jjlasilo delavcev *z9oje, izobraževanja j1) znanosti Slovenije, Mubljona,
;• februarja 1982 -^2- letnik XXXIII
X s s
/
kati i pr(
5 ogl ezal inf po! terc i dni 10 O I do!
voji: iaviv eni lieni Dokl1 oriši jeni istal,
;da| tvo : ste! ivel n ži' rjali -užt> ske|
Ul n e vi v
Prešernovi
nisi iz< e ti ia l lju‘
5 domu
r I Tradicionalne prireditve ob i ^re^ernovih dnevih bodo letos še 'as Posebno bogate, saj se bodo za-1 P cele v Cankarjevem domu z osrednjo prireditvijo — z raz-stfo Zakladi NUK, ki jo bodo odprli na prvi dan, 2. februarja,
^ OO na na/pri nhiNknvnlrpm rln
izrfl na i il
otr
rosi
)dŠ>
vel
eki
na ogled obiskovalcem do ' ■ niarca.
Razstava bo predstavila javnosti knjižne dragocenosti Narodne ‘n univerzitetne knjižnice, ob njej Pa bodo potekala srečanja knjižničarjev, predavanja o knjigi, umetniške predstavitve besedil in uterarni večer. Prvi dan priredi-■ ‘Tl f' februarja, bodo igralci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo uprizorili Ionescovo Učno uro, ki jo bodo pono-vili še 6. februarja.
Kulturni program bo popestril literarni večer, 4. februarja, kjer o sodelovalo okrog dvajset znanih slovenskih pesnikov in pisate-’ /CV' Tb tem pripravljajo kolaž p Besedil, glasbe in diapozitivov, ki „a nova, lahko rečemo metodično riši dovršena oblika predstavitve, saj vel ncnehno zaposluje obiskovalce. gat Mladim je namenjena tudi prire-evi ditev Govorica telesa, ki obrav-Ifil nav a kulturo gibov.
dil Večer slovenskih ljudskih . Pfelmi in glasbil bo na sporedu 3. e, f ebruarja; mladi glasbeniki bodo ’ - , 11P^j z orkestrom Slovenske fil-narmonije predstavili dela Bacha, “jelinskega, IVebra in Mendelssohna na koncertu, ki bo 5. fe-
/ya prvem večeru filmskih pr-fencev, 7. februarja, bodo prika-K. lU l kratke filme slovenskih reži-
|a t ser jev, gj so p0zneje ustvarili
kol Znamenite celovečerne filme, na-je stednja večera, 9. in 10. februarja, n j Pa bosta namenjena filmskim pr-no vencem, ki so jih ustvarili pred-gd stavniki Akademije za gledališče, ie, radio, film in televizijo.
Osrednja proslava v Prešernov ra| spomin bo v Cankarjevem domu 8-februarja. Bogato paleto prireditev bo sklenil Koncert za ple-j sulca in tolkala, kjer bo 10. februarja nastopil baletnik Vojko ridmar.
Povedati je treba, da bodo letošnje prireditve Prešernovih dni £ * * * * v. Cankarjevem domu prvič segle tja do začetka meseca marca, ker so namenoma časovno prilagojene šolskim počitnicam.
Temeljno vodilo letošnjih bogatih prireditev v počastitev slo-venskega kulturnega praznika, ki so jih pripravili v Cankarjevem °htu, je: predstaviti umetnost ruladim, predvsem kakovostno umetnost na visoki ravni.
. Zato toplo priporočamo vsem solarn, da omogočijo učencem obisk prireditev, ki so zanje pri-merne, še posebno pa vabimo k obisku razstave Zakladi NUK, ki Je prvič na široko odprla vrata slovenski javnosti.
T DOMINKO

il lir ii in
&

ij Jgf

ljubljanskem
Cankarjevemu

A—^>-

Df^P5^;7ATet.7 6^ ŽfGObA
Henrik Smrekar: Naši prešernoslovci, 1926
Vzgoja za sožitje in sodelovanje
V pripravi je zakon o posebnih pravicah narodnosti v vzgoji in izobraževanju
Po naših pogledih na narodnostno vprašanje imajo narodnosti, ki živijo na narodnostno mešanih območjih znotraj naše skupnosti posebno družbeno vlogo ter z njo povezane tudi posebne pravice in obveznosti. Narodnosti naj bi bile most med sosednimi državami in narodi ter njihovimi kulturami, pomemben dejavnik medsebojnega sožitja, razumevanja in sodelovanja.
Skrb za enakopraven razvoj italijanske in madžarske narodnosti s slovenskim narodom in
drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi je zato sestavni del naših trajnih družbenih prizadevanj, pa tudi naše politike na področju vzgoje in izobraževanja. Ta družbena hotenja izraža tudi sedanji predlog zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Osnutek tega zakona so obravnavali že vsi skupščinski zbori v decembru preteklega leta, o njem je tekla razprava na obeh narod-
nostno mešanih območjih pa tudi v komisijah za narodnosti Skupščine SRS in Republiške konference SZDL. Zakon dobiva tako svojo končno podobo in bo kmalu predložen slovenski skupščini v končno obravnavo.
Zakon o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja ureja njihove posebne pravice na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok, v (Nadaljevanje na strani 2)
Med drugim preberite
•	ŠE ZMERAJ V ZAČARANEM KROGU, str. 2
•	PROTI NADVLADI ANGLEŠČINE, str. 2
•	ŽIVLJENJE IN DELO ŠOLE — TUDI SKRB SINDIKATA, str. 3
•	ENAKOPRAVNE V SISTEMU, str. 3
•	POMAGAJMO PIONIRJEM DO NOVEGA DOMA, str. 3
•	USMERJANJE UČENCEV MED IZOBRAŽEVANJEM, str. 4
•	SPODBUJANJE UČENCEV K SODELOVANJU — POMEMBNA VZGOJNA NALOGA CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE, str. 5
•	SREBRNI JUBILEJ PROSTEGA ČASA, str. 6
Dajte no: boj za jezik
8. februar. Spet bomo doživljali Prešernov dan, praznik slovenske besede. In tako kot je ob praznikih v navadi, bomo znova odprli pokrov stare skrinje in vzeli iz nje starodavna, s pozlato vezena izročila.
Naročimo bokal mladega vina, trčimo, poklepetajmo, dajmo si duška, kajti praznik je, naša beseda in naša poezija slavita.
Še prej pa vas povabim, dolžnost veleva tako, na kratek sprehod skozi galerijo, k razstavi, k plesu, k petju slovenske besede.
Postojmo za hipec pri Trubarju, pri njem, ki je prvi zasadil plug v ledino. »Lubi Slovenci! Vom inu nom je vedejoč, de le-ta naša slovenska beseda dosehmal se nej z latinskimi, temuč le ta krovaska s krovaskimipuhštabipisala. Iz tiga vsaki more vejditi, de nas le-tu pisane inu tolmačovane (kir nemarno pred sebo obeniga navuka ali eksempla) zdaj na prvu težku stoji.« Stopimo naprej! Valvasor. Slava vojvodine Kranjske. »Kar zadeva jezik te dežele, je različen in težko se bo našla dežela, kjer bi bilo toliko jezikov v rabi kakor tu. Pravi splošni jezik je kranjski; poleg tega pa se govori tudi po ilirsko, toda nekoliko skvarjeno in ne povsem čisto; tretjič hrvaški; četrtič slavonski; nato tudi po dalmatinsko, kočevsko, italijansko, furlansko in nemško. Vendar govori vse plemstvo na sploh po nemško, tudi po kranjsko in italijansko. Vse sodne razprave se opravljajo v nemškem jeziku, tudi vsa pisma se pišejo nemški.« In naprej. Linhart: »Ta narod je čutu svojo veljavo in se po tem občutku tudi ravnal. Ljubil je svojo svobodo in jo branil proti zatiralcem z obupom, ki je bil brez primere.« Vodnik: »Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava.« In nato prvi med prvimi, France Prešeren: »Pesem moja je posoda tvojega imena, mojega srca gospoda, tvojega imena; v nji bom med slovenske brate sladki glas zanesel od zahoda do izhoda tvojega imena, na posodi v zlatih črkah slava se bo brala od naroda do naroda tvojega imena...« In potlej Stritar, ves bojevit in jezen: »Možje, zakaj sedimo tu pokojno? Pred nami laž šopiri se, krivica, nesramnost ne zagrinja dnevu lica, grdob krdelo širi se nebrojno!« Ne zadržujmo se predolgo! Povabim vas naprej. »Bili so pri nas na Slovenskem nekdaj drugi in drugačni časi.« (Ste spoznali Jurčičevo pisanje?) »Ko bi bilo mogoče, da pride kdo naših pradedov z onega sveta, težko bi spoznal spremenjenih vnukov in lastne’ svoje domovine...« In tule zraven Levstik: »Čas je, da bi se iz ljudstva zajemalo bolj kakor do zdaj. Posebno mladi pisatelji, up naše književnosti, naj bi tega ne pozabili. V narodu je snovi do-volj, ali da se ne zgradi kaka zmes brez okusa, zopet opominjamo: učimo se jezika iz ljudstva!« In tako naprej! Jenko, Gregorčič, Aškerc, Čankar, Kajuh, Kranjec...
Tu končajmo sprehod skozi galerijo naše besede in stopimo na obljubljeni klepet, ki si ga ob dnevu, kakršen je ta, tako želimo. Ce prav premislimo: o čem bi se radi pogovarjali? Spet razmišljamo o tem, kje smo in kam plovemo. O narodu, o njegovem jeziku, o moči, zvenu in lepoti njegove besede. Res, kaj vse je
v dolgih stoletjih prestala in kaj vse so dedje mnogoterih rodov, kaj vse so očetje in kaj vse smo navsezadnje že tudi mi sami prestali zanjo. Ničkolikokrat je morala biti slovenska zavest zelo močna, da je zmagala in da je lahko svoji besedi v trenutku njenega zmagoslavja nazdravila z mladim vinom človeškega in narodnega zanosa. Na svoji zemlji, s svojo besedo, s svojim ponosom na obrazu... Toda kaj, ko zmagoslavja niso dolgo trajala. Velikim uram slovenske besede je vselej spet sledilo tuje nasilje nad tem majhnim narodom, naseljenim na križpotjih velikih cest pohlepnega sveta. In vsakdo izmed bojevnikov je moral spet v boj na okope. Linhart za Trubarjem, Prešeren za Linhartom, Levstik za Prešernom, Cankar in Župančič za Levstikom, Prežih in Kranjec in Kardelj in še veliko drugih za Cankarjem in Župančičem.
Tam, na tistem doslej zgodovinsko zadnjem in hkrati najtežjem, najbolj odločilnem okopu, na Pohorju, na Pokljuki, na Po-reznu, na Ilovi gori, v Gramozni jami in drugod so zanjo, za slovensko besedo, padali kakor dobra, zvesta četa —najboljši, najbolj zvesti. Iz njihove krvi so pognale globoke korenine doslej največjega zmagoslavja, kar sta jih bila kdajkoli doslej v stoletni zgodovini deležna slovenski narod in slovenska beseda.
In vendar čutimo, da zadnji boj za slovensko besedo kljub vsemu še ni bil izbojevan. Le da je zdaj sovražnik, ki ji je nevaren, v nas samih, v naši brezbrižnosti, v našem popuščanju, pa v malomarnosti, ki nas zasipava z vseh strani.
Pišemo in govorimo jo tjavendan, kljub jezikovnim razsodnikom, ki se največkrat zaman zaganjajo v veter, nam ni dosti mar, če na vseh straneh popuščajo obrambni okopi in se branilci naše besede sramežljivo umikajo pred prevlado tujih besed, pred prevlado močnejših, gospodovalnejših.
Res je, neizpodbitno res: boj za naš jezik, za našo besedo ni končan. Ko pride praznik in se zavemo, kje smo in kam pelje naša pot, postane več kot jasno: ne zapuščajmo okopov, kjer moramo braniti najlepše, kar imamo —svojo besedo in z njo, samo z njo vred svojo resnično človeško in narodnostno veljavo. VIKTOR KONJAR
Še zmeraj v začaranem krogu
Zvezni odbor Sindikata delavcev vzgoje, znanosti in kulture o materialnem položaju osnovnega in srednjega usmerjenega izobraževanja
Vzgoja za sožitje in sodelovanje
Nadaljevanje s pr\’e strani
osnovnem in srednjem izobraževanju. Zakon bo ob tem obvezoval tudi slovenske šole na narodnostno mešanih območjih, da razvijajo medsebojno sožitje med pripadniki našega naroda in drugih narodnosti ter vzgajajo učence za tako medsebojno sodelovanje.
Na narodnostno mešanih območjih bomo imeli tudi v prihodnje, kot doslej, poleg vzgojno-izobraževalnih organizacij s poukom v slovenskem jeziku dvojezične izobraževalne organizacije (vzgojno-izobraže-valno delo bo v njih potekalo v slovenskem jeziku in jeziku narodnosti) in izobraževalne organizacije v jeziku narodnosti. Prve so se razvile v Pomurju na območjih, kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti skupaj s pripadniki našega naroda; druge so se razvile na Koprskem in so namenjene pripadnikom itaijan-ske narodnosti.
V dvojezičnih vzgojno-izobra-ževalnih organizacijah se učenci ob rabi obeh jezikov naučijo tako materinega kot slovenskega jezika. V vzgojno-izobraževal-nih organizacijah v jeziku narodnosti se učenci obvezno učijo tudi slovenskega jezika, obenem pa se na tem območju tudi učenci slovenskih šol učijo italijanskega jezika, da se eni in drugi usposobijo za medsebojno dvojezično sporazumevanje.
Vzgoja k dvojezičnosti se začenja že v predšolski dobi, ko naj bi se otroci ob materinščini seznanjali že tudi s temelji slovenskega jezika ali jezika narodnosti. Predšolski otroci, ki bodo kasneje obiskovali dvojezično osnovno šolo, bodo obvezno obiskovali pripravo na osnovno šolo dve leti pred vstopom vanjo. Učencem, ki so končali dvojezično osnovno šolo ali osnovno šolo v jeziku narodnosti in se vključujejo v srednje šole s slovenskim učnim jezikom, naj bi le-te omogočile, da se učijo jezika narodnosti kot enakopravnega predmeta. Tak pouk je treba organizirati v skupinah,
čim se na šoli odloči zanj vsaj pet učencev, pa čeprav iz različnih programov.
Zakon o uresničevanju posebnih pravic narodnosti v vzgoji in izobraževanju daje pripadnikom narodnosti z ustrezno strokovno izobrazbo prednost pri izbiri učiteljev, vzgojiteljev, svetovalnih in drugih strokovnih delavcev za delo v organizacijah v jeziku narodnosti (razen za pouk slovenskega jezika); pedagoški delavci v dvojezičnih šolah pa morajo obvladati oba učna jezika.
Posebne pravice narodnosti zagotavlja tudi zakonsko določilo, da morajo imeti med delegati družbene skupnosti pri upravljanju vzgojno-izobraževalne organizacije s poukom v jeziku narodnosti večino pripadniki narodnosti, v dvojezičnih izobraževalnih organizacijah pa morajo biti med temi delegati enakopravno zastopani pripadniki narodnosti in slovenskega naroda. Družbena skupnost zagotavlja vsem vzgojno-izobraževalnim organizacijam v jeziku narodnosti in dvojezičnim organizacijam potrebne gmotne temelje za delo s tem, da Izobraževalna skupnost Slovenije in Skupnost otroškega varstva pokrivata razliko v ceni storitev, ki presega cene v drugih vzgojno-izobraževalnih organizacijah, pa tudi v ceni učbenikov za tovrstne šole. Republiški proračun prispeva 50 % denarja za naložbe v korist dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih organizacij in organizacij v jeziku narodnosti.
Na seji Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo dne 19. 1. 1982 so ponovno pregledali predlog zakona in dopolnili besedilo. Člani komiteja so pri tem ugotovili, da sedanji predlog že povsem ustrezno izraža družbena hotenja za nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja za pripadnike narodnosti, saj so v njem zajeti in usklajeni predlogi in pobude iz dokaj široke javne razprave, ki je omogočila demokratično sodelovanje vseh, ki se zanimajo za ta vprašanja.
JOŽE VALENTINČIČ
Za vzgojno-izobraževalno dejavnost je v zadnjih letih značilen zastoj — pa tudi zmanjševanje gmotne podlage in zniževanje življenjske in družbene ravni delavcev, zaposlenih v njej. Da je to res, potrjuje več kazalnikov, na primer: delež izobraževanja v narodnem dohodku se zmanjšuje, delovna sredstva naraščajo počasneje kot cene in življenjski stroški, gmotna podlaga je čedalje šibkejša, realni osebni dohodek zaposlenih se zmanjšuje veliko hitreje kot v gospodarstvu, čedalje manj je denarja za gradnjo stanovanj in sklad skupne porabe — to pa še znižuje družbeno raven delavcev itn. To je le nekaj misli, poudarjenih v razpravi na seji zveznega odbora Sindikata delavcev vzgoje, znanosti in kulture, ki je bila 25. decembra v Beogradu.
Jasno je tudi, da je to zaostajanje kaj različno — ponekod večje, drugod pa manjše. Pre-' cejšnje razlike so že v eni sami republiki. Zaostajanje je večje v občinah, ki gospodarsko niso razvite. Še več razlik kot v osnovnem šolstvu je v srednjem usmerjenem izobraževanju. V nekaterih republikah in pokrajinah dajejo denar za srednje usmerjeno izobraževanje republiške ali pokrajinske samoupravne interesne skupnosti — tam so razlike manjše — drugod pa območne interesne skupnosti ali posebne (panožne) samoupravne interesne skupnosti. Še najbolje je tistim srednjim šolam in šolskim središčem, ki pridobivajo del dohodka s proizvodnim in praktičnim delom učencev (gostinci, kovinarji, avtomehaniki itn.) ali tistim, ki ga pridobivajo z neposredno svobodno menjavo dela z delovnimi organizacijami materialne proizvodnje.
Leta 1980 so v osnovnem in srednjem usmerjenem izobraževanju zabeležili zaostajanje, se pravi, počasnejšo rast dohodka, čistega dohodka, delovnih sredstev in sklada skupne porabe. Realni osebni dohodki so se leta 1980 zmanjšali za nekaj več kot 11 %, v šestih mesecih tega leta pa še povprečno za 10%, in sicer: na Hrvaškem v osnovnem izobraževanju 9 %, v srednjem usmerjenem 13 %; v Sloveniji v osnovnem	izobraževanju
15,6 %, v srednjem usmerjenem .14,6%; v Makedoniji v osnovnem izobraževanju 4,6%, v srednjem usmerjenem 5,6%; v Srbiji 12,8 %, Bosni in Hercegovini 9 % in v Vojvodini 12,2 %.
Če primerjamo tadva kazalnika, ugotovimo, da izobraževanje ob koncu leta 1985, torej na koncu tega srednjeročnega načrtovanega obdobja, ne bo doseglo ravni realnih osebnih dohodkov iz leta 1978. Znižanje realnih osebnih dohodkov so zabeležili
tudi v gospodarskih dejavnostih, toda tam je ta padec kar za 5 ali 6% manjši kot v izobraževanju.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, to so sredstva za financiranje družbenih dejavno- f dela. Financiramo namreč
sti, so se zvečevala hitreje, kot je bilo predvideno in dogovorjeno, skupni prihodek, dohodek in čisti dohodek vzgojno-izobraževalnih organizacij pa narašča veliko počasneje od gibanja infla-
veliko manj kot v gospodarstvu in zdravstvu.
Po drugi strani pa je povečevanje sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih in prihodkov vzgojno-izobraževalnih organizacij posledica skaljenih odnosov v gospodarstvu in družbi. Lahko bi celo rekli, da dozdajšnji način proračunskega financiranja družbenih dejavnosti spodbuja »status quo pridobljenih pravic«, nadaljnjo porabo in ekstenziven razvoj, saj veliko .sklepov podpišejo politični dejavniki in strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti brez sodelovanja združenega
»po
cije in življenjskih stroškov. Celotni prihodek se je lani povečal po indeksu 135,9, dohodek 123,6, čisti dohodek 118,9. Podobno je tudi z osebnimi dohodki, ki so v osnovnem izobraževanju narasli za 21,8 %, v srednjem usmerjenem izobraževanju pa za 22,6 %. Glede na zapletenost del in nalog ter strokovno usposobljenost so osebni dohodki delavcev z višjo in visoko izobrazbo v osnovnem in srednjem izobraževanju zaostajali v primerjavi z gospodarstvom od 20 do 45 %. Osebni dohodki učiteljev se razlikujejo v posameznih občinah tudi do 80%.
Izredno naglo se zmanjšujejo sredstva za napredek materialne podlage dela. V srednjem usmerjenem izobraževanju so se zmanjšala (indeks 88,9), v osnovnem izobraževanju pa neznatno povečala (indeks 102,5). Zato se zmanjšuje udeležba porabe za materialno podlago dela, to pa slabo vpliva na kakovost vzgoje in izobraževanja. Skratka, premalo je denarja za učila in opremo kabinetov in za porabni material v delavnicah, zato postaja pouk zgolj »beseden«.
Dobro pa je, da je v teh zapletenih in oteženih gospodarskih razmerah področje izobraževanja tako zelo »disciplinirano«. Pravijo, da zelo malo vzgojno-izobraževalnih organizacij posluje z izgubo. V osnovnem izobraževanju je bilo takih le 181, v srednjem pa 51, tj. 5 % vseh ali
Proti nadvladi angleščine
Javna razprava o pouku tujih jezikov
O pouku tujih jezikov na naših osnovnih in srednjih šolah se vname pri nas vsakih nekaj let živahna razprava, ki prinese nekaj novih spoznanj in sklepov — pouk tujih jezikov pa gre ob tem tudi svojo pot, ki je drugačna od načrtovane.
Nekoč smo poudarjali enakopravnost štirih tako imenovanih svetovnih jezikov — angleščine, francoščine, nemščine in ruščine, ki smo jim pozneje včasih dodajali še španščino. Vendar je na naših šolah angleščina čedalje bolj potiskala ob stran vse druge svetovne jezike in domala izrinila ne le ruščino, ampak tudi francoščino. Po podatkih Zavoda SRS za šolstvo iz leta 1977/78 (kasneje očitno ni nihče več zbiral teh podatkov) se je tedaj na osnovnih šolah učilo angleščine že 74,4 % učencev, drugi pa so se učili nemščine. V manj kot polovici občin so učenci še lahko zbirali med tema jezikoma, drugje pa je angleščina postala prevladujoči, če že ne tudi edini tuji jezik (npr. goriško in koprsko območje). Vzroki za tako širjenje in nadvlado angleščine niso v nekih družbenih odločitvah, kot bi pravzaprav moralo biti, temveč v čisto praktičnih okoliščinah: iz šol so prihajali predvsem učitelji, usposobljeni
za pouk angleškega jezika, saj sta npr. na ljubljanski pedagoški akademiji in na filozofski fakulteti angleščina in nemščina docela prevladali. Ker sta se tadva jezika, zlasti še angleščina, zasidrala tudi v srednje šole, so se osnovne šole začele po njih ravnati, da učenci ne bi imeli težav pri prehodu v srednje izobraževanje.
Po predlogu Zavoda SRS za šolstvo, ki je v javni razpravi, naj bi bile v prihodnje v osnovnih šolah angleščina, nemščina in francoščina bolj enakomerno zastopane na vseh območjih naše republike (največ s 45 %, najmanj pas 15%), učenci pa naj bi lahko izbirali vsaj med dvema tujima jezikoma. Precej več naj bi bilo možnosti za fakultativno učenje tudi drugih tujih jezikov, tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Pri tem naj bi imeli besedo tudi starši ter potrebe združenega dela in posameznih območij. Tako naj bi se, zlasti med fakultativnimi jeziki, pogosteje pojavljale tudi francoščina, italijanščina, španščina, ruščina, latinščina in še kak drug jezik.
Srednje šole naj bi v prihodnje dosledneje omogočale učencem, da nadaljujejo učenje jezika, ki so ga imeli že v osnovni šoli. To mora veljati tudi za učence, ki
pridejo iz drugih republik in so imeli v osnovni šoli francoščino ali ruščino. Več fakultativnega učenja tujih jezikov pa naj bi tudi na srednjih šolah spodbujalo učence, da nadaljujejo z učenjem drugih jezikov, ki so se jih začeli učiti v osnovni šoli.
V razpravi o pouku tujih jezikov, ki je bila na seji Republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje ter telesno kulturo dne 19. 1. 1982, so udeleženci poudarili pomen učenja tujih jezikov za stike z drugimi narodi, njihovim znanjem in kulturo. Čeprav so se iz praktičnih razlogov, zaradi prehoda iz osnovne v srednjo šolo, ogrevali za manj obveznih tujih jezikov v osnovni šoli, so bili zelo za to, naj bi fakultativno učenje tujih jezikov že na tej stopnji dajalo otrokom širše možnosti. S fakultativnim učenjem tujega jezika lahko začnemo že na nižji stopnji osnovne šole, kot nam kažejo dobre izkušnje nekaterih organizacij (npr. pionirskih domov, osnovnih šol, delavskih univerz), vendar naj bi to ne bil poznejši obvezni tuji jezik, saj nastane sicer velika razlika v prejšnjem znanju učencev istega razreda. V srednjih šolah naj bi imeli vsi učenci možnost, da nadaljujejo z uče-
glavi«, tj. po številu zaposlenih, številu učencev in študentov, številu učiteljev, kateder in oddelkov, številu programov in kulturnih manifestacij. Pri tem ne dajemo prednosti tistemu, kar je nujno, ne izbiramo načinov, nimamo pregleda nad razvojem in materialnim položajem posameznih dejavnosti.
V	takih razmerah delavci v družbenih dejavnostih res ne vedo, zakaj naj bi varčevali, si prizadevali za boljše gospodarjenje, za korenitejše spreminjanje svoje organizacije in za učinkovitejše in boljše delo. Neustrezno pridobivanje dohodka in zastoj v svobodni menjavi dela slabo vplivajo na interno delitev, to je na vrednotenje del in nalog.
V	minulih letih smo imeli razvit sistem vrednotenja del in nalog, to je nagrajevanje po delu in delovnih dosežkih v osnovnem izobraževanju. Bilo je veliko posebnih in dobrih rešitev. Navedeni dejavniki in administrativni ukrepi omejevanja pa so povzročili, da se v zadnjih dveh letih kaže težnja po opuščanju sistema vrednotenja. Uveljavlja se načelo »razdeli vse, kar imaš, preden pride omejitev«, »deli linearno, kajti življenjski stroški so se zvišali za vse« ipd. Čedalje bolj prevladuje splošno ozračje oportunizma in črnogledosti.
V	takih okoliščinah se dozdeva delavcem v izobraževanju, da so v najemnem razmerju, uporabnikom storitev, to je delavcem v združenem delu pa, da so jim sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb odtujena. Imamo torej nesmiseln in protisloven položaj: skupna poraba je eden od virov inflacije, delavcem v družbenih dejavnostih pa se znižujeta osebni dohodek in živr Ijenjska raven.
njem tujega jezika iz osnovne šole. Če zahteva posamezna usmeritev drugače, naj bi bili osnovnošolci s tem seznanjeni, da bi se kandidati za tako usmeritev pravočasno vključili v fakultativni pouk takega jezika. V srednji šoli naj bi se med fakultativnimi predmeti pojavljala tudi arabščina, saj postaja v svetu, pa tudi v naših gospodarskih in poslovnih stikih z arabskimi deželami čedalje pomembnejša. V srednjih šolah je treba pouk tujih jezikov približati stroki in navajati učence na uporabo tuje strokovne literature, vsaj v višjih letnikih. Pri tem so poudarili, da imamo v tehniki na voljo bogato literaturo ne le v angleščini, pač pa tudi v nemščini in ruščini. Širši izbor tujih jezikov na naših šolah naj tako spodbuja našo odprtost navzven in naše stike z razvitimi deželami in deželami v razvoju. Za napredek pouka tujih jezikov pa naj bi v prihodnje več storile srednje šole jezikovne usmeritve, ki bi lahko dajale mentorje vsem šolam na svojem območju.
Javno razpravo o pouku tujih jezikov bo kmalu sklenil strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje, ki je pristojen za končni sprejem stališč in sklepov.
J. V.
katerih okoljih ne bodo dobi'" stanovanja, dokler bodo zapOj gj sleni. Tudi v preteklih letih vc liko šol ni izplačevalo regresov i letni oddih ali pa so ga izplačaj vale simbolično, od 500 do 1 OOj, pj din na delavca. Nekatere šole z3|ej. radi posebnih delovnih razmer i)roc majhnega števila zaposlenih n|eja majo organizirane družben q prehrane, večina pa jih ne izpbKva čuje delavcem v ta namen ničc^
sar-	>db
Znano je, da prosvetni delaV£Ta(j nimajo	svojih počitniški^
domov. V vsej Jugoslaviji je n2[(lv menjen prosvetnim delavcem sam počitniški dom — to je Do^ay prosvetnih delavcev Hrvaške ',0.j Crikvenici, v katerem je prostoljij, za skupaj 10.000 nočnin
šolskimi počitnicami, to pa n____
zadošča niti za 10 odstotkov pn treb hrvaških prosvetnih dela' cev.	:azi
Kaj storiti?
Družba se je že lotila reševa^ njate problematike: ugotovljen*# so razmere, predlaganih je ve" prožnih in diferenciranih ukre pov, s katerimi naj bi — glede i možnosti in razmere postopofli* izboljšali gmotni položaj osno'1— nega in srednjega usmerjeneg* izobraževanja.	)oi
V vseh predlaganih ukrepih j1 poudarjeno, da ni nikakršni
A
Ji
možnosti, da bi gospodarstvo sf j
nadalje obremenjevali in povf en čevali udeležbo skupne porabe .
Po predlaganih ukrepih naj na podlagi dogovora, sporazum* in bilanc opravili prerazporedit
m Lziicir	pi ti az-pui ^	,
tev sredstev znotraj družbeni),'^
•n
dejavnosti. Zveza sindikatov njeni organi v republikah in poj j j, krajinah se zavzemajo za to, bi ne širili pravic delovnih ljudi i'arj
občanov v družbenih dejavnosti!*1
in naj se v osnovnem izobraževafr nju izoblikuje učinkoviteje’0^ način solidarnosti.
Opozorimo pa naj, da se pred^. lagani ukrepi in sklepi zelo počasi uresničujejo. V posamezni!^ republikah in pokrajinah dogon,. vore in sklepe delegatskih skupšjT čin o izenačevanju družbeno-gd.
spodarskega položaja te deja' j., nosti z drugim združenim delof a ali občasno »preložijo ali pa jiU' kcir spregledajo, kot da niso nikdar sprejeti.«
Postavlja se vprašanje: Kje ^ izhod iz tega začaranega kroga"{a
Rešitev je mogoča edino pC-samoupravni poti z dogovori '\J
Družbena raven
Družbena raven delavcev se meri z različnimi kazalniki. Med temi so najpomembnejši: rešitev stanovanjskega vprašanja, organizacija družbene prehrane, letnih počitnic, prevoza in višina sredstev sklada skupne porabe. O teh kazalnikih nimamo zanesljivih podatkov, ker se položaj vsako leto spreminja. Ce. združimo podatke SDK in naše ankete, ki smo jo pripravili lani, ugotovimo, da izobraževalna dejavnost v tem pregledu zaostaja in da je nekje tam, kot so delavci v tekstilni industriji, kmetijstvu in gradbeništvu.
Sredstva skupne porabe so se v šestih mesecih lani zmanjševala v vseh teh dejavnostih. V gospodarstvu so zdaj 7.209 na delavca, v osnovnem izobraževanju pa samo 863 din in v srednjem celo samo 601 dinar. To pomeni, da so se v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za več kot 75 %. Zato veliko izobraževalnih organizacij letos ne bo moglo izplačati svojim delavcem regresa za letni oddih, pa tudi denarja, s katerim bi delno poravnali stroške družbene prehrane in za prevoz delavcev ni. Vzporedno s tem se zmanjšuje tudi vsota denarja za stanovanja. Anketa je pokazala, da 37 % delavcev osnovnega in srednjega usmerjenega izobraževanja nima rešenega stanovanjskega vprašanja, 27 % pa ga je rešilo le delno. Že zdaj je jasno, da prosvetni delavci v ne-
samoupravnimi sporazumi v sa;nj| moupravnih interesnih skupno, stih. Pri tem je treba v mejajje| sredstev skupne porabe ugotovi,^ ti, razčleniti in primerjati matej^ rialni položaj vsake družbene de* javnosti in ožjega področja 3r-njej. Šele potem je mogoč * opredeliti merila za dodeljevanj' j sredstev v tem srednjeročnei<ii]j načrtu za vsako dejavnost. >ri;
Izoblikovati je treba tudi učiflho kovitejši način solidarnosti, ki zagotovil najnujnejšo rave^j osnovnega izobraževanja v neraigg zvitih občinah.	;ar
Pri tem je treba odpraviti do%§ dajšnji oportunizem in z gospOisp darskimi ukrepi zagotoviti, da sjer zaustavita pretirana poraba »n ] ekstenziven razvoj višjega in vik0 sokega šolstva.	lje
Prav tako nujno je hitro učinnu koviteje in smotrneje samoii^ pravno organizirati vse družbeflV j; dejavnosti, posebno pa osnovifprt in srednje izobraževanje. pomeni, da je treba razčlenim) način organiziranja, število %)r kakovost strokovnih in drugi’sar služb, število administracije 'bd njeno podvajanje v samoupraVug nih interesnih skupnostih %i, družbenih dejavnostih, del^o opravila in obremenjenost p<>pr( sameznih kadrov in podobnthiš Brez teh vzporedno organiziržg^ nih akcij ni mogoče rešiti tehjj zadev dolgoročno. Res je tudi, dles vsega tega ne bodo mogli opr%0 viti sami delavci v družbenih dC(ie javnostih pa tudi ne tisti v izobramc ževanju, če pri tem ne bodo s<fy0 delovali z uporabniki storitev, in VAŠKO RAIČEVIČ
življenje in delo šole skrb sindikata
tudi
Sei® 2veznega odbora Sindikata delavcev izobraževanja, znanosti in kulture
3bi^" ipO{
Vf
de,uie osn<>vna organizacija sindikata, s katerimi vprašanji se ()(L Va^a; kakšne metode uporablja in kako uresničuje svojo sindikalno '	v*°80 v vzgojno-izobraževalnih organizacijah in še pose-
opravlja svoje naloge v idejno-vzgojnem in izobraževalnem ni|e|^esu 'n koliko pozornosti namenja vprašanjem odgovornosti do >efl; o
pla*, . em tem je razpravljal zvezni odbor Sindikata delavcev izobra* znanosti in kulture na seji, ki je bila 25. decembra lani v Beo-^odlaga za razpravo so bili podatki, ki so jih zbrali republiški avL ”n s*ndikatov Bosne in Hercegovine, Makedonije in Slovenije in škifd • vo Prosvetno-pedagoških služb, zveze komunistov in SZDL o n0[(^nosti pri pouku in idejno-političnih problemih pouka in učbeni-d el.vezni odbor je namreč skupaj z republiškimi in pokrajinskimi )0rta,.ori ze lanskega junija sestavil seznam vprašanj, o katerih so pote-e ,,P080vori in raziskave v osnovnih organizacijah sindikata vzgoj-toL-i 'zobrazevalnih organizacij. Ti trije odbori so raziskali delo osnov-neiL;i.0r®an'/ac'j sindikata v petdesetih osnovnih in srednjih šolah, šol-
i* središčih in fakultetah.
P<^ la'
^v«¥S'r„sk°Sf„t
mogoče je izoblikovati neke splošne sklepe, ker je v praksi ve-
pomagajmo pionirjem Up novega doma!
egl
>om pionirjev pod partizanskim Rogom — šola samo-H	upravljanja
> š' ^
ve ^elja po sKupnem domu slo- benih del za dom slovenskih pio-be,erlskih pionirjev ni novost, saj nirjev je bil 23. maja 1981. Na j tu.Ie.r°dila pred dobrimi šestnaj-' tem prazniku je predsednik [rI/1mi leti. Takrat je pri Zvezi pri- Zveze prijateljev mladine Slove-
nije Franc Šali med drugim dejal: »Doslej so se prav pionirji za svoj dom najbolj potrudili. Z akcijami zbiranja odpadlega materiala -so prislužili nad 4000000 din, zato smo se na skupščini ZPM odločili, da jih starejši ne smemo pustiti na cedilu in da je treba napraviti vse, da bi kljub pomanjkanju družbenih sredstev za takšne namene vendarle začeli z gradnjo, seveda, skladno z materialnimi možnostmi.«
Želje postajajo resnica. Kmalu bo gradnja doma slovenskih pionirjev postala vseslovenska, to pomeni; ljudje v številnih delovnih organizacijah čutijo, da morajo pomagati pionirjem.
— Do konca letošnjega julija bodo urejeni taborni prostor in najpotrebnejši spremljajoči objekti. V Dolenjskih Toplicah se bodo slovenski pionirji srečevali z vrstniki iz drugih republik in iz tujine, predvsem z vrstniki iz neuvrščenih držav. Dom slovenskih pionirjev ne bo namenjen rekreaciji, temveč zvgoji in izobraževanju mladih, so poudarili na Zvezi prijateljev mladine. Na pobudo zveze bo postal dom nova šola samoupravljanja mladih. Kraj, kjer se bo mladi rod izpopolnjeval, bogatil svoje znanje, izmenjaval izkušnje in kjer bo obujal tradicijo narodno-^riiat V OC* Pi.oniriev> Zveze osvobodilnega boja. Dom je se-et>oiitr iLu- m*ad'ne’ družbeno- stavni del kompleksa partizan-raieea Cht m or8an*zac‘j združe- skih objektov na območju Roga, .. a do enot novomeške ki je trajen spomenik naše revolucije in svobode.
Naj sklenemo z mislimi, ki so se prepletale na tiskovni konferenci:
— Samo otroške roke kljub vsej pridnosti in delavnosti ne bodo zmogle bremen, ki jih zahteva graditev doma slovenskih pionirjev. Gradnja doma naj okrepi vrste vseh prijateljev mladine! Slovenija je zadnja republika, ki bo dobila pionirski dom in hkrati prva, ki bo ta dom zgradila po samoupravni poti dogovarjanja in prostovoljnega odločanja.
Še posebej so na konferenci poudarili tole:
— Iskrena hvala vsem delovnim ljudem v organizacijah združenega dela, ki so doslej kakorkoli prispevali h gradnji doma, hvala pripadnikom novomeške garnizije in drugim. Zahvala naj bo hkrati vabilo vsem, da se pridružijo po svojih močeh tej plemeniti vseslovenski akciji za naše otroke.
TEA DOMINKO
;di't?iev mladine Slovenije na-nitja zamisel o gradnji takega ' i%... %ln z pj° Pravi gradbeni na-P°ii hii takrat so predvideli, naj 4on, 1™ R,ontfjev v Dolenjskih li irP. . čeprav so vsi podprli 5ti(,amisel, da je tak dom potreben, v3*a niso mogli začeti graditi zaradi gospodarske reforme in zaradi ^manjkanja denarja. Plemenita gOnusel 0 »skupni strehi pionirjev« pa vendarle ni ostala pozab-nj|)ena. Potrebe in želje pionirjev go^| Ppdprla Zveza prijateljev pj ladine Slovenije in sveti zveze goJOnee, pa tudi krajevna skup-a^i dolenjske Toplice in občin-0jfKa skupščina občine Novo jjnesto. Tudi pionirji niso ostali le biPf' željah — odločili so se in podrsali samoupravne sporazume, ; jra bo vsak izmed njih prispeval jr/a nov' dom 40 dinarjev. Takrat p,'a. sprejeli nove naloge Zveza jPojateljev mladine Slovenije — sa^obila naj bi še druge podpi-l0:n<ke za družbeni dogovor in pri-iatHV'*a Pro8ramske zasnove za 'Vi,. 0 ^ noyem domu — in občin-te’ a skupščina Novo mesto, ki naj je ‘pnskrbela ustrezno zemljišče, i edila komunalne naprave in popravila gradbeni načrt.
in sklepi so se spreme-.r- dejanja: vsi so si zavzeto
i"SheVali’ .VSak • P0 iv°iih
jarnizije jLA §e bi jih ,ahko
>okn tVali- skuPno delo je rodilo sip 6 . čePrav je bilo v tem dol-j/ ^ Casu “bko težav in bojev, vič kal.ie narejeno doslej? Na ti-- vm konferenci Zveze prijate-inBfV Radine smo zvedeli: — Ja-50 strokovnjaki ni, p™1 mikrolokacijo pri novi šoli
nhrpHi njskih ToPlicah i" izdelali fč a °§ za ureditev tabornega Z?*0™ za pionirje in odraslo j:maditi0 ter za prve objekte (ku-’^5a z.jedilnicP in shrambami.
icaranic 'tn)- Izbrani gradbeni vuč' S s°delavci je hitro in I uinkovito reševal vsa vprašanja sprejemal sklepe. Med drugim sklenili, da’bo na tabornem
K'hic-'u°ru stal° tudi enajst lesenih S,' runaric, ki jih bodo poma-eniza z.grad'ti gospodarske orga-dj acije s Področja gozdarstva in 'ahf/J6 'ndustrije, za druga dela pa ley , 0 Povabili k sodelovanju tudi •ata‘°Vn-e organizacije Novega 3‘n Dolenjskih Toplic, no-. omesko garnizijo JLA, pionirje
Slavnostni začetek grad-
liko različnosti tako v posameznih okoljih kot tudi na posameznih stopnjah izobraževanja.
Gotovo pa se je osnovna organizacija sindikata potem, ko sta bila sprejeta ustava SFRJ in zakon o združenem delu, v nekaterih vzgojno-izobraževalnih organizacijah uveljavila kot pomemben dejavnik. V mnogih osnovnih šolah in šolskih središčih se ukvarjajo osnovne organizacije sindikata z vprašanji, ki jih prinašata življenje in praksa in ki izvirajo iz ustave SFRJ in zakona o združenem delu. Osnovna organizacija sindikata postaja čedalje bolj pobudnica in organizatorica za sprejemanje samoupravnih aktov, s katerimi se urejajo medsebojna razmerja delavcev, notranja organizacija dela, samoupravno organiziranje združenega dela, družbeno-go-spodarski odnosi ipd. Osnovne organizacije sindikata pomembno sodelujejo pri sprejemanju načrta dela šole in pri njegovem uresničevanju. Ukvarjajo se z medčloveškimi odnosi, delovnimi razmerami, delovno disciplino delavcev, z učiteljevo zavzetostjo pri delu z učenci, z razporejanjem čistega dohodka in z delitvijo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, uresničevanjem politike za izboljšanje gospodarskih razmer, ohranjanjem življenjske ' ravni delavcev, zlasti tistih z nižjimi prejemki, s tehnološkim presežkom učiteljev, z organiziranostjo družbene prehrane, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, z reševanjem kadrovskih vprašanj in s podobnim. Nekatere osnovne organizacije so reševale tudi vprašanja o sodelovanju s starši, sodelovanju šole in družbenega okolja, organizaciji proizvodnega dela učencev, obravnavale so nekatere vidike idejno-vzgojnega in izobraževalnega procesa ter delo mladinske in pionirske organizacije.
Skratka, kar precej osnovnih organizacij zveze sindikatov v vzgojno-izobraževalnih organizacijah se je ukvarjalo z aktualnimi in življenjskimi vprašanji in z najpomembnejšimi nalogami. Toda če pogledamo, kako so se vse te naloge uresničevale, vidimo, da je veliko površnosti in formalizma, ponekod pa so dejavnost sindikatov izenačevali kar z delovanjem zbora delavcev ali organa samoupravljanja. V procesu dela in dejavnosti ni dovolj dialoga, primerjanja nasprotujočih si stališč in usklajevanja mnenj, in interesov. Precej razširjen je formalizem pri delu pa tudi nezanimanje za kakršne koli rešitve. Očitno je, da večina prosvetnih delavcev nima potrebnega družbeno-gospo-darskega znanja, ki bi jim pomagalo spoznavati procese in tokove samoupravljanja. Še zdaj so v rabi stare metode dela, se pravi, da se uresničujejo delovni načrti kampanjsko in formalno. Malo je povezanega, neprekinjenega, drobnega subtilnega in nenehnega dela, razčlenjevanja, kako so bila uresničena dogovorjena stališča ipd. Kar precej je uveljavljeno pojmovanje, da se ukvarja sindikat v šolah predvsem z dohodkovnimi odnosi, natančneje — z delitvijo, zanemarja pa druga vprašanja ali pa se ukvarja z njimi le občasno. Ponekod poudarjajo, da jim jemljejo dohodkovni in medčloveški odnosi veliko časa, premalo pa ga ostane za vzgojno-izobraževalno delo, za delo z učenci pri dejavnostih prostega časa in za sodelovanje s starši. Zapostavljena je organizirana dejavnost, ki spodbuja odgovornost do dela.
Raziskave kažejo, da se osnovna organizacija sindikata malo ali pa neredno ukvarja z vprašanji razčlenjevanja vzgojno-izobraževalnega dela, z raz-
členjevanjem učnih načrtov, učbenikov in priročnikov in z vprašanji odnosa do dela. Organiziran idejni boj za reformo, za ustvarjanje novih odnosov, to je za socialistično samoupravno preobrazbo te dejavnosti in njeno povezanost z združenim delom še janeraj niso v središču zanimanja osnovnih organizacij.
SINDIKAT
NA STRANSKEM TIRU?
Premalo se govori tudi o učiteljevem delu in odgovornosti do dela ter vplivu učiteljev na učence in družbeno okolje. O vseh teh Vprašanjih precej enostransko razpravljajo učiteljski zbori, strokovni aktivi in samoupravni organi. Na drugi strani pa se v nekaterih šolah in še posebno na fakultetah pojavlja podcenjevanje sindikata in težnje, da bi ga odrinili na stranski tir. To se kaže različno, na primer: pri izbiri predsednika in izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov, ko izbirajo predvsem tiste, ki s svojimi opravili in položajem nimajo večjega vpliva. Kjer je tako, se ukvarja sindikat le z obrobnimi nalogami.
Spremljanje uresničevanja delovnih načrtov šol in fakultet in razčlenjevanje učnih načrtov in vsebin potekata delno in neredno. Zato je v zadnjem času v nekaterih vzgojno-izobraževalnih organizacijah precej odklonov in idejnih poti vstran. To se kaže v pojavih nacionalizma, narodne romantike in anarholibe-ralizma, v pojavih oportunizma, indolence in nezaupanja v možnosti reforme izobraževalnega sistema pa tudi malomeščanske psihologije. V šolah in na fakultetah so precej razširjeni prepiri in grupaštvo. V nekaterih okoljih pojmujejo odnos in odgovornost do dela precej relativno in »prožno«. Preveč izrazito je pristransko zagovarjanje nekaterih načel ter subjektivno ocenjevanje odnosov in delovnih dosežkov.
Pravijo, da so za neuspeh v šoli krivi učenci, ne razpravljajo pa o odgovornosti učiteljev. Skrb za boljše delo in izobraževanje ni v središču pozornosti.
Menimo — tako so poudarili na seji — da so vprašanja vzgoj-no-izobraževalnega dela precej prepuščena prosvetno-pedago-škim organom v republikah, pokrajinah in občinah. Družbe-no-politični dejavniki, kot npr. zveza komunistov, SZDL, zveza sindikatov in zveza socialistične mladine se niso zmeraj trudili za to, da bi se spremenili taki odnosi in pojmovanja. Združeno delo, obremenjeno z vprašanji, kako izboljšati gospodarske razmere, ne zanimajo dovolj vprašanja kadrovske prenove in usmerjanja dela in organizacije dela vzgojno-izobraževalnih organizacij po sodobnih potrebah. Tako je ostala ta dejavnost kar precej ob strani samoupravne preobrazbe.
Vzgojno-izobraževalno delo, razčlemba dela, razčlemba uspeha in uresničevanja vzgojno-izobraževalnih nalog in odgovornost do dela prosvetnih delavcev morajo postati primarne naloge osnovne organizacije zveze sindikatov in vseh pristojnih sindikalnih organov od občine do federacije. Začeti moramo tudi z diferenciacijo v svojih vrstah in si prizadevati, da bodo najsposobnejši ustvarjalci, ki uresničujejo reformo in novo šolo, najbolje nagrajeni in družbeno priznani. Hkrati moramo opozarjati tudi na vse slabosti in pomanjkljivosti dela pedago-ško-strokovnih organov ter se odločno zavzemati za zboljšanje gmotnega položaja v vzgoji in izobraževanju.
VAŠKO RAIČEVIČ
dogodki
novosti
Enakopravne v sistemu
V usmerjenem izobraževanju se delavske univerze vračajo k svoji prvotni vlogi — k dopolnilnemu izobraževanju in izpopolnjevanju odraslih na področju družbenega, strokovnega in splošnega izobraževanja. O težavah, mestu in vlogi delavskih univerz ter njihovem nadaljnjem razvoju je razpravljalo 9. 12. 1981 tudi predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in sprejelo tale stališča:
Delavske univerze so nastale kot izraz potreb, da odraslim, že zaposlenim osebam omogočimo nadaljnje strokovno usposabljanje ter usposabljanje za samoupravljanje in družbeno-politično delo. V več kot dvajsetih letih so te vzgojno-izobraževalne organizacije opravičile svoj obstoj, kar dokazujejo tudi podatki o več kot dveh milijonih udeležencev različnih oblik izobraževanja za strokovno delo in samouprav-Ijavsko funkcijo. Res je tudi, da so delavske univerze marsikdaj opravljale naloge, ki se jih niso lotile druge vzgojno-izobraževalne organizacije, čeprav bi se jih morale. Tako se je zgodilo, da so delavske univerze večkrat oblikovale programe po trenutnih potrebah, ki niso bile usklajene z družbeno dogovorjenimi dolgoročnimi cilji. Take slabosti je povzročilo tudi neurejeno pridobivanje dohodka.
Z zakonom o usmerjenem izobraževanju smo ponovno opredelili njihovo vlogo v vzgoj-no-izobraževalnem sistemu. De-

izobraževanje odraslih zlasti ze izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in za samoupravno in politično delovanje delavcev. Izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe pa naj bi razvijale samo izjemoma in sicer tedaj, ko v določenem okolju ni druge vzgojno-izobraževalne organizacije z enakim programom.
Ta zakonska določila pa so povzročala, tudi zaradi napačne razlage, da se je ponekod delovanje delavskih univerz znatno zožilo, pri čemer se odpira vprašanje njihovega obstoja. Izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe je zelo omejeno, razvilo se ni niti tam, kjer sicer ni drugih vzgojno-izobraževalnih organizacij. Tako stanje je verjetno tudi posledica tega, da so delavske univerze kot izvajalke izobraževanja vključene le v šest posebnih izobraževalnih skupnosti. V eni posebni izobraževalni skupnosti so vključene formalno, ker ni zadostnega vpisa in zato programa ne izvajajo. Temu se pridružuje tudi neurejeno stanje na področju druž-beno-političnega izobraževanja in izobraževanja za samoupravljanje, ker skoraj vse družbe-no-politične organizacije razvijajo svoj sistem izobraževanja in ga povečini tudi same izvajajo. Poleg tega pa se pojavljajo še druge organizacije in organi (npr. klubi samoupravljavcev), ki tudi izvajajo družbeno-politično izobraževanje.
V sindikatih smo januarja 1980 sprejeli skupna stališča o svobodni, menjavi dela med delavskimi univerzami in organizacijami Zveze sindikatov Slovenije, v katerih smo opredelili način urejanja družbenoekonomskih odnosov pri družbe-no-političnem izobraževanju in usposabljanju predvsem med občinskimi sveti Zveze sindika-
tov Slovenije in delavskimi univerzami. Dolgoročno sodelovanje, način urejanja medsebojnih pravic in obveznosti naj bi uredili s samoupravnimi sporazumi ali pogodbami o svobodni menjavi dela.
Neurejeno financiranje, zoženo področje dela in razmeroma slaba kadrovska zasedba, ki pa je posledica neurejenega stanja, postavljajo delavske uni-
verze v tem trenutku v precej neugoden položaj.
Delavske univerze so v preteklosti upravičile svoj obstoj z razvijanjem izobraževanja odraslih ter so v sistemu usmerjenega izobraževanja potrebne za razvijanje trajnega usposabljanja za delo in samoupravljanje. Zato se moramo sindikati v vseh okoljih zavzeti za čim ugodnejše razmere za njihovo delovanje, seveda na podlagi družbeno dogovorjenih, planiranih in v družbeno-političnih ter samoupravnih interesnih skupnostih usklajenih programov.
Upoštevajoč pozitivne dosežke v zadnjih letih bomo sindikati tudi s pomočjo delavskih univerz izvajali usposabljanje organizatorjev kulturnega življenja delavcev ter prek njih prispevali k dvigu delovne, osebne in splošne kulturne ravni delovnih ljudi.
1^11 iuin.ui.1 O*	pi 1/.CHJV. V a 11,
da bodo delavske univerze nosilke družbeno-političnega izobraževanja in izobraževanja za samoupravljanje v občinah. V ta namen bomo uresničevali že sprejeta stališča o svobodni menjavi dela med delavskimi univerzami in organizacijami Zveze sindikatov Slovenije. Hkrati se bomo v okviru koordinacijskih odborov za družbeno-politično izobraževanje zavzeli, da bodo to izobraževanje v občinah izvajale delavske univerze, ne pa druge organizacije, ki niso za to pristojne in usposobljene.
Sindikati ugotavljamo, da je izobrazbena sestava zaposlenih v SR Sloveniji precej neugodna. Še posebej je zaskrbljujoče razmeroma veliko število tistih, ki imajo nedokončano osnovno šolo.
Zavzemali se bomo, da bodo take programe izvajale delavske univerze. V ta namen se morajo kot izvajalke vključiti v posebne in občinske izobraževalne skupnosti in tudi na podlagi svobodne menjave dela priddbivati dohodek za ta del dejavnosti.
Sindikati bomo podpirali tudi vse oblike neposredne menjave dela delavskih univerz z drugimi organizacijami združenega dela, ki bodo omogočale stalno strokovno usposabljanje delavcev za potrebe dela in samoupravljanja. Tako sodelovanje se mora razviti zlasti tam, kjer organizacije združenega dela nimajo svojih izobraževalnih središč.
Predsedstvo meni, da ima pri samoupravnem in strokovnem povezovanju delavskih univerz in uresničevanju njihovih skupnih in širših družbenih interesov pomembno vtogo Zveza delavskih univerz Slovenije. Njen program je treba enakopravno vključevati v program skupnih nalog Izobraževalne skupnosti Slovenije, v organih Zveze delavskih univerz Slovenije pa uveljavljati interes Zveze sindikatov Slovenije.
Predsedstvo obvezuje občinske svete Zveze sindikatov Slovenije, da v predsedstvih in svetih za izobraževanje OS ZSS ocenijo svoj odnos do delavskih univerz ter njihovo vlogo in položaj v izobraževanju v občini. Ocene in sklepi pa naj bodo podlaga za oblikovanje stališč delegatov v skupščinah občinskih izobraževalnih skupnosti.
Usmerjanje učencev med	5
izobraževanjem	\
.    —  ——.————- —  -- - — ■	... —	^
Odpiramo novo rubriko, ki bo obravnavala celotno poklicno usmerjanje
Z reformo so dobile vse šole, odgovorno nalogo: skrb za usmerjanje	fiiso izbrali ustreznega progra-
učencev v izobraževanje in delo v skladu z njihovimi sposobnostmi in	ma, da se preusmerijo v pro-
nagnjenji ter potrebami družbenega razvoja. O tem, kako naj srednje grame in smeri, v katerih bodo šole uresničujejo to nalogo, govori okrožnica, ki jo je pripravil Repu- večje možnosti za hitrejši in bliski komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo v šodelo- skladnejši razvoj njihovih spo-vanju s koordinacijskim odborom za poklicno usmerjanje in usmerja- sobnosti, oziroma v smeri, ki bolj nje vpisa pri Izobraževalni skupnosti Slovenije ter pred kratkim poslal . ustrezajo njihovim posebnim in-srednjim šolam. Iz nje povzemamo glavne misli in napotke. Medna- teresom in sposobnostim ter za-slove smo dodali v uredništvu.	poslitvenim možnostim.
Z objavo tega prispevka odpiramo novo rubriko o poklicnem usmerjanju. V njej bomo objavljali aktualne prispevke, strokovni sodelavci koordinacijskega odbora za poklicno usmerjanje šn usmerjanje vpisa pri Izobraževalni skupnosti Slovenije pa bodo odgovarjali na vaša vprašanja. Ta lahko odpirajo različne vidike usmerjanja v izobraževanje in delo na vseh stopnjah otroškega in mladostnikovega razvoja pa tudi pri izobraževanju odraslih.
UREDNIŠTVO
Zadnja leta so osnovne in srednje šole skupaj z drugimi organizacijami in skupnostmi z načrtnim in organiziranim usmerjanjem 'dosegale pomembne uspehe pri usklajevanju interesov učencev in potreb razvoja združenega dela, zlasti pri vpisu učencev v prve letnike srednjih šol. Z uvajanjem novih programov pa postajajo v srednjem izobraževanju te aktivnosti pomembne tudi za usmerjanje učencev med izobraževanjem, vendar z drugačno vlogo kot pri vključevanju v izobraževanje, kjer je treba še več storiti za to, da bi učenci po osnovni šoli izbrali ustrezno usmeritev in vzgojno-izobraževalni program. Usmerjanje med izobraževanjem v srednji šoli mora sicer omogočiti posamezne popravke napačnih odločitev pri vpisu, tako da se učencem v posameznih primerih zagotavlja tudi prestop v drug program praviloma v okviru iste usmeritve. Bistvena naloga usmerjanja med izobraževanjem pa ni zagotavljati prehajanje med programi, temveč pomoč učencem, ki ob vpisu v prvi letnik še niso imeli jasno opredeljenega zanimanja za poklic, pri izbiri ustrezne smeri in pri napredovanju po programu.
Vsakemu učencu moramo omogočiti, da se usposobi za delo
Vsaka srednja šola izvaja sam ali v sodelovanju z drugimi šc lami v določeni usmeritvi ve programov oziroma smeri izc braževanja, ki so med seboj rt zlične tako po zahtevnosti vsebi izobraževanja kot po zahtevnos in vrstfpoklicev oziroma del, z katere izobražujejo. Šola mor vsakemu učencu omogočiti, da s tpo ustreznem programu ozirom smeri izobraževanja usposobi z vključitev v delo. S tem name nom mora šola tako pri vpisu prvi letnik kot v naslednje lei nike ter tudi med šolskim letoi izvajati dejavnosti usmerjanja, katerimi učencem pomaga p; odločanju glede nadaljevanj izobraževanja in vključitve delo.
Učenci in njihovi starši morajo biti podrobno obveščeni o vseh podatkih, ki so pomembni za uspešno napredovanje po programu, za odločanje pri izbiri smeri ter tudi o značilnostih dela oziroma tipičnih poklicih, za katere izobražujejo posamezni programi ali smeri, o možnostih štipendiranja in drugih oblikah povezovanja z OZD ter o možnostih zaposlovanja v teh poklicih. Med temi informacijami so zlasti pomembni prikazi značilnosti vseh programov in smeri v. okviru posamezne usmeritve, podatki o zahtevah in pogojih za napredovanje po posameznem programu oziroma smeri izobraževanja; informacije o razlikah v zahtevnosti vsebine posameznega programa ali smeri izobraževanja in o kakovosti predznanja iz določenih predmetov, ki je
potrebno za uspešno izobraževanje.
Šole bi morale opraviti informiranje čimprej, saj nekateri podatki kažejo, da ob letošnjem vpisu ponekod učenci in njihovi starši pa tudi delavci in občani, ki so se želeli vključiti v izobraževanje ob delu in iz dela niso dobili jasne podobe niti o zgradbi programov oziroma usmeritev niti o možnostih izobraževanja. Informiranje naj bo načrtno. Stalno naj bo vključeno tudi v vse oblike sodelovanja šole s starši učencev (roditeljski sestanki; individualni razgovori in podobno). Šole bi morale bolj kot doslej vključevati v informiranje tudi OZD uporabnikov, skupnosti za zaposlovanje in druge, tako da bi učenci in njihovi starši dobili čim širši pregled tudi nad možnostmi štipendiranja in zaposlovanja.
Učna uspešnost —- temelj za svetovanje
Ugotavljanje in analiza doseženih učnih uspehov ter svetovanje in pomoč pri odločitvi so trajne naloge in odgovornost šole. V skladu z veljavnimi predpisi, zlasti pravilnikom o preverjanji! in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 5/81), so strokovni in drugi ustrezni organi v srednji šoli (razredni učiteljski zbor, zbor učencev oddelka-let-nika, razrednik itd.) ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja (npr. na vsaki ocenjevalni konferenci) v vsakem letniku dolžni ugotavljati in analizirati dosežene uspehe, napredek, sposobnosti, nadarjenosti in interese, ki so jih pokazali učenci pri vzgoj-no-izobraževalnem delu. Na podlagi teh ugotovitev mora ustrezen organ (učiteljski zbor oddelka ali šole, zbor učencev oddelka, razrednik ali drugi ustrezni organ) zlasti analizirati vzroke morebitne neuspešnosti in predlagati ukrepe za nadaljnje delo tako, da bi se lahko zagotovile ustreznejše možnosti za uspešnejše delo (oblike individualizacije pouka, organiziranje medsebojne individualne pomoči učencev in podobno). Pri analizi doseženih uspehov pa mora ustrezen organ tudi oceniti, ali kaže posameznim učencem svetovati preusmeritev v drug program oziroma smer izobraževanja, glede na to, da bi s takšno preusmeritvijo omogočili njihov ustreznejši razvoj. Na podlagi takšne presoje, svetovanja in odločitve učenca, naj bi šola zagotovila tudi možnosti za prestop učenca najkasneje pri vpisu v naslednji letnik, na željo učenca pa tudi že med šolskim letom, še zlasti, ko se ocenjuje, da bi takojšnja preusmeritev lahko pripomogla k večji uspešnosti učencev. Pri tem gre z., vetovanje učencem, ki dosegajo nadpovprečne uspehe oziroma, ki so manj uspešni ali neuspešni, pa tudi učencem, ki glede na svoje posebne interese in sposobnosti
Pri usmerjanju učencev med izobraževanjem je treba nameniti še posebno skrb tistim učencem, za katere je mogoče na podlagi doseženih delovnih in učnih rezultatov, sposobnosti in prizadevnosti že med šolskim letom utemeljeno pričakovati, da ne bodo mogli izpolniti obveznosti za napredovanje v naslednji letnik določenega programa ali smeri izobraževanja. Tem učencem je še zlasti treba svetovati in pomagati, da se že med šolskim letom preusmerijo v ustrezno zahteven program oziroma smer izobraževanja, v kateri bodo lahko uspešno končali letnik in napredovali, ne pa da bi se odločili za ponavljanje letnika. Pri tem pa je treba opozoriti, da je učenec vpisan v letnik in ima samo po veljavnih predpisih pravico, da obiskuje letnik vse šolsko leto ne glede na uspeh, ki ga med tem doseže; ima tudi pravico popraviti oziroma izboljšati uspeh s popravnimi, naknadnimi in dopolnilnimi izpiti in nazadnje, če je kljub temu neuspešen, lahko enkrat v srednji šoli tudi ponavlja letnik. Zato se svetovanje učencu ne sme spremeniti v nasilno premeščanje učencev oziroma v sredstvo za oblikovanje homogenih oddelkov učencev, ki so dosegli slabše uspehe v posameznem ocenjevalnem obdobju.
Za uspešno svetovanje oziroma usmerjanje je pomembno, da se začne čimpreje, torej že v prvem letniku, čeprav kaže pri tem vsaj prvo polletje počakati, da učenec lahko pokaže svoje znanje in sposobnosti. Predvsem je treba najprej analizirati sposobnosti, ki jih je pokazal za izobraževanje in delo (splošne in posebne), pa tudi vzroke morebitnega neuspeha, ki so lahko specifični prav v prvem letu izobraževanja (prehod v drugo okolje, razvojne posebnosti mladoletnika in podobno).
Izbira smeri med izobraževanjem
Ena od nalog srednjih šol v zvezi z usmerjanjem učencev med izobraževanjem pa je svetovanje in pomoč pri odločanju za posamezno smer v okviru programa. Za smer se morajo učenci pri večini programov opredeliti pri vpisu v drugi letnik, le pri nekaterih programih šele pri vpisu .v tretji ali četrti letnik. Srednje šole bodo zato lahko delile učence v okviru določenega programa na različne oddelke za posamezne smeri šele v tistem letniku, ko se v programu pojavijo izbirni deli. Če se predmetniki in učni načrti za posamezne smeri med seboj razlikujejo le pri praktičnem pouku in drugih predmetih, pri katerih se učenci delijo v učne skupine, pa takšna delitev učencev na oddelke po smereh sploh ni potrebna.
Vključevanje učencev v oddelke za posamezne smeri nujno zahteva intenzifikacijo usmerjanja vseh nosilcev te aktivnosti.
Pri usmerjanju učencev v posamezno smer mora srednja šola upoštevati:
—	ali so učenci izpolnili pogoje, ki jih za vključitev v posamezno smer določajo vzgojnoi-zobraževalni programi,
—	obseg potreb po diplomantih posamezne smeri izobraževanja,
—	sklenjene štipendijske in druge pogodbe o izobraževanju med učenci in OZD,
—	posebne sposobnosti in interese učencev za delo na določenem področju oziroma stroki.
Predvsem pa mora šola v okviru teh aktivnosti seznaniti učence in njihove starše s podrobnimi zahtevami in obveznostmi v posamezni smeri izobraževanja in jih informirati o razlikah v zahtevnosti vsebine posameznih smeri in pogojih za vključitev v smeri ter jim prikazati možnosti za uspešno napredovanje, glede na rezultate predhodnega izobraževanja; Prav tako morajo biti seznanjeni s potrebami dela in možnostmi zaposlovanja diplomantov po končani posamezni smeri izobraževanja.
Obseg potreb po diplomantih posamezne smeri izobraževanja so določile posebne izobraževalne skupnosti, ki so za vsako srednjo šolo tudi opredelile obseg izobraževanja v posameznih smereh (število oddelkov). To število je ena izmed podlag za usmerjanje učencev v smeri izobraževanja pri vpisu v tisti letnik, ko se morajo učenci tudi odločiti za določen izbirni del (smer) v programu (večina pri vpisu v 2. letnik). Nikakor pa tega števila ne moremo pojmovati kot osnovo za omejevanje števila učencev, ki jih lahko šola vključi v posamezno smer pri vpisu v letnik, ko se učenci delijo po smereh. V primerih, ko šola ugotavlja da interesi, sposobnosti in uspešnost učencev niso skladni z obsegom potreb, določenih v posebnih izobraževalnih skupnostih za posamezne smeri; da je torej glede na sposobnosti in dosežene uspehe učencev smotrno in utemeljeno v določeni smeri povečati, v drugi pa zmanjšati obseg izobraževanja, posreduje posebni izobraževalni skupnosti predlog za spremembo obsega izobraževanja v posamezni smeri, zlasti če gre za spremembo števila oddelkov. Pri tem naj šola izhaja iz načela, da bodo učenci prestopali med smermi v okviru istega programa tudi med izobraževanjem v drugem, pa tudi v tretjem letniku.
Usmerjanje v višjih letnikih
Pri usmerjanju v drugem oziroma tretjem letniku pa bo mogoče v večji meri upoštevati tudi posebne sposobnosti, ki jih bodo učenci lahko pokazali pri strokovnih predmetih in praktičnem pouku.
Tako se bo postopoma število učencev po posamezni smeri optimalno približevalo obsegu potreb po diplomantih posamezne smeri, čeprav bo v praksi prihajalo na posameznih šolah tudi do odstopanj od načrtovanega števila diplomantov, glede na sposobnosti in dosežene učne rezultate posamezne vpisne generacije, saj bi bilo s pedagoškega vidika povsem nesprejemljivo izvajati »usmerjanje« s selekcijo oziroma prilagajanjem kriterijev ocenjevanja.
V primerih, ko bo srednja šola ugotovila, da so potrebna odstopanja od predvidenega števila oddelkov za posamezne smeri, mora najkasneje ob koncu tretjega ocenjevalnega obdobja ustrezni posebni izobraževalni skupnosti predložiti svoj predlog glede števila oddelkov, ki jih bo v naslednjem šolskem letu organizirala za posamezne smeri izobraževanja. Tako se bo v posebni izobraževalni skupnosti lahko to število usklajevalo za posamezne šole že v mesecu maju za naslednje šolsko leto.
Učencem, ki se želijo preusmeriti, mora šola omogočiti, da lahko nadaljujejo izobraževanje v programih oziroma smereh predvsem v usmeritvah, ki jih sama izvaja. Če mora v takem primeru šola organizirati oddelek za izobraževanje po programu oziroma smeri, ki je ni objavila z razpisom za vpis, mora dobiti soglasje ustrezne PIS. Učenci naj bi torej pri preusmerjanju le izjemoma prestopali na drugo šolo. Tak prestop je potreben v primeru, ko v šoii ni pogojev za oblikovanje oddelkov v skladu z normativi (premalo učencev za posamezno smer), ali pa ko želi učenec prestopiti v programe usmeritev, ki jih ne izvaja šola, iz katere prestopajo.
Msrila, ki jih moramo upoštevati
Svetovanje in usmerjanje učencev med izobraževanjem je le ena izmed oblik uresničevanja odgovornosti šole, da učencem omogoča čimbolj uspešno napredovanje in razvoj ter tudi usposobitev za vključitev v delo v skladu z zaposlitvenimi možnostmi. Zato mora svetovanje in usmerjanje temeljiti na spoznavanju celotnih in posebnih sposobnosti učencev za izobraževanje in delo, na celoviti analizi njegovih uspehov v izobraževanju in ne le na posameznem trenutno pokazanem uspehu.
Posebej pomembno je upoštevati celotno učenčevo uspešnost tudi pri svetovanju ob odločanju učenca za posamezen izbirni del (smer). Vzgojnoizo-braževalni programi določajo pogoje za napredovanje v naslednji letnik. Pri tem določa vrsta programov tudi višino pozitivnega uspeha, ki ga mora doseči učenec iz posameznih predmetov določenega letnika, da lahko napreduje v posamezno smer. So pa tudi programi, ki omogočajo napredovanje v določeni smeri tudi z negativno oceno iz posameznih predmetov prejšnjih letnikov (npr. iz tujega jezika v prvem letniku). V primeru, ko programi vsebujejo take kriterije, učenec mora doseči predpisani uspeh, da lahko napreduje v ustrezno smer. Pri tem se seveda upošteva ocene ob koncu pouka v šolskem letu oziroma ocene, dosežene pri opravljanju naknadnih, popravnih in dopolnilnih izpitov.
Dosežena ocena iz posameznih predmetov, ki jo določa program kot pogoj za napredovanje v posamezni smeri, pa seveda še ni jamstvo, da bo učenec lahko v konkretni smeri tudi uspešno napredoval. Zato je pomembno svetovanje in usmerjanje tudi v primeru, ko je učenec izpolnil pogoje za vključitev v smer, določeno s programom. Šola mora tudi tem učencem svetovati, v kateri smeri bodo lahko dosegli najustreznejše rezultate tako pri izobraževanju, kot tudi v kasnejšem poklicnem delu. Tudi pri tem svetovanju in usmerjanju šola ne sme izhajati le iz trenutnih uspehov ali ocen, temveč mora upoštevati:
—	uspešnost učenca v prvem letniku ali skozi več let izobraževanja in sicer tako pri posameznih teoretičnih in praktičnih predmetih, kot tudi uspešnost pri proizvodnem delu in delovni praksi;
—	dosežen splošni učni uspeh;
—	uspeh oziroma nadarjenost pri fakultativnih predmetih oziroma interesnih dejavnostih v šoli ali zunaj nje;
—- posebne psihofizične sposobnosti, nadarjenosti in druge osebnostne lastnosti, še zlasti če so le-te pomembne za uspešno
delo v določeni stroki ozirofl ~ poklicu; \	Ž
—	druge kriterije, ki naj
jih glede na posebne zahte' izobraževanja oziroma dela d c ločile srednje šole..	F
Bistveno pri določan ^ kriterijev za usmerjanje učn c cev v smer namreč je, da j c tem ne upoštevamo le doseŽ* s nega uspeha iz posamezr! ^ predmetov, kar je forma) pogoj, ki ga mora učenec izpo ^ njevati za vključitev v smd t Kriteriji naj zagotavljajo celo' , tost presoje uspešnosti, razvoj j in napredovanja učenca ter tu ( njegove psihofizične sposobn j sti in druge lastnosti, ki so p ] membne za uspešno nadalje'1 j nje izobraževanja v posamež , smeri oziroma za opravljan dela v določenem poklicu 1 . stroki. Takšne kriterije naj ‘ 1 šole izdelale tako za usmerjan) ] učencev med šolskim letom k1 ' pri vpisu.
Tako pri svetovanju in usmn : jan ju učencev pri vključevanju smer, kot pri morebitne1 usmerjanju v drug program > smer naj se šole povežejo z OZl uporabnikov, zlasti še s štipend torji, saj je vsaka preusmeriti I učenca, ki pomembno vpliva t ; njegove pravice in obveznosti1 j štipendijske pogodbe, izvedet ) lahko le v soglasju s štipendito1 j jem.
i
Naloge posameznih nosi : cev
Osnovni nosilci strokovne! dela v zvezi z usmerjanjem srednji šoli so v prvi vrsti razre< nik, učiteljski zbori oddelkov f 1 učiteljski zbor šole. Pri tem! j potrebno zagotoviti sodelovali drugih strokovnih delavcev šol strokovnih delavcev službe i poklicno usmerjanje pri sku| nostih za zaposlovanje, stroko’ mh delavcev kadrovskih služb OZD — zlasti štipenditorjev drugih strokovnih delavcev.
Za operativno izvedbo načt akcije vpisa naj skrbi komisija! usmerjanje, v katero izvoli s vi šole člane izmed delavcev šok učencev in delegatov družbet skupnosti. Komisija naj zlas1
—	pripravlja predlog načt1 akcije vpisa,
—	organizira in usklajuje a) tivnosti usmerjanja, ki jih izva) šola, njene strokovne službe1 strokovni organi,
—	skrbi za vključevanje dr1 gih nosilcev usmerjanja v akti’ nosti, ki jih izvaja šola, in skb za sodelovanje šole v aktivnost usmerjanja, ki so predvidene občini, na medobčinskem ot močju in v republiškem okvir1
Načrti akcij usmerjanja mi rajo biti usklajeni v občinske’ oziroma medobčinskem koord nacijskem odboru za usmerjan) ter z akcijskim načrtom koord nacijskega odbora za- poklici usmerjanje in usmerjanje 1 usmerjanje vpisa pri izobraž1 valni skupnosti Slovenije, v no organiziranosti Izobraževal skupnosti Slovenije pa tudi odborom za usklajevanje pt nov. V koordinacijskih odbof je zlasti pomembno usklajev nje pri razporeditvi izvajat programov oziroma smeri iz> braževanja, usklajevanje štev! oddelkov v posameznih pr gramih oziroma smereh za vsal šolsko leto ter usklajevat rokov za posamezne aktivno! usmerjanja. Koordinacijski o bori v občinah in na medobči1 skih območjih morajo prev# mati tudi vlogo usklajevat) usmerjanja v delo za učence,5 končujejo izobraževanje. V s delovanju s skupnostmi za zap slovanje pa je potrebno usklaj vati usmerjanje med izobra# vanjem tudi z vidika možnosti! zaposlovanje.
Spodbujanje učencev k sodelovanju — pomembna vzgojna naloga celodnevne osnovne šole
r,jenje in delo v šoli še zmeraj preveč togo organizirana
nih dejavnostih bi lahko starejši učenci vodili pri posameznih dejavnostih (pod mentorjevim vodstvom) manjše skupine mlajših učencev. Podobno vlogo bi lahko prevzemali starejši učenci pri različnih akcijah, pri izpolnjevanju različnih funkcij in pri igrah v prostem času. Tako bi se razvile različne oblike sodelovanja med mlajšimi in starejšimi učenci. Starejši bi pri tem prevzemali do mlajših učencev tudi različne odgovornosti, to bi pripomoglo k večji povezanosti, zbližanju in razvijanju pozitivnih odnosov med starejšimi in mlajšimi učenci. Kakor bi lahko prevzemali starejši učenci različne naloge, kot so dajanje pomoči mlajšim, vodenje, prevzemanje odgovornosti, bi lahko tudi mlajši učenci pomagali starejšim pri izpolnjevanju nekaterih nalog in bi se pri tem spontano učili od starejših.
S tem ko bi nalagali starejšim učencem nekatere naloge, za katere vemo, da jih bodo znali uspešno izpeljati, bi tudi učitelji
Ko govorimo ali razmišljamo o celodnevni osnovni šoli, si jo Predstavljamo drugače kot seda-nJ° poldnevno organizirano osnovno šolo. Celodnevna i osnovna šola naj bi se od tradi-oonalne šole ne razlikovala samo po svojem obogatenem v''-goj no- izobraže va I nem	pro-
grarnu in delu, temveč še po Štefanih drugih značilnostih, ki jih radicionalna osnovna šola nima, ah pa jih vsaj ne more imeti v to-‘ksnem obsegu, kot ga omogoča celodnevna osnovna šola. V ce-odnevni osnovni šoli pouk ne . °£e biti prevladujoča vzgojno-izobraževalna oblika dela, tem-cc se z njim povezujejo in pre-P etajo še druge vzgojno-izobra-^evaine dejavnosti (samostojno UCehje’ prostovoljne dejavnosti, različne akcije in naloge v okviru Pionirske in drugih šolskih ter zunajšolskih organizacij in prostočasne dejavnosti). Zato je zelo pomembno, v kakšnem zaporedju se prepletajo in kako se dopolnjujejo vse navedene V2gojno-izobraževalne oblike
(Foto: Marjan Pal)
cla, ali kako se med seboj prek fch dejavnosti izmenjavata dnevno delo in počitek učencev, da bi bili ti čimbolj enakomerno obremenjeni in čimbolj dejavni Pri pouku, učenju in vseh tistih dejavnostih, pri katerih morajo biti delovno sposobni.
Druga značilnost, po kateri naj b' se razlikovala celodnevna osnovna šola od tradicionalne, P.a je ozračje, ki vlada v šolskem življenju. Velikokrat slišimo, da nai bi pomenila celodnevna osnovna šola učencem drugi dom, naj bi se počutili tudi v šoli čimbolj sproščeno in domače. To Pomeni, da bi se morali tudi v šoli razviti med učenci samimi, pa tudi med učenci, učitelji in drugimi pedagoškimi delavci čim-oolj pristni in neposredni odnosi, iakšni odnosi pa se ne morejo razviti v velikih šolah, temveč le v manjših. Prav tako se ne morejo
laže premagovali nekatere težave, zlasti pri delu s prevelikimi skupinami. Učenci bi namreč prevzeli del nalog, s tem pa tudi del bremena, učitelj pa bi lahko usmeril pozornost na način vodenja in dela teh učencev, jih pri tem usmerjal in jim pomagal čim laže in uspešneje premagovati različne ovire in težave. V takem primeru je odvisna uspešnost celotnega vzgojnega dela le od ustrezne organizacije in delitve dela med učenci in učitelji.
V raziskavi, ki smo jo opravili na Pedagoškem inštitutu leta 1981, smo skušali ugotoviti, kako pogosto so se v celodnevnih osnovnih šolah v opoldanskem odmoru starejši učenci družili z mlajšimi.
Kako pogosto se družijo starejši učenci z mlajšimi, kaže razpredelnica:
Pogostost
druženja
Število
učencev
Odstotek
učencev
skoraj vsak dan Vsaj enkrat na teden redko nikoli
brez odgovora Skupno
.50
80
537
1.062
15
2,9
4,6
30.8
60.9 0,8
1.744
100,0
razviti v šolah, kjer učitelji spoznavajo učence samo pri pouku.
eliko večje možnosti medsebojnega spoznavanja lahko ys^varijo šole, v katerih se učenci •n učitelji spoznavajo v pogostih stikih, ki ne nastanejo samo pri Pouku, temveč še posebno pri drugih navedenih dejavnostih.
? teh stikih sb z vzgojnega vi-dika še posebno pomembni stiki nied starejšimi in mlajšimi učen-
Ti stiki pa naj bi se razvijali ra-ziicno. Pri učenju bi lahko sta-^Jff učenci pomagali mlajšim in s abšim učencem, pri prostovolj-
Podatki iz razpredelnice kažejo, da so bili stiki med starejšimi in mlajšimi učenci precej redki in verjetno bolj naključni kot pa organizirani in načrtni.
Primerjava med posameznimi šolami je namreč pokazala, da je bilo v večini šol glede druženja starejših učencev z mlajšimi podobno in še celo slabše od povprečnega stanja, ki je prikazano v razpredelnici. Le v štirih celodnevnih osnovnih šolah bi lahko trdili (na podlagi dokaj visokega odstotka — ta je nihal od 16 do 25,3 — učencev, ki so izjavili, da so se družili z mlajšimi vrstniki
skoraj vsak dan ali vsaj enkrat na teden), da druženje in povezovanje med starejšimi in mlajšimi učenci ni bilo le naključno, temveč verjetno tudi organizirano in so ga usmerjali učitelji.
Ce poskusimo razčleniti vzroke takega stanja na naših celodnevnih osnovnih šolah, bi jih lahko razdelili na objektivne in subjektivne. Opozorimo naj samo na tiste, za katere menimo, da so najpogostejši. Kot sub-jektvni vzrok bi lahko navedli premajhno zaupanje učencem, da bodo kos nekaterim nalogam, v katerih bi morali prevzeti nekatere dolžnosti in odgovornosti do mlajših učencev. Včasih tudi podcenjujemo zmogljivosti učencev, ker menimo, da so še otroci, ali da so še premalo zreli in preotročji, premalo samostojni za opravljanje nekaterih nalog. Pri tem pozabimo, da se tudi samostojnost lahko razvija le takrat, če nas k temu silijo okoliščine in položaj, v katerem se moramo samostojno odločati.
Kot objektiven vzrok bi lahko navedli preveč togo organiziranost celotnega življenja in dela učencev v celodnevni osnovni šoli. Posebno razvrstitev učencev
po razredih in oddelkih zmanjšuje možnosti, da bi se učenci različnih starosti mešali med seboj celo v tistem delu dneva, ko naj bi svobodno izbirali igro in družbo. Zaradi pomanjkanja prostorov so učenci (zlasti v slabem vremenu) prepogostoma zaprti med zidove svojih matičnih učilnic, čeprav bi jim zelo koristilo, če bi zamenjali prostor in družbo in tako zmanjšali monotonost, nad katero so se nekateri učenci
v celodnevnih osnovnih šolah pritoževali.
Kljub navedenim oviram pa smo prepričani, da bi pri združevanju in povezovanju starejših učencev z mlajšimi lahko naredili več, kot smo doslej. Te možnosti nam potrjujejo prav tiste celodnevne šole, v katerih že povezujejo starejše in mlajše učence.
Zaradi izrednega vzgojnega pomena, ki ga ima tesnejše sodelovanje in povezovanje mlajših učencev s starejšimi (starejši se učijo voditi mlajše, organizirati neko dejavnost, prevzeti odgo-
(Foto: Marjan Pal)
varnost za mlajše, vztrajati pri izpolnjevanju neke naloge, spoznavati in spoštovati mlajše, mlajši pa se učijo od starejših določenega vedenja, spoštovanja in izpolnjevanja pravil, ki jih zahteva vodja skupine, iščejo vzore pri starejših učencih ipd.) mnogih pozitivnih vzgojnih učinkov pri druženju mlajših s starejšimi za zdaj niti ni mogoče predvideti in našteti. Pri tem pa je zelo pomembna učiteljeva prisotnost in usmerjanje učencev pri vseh oblikah njihovega medsebojnega druženja in sodelovanja in skrb, da preprečuje in odstranjuje negativne pojave, kakršno je tudi fizično nasilje starejših učencev nad mlajšimi. Do takih pojavov pa pride prej takrat, ko ne namenjamo dovolj pozornosti prav tistim oblikam in načinom druženja ter sodelovanja med starejšimi in mlajšimi učenci, s katerimi se razvijajo med njimi pozitivni odnosi.
Na koncu lahko sklenemo, da celodnevna osnovna šola s svojim vsebinsko in organizacijsko obogatenim in pestrim vzgojno-izobraževalnim programom odpira številne možnosti za druženje in povezovanje med mlajšimi in starejšimi učenci. Te možnosti je treba le odkriti ter jih načrtno in dosledno negovati.
HELENA NOVAK
Cicibanovi prvi koraki v šoli
Kako učinkovita je bila priprava otrok na šolo
Znano je, da smo v Vzgojno-varstveni organizaciji Kranj ustanovili komisijo za sodelovanje z osnovno šolo. Komisija si je med drugim zadala tudi nalogo, da bo temeljiteje spremljala vstop otroka v šolo, ugotavljala otrokove težave in najpogostejše pomanjkljivosti. Zasnovali smo pravzaprav martjšo študijo, ki bi nam odkrila prilagajanje in napredovanje otrok v prvem mesecu bivanja v šoli. Prvotni namen tega dela je bil zagotoviti vzgojiteljicam vrnitveno informacijo o tem, kako so se njihovi varovanci znašli prve dneve v šoli, kako so startali v šolsko življenje. Odkrili pa smo, da bi ugotovitve, pri katerih bi upoštevali več otrok, dale posreden vpogled v rezultate priprave otrok na šolo, skratka, ugotavljali bi lahko, kako učinkovito je bilo naše delo v oddelkih priprave otrok na šolo. Zaradi teh smotrov smo se lotili dela nekoliko resneje, kot smo si ga v začetku zamislili.
V pedagoški službi VVO smo pripravili osnutek vprašalnika za učiteljice prvih razredov, ki smo ga nato obravnavali na sestanku komisije za sodelovanje z osnovno šolo in na sestanku strokovnega aktiva učiteljic prvega razreda. Upoštevali smo pripombe, popravljen vprašalnik pa so izpolnile učiteljice prvih razredov osnovnih šol v kranjski občini. Ob izpolnjevanju so se pokazale nekatere težave, saj nekaterih lastnosti učencev in njihovega znanja z nekaterih področij ni bilo mogoče oceniti že v prvem mesecu. Nekoliko premalo smo upoštevali učni načrt 1. razreda v mesecu septembru. Zaradi tega smo se na sestanku komisije za sodelovanje z osnovno šolo dogovorili, da bomo vprašalnik izpolnili. Tako je delovna skupina (vzgojiteljice, pedagog in učiteljice) ponovno obravnavala vsa vprašanja in se odločila, da ohrani res samo tista, na katera je mogoče objektivno odgovoriti. Drugo leto bodo učiteljice izpolnile vprašalnik za vse prvošolce. Pričakujemo, da bomo dobili veliko podatkov o tem, kako se vključujejo naši cicibani v prvi razred, kje smo jih dobro pripravili, na katerih področjih smo naredili morda premalo in kje imajo otroci težave. Ugotavljali bomo razlike med
otroki, ki so obiskovali celoletno pripravo na šolo v vrtcu in med otroki, ki so bili vključeni v skrajšano 120-urno pripravo na šolo. Prav tako bomo ugotavljali razlike med različno starimi otroki ter med deklicami in dečki.
Podatki, ki so jih zbrale letos učiteljice,, so pokazali, da se je vključilo v šolo 316 prvošolcev. Iz vprašalnika bomo posredovali nekaj odgovorov na vprašanja, ki učiteljicam niso povzročala težav, nanje so namreč lahko brez posebnih razmišljanj odgovorile, in jih bomo zato ohranili tudi v prihodnjem letu.
Koliko otrok seje v prvih dneh šole težko prilagajalo novemu okolju? Učiteljice so navedle, da se je težko prilagajalo 123 otrok, to je 39 odstotkov otrok. Odstotek ni majhen, lahko pa se omili ob spoznanju, da skoraj vsi otroci radi prihajajo v šolo, le 8,4 odstotka otrok šole ne mara. Težave pri adaptaciji pa so pri različnih otrocih različne.
Tako ima težave pri vzpostavljanju odnosov z vrstniki in pri vključevanju v skupinsko delo
(otrok se zapira vase, največkrat stoji ob strani, le opazuje) kar 77 ali 24,3 odstotka otrok. Nekoliko manj jih sicer pride v spor z vrstniki, se tudi pretepa. Takih otrok je med 316 otroki 50 ali 15,8 odstotka.
Tožarjenje je lastnost, ki se v tej starosti otrok še pogosto pojavlja. Učiteljice menijo, da kar 46 ali 14.5 odstotka otrok nagiba k tožarjenju in želi, da jih učiteljica obvaruje. Na prvi pogled ta pojav ni tako pogost, vendar odstotek zakriva precejšnjo razliko med otroki, ki so hodili v vrtec (22,3 %) ter otroki, ki so obiskovali 120-urni program priprave na šolo (9,1 %). V prvi fazi sicer nismo ugotavljali statistične pomembnosti razlik med tema odstotkoma, nam pa že sam približen podatek nakazuje, da so v vrtcu precej boljše možnosti za razvoj te lastnosti ter da se bomo morali ob tem zamisliti in ukrepati.
Med sestavine šolske zrelosti spada tudi zrelost na čustvenem področju. Podatki iz kranjske prakse kažejo, da svoja čustva dokaj dobro obvlada, se ne razjezi in ne joče za vsako malenkost
252 ali 79,8% otrok. Vsekakor nas bo zanimalo, ali je na tem področju odločala tudi otrokova , starost, česar letos nismo spremljali.
Ena izmed nalog »male šole« je tudi navaditi otroke na uporabo, ohranjanje, vzdrževanje svojih potrebščin. Kako se nam je posrečilo pripraviti otroke na to? Največ otrok 268 ali 84,8 % jih pazi na svoje stvari — jih zna čuvati in jih pravilno vzdržuje, le nekoliko je pri rednem prinašanju šolskih potrebščin. Redno jih je prinašalo 260 ali 82,3% otrok. Več pozornosti pri vzgojnem delu pa bomo morali posvetiti pri pripravi potrebščin za delo. Potrebščine zna hitro in tiho poiskati le 225 ali 71,2% otrok.
Kako se otrok vključuje na področju intelektualne vzgoje? Pričakovanje učiteljic prvega razreda, da bodo prinesli otroci v šolo bogato znanje o naravi in družbi, je veliko. Po njihovem mnenju ima bogato znanje iz naravnega in družbenega okolja le 157, kar pomeni 49,7% otrok. Podatki kažejo, da pridobe otroci v vrtcu več kot v 120-urnem vzgojnem programu, vendar s temi rezultati ne moremo biti zadovoljni. Ali smo v vrtcih resnično premalo dali na tem področju, ali so učiteljice prezahtevne, ali pa je bilo ocenjevanje neobjektivno oziroma preveč vezano na otrokovo govorno sposobnost, ki je bila lahko v prvih dneh šole bistveno zavrta? Na ta vprašanja bomo vsekakor morali odgovoriti.
Med lastnostmi, ki naj si jih otrok razvija v predšolskem obdobju, je tudi vztrajnost, ki lahko pogosto veliko prispeva k dobrim šolskim uspehom. Pri reševanju naloge ali pri delu vztraja do dogovorjenega cilja 84 ali 73,4 % otrok. Za šolski uspeh je pomembna tudi učenčeva pozornost. Učiteljice opažajo, da pri pouku ne more sedeti dalj časa pri miru, pozornost se hitro zmanjša 106 otrokom ali 33,5 % otrok. S tem problemom se bomo morali poglobljeno ukvarjati še drugi strokovnjaki, ne samo pedagoški delavci v praksi, kajti korenine problema, ki ga opažamo pri vsem mladem rodu, so globoke.
Približno tretjina otrok, za katere so učiteljice v prvem mesecu šolanja izpolnile vprašalnik,
pouku težko sledi. Individualna pomoč je potrebna že v prvem mesecu 94 ali 29,7% otrokom. To v praksi pomeni, če je v razredu 30 otrok, je treba intenzivno individualno delati z 10 otroki. Učiteljice prvih razredov čaka vsekakor odgovorno delo, da poskušajo v prvem letu šolanja nadomestiti primanjkljaje, ki so jih pokazali otroci, da čim bolj izenačeni zapuščajo prvi razred. To je pogosto zelo težko in povezano z velikim trudom otrok in vzgojiteljev.
Pri pouku je sproščen, pogosto se javlja, postavlja tudi vprašanja
— tako so učiteljice ocenile 157 ali 49,7 % otrok. Vsekakor novo okolje otroke preveč pogosto zavre v sproščeni komunikaciji. Razmisliti moramo, kje so razlogi teh zavor.
Nedisciplinirano se vključuje v pogovor 46 ali 14,6 % otrok; to nam pove, da smo v predšolskem obdobju na tem področju dosegli določene uspehe, lahko pa seveda rezultate vzgojnega dela še izboljšamo.
To velja posebno za področje prostega izražanja otrok, saj se po oceni učiteljic zna izražati v jasnih, kratkih, popolnih stavkih ter preprosto pripovedovati o dogodkih in doživljajih le 158 ali 50% otrok.
Navedli smo le nekaj vprašanj iz vprašalnika. Delo smo začeli in ga izpopolnjeno nadaljevali v naslednjem šolskem letu. Vprašanja so sicer zajela vsa vzgojna področja, vendar učiteljice niso imele dovolj možnosti, da bi otroka spoznale na vseh področjih, saj jim predpisani učni načrt ne daje možnosti za to že v prvem mesecu. Nekatera vprašanja smo imeli zastavljena tudi preveč splošno in smo jih opredelili bolj določeno, npr. na področju likovne in glasbene vzgoje.
Podatki, ki smo jih prikazali orientacijsko, so vezani le na en mesec spremljanja otroka pri pouku. Vsekakor pa bi bilo zanimivo širše spremljati otroka vse šolsko leto. Taka naloga pa presega možnosti vzgojno-var-stvene organizacije. Menimo pa, da nam tudi ocena prvih trenutkov otrokovega bivanja in dela v šoli pove marsikaj, tako delavcem v vzgojno-varstveni organizaciji kot v osnovni šoli. MAJDA PLESTENJAK
Otroci naših rojakov na tujem bodo lahko letovali v domovini
Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki je glavni organizator
letovanj za otroke in mladino v
Sloveniji, obvešča društva in
klube naših državljanov v tujini in učitelje dopolnilnega pouka in naše delavce, začasno zaposlene v tujini, kakšne so možnosti letovanja njihovih otrok v domovini
v letošnjem letu.
Program dejavnosti na letovanjih, ki ga vodijo pedagoški delavci, omogoča otrokom, da si krepijo telo in se naučijo plavati, hkrati pa neprisiljeno izpopolnjujejo svoje znanje v materinščini. Materinščino bogatijo z besedo, pesmijo in glasbo in hkrati
spoznavajo lepote domovine ter kulturno-zgodovinsko preteklost našega naroda. V družbi vrstnikov v domovini spoznavajo našo družbeno ureditev in krepijo vezi z domovino.
Neposredni organizatorji letovanj so Občinske zveze prijateljev mladine, ki so za letos zagotovile približno 400 prostih mest za otroke naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini.
Navajamo občinske zveze pri-jatljev mladine, ki bodo organizirale letovanja, kraj letovanja, približno dnevno ceno letovanja in število prostih mest za otroke.
ZPM AJDOVŠČINA: Portorož, približno 200 din, 4 mesta ZPM HRASTNIK: Novigrad, 200 din, 4 mesta ZPM JESENICE: Novigrad, 210 din, nedoločeno število ZPM KAMNIK: Savudrija in Debeli rtič, 204 din, 10 mest ZPM KOČEVJE: Puntižela-Pulj, 300 din, nedoločeno število ZPM KRANJ: Novigrad, 250 din, 10 mest
ZPM KRŠKO: Nerezine (otok Lošinj), 202 din.nedoločeno število ZPM LJUBLJANA (vse občine): Savudrija, Umag, Zambratija, Pacug, Poreč, Pag, 230—280 din, cca 140 mest ZPM LJUTOMER: Baška (otok Krk), 190 din 10 mest ZPM MURSKA SOBOTA: Baška (otok Krk), cca 200 din, nedoločeno število
ZPM NOVO MESTO: Fazan (Portorož, cca 280 din, 10 mest ZPM RADLJE OB DRAVI: Banjole-Pulj, 200 din 10 mest ZPM ORMOŽ: Biograd na moru, 230 din, 30 mest ZPM RADOVLJICA: Novigrad, Fažana, 260 din, 10 mest ZPM RAVNE NA KOROŠKEM: Karigador pri Istri, 250 din, 10 mest ZPM SLOVENSKA BISTRICA: Debeli rtič, Bunjavice, Puntižela pri Pulju, 200 do 300 din, 40 mest
ZPM MARIBOR: Debeli rtič, Puntižela pri Pulju, Pohorje, 200 do 300din, 70 mest
ZPM SLOVENSKE KONJICE: Fažana, Rogla (Pohorje), 210 do 290 din, 10 mest
ZPM TREBNJE: Pavičini pri Pulju, 175din, 20 mest ZPM VELENJE: Debeli rtič, 270 din, 10 mest
Navedene cene niso dokončne. Počitniški domovi so odprti za letovanja praviloma od 1. junija do 15. septembra. V juniju in septembru letujejo predvsem predšolski otroci, v drugih dveh mesecih pa osnovnošolci;letova-nja trajajo od 10 do 20 dni, večinoma pa 14 dni.
Prijave za letovanje otrok bodo sprejemale posamezne občinske zveze prijateljev mladine, ki smo jih navedli, hkrati pa bodo tudi urejale vse potrebno glede pogodb, plačevanja in obveščanja, prevoza ipd.
Vsi klubi in združenja naših državljanov v tujini in učitelji dopolnilnega pouka se lahko-obrnejo tudi na Zvezo prijateljev mladine Slovenije, na naslov:
Ljubljana, Miklošičeva 16-11 ali po telefonu 316-760.
Lani je letovalo v domovini zelo malo otrok naših rojakov v tujini, čeprav je bilo zagotovljenih več kot 200 mest, tako so nekatera mesta ostala nezasedena. Zato morajo organizatorji dobiti dokončne pisne prijave za letovanje otrok iz tujine najkasneje do 15. maja 1982, poprejšnje (neobvezne) prijave pa do L aprila 1982.
Zveza prijateljev mladine Slovenije poziva društva, klube in združenja naših državljanov v tujini ter učitelje dopolnilnega pouka slovenščine, da navežejo stike s starši v krajih, kjer ni tovrstnih društev ali klubov in jih seznanijo z možnostmi za letovanje njihovih otrok v domovini.
Tvvannberg — sožitje nasprotij
Ni bilo naključje, da je največ posvetovanj svetovne organizacije za prosti čas in rekreacijo MLRA ob njenem srebrnem jubileju potekalo v počitniškem naselju Tsvannberg. Ne zato, da bi gostje uživali na obronku švicarskega pogorja Jura ob Biel-
skem jezeru in občudovali zasneženo Jungfrau ali si ogledovali
Rousseajev otok, kakor pravijo otočku na jezeru, kjer je preživljal izgnanstvo pisec »Emila«, ampak zaradi počitniškega naselja nad Tvvannom. To je namenjeno sožitju invalidnih in zdravih oseb, starejših in mlajših, družinam in posameznikom. Tu naj bi preživljali počitnice, se zabavali in igrali, uživali v športu in rekreaciji.
Srebrni jubilej prostega časa
Čas možnosti za boljše življenje
Pred četrt stoletja so zasnovali svetovno strokovno združenje za prosti čas in rekreacijo WLRA (World Leisure and Recreation Asso-ciation), a pred desetimi leti pa evropsko strokovno združenje ELR A (European Leisure and Recreation Association). Pred letom dni je podobno strokovno zvezo dobila tudi Latinska Amerika. Ob srebrnem jubileju je WLR A sklicala sestanek vodilnih strokovnjakov vseh treh strokovnih organizacij v Ziirichu in Tvvannbergu, da bi bolje spoznali problematiko prostega časa na vseh celinah. Sestanka v začetku novembra se je udeležilo namreč 80 delegatov iz vseh celin razen iz Avstralije, čeprav je tudi tam strokovna obravnava prostega časa že dokaj razvita.
Prostega časa ni mogoče izločiti iz celotnega zgodovinskega razvoja družbe. Gotovo je to temeljno, da ni mogoče najti splošne veljave formule prostega časa, ki bi jo lahko brez pridržkov povsod uporabili. Zato ni prav nič presenetljivo, da težko najdeta skup#n jezik, denimo, bahrainski šejk, tokijski profesor, vzhodnonemški gospodarstvenik, poljski športnik in ameriški petičnik, pa tudi drugi, ki so se znašli na srečanju.
Iz pravice do dela sledi tudi človekova pravica do prostega časa, toda prav tega ne pojmujejo vsi enako. Marxov zet La-fargue je konec preteklega stoletja razmišljal o pravici do lenarjenja, delavski sindikati so v začetku tega stoletja odločno zahtevali poleg drugačnih razmer za delo tudi več prostega časa. Še zdaj pa mnogi niso dojeli marksističnega pojmovanja prostega časa kot pravice do osvobojenega dela, ustvarjanja, kot časa neslutenih človekovih možnosti zunaj okov vsakdanjih obveznosti. Prosti čas je neločljiv del življenja, vse bolj pomemben, vendar odvisen od družbenih razmer in možnosti, ki jih človek lahko razvija, uporabi in doseže. Mnogi še zmeraj govore o prostem času kot nasprotju dela. V Ameriki pravijo, da je rekreacija osvežitev telesa in duha po delu, prosti čas je čas, v katerem je človek prost dela in dolžnosti. To je pojmovanje, ustrezno protislovnim razmeram kapitalističnih proizvodnih odnosov, ki ga ni mogoče sprejeti brez pridržkov.
Jugoslovanski udeleženec je v prispevku o politiki prostega časa v Jugoslaviji!naglasil, da je tako pojmovanje enostransko in za samoupravne odnose nesprejemljivo. Prosti čas lahko razumemo le kot nadaljevanje dela, čas, v katerem ni nasprotja med delom in prostim časom, temveč le med obveznimi, prostovoljnimi in prostimi dejavnostmi, pri čemer prav slednji dajeta več možnosti za človekov, razmah prek mej neizogibnih nujnosti.
Pokazalo se je tudi, da so močne razlike med evropskimi in ameriškimi strokovnjaki. V Evropi obravnavajo vprašanja prostega časa nekako bolj premišljeno, teoretično previdneje in bolj poglobljeno, onkraj Atlantika pa hitijo z nekakšno pragmatično ihto, ne da bi se jim posrečilo izoblikovati dobra teoretična vodila svojega živahnega poskušanja.
Ob tem je bilo zanimivo stališče južnoameriške zveze za prosti čas in rekreacijo ALA-TIR, ki si bolj kakor z Američani na severu želi sodelovati z evropskim strokovnim združenjem. V začetku so se v strokovnem združenju za prosti čas in rekreacijo povezovale predvsem razvitejše zahodne dežele, zato ni naključje da se je problematika prostega časa najprej pojavljala v Ameriki in Zahodni Evropi. Srečanje v Švici pa je pokazalo, da je zdaj prosti čas pomembno področje' proučevanja in dejavnosti tudi v soci^Jjstičnih deželah na Vzhodu, saj so zelo razgibano sodelovali tudi udeleženci iz
Po zgledu čebel
Vrniti človeka, ki ga je pohabila narava ali zadela nesreča, v sproščeno komunikacijo s svetom ni preprosto. Besede o dobroti niso dovolj, ustvariti je treba take razmere, da ljudje komunicirajo in sodelujejo, ker jim je to vsak dan potrebno.
Različne švicarske ustanove in organizacije, ki Skrbijo za invalidno mladino (Denk an mich), za starejše ljudi (Pro senectute), za mladino (Pro juventute), športna zveza za invalidne (SVB) in druge so zgradile odprto počitniško naselje tam, kjer je bilo nekdaj planinsko zdravilišče v Twannbergu v slogu »čebeljega gradbništva«. Arhitekt dr. Da-hinden iz Ziiricha si je zamislil vse objekte v tem naselju podobne satovnici v panju, medsebojno povezane, naslonjene na hrib. Spodbujala ga je misel, da ima vsak človek pravico do počitnic. Velik del socialne komunikacije poteka lahko prav v prostem času. Pri tem je ugotavljal, da ovira dejavnosti prizadetih oseb v prostem času predvsem omejena možnost gibanja. Zato počitniško naseje ne sme imeti niti konceptualnih niti arhitektonskih ovir. Temeljna zamisel graditeljev Twannberga je bila, da bi spodbujali te osebe k uspešnemu doživljanju prostega časa ob sožitju ,z zdravimi v ustrezno prostorsko in tehnično urejenih prostorih.
Lahko bi rekli, da gre za poskus s področja pedagogike in andragogike prostega časa. Prizadete osebe naj bi imele možnost, da si ustrezno oblikujejo prosti čas in skupaj z drugimi načrtujejo vsebino, sodelujejo v različnih seminarjih, posvetovanjih in se uveljavljajo tako, da razvijajo sposobnosti določanja,
uresničevanja, da enakovredno izražajo svojo osebnost. To dosežejo s premagovanjem psihičnih zavor, z živo socialno komunikacijo in s samostojnim delovanjem.
Kultura povezuje
Ponosno povedo, da je Twannberg skupno delo vsega švicarskega ljudstva. Odprli so ga lansko pomlad. Počitnice tu ne pomenijo samo oddiha, temveč dajejo gostom, invalidnim in zdravim, velike možnosti za razvedrilo, igro, šport, družabnost in komunikacijo, za nadaljnje izobraževanje in kulturo. Za vzpostavljanje dobrih medčloveških odnosov v naselju in okolici je to nadvse pomembno.
Ustanova deluje kot hotel in nima posebnega zdravstvenega ali drugega specializiranega strežnega osebja, kajti invalidni preživljajo tu ponavadi počitnice s svojimi spremljevalci. Veseli pa so, če pridejo na počitnice še tisti ljudje, ki želijo drugemu pomagat.
Zelo pomembne so kulturne dejavnosti, kot močan most med invalidnimi in zdravimi gosti. Prav te dajejo veliko možnosti za sprostitev ustvarjalnosti in sodelovanja. Tvvannberg se tako uveljavlja tudi kot kulturno središče širšega območja.
Tvvannberg je poskus, ki uspeva. Kako resnično živi in deluje, nismo mogli videti, ker tokrat drugih gostov ni bilo. Odpira pa veliko več možnosti, ljudem daje več, kakor zmorejo drugje. V tem je tudi vrednost prostega časa, ki daje veliko možnosti-enakovrednejšega sožitja v obliki take ali drugačne dejavnosti. Ogrodje prostora, podobnega satovju, spodbujaširše družabno sožitje v smisiu čebelje družine.
Poljske, Madžarske, Čehoslova-ške in Demokratične republike Nemčjje. Skupnega jezika ni bilo mogoče najti, okrepili pa sta se težnja in pripravljenost za živahnejše in še bolj organizirano sodelovanje med vsemi deželami s spoznanjem,, da je za vsako družbo značilna posebna problematika prostega časa. Prav-zato je tudi zanimanje za teorijo prostega časa v samoupravni socialistični družbi zelo veliko. V Frankfurtu so se celo odločili za izdajo posebne knjižice o pedagogiki prostega časa v socialistični samoupravni družbi na temelju gradiva II. strokovnega posveta Sekcije za pedagogiko prostega časa Slovenije v Mariboru. Z reklamnega letaka lahko razberemo, da jo bo izdala založba Haag-Herchen že v začetku tega leta.
Kako različen je odnos do prostega časa in njegovo pojmovanje, zvemo tudi iz primerjalne študije o prostem času na Madžarskem in v ameriški državi Illinois. Profesor Sapporo je dejal, da je bilo najznačilnejše to, da so Madžari zelo radi pripovedovali, kaj počno v prostem času. Američani pa so se hudovali in niso hoteli pripovedovati o svojem prostem času, češ da je to popolnoma zasebna zadeva. V Ameriki govore o rekreacijskih parkih in središčih prostega časa, v Švici so prav zadnje leto odločili za spremembo, da govore namesto o prostočasnih središčih, ki jih imajo v Ziirichu kar 19, o družabnih središčih, kjer se zbirajo občani za najrazličnejše dejavnosti prostega časa — zabavne, športne, komunikacijske in ustvarjalne.
Nazaj k vzgoji!
Skrb za prosti čas pomeni obenem tudi skrb za boljše življenje in družbeni napredek. V mnogih deželah, denimo, v Kanadi, Franciji, so ustanovili posebna ministrstva za področja prostega časa, ali pa to prevezujejo z ministrstvi za kulturo oziroma zaščito
okolja. Prosti čas je čas možnj________
sti, torej tudi možnosti za izbot šanje življenja. To je bilo skupi1 Strok: spoznanje, četudi so si prosti čžiteljev različno razlagali.	Klični
Svetovna zveza za prosti časfmije oblikovala posebne strokovi*dnjih
komisije, ki delujejo za področjtanciji a, za razla teoi
vzgoje in izobraževanja, skovanje, za posvetovanje in kaževa obveščanje. Odslej se vključuj« dos tudi v oksfordski dokumentacijtladnc ski center tako, da bodo na voljev, ki podatki o razvoju znanstvenefh tud delovanja za prosti čas. Uh. V Profesor Mcndelez je naglašafclikar
da je najpomembnejša vzgoja ztvanj;
ej zanelli
prosti čas, ki so jo doslej zanrth: marjali. Podobno se je neko’ izrazil tudi ameriški obrambr ~7' n minister Šlezinger, ki je dejal, d* lzva je največja nevarnost za Amefazev riko prosti čas, ker ljudje naU23^01
niso pripravljeni. To je bilo slij_ t
sati kakor klic: nazaj k vzgojieniU( Vendar vzgoja, čeprav iznednfj, ^ pomembna, ne more biti rešeajnj s valka iz krize, ki se pojavlja vs4 močneje v sodobnem svetu — ] Vzgoja je obenem odsev razmeffitelj družbenopolitičnih in gospodaftga i skih, zato je treba marsikaj! spremeniti, da bi prosti čas lahko uporabili za boljše življenje1’ Torej ne vzgoje, ki zadržuje ra-DVe zvoj in ohranja staro, temveč5™* * * * v vzgojo, ki pomeni nenehno6*1« ustvarjalno spreminjanje zdajš-6*0 '
njega za boljše življenje zdaj
jutri. Brez dela ni prostega časa^^J
in ne boljšega življenja
j ^	j j -	Li*,
'brez dobre vzgoje ni dobrega- K' dela in ne dobrega prostega časa.
Svetovno srečanje strokov-fjF®
njakov za prosti čas v Švici je kazalo velik razvoj na področju^ proučevanja in izobraževanja za
prosti čas, obenem pa odprlo veČ__
novih vprašanj, ki jih bo treba postopoma reševati. Nobenega |2j skupnega recepta ni mogoče najti, izmenjava izkušenj, podatkov iz različne prakse pa je~~-nedvomno zelo koristna za vsako deželo. Naslednji V. evropski ^ kongres bo 1983 v mestu Vaxjoe 'e na Švedskem, svetovno srečanje P6e pa v Honkongu.	rra
DR. RUDI LEŠNIK	ul°
>sn<
'aki ičit ira* 61<
Počitniško naselje Tvvannberg je zgrajeno kot satovje čebeljnega v panja. V njem preživljajo prosti čas invalidni in zdravi, mladi in stari (
ljudje.
Čas bo pokazal,ali bo Tvvannberg kaj več kakor ponavadi turistično središče, to pa je precej odvisno od vsakodnevne turistične bere. Vsekakor pa dokazuje, kako pomembno je dojeti
prosti čas kot možnost in pravico vsakogar, mladega in starejšega, , zdravega in manj zdravega, kot človekovo potrebo za zdrav ra- I zvoj in zadovoljstvo.
R. LEŠNIK

I ^
^ Franciji: pestra izbira izobraževalnih oblik
izbol.	--------------‘------
Ste izpopolnjevanje ! . v Franciji organizirajo f‘lcni inštituti, pedagoške aka-.cas^ in tudi privatne šole. V jOVil ni'h. tridesetih letih se je v ^ro janciji hitro razvijala pedago-' raT»teoriia na vseh vzgojno-izo-in 2razeVainih področjih. Vendar ucUf] °°sežki niso pripomogli k 'taciiadnosti izobraževanja učite-V°ifV’ ^'.temelji na različnih, vča-'ne^r, tUcii nasprotujočih si zasno-v	za neskladja med
lasa 'Kami permanentnega izobra-
zan4Hanja Učiteliev bi lahko PriP'*
ieko|
m bij" negotovosti glede obsega tl, & '5Vajanja modernizacije izo-kmfifa?evalnega sistema, ki je bil nanzakonjen junija 1975;
3 Slij,_
gojip nePopolnemu in površ-idn^ a°cenjevanju ukrepov, ki bi ešeni ■’0 treba uvesti v izobraže-
, vs.a,n' Slstern;
•razlikam v ninenju med telj! ln javnostjo glede neneh-ikaf83 Izobraževanja učiteljev;
lhk°.~~ težavam, ki jih imajo učite-nje ’ tto poskušajo uvesti v razred . ra^ve oblike in metode dela. S
nec-m^prašanjgjj, se uj,varja sicer
hno *ko ustanov, toda njihovo ajš-el° ni usklajeno.
iasa.^ljub veliki razdrobljenosti
oda
*hko
blike
razporedimo različne
ega v. e nenehnega izobraževanja isa.cite*iev v dve glavni skupini; v ov-^Polnilno izobraževanje za uči-po-' 1,® osnovnih šol in dopolnilno čju^razevanje učiteljev tehniških t za
več _________
'8a Izobraževanje učiteljev
osnovnih šol
iče
30'
jf~----------------------------
ko
ski ^Ministrstvo za izobraževanje qoa leta 1972, po merilih, ki so jih 'j« KeJel1 °b pogajanjih s sindikati, Malo zakon, s katerim je uzako-0 nenehno izobraževanje
___ aovnošolskih učiteljev. Po tem
onu imajo vsi osnovnošolski teitelji med svojo delovno dobo •ravico do izobraževanja iz dela, :i lahko traja eno leto. Ta oblika Izobraževanja je dostopna vsem j C1teljem, razen tistim, ki so
11
končali pedagoško akademijo v zadnjih petih letih, in tistim, ki so stari več kot petdeset let.
Vsebina tečajev se sproti določa glede na potrebe, ki nastanejo na kakem vzgojno-izobra-ževalnem področju. Predstavniki francoske akademije, dekani in učitelji pedagoških akademij in predstavniki učiteljev osnovnih šol sestavijo primeren načrt za posamezno področje. Tečaji so lahko različno dolgi. Od šolskega leta 1972 sta bili organizirani dve vrsti tečajev: trimesečni in šest-tedenski.
Cilji tečajev niso natančno določeni. Zakon določa le, da mora biti vsaka zvrst dopolnilnega izobraževanja povezana z zahtevami učiteljev, udeležencev Izobraževanja. Vsakemu učitelju mora biti omogočeno, da svoje zahteve izrazi, in da se njegovi predlogi upoštevajo pri oblikovanju vsebine tečaja.
Učitelji lahko izbirajo med štirimi tečaji, kjer so glavni predmeti: matematika, lingvistika, estetska vzgoja, angleški jezik. Da bi tečaj zadovoljil vse zahteve učiteljev in se čimbolj približal željam vsakega tečajnika, obsega vsak tečaj tudi nekatere obvezne predmete: telesno vzgojo z vsemi oblikami športne dejavnosti, francoski jezik, različne predmete z estetskega področja, pedagoško psihologijo.
Izobraževanje učiteljev srednjih šol
Načrt za dopolnilno izobraževanje učiteljev srednjih tehniških šol velja od leta 1973. Nanaša se na vse kategorije učiteljev: na tiste, ki poučujejo splošne predmete in tiste, ki poučujejo praktične in strokovne predmete. Namen te zvrsti dodatnega izobraževanja je'seznaniti vse učitelje z najnovejšimi dosežki tehnike in jim predstaviti vse mogoče metode in oblike dela pri tehničnih predmetih v sami šoli. Za vse oblike permanentnega izobraževanja za učite-
lje tehniških šol je odgovoren inšpektor za tehnično izobraževanje. Pri njegovem delu mu pomagajo ravnatelji posameznih tehniških šol. Pri načrtovanju različnih tečajev sodelujejo s svojimi predlogi tudi učitelji praktičnih predmetov.
Poleg zvrsti permanentnega izobraževanja, določenih z zakonom, obstajajo še mnoge druge oblike dopolnilnega izobraževanja učiteljev: tečaji, kjer se osnovnošolski učitelji usposabljajo za zahtevnejša delovna mesta, npr. za poučevanje na šolah za prizadeto mladino; tečaji za učitelje, ki zaradi zdrav-
stvenih razlogov niso poučevali dalj časa; tečaji, v katerih učitelji spoznajo nove vrste avdiovizualnih naprav, se učijo, kako ravnati z njimi in kako jih vključiti v vsakdanje. vzgojno-izobraže-valno delo v razredu. Tudi radio in televizija sta vklučena v sistem dodatnega izobraževanja francoskih učiteljev. Radio oddaja vsak teden eno enourno, televizija pa dve enourni oddaji, namenjeni učiteljem. Tako so učitelji seznanjeni z vsemi novostmi s pedagoškega in drugih področij, ki zadeyajo vzgojno-izobraževalno delo v razredu in zunaj njega.
VIKA KUKEC
»Mednarodni tabor Sutjeska« je poleti 1978 zbral poleg jugoslovanskih pionirjev še 50 predstavnikov pionirjev iz Angole, Alžira, Finske, Italije, Kube, Madžarske, Palestine, Poljske, Romunije in Sovjetske zveze. Čudovito srečanje naših in tujih pionirjev je potekalo prav v Dolenjskih Toplicah.
Slovenski učitelji v Italiji imajo veliko možnosti za izpopolnjevanje
Kdor se v Italiji odloči, da bo štiriletno učiteljišče. Po konča-posta! učitdj, se mora po kon-	nem učiteljišču lahko že poučuje
čani nižji srednji šoli vpisati na	kot suplent, in če naredi državni
izpit, postane »stalen učitelj«. Tisti, ki želi postati profesor, mora po končani višji srednji šoli končati še vseučilišče, da lahko poučuje kot suplent in opraviti habilitacijo, da postane stalen učitelj. Vemo pa, da ni malo prosvetnih delavcev, ki — potem ko si pridobe stalež in s tem zagotovljeno službo — prenehajo skrbeti za svoje nadaljnje izpopolnjevanje in izobraževanje.
Kako je z izpopolnjevanjem slovenskih šolnikov v Italiji? Posebno v zadnjih petnajstih letih je bil dosežen velik napredek na tem področju. Italija in Jugoslavija sta podpisali sporazum o medsebojnih kulturnih izmenjavah, ki obširno govori o izpopolnjevanju slovenskih šolnikov v Italiji in italijanskih v Jugoslaviji. V Trstu so vsako leto seminarji za slovenske učitelje, v Portorožu pa za italijanske. Do zdaj je bilo sedemnajst takih seminarjev. Kakšni so ti seminarji in kakšen je njihov namen? To so izpopolnjevalni tečaji, ki se jih udeležujejo vsi šolniki slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Ponavadi trajajo teden dni, na njih pa predavajo prfesorji z ljubljanske univerze in razni sodobni slovenski književniki. En dan (ponavadi je to prvi dan seminarja) je namenjen predavanju o slovenskem sodobnem slovstvu ali jezikoslovju. Ob tej priložnosti predavajo učiteljem priznani književniki iz Slovenije. Na dosedanjih seminarjih so predavali Ciril Zlobec, Tone Pavček, Ivan Potrč, Josip Vidmar in drugi. Tako se naši učitelji seznanijo z novostmi v slovenski književnosti, z deli sodobnih pesnikov in pisateljev in z razvojem slovenskega knjižnega jezika.
Prepričan sem, da je to izredno pomembno za vse naše učitelje, saj si tako obogatijo svoje znanje o slovenski književnosti in da znajo posredovati svojim učencem čimveč o slovenskem slovstvu in o slovenskem jeziku. Udeleženci seminarja imajo najprej skupno predavanje, potem pa predavanja po skupinah: skupine vzgojiteljic, skupine učiteljev in skupine profesorjev. Za
vsako skupino so primerna predavanja in primerna snov. Kakšne so teme predavanj? Predavanja obsegajo: pouk slovenskega jezika v osnovni in srednji šoli, branje in pisanje v osnovni šoli, poučevanje zgodovine, metodiko zemljepisa, novo matematiko, praktični pouk likovne vzgoje, pouk glasbene vzgoje itd. Ti seminarji so za naše šolnike izredno pomembni in upamo, da jih bodo imeli tudi v prihodnje. Poleg teh letnih seminarjev potekajo pred začetkom šolskega leta na posameznih šolah in didaktičnih ravnateljstvih izpopolnjevalni tečaji, ki so obvezni za vse učno osebje. Teme tečajev določi učni zbor na šolski konferenci. Tudi za ta predavanja povabijo predavatelje iz Slovenije. Priložnosti za izpopolnjevanje in izobraževanje za slovenske šolnike je veliko, to pa koristi slovenski šoli, ki je zmeraj sproti obveščena o dogajanjih v matični domovini in o dosežkih slovenskega jezika in slovstva.
Omenim naj tudi štipendije, ki jih vsako leto razpiše Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SR Slovenije. Namenjene so za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature na Univerzi v Ljubljani, podelijo pa jih šestim slovenskim zamejskim šolnikom (trem učiteljem in trem profesorjem). Tudi te pripomorejo k boljšemu spoznavanju slovenskega jezika, ki je za slovenske učitelje v Italiji še toliko pomembnejši, ker jim vsak dan preti italijanski vpliv v družbi, na cesti in po množičnih občilih. Vsak učitelj se lahko seveda še osebno izpopolnjuje v svoji stroki s številnimi knjigami in strokovnimi revijami, ki mu jih priskrbi slovenska ali pa italijanska šola. Nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje sta pogoj za dobro vzgojo in izobraževanje. Naša družba pa si želi takih učiteljev, ki bodo vzgojili ne samo dobre delavce, obrtnike, šolnike, temveč predvsem delavne in zavedne Slovence, ki bodo zagotavljali dejavnost in trden položaj naše manjšine.
MARKO PAULIN
Učiteljem v novi šoli !lL»ič podarjenega
| tiskali smo Osnovno šolo Marija Broz v Bistrici ob Sotli
I |J?Sn0Vn° ®0I° Marije Broz v Bistrici ob Sotli smo Slovenci spoznali I*0 aPr'*u leta 1979, torej potem, ko je bilo zgrajeno novo ero 't Pos!°Pie- Od vsepovsod hodijo občudovat lepo šolo, pred kalni • i!- k'P_Illatere Josipa Broza Tita — ne samo učitelji, temveč tudi ie v^1’ H1 ob'ščejo Kumrovec in spominski park Trebče. Le malokdo pa ,s^Pra*a’ kako živijo in delajo učenci in učitelji na tej, sicer tako znani »res V|T SO,i' Ko,iko so sPremen»li svoje delo in šolski red, odkar so se ,at Seb | v novo poslopje in uvedli šolo s celodnevnim delom. In prav b* bolje spoznali delo in življenje te šole, smo jo obiskali in se z Lg ateljem Jožetom Poljaškom pogovarjali o vsakdanjem delu na Mari* Ugleb'b težavah, kijih imajo učenci, predvsem pa učitelji šole
>roz v Bistrici ob Sotli.
Jože Poljšak pripoveduje: »Z “Pnjem nove šole aprila 1979 gmotne razmere in možno-.. a vzg°jo in izobraževanje bi-'ahT0 'fhriljšale, to pa je seveda evaio od delavcev na naši j ,se V5Č d6*3- Saj veste — so-,x*. n,a š°la zahteva sodobnega nnv6 Ja’ celcSa človeka. Že samo tnr aoPrema’ delo vfonolabora-Iilb> kabinetih za kemijo in fi-o, glasbeno vzgojo in tehnični ir1*’ pa tudi telovadnici je za-v Val°’da se učitelji za uporabo j.. te opreme temeljito usposo-1°. se nauče ravnati z učnimi Pomagah, ki so jim zda- na V0,j0
nnv° S° se naa* učitelji privajali uovemu načinu dela vse prvo
l97o 6 V šolskem letu ij..	v drugem polletju
S3 Šolskega leta pa smo prešli f ce*°dnevno delo in s tern iz-
polnili obljubo, ki smo jo dali maršalu Titu ob njegovem obisku 10. maja 1979.«
Na prehod na celodnevno življenjem delo so se temeljito pripravljali vse polletje — toda ne samo šola in njeni učitelji. Krajevne družbeno-politične organizacije, posebno odbor SZDL in koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne osnovne šole sta organizirala zelo veliko sestankov in pogovorov v posameznih zaselkih, pa tudi v Bistrici ob Sotli. Starše je bilo treba seznaniti z novostmi, ki jih prinaša celodnevna osnovna šola, z dobrimi pa tudi slabimi stranmi novega dela in življenja na šoli.
Jože Poljšak se spominja: »Starši niso bili posebno navdu-
šeni, in to je tudi nekoliko razumljivo. Živimo namreč v povsem kmečkem okolju, v katerem še zmeraj živi zastarela miselnost, da je otrok pač tudi zato na kmetiji, da dela, da pomaga pri lažjih pa tudi težjih kmetijskih opravilih. Celodnevna šola v resnici našega otroka zavaruje pred težkim delom, šolske obveznosti opravi v šoli, tako da je doma vsaj nekoliko prost.
Drugi, prav tako zahteven problem pa je bila prehrana. Starši so zatrjevali, da imajo na kmetijah dovolj hrane in — zakaj naj bi torej plačevali prehrano še v šoli? Tako se je zgodilo, da nekateri, ki bi sicer lahko plačevali šolsko prehrano svojih otrok, tega niso hoteli, drugi, ki pa bi jo radi plačali, pa tega niso zmogli. Prav zato je imela — in ima še zdaj — komisija za prehrano na naši šoli veliko dela. Sestavila je lestvico plačnikov. Najvišja cena malice in kosila je tako 400 dinarjev in če sta iz ene družine v šoli dva otroka, plačajo starši za prvega 400 dinarjev, za drugega že 300, če pa so trije, znaša skupni znesek za malico in kosilo le bOO^dinarjev. Upoštevamo seveda tudi socialni položaj in tako kar okoli 70 % staršev plačuje le 50% celotne cene, torej 200 dinarjev. Starši 10%
otrok pa ne prispevajo ničesar, saj poravna zanje vse samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo. Tako zberemo vsak mesec 60.000 din, ostanek (do 90.000 din, kolikor nas stane celotna prehrana na šoli na mesec), pa prispevata samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo in delno občinska izobraževalna skupnost.«
Vsi za celodnevno šolo
Ko sva se z Jožetom Poljšakom pogovarjala o začetkih celodnevne šole v Bistrici ob Sotli, nisva mogla mimo učiteljev, njihove pripravljenosti na nove naloge, pa tudi usposobljenosti, da jih opravljajo. »Pohvaliti moram svoj pedagoški kolektiv,« se je nasmehnil Jože Poljšak, »saj so bili vsi učitelj) za celodnevno osnovno šo1q. Ze prej so garaško opravljali svoje prosvetno poslanstvo, v novi šoli pa so se lotili novih nalog z novim navdušenjem. Pozna pa se utrujenost, posebno pri starejših kolegicah, pa tudi pri učiteljih srednjih let. Denarni dodatek, ki ga dobijo učitelji na celodnevnih osnovnih šolah, je v resnici krvavo zaslužen in ne odtehta preslanega truda. Res, učiteljem na novi šoli ni nič podarjenega. Seveda pa denar ni vse in verjetno ga ni učitelja na na|i šoli, ki bi si želel poučevati na klasični, poldnevni šoli. Da ne govorim o učencih, ki se zdaj na šoli počutijo kot doma. Ali še bolje. Ne verjame -te? Naj vam to ponazorim z enim
samim zgledom. Ko sem ob koncu prvega polletja lanskega šolskega leta sporočil učencem, da so polletne počitnice podaljšane za teden dni, sem pričakoval navdušenje in veseli hura, doživel pa vse kaj drugega. Učenci so bili razočarani, spraševali so me, če lahko pridejo vseeno prej v šolo, smučanje in sankanje jih skoraj ni več navduševalo. Tako vidite so učenci v naši šoli resnično dobili drugi dom. Temu ustrezni so seveda tudi učni uspehi, saj jih je lani izdelalo kar 98,5 %. Ta uspeh je prav gotovo dala edino celodnevna šola.«
Na seznamu želja — tudi kmetijski krožek
Težave pri organiziranju zunajšolskih dejavnosti so, podobno kot na drugih osnovnih šolah na Slovenskem, z mentorji. Jože Poljšak pravi: »Ker je šola v kmetijskem okolju, je tod le malo izobražencev. Sola je v tem kraju edina pomembnejša ustanova, zato je prav malo možnosti, da bi dobili mentorje za interesne dejavnosti »od zunaj«. Da pa ne bo izzvenelo, kot da nimamo nič, bom vendarle povedal tudi tole: veliko nam pomaga naš krajevni zdravnik, ki vodi vsako leto 20-urni tečaj prve pomoči za naše učence. Med petimi ali šestimi zunanjimi mentorji — toliko jih »spravimo skupaj« in to je za našo, tipično podeželsko šolo že kar omembe veliko —- pa so, poleg zdravnika naši nekdanji učenci, ki študirajo zdaj na viso-
kih in višjih šolah in se ob koncu tedna vračajo na svoje domove. Takrat se vrnejo tudi na šolo — kot mentorji interesnih dejavnosti — na področju športa. Imamo seveda tudi mentorje za gasilski krožek. Ko pa že govoriva o interesnih dejavnostih in krožkih, naj omenim našo — in staršev naših otrok — dolgoletno željo, da bi uvedli kmetijski krožek. Spet se seveda zatakne pri mentorjih, saj v kraju samem nimamo človeka, ki bi lahko tak krožek vodil. Dogovarjamo se z osnovno šolo v Podčetrtku, da bi nam »posodili« za nekaj ur kmetijskega strokovnjaka, ki vodi kmetijski pouk na njihovi šoli. Tako upamo, da se nam bo le posrečilo uresničiti to dolgoletno željo staršev in delavcev na šoli.« Za konec tega poskusa predstavitve življenja in dela celodnevne osnovne šole Marije Broz v Bistrici ob Sotli, ki je žal prekratek, da bi spregovorili še o drugih drobnih rečeh, ki dajejo šoli podobo in pravo domačnost, še besede ravnatelja Jožeta Poljšaka: »Šola je, kot sem že omenil, v kraju edina pomembna organizacija. Poglejte že samo proslave. Ob novem letu pripravi za vse krajane proslavo šola. Ko pride dan žena, pripravi prireditev -r-spet šola. Kdo bo pripravil proslavo ob krajevnem prazniku ali dnevu republike? Jasno — šola. Pa ne le prireditve in proslave — šola je zares središče kraja, življenja v njem, diha z njim in mu daje pečat.«
JASNA TEPINA
S
Šolska knjižnica ima posebno mesto v celotnem knjižničnem sistemu in posebne naloge, ki jih določi njen ustanovitelj zato, da bi udeležencem vzgojno-izobra-ževalnega procesa omogočil kakovostno in hitro podajanje in osvajanje učne snovi. Zakona o osnovni šoli in usmerjenem izobraževanju določata, da mora šola imeti knjižnico, hkrati pa z opisom njenega namena določata šolsko knjižnico za sestavni in enakovreden del vzgojno-izo-braževalnega dela in procesa, ki ga določa program šole (38. oz. 122. člen).
Vsebinsko in organizacijsko podobo sodobno urejene šolske knjižnice nadrobno opredeljujejo standardi za šolske knjižnice, ki sta jih v svojih strokovnih komisijah izdelala in objavila IFLA in UNESCO. Ob upoštevanju teh in na podlagi naše družbene stvarnosti, naših potreb so nastali Osnutki standardov šolskih knjižnic, leta 1971 in Šolska knjižnica — medioteka, leta 1980, ki jih je bibliotekarska stroka verificirala, sprejel pa jih je tudi Zavod za šolstvo SR Slovenije, saj jih je deloma uvrstil v učni program osnovne šole in z njimi seznanjal knjižničarje šolskih knjižnic.
Standardi določajo vsebinske osnove delovanja šolske knjižnice, knjižnično gradivo, ki mora biti zadostno in vzgojno-izobra-ževalnim programom primerno izbrano, strokovno ureditev knjižnice, njene prostore, strokovne delavce in njihovo vzgoj-no-izobraževalno delo, ki spodbuja učence k uporabi leposlovne, strokovne knjige in periodičnega tiska, jih navaja na uporabo drugega gradiva, uvaja v samostojno uporabljanje knjižnice, 'knjižničnih pomagal in informacijskih virov.
Knjižnice osnovnih in srednjih šol so namenjene učencem in učiteljem teh šol, torej predvsem uporabnikom v eni ustanovi. Ta uporabnik pa zahaja tudi v splošnoizobraževalne knjižnice in tu dobi gradivo, ki ga ima lahko že šolska knjižnica. Vendar ne gre za podvajanje knjižnic, saj je krog dela splošnoizo-
braževalnih knjižnic veliko širši in zajema otroke na prostovoljni podlagi že v tako imenovanem predbralnem obdobju in jih z dejavnostmi oblikuje v uporabnike knjižnice, ki jo otroci obiskujejo predvsem zato, ker radi berejo v prostem času, in ker jih zanima marsikaj, česar ni v učnem načrtu.
Šolske knjižnice nabavljajo knjižnično gradivo s področij, ki jih zajemajo programi šole: to pomeni, da nabavljajo tudi temeljno strokovno literaturo in se ne smejo omejevati le na ponudbo del za domače branje in bralne značke. V javnih pionirskih knjižnicah pa mora biti ponudba raznovrstna in popolna z več informacijskimi viri, oblikovanimi po posebnih potrebah mladih. Povezanost šolskih knjižnic z javnimi splošnoizobraževalnimi pa se kaže v več smereh. Prva vez so vsekakor standardi, ki omogočajo, da v šolski knjižnici uredimo gradivo in opravljamo delo po priznanih bibliotekarskih normah, saj se s tem vključuje v enotno knjižnično mrežo in omogoča svojim uporabnikom, da brez težav prehajajo iz enega tipa knjižnice v drug tip, še zlasti potem, ko zapustijo šolske klopi.
Posodabljanje poteka prepočasi
Realiziranje standardov za delo šolskih knjižnic pa je dolgotrajno in še posebno v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja poteka prepočasi. Poglejmo, kako je v Ljubljani, kjer je največ šolarjev. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so imele v šolskem letu 1979—80 vse cenovne šole, popolne, nepopolnemu! posebne knjižnico; 81 od teh jih je imelo po standardih že oblikovane ločene oddelke in učitelje. Na enega učenca je prišlo v tem letu 13,86 knjige in 105,90 knjige na učitelja. Število knjig sicer ustreza normativom, ki zahtevajo 8 do 10 knjig na učenca, o samafn sestavu knjižnega fonda pa ni bilo mogoče dobiti podatkov. Vendar pa po izposoji v javnih pionirskih knjižnicah
Število knjig pove premalo
.Nekaj o šolskih knjižnicah
sklepamo, da ni najustreznejši, saj si učenci pogosto izposojajo delo za obvezno branje, ki bi jih morala zagotoviti šolska knjižnica. V zadnjem času pa se je povečala v javnih pionirskih knjižnicah izposoja strokovnih in poučnih knjig, ki si jih učenci izposojajo za referate pri različnih predmetih, ker v svojih šolski knjižnici ne dobijo primernega gradiva.
Tudi iz prirasta knjižne zaloge v lčtu-T979—80 lahko sklepamo, da šolske knjižnice ne sledijo modernizaciji pouka. V tem letu so vse ljubljanske osnovnošolske knjižnice nabavile 30.689 knjig ali 0,84 knjige na uporabnika, standard pa predvideva najmanj knjigo na učenca, kajti le s tem lahko knjižnica ohranja živost knjižne zaloge.
Zakon o osnovni šoli v 99. členu določa,da opravlja delo v knjižnici knjižničar z višjo izobrazbo. Po podatkih Zavoda SR Slovenije je bilo v 86 ljubljanskih osnovnih šolah v letu 1979—80 49 knjižničarjev, a žal pa ni navedena izobrazba. Predvidevamo, da imajo višjo izobrazbo in da so pretežni del zaposleni s knjižničarskimi nalogami in opravili. Če seštejemo vse uporabnike in vse knjižnično gradivo, potem pride en knjižničar (ne glede, ali je polno ali delno zaposlen v knjižnici) na 743 uporabnikov in 11.582 knjig. Za normalno delo pa standardi predvidevajo enega višjega knjižničarja na šoli s 500 učenci in predpisanim gradivom 8 do 10 knjig na učenca.
V petih ljubljanskih občinah je bilo v šolskem letu 1979—80 6 49 srednjih šol s 26.001 učenci in 1.811 učitelji. V teh šolah je 33 knjižnic. Število knjižnic se ne ujema s številom šol, ker so nekatere šole združene v centre in imajo skupno knjižnico. 19 šol navaja v statistiki tudi posebno knjižnico za učitelje. Ta delitev knjižnice za učence in za učitelje ni ustrezna, saj standardi opredeljujejo knjižnico na srednji šoli kot enovito, ki je namenjena hkrati učenem v vzgojno-izobraževalnem procesu in učiteljem pri strokovno pedagoških pripravah na delo in njegovem uresničevanju.
Večja vloga knjižnice — večje zahteve
V vseh srednjih šolah je 263.379 knjig, ali 9,47 knjige na enega uporabnika knjižnice. Knjižna zaloga bi morala biti v srednjih šolah bogatejša kot v osnovni šoli in bi morala šteti 10 do 15 knjig na učenca in 40 knjig na učitelja. To stanje dosegajo le nekatere šole, predvsem gimnazije, saj je od skupnega števila knjižne zaloge v šestih ljubljanskih gimnazijah 95.403 knjig za 5.638 gimnazijcev, kar pomeni 16,92 knjig na 1 gimnazijca. Kljub bogati knjižni zalogi pa so gimnazijske knjižnice izposodile le 18.894 knjig!
Ta podatek nam pove, da število knjig še ne pomeni knjižnice, ki mora imeti živo, strokovno obdelano gradivo in ustrezno osebje. Domnevamo, da so nekatere gimnazijske knjižnice slabo strokovno urejene, da hranijo na knjižnih policah neustrezno in zastarelo gradivo, da nimajo strokovnega osebja in da so za uporabnika premalo odprte. Svetla izjema ob gimnazijskih knjižnicah ali med knjižnicami srednjih šol je pedagoška gimnazija, ki ima 35.724 knjig in jih je v šolskem letu 1979—80 izposodila 50.881. Ta knjižnica je lahko zgled, da ustrezno izbran in strokovno urejen knjižnični fond, ki ga hkrati z nasveti razdeljuje ustrezno osebje, še kako lahko najde pot do učenca.
Tudi prirast knjig v tem letu potrjuje domnevo, da knjižna zaloga ni dovolj dobro oblikovana, saj so vse knjižnice srednjih šol nabavile 9.791 knjig, standard pa predvideva nabavo 1 do 1,5 knjig na učenca, potem ko je dosežen minimum 10 do 15 knjig na učenca.
Zakon o'usmerjenem izobraževanju določa v 176. členu, da mora delo v knjižnici opravljati strokovni delavec z najmanj višjo izobrazbo. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko ima 21 knjižnic zaposlenega knjižničarja. Pri tem ni navedeno, ali so knjižničarji ustrezno usposobljeni in resnično polno zaposleni z deli in nalogami knjižničarja. V vsakem primeru je osebja premalo — ta pa seveda vpliva na samo
dejavnost knjižnice.
Standardi predvidevajo za šolo s 500 do 600 učenci enega višjega knjižničarja al.i bibliotekarja, za šolo z 800 do 1.000 učencev pa enega bibliotekarja in enega knjižničarja. Kadrovski primanjkljaj je občuten in se kaže v slabi dejavnosti knjižnic.
S prehodom na usmerjeno izobraževanje, ko dobiva knjižnica vse večjo funkcijo, bi bilo treba to stanje čimprej popraviti, kajti zelo slabo se nam obrestuje naložba v »knjige«, ki bogatijo knjižne police, ne pa učencev.
Ilustracija šolskih knjižnic s podatki o knjižnem gradivu in osebju, zaposlenem v njih, že dovolj zgovorno prikazuje neustrezne razmere. To najbolj občutijo uporabniki sami, ko iščejo gradivo, ki ga določa šolski program in delavci splošnoizobraževalnih knjižnic, ki se včasih spreminjajo v servis za šolsko knjižnico (primer ljubljanskega bibliobusa v nekaterih krajih).
Bibliotekarji vemo, kakšne so razmere. Večletna prizadevanja na področju razvoja knjižničarstva so že občutno izboljšala stanje osnovnošolskih knjižnic, še zlasti v primerjavi s srednješol-
skimi. Da te še zmeraj ne uslflc< zajo, so še posebej poudarilijzl bliotekarji na svojem strokije i posvetovanju leta 1979,1 st tbravnavali mesto biblij \
nem
so obravnavali mesto bibliujvi karstva v vzgojno-izobraže'!--nem procesu na vseh stopnje izobraževanja. Nekateri sklllj so se že uresničili. Tako soijbi stali že prej omenjeni standafvi za knjižnice v usmerjenem il (' braževanju, ki jih je sprejel tjz; Zavod SR Slovenije za šolstvi z; prirejal seminarje na to teij4i Izobraževalna skupnost pa! njih še ni razpravljala. PotreLp bi bilo čimprej organizirati stj j{ kovno svetovalno službo zajd knjižnice pri Zavodu SR Slo', sl nije za šolstvo v sodelovanji le republiško matično službo J F knjižničarstvo.	|r<
Sodelovanje bibliotekah $] stroke pri oblikovanju in ra2> n janju šolskih knjižnic z Izoblp ževalno skupnostjo Slovenije o Zavodom SR Slovenije za o stvo je nujno potrebno. Le tal k se bo razvijal enoten knjižni! j) sistem, v katerem bo uporabi 2 hitro našel zaželeno gradivo informacijo.
SILVA NOVLJAN
Enver Kaljanac v galeriji DSLU
Enver Kaljanac, ki je doslej razstavljal samostojno ali še pogosteje s skupino Junij, se je tokrat predstavil s starejšimi slikami in novejšimi fotomontažami.
V galeriji DSLU dobi gledalec soliden presek njegovega značilnega ustvarjanja. Slikarski delež ima pridih zapoznele re-fleksivnosti na nadrealistično slikarstvo v Magritovi maniri. Prelom pa je Enver Kaljanac začrtal s prehodom k možnosti fotografskega izražanja, kjer se navezuje montaža na body art, ce upoštevamo dvoje najvidnejših sestavin. Prav fotomontaža z zrcalnimi lomi, domislicami, ki niso brez posmeha, variacijami, postane novo in prevladujoče izrazilo ustvarjalca, ki v težnji po intenziteti želi ohraniti možnosti za izvirno domislico in povednost.
Tudi razstava, kolikor dop1 n čajo prostorske možnosti, s prednost fotomontaži kot izrt ^ lu, ki je prevladalo pri Kaljart * vem delu kot sodobna moži* ? likovnega sporočila. Če poe11 stavimo motivni krog fotogf c skega deleža, sta v ospredju( ? variacijsko močni skupini: kal L doskopična torza ženskega aj1) ter noge oziroma stopala. SD kimi pomnoženimi deli čkj ■ škega telesa govori o iluziji I odporu proti tistim, ki pojmuj človeka mehanistično, popa c meteno; ki skušajo z njim m) 11 pulirati. Polivinilne vrečke in® F
teles v njih opozarjajo na f''
trošniško miselnost reklama* „ sveta, toda ne brez humof2 primesi. Ti deli sami po sebi P vorijo o mitizaciji primitivni11 sveta in delujejo odtujitvenD n IGOR GEDRIH	n
Pripravimo lutkovno predstavo za otroke
Nekateri ne morejo iz starih oblačil, drugi pretiravajo z novimi
Ko si človek izdela lutko, ji posodi tudi glas in gib, z njo si odgovarja na razna vprašanja. Težko je lutko vprašati kaj resnega. Lutka kar sili ljudi v dobro voljo. Prevzame nas, če smo resni ali žalostni, še bolj pa, če smo dobre volje. Tako j. z odraslimi. Otroci pa se splol ne morejo ubraniti čara, ki ga ustvarjajo lutke.
Marsikaj, kar je nekoč otroke razveseljevalo gre v današnjem času v pozabo. Pravljic, ki,so si jih pripovedovali nekdaj na zapečku, skoraj ni več. Zdaj jih pripovedujejo v spalnicah, z njimi uspavajo otroke. Tudi to ni zmeraj dobro, še posebno, če pravljica otroka preveč prevzame. So obdobja, ko tudi lutke nimajo prave veljave. Zamenjajo jih risanke, dia filmi in filmi. Če je izbor teh ponazorjenih pravljic dober, še gre, posebno, če jih otrok spremlja v družbi vrstnikov, ker lahko da duška svojim čustvom. Ni prijetno, če se sam bojiš za priljubljene junake ali veseliš njih uspehov. Izmenjati pa je treba tudi mišljenje o raznih novih spoznanjih. Vse nove možnosti, ki se pojavljajo, pa ne morejo povsem zamenjati lutk in lutkovnih predstav. Spet in spet se najdejo ljudje, ki ne morejo brez lutk in lutkovne družine se raz.možijo kot
gobe po dežju. Tisti, ki te družine vodijo, pa tudi precej suvereno izbirajo besedila za lutkovne predstave. Kaj vse jih vodi pri tej izbiri, je težko reči. Verjetno pa je, da zmeraj ne pomislijo na to, komu bo predstava namenjena. Prav to pa je zelo pomembno. Vedeti je treba, da so lutke zabavale odrasle prej kot otroke. Večino starih pravljic so potrebovali odrasli kot prepotreben psihični ventil. Tudi sodobna Tom in Jerry spadata v to vrsto sprostitve odraslih in ne otrok. Res je, da ju otroci radi gledajo. Otroci se tudi radi igrajo z ognjem, pa jim te igre ne dovolimo. Na vse to moramo misliti, ko izbiramo besedilo za lutkovno predstavo, sicer se zgodi, da pripravimo tako lutkovno predstavo, ki še zdaleč ni primerna za otroke.
Taka lutkovna igrica je na primer Cesarjeva nova oblačila. To besedilo ni bilo napisano za otroke, čeprav ima obliko pravljice, pisatelj pa je v njej skril svoja opažanja. Otroci pa so zmeraj znali reči bobu bob, zato je prav otrok glasno povedal, da je cesar nag. Kaj pa odrasli? Čeprav so vsi videli, kako je v resnici, so se klanjali in občudovali novo cesarjevo oblačilo. Najlažje sc je skriti v množici, v konformizem. Izpostaviti se, je lahko
hudo usodno. To si je lahko privoščil le otrok. Ko danes spet in spet kdo oživlja to staro pravljico, nima kaj povedati otrokom, pač pa odraslim, zato bi bilo prav, da misli na odrasle, ko pripravlja lutkovno predstavo, in jih tudi povabi na predstavo.
Besedila o princesah, princih, grofih in tlačanih so pogosto^od-maknjena od poznavanja sveta današnjega otroka in so tudi nastajala kot tolažba in včasih kot nekakšno maščevanje odraslih siromašnih ljudi nad gospodarji. Čeprav tudi ta besedila ne povedo otrokom veliko, pa se še kar pogosto pojavljajo v raznih pr-kazih in tudi kot pravljice na televiziji. Le kaj ima na primer povedati Princeska na zrnu graha takega, kar bi otroke zanimalo? Le po tem, da deklica občuti nelagodje, ker leži na grahu, ki je sicer prekrit kar z dvanajstimi pernicami, spoznajo, da je princeska. Kdor pa lahko spi na grahu, čeprav prekritem z dvanajstimi pernicami, ni dovolj plemenit. Pretirano razvajeno punče pa se odlikuje prav zaradi svoje preobčutljivosti in je zato vredno krone. Za pojme sodobno vzgajanih otrok, je veliko bolj vreden posnemanja zajček, ki se ne more sprijazniti z odvzemom svoje hišice, petelin pa tudi. Majhen, pa vendar bojevit.
ki prežene lisico (Zajčkova hišica).
Pravimo, da je tisto literarno delo res kaj vredno, ki ga povsod po svetu sprejmejo kot svoje. To velja tudi za pravljice in iz njih izpeljane lutkovne igrice. Če so všeč odraslim, to še ne pomeni veliko.
jo. Otroci imajo sicer malo izkušenj, so pa zato zelo željni novih spoznanj. Veselijo se akcije in se dolgočasijo ob nepotrebnem besedičenju. Zato mora biti besedilo, ki jim je namenjeno, kratko, jasno in razumljivo. Otrokov svet je konkreten in konkretno je tudi njegovo mišljenje. Ab-
(Foto: Marjan Pal)
Nekaj več pomeni le, če odrasli dobro poznajo otroke in če se zavedajo tudi vzgojne vrednosti literarnih del za otroke. Narobe pa je, če kdo misli, da morajo lutke otroke le zabavati, včasih celo tako, da besedilo smeši odrasle ljudi. Navsezadnje želijo vsi otroci sveta odrasti. Vsi otroci imajo tudi podobne težave pri svojem odraščanju — podobne reči jih razveseljujejo ali žalosti-
straktnost pride do veljave veliko pozneje, zato pa je treba računati s fantazijo, ki je pri otrocih zelo v ospredju. Kajpada je res, da vse to ne velja enako za vsa starostna razvojna obdobja otrok, zato ni dovolj, če ločimo besedila le po tem, ali so namenjena odraslim ali otrokom. Ločiti jih je treba tudi z vidika starosti otrok. Otrok je tudi egocentrično bitje in ne mara, da gre kaj
mimo njega. Pri vsem hoče soi lovati, zato so najboljše tiste || kovne igrice, ki pritegnejo kjl delovanju tudi otroke. Tj • igrice so Žogica Nogica, Rdp kapica. Meh za smeh ipd. Ni t|č naključje, da so vsi otroci navij
šeni nad zgodami in nezgod* / Psička in muce avtorja Cap’ L
Posebno mlajši otroci uživajojž pa tudi primerjajo s tema dve A: podjetnima nerodama, ki \n brez izkušenj in ki naredita t», vse narobe, da celo najmljiS otrok opazi, da bi sam nam bolje. Kakšno zadovoljstvo!^ znaš bolje kot drugi, še posej a če si otrok, ki te vsi neprest* p učijo in popravljajo. Lahko, u naštevali še veliko primernih sedil za vse starostne skupj ^ otrok, saj imamo veliko zeloj^ brih starih in tudi najnovej ^ pravljic. Zato ni prav, če me ^ mo, da je vse staro zanič ali pj £ je vse sodobno slabo. Zdaj pj dogaja, da nekateri ne morejj /, stare obleke, drugi pa se dehjp da so oblečeni v nova oblačil«] a
jih lahko opazijo le parne Take nove igrice hvalijo le oC ^ sli, ki nočejo biti neumni. Oh se le nasmihajo, kot so se naj cesarju, ko je nag paradiral p*a otrokom postrežemo s st storijo, ki je ne razumejo, ne časa sprašujejo o tem ali oni ^ potem pa se še tega navelici v Da se to ne bi dogajalo, je p1
da pomislimo, za koga prip(ja
Ijamo lutkovno predstavo. IijSl želimo razveseliti in zabaU,
otroke, potem pripravimo pl^ stavo zanje. Skromni so in fv hvaležni za vse, kar jim damo y( je tisto res njim namenjeno-
ivanka Černač
ja vsakogar nekaj
Redna zbirka Prešernove družbe 1981
Prav gotovo ni veliko zbirk, ki isti i/ frne<^ ljudmi tako uveljavile, lil-jK-i 0 se kujige redne letne , J •	Prešernove družbe. Zakaj
91 sa ljudi ni težko ugotoviti, i; J, 1 l.a družba dosledno upoštevna ^d>lo, ki si ga je zadala leta 1953
>nj tV tedai’ j° je ustanovila ki' i; Sj0^°dilna fronta slovenskega , J ipdstva: Prešernova dražba naj da! 1 Sldla med ljudstvom kako-j-	'n čim cenejšo knjigo.
I [i|'Ud* letos so plačali naročniki V0-Za Pet,broširanih knjig 300 din,
el, 400 ) ^e’ vezane v Pl3100 Pa
let® izide v tej zbirki s(( PREŠERNOV KOLEDAR, ki /a d ^Ptemljen z barvnimi repro-inf , etjumi enega izmed znanih J 0Venskih slikarjev: koledar za ofe1982’ ki 8a ie uredil Tone :	JIar> je popestren z barvnimi
1 reprodukcijami Maksima Ga-.J Pan]a, sestavek o njem pa je ,(,! naPisa' dr. Metod Mikuž. V iie G.5n? delu koledarja je poleg , 5' TlcaJnega koledarskega dela j Pojavljenih več proznih sestavili • sl°venskih besednih ustvarjalcev (Miška Kranjca, Pavleta ^.tdarja, Karla Grabeljška, Vla-u'fnira Kavčiča, Toneta Svetine, Miloša Mikelna idr.). V drugem uelu so razprave in sestavki iz družbeno-političnega,	narod-
nega in kulturnega dogajanja: Vekoslav Grmič piše o kristjanu v samoupravni socialistični družbi, Jože Smole o podobi današnjega nemirnega časa, Ivan ^edej o ljudski umetnosti, Vlado Mamberger o Kosovu itn.
/ Vsako leto izide pri Prešer-ofl n°vi družbi tudi delo, ki pred-d stavija izvirno slovensko prozo.
zr-iiDiS je to TA glavna
atl	^mHjana Rozmana. Pi-
)ž( . ulj.je namenil vlogo glavne
iiTkS',"1-S;
1111	SV0Ja vsakdanja doživet-
ja! J , nkrati pa s svojim vedenjem ' a m govorjenjem nakazuje dru-Sjzinsko vzgojo določene plasti člo Judlv naši družbi, obremenjene zij| 1 malomeščansko miselnostjo, ruj čeprav je povest humorno ,pr °barvana in napisana v slengu ffl) mladihje jasno, da je junakinja in® Predstavnica določenega okolja a ( m tistega dela mladega rodu (jz nfl' lako imenovanih »boljših dru-,0ji zin«), ki je pri nas v manjšini; pi j prav zato zbuja s svojim vede-vitj ujem in egocentričnostjo odpor noj med sošolci, prav zato se vede ! nenaravno, ker je kopija odra-
slih domačih. Berivo za mladino ali za odrasle? Z malce potrpljenja morda kar za oboje.
Roman Franceta Bevka
LJUDJE POD OSOJNIKOM
— Prešernova družba ga je izdala ob 10-letnici pisateljeve smrti in ob 90-Ietnici njegovega rojstva — se po tematiki pridružuje tistim delom v slovenski književnosti, v katerih je z izredno pisateljsko močjo prikazan kmetiški svet in človek v
njem, ki ga kmetija oblikuje. Snov je vzeta iz trde življenjske resničnosti, v zgodbi je upodobljeno življenje v Bevkovi rojstni deželi pod Kojco. Pisatelj govori o usodah ljudi v hribih, ki postajajo taki kot ta svet: trdi in neizprosni. Dogajanja so zgoščena v učinkovito pripoved, ki zmeraj znova potrjuje Bevkovo ustvarjalno moč. Roman razkriva pisateljevo silovito privrženost kme-tiškemu človeku in hkrati optimizem, saj ob koncu ugotavlja... »da je kmet kot hrast; če ga stokrat oklestijo, požene nove veje.«
Pravo posebnost v slovenskem zgodovinopisju je knjiga
PO JAMBORNI CESTI... V MESTU NA PEKLU, ki ga je napisal utemeljitelj zgodovine slovenskega pomorstva dr. Miroslav Pahor s sodelovanjem Ilonke Hajnal. Dr. Miroslav Pahor je znan raziskovalec tega področja, posebno pomembno pa je, da sta oba raziskovalca proučevala v ustnih izročilih ohranjeno »jamborno cesto«. To je bila stara rimska cesta pod Nanosom, ki je povezovala naše kraje z morjem in s Trstom — mestom na peklu, po njej pa so prevažali naš les v tržaške ladjedelnice. Raziskovalca sta zbirala podatke in pričevanja o mornarjih, ladjedelnicah, o trgovini, kulturi in zato odkrila zdaj že pozabljeno in zaraslo, nekdaj pa pomembno prometno pat. Delo je zanimiv literarno-zgodovinski dokument. V njem je opisano življenje naših ljudi pod Avstrijo in Italijo, med narodnoosvobodilnim bojem pa .vse do današnjih dni, življenje, ki je bilo od nekdaj povezano z morjem.
Peta knjiga Prešernove družbe HITRO PRIPRAV-
LJANJE JEDI je namenjena reševanju »stisk«, ki jih prinaša sodobno življenje vsak dan — družinski prehrani. Zmotili pa bi
se, če bi pomislili, da gre za navadno kuharico: to je drobna knjiga, ki obravnava kuharsko tehnologijo industrijskih živilskih izdelkov in nam svetuje, kako lahko uporabimo že na pol pripravljeno hrano (konzervira-
na, zamrznjena živila, jedi v pločevinkah) za pester jedilnik po načelih sodobnega prehranjevanja. Knjigo je napisala Andreja Grum.
MARJANA KUNEJ
Slovensko klasično slovstvo v filmu
Tak je naslov študije Stanka Šimenca, ki je izšla lani pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega, natis pa sta omogočila kulturna in izobraževalna skupnost Kranj in Kulturna skupnost Slovenije. Potreba po študijski obdelavi domačih filmov je veliko večja, kot se to kaže v sprotnih kritiških zapisih v dnevnikih. In prav zato, ker tako zelo primanjkuje široko zasnovanih študijskih del s tega področja, je Šimenčeva knjižica, posebno dobrodošla. Avtor si je zadal nalogo, da bo razčlenil slovensko klasiko v filmu. Omejitev na klasiko je nedvomno utemeljena z več vidikov. Med drugimi je treba upoštevati, da je klasika v literaturi tista, ki se je lahko kot splošno znana, dodobra uveljavila tudi v filmu. Pri tem je avtor moral upoštevati izvirnik leposlovja in filmsko realizacijo in odgovorite na tale vprašanja: Ali gre za filmško »dokumentacijo« in se je torej ustvarjalec filma dosledno podredil besedni umetnosti, ne da bi izrabil filmsko-izrazna sredstva kot posebnost medija? Ali je nastal umetniški
film po literarni predlogi, pa je s filmsko izrazno umetnostjo izpričano samostojno »medijsko«, umetniško delo? Ali gre za prost,' razvezah filmski prenos, to se pravi: režiser se še vedno opira na literarno predlogo, a jo podredi svojim zahtevam. Stanko Šimenc je upošteval v analizi tale klasična dela: Jara gospoda, omnibus Tri zgodbe, Tistega lepega dne, Samorastniki, Lucija, Amandus, Na klancu, Ljubezen na odoru, Cvetje v jeseni, Povest o dobrih ljudeh, Idealist, Iskanja. Avtor je uvodoma omenil našo filmsko prakso v tisku, radiu. Škoda, da ni navedel tudi vseh časnikov, ki so se ukvarjali s filmom. Po skici o slovenski sce-naristiki je avtor prešel k osrednjemu delu, tj. analizi filmov. Upošteval je predlogo in realizacijo, kritike idr. Po kratkem sklepu sledi dokumentacija z obsežno statistiko in bibliografijo. Poljudno napisana knjižica ni namenjena le filmskim strokovnjakom, temveč tudi vsem, ki se ukvarjajo s filmsko vzgojo.
I. G.
Izpopolnjena izdaja Vodnika
Vodnik po partizanskih poteh, ki ga je leta 1978 izdala založba Borec, je bil kljub temu da je izšel v 5000 izvodih, že v nekaj mesecih razprodan. Zanimanje za to edinstveno publikacijo v naši domovini je bilo izredno. V Vodniku so namreč zbrani vsi pomniki iz NOB in ljudske revolucije v naši republiki. Gradivo je razdeljeno po območjih in občinah, ki so vključene v to območje. Edina izjema je Ljubljana, ki je kot mesto heroj predstavljena kot izhodišče. Že ko je Vodnik izšel, se je uredniški odbor zavedal, da ga bo treba izpopolniti in pripraviti dopolnjeno izdajo, ker so bili že potem, ko je knjiga izšla, odkriti novi spomeniki in spominske plošče, ki prikazujejo našo NOB in ljudsko revolucijo. Ta spominska obeležja naj bi odkrivali do leta 1985 nato pa bi to akcijo končali. Uredniški odbor torej še nadalje zbira podatke o spomenikih NOB in ljudske revolucije.
Izpopolnjena izdaja bo še pestrejša in zanimivejša. V njej bo več zemljevidov (ki so jih bralci najbrž pogrešali), kjer naj bi bili vrisani pomembnejši pomniki, npr. za neko območje bolnišnice, partizanske enote, kraji pomembnejših spopadov, partizanske tiskarne, delavnice, kurirske javke in podobno). S tem bi postal Vodnik bolj pregleden. Na zemljevidih bodo označene tudi krajše poti, npr. Štajerska v NOB ali Gorenjska v NOB, tako da si bo obiskovalec laže izbral pot, ki bo označena na zemljevidu. To bo še bolj pomagalo učiteljem pri vodenju strokovnih ekskurzij v kraje iz NOB. Tokrat bo vseboval Vodnik tudi pomnike iz NOB v zamejstvu, tako na Koroškem kot v Slovenski Benečiji. To bo velika pridobitev v Vodniku. V knjigi bodo prikazani tudi nekateri pomembnejši spomeniki iz NOB v drugih republikah in pokrajinah, tako da si bo obiskovalec iz Slovenije
lahko ogledal tudi te in se seznanil z njihovo vsebino že v tej knjižnici. Doslej je bila zbrana pomembnejša literatura ob koncu knjige, uredniški odbor pa meni, naj bi bila v dopolnjenem Vodniku ob koncu vsakega območja — za tiste kraje. V dopolnjeni izdaji tudi ne bodo več ločeni spomeniki in spominska obeležja za posamezno občino, temveč bodo združeni, in tako bolj pregledni.
Vodnik je zelo uporaben: že do sedaj so ga uporabljale šole pri pouku in na strokovnih izletih, nekatere občinske organizacije ZZBNOB so na podlagi zbranega gradiva izdale že samostojne vodnike za svoja območja. Nekateri so uporabili gradivo za pisanje monografij iz NOB za svoja območja. Eno je gotovo: opravljeno je veliko delo, zbrano in preverjeno je veliko gradiva. Tudi pri tem so sodelovale občinske organizacije ZZBNOB, veliko dragocenih podatkov pa so zbrale tudi vzgojno-izobraže-valne organizacije in jih poslale uredniškemu odboru.
Pomoč pri zbiranju podatkov bo potrebna še naprej. Še bolj kot doslej se bodo v akcijo za dopolnitev Vodnika vključili tudi sveti za ohranjanje, razvijanje in negovanje tradicij NOB pri občinskih skupščinah, ki bodo vse gradivo temeljito pregledali in tudi verificirali.
V Vodniku se vidi velika skrb, ki jo namenja naša družba pomnikom NOB. Gie za podružblja-nje in varstvo pomnikov, vsi pa moramo skrbeti, da jih ohranimo našim zanamcem. Vodnik, ki je dobil vsa najvišja priznanja (Kajuhovo nagrado, nagrado 4. julij, nagrado vstaje slovenskega naroda), bo ob skrbni podpori vseh odgovornih dejavnikov izšel v dopolnjeni izdaji in s tem postal še bogatejši in privlačnejši za marsikaterega bralca in ljubitelja naše revolucionarne preteklosti. DRAGO NOVAK
0{ Branko, šomen
T
Panonsko morje
.i jttem plivkanju in valovanju.
ml®	— to je problem raz-
se
uspešno uresni-
ji v Odlom e k
ig^jPanonsliem r.rioriu’ knjigi, ki je izšla pri Pomurski založbi v l 'apj Lih)-6 Brank-° Šbmen opisal svoje dijaško in študentovsko življenj ijo živrani ter Povezanost z rodnim Prekmurjem. Iz romana veje prisl Ive! ka*enif breZ sPrenevedania ‘n maske. Zanimiva je tudi zgradba, ki Ze ,ai v dolgem nepretrganem toku besed, zdaj v živahnem besi
.1 nem plivka n in in nnlnnnni,.
vost nam je hitreje poganjala po žilah, nas prepušča iznajd vosti in postavljanju pred sošo V Ljubljani sem se zgubil n ljudmi in tako postal samostoj Nikogar se nisem bal, nihče mi sledil; ko me je zažejalo, sem s pil v lokal, če sem bil lačen, sen naročil, kar sem rad jedel. Ljubljani me je spremljala e sama stvar, ki se je nisem mo znebiti, hodila je z mano i senca, mi strašila po žepih, zo vala moje skromne želje: to je denar. Tudi zdaj me je zažeja stopil sem čez cesto, zavil v Se: co, v bifeju na levo naročil ,
m V,-	— io je prootem n
ir<‘ s?znostl človekovih želja. Ko -o, £jJe..P°krivajo z uspešno uresni-set j- VIJ°; lahko govorimo o svobo-:st® „ ’ ^ \ndividualni. Če ima človek koUZe*J?^e želje, pa jih ne more itri Lfljaviti, je prepričan, daje nje-uf rVa. svohoda omejena, da je pri-1° ‘ ‘Jl>San v s.voPh željah, še več, da vej ^■niu Sodi krivica. Med svobodo, nie . .sem io imel v Soboti, in med to, p3 h:iSem J0 užival v Ljubljani, je p® p ve[ikanska razlika.
•ejj /	e, s ie> daje tudi tu strašila hora
leW	vendar profesorji niso
lila j, za i na nas pred vhodi v kino ne 0rane> hodili zvečer po ulicah
^ Pnctilv. „i.	.....
D tl
M! je"TJ:VlOJln SimnaZlJ: V Sobo..	. uvvv. ^uc.u »c „u je, ua
a*' Zadn' It ravnate^i gimnazije k	ravnal možato, da sem si priv
sI’ zver ^ l msk} Predstavi ob osmih	dušo kot harmonikar in njej.
"Š,ovfrl'ndiiaki smo jemali oče- razpoložena bojna tovariša. ,ni k .n ■ P.a''ce 'n klobuke s širokimi	stal v lastnih očeh samop
licf,, i.ci. ter stopali v dvorano, ko so -------- -- ----------’
rizač!
ipJ ' Bili smo v stalnem strahu, lil, nas kdo vidi, zatoži. Bali smo balid°siedic v šoli, vendar smo Pfl krfn° bodili v kino, pa tudi v n i Vjr S?° fokotno gostilno smo za-no{ 7 kalili smo se v tem strahu, to io, ^	1 hel našegd življenja, srhlji-
samozavesten, za trenutek navdušen nad svojo zrelo od. tvijo. Bil sem suh, visok, z la počesanimi s čela nazaj, tak. sem imel neverjetno podolg obraz; očala so me delala stt šega, kot sem bil. Ljudje sc imeli za študenta, sukal sem svetu starejših od sebe, dva
zreda gimnazije sta bila kot dve cokli, v katerih sem komaj hodil, čeprav sem želel teči. Ko sem prišel do Slona, sta z Nazorjeve ulice planili vame dekleti. Srce mi je začelo sunkovito biti. Ena izmed njiju — tista v novem svetlo zelenem poletnem plašču, z novo pričesko in s starim, zrelim hudomušnim pogledom je bila moja neznana soplesalka.
Prepoznala me je.
— Živio! Kam pa vi?
Obstal sem kot lipov bog. Če bi spil kaj več, bi bil prepričan, da sanjam, tako pa je bila resničnost na dosegu roke in vedel sem, da ne smem zgubljati časa, sicer bom ob možnost, da bi ostal v njuni družbi.
— Tavam. Spoznavam Ljubljano. Lahko bi mi jo razkazali.
— Vodički sicer nisva. Hoteli sva v kino, pa igra film, ki sva ga Že videli.
Govori, govori! sem si dopovedoval, vendar nisem spravil ničesar pametnega iz sebe. Knjige, ki sem jih toliko požrl, mi niso priskočile na pomoč: v mislih sem jih naglo, pohlepno listal, vendar so bili vsi listi nepopisani, prazni, niti ene zdrave ideje ni bilo v njih; nobenega duhovitega stavka, takšnega, s katerim bi obe dekleti pribil na tla, zakoval, da se ne hi mogli premakniti, se nisem mogel spomniti.
— V Unionu? Smešen film.
— Ko sem ga gledala, sem kar naprej mislila na vas. Tudi vi ste tako leseni, kot je bil glavni junak. Lahko bi bili igralec.
Zahihitala se je. Prijateljica nekaj sekund za njo.
— Če bom kdaj imel kaj s filmom, bom režiser. Če bi zrežiral tisti prizor pri plesnem mojstru...
— Vi ste pesnik. Nina, dovoli, da vaju predstavim!
Zamomljal sem svoje ime, ne da bi natanko vedel, zakaj je potrebno.
— O vas sem pa že slišala.
Segla sva si v roke. Govorila je Z značilnim celjskim poudarkom, pojoče.
— Vi ste pa Celjanka!
Nina me je živo pogledala.
— Ne skrivam svojega dialekta.
—• Jaz ga ne morem.
— Pojdimo kam! Tu smo ljudem samo v napoto.
Premaknili smo se z vogala. Ljudje so butali v nas in hiteli na proslavo. Zavili smo proti Figovcu. Vzeli sta me v sredino, plaval sem med njima, udje so se mi zdeli preveliki, štorasto sem hodil, nisem vedel, kam z rokami; najprej sem gledal črnolasko, nato Nino. Seveda:
— To je res smešno. Vas poznam šele nekaj trenutkov, pa vem, kako vam je ime, Nina, z vami pa sem celo dvakrat plesal, pa še ne vem, kako...
— Ko sva se prvič srečala pri Jenku, sem vam rekla: Breda.
Breda, Breda — nisem se spomnil. Takrat mi je bilo malo mar, kako ji je ime. Bila je ena izmed deklet, ki se je prišla učit prvih plesnih korakov, kajti plesišča so bila javna priložnost za zabavo in poznanstva. Njeno ime sem takrat preslišal, ona pa je bila prepričana, da sem si ga vtetoviral v srce. Res sem si ga, vendar šele pozneje.
— Breda, mlada Breda...
Ponovil sem njeno ime, vendar brez vsakršnega učinka.
— Tu vaju bom zapustila. Imam še neke opravke.
Nina se je ustavila pred Figovcem in hotela oditi čez park, nekam na obisk. Breda je skomignila z rameni: ni je zadrževala, kar je bilo znamenje, polno upanja. Izmenjali sta nekaj podatkov: Jutri se oglasim. Prav. Ne pridi prezgodaj! — Franceljnu povej, da mu bom tisto prinesla! —- Zdravo! — Lepo se imejta!
Potem je Nina odšla čez park na Prešernovo.
— Pa midva?
Breda se mi je zazrla v oči kot da sem prav jaz človek, ki razpolaga z njeno prihodnostjo. Čakala je, kako se bom obnašal, kaj bom storil, če bom domiseln, če se bo lahko kratkočasila v pogovoru z ntano.
—• Do prvega lokala nimava daleč!
—• Vstopiva!
Pokimal sem. Odrinil sem vrata, stopila sva v lokal, ki ga je obsijalo sonce, da sva videla oblake cigaretnega dima v višini obrazov kot gosto, migetajočo tlačenko, ki bi jo lahko razrezal celo s topim rezilom.
Našla sva mizo, slekla si je spomladanski plašč, pod njim se je prikazal bel pulover z drobnimi, napetimi prsmi, ter se usedla. Obesd sem plašč, si popravil ameriško kravato in v mislih preračunaval, koliko lahko ‘spijeva za denar, ki mi je tenko, turobno Žvenketal po žepih. Denarnice nisem nosil, denar se me namreč
ni držal, zato sem kdaj pa kdaj, ko sem nervozen ali v sili stikal po žepih, našel kakšen pozabljen, zmečkan desetak ali stotak in blagroval svojo pozabljivost. Imel sem za tri vermute, eno kavo in dva deci kisle vode.
— Kaj bova?
Natakar je bil že pri mizi.
— Lahko naročim dva vermuta?
Gledal sem jo in ko je pokima-
— Danes ste pa manj zgovorni!
—- Ob praznikih varčujem z besedami!
— Nisem vedela.
— Jaz tudi ne.
Nasmehnila se je. Pogovor je stekel. Tudi vermut je bil okusen. Na dušek ga je spila in še naprej držala kozarec v roki. Pijača me je pogrela.
— Boste še enega?
— Oba bova.
Omet v mojih možganih je začel odpadati. Najbrž zaradi prehitrega računanja in še bolj klavrnega rezultata.
— Jaz bi raje dva deci kisle...
— A, mene bi napili, sami pa ostali trezni?!
— Ne, to ne... mislil sem, da...
Videl sem njeno lepo izoblikovano roko, kako je držala tenak vrat kozarca in ga praznega vrtela na mizi. Če ne bi prej zlil vase tistega brizganca, bi imel ravno še za dva vermuta! Ozrl sem se po lokalu. Nobenega pesjana ni bilo v bližini. Mirče bi me gotovo rešil iz zadrege, Marko iz Celja prav tako.
la, sem to še enkrat ponovil natakarju. Obrnil se je brez besed.
ni
I
1
{
dopisniki
poročajo
Dopolnilni zvezek v 5. in 6. razredu
Na seminarju, ki ga je marca 1981 organiziral Zavod SRS za šolstvo za učitelje angleškega jezika na osnovnih šolah, smo dobili učitelji veliko zanimivih zamisli in spodbud za svoje delo.
Seminar je dal zamisli, kako vnesti v vsakodnevni ritem šolskega dela malo svežega vetra in popestritve: na primer uporabo iger, ki razvijajo govorne sposobnosti, zgodbe, pesmi, lutke, in uporabo najrazličnejših fotografij iz revij.
Mene je pritegnilo zlasti izrezovanje slik iz revij kot dopolnilno gradivo pri poučevanju angleščine.
V 5. in 6. razredu imajo učenci poleg delovnega zvezka, šolskega in domačega zvezka še posebne zvezke, ki jih imenujemo »dopolnilne pregledne zvezke«. V teh zvezkih imajo pregledna slovnična poglavja: samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik, glagol. S takimi preglednimi zvezki je začela že moja kolegica na šoli, faz pa sem po tem seminarju uvedla še novost, da učenci vse,' kar v te zvezke napišejo, tudi ponazorijo s svojimi risbami ali s slikami iz revij. Učenci napišejo pod ilustracijami tudi angleške izraze.
S temi zvezki sem začela že lani v 5. razredu, letos v 6. razredu pa to nadaljujemo in dopolnjujemo. V 5. razredu smo naredili to takole:
pod naslovom SAMOSTALNIK — A NOUN smo izpisali
imena sadežev, igrač, predmetov v razredu, spalnici, kopalnici itd.
Pod PRIDEVNIK — AN ADJECTIVE smo izpisali preproste pridevnike iz besednega zaklada 5. razreda in ki jih v 6. razredu stalno dopisujemo in dopolnjujemo.
Pod OSEBNI ZAIMEK — A PERSONAL PRONOUN smo naredili preglednico osebnih zaimkov v 1. in 4. sklonu.
Pod ŠTEVNIK — A NUME-RAL smo izpisali glavne štev-nike in vrstilne števnike. Učenci so domiselno opremili številke z raznimi ilustracijami, ki so ponazarjali eno, pet ali več stvari.
POD GLAGOL — A VERB smo izpisali posebej glagol BITI in posebej opisni sedanjik.
Povsod smo pustili več listov praznega prostora, tako da letos nimamo težav, ko se besedni zaklad širi in poglablja in slovnica dopolnjuje.
Tako učenci utrjujejo besede že med šolsko uro, doma pri pisanju domače vaje in še pri ilustriran ju besed v dopolnilnih zvezkih in se jih zaradi vizualne predstave tudi bolje zapomnijo. Celoten besedni zaklad imajo lepo zbran in urejen. Kadar ne vedo ali se ne spomnijo kake besede, odprejo svoje dopolnilne zvezke, ki so nekakšni ilustrirani slovarji v malem.
MARJETA PETERLIN Osn, šola Hinka Smrekarja Ljubljana
Uspešen začetek
Sodelovanje vzgojno-varstvenih organizacij z osnovnimi šolami v kranjski občini
Tam, kamor je prišla v vzgoji in izobraževanju vzgojno-var-stvena organizacija, bi morala nadaljevati delo šola. Da bi zadostili potebi in zahtevi, da morata biti predšolska vzgoja ter vzgoja in izobraževanje v osnovni šoli povezani v neprekinjen vzgojno-izobraževalni proces, smo v Vzgojno-varstveni or-ganizciji Kranj spodbudili ustanovitev komisije za sodelovanje z osnovno šolo. Pobudo so sprejel tako vzgojiteljice kot tudi učiteljice, ki poučujejo v prvih razredih.
V praksi nastajajo nekatere nejasnosti, včasih celo neenaka mnenja, ki se nanašajo na vzgoj-no-izobraževalno delo v vzgojno-varstveni organizaciji ali v šoli. Te nejasnosti smo v medsebojnih stikih in sodelovanju začeli načrtno reševati predvsem, kar zadeva programe, kajti samo z nekaj medsebojnimi hospitaci-jami med vzgojiteljicami in učiteljicami jih ni mogoče rešiti.
Vzgojiteljice, ki vodijo pripravo otrok na šolo, naj bi vedele, kaj osnovna šola pričakuje od predšolske vzgoje, učiteljice-elementarke pa poznale temelje, ki smo jih ustvarili že v vrtcu. Le tako jih bodo lahko uporabile v korist otrokovega razvoja ter na njih oblikovale vsebinsko in metodično povezano vzgojo.
Komisija za sodelovanje z osnovnimi šolami je prvič zaživela v lanskem šolskem letu. Sestavljajo jo predstavnice vzgojiteljic, ki vodijo pripravo otrok na šolo, in predstavnice šolskih aktivov učiteljic elementark. Izdelali smo podroben načrt dela komisije, ki vsebuje tele sestavi-
— skrb za povezavo programa vzgojno-izobraževalnega
dela v vzgojno-varstveni organizaciji in osnovni šoli
—	sodelovanje pri spremljanju razvoja otrok
—	medsebojni obiski otrok in delavcev vzgojno-varstvenih organizacij in osnovnih šol.
Lani smo učiteljice elemen-tarke seznanili z zgledi trimesečnih načrtov za vsa vzgojna področja v starejših oddelkih, vzgojiteljice pa se bodo bolj podrobno seznanile z učnim načrtom prvega razreda potem, ko bo potrjen nov učni načrt. Tako bomo opravili prvo fazo usklajevanja — seznanitev z načrti.
Na skupnem sestanku smo si o vzgojnih načrtih priprave otrok na šolo izmenjali stališča in mnenja, nakazali nekatere probleme in vsebinsko in metodično šibke točke. Ker naše načrte še zmeraj izpopolnjujemo, smo zelo veseli dobrih predlogov in izkušenj.
Najprej smo se lotili načrtov za razvoj govora, ker je paksa pokazala, da so tu težave najpogostejše. Usklajevali smo delo pri izbiri literarnih vsebin, da se le-te metodike dela pri razvijanju in bogatenju stavka in pri pripavi otrok na branje in pisanje. Slednje smo začeli že lani (pogostejše vključevanje iger za pravilno ar-tikulacijo in iger za glasovno analizo v vzgojno delo, priprava zbirke iger za razvoj govora, ho-spitacijski nastop s tega področja), letos pa nadaljujemo s pripravo izbire predvaj za pisanje.
Načrtujemo organizacijo in pripravo hospitacijskega nastopa s področja glasbene vzgoje na obeh stopnjah ter pogovor o vsebinah in metodiki vzgojnega dela na tem področju.
Dogovorili smo se tudi za praktični prikaz iger s pravili za uči-
teljice, ki vodijo pripravo otrok na šolo ter za vodje oddelkov podaljšanega bivanja. To bo organizirano na željo učiteljic, ki menijo, da naše izkušnje in znanje na tem področju lahko obogatijo njihovo delo.
Uspešno sodelujemo pri spremljanju razvoja otrok. Učiteljice pisno obveščamo o razvojni stopnji otrok (lestvica opazovanja otrok v mali šoli), tedaj, ko je to potrebno, pa jim v pogovorih poročamo o možnostih za razvoj otroka v družini in jim dajemo zapise opazovanj otrok na podlagi konkretnih dogodkov (anekdotski zapisi). Letos bomo organizirali za vzgojiteljice pogovor o izpolnjevanju opazovalnih lestvic, v katerem bo sodeloval šolski pedagog, tako da bodo lestvice resnično lahko rabile svojemu namenu.
Pripravili smo vprašalnik za informacijo vzgojiteljicam o prilagajanju in napredovanju posameznih otrok. Učiteljice so izpolnile kratek vprašalnik ob koncu prvega meseca pouka. Odgovori na vprašalnik so nakazali ugotovitve, ki ne bodo zanimive samo za posamezne vzgojiteljice, ki so vodile pripravo otrok na šolo, ampak bomo dobili hkrati tudi informacijo o učinkovitosti izvedbe priprave otrok na šolo z vidika zahtev vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovni šoli. Ugotovitve nas bodo usmerjale pri vsebinskem načrtovanju priprave otrok na šolo v prihodnje. Komisija za sodelovanje z osnovnimi šolami spodbuja tudi medsebojne ho-spitacije vzgojiteljic in učiteljic. Vzgojiteljice hospitirajo v razredu jeseni, učitejice pa v starejših oddelkih pozno spomladi.
Vsaka leto organiziramo proti koncu šolskega leta obiske
Navodila za uveljavljanje popustov in regresov v letu 1982
Zahtevek za regres z vso dokumentacijo v skladu s temi navodili pošljite na naslov: Počitniška zveza Slovenije, Ljubljana, Parmova 33.
Po 13. členu družbenega dogovora o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine za leti 1981—1985 je odbor udeležencev izdelal naslednja navodila:
I.
1.
Vsa potovanja otrok in mladine, ki se regresirajo, lahko trajajo na posebnih vožnjah največ 3 dni, v nasprotnem primeru se ne regresirajo.
2.
Pravica do regresa in popusta velja za naslednja organizirana skupinska potovanja otrok in mladine:
— za šolske in poučne izlete in potovanja učencev in študentov v okviru vzgojno-izobraže-valnih programov šol vseh stopenj
—	za potovanja, ki jih organizirajo organizacije v okviru zveze telesnokulturnih organizacij za potrebe kakovostnega športa, športne rekreacije in šolskega športa
Potovanja, opravljena s posebnimi prevoznimi sredstvi za potrebe kakovostnega športa se regresirajo samo na območju SR Slovenije, za vsa druga potovanja zunaj SR Slovenije pa se regresirajo potovanja na rednih prevoznih sredstvih
—	za potovanja po programih Zveze kulturnih organizacij Slovenije
—	za potovanja po programih vzgojno-varstvenih zavodov Zveze prijateljev mladine Slovenije in Zveze pionirjev Slovenije
—	za potovanja po programih Počitniške zveze Slovenije
—	za potovanja po programih Planinske zveze Slovenije
—	za potovanja po programih Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije
—	za potovanja po programih Gasilske zveze Slovenije
—	za potovanja po programih Strelske zveze Slovenije
—	za potovanja po programih
Zveze socialistične mladine Slovenije	j
—	za potovanja po programih Glasbene mladine Slovenije
—	za potovanja po programih Rdečega križa Slovenije
—	za potovanja po programih Zveze tabornikov Slovenije
—	člani mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki usklajujejo programe v Slovenski kulturno gospodarski zvezi, člani mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, ki usklajujejo svoje programe v Zvezi slovenske mladine, člani, mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem za ekskurzije in obiske v Sloveniji oziroma Jugoslaviji.
3.
V primerih, ko je mogoče kombinirati skupinska potovanja otrok in mladine na primer z vlakom in avtobusom, se regresira tudi prevoz z avtobusom do končnega cilja potovanja, in sicer po dogovorjenih cenah v SR Sloveniji, ne glede na avtoprevoznika. To velja v primerih, da prevoz ni bil opravljen na območju SR Slovenije.
II.
1.
Samoupravne interesne skupnosti, podpisnice družbenega dogovora, zagotavljajo sredstva za regrese za skupinska potovanja otrok in mladine v višini 30 %
od dogovorjene cene za posebej dogovorjene prevoze z avtobusi in 40 % od polne cene za prevoze z avtobusi na rednih progah, ladjo in gondolskimi žičnicami in 50 % ža prevoze z vlakom.
Drugi podpisniki družbenega dogovora dajejo za skupinska potovanja otrok in mladine popust v višini 30% od dogovorjene cene za opravljene prevoze na rednih in posebej dogovorjenih prevozih.
2.
Prevozniki dajejo upravičencem popust za prevoze na rednih progah in posebej dogovorjene prevoze za celotno območje Jugoslavije ter za posebej dogovorjene prevoze z avtobusi na narodnostno mešana območja , v Avstriji, Italiji in Madžarski, kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti.
3.
Regresi in popusti se uveljavljajo za prevoze na rednih progah, za posebej dogovorjene prevoze pa le, če ni mogoče organizirati prevozov na rednih progah, zlasti z železnico.
4.
Regresiranje se obračunava od zneska računa opravljenega prevoza, v katerem je upoštevan že 30-odstotni popust prevoznika pri posebnih vožnjah (od 70% celotnega zneska).
5.
Pri posebej dogovorjenih vožnjah (zunaj rednih voženj), mora biti prevozno sredstvo zasedeno najmanj 80% zmogljivosti vozila pri prevozih z avtobusom in 90% pri železniških prevozih. Če prevozno sredstvo ni polno zasedeno prevoznik lahko zaračunava tudi nezasedena mesta, vendar prav tako s 30-odstotnim popustom.
Prevoznik lahko pri posebej dogovorjenih vožnjah zaračuna tudi vožnjo od stalnega postajališča prevoznega sredstva do kraja, od koder bo opravljen prevoz, če, je oddaljenost od enega do drugega kraja večja kot 5 km, in posebne pristojbine.
Organizator potovanja ima pravico do popusta in regresa, če je dostavljeno prevozno sredstvo iz prejšnjega odstavka. Cestne, druge pristojbine in stroški trajekta se ne regresirajo.
Devizni stroški pri prevozih, opravljenih na narodnostnih mešanih območjih v Avstriji, Italiji in Madžarski, kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, bremenijo v celoti organizatorja potovanja.
7.
Regresirajo se samo dejansko prevoženi kilometri, razlika do dnevne norme, pa se obračuna po dogovorjeni ceni s prevoznikom.
III.
Pravico do znižane vožnje ima skupaj najmanj ,5 oseb, ki niso starejše od 27 let, in osebe, ki jih organizator izleta ali skupinskega potovanja določi za spremljevalce. Če šteje skupina več kot 10 oseb, sme biti največ en spremljevalec na 10 udeležencev, razen pri predšolskih in osnovnošolskih otrocih, kjer sme biti en spremljevalec na 5 udeležencev.
IV.
1.
Prevoznik mora za opravljene prevoze izstaviti izvirne vozovnice ali račune, iz katerih mora biti vidno:
1.	za prevoze na rednih linijah: število udeležencev, polna cena prevoza, znesek plačila in znesek popusta;
2.	za posebej dogovorjene prevoze: datum prevoza, smer, število v resnici prevoženih kilometrov, dogovorjena cena za kilometer, znesek računa, ki je
osnova za obračunavanje regresa;
2.
Račun ali vozovnica mora biti izstavljena samo na ime organizatorja potovanja.
Ceni plačila prišteje prevozno podjetje znesek posameznih pristojbin in druge stroške, ki se ne regresirajo. Vsaka vozovnica ali račun, ki ne bo vseboval navedenih podatkov, bo zavrnjen. Na podlagi dokazil bo RK ZSMS izplačala regres na vozno ceno. Regres bo nakazan samo na žiro račun organizatorja potovanja, ki je viden iz potrdila.
Zahtevek za regres z vso dokumentacijo mora organizator potovanja poslati najkasneje 15 dni po tem, ko izstavi prevoznik račun, oziroma najkasneje 30 dni po opravljenem prevozu, v nasprotnem primeru organizator potovanja ne bo mogel uveljaviti regresa.
3.
Za prevoze z železnico veljajo obrazci (11), ki jih je v ta namen objavilo Železniško gospodarstvo Ljubljana. Za vse druge prevoze velja obrazec (4, 1), ki ga je založila Državna založba Slovenije in je v prodaji v vseh knjigarnah in papirnicah v Sloveniji.
Potrdilo mora biti izpolnjeno s tiskanimi črkami natančno po rubrikah in mora imeti podpis odgovorne osebe, naslov organizatorja in odtis žiga organizatorja. Organizator mora voditi knjigo izstavljenih potrdil za uveljavitev regresa. Žaporedno število potrdila v knjigi vpiše v glavo potrdila (pod naslovom organizatorja potovanja).
Pod datum mora organizator obvezno vpisati številko svojega žiro računa.
Navedena morajo biti imena vodij potovanja in spremljevalcev.
V rubriko »datum potovanja« se vpiše samo datum. Desni zgornji kot potrdila mora ostati rezerviran za obračun regresa. Regres lahko uveljavlja organi-
D
i
<OI
»malih šolarjev« v šoli, kjer ^ ogledajo prostore in so tudi pr K pouku. Učiteljice v dogovoru on‘
vzgojiteljicami pripravijo učitfs*
uro tako, da lahko sodelujejo
njej tudi cicibani.
‘az
aje
Šolarje vabimo v vzgojno-vaAl stveno organizacijo na razne privar reditve, predvsem v tednu mlares dosti, ko imamo v vrtcih »teden ] odprtega vrtca«. Ogledajo Sjeji lahko razstave izdelkov predšobre skih otrok, sodelujejo na skupflbri prireditvi, npr. športnem tekmoose vanju, proslavi ob dnevu mlado-fu: sti in podobno.	^
Res, da so to šele začetki sode-jav lovanja z osnovno šolo in da čak>psj komisijo še veliko dela, so pJse vidni že tudi prvi dosežki |0^ Upamo, da bomo po nekaj letiljjte sodelovanja z osnovno šolo, &p0 posebno potem, ko bodo zaživel^, območni aktivni vzgojiteljic ib0 učiteljic, lahko dejali, da potek^|c vzgojno-rzobraževalni	proces,^
neprekinjeno, povezano tudi 'jg, praksi in ne samo na papirju, $1^ je prehod iz vozgojno-varstven' i organizacije v osnovno šolo ž*(iai otroka vse manj opazen in bolide'
reJ
MAJDA PIPAN
zator izleta, potovanja in eksku« I zije samo na podlagi izvirnii— (kopije ali fotokopije ne veljajo^ vozovnic prevoznika ozirom^ izvirnika" računa prevoznika.
Vozovnicam oziroma raču nom mora biti priložen pravilneje izpolnjen obrazec. Regresa nloj mogoče uveljavljati z draginjo potrdili prevoznika ali s kopijaintal računov ali vozovnic. Če je pot4>o dilo izpolnjeno pomanjkljivo i*vi dokumentacija nepopolna, pre®< voz ne bo regresiran.	tei
tra
4.	tis
Organizatorje potovanja opozarjamo, da se natančno ravnajdis po teh navodilih, tako da ne bfa nepotrebnega ’ zavračanja za^a htevkov. Posebej opozarjamo njj-a to, da bodo vsi podatki v dokazi°r lih čitljivi in nedvoumni, da s(va bodo potrdila ujemala z vozovPo nico oziroma računom po števili®1^ podatkov in po relaciji ter čas^e potovanja.	jji<
Avtentično razlago družbeni-nega dogovora in teh navodi daje lahko izključno odbor pod?ki pisnikov po 13. členu družbel6 nega dogovora o popustih in re01! gresih za skupinska potovanj« otrok in mladine za IeWCe 1981—1985.	oz
Organizatorji potovanj, za ka®° tere odbor udeležencev ugotovim da so kršili določila družbeneg«^ dogovora in navodil za uveljav-^ii Ijanje popustov in regresov, iz-m gubijo pravico do nadaljnjega8^ izrabljanja sredstev iz naslov^*1 regresiranja za naslednje leto. Va S tem so razveljavljena vsa do-8t‘ sedanja navodila o uveljavljanj^ popustov in regresov za skupin-m ska potovanja otrok in mladine ^ Vse informacije o regresiranju1'61 po družbenem dogovoru van1*111 daje Počitniška zveza Slovenije?'1 Parmova 33, Ljubljana, tel 312-156.	8V|
Sprejeto na Odboru udeležen [la cev družbenega dogovora o po "r pustih in regresih za skupinska66 potovanja otrok in mladine z«”6 srednjeročno	obdobje^3
1981—1985, dne 21. januarj^r 1982.
Obrambne dejavnosti
osnovni in srednji šoli
nteresne dejavnosti učencev o oblika vzgojno-izobraževal-r ^	so s pedagoškega vi-
pr' a zelo pomembne. Z njimi u f,nasamo prvine družbeno ko-čn1'^ nega dela, razvijamo doseda-0 ra"1' sP°^^ujam.o nove interese, , ZS|rjamo in poglabljamo zna-jJ? učencev, razvijamo kulturo a a m hkrati smisel za usklaje-
jn^anjc osebnih in družbenih inte-ila-esov.
JlInteresne dejavnosti zbližu-, Z, učence in učitelje mentorje, "E-jšuio vlogo pa imajo tudi P n /'azv°ju in vzgoji ustvarjalne
ikujejo trdna etična načela. dei -e^na vloga interesnih de-
kaŽC Predvsem Pri
.Hsinoloskem razvoju učenca, ko Pomoči in svetovanju od-
;til|i‘ev b koŽJ°-interesno°Pred5'
ŠCpokr K0 >lsce<< najprimernejšo
L , r ‘	najpnmerne
'ell^menene0pParedelKeV- na St°F l Jcnega izobraževanja.
ek^irf6-0 Pomembna je vzgo
ices,a p'nteresnih dejavnosti, k
U v-asledirno v organiziranosti m, 3Celu samoupravljanja in v l ,J(lektivnih oblikah dela.
vsebinsko osiromašene in j
-javnosti gotovo ne p reJo k vzgoji osebnosti Nekateri učitelji napačno ’ 'JO, da so interesne dejavn N /^Polnitev pouka (poneko1 s J*boljši« učenci celo oproši en dejavnosti!), nekateri
■ev- Ob tem pa spregledaj Pomeni tovrstna deja krati motivacijo za učenji V 'oteresnih dejavnostih
PkP ',r!,UČenci "e glede r aako »dober« ali »sl!b«. 1
bi bile dejavnosti, kjer lahko vsak potrdi svojo osebnost in najde svoje zadovoljstvo.
Obrambno področje kot dopolnitev interesov
Obrambne interesne dejavnosti učencev razvijamo vzporedno z vsemi drugimi dejavnostmi na šoli, njihov obseg in raznovrstnost pa stopnjujemo glede na učenčevo zahtevnost in na njegovo stopnjo razvoja. Učencem moramo omogočiti, da zadovoljijo svoje obrambne interese, hkrati pa odkrivajo in razvijajo nove. Če se bodo učenci prostovoljno odločali in izbirali dejavnosti po svojih nagnjenjih, bomo lahko uspešno razvijali njihove ustvarjalne obrambne sposobnosti.
Učiteljevo poslanstvo pa je prav v tem, da odkriva učenčeve interese in nagnjenja. Pri dobro načrtovanem vzgojno-izobraže-valnem procesu in s pomočjo individualizacije in diferenciacije lahko zbudi vsaj začetno, najnujnejše zanimanje za obrambno področje tudi pri »neopredeljenih« učencih. Učenci morajo sodelovati tako pri načrtovanju kot tudi pri uresničevanju programov obrambnih interesnih dejavnostih. Le tako bomo dosegli, da bodo delovne metode temeljile na učenčevih spodbudah in iskanjih, delovni dosežki pa bodo potrdili učence kot subjekte vzgoje in izobraževanja. Ta nova kakovost jim bo vlila več samozaupanja, pridobili si bodo samostojnost in se delovno uveljavili. Ob tem bodo učenci dosegli posebne sposobnosti, pridobivali si bodo novo znanje in spoznanja in se
tudi hitreje in laže odločali za obrambne poklice.
Kako organiziramo obrambne dejavnosti
Obrambne interesne dejavnosti so sestavni del celotne vzgojno-izobraževalne dejavnosti šole in obsegajo: krožke, sekcije in skupine. Doslej se nam še ni posrečilo najti ustreznega izraza za obrambno dejavnost, ponavadi jo označujemo kar z besedama obrambni krožek. Obrambna dejavnost naj bi povezovala vse interesne dejavnosti obrambnega področja na šoli; postala naj bi mesto,- kjer bi usklajevali, načrtovali in sodelovali z zunanjimi predstavniki splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v krajevni skupnosti, delovnih organizacijah, v društvih in z drugimi šolami.
Glede na namen in vsebino delimo obrambne interesne dejavnosti na tele oblike dela:
—	krožki: obrambni (splošni), zaščitni, prve pomoči, voja-ško-zgodovinski, vojaško-tehni-ški idr.;
—	sekcije: strelska (z zračno, malokalibrsko in vojaško puško), lokostrelska, bombaška idr.;
—	skupine ali enote: mladinci prostovoljci za teritorialno obrambo, civilno in ljudsko zaščito, za prvo pomoč, kurirji, idr.
Za vsako obrambno dejavnost, ki jo bomo oblikovali na šoli (glede na vrsto šole), se bodo učenci toliko bolj zanimali, če bodo to dejavnost podprli tudi učitelji in strokovni mentorji, samoupravni organi šole, pionirska in mladinska organizacija, šolski aktiv ZRVS, štab civilne
zaščite, organizacije združenega dela, krajevna skupnost in ustrezne občinske strokovne službe. Obrambna interesna dejavnost mora biti organizirana, poteka naj po načelih samoupravljanja in delegatskega povezovanja vseh zainteresiranih na šoli, poudariti pa moramo predvsem njeno vzgojno vlogo in šele nato izobraževalno.
Oblike in vsebine obrambnih interesnih dejavnosti
Področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite moramo približati učencem zanimivo in privlačno in poiskati ustrezno učno metodo in obliko dela. Upoštevati je treba predvsem splošna načela: načrtovati vsebine in organizacijo dela, uvesti kolektivno in skupinsko delo, zasnovati delo problemsko, povezovati teorijo s prakso, potrditi delovne dosežke na šoli in zunaj nje, občasno ali redno vključevati strokovnjake z obrambnega področja v kraju ter upoštevati zanimanje in psihofizične zmogljivosti učencev.
Organizirano delo v obrambnih interesnih dejavnostih poteka nenehno (vse šolsko leto) in občasno (glede na obseg in namen programa). Stalne oblike dela potekajo v krožkih in sekcijah, občasno pa v skupinah.
Zal prepogosto »iščemo« vsebino dela za obrambne dejavnosti, mentorji prepogosto izbirajo tako vsebino, ki ustreza bolj njim samim kot učencem. In kakšni so dosežki? Učenci zgubljajo zanimanje za interesno dejavnost, čeprav daje vsaka obrambna dejavnost veliko možnosti, da se pouk vsebinsko obogati in popestri.
Pri stalnih oblikah — v krožkih in sekcijah se učenci seznanjajo in usposabljajo, najuspešnejši pa delujejo v delovnih skupinah. Velike skupine učencev niso najbolj primerne, razen v izjemnih primerih (strokovne ekskurzije, ogled filma, obiski pri pripadnikih JLA, udeležba v akcijah idr.) Prizadevati si moramo, da bo potekalo delo skupinsko ali kolektivno, da bo zasnovano problemsko, tako da bodo učenci sami iskali podatke, spoznanja in rešitve. Nenehno moramo spodbujati učenčevo izvirnost pri delu v obrambnih interesnih dejavnostih. Občasne oblike (skupine ali enote) se po trajanju razlikujejo tako kot določa program; s svojo privlačnostjo pa prispevajo k zanimanju učencev za interesne dejavnosti.
Ponavadi zajemajo navedene oblike na tej stopnji le kratkotrajne praktične naloge (evakuacija, inštruktaža za gašenje požara ali za pomoč ponesrečencu, predavanje ob filmu, strokovni ogled tehniškega zbora v vojašnici JLA, sodelovanje pri kvizu znanja iz obrambne vsebine na šolskih, medšolskih in drugih tekmovanjih, ekskurzija na bojišče iz NOB: ^Graška gora, Dražgoše, Turjak, pogovor z borci NOB, sodelovanje v drugih aktivnostih po programu šole, pionirske in mladinske organizacije, idr.).
Pri raznovrstnih oblikah in ob pestri vsebini lahko povezujemo teorijo s prakso, delovne dosežke pa nam potrdi praksa.
Mentorji interesnih dejavnosti
imajo veliko priložnosti, ko lahko spoznajo psihofizične sposobnosti pa tudi interese učencev. Zato bi bilo prav, če bi mentorji zbirali podatke o učenčevih interesih za kako šolsko obdobje, saj bodo gotovo dragoceni pri poklicnem usmerjanju učencev.
Uresničevanje obrambnih interesnih dejavnosti
Za uspešno delo in razvijanje vseh obrambnih interesnih dejavnosti je treba zagotoviti predvsem:
—	ustrezen program na temelju učenčevih interesov
—	primerno usposobljene mentorje (glede na stopnjo šole)
—	temeljne delovne in finančne pogoje.
Vse organizacije in društva in tudi drugi lahko bogatijo in dopolnjujejo obrambno interesno dejavnost s posebno obrambno vsebino in tako hkrati uresničujejo družbeno zahtevo po po-družbljanju tega vzgojnega področja. Vodilo pri pedagoškem delu naj bo, da je obrambna vzgoja sestavni del socialistične vzgoje človeka, obrambno usposabljanje pa pravica, dolžnost in obveznost vsakega našega državljana.
Vzgojno-izobraževalna organizacija mora slediti družbenim ciljem, saj prav šola pripravlja mlade ljudi za življenje in oblikuje njihovo osebnost.
IVAN HREN
Mladinski in pionirski tisk Jned narodnoosvobodilnim bojem
ij°l
S posveta mentorjev zgodovinskih krožkov, 21. decembra 1981 v Ljubljani
icU V narodnoosvobodilnem boji ilrnje imel tisk zelo pomembne na-»ge. Omogočal je prepotrebne -inikomunikacijo, vzgajal, mobilizi-aiWal in včasih še zabaval. Posebne nepomemben je bil slovenski tisk \ j Evropskem odporniškem tiski jremed drugo svetovno vojno. K emu je gotovo pripomogla tud [■a1d,c'ia tajnega napredneg; *ta med obema vojnama.
mladinski in pionirsk n obsega približno 10 % vsege bxarodnoosvob°dilnega tiska: oc za snikov, časopisov do žepni! »tfasopjsov, stenskih časopisov aZl»vaK-iUrin kni'8’ letakov, lepakov 1 s abl1 na prireditve itd. V širšen ^nu sodijo semkaj tudi pe-^ ihp ar\?e’ Pesniške zbirke, odrske as«sedila, pripovedi v obliki prav-
be-lri' abecedn*k 'n drugi učbeni-
3d'-|P.e*'tev na mladinski in pionir-u if> u1Sk> veekrat zabrisana, zate be | olje, če uporabljamo izras
reJUadtnski tisk.
nL.Mladinska glasila so pokrivale
etoecloino slovensko narodnc
■	Najpomembnejši list
ka;Mi i-1" ^'ada Slovenija (glasile nvMadmske 0F, 1941-1942) egsMladma (Zveza slovenske mla.
aVicT,e’ J^43—1945), Mlada pes lZjsL °J’ 1943-1944) in Sloven-Sg dinP1°nir (Zveza slovenske mla-3VVaie’ 1943—1945). Dopolnje-j pl,,3 ,S° J'*1 Posebna pokrajinske Mladi tovariš (Stajer-nJRMladi Puntar'(Primorska) un-MIada Bela krajina, Glas mladi! ne;ren^rska 'n Gorenjska), Go-''l m lskl Pionir, Mladi rod (Pri-
anlDi rska)> Tekmovalni vestni! ije,P'on,rJev (Bela krajina)
16 svr> Udi'-V v°jski j® imela mladine i.- le. uste, kot na primer: Ljub-11 hr**? mladina (10. ljubljanske 30 x ®ada), Mladi tovariš (Gub-5k!bMa,bri8ada)- Mlada zarja (15 u>&ranjska brigada), Tekmo
^SvS).(ZSMKraniinKo
Nekatere publikacije so posvečene L kongresu ZSM na Kočevskem, mladinski konferenci na Primorskem, mladinskemu gibanju in pionirjem. Iz vsebine tiskanih besedil zvemo veliko o delovanju mladine, njenem političnem programu in organizaciji. Idejnost je večkrat poudarjena, saj se je tudi mladina bojevala za nov, pravičnejši red in socializem. Uredništvo Mladine je ob 1. številki januarja 1943 zapisalo: »Mladina je naš list, nas, slovenske mladine. Zato naj bi bil vedno trdna vez, ki bi nas vse vezala v naši neizprosni borbi. Naš list pa mora biti tudi veren odraz našega dela, našega življenja.« Skojevski list Jeseniško-bohinj-skega odreda Gorenjska mladina je v novembrski številki 1944 objavil tudi prispevek o razvitju slovenske zastave na vrhu Triglava v počastitev osvobojenemu Beogradu.
Za tisk je skrbelo več ciklostil-nih tehnik (Mlada, Skala, Matajur, Nanos, Snežnik, Belokranjska tehnika, France Prešeren, Ivan Cankar, Mernik in mnoge druge), pa tudi tiskarne (Slovenija, Partizanska tiskarna, Triglav, Donas, Trilof).
Mnogi uredniki in sodelavci mladinskega tiska, dopisniki in ilustratorji so danes znane osebnosti. Žal smo v prvem povojnem obdobju zamudili priložnost, da bi napravili pregled sodelavcev, zdaj pa je že težko razvozlati njihova tajna imena. Pri tem nam precej pomaga spominsko gradivo nekdanjih sodelavcev in tiskarjev. Omenimo le nekaj požrtvovalnih in uspešnih urednikov listov: Lidija Šent-jurc, Mitja Vošnjak, Vilma Be-bler-Pirkovič, Sergej Vošnjak, Živa Kraigher, Stane Stanič, France Štiglic, Vinko Hafner, Olga Vipotnik, pisatelj France Bevk, Zorka Peršič in mnogi
drugi. Svoj delež so prispevali ilustratorji: Janez Vidic, Vinko Turk, Ive Šubic, France Mihelič, Marijan Šorli, Lojze Lavrič, Nikolaj Pirnat, Alenka Gerlovič, Vito Globočnik in drugi.
Največja zbirka tiska iz vojnega obdobja v Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji je v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani; nato v Muzeju ljudske revolucije in v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V Mariboru je shranjen tak tisk v Muzeju narodne osvoboditve in v Univerzitetni knjižnici. Pomembnejše zbirke so še v Celju (Muzej revolucije), v Novem mestu (Dolenjski muzej), Kopru (Osrednja knjižnica), v Novi Gorici (Goriška knjižnica France Bevk in Goriški muzej), v Tolminu (muzejska zbirka), Idriji (Mestni muzej), v Kranju (Gorenjski muzej), v Cerknem (osnovna šola) itd.
Tiskana besedila so pomembna zgodovinska dokumentacija, še posebno tista iz prvega obdobja narodnoosvobodilnega
Naslovna stran 1. številke Slovenskega pionirja, avg. 1943
Z
boja, saj je iz tega obdobja ohranjenih manj drugih virov. Zato naj se delo zgodovinskih krožkov usmeri tudi v zbiranje mladinskega in pionirskega tiska med NOB. Mladi bi tudi pomagali pri obdelavi listov in publikacij ter
skušali določiti čas in kraj njihovega izhajanja, naklado, urednike, sodelavce, dopisnike, likovne opremljevalce itd. Prav tako bi lahko dokumentirali, kje so bile ciklostilne tehnike, tiskarne, njihove zmogljivosti, imena tiskar-
skih delavcev in kurirjev. Zanimivo bi bilo poiskati še kak mladinski stenski časopis na vasi in iskati sledi nekdanjih napisnih akcij po zidovih in pročeljih hiš.
MARJETA ČAMPA
Bogato zgodovinsko izročilo
Med publikacijami, ki so izšle v počastitev 40-letnice ustanovitve OF slovenskega naroda in začetka oborožene vstaje proti okupatorju, je nedvomno zelo pomembna knjiga DOMICILI SLOVENSKIH OBČIN. Knjigo je izdala Skupnost slovenskih občin.
Že uvodoma moramo povedati, da je knjiga Domicil slovenskih občin edina tovrstna publikacija v naši domovini, zato zavzema vidno mesto v našem zgodovinopisju. V njej je zbranih in urejenih veliko dragocenih podatkov, ki so dosežek večletnih proučevanj v arhivih in med preživelimi borci. Pri pisanju je sodelovalo več kot sto avtorjev, ki s svojimi izsledki bogatijo knjigo. Zapisani in utemeljeni so vsi domicili, ki so jih skupščine občin v naši republiki podeljevale od 1965 leta, bodisi partizanskim enotam, ustanovam, dejavnostim, aktivistom okrožij OF, političnim izgnancem, španskim borcem in borcem za severno mejo. Skupno je bilo pobeljenih 360 domicilov in za vsakega od teh najdemo v knjigi utemeljitev.
Pri utemeljitvah za partizanske enote so tako zbrani podatki o ustanovitvi, kadrovskem sestavu, številčnem stanju, akcijah povezanosti enote s prebivalstvom, o narodnih herojih v teh enotah in še veliko drugih dragocenih podatkov.
Precej občin je dalo domicil aktivistom okrožij OF. Tako je tudi navedenih veliko dragocenih podatkov o obsegu okrožij, kadrovskem sestavu, ustanavljanju ljudske oblasti, partizanskih enot na tem območju in akcijah, ki so jih te izvedle. Skrbno so pripravljeni tudi sestavki za domicile, političnim pregnancem, partizanskim ustanovam, ki so opravile veliko poslanstvo pri utrjevanju in razvijanju narodnoosvobodilnega boja. Španski prostovoljci imajo pomembno mesto v naši zgodovini, saj so hiteli na pomoč španskemu narodu v boju proti fašizmu, zato so nekatere občine dale domicile tudi tem borcem, v knjigi pa so opisane utemeljitve o tem. Veliko dragocenih podatkov je zbranih tudi pri utemeljitvah domicilov borcem za severno mejo.
Ko razčlenjujemo knjigo, vidimo, da gre za pravi leksikon, kjer je zbrana vojaška in politična zgodovina narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. Da bo bralec laže našel podatke, je knjiga razdeljena po občinah, ki si sledijo po abecednem redu. Ponekod je več občin podelilo domicil isti partizanski formaciji ali ustanovi, v takem primeru je utemeljitev v širšem obsegu napisana tam, kjer je enota največ delovala, na drugem mestu pa je samo omenjena. Ob koncu vsakega prispevka je prikazana
najpomembnejša literatura, ki omogoča bralcu bolj poglobljeno proučevanje snovi.
Knjiga Domicil slovenskih občin je obogatila našo zgodovino. Dobrodošla bo vsakemu, ki si želi poglobiti znanje o prispevku naših ljudi v ljudski revoluciji. Zelo bo koristila našim pedagoškim delavcem, tako pri razrednem kot pri predmetnem pouku. Uporabljali jo bodo lahko tudi pri zunajšolskih dejavnostih posebno pri delu s krožki, kviz tekmovanjih in podobnem. Omenimo še to, da bo koristila tudi piscem posameznih monografij, saj bodo v njej našli veliko še doslej neobjavljenih podatkov in izsledkov. Turistični vodnik bodo lahko izpopolnili svoje znanje iz zgodovine NOB in ljudske revolucije in s tem seznanjali turiste z bi-
stvenimi pomniki iz naše ljudske revolucije. Vso pozornost zaslužita tudi oprema knjige ter bogato slikovno gradivo.
Knjiga je bogato zgodovinsko izročilo, naše zgodovinopisje je bogatejše za izredno dobro in po vsebini bogato publikacijo. Zato ni čudno, da je republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije podelil uredniškemu odboru in vsem avtorjem tega svojevrstnega zgodovinskega zbornika nagrado vstaje slovenskega naroda za leto 1981.
DRAGO NOVaK
V pisateljev spomin
Pred dvema letoma, na Prešernov dan, se je za zmeraj poslovil od nas slovenski pisatelj Leopold Suhodolčan, glavni urednik založbe Borec in podpredsednik Društva Slovenskih pisateljev, dolgoletni predsednik Zveze bralnih značk Slovenije ter veliki prijatelj mladine in glasnik kulture med njo.
O njegovem obsežnem književnem delu je bilo že veliko napisanega. Tisti, ki so ga imeli radi, ga spoštovali kot človeka, učitelja in pisatelja ter znali ceniti njegovo bogato knjižno bero, ga niso pozabili.
V spomin na njegovo ustvarjalnost so mu po smrti podelili več priznanj. Zveza za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije v Beogradu 17. 9.1980 plaketo »Kurir Joviča« za poseben prispevek k družbeni vzgoji otrok; Zveza organizacij za vzgojo in skrb za jugoslovanske otroke mu je 7. 2. 1981 v Beogradu posmrtno podelila plaketo »Mlado pokole-nje« za bogato literarno delo, uredniško dejavnost in ustanovitev bralne značke; Festival Kurirček 17. 12. 1981 priznanje partizanskega kurirja za izredne dosežke na področju literarno-umetniškega dela za otroke in mladino; Zveza kulturnih organizacij Slovenije 25. 11. 1980
Trubarjevo plaketo za uspešno in dolgoletno delo pri širjenju knjige; Kulturna skupnost Ravne na Koroškem 8. 2. 1980 zlato Vorančevo plaketo za prispevek h kulturi te dežele; Koroška osrednja knjižnica na Ravnah je 13. 12. 1980 odprla Pionirsko knjižnico, ki se imenuje po njem (13.000 knjig).
Koroška osrednja knjižnica Ravne na Koroškem je izdala Bibliografijo Leopolda Suhodolčana, ki jo je z veliko vestnostjo in ljubeznijo sestavila njegova žena Marija Suhodolčan.
Ob izidu romana Snežno znamenje (ob prvi obletnici pisateljeve smrti) je bila v Koroški osrednji knjižnici — študijski knjižnici na Ravnah ura spomina — srečanje s pisateljem Ivom Zormanom, ki je pripravil za tisk prvi avtorjev zapis Snežnega znamenja.
Filatelistično društvo Ravne na Koroškem namerava izdati ob drugi obletnici smrti kuverto s Suhodolčanovim portretom.
Prva podelitev Suhodolčanove bralne značke učencem osnovnih šol ravenske občine je bila 8. februarja 1981 — ob prvi obletnici pisateljeve smrti.
SONJA GOLEČ
Slovenska šola ne bo zamrla
200-letnica škedenjske osnovne šole
Zaradi nepredvidenih ovir se je praznovanje 200-letnice škedenjske šole zavleklo skoraj za leto dni. Skedenj, nekoč povsem slovenska vas ob robu Trsta, je bila zmeraj posebno pa po prvi svetovni vojni, ogrožena zaradi čezmerne asimilacije. Zgodovina škedenjske šole je zanimiva. Ustanovljena je bila v času Marije Terezije (prvi pouk se je začel 7. januarja 1781), zato je bila šola že od vsega začetka samo nemška. V nje j je bilo tedaj le 15 otrok. Slovenski pouk so uvedli šele Francozi leta 1810, s svojimi šolskimi zakoni, ki so predpisovali pouk v materinščini. Šele leta 1868 je sprejela tržaška občina 11 slovenskih šol v svoje upravljanje in tedaj je postala slovenščina učni jezik. Okoli leta 1880 je postala šola trirazredna. Leta 1907 je skušal nemški Schulverein ponemčiti tudi Skedenj, zato je ustanovil tudi v tej vasi nemško zasebno šolo. Vanjo se je vpisalo 44 učencev, med temi pa je bilo le 14 Nemcev. Dve leti kasneje so odprli tudi nemški otroški vrtec. Vzporedno z nemškimi potujče-valci je začelo štiriti svoj vpliv italijansko društvo »Lega nazio-nale«, ki je odprlo že leta 1901 italijanski otroški vrtec, leta 1911 pa rekreatorij. Prvi italijanski razred je bil odprt šele leta 1879 in v tem obdobju se je začelo raznarodovanje. Slovenci niso držali križem rok: mlada vrtnarica Dragica Gregorič je na svojo pobudo ustanovila leta 1898 slovenski otroški vrtec, ki ga je kasneje (1905) prevzela Družba Cirila in Metoda. Leta 1914 je bilo v vrtcu že okoli 260 otrok. Slovenska šola se je zelo lepo razvijala. Leta 1923 je imela šest razredov s 13 paralel-
kami, 22 učitelji (in 2 specialista za italijanski jezik) in več kot 1000 učencev.
Fašizem in Gentilejeva šolska, reforma sta pomenila mračno obdobje slovenske šole. Med drugo svetovno vojno je ustanovila OF tajne jezikovne skupine, leta 1945 pa je spet odprta stara slovenska šola, v kateri je bilo več kot 200 otrok. Žal so se razmere spet poslabšale, ko je prešel Trst pod italijansko vlado. Razredi so se začeli prazniti. Zdaj je v škedenjski šoli le 28 učencem s štirimi učitelji.
Vendar so se naši zavedni Škedenjci kljub vsem težavam in v upanju, da se bodo razmere le izboljšale, odločili za praznovanje pomembnega jubileja — 200-letnice šole.
V natrpani kinematografski dvorani so slovesno proslavili jubilej šole, poimenovane po domačinu, pedagogu in skladatelju Ivanu Grbcu. Slovesnost (16. L) je začela predsednica združenja staršev Jožica Biondi, ki je poudarila težave škedenjske šole zaradi narodnostno političnega pritiska in poudarila, da je potrebno sodelovanje vseh. Vsi moramo paziti na ohrajanje slovenske besede in v zvezi s tem tudi sprejemati dolžnosti. Slovenska beseda ne bo zamrla! Nato se je začel pester spored. Nastopili so: otroška folklorna skupina osnovne šole »Ivan Grbec«, škedenjski otroški pevski zbor,škedenjski ženski pevski zbor Prosvetnega društva I. Grbec in škedenjski mešani pevski zbor. Spored so pripravili Tamara Pavletič, Dušan Jakomin in Marta Volk. Poročilo o zgodovini škedenjskega šolstva je pripravil nekdanji didaktični ravnatelj Velimir Pavletič. ERNEST ŠVARA
OSNOVNA ŠOLA FRAN KOCBEK GORNJI GRAD
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja slovenskega jezika za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov v 15 dneh po objavi razpisa.
Robert Ivanuš
Tako kot že neštetokrat je bila tudi tokrat resnica boleča: umrl je naš starosta, prijatelj in tovariš, učitelj in svetovalec, človek v pravem pomenu te besede — Robert Ivanuš.
Ob tem žalostnem slovesu se vračajo naše misli v tiste čase, ko je pred devetdesetimi leti zagledal luč sveta na Zdolah pri Krškem, obiskoval osnovno in nato meščansko šolo v Krškem, učiteljišče v Mariboru in potem priromal kot mlad učiteljiščnik, poln ljubezni do pedagoškega poklica in volje do dela, v Trbovlje. Služboval je še v Brestanici, Kozjem in končno se je leta 1927 vrnil v svoj rojstni kraj na Zdole, kjer je bil leta 1948 tudi upokojen.
Kjerkoli je služboval, povsod je ostal ljudem v spominu kot enkraten človek, zgleden pedagog, hkrati pa navdušen sadjar in vrtnar, vinogradnik, čebelar... Poleg učiteljevanja in upravitelj-skih del, ki jih je zmeraj opravljal vestno, zgledno in natančno, je rad priskočil na pomoč z nasveti, pisal oporoke in imel izreden posluh za težave vseh krajanov in še posebno do njihovih otrok. Njegovo življenje je bilo en sam delovni dan, zmeraj obogateno s plemenitimi dejanji, vedrim optimizmom in nepozabno rahločutnostjo. Rad se je sprehajal po domačih stezah, občudoval lepote svojega rojstnega kraja, hkrati pa pomagal svojim rojakom in staršem pri njihovem uč-novzgojnem delu. Za vsakogar je zmeraj našel toplo in prijateljsko besedo, čestokrat prežeto še z domačim humorjem. Nevoščljivosti in sovraštva ni poznal. Njegovo načelo je bilo izraženo in prežeto z željo, da bi se med seboj vsi dobro razumeli in si bili vedno le ljudje.
Tudi pok. Robertu Ivanušu svetovni vojni nista prizanesli:
prvo je občutil kot avstrijski vojak na bojišču, drugo pa kot učitelj, ki se mora zadovoljiti s tem, da sme živeti v domači vasi, mladino pa lahko poučujejo in vzgajajo le nemški učitelji. Zato je takoj po končani vojni navdušeno in z izredno močjo zaoral brazde na svoji šoli in si prizadeval čimprej nadomestiti to, kar je bilo med vojno zamujeno. Sodeloval je skoraj vseh delovnih akcijah na Zdolah in okolici: elektrifikaciji, napeljavi vodovoda, urejanju vaških poti, v organizacijah in društvih itd.; ob večerih pa je še poučeval odrasle, ki so si želeli pridobiti manjkajočo osnovno izobrazbo in se pripravljali za nadaljnje šolanje. Zrasel je v močno pedagoško osebnost. Takega se ga spominjajo njegovi učenci in tak bo ostal v spominu tudi stanovskim kolegom in drugim. Zato ni naključje, da je bil v času službovanja nekaj časa tudi pedagoški svetovalec.
Čeprav je bil po naravi miren, je znal uspešno kljubovati težkim predvojnim razmeram. V svoje stanovske tovariše, starše in mladino je znal vnašati duh revolucionarnosti in jih spodbujati k uporu. Sadovi njegovega revolucionarnega dela so zapisani na spomenikih padlim v revoluciji.
Po zadnji vojni se je čestokrat znašel pred katedrom v šoli le s kredo v roki. Toda s svojo prirojeno sposobnostjo in velikim znanjem, ki si ga je pridobil z nenehnim spopolnjevanjem, je znal posredovati naši mladini tisto znanje, ki ima tudi trajno vrednost.
Od pokojnega Roberta Ivanuša smo se poslovili 23. oktobra 1981 na ljubljanskih Žalah, kjer so mu prosvetni delavci in številni krajani z Zdol poklonili jesenske rože v zahvalo in zadnji pozdrav!
SLAVKO SMERDEL
Odbor za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE FRANC ROZMAN-STANE Šmartno pri Litiji
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja razrednega pouka za določen čas (od 15.2. do 31.7.1982, nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) na podružnični šoli Velika Kostrevnica
Pogoj: diploma PA — razredni pouk ali diploma učiteljišča.
Šola je oddaljena od Šmartna le 5 km, do kjer so ugodne prometne zveze.
Prijave sprejemamo do prevzema del in nalog;_pošljite jih na naslov: Osnovna šola »Franc Rozman-Stane« 61275 Šmartno pri Litiji.
VIZ ŠENTJUR
TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANJA MALGAJA ŠENTJUR PRI CELJU
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja razrednega pouka za nedoločen čas.
Pogoj: U ali PRU razredni pouk.
Nastop dela 15. 2. 1982.
Vloge sprejema svet osnovne šole Franja Malgaja Šentjur pri Celju 15 dni po objavi razpisa.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE, TITOVO VELENJE
Po sklepu Komisije za delovna razmerja
TOZD ELEKTRO-KOVINARSKE ŠOLE
razpisujemo dela in naloge
—	učitelja slovenskega jezika za določen čas, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom, pogoj: ustrezna izobrazba
—	učitelja angleškega jezika za določen čas, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom, pogoj: ustrezna izobrazba
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovsko-socialna služba Rudarskega šolskega centra, Prežihova 3, Titovo Velenje.
Kandidate vabimo na osebni pogovor.
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, pred-
sednica, Tea Dominko, Milanka Dragar, Tone Ferenc, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Vida Nered, Marija Skalar, Janez Sušnik, Zdravko Terpin, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc.
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko. tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Hi
/
kolegom
•ji is it
V
slovo
France Borko
V jutru zadnjega dneva starega leta je po težki bolezni ugasnilo življenje telesnovzgojnega delavca tovariša Franceta Borka, rojenega 23. 10. 1907 v Ljubljani. Že v mladosti, ki je terjala veliko odrekanja, saj je bil iz družine z več otroki, se je pridružil naprednim sokolskim vrstam. Sčasoma se je kot orodni telovadec uvrstil med tiste, ki so nastopali na mednarodnem telesnovz-gojnem prizorišču.
Med drugo svetovno vojno, ko je okupator zasedel našo domovino, se ježe jeseni 1941 vključil v narodnoosvobodilno gibanje, kjer je deloval vse do konca vojne, od kapitulacije Italije kot član Okrožne gospodarske komisije za Belo krajino.
Po vojni se je povsem predal delu za telesno vzgojo mladega rodu. Bil je med tistimi našimi te-lesnovzgojnimi delavci, ki so postavili našo telesno vzgojo na nove temelje. Več let je vodil referat za fizkulturo pri OLO Ljubljana, v poznejših letih je bil svetovalec za telesno kulturo pri tej ustanovi. Poleg službenih dolžnosti je delal z veseljem in izredno vestno tudi na ljubiteljskem področju telesnovzgojnih dejavnosti. Bil je dolgoletni predsednik Zveze pedagogov telesne kulture Slovenije, član Zveze pedagogov telesne kulture Jugoslavije, član Zveze društev Partizan Slovenije, najprej načelnik in nato predsednik TVD Partizan—Tabor, prevzel pa je še veliko drugih funkcij. Vpeljal je taborjenja in smučarske tečaje za šolsko mladino in članstvo TVD Partizan-Tabor. Vedel je, kam moramo usmerjati našo
mladino, da bo telesno ic ševno zdrava, sposobna c njati in braniti tradicije n8 narodnoosvobodilnega boja Njegovo amatersko delo: nadaljevalo tudi po upoko Leto za letom je organizirali
čarske tečaje pri društvu 1 Partizan-Tahnr in pomaga
Partizan-Tabor organizaciji tečajev za prej ske otroke vzgojno-varst' zavodov. Še bi lahko naštev*
Kdo bi lahko preštel vse ott ki jih je naučil smučati, i(
vodil na smučišča, kdo bi ved vse vaditelje smučanja, ki f vzgojil tovariš Borko! Temu se je posvečal z vsem srcem P odgovornostjo. Spoznalo vzljubilo ga je nešteto otrok, teto njihovih staršev se ga s ležnostjo spominja. Za predano telesnovzgojno med mladino je bil večkrat kovan. Ni poznal oddiha, n čitka, bil je zmeraj poln na in novih pobud. Ko je spom, 1981 na kopnečem snegu 2 nika končal svoje zadnje smU ske tečaje za mladino, je še f1 da bo premagaL zahrbtno t’ zen in se prihodnjo zimo 1 med mlade smučarje. Pa je rti kloniti. Smrt je sprejel kot j zbežen konec življenja, ! nujen ukaz narave, ki jo je f. naval zmeraj in povsod.
Pokojni tovariš Borko ji' eden tistih naših vzgojiteljev’ terih delo ne bo nikoli premil1 Ostalo nam bo kot bogata zaf čina in poroštvo za prihod: saj bodo njegovi učenci preu^ njegovo izročilo še naprej J roda v rod.
MILJEVA
TOMC-JEKOVEC
70
GLASBENA ŠOLA GROSUPLJE V USTANAVLJANJU, Partizanska 5
razpisuje dela in naloge
— učitelja kitare, P ali PRU, s polnim delovnim časom za nedolg čas.
le
Prošnje z dokazili o ustrezni izobrazbi sprejema Glasbena šola l ^ po objavi razpisa.
ka
UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V	LJUBLJANI	Vr
VTOZD za biologijo, Aškerčeva 12	be
obvešča kandidate, da bo v študijskem letu 1981-82 (letni semffe organiziran dopolnilni študij ob delu za	naziv profesor biologijpc
—	Ve
Vpisni pogoji:	hi,
diploma raziskovalno tehnične smeri biologije
in zaposlitev kot učitelj biologije.	ne
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: VTOZD za biologijo, l™ Ijana, Aškerčeva 12 — pisarna biološkega oddelka.
Obvestilo
Vfl
Sv
Ve
ra
Vzgojno-izobraževalne organizacije in bralce obveščamo, imamo na zalogi tale gradiva in pripomočke:
Vzgojno-izobraževalni program za pridobitev pedagoško// andragoške izobrazbe v srednjem, višjem in visokem izoh braževanju. Cena 10 din.	k,
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v usmeijeneBci izobraževanju. Cena 10 din.	h
Pripomočki za uporabo samoupravnega sporazuma o skupki nih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev PF osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah. CenU
IS din.
-
-p>
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 250 din za posameznike, 450 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 15 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
Tiska ČZP Ljudska pravica/0l ISSN 0033-1643	pr
Po mnenju Republiškega mt teja za vzgojo in izobraževali’ časnik »Prosvetni dela"? prost temeljnega davka od v“ meta proizvodov (glej 7. toč^' odstavka 36. člena zakona^' davčenju proizvodov in storf^ prometu).—-	^