cena 17& dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje. titcvo velenje, 22 januarja 1987 številka 3 (858) Topolšica Izvršni svet Sob Velenje 0 prostorskih aktih Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so namenili na seji prejšnji teden osrednjo pozornost obravnavi osnutka delnega programa priprave prostorskih izvedbenih aktov za obdobje do leta 1990 ter dopolnitvam prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana za obdobje do leta 2000. Obstoječa dokumentacija za to področje je nepopolna, uporablja pa se lahko najdlje do konca tega srednjeročnega obdobja, torej do leta 1990. Vendar pa bi potrebovali v občini Velenje za ureditev dokumentacije, ki jo zahteva novi zakon, ki urejuje to področje kar okoli 250 milijonov dinarjev, ki pajih bo prav gotovo težko zbrati. Ob tem je treba poudariti, da bodo morali biti bodoči prostorski programi zares skrbno in dobro pripravljeni, saj nova zakonodaja ne bo dovoljevala prav nikomur, da bi sprejemal takšne izjemne lokacije oziroma kakšna izjemna poseganja v prostor. Vsekakor pa je mogoče že sedaj sklepati, da bodo ostali postopki za pridobivanje dovoljenj za različna poseganja v prostor tudi v bodoče dokaj zapleteni, da torej nov zakon želene poenostavitve ne prinaša. Na seji prejšnji teden so govorili člani izvršnega sveta tudi o zazidalnih načrtih Mlin (območje ob reki Paki, med Prešernovo in Jenkovo cesto) in Šoštanj. Osnutki teh dokumentov so bili že javno razgrnjeni. Na zazidavo Mlin niso prejeli veliko pripomb, kot najustreznejšo pa so izbrali prvo varianto. Na omenjenem območju je predvidena izgradnja približno 80 stanovanj z vso pripadajočo infrastrukturo in nekaj lokali. Na zazidavo v Šoštanju pa so dobili veliko pripomb, najbistvenejša pa je vsekakor ta, da se Šoštanjčani ne strinjajo, da bi zgradili namesto osnovnih šol, ki se bosta zaradi izkopavanja premoga porušili, le podružnično šolo s prvimi štirimi razredi. Žal pa njihove pripombe zaradi omejenosti prostora ne bo mogoče upoštevati. Vsekakor pa, so poudarili na seji izvršnega sveta, da je potrebno organizirati v Šoštanju sestanke s predstavniki občinske skupščine, urbanisti in krajani ter se temeljito pogovoriti o teh vprašanjih. Na zazidavo je podal pripombe tudi Zavod za spomeniško varstvo, ki se ne strinja z gradnjo stanovanjskih blokov, vendar pa so na izvršnem svetu menili, podobno pa menijo tudi urbanisti, da je potrebno pri tem vztrajati, seveda pa je treba stanovanjske bloke prilagoditi obstoječi arhitekturi. O vseh teh vprašanjih se bodo seveda pogovorili s šoštanjčani in skušali njihove pripombe in želje, če bo mogoče, upoštevati. Na seji prejšnji teden so govorili še o osnutku letošnjega občinskega proračunu, na včerajšnji seji pa so namenili ponovno osrednjo pozornost obravnavi resolucije občine Velenje za letoš- Jutri letna V prostorih Delavskega doma v Nazarjah bo jutri ob 12.30 uri potekla letna seja Občinskega sveta Zveze sindikatov Mozirje. Na dnevnem redu je med drugim poročilo o delu občinskega sveta in njegovih organov v lanskem letu, ocena samoupravnih družbenopolitičnih razmer v občini Mozirje, sprejem statutarnega sklepa, poslovnika o organiziranosti in delovanju občinskega sveta, predsedstva, delovnih teles in občinskih odborov sindikatov delavcev de- seja javnosti, predlog kadrovskih sprememb v predsedstvu, program dela občinske organizacije za letos in podelitev-plaket najboljšim osnovnim organizacijam ZSS na področju športa in rekreacije. Zasedene BOMO ZBRALI DENAR ZA NOVIH 3000 TELEFONSKIH NAROČNIKOV? Na območju občin Velenje in Mozirje, ki ga pokriva tozd za ptt promet Velenje, v preteklem letu niso beležili pomembnih investicijskih vlaganj v izgradnjo omrežja, saj za ta namen niti ena niti druga občina nista imeli denarja. Zmogljivosti telefonskih central so namreč tako zapolnjene, da nanje ni Komite ZKS Velenje 0 delovanju v KS V ponedeljek, 26. januarja, ob 18. uri bo v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij seja Občinskega komiteja ZKS Velenje. Osrednja pozornost bo namenjena obravnavi delovanja osnovnih organizacij Zveze komunistov v krajevnih skupnostih, člani komiteja pa bodo v nadaljevanju obravnavali in sprejemali tudi finančni načrt Občinskega komiteja za letošnje leto. Čeprav vemo, da januarja lahko zapade sneg, pa nam je vseeno povzročil kar veliko težav. Konferenca o kakovosti Zima, da je kaj! Okrogla miza 0 šolah za obrambne poklice V četrtek je bila v Titovem Velenju okrogla miza na temo: vojaške šole za obrambne poklice, ki jo je pripravil Koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri OK SZDL Velenje. Namen okrogle mize je bil seznaniti učence osnovnih šol in šol srednjega usmerjenega izobraže- vanja o vojaških šolah, in akademijah, o načinu kadrovanja, pogojih vpisa. Na okroglo mizo pa so povabili tudi starše, da bi tudi te seznanili z njimi. Čeprav med Slovenci zanimanja za šolanje na vojaških šolah in akademijah ni veliko, pa sodi občina Velenje med tiste, kjer je bil doslej vpis dober, celo dvakrat večji od poprečja v SR Sloveniji. 27. januarja bo v seminarski dvorani hotela Vesna v Topolšici konferenca o kakovosti, na kateri bodo priznani strokovnjaki predložili razvoj koncepcije in politike kakovosti. Občina Velenje telefonske centrale bilo mogoče priključevati novih telefonskih naročnikov. V ta namen je bilo v preteklem letu združenih le 160 milijonov dinarjev, in sicer so bila to sredstva stavbno zemljiške skupnosti za izgradnjo ptt omrežja v novi stanovanjski soseski Salek III, za nadaljevanje izgradnje telefonskega omrežja pa so sredstva zbrali tudi v krajevni skupnosti Desni breg. V mozirski občini so lani pričeli načrtovati izgradnjo nove stavbe za avtomatsko telefonsko centralo v Mozirju ter za razširitev telefonskega omrežja v celotni Gornji savinjski dolini. In kako bo v letošnjem letu? Začnimo z občino Mozirje, kjer bodo zbrali okoli 700 milijonov dinarjev referendumskih sredstev za omenjeno izgradnjo. Še ta mesec se bodo z izvajalci del dogovorili za pričetek gradnje, ki bi morala biti zaključena do konca septembra, vendar pa žal še ne vedo, kako bodo sofinancirali samo telefonsko centralo. Velike težave imamo tudi v velenjski občini, kjer je telefonska centrala tudi že povsem zasedena. S 16. decembrom so popolnoma prekinili vsakršno dodeljevanje telefonskih priključkov tako posameznim občanom kot organizacijam združenega dela. Seveda pa so rezervirali nekaj številk za tiste, ki so vložili svoja sredstva v izgradnjo obstoječega sistema in so z njimi že sklenjeni samoupravni spo- razumi. To so nekatere organizacije združenega dela, približno 35 telefonskih priključkov pa je rezerviranih za krajane Desnega brega. Priklapljanje v tej krajevni skupnosti bodo začeli predvidoma v začetku poletja, ko bo zgrajeno ptt omrežje. V tozdu ptt v Titovem Velenju se zavedajo, da postajajo »coklja« nadaljnjega razvoja, zato si prizadevajo, da bi vendarle zagotovili potrebna sredstva za razširitev telefonske centrale v Titovem Velenju za približno 3000 novih telefonskih naročnikov. Ze lani so opozarjali na to, vendar denarja ni bilo mogoče zbrati, saj združeno delo ni razpolagalo z dohodkom iz katerega bi zagotovilo sredstva v ta namen. Zaradi tega so letos predlagali vsem organizacijam združenega der la, da bi sredstva združili v višini 45 odstotkov za vsak telefonski impulz in na osnovi tega bi do konca pri hod-njega leta v občini zbrali potrebna sredstva za razširitev telefonske centrale. Po sedanjih cenah bo za to potrebnih okoli 400 milijonov dinarjev. Skoraj popolnoma so namreč v občini Velenje zasedene tudi telefonske centrale v Šmartnem ob Paki, Šoštanju in Topolšici. Nova vlaganja so zato seveda neobhodna, ker pa ptt nima investicijskih sredstev, bi vsekakor veljalo omenjeno pobudo ptt podpreti ter si zagotoviti nadaljnji razvoj na tem področju, (bz, vos) Podali bodo tudi praktičen pristop k ciljem, organiziranju in rezultatih uveljavljenega koncepta in programa ugotavljanja kakovosti izdelkov in storitev v poslovnem sistemu Gorenje. Konferenca o kakovosti je namenjena vsem poslovodnim delavcem v organizacijah združenega dela, še posebej pa direktorjem delovnih organizacij ter vodjem razvojnih in kontrolnih služb v organizacijah združenega dela. Konferenco pripravlja Savinjsko — Šaleška gospodarska zbornica skupaj s Svetom za kakovost pri Gospodarski zbornici Slovenije. Zaostajanje našega razvoja za razvitim svetom se kaže tudi v zaostajanju kakovosti izdelkov in storitev ter kakovosti dela. Zaostajanje je možno zmanjšati z boljšim izkoriščanjem znanja in že pridobljenih izkušenj drugih. V veliki meri velja to tudi za področje izboljšanja kakovosti. To je na vseh ravneh, predvsem pa kakovosti proizvodov in storitev v delovnih organizacijah osnovni pogoj za uspeh na tujih trgih, za večji izvoz, za večje sodelovanje z razvitim svetom ter za vključevanje v mednarodno delitev dela. To pa je tudi vodilo Savinjsko—Šaleško gospodarsko zbornico in Svet za kakovost pri GZS k pripravi konference. Pričela se bo ob 9. uri. Interesna skupnost za ceste Danes ob 12. uri bo v sejni sobi Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje 2. seja zborov in skupščine Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Velenje. Delegati bodo obravnavali in sprejemali poročilo o uresničitvi plana za obdobje januar — september 1986 ter predlog rebalansa plana za preteklo leto, družbeni dogovor o skupnem varstvu, urejanju in vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč, grobišč in grobov borcev NOV ter drugih obeležij NOV in socialistične revolucije v občini Velenje, predlog plana za letos, obravnavali in sprejemali pa bodo tudi predlog razpisne komisije za imenovanje vodje DSSS SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje. Letna seja občinskega sindikalnega sveta V četrtek je bila v Titovem Velenju letna seja Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje, na kateri so sprejeli poročilo o delu sveta v prejšnjem letu in program za naprej. Seje se je udeležil tudi predsednik Medobčinskega sveta ZSS Celje Ivan Kramar. Sicer pa sindikat že kmalu čaka velika naloga — zaključni računi za leto 1986. O seji pišemo obširneje na 3. strani. MODERNO JE IZ ELKROJA JE _J 2. stran * flSS C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje * 22. januarja 1987 Titovo Velenje — kabelska televizija PTT ne ovira njene napeljave V krajevni skupnosti Šmartno v Titovem Velenju so prvi v občini Velenje pristopili h gradnji kabelske televizije. Zal, akcija ni stekla tako kot so predvidevali in pogosto je bilo slišati, da so temu krivi delavci tozda ptt Titovo Velenje. O tem je direktor tega tozda Štefan Zi-danšek dejal takole: »V zadnjem času je bilo veliko pripomb, da ptt zavira izgradnjo kabelske televizije. Pri tem moram povedati, da ptt ni imela nikoli namena zavirati to gradnjo ali jo kakorkoli drugače preprečevati. Poudariti pa je treba, da po sklepih raznih republiških organov oziroma komiteja za informiranje ptt ni bila nikoli nosilec Gornje Savinjski drobir Pomoč duševno prizadetim Družba si po svojih močeh in danih možnostih prizadeva pomagati duševno prizadetim otrokom in jim blažiti težave, najučinkovitejša pomoč pa je seveda pravo in neposredno razumevanje okolice, v kateri otrok živi. Tej obliki so namenjena društva za pomoč duševno prizadetim. V mozirski občini so takšno društvo ustanovili maja lani in šteje danes 27 članov. Dejstvo je, da je po podatkih socialnega skrbstva v občini 48 duševno prizadetih otrok nad 7 let starosti. Seveda bi bilo prav, če bi se včlanili še ostali starši, še bolj prav pa bi bilo, če bi se v delo društva vključevali tudi ostali občani, ki želijo iz humanih in notranjih nagibov pomagati sočloveku. Zaenkrat je sedež društva na mozirski osemletki, ki je vsekakor pokazala pravo mero razumevanja. teb nalog. Zadnja stališča republiškega komiteja so jasno opredelila, da je izključni nosilec investicije, tudi pooblaščeni nosilec, izključno RTV Ljubljana. Predvideno je tudi, da bo celotni sistem kabelske televizije prešel v osnovna sredstva RTV. Ker je bilo veliko pripomb na zadnjih zborih krajanov, predvsem seveda v krajevni skupnosti Šmartno, da ptt zavira izgradnjo, smo skupaj z izvršnim svetom, na nivoju delovne organizacije dogovorili, da so lahko določeni sistemi za kabelsko televizijo instalirani tudi na ptt stavbah. Tako bo dal ptt na voljo tudi svoje kanale preko katerih bi naj potekali tudi kabli za kabelsko televizijo. Seveda pa mora biti to realizirano preko določenih sporazumov in izračunov oddaje teh kablov oziroma same postavitve stolpa na našem centru. Sredi prejšnjega meseca je krajevna skupnost Šmartno vložila prošnjo za postavitev stolpa na ptt centru v Titovem Velenju in za najem kanalov proti njihovi krajevni skupnosti. To vlogo smo dobro proučili in skupaj z delovno organizacijo ugotovili, da je potrebno predhodno opraviti nekatere meritve prenosov signalov televizijskega sistema in pa ptt. Bojimo se namreč, da bi prišlo do motenj teh signalov. Te meritve bodo po predvidevanjih gotove ob koncu tega meseca, opravljamo pa jih skupaj z RTV Ljubljana. Sele potem se bomo lahko dokončno odločili o montaži omenjenega stolpa na naši stavbi.« Nadaljujejo izročilo godbeništva Center za socialno delo Titovo Velenje Veliko pozornosti svetovalnemu delu Le v malokaterem kolektivu v naši občini so ob ocenjevanju dela v preteklem letu radostnih obrazov tako kot so to lahko delavci Centra za socialno delo Titovo Velenje. Uresničili niso le programa po posameznih področjih, ampak so storili, seveda ob pomoči širše družbenopolitične skupnosti, več tudi pri tistih dejavnostih, ki v preteklih letih niso bile »tipične«. Na prvem mestu je treba omeniti ustanovitev oddelka za varstvo najtežje prizadetih otrok v občini pri osnovni šoli XIV. divizije. Nič manj niso pomembna prizadevanja za preventivno varstvo odraslih. Univerza za tretje življenjsko obdobje je že na samem začetku upravičila storjeni korak. »Ta dejavnost ni namenjena le tistim, ki so v stiski, tistim, ki morajo iz takšnih ali drugačnih razlogov poiskati na jesen svojega življenja organizirano varstvo v domu za varstvo odraslih, ampak celotni populaciji,« pravi direktorica Centra za socialno delo Titovo Velenje Jelka Fužir. Sicer pa smo že v začetku zapisali, da so zaposleni program preteklega leta izpolnili po predvidenih postavkah. Se vedno so največ pozorno- sti namenili predzakonskemu in zakonskemu svetovanju oziroma svetovalnemu delu sploh. Na področju socialno-varstvenih pravic, ki so v času, ko govorimo o velikem porastu življenjskih stroškov spet aktualna tema, delavci centra ugotavljajo, da se število upravičencev v preteklem letu ni bistveno povečalo. Inflacijo je uspešno premagovala valorizacija. Ker štirikrat so se v letu 1986 te spremenile. Sedaj znaša soci-alnovarstvena pomoč poprečno 10.400 dinarjev. To resda ni dovolj velika pomoč za vzgojo in oskrbo otrok družinam. Kljub vsemu pa ta zagotavlja vsaj minimalno socialno varnost. »Končno nam je uspelo izenačiti tudi naše osebne dohodke z gospodarstvom. To pomeni stopničko bližje k še strokovnejšemu delu oziroma k takšnim storitvam, ki jih občani najpogosteje potrebujejo.« Žeijenih rezultatov delavci tega kolektiva niso dosegli le pri načrtovani kadrovski širitvi. Kot kaže, te ne bodo mogli uresničiti tudi letos. Zato bodo realnejši že pri planiranju. Vrzeli na kadrovskem področju bodo zato poskušali zapolniti z nenehnim izobraževanjem. Poleg tega se nameravajo v tem letu še tes- neje skupinsko povezati z ostalimi ustanovami v občini. Izkušnje so namreč pokazale, da samo tako lahko uspešneje rešujejo zahtevnejše težave občanov. Na področju prostovoljnega dela, ki je v naši družbi vsaj v deklaracijah ponovno na prvem mestu, so načrtovali korak naprej pri delu s starejšimi krajani in otroki v krajevnih skupnostih Šaleške doline. Vloga delavcev centra bo pri tem bolj organizacijska — usposabljanje prostovoljcev za to delo. K seznamu nalog za leto 1987 pa naj dodamo še dve manjši analizi — o skrbništvu v naši občini s ciljem pridobiti čimveč skrbnikov, druga pa je dopolnitev že pred leti izdelane analize o mladoletnem prestopništvu. Kaj pa enotna skupna evidenca? »Ta je nekako zaključila dvoletno obdobje. Rezultati so dokaj spodbudni. Računalniška obdelava podatkov je prinesla marsikaj dobrega. Če drugega ne, sedaj lahko mnogo hitreje sproti obveščamo delovno organizacijo o materialnem položaju njihovega delavca. Treba pa je poudariti, da je precej drugačna sedaj tudi skrb posameznih kolektivov za delavce. Za primer zglednega sodelovanja naj omenim le Vegrad. Delavci centra se seveda nadejamo tesnejšega sodelovanja tudi z drugimi delovnimi organizacijami Šaleške doline,« je ob koncu pogovora poudarila Jelka Fužir. Vzgojnovarstveni zavod Titovo Velenje Delavska godba na pihala občine Mozirje uspešno nadaljuje izročilo godbeništva v Gornji Savinjski dolini, saj je v preteklosti na tem področju delovalo pet godb. Že pred prvo vojno so pridno vadili v Smihelu, svojo godbo je imelo nekdanje velepo-sestvo v Nazarjah, vse do druge vojne so se z dobrim pihalnim orkestrom ponašali na Ljubnem, prav v okolici tega kraja so bili znani vaški godci, manjšo godbo je imela tudi Solčava. Ob vsem tem se pojavlja vprašanje, kako je včasih lahko delovalo toliko godb, danes pa za eno samo komaj najdejo pičla sredstva. Z veliko voljo in prizadevanjem so se člani godbe po desetih letih dobro usposobili in dokaj dobro opremili, težav pa jim seveda nikoli ne zmanjka. Kljub temu jim volja ne pojenjuje, zlasti ne neumornemu kapelniku Francu Goljufu, pa tudi mladi zagotavljajo njen nadaljnji obstoj. Godbeniki pridno vadijo in nastopajo Vpis v vrtec bo aprila V želji, da bi poenostavili postopek sprejema otrok v vrtec tako za starše kot tudi za vzgojno varstveno ustanovo, so se v velenjskem vzgojno varstvenem zavodu odločili, da ne bodo več sprejemali prošenj za sprejem otrok v vrtec temveč bodo pripravili vpis. Pripravili ga bodo v dneh od 6. do 10. aprila v enoti Vrtiljak na Cesti talcev 20 v Titovem Velenju od 6. do 17. ure. Že od 1. februarja dalje lahko dvignejo starši obrazce za vpis otrok v vrtec ob tem pa bodo prejeli tudi potrdilo o osebnih dohodkih staršev, ki ga bodo izpolnili v svoji delovni organizaciji. K vpisu pa morajo prinesti s sabo tudi izpisek iz rojstne matične knjige otroka in njegovo zdravstveno izkaznico. Tako bo zbrala vzgojno varstvena ustanova vse potrebne podatke o otroku že takoj ob vpi- Manj gostov, manj nočitev, manj... Starše bodo o sprejemu otroka pismeno obvestili, prejeli pa bodo tudi položnico za plačilo oskrbnine za mesec september. Ta znesek bodo morali poravnati do roka, ki bo določen, v nasprotnem primeru bodo v varstvenem zavodu menili, da varstva ne sprejemajo. V kolikor bodo ta znesek poravnali, otroka pa kljub temu ne bodo dali v vrtec, jim ta tega zneska ne bo vrnil, temveč ga bo zadržal za povračilo stroškov, ki jih bo imel ob vpisu oziroma ob ponovnem vpisu za zapolnitev zmogljivosti. Če bo po vpisu na voljo še kaj prostih mest, bodo pripravili ponoven vpis za zamudnike in sicer 4. in 5. maja prav tako v enoti Vrtiljak. Naj poudarimo, da bodo vpisovali otroke samo v tej enoti, izjema so le oddaljeni vrtci Skale, Konovo, Pesje in Šentilj, kjer bodo vpisi v teh enotah in sicer 6. in 7. aprila. V dneh od 6. do 10. aprila bodo vpisovali v enoti Vrtiljak v malo šolo tudi vse tiste otroke, ki bodo obiskovali skrajšane programe male šole, zato prosijo tudi te starše, da izpolnijo obrazce za vpis. (mz) Odraz znanih nedorečenosti v gornjesavinjskem turizmu in posledica nekaterih objektivnih razlogov je lanska turistična sezona. Če upoštevamo število gostov in število nočitev, je bilo leto 1986 kar za četrtino slabše od leta poprej. Število nočitev se je zmanjšalo pri vseh nosilcih pen-zionske turistične ponudbe, manj gostov je bilo v zasebnih sobah, in precej manj tudi v sicer zelo uspešnem avtokampu Menina. Znaten upad torej navzlic dejstvu, da so lani v turistično propagando vložili precej več naporov, kot v prejšnjih obdobjih. Turistične kmetije naj bi bile perjanica ponudbe Gornje Savinjske doline, vendar težav tudi na tem področju lani ni manjkalo. Lani je bilo za sprejem gostov usposobljenih 39 kmetij s 450 ležišči. Toda goste je zaradi bolezenskih in ostalih družinskih motenj sprejemalo le 26 kmetij s 360 ležišči. Tem težavam seje pridru- žilo še izredno slabo vreme v pozni pomladi in na začetku poletja, saj je bilo prav zakadi vremena julija na kmetijah zelo malo gostov. Avgusta je bilo povpraševanje za počitnice na kmetijah znatno večje ob ponudbe, s problemom »prazne« pred in pose-zone pa se itak srečujejo že vsa leta. Povprečna zasedenost na kmetijah, že sicer kritična, se je tako lani zmanjšala na borih 25 Če k temu dodamo še izpad desetih kmetij, ki gostov lani niso sprejemale, se doseženim številkam ni treba čuditi. Do konca avgusta so namreč našteli 9.000 nočitev, od tega je bila tretjina nočitev tujih gostov. Računajo, da so do konca leta dosegli še kakšnih 1.000 nočitev, podrobnih podatkov v tem trenutku še ni. S tem so dosegli samo raven iz leta 1984, za letom 1985 pa so zaostali kar za tretjino, takrat so namreč našteli natančno 14.957 nočitev. Avtokamp Menina je v razmeroma kratkem času delovanja dosegel izredne uspehe, na zmanjšano število nočitev v lanskem letu pa je bistveno in izključno vplivalo zares neugodno vreme, saj so gostje, v veliki večini seveda tuji, kamp zapuščali že po nekaj dneh in se podali dalje za soncem. Tako so v kampu zabeležili le približno 7.000 nočitev, ali 2.000 manj kot leto poprej. Ravni zasedenosti iz leta 1985 niso dosegli tudi družbeni in zasebni penzioni ter lastniki turističnih sob, saj je bila zasedenost za petino manjša. Tu sta vzroka dva. Prvi je seveda znova slabo vreme, na kar razumljivo ne more nihče vplivati. Drugi in bolj pomemben razlog pa je globlje narave. To je pičla ponudba, saj je zanimanja za takorekoč »gostilniško« ponudbo vse manj. Ukrepi so seveda nujni, pa nekoliko več sreče z vremenom bi tudi ne bilo odveč. Seveda se po- nudbe ne da obogatiti preko noči, začeti pa bi vendarle bilo treba. Zato je gornjesavinjska turistična zveza že izoblikovala nekaj predlogov za izboljšanje. Najprej nameravajo zbrati pred-prijave za letošnjo sezono do konca aprila, zatem pa vse proste zmogljivosti posredovati Kompasovi poslovalnici v prodajo. Z drugo nalogo bi se radi izognili številnim nezasedenim zmogljivostim v posameznih obdobjih, zato bi radi zagotovili sedem ali štirinajstdnevno izmenjavo gostov. Že uveljavljene in v lanskem letu precej okrepljene propagandne akcije nameravajo še razširiti, zelo pomembna naloga pa bo sprememba odloka o obdavčevanju turističnih storitev, ki je bilo doslej vse prej kot spodbudno, za najprizadevnejše seveda. Predlog je že pripravljen, vsi postopki glede obravnavanja in sprejemanja pa naj bi bili sklenjeni še pozimi. Komunalna skupnost občine VELENJE - SKUPŠČINA - Na osnovi 20., 33. ter 35. člena Statuta Komunalne skupnosti občine Velenje sklicujeva 4. sejo skupščine z ločenim zasedanjem zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Komunalne skupnosti občine Velenje v TOREK, dne 27. I. 1987 ZBOR UPORABNIKOV ob 11.30 uri ZBOR IZVAJALCEV ob 13.30 uri V sejni dvorani Skupščine občine Velenje PREDLOG DNEVNEGA REDA OBEH ZBOROV: 1. Otvoritev seje skupščine (oziroma posameznega zbora), določitev organov za sejo ter potrditev dnevnega reda 2. Obravnava ter potrditev zapisnika zadnje seje skupščine (obravnava 1—3 točke dnevnega reda) 3. Obravnava ter potrditev poslovnika o delu skupščine Komunalne skupnosti 4. Obravnava ter potrditev družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1987 5. Predlog povišanja cen vodarine, kanalščine, odvoza smeti ter toplovodnega ogrevanja s 1. 2. 1987 (po družbenem dogovoru iz točke 4) 6. Obravnava ter potrditev revalorizacije prispevkov za priključitve na komunalne naprave ter prispevke RR ob ceni 7. Obravnava in potrditev osnutka plana Komunalne skupnosti za leto 1987 (z obrazložitvijo) 8. Določitev roka obravnave sklepanja o predlogu plana ter rok za sprejem in potrditev. 9. Imenovanje gradbenega odbora za izgradnjo čistilne naprave 10. Delegatska vprašanja Prosimo vse delegacije zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, da zagotove udeležbo delegatov na ločenih sejah Predsednik zbora uporabnikov: Tone HLADIN, I. r. Predsednik zbora izvajalcev: Milan RAMŠAK, I. r. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Za košek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerlc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 3.600 dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 22. januarja 1987 * titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas ★ stran 3 Letna seja občinskega sveta ZSS Velenje »0 razbremenjevanju gospodarstva še vedno samo govorimo« »Poskušajmo biti v poročilu takšni, kot želimo, da so poročila poslovodnih delavcev v temeljnih organizacijah, ko ocenjujejo poslovanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi za minulo leto. Torej moramo biti kratki, jasni in jedrnati, ob tem pa v pravi meri tudi kritični,« je dejal predsednik Občinskega sveta ZSS Velenje Ciril Grebenšek, takoj na začetku seje, ko je podajal poročilo o delu sveta in njegovih organov v preteklem letu. Tak je bil uvod v 7. sejo Občinskega sveta, ki je bila 15. januarja v Titovem Velenju. Ker je bila v začetku novega leta in ker je bil na dnevnem redu program dela za letos in poročilo o delu sveta v preteklem letu, lahko rečemo, da je šlo za letno sejo. Že uvodni del poročila je bil kritičen: »O razbremenjevanju gospodarstva še vedno samo govorimo, skozi prste pa nam drsijo razni občinski davki na osebni dohodek, prispevne stopnje ali bolj dopadljivo rečeno: programi samoupravnih interesnih skupnosti se oblikujejo v vrednostih, ki v strukturi ustvarjenega družbenega proizvoda nočejo in nočejo stagni-rati, kaj šele, da bi padli. Racionalizacijo dela skupščinskega sistema pa smo si zamislili tako, da sklicujemo seje med delovnim časom, na združevanje področij smo zaradi zakonov, ki smo si jih zapisali sami, kratkomalo pozabili, v tem času pa aktivno delujemo v ustanovitvi še ene samoupravne interesne skupnosti — SIS za preskrbo s hrano. Razhajanja med teorijo in prakso so več kot očitna.« ZAKLJUČNI RAČUNI Po tolikih letih spremljanja poslovnih rezultatov res skorajda ni več temeljne organizacije ali skupnosti, v kateri poslovnega poročila ne pripravijo, ga ne posredujejo v obravnavo delavcem, še vedno pa je preveč sredin, kjer je razprava samo formalnost. »Ponovno bomo vztrajali na dvofaznem postopku obravnave in to povsod. Tudi v Obveščevalcu bomo dali točna navodila, kako naj zgledajo poslovodna poročila, ponovno pa bomo zadolžili politični aktiv, ki bo sodeloval na sejah izvršnih odborov, odborov za gospodarjenje ali na sejah osnovnih organizacij zveze sindikatov. Saj je v večini primerov prav član političnega aktiva tisti, ki je izpostavil odprta vprašanja in vplival na vsebinsko bogatejši potek razprave,« je bilo slišati na seji. GOSPODARJENJU NAJVEČJO POZORNOST Organizacije združenega dela, ki so beležile slabše rezultate poslovanja ali so imele pri tem kakršnekoli motnje so bile pogosta tema obravnav. Sindikat se je tvorno vključil v razreševanje družbenih in tudi socialnih težav v postopku likvidacije HPH-ja in EFE-ja, v saniranje Veplasa in razreševanje notranjih problemov SIPAK-a, Elektrokovinar-ske opreme, Elkroja, TUŠ-a in Rdeče dvorane. Ves čas pa se je sindikat skupaj s drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in Skupščino občine vključeval v prizadevanja za razreševanje problematike premogovništva in energetike. Tesno povezana z gospodarjenjem je tudi inventivna dejavnost. Žal pa ta v večini manjših organizacij združenega dela še vedno ni postala sestavni del poslovanja. Na tem področju je še veliko nerešenih nalog. SINDIKALNO IZOBRAŽEVANJE - USPEŠNO LETO Veliko pozornost je sindikat v preteklem letu posvečal družbenopolitičnemu usposabljanju in izobraževanju svojega članstva. Naloge, ki so si jih zadali, so v celoti tudi uresničili. Naj naštejemo samo nekaj uspešno izpeljanih izobraževalnih oblik: marca in aprila so se usposabljali člani izvršnih odborov in konferenc osnovnih organizacij zveze sindikatov, v novembru je potekala tritedenska občinska sindikalna politična šola, več je bilo eno in dvodnevnih usposabljanj sindikalnih aktivistov, zadovoljni so tudi s kadrovanjem v sindikalno politično šolo Republiškega sveta Zveze sindikatov v Radovljici. Ob teh uspehih pa je treba povedati tudi to, da žal še vedno ni ustreznega načina za izobraževanje delavcev, ki v Zvezo sindikatov Slovenije šele vstopajo. Vsekakor pa to ostaja naloga za naprej. SOCIALNA VARNOST DELAVCEV Pri Občinskem svetu Zveze sindikatov deluje več odborov in komisij. Eden od teh je tudi Odbor za delovne in življenjske razmere delavcev. Dela ima veliko, saj skorajda ni področja v družbi, ki ne bi na tak ali drugačen način zadevalo tudi socialne varnosti delavcev in občanov. Ljudje pač spreminjanje delovnih in življenjskih razmer najbolj občutimo. In čeprav je že preseženo pojmovanje, da ima sindikat v domeni le organizacijo izletov in skrb za ozimnico, naj le omenimo, da se je tudi letos vključil v zagotavljanje čim bolj ustreznih pogojev za nakup ozimnice in tudi pripomogel k poenotenju obrestnih mer pri trgovskih OZD v občini Velenje, poleg vseh drugih nalog. Odbor pa je pripravil tudi analizo »Invalid v združenem delu«, ki pa še ni sklenjena, saj je v programu podobna analiza tudi letos. Vse to s ciljem preprečevanja vzrokov in posledic invalidnosti. V delu tega odbora lahko omenimo tudi vprašanje valorizacij nadomestil, pa razprave o spremembah trajanja porodniškega dopusta, aktiven pa je bil tudi na področju stanovanjske in komunalne politike. INFORMIRANJE V občini Velenje izhaja dvanajst internih glasil. Komisija za informiranje in politično propagando, ki deluje pri Občinskem svetu je želela že lani celovito oceniti bralnost internih sredstev obveščanja in na podlagi rezultatov predlagati tudi izboljšave. Zato ostaja to najpomembnejša naloga za letos. Veliko pa se je ta komisija "ukvarjala z normativno dejavnostjo povezano s sprejetjem Zakona o družbenem sistemu informiranja in javnem obveščanju, vključila se je v razprave o predlogu akta o ustanovitvi Našega časa, ocenila bralnost Delavske enotnosti... REKREACIJA; ODDIH, DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Na tem področju je bilo veliko narejenega. Povemo naj samo, da je bilo lani zanimanje za poči-tnikovanje v sindikalnih prikoli- Z letne seje Občinskega sveta ZSS Velenje. Udeležba je bila zelo dobra, (foto: B. M.) cah ob morju izredno veliko, in sedem, kolikor jih občinski sindikat ima, je bilo polno zasedenih skozi vso sezono. Na področju delavskih športnih iger so sodelovali z Zvezo telesnokulturnih organizacij občine Velenje, prednost pa je bila dana panogam, ki so manj popularne, recimo: sankanju, streljanju, smučarskim tekom, šahu, balinanju, krosu, kegljanju, namiznemu tenisu ... Sindikalno prvenstvo v malem nogometu, veleslalomu in odbojki pa so pripravili samostojno. Lani so prvič organizirali tudi preventivni in rekreativni odmor za delavce, ki delajo na težjih in zdravju škodljivih delovnih mestih in to za tiste, ki so zaposleni v manjših delovnih organizacijah, saj recimo REK in Gorenje ta odmor že nekaj časa za svoje delavce samo organizirata. Odziv je bil dober in ta odmor bodo letos spet pripravili. S »FRONTO« TUDI NEKAJ SKUPNIH AKTIVNOSTI V poletnih mesecih je bila recimo javna tribuna na temo ekologija o ekoloških problemih naše doline, široka razprava o Kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, veliko skupnega dela v času volitev in še potem. DELAVCI ZAPOSLENI PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH Sindikat je veliko pozornost posvečal tudi delavcem zaposlenim pri samostojnih obrtnikih občine Velenje. Uspešno so se vključevali v razreševanje njihovega družbenoekonomskega položaja. Plaketa Republiškega odbora sindikta delavcev obrti Slovenije Občinskemu sindikalnemu svetu pa zavezuje, da bodo stanje na tem področju še izboljšali, predvsem na področju boljše informiranosti, večje iniciativnosti in osveščanja delavcev v samostojnem osebnem delu. DO Gostinstvo in turizem Paka »Kaj več sami ne moremo narediti« O turizmu največkrat govorimo v poletnih mesecih. Na zimsko sezono nas še največkrat »spomnijo« razne propagandne akcije posameznih agencij. Kateri letni čas je za razvijanje turizma, ki smo mu namenili v dolgoročnih ciljih razvoja naše občine pomembno mesto, bolj zanimiv? To vprašanje smo postavili direktorici delovne organizacije Gostinstvo in turizem Paka Slaviti Zabukovnik. »S stališča naše dejavnosti sta zanimiva tako zima kot poletje. Pa vendarle smo se zaposleni v preteklem letu skrbneje pripravili na letno sezono. Uspešno sodelovanje z nekaterimi društvi, naj omenim le turistični društvi Šoštanj in Titovo Velenje, zvezo telesnokulturnih organizacij, kulturni center Ivan Napotnik, občinski sindikalni svet, plesni klub, je v naše lokale privabilo goste, ki so jih prej bolj ali manj obšli. S kulturnimi poletnimi prireditvami pa smo poleg tega zagotovo popestrili turistično ponudbo in razgibali poletno mrtvilo. Morda ne bi bilo napak, če bi pri načrtovanju za to leto prireditve bolje razporedili. Da bi imel občan in tudi turist nekaj od njih, bi se te morale vrstiti vse od meseca maja do septembra.« Podatki o številu nočitev, po katerih najpogosteje merimo uspešnost sezone, čeprav vemo, da turizem ni samo nočitev, so bili za hotel Paka naslednji: pred dvema letoma so v njem zabeležili 21 tisoč 616 nočitev, od tega domačih gostov nekaj več kot 19 tisoč in tujih 2032 oziroma hotelske zmogljivosti so bile v tem času zasedene 59,38 odstotna. V preteklem letu pa so bili, ob upoštevanju inflacijskega faktorja, boljši finančni kazalci, zasedenost pa le 55,47 odstotna. Od 20.247 nočitev je tokrat v hotelu prenočilo več tujih kot domačih gostov. Zaradi dviga cen vhodnih materialov, energije, komunalnih storitev in porasta še nekaterih drugih stroškov, se vsemu temu seveda niso mogle izogniti tudi cene storitev v lokalih te delovne organizacije. Na dohodek pa so poleg tega zelo slabo »vplivale« tudi neugodne razmere v našem gospodarstvu. Ta žal kljub vsem naporom ni bil takšen, kot so ga zaposleni načrtovali. Če ob vsem tem omenimo še izgubo lokala Krčma na avtobusni postaji v Titovem Velenju, so vzroki za skromno poslovanje povsem na dlani. »Zaradi položaja, v katerem smo danes, kaj posebnega za letošnjo turistično letno sezono ne moremo pripraviti. To kar načr- tujemo letos so predvsem vlaganja v novo oziroma nadomestilo dotrajanih osnovnih sredstev predvsem v lokalih v samem Titovem Velenju. Po mnenju delavcev je takšen korak nujen, če hočejo letno sezono pričakati pripravljeni. Nekaterih sprememb naj bi bil deležen tudi sam hotel, v katerem bi radi ponudbo dopolnili s storitvami v frizerskem in kozmetičnem salonu. Precej pa si obetajo tudi od sodelovanja z Emono Commerc oziroma njihovo brezcarinsko prodajalno, ki naj bi v hotel privabila še kakšnega tujega gosta več kljub temu, da ta tako kmalu še ne bo obnovljen. Poleg naložb naj bi bilo leto 1987 namenjeno tudi dvigu kakovosti storitev. Z udeležbo nekaterih delavcev tega kolektiva na domaČih in tujih seminarjih s področja strežbe, kuharstva, slaščičarstva, prodaje in recepcije bo mogoče, vsaj tako zatrjujejo, narediti korak naprej. Pred začetkom glavne turistične sezone pa nameravajo tak seminar organizirati za Savinjsko in Šaleško dolino v sodelovanju s splošnim združenjem za gostinstvo in turizem Slovenije ter Savinjsko-Šale-ško gospodarsko zbornico. »Ce bomo uresničili vse to, bo za razvoj turizma še premalo. Čim prej se bomo v občini morali dogovoriti o enotnem nastopu, saj se z gostinstvom in turizmom pri nas ukvarja kar devet organizacij združenega dela, o nagrajevanju kadrov in pravilno zastaviti politiko na tem področju. V dolgoročnem razvoju te panoge pa ne bi smelo manjkati poglavje o tem, kdo naj se s to dejavnostjo ukvarja, kdo bo nosilec razvoja, določilo o enakopravnem položaju teh z drugimi organizacijami združenega dela,... »Žal se sedaj vse prevečkrat spotikamo ob slabi kakovosti, nezadovoljivi ponudbi, odhodu kadra v druge dejavnosti,« je ob koncu pogovora opozorila direktorica delovne organizacije Gostinstvo in turizem Paka Slavica Zabukovnik. Do začetka glavne turistične sezone je sicer še nekaj časa. Gotovo pa ne toliko, da bi vse zapisano v dokumentih lahko povsem uresničili, pa čeprav o tem govorimo že nekaj let. Skoraj zagotovo lahko že danes napišemo, da nas bo o tem, da bi bilo na področju gostinstva in turizma le dobro kaj narediti, žal znova spomnila pičla bera ob koncu sezone. Od ponudbe, ki jo v občini na tem področju imamo sedaj, pa resnično ne smemo pričakovati kaj več. PROGRAM ZA NAPREJ »Program, ki ga bomo sprejeli naj bo tak, da ga bomo sposobni tudi uresničiti,« je dejal predsednik Občinskega sindikalnega sveta ob njegovi obravnavi in sprejemanju. Občinski svet ZSS Velenje, njegovi organi in delovna telesa ter občinski odbori sindikata delavcev dejavnosti bodo svoje delo usmerili predvsem v uresničevanje programskih usmeritev, ki so bile sprejete na Skupščini občinske organizacije in uresničevanje nalog in usmeritev 11. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Nekaj nalog, ki občinski svet ter odbore in komisije čakajo v letošnjem letu smo že omenili, sicer pa je sedaj najpomembnejša naloga — obravnava zaključnega in potem periodičnih obračunov. Občinski svet in Predsedstvo bosta pri obravnavi rezultatov gospodarjenja predvsem analizirala, kako v posameznih sredinah uresničujejo sprejete usmeritve za obravnavo rezultatov gospodarjenja in po potrebi tudi ukrepala. Posebno pozornost pa bodo namenili organizacijam združenega dela, ki poslujejo z izgubo ali pa motnjami. Naslednja naloga je obravnava oziroma spremljanje izvajanja sprejetih sanacijskih in predsa-nacijskih programov, spremljanje družbeno-ekonomskega položaja delavcev v družbenih dejavnostih, ocena predlogov za spremembo samoupravne organiziranosti v organizacijah združenega dela; na področju delitve po delu in rezultatih dela bodo dani poudarki uveljavljanju pa-nožnih sporazumov v OZD in skupnostih ter ugotavljanju, koliko so osebni dohodki odvisni od rezultatov dela in upravljanja z družbenimi sredstvi, potem pa, če naštejemo še nekaj nalog: obravnava stanovanjsko-komu-nalne problematike v občini Velenje, inventivna dejavnost, obravnava ocene bralnosti glasil v OZD, kar smo že omenili, analiza in obravnava problematike delovnih invalidov, pa še naprej izobraževanje sindikalnih aktivistov. Naloge jih čakajo tudi na področju rekreacije, oddiha in delavskih športnih iger, obravnavali bodo analizo uresničevanja vloge in funkcije sindikata v temeljnih sredinah. Vsak odbor ali komisija, ki deluje pri Občinskem svetu pa je naloge, ki jih čakajo v tem letu, še posebaj razčlenila. PORAČUNI OSEBNIH DOHODKOV - V SINDIKATU NISMO PROTI, A... V zadnjem četrtletju preteklega leta je bila spet vrsta negativnih pojavov pri poračunavanju osebnih dohodkov. To pa smo kritizirali že prejšnja leta. Napake pa so se kljub temu ponovile, celo v precej ostrejši obliki. Kakšno je stališče sindikata glede tega vprašanja? »Zaradi netočnih napovedi in pretiranega administriranja ter pretirane bojazni pred rastjo osebnih dohodkov prihajamo že nekaj let v situacijo, da imajo delavci, ki se usklajujejo z osebnimi dohodki v gospodarstvu v zadnjem četrtletju precejšnje rezerve. Lani pa se je dogajalo celo to, da bi morale nekatere organizacije v 3. kvartalu osebne dohodke vračati, že naslednje mesece pa so bili v situaciji, ko so lahko opravili velike poračune. V sindikatu nismo proti poračunom. Še posebej ne, če ti temeljijo na poprej dogovorjenih pravilih in se med letom upošteva dinamika dviga osebnih dohodkov v gospodarstvu, tako da zadnje mesece ne ostane za poračun prevelika masa. Za družbene dejavnosti bomo vztrajali pri usklajevanju osebnih dohodkov z gospodarstvom z zamikom enega meseca,« je dejal Ciril Grebenšek. ALI HVALJENI ALI PA NESPOSOBNI Še enkrat, tokrat ob koncu tega članka, moramo citirati predsednika Občinskega sindikalnega sveta. To pa zato, da o tistem, kar je rekel, razmislite. Ima prav? Takole je dejal: »Tako družbenopolitične organizacije kot funkcionarji so danes v dveh ekstremnih položajih: ali hvaljeni ali pa ocenjeni kot nesposobni, neodgovorni, oportunisti, skratka kritizirani tako ali drugače. O prvem položaju lahko govorimo takrat, ko na organih sprejemamo sklepe, zaključke, usmeritve in pobude zelo načelno in deklarativno. Takrat smo vsi zadovoljni. Takoj, ko pristopamo k preverjanju sklepov, ko skušamo stvari razreševati, ko konkretno pokažemo na problem in odgovornost, ko sprejemamo obvezujoče sklepe, ... smo pa tisto drugo. Ali se mora človek vedno znova in znova spraševati: mar nismo organizirana družba?« Predsednik ima verjetno res prav. Milena Krstič-Planinc Preizkus upravičenosti do socialnovarstvenih pravic CENTER ZA SOCIALNO DELO TITOVO VELENJE objavlja, da morajo občani in drugi zaposleni na področju občine Velenje v skladu z 32. členom Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic do 15. 2. 1987 sporočiti podatke o dohodkih družine v minulem letu in druge spremembe, sicer velja, da od 1. 4.1987 dalje niso več upravičeni do delne nadomestitve stanarine in od 1. 5. 1987 dalje ne do družbene pomoči otrokom. Prav tako velja, da morajo do tega datuma oddati vloge tudi tisti, ki želijo v tem letu pridobiti pravico na novo. Podatke sporočajo zaposleni v svojih delovnih organizacijah, pri službah, na katere so se že doslej obračali, upokojenci in drugi občani pa na Centru za socialno delo. Tisti, ki uveljavljajo socialnovarstvene pomoči na novo, uporabijo obrazec SPN-1, tisti pa, ki pomoč že prejemajo, obrazec SPN-2. Tiskovine bodo zaposleni v večjih delovnih organizacijah dobili v kadrovskih službah, ostali pa jih lahko nabavijo v knjigarnah. Vloge morajo biti izpolnjene natančno in vpisani vsi zahtevani podatki. Pri izpolnjevanju so vlagateljem dolžne pomagati službe v delovni organizaciji in delavci centra za socialno delo. Neuradno predvidevamo, da bodo do pomoči upravičeni tisti, katerih skupni mesečni dohodek v letu 1986 je bil manjši od 50.000 din na družinskega člana. 4. stran * nSS CSS NAŠI KRAJ! IN UUDJE titovo velenje * 22. januarja 1987 Krajevna skupnost Podkraj-Kavče . '-.v -v:.. . , ... , ■ . V nadaljevanju zapiskov o krajevnih skupnostih občine Velenje nas je pot pripeljala v krajevno skupnost Podkraj-Kavče. Vsaj na kratko bi vas radi seznanili kaj so v tej krajevni skupnosti že postorili, s kakšnimi težavami se srečujejo in kakšni so njihovi načrti. Predstavili bomo seveda tudi delo krajevne samouprave in družbeno-političnih ter družbenih organizacij. Krajevna skupnost Podkraj-Kavče je razdeljena na več zaselkov. Podkraj in Kavče sta dva večja, med manjša pa sodijo Tajna, Roperče in drugi. Po površini je to ena večjih krajevnih skupnosti v občini, po številu prebivalcev, preko tisoč jih je, pa sodi med srednje velike. Še letos se bo število prebivalcev znatno povečalo, kajti zasebni graditelji stanovanjskih hiš se bodo kmalu vselili v svoje nove domove. Z vse večjim številom hiš in priselitvami se seveda poraja tudi vse več težav, zlasti na komunalnem področju. Samo za primer: ceste, ki so še pred nedavnim zadostovale lokalnemu prometu, so naenkrat postale preozke, za nameček pa so še slabo vzdrževane. Kljub vsemu je marljivo delo vseh krajanov v preteklem in prejšnjih letih rodilo veliko željenih sadov. Uresničili so številna in nekatera zahtevna dela, ki so nedvomno izboljšala bivalne pogoje krajanov. Hkrati bodo kmalu sklenili nekatera dela, ki so jih pričeli prejšnje leto, ali že precej prej. Mednje sodi vodovod Roperče—Tajna, kanalizacija I v Podkraju in kanalizacija II, na kateri je nameščena tudi prva čistilna naprava, imenovana bio-disk. Enake ni daleč naokrog, z njenim delovanjem pa bo očiščenih kar do 96 odstotkov odpadnih vod. Sledi toplifikacija I v Podkraju. Njen sekundarni vod je že gotov, ostala dela pa sledijo. Prav tako imajo za toplifika-cijo II Podkraj — zahod pripravljeno dokumentacijo, pričeli so že tudi s pripravljalnimi deli. Pomembna pridobitev za kraj je zagotovo dom krajanov, ki je v glavnem zgrajen, le stanovanje za oskrbnika, ki ga zaenkrat še nimajo, morajo še dokončati, prav tako pa tudi okolico doma. Obnovili so podporni zid ob cesti na razpotju Spodnjih in Zgornjih Kavč, kar je bilo še kako potrebno, saj sta bili hoja in vožnja že nevarni. Na vrsti bo še sanacija plazu in ceste. ZAGOTOVITI ŠE BOLJŠE DELO V krajevni skupnosti Pod-kraj-Kavče imajo vse samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, po njihovi aktivnosti pa sodijo v zlato sredino v velenjski občini. Sicer je o samoupravnem in družbeno-političnem življenju več povedal prvi sogovornik Tone Šeliga, predsednik krajevne konference SZDL: »Na programski seji krajevne konference socialistične zveze smo ocenili, da samou- pravni organi ne delujejo tako, kot bi morali, zato z njihovim delom nismo v celoti zadovoljni. Premalo v samoupravno delovanje posega tudi skupščina krajevne skupnosti, tudi zato, ker so njeni člani, predvsem vodstvo, preveč obremenjeni z reševanjem komunalnih vprašanj. Enako velja za svet krajevne skupnosti. Bistveno premalo smo naredili na področju obrambnih priprav, premalo smo se posvetili planskim dokumentom in smotrnejšemu načrtovanju in tako naprej. Več mora biti sodelovanja z drugimi krajevnimi skupnostmi, sisi in podobno. Organizirane imamo vse družbeno-politične organizacije in njihovo delo usklajujemo v socialistični zvezi. Mladinska organizacija, ki je predlani delo nekoliko oživila, je spet manj aktivna. Morda tudi zato, ker imajo premalo akcij, ki bi mlade pritegnile, ali pa so se naveličali zgolj fizičnega udarniškega dela. Krajevna borčevska organizacija je aktivna in se vključuje v vse aktivnosti. Osnovna organizacija zveze komunistov šteje le 15 članov. Njeno delo je usmerjeno v aktivnosti znotraj svoje organiziranosti, ne pa dovolj v aktivnosti, ki bi jih morali usklajevati v socialistični zvezi. Ta ugotovitev seveda ne velja za celotno osnovno organizacijo, temveč za nekatere člane, ki živijo v krajevni skupnosti in se največkrat premalo ali pa sploh ne vključujejo v delo, zlasti družbenopolitičnih organizacij. Delegacije delujejo bolje kot v prejšnjem mandatnem obdobju, če sodim po udeležbi na skupščinah in po njihovem vključevanju v skupščinsko delo. Ugotavljamo pa, da člani delegacij še vedno niso našli dovolj interesa in spodbud, da bi bile seie vedno sklepčne ter polnoštevilne, in da bi širše obravnavali problematiko krajevne in širše družbeno-po- litične skupnosti. Od družbenih organizacij in društev bi omenil samo društvo trimarjev Kavče, ki je gonilna sila za vse družabne prireditve pri nas. Tu mislim vse, od pustovanja, do raznih trim pohodov, izletov, do kresova-nja, postavljanja mlajev, gobarskega in kostanjevega piknika in drugih podobnih prireditev. Pohvalno je tudi to, da pri delu sodeluje precejšnje število krajanov, ki se tudi nenehno veča. Ta sekcija še vedno ni registrirana kot društvo, ker nameravamo v krajevni skupnosti ustanoviti kulturno društvo, v okviru katerega bi delovali tudi trimarji. Aktivno delujejo tudi »Podkrajski fantje«, ki so zaenkrat še vključeni v Svobodo Pesje. Ne smemo pozabiti na krajevno organizacijo zveze rezervnih vojaških starešin, ki je eden pomembnejših dejavnikov v kraju, saj je aktivno vključena v pripravo in izvedbo obrambnega dneva krajevne skupnosti, v spremljanje kurirčkove pošte, rezervne starešine pa se vključujejo tudi v vse aktivnosti v okviru krajevne konference socialistične zveze. Zato si zaslužijo vse priznanje.« SLABE CESTE, ONESNAŽEVANJE OKOLJA... Že uvodoma smo zapisali, da individualne gradnje v krajevni skupnosti še niso sklenjene, zato so potrebe po komunalni urejenosti toliko večje. Žal se nekatera dela, kljub veliki pomoči krajanov, le predolgo vlečejo. Za primer vzemimo vodovod za Roperče in Tajno. Izgradnja teče že več kot štiri leta. Tu so predvsem odpovedali izvajalci del, bivši HPH, slab je nadzor, končno pa je premalo aktiven gradbeni odbor, ki bi moral usklajevati dela in jih bolj pospeševati. Vse to povzroča med krajani precej nezadovoljstva. Podobno je s kanalizacijo v Kavčah kjer se fekalne odplake razlivajo po okolici in tako na eni strani onesnažujejo okolje, na drugi pa povzročajo nezadovoljstvo pri tistih krajanih, ki imajo hiše in gospodarska poslopja na niže ležečem območju. Poseben problem v krajevni skupnosti so ceste, ki so bile v glavnem zgrajene s prostovoljnim delom in prispevki krajanov. Žal so za današnje razmere že preozke, slabo vzdrževane, poleg tega pa so vzponi ponekod takšni, da jih je v zimskih razmerah Niste sami Preživljate hude trenutke tesnobe in bojazni, se počutite osamljeni? Prav gotovo imate vprašanja, na katera ne veste odgovorov. Mogoče bi vam lahko pri tem pomagala ženska, ki je bila sama operirana na dojki, ki je vse to že sama prestala in danes dela kot prostovoljka. Tako začne eno poglavij knjižice »Pot k okrevanju«, ki jo je ob prostovoljnem sodelovanju vrste medicinskih strokovnjakinj Onkološkega inštituta v Ljubljani izdal Klub žena po operaciji dojke, ki deluje že nekaj let. Knjižica je sporočilo bolnic o lastnih izkušnjah in preizkušnjah, o premaganem strahu, razočaranju in brezupu. Sporočilo o človeški sli po življenju, ki se izraža čisto človeško, o resnici, da tudi najhujše stiske človeško bitje lažje premaga, če ni osamljeno. Izkušnje o premaganih strahovih in modrost, živeti normalno življenje, nosijo bolnice, ki so se udeleževale skupinskih psiholoških posvetov in dejavnosti na oddelku za psihoonkologijo Onkoloških posvetov in dejavnosti na oddelku za psihoonkologijo Onkološkega inštituta v Ljubljani. Te so pobudnice, da bi tudi v drugih krajih naše republike organizirali podobne oblike delovanja in udejstvovanja žensk, ki so bile operirane na dojki, saj je Ljubljana za številne bolnike dokaj oddaljena. Tovrstno psihološko dejavnost že uvajajo v raznih krajih po Sloveniji, v Murski Soboti so ustanovili Klub žena po operaciji dojke. Tudi ustanovitev Društva onkoloških bolnikov potrjuje utemeljenost in vsestransko koristnost organiziranega, vodenega in strokovno usmerjenega povezovanja bolnikov, ki Dr. Aleksandra Žuber: »Z boleznijo je lažje živeti, če čutiš, da nisi osamljen! so zboleli za kakržnokoli vrsto raka. Že nekaj časa si tudi naše občanke, ki so bile pred časom operirane na dojki, prizadevajo povezati želje in hotenja somiš-Ijenic o ustanavljanju kluba ali sekcije. težko ali nemogoče premagati z avtomobilom. K vsem tem težavam sodi tudi onesnaževanje okolja. O tem Tone Šeliga meni nasled- Tone Šeliga pri raznih delih. To je zadosten dokaz, da ljudje tu veliko delajo in s svojimi pri- - s V krajevni skupnosti Podkraj Kavče so zaselki precej oddaljeni drug od drugega, zato je komunalna ureditev toliko zahtevnejša Ozke, težko prevozne in slabo vzdrževane ceste so v Kavčah velik problem, zato se je v Gornje Kavče težko pripeljati že poleti, kaj šele pozimi nje: »Tudi pri nas čutimo posledice šoštanjske elektrarne z usedanjem pepela in strupenih plinov. Da bi delno zmanjšali onesnaževanje kraja, si močno prizadevamo, da bi vsaj v Podkraju čimprej zgradili toplovod in se priključili na mestno toplovodno omrežje, s čimer bi odpadlo individualno ogrevanje. Žal pri vsem tem ne gre brez težav in nesoglasij, tudi zaradi nestrpnosti krajanov. Seveda je to velika naložba, ki zahteva ogromna vlaganja. Sredstev seveda ni, niti pri krajanih, niti pri komunalni interesni skupnosti. Kljub vsemu akcija teče in vedno več je interesentov, želja pa je, da bi toplifikacijo razširili do Kavč.« V preteklem letu so krajani opravili 37.000 delovnih ur Po strokovnem posvetu in družabnem srečanju, ki ga je organiziral Klub žena po operaciji dojke iz Ljubljane v Čateških toplicah lani oktobra, so že lanskega 29. decembra organizirale svoje prvo spoznavno srečanje. Njihovemu povabilu za prostovoljno sodelovanje pa se je odzvala dr. Aleksandra Žuber. O 3 prvem srečanju naših občank, iti so prestale iste ali podobne težave pred operacijo in po njej, ii hočejo pomagati drugim bolnicam, dr. Aleksandra Žuber meni, da je sproščen, veder in neobremenjen medsebojni pogovor teh bolnic najbrž najustreznejša oblika psihološke terapije na poti k okrevanju. To je izmenjava modrosti, živeti drugače, polnejše, bolj smiselno in humano življenje kot. prej. »Na njihovo prvo srečanje so prišle tudi ženske«, pravi dr. Žubrova, »ki so se prvič znašle v taki družbi in nepopisno je njihovo navdušenje nad pobudo, da bi se organizirano, pod strokovnim vodstvom, sestajale, medsebojno izmenjavale izkuš- spevki pomagajo, da bi bil standard v krajevni skupnosti boljši in višji. V glavnem se krajani zavedajo, da je vsaka pridobitev, naj bo še tako majhna, le njim v dobro. Vedno bolj prevladuje spoznanje, da bodo vse zastavljene načrte še lažje uresničili, če se bo krog tistih, ki želijo aktivno sodelovati v samoupravnih organih, socialistični zvezi, delegacijah, družbeno-političnih organizacijah in drugod, še razširil. NAČRTI IN ZIMSKE TEŽAVE O načrtih in težavah v zimskem času, ki trenutno tarejo krajane Podkraja in Kavč, predsednik sveta krajevne skupnosti Ibro Džumbur takole razmišlja: »Načrti za na- nje o bolezni iz prve roke, to je od strokovnjakov psihoonkolo-gov prejemale povsem praktične življenjske nasvete in napotke, spoznavale najnovejše dosežke pri zdravljenju rakavih obolenj v svetu, lažje in hitreje nabavile ustrezne medicinske pripomočke. Prav ta življenjska radost in hotenje, pomagati drugim, kar bolnice s srečanji in mesebojni-mi kontakti nedvomno počno, je vodilo, da si bo dr. Žubrova po svojih močeh in z razumevanjem vseh dejavnikov v Titovem Velenju prizadevala pomagati tem bolnicam pri organizaciji ustrezne oblike njihovega delovanja in prostovoljne pomoči drugim obolelim in operiranim bolnicam. Konkretno specialistično strokovno pomoč v smislu psiho-onkološke terapije pa bodo bolnice imele po ustanovitvi željene oblike organiziranosti. »Presenečena sem nad izrednim zanimanjem operirank za prostovoljno organizirano pomoč in prepričana sem, da se bo- Ibro Džumhur prej niso nič manjši od prejšnjih. Veliko še moramo postoriti, če želimo zagotoviti vsaj osnovne bivalne pogoje v tem kraju. Vendar se močno bojimo, da kljub pomoči krajanov, zaradi visoke inflacije vseh zastavljenih nalog ne bomo zmogli uresničiti, ne fizično in ne finančno. Zato smo se na svetu krajevne skupnosti dogovorili za vrstni red nujnih del. Na prvo mesto smo postavili kanalizacijo. Sledi ji izdelava projektov in pridobitev vseh potrebnih soglasij za kanalizacijo III, nakar bi pričeli z deli. V načrtu imamo ureditev cestne povezave med zaselkoma Podkraj in Kavče ter cesto proti Jakcu. Ker cestna povezava sovpada z realizacijo vodovoda iz Kavč proti Šentilju, jo bomo skušali uskladiti z upravljalccm vodovodnih objektov. Načrtujemo tudi toplifikacijo v Kavčah, za katero so dani tehnični pogoji, vendar je pričetek gradnje še negotov, prav zaradi realizacije prej omenjenih del. Nekaj več časa bomo letos namenili kuiturni in rekreativni dejavnosti naših krajanov, zato bomo v prihodnosti ob domu krajanov uredili primerno ploščad. V zimskih mesecih se v naši krajevni skupnosti srečujemo s težavo, pri čemer najbrž nismo osamljeni v občini. Gre namreč za pluženje cest, ki ga skorajda ni. Vsi zlasti tisti iz oddaljenih krajev, si želimo, da bi bile ceste v celotni krajevni skupnosti pravočasno očiščene, vendar tega s sedanjimi preskromnimi sredstvi ne moremo zagotoviti. Razumljivo je, da je vožnja po takšnih cestah v zimskih razmerah vse prej kot prijetna. Iščemo sicer najugodnejšo rešitev, ki je zaenkrat še nismo našli, naša osnovna skrb pa je, da jo čimprej. Zavedamo se tudi, da razrešitve tega problema v tej situaciji ne moremo iskati pri krajanih. Čeprav se dobro zavedamo, da nam bo za načrtovane naloge spet zmanjkalo denarja, si bomo kljub temu prizadevali, da bi čimveč nalog tudi uresničili. Vse krajane seveda vabim k nadaljnjemu sodelovanju z željo, da bi bili strpni in razsodni, ko se bodo pojavili takšni ali drugačni problemi. Le s skupnimi močmi, razumevanjem in zbliževanjem bomo namreč sposobni opraviti prenekatero nalogo, ki je sicer ne bi.« Bogdan Mugerle mo s pacientkami, čeprav bi pobuda mogoče spodletela, še naprej sestajali,« poudarja dr. Aleksandra Žuber. Tako organizirana dejavnost je posebej pomembna za zdravnike, saj z izkušnjami bolnic in njihovo modro psihološko zmago nad boleznijo tudi sami učinkoviteje svetujejo potencialnim bolnicam. Neupravičeno bi bilo tej dragoceni pobudi stati ob strani ali ovirati njeno konkretno uresničitev, saj bi tako določenemu številu naših občank vzeli tisti dih življenja in radosti, ki nam včasih manjkata, da bi lahko smiselno in tvorno živele, otežkočili bi jim pot do učinkovite psihološke in fiziološke rehabilitacije, koristnih, dragocenih življenjskih nasvetov in napotkov, strokovnega izpopolnjevanja in nešteto drugih človečkih potreb. S tem bodo gotovo soglašali zdravstveni in socialni delavci, aktivisti humanih organizacij naše doline in nenazadnje občani Titovega Velenja. Dušanka Založnik 22. januarja 1987 * titovo veienje KULTURA Le predi, dekle, predi Petkov kulturni večer pod naslovom »Le predi dekle, predi« je pokazal, da si Velenjčani takšnih prireditev želijo. Do zadnjega kotička napolnjena galerija Knjižnice v Titovem Velenju in to, da se po končani prireditvi ni nikomur mudilo domov je dokaz. V programu so sodelovali: pevke Društva upokojencev Titovo Velenje, ki so pele, predle in pletle. Program je povezovala simpatična Tajda Lekše iz Šoštanja, na ci-tre pa je igral Rado Kokalj. Tako kot nekoč v starih časih so zaživele predice in pletilje s pesmimi, ki so se včasih pele v kmečkih domovih, in ki so se v petek enkratno podale v okolje razstave Gasparijevih razglednic. Bilo je veselo. L. Ojsteršek k stran 5 ■■BVIB Pletilje. Se vedno jih je veliko. In lepo je to Titovo Velenje Koncert UPZ Slovenije Emil Adamič I « S A - # f» P » i * nViVVMVM fn t I i M V #\/Jt v®7» | # i V soboto, 31. januarja, ob 19.30 uri se nam bo v Glasbeni šoli v Titovem Velenju predstavil učiteljski pevski zbor Slovenije »EMIL ADAMIČ« iz Ljubljane. Deluje že od leta 1925 in v teh letih se je na zborovskih vajah, pevskih seminarjih, nastopih in koncertih usposobilo lepo število glasbenih pedagogov in pevovodij. Učiteljski pevski zbor Emil Adamič ob njihovem 60-letnem jubileju 9. novembra 1985 v Cankarjevem domu. I 1k|i|n|o| iiii Ciklus triler filmov REDNI KINO VELENJE Četrtek, 22. 1. ob 10. uri POBESNELI MAX III — avstralski, avanturistični. V gl. vi.: IMel Gibson in Tina Turner. Četrtek, 22. 1. ob 18. in 20. uri FX — UMOR S TRIKOM — ameriški, triler in z veliko mero humorja in akcije. Petek, 23. 1. ob 10. uri Petek, sobota in nedelja, 23., 24., 25. 1. ob 18. in 20. uri POBESNELI MAX III — avstralski, akcijski, avanturistični. V glavnih vlogah igrata: Mel Gibson in Tina Turner Ponedeljek, 26. 1. ob 10. uri in ponedeljek in torek, 26., 27. 1. ob 118. in 20. uri P1ZZA CONF.CTION - ameriški, kriminalka. V gl. vi.: IMichele Placido Torek, 27. 1. ob 10. uri SCARFACE - BRAZGOTINEC - ameriški, gangsterski. V gl. wl.: Al Pacino Sreda, 28. 1. ob 10., 18. in 20. uri in četrtek, 29. 1. ob 18. in 20. uri SPECIALISTI — francoski, kriminalka, akcijski. V glavnih vlogah iigrata: Berard Giraudeau in Gerard Lanvin. 1KINO DOM KULTURE Četrtek, 22. 1. ob 20. uri POBESNELI MAX III — avstralski, akcijski. V glavnih vlogah: IMel Gibson, Tina Turner. Pobesneli Max se tokrat znajde v avstralski puščavi po nuklearni Ikatastrofi. Vse je pusto, le nekaj mest in nekaj ljudi je ostalo pri življe-mju. V mestu kjer vlada teta Entyty (Tina Turner) se mora spoprijeti z injenim tekmecem ona pa mu bo poiskala in vrnila ukradeno vozilo. V (dvoboju seveda zmaga toda nasprotnika ne pokonča. Entyty ga zato 1 prežene v puščavo kjer naleti na skupino preživelih otrok in mladine. Njihova pot nazaj v življenje je težka. Film poleg dinamike odlikuje odlična glasba Maurice Jarra in 'vloga glavnih igralcev. Petek, 23. 1. ob 19. uri! IZ FESTIVALA TR1LERJEV! STVOR — ameriški, grozljivka. Iz Festivala trilerjev! Nedelja, 25. 1. ob 19. uri IZ FESTIVALA TRILERJEV! VABA — ameriški, triler, kriminalka. Ponedeljek, 26. 1. ob 19. uri IZ FESTIVALA TRILERJEV! BLADE RUNNER — ameriški, znanstveno-fantastični. Torek, 27. 1. ob 19. uri IZ FESTIVALA TRILERJEV! SCARFACE — BRAZGOTINEC — ameriški, gangsterski. Četrtek, 19. 1. ob 19. uri IZ FESTIVALA TRILERJEV! DVORIŠČNO OKNO — ameriški, triler. Režiser Alfred Hitch-i cock. Nedelja, 25. 1. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - Tom in Jer-i ry — večna nasprotnika KINO ŠOŠTANJ Sobota, 24. 1. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - TOM IN JERRY - VEČNA NASPROTNIKA — risanka. Sobota, 24. 1. ob 18. uri VABA - AMERIŠKI, KRIMINALKA. V gl. vi.: Al Pacino Nedelja, 25. 1. ob 17.30 in 19.30 uri PIZZA CONECTION — ameriški, kriminalka. Ponedeljek, 26. 1. ob 19.30 uri POBESNELI MAX - avstralski, akcijski. Sreda, 28. 1. ob 19.30 uri SCARFACE — BRAZGOTINEC — ameriški, gangsterski, triler. 1 KINO ŠMARTNO OB PAK1 Petek, 23. 1. ob 19. uri PIZZA CONECTION — ameriški, kriminalka. Nedelja, 25. 1. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA - TOM IN JERRY - VEČNA NAS-1 PROTNIKA - risanka. Torek, 27. 1. ob 19. uri SPECIALISTI — francoski, kriminalka, akcijski. Začnimo napoved najnovejšega filmskega dogodka v dolini s prepisom Lacanove parafraze znane šale iz knjige S. Žižka Zgodovina in nezavedno: stalinist svečano: »Moja zaročenka nikoli ne zamudi na zmenek . ..« Disident mu z muko dokaže, da je zaročenka zadnjič zamudila, stalinist pa mirno nadaljuje ».. . saj s trenutkom, ko zamudi, ni več moja zaročenka.« Upamo, da naše povabilo v veliko dvorano kulturnega doma v Titovem Velenju ne bo udarilo tako v prazno, kot intervenca disiden-ta v zgornji šali in pričakujemo, da si boste ogledali izbran žanrsko obarvan filmski program: petek, 23. 1. — STVOR (John Carpenter) nedelja, 25. 1. — VABA (VVilliam Friedkin) ponedeljek, 26. 1. — UNIČEVALEC (Ridley Scott) torek, 27. 1. - BRAZGOTINEC (Brian De Palma) četrtek, 29. 1. — DVORIŠČNO OKNO (Alfred Hitchcock) Filmi bodo ob 19. uri, vstopnice pa lahko kupite tudi v predpro-daji pri Kino Velenje, Koroška 44. Najbolj zagreti ljubitelji srhljivk lahko kupite tudi karnet (komplet vstopnic za vse predstave) PO POLOVIČNI CENI! In še eno presenečenje: tisoči obiskovalec bo prejel brezplačno polletno vstopnico za vse filmske predstave v občini! Prijetne večere želita organizatorja: KINO 16 in Kino Velenje! PRIREDITVE 0 PRIREDITVE 0 PRI Kulturni center Ivan Napotnik Veseli večer Člani gledališča-Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki so ob 10-le-tnici svojega delovanja pripravili predstavo, ki ima en sam namen, da bi zabavala in da bi gledalce razvedrila. To je tiste vrste večer, kakršnih zadnje čase zelo pogrešamo, kjer se dobra volja od igralcev naleze tudi na gledalce. V tričetrturnem programu, s podnaslovom »Pozor, niso nedolžne«, prevladuje pristen ljudski humor, satira in lepa pesem. Vesel večer bo na sporedu v soboto, 24. januarja 1987, ob 19.30 v dvorani doma kulture v Titovem Velenju. Vstopnice že prodajajo v domu kulture od 13.00 do 15.00 (v soboto od 10.00 do 12.00) ter eno uro pred predstavo. Cene so 500 din. Popustov ni! Sklicujem zborovanje Jerca Mrzel bo uprizorila svojo uspešnico iz produkcije Cankarjevega doma v Ljubljani. Predstavila bo besedila Edvarda Kocbeka, Dvignjeni zastor 25 iA RiRmB Egologija kot arhetip Ne, ni pomota — beseda izvira iz lat. in gr.: ego (jaz) in iz gr. logos (govor, vedenje); pomeni torej toliko, kot znanje, morda celo znanost o jazstvu. Latinski koren nam bo nemara še najbolj znan iz besede egoizem; tisti, ki so brali Freuda, so glede ega in superega že pravi znanstveniki, da o kartuzijancih — (ego) cogi-to, ergo sum, iz česar sledi presenetljiva zanka cogito cogitatuin — sploh ne govorimo. Za razliko od pojma subjekta, ki označuje človeka kot vrsto, se pravi predvsem kot kolektivnega subjekta, se ego nanaša na čisto konkretnega posameznika, na fizično osebo, torej na Franceljna, Lojzeta, Petra (s skale ali z drevesa), name, na vas ali na koga tretjega, ki mu naprimer dviganje zastora leži v želodcu oziroma ima kako drugače pokvarjeno prebavo. Če parafraziramo Artauda, gre za (samo)odpovedovanje itd., ki si ga jaz privošči ali pa misli, da si ga mora privoščiti, zato da preživi. Domišljamo si, da vemo, kaj en takle ego pričakuje od življenja. Prvič, pitje (popivanje tokrat dajemo v oklepaj, glej spodaj) — brez vode človek zdrži kake tri dni; drugič, hrano (brez te se da že kak mesec); tretjič, minimum obleke, ki ga bo ščitila pred neprijetnim vremenom in zvedavimi pogledi; četrtič, gajbo, kamor bo svoje utrujene kosti k spanju položil. V spalni vreči (ali brez obleke) se da preživeti kvečjemu kratkoročno — poleti na morju, dokler dotični ego ne zbode v oko miličnika ali kakšnega drugega turističnega delavca, ki mu je jasno, da je od števila plačanja voljnih kamperjev odvisen srednjeročni razvoj njegove dalmatinske občine. Če temu dodamo hojo v službo in nekaj vzvodov za izzivanje zavisti sosedov, kot so avto, vikend itd., smo približno zaokrožili minimalni standard, na katerega mora računati pošten ego. Na drugem koncu egološke tipologije so stvari neprimerno manj preproste. Pitje in jedenje ne služi več preganjanju lakote in žeje, ampak postane obred afirmacije in dokazovanja, da zmoremo toliko piti in žreti — na družbene stroške, če damo kaj nase, in to po možnosti v primerno številni skupini, nekako v smislu »nek se vidi raskoš« ali »če že propadamo, propadajmo gosposko«. Obleka nas zdaj ne ščiti več pred mrazom, ampak — še posebej, če je kupljena za družben denar — pred občutkom manjvrednosti, daje nam občutje polnosti, pomembnosti. Gajba s petdesetimi ali sedemdesetimi kvadrati je seveda premajhna, imeti jih mora vsaj kakih dvesto. In ker kosti ni toliko, da bi zapolnile množico kvadratov po tleh in po stenah, jim dodajamo (prim. Ionesco, Stoli) ne le pohištvo, tudi kipe, knjige, slike, klavirje itd., nabavljene deloma s svojim vplivom in svojim denarjem, deloma s svojim vplivom in družbenim, se pravi tujim denarjem. Pojavnih oblik te egologije je mnogo, rojevajo jih dnevi in egi. Kadar nekdo z vplivom in zvezami, ki si jih je ustvaril z družbenim mu zaupanjem in denarjem, za svoj privatni račun trguje s slikami, je to zloraba službenega položaja, enako to, ko se zaradi napol plačanega klavirja zagrizeni nasprotnik prelevi v navdušenega zagovornika neke gradnje. Prepričanje in službeni položaj sta tako postala denar, predmet in pogoj menjave: ekonomski zakoni delujejo, ne sicer tam, kjer bi bilo treba, a vendarle. Uradno nepriznana privatnost neuradno postaja motiv delovanja. Življenjski način, kultura tega ego-loškega tipa se godi kot volja do oblasti in vpliva, do participacije na anonimnem kapitalu in kot feminizacija, kot zoženje na go-spodinjsko-sindikalno obzorje: moja hiša, moj vrt, moja ozimnica. Cena, ki se plača za to kastracijo je biciklizem, kakor ga je označil Boris Kidrič (za tiste, ki ga ne poznajo, svobodna interpretacija: pustit se j... tistim zgoraj, zato pa j . . . tiste spodaj). Prvi tovrstni egologi na Slovenskem se pojavijo že v bajkah o psoglavcih — ti so bili vsega sposobni, strašni maherji, a samo pri tleh, zmanjkalo jih je pa, ko je bilo treba dvigniti glavo in pogled nad umazano, pritlično em-pirijo. Egološki domiselnosti, spretnosti najti še tu in tam par milijonov je pogoj odsotnost vsakršnega interesa in posluha za stvar samo. O tem, da je naprimer užitek v sliki eno, posedovanje te slike pa nekaj drugega, se ne razmišlja — našim egologom sploh ne gre za užitek. Kar jih tišči, je nepopolna socializacija, skrajna izvotljenost ega, skepsa, kjer se dvomi o vsem razen o tistem, kar se da otipati: šlatanje kot svetovni nazor! Prepričevalna vnema, da je to edina prava, itd. kultura, nas spravlja nemalokrat v zadrego in navsezadnje v vprašanje: smo zato, ker te kulture ne moremo vzeti za svoje, res nekulturni?? Godrnjanje članstva omilil: Lado Planko 9. občni zbor jamarskega kluba Topolšica Vrsta pohval Preteklo soboto so se na že devetem občnem zboru v prostorih gasilskega doma zbrali člani jamarskega kluba Podlasica iz Topolšice. Udeležilo se ga je več kot 30 članov, med njimi pa je bilo tudi veliko gostov. Kot je to že običaj, so tudi tokrat najprej ocenili opravljeno delo v preteklem letu. V pestri razpravi ni manjkalo pohval za dobro organiziranost kluba ter dela z mladimi jamarji, člani jamarskega krožka. Tu in tam pa so razpravljalci tudi kaj pograjali. V delovnem programu za to leto ne manjka vrsta zahtevnih nalog. Kot pravijo topolški jamarji, je pred njimi obdobje resnega in vestnega dela, zato se lahko ob koncu leta nadejamo vsi še večjih uspehov. Najpomembnejša naloga v tem letu bo gotovo pridobitev lastnih delovnih prostorov, nakup nekatere nove opreme, to bo treba uvoziti, popravila je potreben tudi kombi... To pa seveda ni vse. Svoj čas in trud bo zahtevalo tudi raziskovalno delo oziroma pisanje razi- skovalnih nalog. V drugi polovici letošnjega leta pa se nameravajo topolški jamarji odpraviti v Split, saj so namreč že navezali stike s tamkajšnjim speleološkim društvom Špiljar. Ob koncu občnega zbora so izvedli še volitve. Jamarski klub Podlasica bo tudi naslednji dve leti vodil Slavko Hostnik, za podpredsednika so izbrali Matjaža Kovača, blagajnik bo Se naprej Rudi Pergovnik. Po desetih letih so končno izvolili tudi tajnika. To pa je Andrej Blažič. Kar 21 jamarjev pripravnikov so ob tej priložnosti sprejeli med člane. Tako je sedaj v topolški jamarski klub vključenih 43 občanov, od katerih je dobra četrtina žensk. Občni zbor so povsem ob koncu popestrili še z barvnimi diapozitivi o Ciglarjevi jami. Ker članom jamarskega kluba Podlasica volje, vneme in sposobnosti ne manjka, kar so sicer ti že večkrat pokazali, jim zastavljenih ciljev gotovo ne bo težko doseči. S. Hostnik Ervina Fritza, Andreja Brvarja in Toneta Pavčka na glasbo Janija Goloba in ob klavirski spremljavi Boruta Lesjaka. Jerca Mrzel bo izpolnila večer v kar najbolj zahtevnem okviru — na golem odru iz z edinim rekvizitom — mikrofonom. Njene teme so slovenstvo, poezija, življenje in smrt. Vstopnice po 1.000 din že prodajajo v domu kulture v Titovem Velenju vsak dan od 13.00 do 15.00 (v soboto od 10.00 do 12.00) ter eno uro pred predstavo. Obvestilo BIFE NA VELENJSKEM GRADU bo od 19. 1. do 1. 4. 1987 zaprt. 6. stran ★ naS C8S OBJAVE, RAZPISI titovo velenje -k 22. januarja 1987 NK Rudar Sodelovanje s prvoligaši Te dni so se začeli pripravljati na spomladanski del prvenstva igralci velenjskega Rudarja, ki so po jesenskem delu na četrtem mestu na lestvici; to so načrtovali in tudi pričakovali. Še vedno je njihov cilj uvrstitev v medrepubliško ligo, če bo prišlo do spremembe tekmovalnega sistema. Jesenske prve tekme niso veliko obetale. Razlog, po mnenju trenerja Slobodana Džuriča in tehničnega vodstva Rudarja, neui-granost ter neučinkovitost ekipe oziroma igralcev. »Toda v klubu smo bili strpni, zaradi slabega začetka nismo bili zaskrbljeni, saj so igralci v polju igrali zelo dobro, manjkala je le še pika na i pred nasprotnikovimi vrati.« Tudi v srečanjih z vodilno Integral Olimpijo in Koprom, ki je prva tako pred njimi, z igro niso razočarali, le z neučinkovitostjo. Edina tekma, ki so jo igrali slabo, pravijo, je bila tekma z Muro. »Ne more nam sreča vseskozi obračati hrbta,« so se tolažili in v drugem delu jesenskega dela se jim je resnično »odprlo«. V zadnjih šestih kolih niso poznali poraza, saj so petkrat zapored zmagali, na gostovanju v zadnjem kolu v Domžalah pa igrali neodločeno. Tako so si zelo izboljšali položaj na lestvici in se povzpeli na četrto mesto za Olimpijo, Koprom in Teol Slovanom. Skoda, da je bilo jesensko prvenstvo končano za Rudarja v nepravem trenutku, saj so prepričani, da bi nadaljevali uspešne igre. »Žal, smo se sedaj znašli,« poudarja Aco Todorovič, »ob fi- nančnih še v kadrovskih težavah.« Imajo le 12 igralcev, Taip in Oblak bosta odšla v JLA, Če-lič in Buškovič pa tudi ne moreta večno igrati. Resda se bosta vrnila iz JLA vratar Hrast in Cvikl, to pa še vedno ni dovolj za eno moštvo. Prav zato so vključili v prvo ekipo nekaj svojih mladincev. Seveda pa navijači pričakujejo, da bodo v vrstah Rudarja zaigrali tudi nekateri nadarjeni mladinci šoštanjskega Usnjarja, kar si pri Rudarju tudi želijo. Ker pa mladinci ne morejo čez noč zaigrati tako kot starejši iz-kušenejši igralci, so se v Rudarju našli pred vprašanjem, kaj storiti, da bi tudi po spomladanskem delu prvenstva obdržali visoko uvrstitev. Denarja v klubu ni, zato so sklenili, da bodo zaprosili za pomoč nekatera naša prvoli-gaška moštva, ki imajo pogostokrat igralcev v izobilju. Najprej so potrkali na vrata Sarajeva. Ne zaman. Z vodstvom kluba bodo podpisali sporazum o sodelovanju, medtem pa so jim Sarajevčani že posodili dva mlada igralca: 19- letnega Elfada Strugo in 20-letnega Sirbubala Senada. Prvi je že igral za prvo moštvo, drugi pa je bil med drugim kapetan mladinske ekipe Sarajeva. Pri Rudarju naj bi ostala predvidoma pol leta. V klubu so seveda Sarajevčanom zelo hvaležni, saj gre za nadarjena igralca, še bolj pomembno pa je, kot pravijo, da sta prišla v Titovo Velenje brez odškodnine. Stike so navezali tudi z zagrebškim Dinamom in tudi ti so pokazali razumevanje, saj so jim odstopili svojega štipendista Džura Šmita, ki je nazadnje Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje igral za NK Viko Omladinac v hrvaški ligi. Ta igralec bo najverjetneje ostal v Titovem Velenju glede na to, da ima tu brata, ki je pred leti prav tako igral za Rudar. Med novoletnim turnirjem v Rdeči dvorani pa so navezali sti- ke še s sarajevskim Železničarjem. S temi tremi igralci in domačimi mladinci bodo popolnih moštvo, tako da bo trener imel na voljo približno od 18 do 20 igralcev. S tem pa bo tudi konkurenca za posamezna mesta v ekipi veliko večja kot je bila jeseni, posledica tega — upamo — pa še boljše tekme na igrišču ob jezeru. S. Vovk Šmartno ob Paki Vsi na trim sankanje Za zanimivo in pestro nedeljsko popoldne med zimskimi počitnicami že nekaj let zapored poskrbe tudi člani osnovne organizacije ZSMS iz Šmartnega ob Paki. Tako bo tudi letos. Vsi, ki radi trimčkajo tudi s sankami in se hkrati potegujejo za eno od nagrad, vabijo šmarški mladinci to nedeljo, 25. januarja, v Hudi potok. Trim sankanje se bo začelo ob 13. uri. Kot obljubljajo člani osnovne organizacije ZSMS iz Šmartnega ob Paki smeha, zabave ne bo manjkalo, pa tudi proga bo za vse, ki se bodo spustili po njej, odlično pripravljena. Odrekel se je barvnemu TV Na nedavnem turnirju v malem nogometu v Titovem Velenju so organizatoiji pripravili tudi srečelov. Tega sploh ne bi omenjali, če se ne bi ob njem zgodilo to, kar se je. Poleg dveh vikend paketov v Portorožu in Žalcu ter črno-belega televizorja, je bil med vrednejšimi nagradami tudi barvni TV aparat. Tu pa se začne zgodba. Tomaž Aljaž, sicer brat enega od organizatorjev turnirja, je povsem slučajno, »potegnil« prav to nagrado. Po krajšem premisleku je srečko vrnil in bila je ponovno v bobnu sreče. Vse to je naredil zavedno, vodila pa ga je misel: »Le kdo bi verjel, da sem srečko potegnil na pošten način, kdo ne bo govoril, da je bilo to dogovorjeno.« Možnosti, da bi ta TV aparat ostal v prvotnih rokah, je bilo seveda veliko. Toda gledalo se je, da ljudi prepričamo v pošteno organizacijo. Zato je predsedstvo OO ZSMS Šmartno Titovo Velenje na svoji seji že sprejelo sklep, da se Tomažu Aljažu oddolžimo in ga primerno nagradimo, saj je kot mladinec naše krajevne skupnosti prispeval k popolnemu ugledu organizacije. Barvni TV je nato dobil Srečko Emeršič iz Titovega Velenja. Zdravko Golob gorenje GORENJE sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje Delavski svet delovne organizacije GORENJE - MALI GOSPODINJSKI APARATI p. o., Nazarje objavlja DOPOLNITEV razpisnih pogojev za dela in naloge: — POMOČNIK DIREKTORJA za splošne zadeve In Informatiko in - POMOČNIK DIREKTORJA za proizvodnjo. K razpisanim pogojem pri zahtevani strokovni izobrazbi se doda alternativa z delom pridobljene delovne zmožnosti. Vsem kandidatom se opravičujemo, ker je alternativa pri kriteriju zahtevane izobrazbe pomotoma izostala. Rok prijave velja 15 dni od dneva prvotnega razpisa z dne 15 1 1987. Objave potreb po delavcih občine Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. del. CSŠ TOZD EKŠ dipl. obramboslovec oz. VII. st. ustrezne smeri učitelj obrambe in zaščite X dč 8 230.000 1 VEGRAD TOZD DSSS tehnična ali družbosl. srn. vodenje splošnega oddelka 5 nč 8 170.000 1 PODJETJE ZA PTT PROMET ekonomski t. ali prometni tehnik sprejemno-izdajni delavec X dč 8 120.000 1 VEGRAD TOZD MEHANIZACIJA strojnik težke gr. meh. opravljanje bagra — bagerist 1/2 nč 8 150.000 1 STEKLARSKO PODJETJE stavbni steklar vodenje obrata T Velenje 5 nč 8 130.000 1 VEGRAD TOZD DSSS voznik-avtomehanik šofer službenega avt. (B, C) 2 nč 8 140.000 1 DO INŽENIRING voznik lahkih mot. vozil skladiščni manipulant II 1 nč 8 115.000 1 Novoletna nagradna križanka Era Kdo so srečni izžrebanci Prejšnji teden, v četrtek, smo v prostorih Erine Name ob Kidričevi cesti ob navzočnosti kupcev in nekaterih bralcev Našega časa izžrebali reševalce nagradne križanke Era, ki smo jo objavili v novoletni številki. Prejeli smo blizu 150 rešitev, žal, med njimi niso bile vse pravilne. Pri ugotavljanju pravilnih rešitev sta nam pomagala predstavnika Ere Raj-ko Špegel in Hilda Mastnak. Srečni nagrajenci so: 1. nagrada mikser Gorenje — Rebeka Vodovnik, Šalek 84, Titovo Vele- nje; 2. nagrada kozmetika v vrednosti 7.000 dinarjev — Lija Modrijan, Šmartno ob Paki 30; 3.-5. nagrada darilni kupon Era Mara Žibert, Kidričeva 1, Titovo Velenje, Danijela Lipovšek, Gorenjska c. 12. Titovo Velenje, in Danica Štukovnik, Foitova 4, Titovo Velenje. Nagrade dvignite osebno v Erini trgovini Nama ob Kidričevi cesti. Vsem nagrajencem kolektiv Ere in našega uredništva iskreno čestita! LEGENDA: Dl delavcev delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število zavarovalna skupnost triglav II. (Ol. o., LJUBLJANA OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. Krt. o. - «3001 C** ul. »V. HM**« ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV OBMOČNE SKUPNOSTI CELJE objavlja naslednja prosta dela in naloge: — ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP TITOVO VELENJE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati Izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) in 1 leto delovnih izkušenj ali — da imajo poklicno srednjo šolo (IV. stopnja) in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (dokazilo o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah) naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Celje, Ul. XIV. divizije 4, Celje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. U uekaL DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenie. Koroška 37 b DO »VEKOS« n. sub. o. Koroška 37/b 63320 Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DO »VEKOS« DSSS objavlja prosta dela in naloge: — PREVZEMANJE, SKLADIŠČENJE IN IZDAJA MATERIALA Pogoji: — skrajšan program srednjega usmerjenega izobraževanja — 1 leto delovnih izkušenj v skladiščnem poslovanju — opravljen izpit za viličarja Komisija za delovna razmerja DO »VEKOS« TOZD Stanovanjska oskrba objavlja prosta dela in naloge: Organizator vzdrževanja stanovanjskega sklada Desni breg Pogoji: — gradbeni tehnik — 1 leto delovnih izkušenj v pripravi dela Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO »VEKOS« Titovo Velenje, Kadrovska služba, Koroška 37/b. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave. , Rudarsko elektroenergetski tt Franc Leskošek-Luka Titovo Velenja tski kombinat^0*f^m Rudarsko-elcktroenergetskl kombinat Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje Delavski svet DELOVNE SKUPNOSTI DRUŽBENI STANDARD RAZPISUJE dela oz. naloge VODJA DELOVNE SKUPNOSTI Pogoji: — visoka ali višja izobrazba gostinske ali druge ustrezne smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju organizacij s področja prehrane ali gostinstva — organizacijska sposobnost Kandidati naj vložijo pisne prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Delovna skupnost Družbeni standard, Kersnikova 11, 63320 Titovo Velenje, pod oznako za razpisno komisijo. Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. SREČNO! 22. januarja 1987 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC ★ stran 7 koledar ČETRTEK, 22. januarja — VINCENC PETEK, 23. januarja — ALFONZ SOBOTA, 24. januarja — FRANČIŠEK NEDELJA, 25. januarja — TRPIM IR PONEDELJEK, 26. januarja - TIT TOREK, 27. januarja — ANGELA SREDA, 28. januarja — TOMAŽ mali oglasi PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1977. Branko Fakin, Stantetova 6, Titovo Velenje. PRODAM ŠTEDILNIKE: nov kombiniran za 11 SM, plinski Kekec 2 SM, električni 1 SM. Telefon 856-681. KUPIM KOSILNICO BCS, lahko je pokvaijena, za rezervne dele. Milan Naveršek, Plešivec 28, telefon 858-506. V SIRSI OKOLICI TITOVEGA VELENJA KUPIM nekaj zemlje z dotrajano hišo ali gospodarskim poslopjem za nadomestno gradnjo vikenda. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista »Povratnica — plača v DM«! ZELO UGODNO PRODAM dva kavča, dva fotelja in tabure, pomivalno korito s pipo in omaro za predsobo. Zlatko Baron, Koroška 1, Šoštanj. UGODNO PRODAM 230 litrski hladilnik, starejši, dobro ohranjen. Cena 50.000,- din. Telefon 856-752. PRODAM VOZEN TRAKTOR za 36 SM. Podpečan, Šalek 19, Telefon 857-558. HONORARNO ALI V REDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEM DEKLE ALI FANTA z veseljem do strežbe. »KARAKA BAR« Titovo Velenje, telefon 857-114. UGODNO PRODAM barvni TV. Hugomir Kučera, Šaleška 19, 10. nadstropje, Titovo Velenje. PRODAM OSEBNI AVTO 101 po delih in prenosni kasetofon. Zdenko Koradej, Sokoličeva 9, T. Velen je. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete Jožefe Pirečnik iz Skornega pri Šoštanju št. 39 roj. 13. 2. 1909 + 6. 1. 1987 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Bogdanu Menihu za dolgoletno zdravljenje, duhovnikoma za opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Šmartnega ob Paki za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči Sinovi: Slavko, Ivan in Rudi z družinami ter ostalo sorodstvo. Kakor valovi in galebi, se srečujemo in približijemo. Galebi odlete, valovi odplavajo in mi odhajamo. (Tagore) ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Helene Švarc iz Raven pri Šoštanju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom za darovano cvetje, izraze sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velia tudi govornikoma tovarišema Skornšku in Hudomalu za poslovilne besede, godbi Zarja iz Šoštanja, krajevni organizaciji ZB, DO TEŠ in Modni salon, duhovniku za opravljen obred, zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Velenje, še posebej dr. primariju Fi- javžu in patronažni službi. Žalujoči: mož Rudi, sin Stane z družino, hčerki Siavica in Alenka z družinama ter sestri Marija in Fanika z družino. Zamanj te iščejo naše oči, zamanj te kliče naše srce srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa solzijo se rosne oči. V SPOMIN 18. januarja je minilo dve leti žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš najdražji Ivan Lesnik iz Skornega pri Šoštanju Tvoj korak je zastal, glas onemel in v naših srcih je bolečina, ki ne bo nikdar minila. Kruta in neizprosna je resnica, da se nikoli več ne vrneš. Z večno mislijo nate vsi domači. ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi našega dragega sina, brata, skrbnega očeta in moza Zlatka Medveda 1956 - 1987 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in oporo, tople izraze ustnega in pisnega sožalja, darovano cvetje ter tako številno spremstvo na poslednji poti. Lepa hvala govornikoma Ivu Gorograncu in Jožetu Lemplu za prelepe besede slovesa, članom AMD Šaleška dolina za častno stražo, praporščakom, mlademu solistu Davidu, pevcem KUD Konovo ter rudarski godbi. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Titovo Velenje, 3. 1. 1987 PREKLICUJEM VELJAVNOST ZADNJEGA ŠOLSKEGA SPRIČEVALA osnovne šole. Anton Gore-njak, Veljka Vlahoviča 65, Titovo Velenje. PRODAM DOBER JABOLČNI KIS 4 nove gume radial Tiger 145 x 13. Telefon 856-649. UGODNO PRODAM KAVČ IN DVA FOTELJA. Informacije vsak dan od 15. ure dalje po telefonu 854-035. UGODNO PRODAM MANJŠO HIŠO, z gospodarskim poslopjem in centralnim ogrevanjem. Franc Až-man, Gorenje 25, Šmartno ob Paki. CHICCO GLOBOK, OTROŠKI VOZIČEK USNJEN skoraj nov prodam. Telefon 858-192. SONY STOLP RECEIVER STRV-L 2 x 45 W sin, digital tuner, kasetofon metalic TCK-61 zvočniki MA-RANTZ HD-550 70 W vse deklarirano in omarico prodam. Telefon 858-192. Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 24. in 25. januarja — dr. Aleksander Uršič, Kidričeva 3, Titovo Velenja. Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti ZD Velenje, sicer v pripravljenosti na domu. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 23. do 30. januarja — Milan Matko, dipl, vet,., Topolšica 15, telefon 891-166. Gibanje prebivalstva Matični urad Velenje: Poroke: Štefan Jamnikar, roj. 1959, elektrik-čar iz Titovega Velenja in Julita Ku-gonič, roj. 1964, učiteljica iz Topolši-ce, Janko Pečečnik, roj. 1960, prodajalec iz Šoštanja in Nataša Lajovic, roj. 1966, prodajalka iz Titovega Velenja, Goran Talajič, roj. 1958, strojni tehnik iz Šoštanja in Kata Laštro, roj. 1959, dipl. ing. metalurgije iz Titovega Velenja. Smrti: Edvard Dernulovec, upokojenec iz Zahomca št. 2, roj. 1929, Marija Šmerc, upokojenka iz Podgore št. 40. roj. 1924, Marija Česnik, gospodinja iz Titovega Velenja, Kvedrova 12, roj. 1913, Justina Antonija Tevž, upokojenka iz Ljubnega ob Savinji 26, roj. 1901, Cecilija Jerič, upokojenka iz Podgorja št. 17, roj 1900, Gregor Vla-šič, delavec iz Celja, Tržaška 21, loj. 1908, Anton Kos, roj. 1910, kmetovalec iz Marije Reke 19, Jožefa De-loprst, gospodinja iz Topolšice 135, roj. 1915, Jožefa Podbregar, upokojenka iz Titovega Velenja, roj. 1901, Beno Žibolt, roj. 1912, upokojenec iz Titovega Velenja, Tomšičeva 15. ZAHVALA Tiho in mirno kot je živela, je po težki bolezni umrla'v 73. letu starosti Marija Češnik PELKOVA »BAKA« iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje in izraze sožalja. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju V bolnicah Topolšica in Celje, še posebej dr. Hribarjevi za zdravljenje, sodelavcem Vegrada in Tiskarne REK za spremstvo na zadnji poti in duhovniku za opravljen obred in poslovilne besede. Žalujoči: hčerki Siavica in Ana z družinama ZAHVALA ob boleči izgubi Danijele Ježovnik Se zahvaljujemo vsem njenim sodelavcem GORENJA, članom službe kakovosti, govornikom, vsem prijateljem in znancem ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. OHRANIMO JO V NAJLEPŠEM SPOMINU! Žalijoči: Robert in vsi njeni Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj (S. Gregorčič) ZAHVALA dne 12. januarja je prenehalo biti srce drage žene, mame in stare mame Jožefe Delopst iz Topolšice 135 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in prijateljem za številno spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje iz izrečena sožalja. Toplo se zahvaljujemo družini Jelenko za nudeno pomoč, govornikoma tovarišema Mehu in Jazbinšku za lepe poslovilne besede, dr. Menihu za lajšanje njenih bolečin in duhovniku za opravljen obred. Mož Jakob in otroci z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice Ivanke Ostrovršnik upokojene šivilije se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Združenju obrtnikov, stanovskim tovarišem in tovarišicam za častno stražo, govornikoma tovarišu Ivu Gorograncu in tovarišici Jožici Jager, DO Vekos-tozd Komunalna oskrba, sindikatu, pevskemu zboru in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Toplo zahvalo izrekamo tudi Domu za varstvo odraslih za vso skrb in nego. Še enkrat, vsem iskrena hvala. Žalujoči: sinovi z družinami in ostali sorodniki 856-151 856-756 inšpektor! »55450 Vprašanje: Ali si je možno pridobiti dovoljenje za postavitev shrambe za orodje in pridelke, če imam okoli 2000 m' kmetijske obdelovalne površine, na kateri pridelam vso potrebno zelenjavo ter precej sadja? Urbanistična inšpekcija: Že nekaj let ugotavljamo, da je v naši občini absolutno število nedovoljenih gradenj v upadanju, povečalo pa se je relativno število nedovoljenih gradenj pomožnih gospodarskih objektov med njimi tudi shramb za orodje in pridelke. Dovoljenja za postavitev shrambe za orodje in pridelke, po Odloku o urbanističnem redu v občini Velenje, ki ureja vsa naselja in območja v občini, za katera ni izdelan izvedbeni urbanistični dokument, ni možno pridobiti. Tovrstni objekt, v zidani obliki, se lahko postavi samo na zemljiščih 2. območja v ožjih gradbenih območjih, ki so določena s prostorsko komponento družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981 — 1985 (Odlok o urbanističnem redu občine Velenje — Uradni vest-nik SO Velenje, št. 3/84). Konkretnejši odgovor bi bil možen, če bi občan predložil parcelno številko, da bi bilo možno ugotoviti v katerem območju ima parcelo. Na vprašanje občanke, če je v moči inšpekcijske službe, da prepreči vožnjo otrok v vozičkih po samopostrežnih trgovinah, dajemo naslednji odgovor: Sanitarna inšpekcija lahko prepreči vožnjo otrok v vozičkih v samopostrežnih trgovinah, kar je v skladu z določilom 1. točke 13. člena Zakona o sanitarni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 8/73 in 9/85). Sa- nitarna inšpekcija bo ponovno opozorila odgovorno osebje trgovin za dosledno izvajanje tega ukrepa. Sanitarna inšpekcija občine Velenje Strelski šport V Postojni je bilo 3. republiško pregledno strelsko tekmovanje v mednarodnem razredu, ki se je štelo za sestavo republiške reprezentance za nastop na turnirju »Bratstvo in enotnost« v Beogradu. Odlična sta bila mladinca Legner in Klančnik s prvim in drugim mestom, drugi je bil pri članih Štuhec, poleg njih pa bosta za reprezentanco Slovenije nastopili še mladinke Denis Bola in članica Aleksandra Šafarič. V 6. kolu slovenske lige v streljanju s pištolo je druga ekipa Mroža na domačem strelišču premagala strelce Uniorja iz Slovenskih Konjic s 1.671:1.561. Pri domačinih je bil najboljši Legner, ki je nastreljal odličnih 576 krogov. Prva ekipa bi morala gostiti ekipo Proleterja iz Ljubljane, vendar gostov ni bilo. Prav takšna, kot smo si jo vsi želeli. Najbolj šolarji, najmanj pa komunalci, bi lahko dodali. Toda sodeč po prizadevnem pluženju so se pač sprijaznili z letošnjo debelo snežno oddejo. Resnično imajo dela do vrh glave pa še čez. Marsikdaj pa bi svoje delo veliko lažje in hitreje opravili, če bi bilo tudi med nekaterimi vozniki malo reč discipline. Pri pluženju snega so jim bili v največjo napoto nepravilno parkirani avtomobili. Enkrat je mera polna in letos se je v Titovem Velenju prvič pojavil tudi »pajek«, ki je nepravilno parkirane avtomobile »odvažal« na parkirišče pred Rdečo dvorano. Tokrat je bilo zastonj, drugič pa ... Nenehno sneženje je marsikoga spravilo izza zapečka. Treba je bilo poprijeti za lopate in odstraniti sneg vsaj izpred svojih vrat in si narediti tudi prostor za avto. Smo vsi v blokih poprijeli za lopate, ali po ustaljeni navadi samo nekateri? Ene bi bilo treba pohvaliti' mnoge pa tudi pograjati! Šoštanjski mladinci (slika desno) sodijo med tiste, ki so pomagali odstranjevati sneg. »Pajek« tudi v Titovem Velenju. Dviganje uteži Zaluberšek in Jauševec najuspešnejša Svoje delo v preteklem letu so ocenili tudi velenjski dvigalci uteži in pri tem ugotovili, da so bili njihovi tekmovalni dosežki lani dokaj dobri. Zlasti sta se izkazala Matej Zaluberšek in Ivan Jaušovec, ki sta v kategorijah do 52 in do 60 kilogramov osvojila naslova članskih republiških prvakov, Zaluberšek pa je poleg tega še republiški prvak pri starejših in mlajših mladincih. Oba tekmovalca sta zmagala tudi na spominskem tekmovanju Janeza Velepca v Domžalah. Na tem vsakoletnem tekmovanju so ve- lenjski dvigalci zasedli tretje mesto in s tem dokazali, da sodijo v slovenski vrh, čeprav jih ostali klubi po denarni plati in številu tekmovalcev daleč prekašajo. V ligaški konkurenci so žal zasedli predzadnje mesto, kljub temu pa so na ostalih tekmovanjih potrdili svojo vrednost v republiškem merilu. Za dobre dosežke so Zaluberšek, Jauševec in Tomšič ob razglasitvi športnikov leta v občini Velenje prejeli priznanja, za vodenje kluba pa sta priznanji prejela tudi Jože Zaluberšek in Srečko Filipič. Poleg tega je ve- lenjski klub pripravil tekmovanje Alpe-Adria v Rdeči dvorani, tekmovanje ob dnevu rudarjev in srečanje s pobratenim klubom iz Feldkirchna. Ob oceni lanskega dela so posebej poudarili, daje v klubu vse premalo mladih dvi-galcev, brez katerih napredka v klubu ne bo. Zato vabijo vse, ki jih ta šport veseli, da se jim pridružijo. Možnost imajo vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. M. Koželj Delavci Vekosa, posebno tisti, ki so zadolženi za odstranjevanje snega, seveda niso imeli brezskrbnih noči, toda naenkrat ni bilo mogoče splužiti vsega, še zlasti ne pločnikov, če so na njih parkirani avtomobili. Hoja po spolzki cesti pa je lahko zelo nevarna, (vos) Med Filipinkami v Rdeči vrtnici hotela Paka Za par sto starih jurjev Vsak človek, sploh pa mlad. želi svoje življenje narediti čim lepše, pestro, zabavno, zanimivo, vsak si želi čimveč takšnih ali drugačnih pustolovščin. Žal, pa je vedno tako, da se nekaterim želje uresničijo, drugi so pri tem le delno uspešni, zopet tretji o njih sanjajo vse do pozne jeseni svojega življenja in še dlje. Dvaindvajsetletna June Lo-pez, prav toliko mladi sta tudi Jasmin in Katrin, leto starejša pa je Jacky, se uvrščajo v prvo skupino. Potovanja, avanture, spoznavanje zdaj te, drugič druge dežele ter seveda ljubezen do plesa so ta tri mlada filipinska dekleta vodila na pot oziroma bili glavni krivci za to, kar danes počno. In kaj je to? Kdor si je že ogledal nočni program v Rdeči vrtnici v Titovem Velenju, odgovor na vprašanje pozna. Za druge, ki so prav tako radovedni, vendar imajo morda premalo poguma, da bi preživeli večer v tem lokalu, pa naj povemo, da plešejo; glasba — jazz, disco, skratka nastopajo v kabaretu. Sami si njihovega nočnega nastopa še nismo ogledali, smo jih pa zato obiskali sredi belega dne. Toliko smo si obetali od tega pogovora, kako zlahka bomo napisali o treh filipinskih dekletih zanimivo reportažo. A kaj kmalu ugotovili, da iz tega ne bo kaj veliko. Naše znanje angleščine je bilo kljub pomoči direktorice delovne organizacije Paka Slavice Zabukovnik preskromno. Pa saj ne bi ne vem koliko pomagalo, če bi ta jezik bolje obvladali, kajti Katrin in Jasmin sta govorili le svoj materni jezik, Jacky pa se je trudila malo po angleško, zelo zelo malo pa tudi srbohrvatsko. Čeprav so vse iz Filipinov, ne živijo vse v enem mestu, ampak prihajajo iz tamkajšnjih treh dežel. Spoznale so se na plesnem tečaju in se odločile, da gredo po svetu. Pa so šle. Plesale so že na Cipru, v Grčiji, od lanskega aprila dalje pa so gostje nočnih ba- rov širom po Jugoslaviji. Začele so v Beogradu, julija so zabavale goste v Novi Gorici, pa v Zagrebu, Subotici, septembra in oktobra so se mudile v Karlovcu, Strumici, od decembra dalje pa zabavajo obiskovalce nočnega programa v Rdeči vrtnici v Titovem Velenju. In kaj pravijo o svojem delu, naši domovini, Sloveniji in Titovem Velenju? Všeč jim je bilo vsepovsod, kjer so nastopile. Slovenija je tudi zanje lepa in zanimiva dežela, ljudje prijazni ... Da bi za vedno ostale pri nas? To pa že ne. Ja-ckyinemu odločnemu zatrjeva- lo še zaslužek: par sto starih jurjev na večer nju in odkimavanju z glavo se je ob naši levi strani nasmihala Katrin. Sploh pa je treba reči, da tako rade kot plešejo, se dekleta tudi smeje. Plešemo, kadar hočemo; na zabavah, raznih prireditvah, saj nam je to v užitek in sprostitev. »Plesati pa res ni težko. Vsak nastop je pravzaprav vaja. Težki so včasih ljudje, tisti, ki si pridejo ogledat naš program. Od nas pričakujejo marsikaj.« Kot da bi bilo Jacky ob tem izrečenem stavku nekoliko nerodno. Če bi bila blede polti, bi ji morda zalila obraz rdečica. Tako pa je nerodnost, ali kako bi to imenovali, spretno pokrila z nasmehom in stavka ni hotela posebej komentirati. Tudi mi smo se kar nekako zadovoljili s tem odgovorom. V Titovem Velenju bodo June, Jasmin, Katrin in Jacky ostale do konca januarja, nato je na vrsti Bagdad. Svojo pot, polno dogodivščin, avantur, potovanj, zanimivosti bodo plesalke iz Filipinov končale, tako kot so jo začele pred dvema letoma, septembra letos. Kaj pa potem? Zelo rade imajo svojo domovino, navezane so na tamkajšnje družinsko življenje; vrnile se bodo na Filipine. Razen (morda) Jasmin, ki bi kar ostala v Jugoslaviji. Drsanje za vse Za vse ljubitelje drsanja je najbrž zanimiva vest, da Jbo med zimskimi počitnicami odprto naravno drsališče v krajevni skupnosti Konovo. Drsanje je možno vsak dan od 17. do 19. ure. Drsališče je osvetljeno, vstopnina za otroke je 150 in za odrasle 200 dinarjev. nas cas rr LestvjCa radio velenie PETEK, 23. JANUARJA, NA RADIU VELENJE naslov — izvajalec 1. GIVE A L1TTLE LOVE - Hammond and West 2. IS TH1S LOVE - Alison Moyet 3. LOVE REALLY HURTS WITHOUT YOU - Billv Ocean 4. LADY VALENTINE - Monte Cristo 5. TH1S IS THE WORLD CALLING - Bob Geldof 6. BORN TO BE ALIVE - Mike Jeffrees 7. STEP R1GHT UP - Jaki Graham Naš predlog za vstop na lestvico 1. TAKE A MOMENT - Cherrv 2. EASY GAME — Sound-Movement Moj predlog Moj naslov