužje, pri katerem bo ta veličastna maša prišla do viška in popolne veljave. Namenjena je seveda v prvi vrsti za slo- vesne sv. maše. Poje se pa lahko tudi pri vsaki tihi sv. maši. V tem slučaju se v »Slavi« in »Veri« besedilo lahko skrajša, kakor je skladatelj označil na zadnji strani ovitka. Oblika partiture in glasov je zelo praktična in pregledna, ker je izredno velika, papir prav trpežen. Častita cerkvena predstojništva in gg, vodje cerkvenih zborov! Sezite po tem lepem delu in pričnite polagoma gojiti to mašo in pripravljati pevce še posebno na besedilo, da bomo na ugoden odlok, kadar pride iz Rima vže pripravljeni in ne bomo v zadregi. Skladba se dobiva in naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim zborom za majnik, birme in kanonične vizitacije: Focrstcr Anton op. 19. 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part, K 3.60, glasovi oo 80 vin. Gerbič Fr. op. 72. Slava nebeške Kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor, solo in orgle. Part. 6 K, glasovi po K 1.20. Focrstcr Anton. 6 Marijinih pesmi za ženske ali moške glasove. Part. K 3.60, glasovi po 80 vin. Sattncr p. Hugolin. 10 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. K 3.60, glasovi po 1 krono. Premrl Stanko. Šmarnice 10 Marijinih pesmi za mešani zbor, deloma z orglami. Part. 3 K, glasovi po 60 vin, Hribar p. Angelik. Slava Brezmadežni II. natis uredil St. Premrl. Zbirka mešan;h, moških in ženskih zborov (za Marijine družbe) K 2.40. Laharnar J. Šmarnične pesmi za mešani zbor. Part. K 2.60. Gruin Anton. V ponižnosti klečimo in 5 Marijinih pesmi za mešani zbor. Izvod 2 kroni, Leban Janko. Cerkvene pesmi za mešani zbor Part. K 2.80. V zbirki se nahaja tudi več Marijinih pesmi. Foerster Anton. Cantica saera III. zv, za moške in ženske zbore. Izvod K 4.80, Grum Anton. Cerkvena pesmarica za Marijine družbe. (Za moške in ženske glasove.) Izvod 4 K. Faist Anton op. 18. Marijine pesmi za mešani zbor. Part. K 3.60, glasovi po 50 v. Sicherl Josip. Lavretanske litanije (takoimenovane sememške) izvod 60 vin, Foerster Anton. op. 17. Lavretanske litanije za ljudsko petje, izvod 80 vin. Ferjančič Fr. Lavretanske litanije, izvod 60 vin. Foerster Anion. 3 ecce sacerdos mag-nus (2 za mešani zbor, 1 za moški zbor). Izvod K 1.20. Lagodno odvajalno sredstvo, ki okrepi želodec in ne razdraži črevesa, so Fellerjeve tek tvorilne rabarbarske -F.lza-krogljice". 6 škatljlc 9 K 50 v. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 134 (Hrvaško). Več nego stotisoč zahvalnih pisem. Tudi za Fellerjev „Elza-fluid", poznano bolečine tolažeče sredstvo. Omot in poštnina ee računa posebej najceneje. Kdor naroči več ob enem, mnogo pribrani. (f) n ra z lepim vrtom se proda v sredini D JU mesta. Poizve se Trnovski pristan št 4. Iščem cnhn tudi z dvema posteljama, jUliU če mogoče s hrano. Ponudbe pod Šifro »Napotnik« na upravo lista. Do!/!D 8redaiih let> pošteno in zanes-Uunlb Ijivo išče s.užbe kot kuharica, najraie v župnišče. Vajena Je tudi gospodinjstva. Naslov pove uprava tega lista pod St. 2507._ Dcflllain en* tfi Viseče svetilke za rluUujU OG. elektr. luč ali petrolej, dekorat krožnik, slike in drugi predmeti v Cigaieiuvi ul. št. 1. 111. desno. Prn0edkVe H Ijucovd iCorskeoa oroiilfl. Ogleda se v četrtek od 5 — 6 v Slomškovi ulici št. 13. na dvorišča, levo. Prešernova ctica š.. 9 so priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu. ResiaViOcua Nekaj |/n"i|7Q v manjših množinah za RUi UtiC mlev in krmo ima oddati Fran Pogačnik, Dunajska c. št. 36. čisti in beli L lugoslovanska tovarna za kemično čiščenje JOS. REICH, Ljuoljana, Poljanski nasip Podružnica: Selenburg. ul 4. | 2361 Delo- ali Ulovoma itTz K be k večji lesni trgovini. Ponudbe pod »Vc3tcn 2438« na upravo „Slovenea." Opekarski mojster, ssr&ssst, išče službe k opekarni s strojnim obratom. Ponudbe pod »Staton 2437« na upravništvo „Slovenca." Nemile »Slovenca"! Bog je vzel k sebi po kratki, mukepolnibolezni našega ljubljenega sina, brata iu svaka MM KOVAČA Pogreb ranjkega bo na Veliki četrtek ob o uri popol. iz Ravtiikur.eva ulice št. 10. na pokopališke k sv. Križu. Prijateljem in znancem ga priporočamo v molitov. Ljubljana, 16. aprila 1919. Rodbini KovaS in Mzl. Kupujem cmrol/nu 'DC ielkov, hrastov OUllKRUl iE5 n bukov bodisi okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj se naznanijo na V. Scagne"ti parna žaga za državnim kolodvorom, Llubljana Clminilf izufon ključavničar dobi JllUjUin službo 1. juniia pri tvrdkl Zabret & Komp., BrKol pr. Kranju. manJSe IdOBlIjSKO POSBSlVO Ss,"o°- ječe v Vrhniški, Kamniški ali Preser-ški okolici. Ponudbe na upravo „Slo-venca pod ^Posestvo«. PpIT rlCRD M sra'ce- večja množina, Ublil (.Idull, po ugodni ceni; cigarete egiptovke. Kie, pove upravništvo lista pod št. 2493. jjpnrja se, poceni blizu 300 fctpn in riUliu metrov bodeče Altu skoraj nova KAD za zelje v meri blizu 2 škafov. Več pri tvrdki Benedikt 1. drug, Prešernova n>ica, Ljubljana. | 2506 Kfinm delavno dvojico, event. zakon-Ijlblil ska, za svoje posestvo v severni Bosni, nedaleč od Zagreba, ki se razumeta na gospodarstvo, posebno vinogradništvo. Za plačilo stanovanje z obilno oskrbo ter plača po dogovoru Ponudbe naj se pošljejo ua: Šerič, ži-vinozdravnik, Bosan. Dubica. fllpni&i vmii1 on 80 kupi- Cen'ene p°- UllUjnl V Ij Z; IID it nudbe na upravništvo .Slovenca" pod št. 90. Ma prodaj je: zofa. porabna kot postelja, otroška po stelja. častniški plašči, kratek častniški plašč s kožuhom, črn dam«ki ko stum fnov), damska spalna obleka, otroški plašč (Bordjacke). Naslov pove uprava Slovenca pod št 2510. Iščem za takoj večjo za dve osebi s hruno ali pa sobo in kuhinjo. Prispevek za hrano v naturaliiah. — Ponudbe na: Dr. Kodre, Kočevje. Večja množina DiLRIICEU ter zanesljivih HLHPCEV se sprejme stal 10, hrana in stanovauje v hiSi ter perilo prosto prania, plača po dogovoru. Cesta na tiodeljcvo št. 8 LJubjana. arnlnilf in kliriflf1 izug«n ključnv-i Na Souvauovem posestvu na Volčjem po-.UJIIIII lil RUIJUI, ničar, zmožen t Jku so bile ukradene v noči od 8. na 9. t. m. .iKomplsiae Konjske opreme električnih in drugih strojnih popravil in montaže, vešč slovenskega in nemškega jezika želi službe s 1. jun. ANTON VARŠEK, strojnik v BritoJu, pošta Kranj. Kupim takoj nova ali dobro ohranjena. Ponudbe prosijo se nujno na anončno pisarno Elockner, zavod za oglaševanje Zagreb, Jurjevska ulica št 31. Teleion 201—305. (prsne opreme za težko vožnjo) m velika 2520 z napisom Franc Ksav. Souvan, LJubljana. 300 K nagrade onemu, ki bi pripomogel k vrnitvi omenjenih predmetov. Eventualni dopisi na grad Volčji potok. Za takojšnji nastop se iSče Izurjen Reflektantl nai se obrnejo na „Kran]sko tvornico željezne i bravarske robe v iiamniku". 2517 Proda se 2510 Ovalno elPfl'0 najboljše in fine do-d.VthUc SlIlJ,K, bite pri L. Rebolj v lira n ju. Dokler ne razprodam vse zaloge. aravno mallnovo in cltronovo esenco in druge potrebščine za izdelavo eJo- srth pokalic, kakor tudi 70