Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 20 / Leto 79 / 16. maj 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU KRONIKA Str. 15 Str. 12-13 GOSPODARSTVO PRIL OGA SPORED POTEP Z LEO IN TOMAŽEM Dvakrat zašla na poti na Smokuški vrh »Slovenci bi morali v EU poskušati svoje interese uveljavljati z malce več samozavesti« Manica Janežič Ambrožič Dvakrat zašla na poti na Smokuški vrh Dvakrat zašla na poti na Smokuški vrh Dvakrat zašla na poti na Smokuški vrh Dvakrat zašla na poti na Smokuški vrh Dvakrat zašla na poti na Smokuški vrh VESELJAK GOLICA TV ŠT. 20 16. MAJ 2024 PET. 17. 5. SOB. 18. 5. NED. 19. 5. PON. 20. 5. TOR. 21. 5. SRE. 22. 5. ČET. 23. 5. SPORED Gorski zdravnik: »Dr. Gruberja so Slovenci vzeli za svojega« Str. 5 Str. 22-23 Uroš Krajnc: Zvest televiziji in košarkarskemu klubu Občina kroti nemirna tla Smo v Celju trajnostno mobilni? LAŠKO IZ NAŠIH KRAJEV Str. 7 Str. 6 Slavljenci na plakatih ob cestah – dobra šala ali neokusno »smetenje«? Zagotovo je vaš pogled že pritegnil kateri od »jumbo« plakatov, na katerih se pojavljajo občani, ki praznujejo okrogle obletnice. Teh je še posebej veliko ob glavni cesti med Celjem in Šempetrom v Savinjski dolini. Skoraj ni tedna, ko se s teh javnih mest za oglaševanje ne bi v takšnem ali drugačnem položaju nasmihal kdo od domačinov. Gre za dobro reklamo ali onesnaževanje kul- turne krajine? Odmevi ob smrti mladoletnice v Šoštanju So Celjske mesnine že hrvaške? Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 20, 16. maj 2024 AKTUALNO Osnutki sklepov o odstranitvi stavb so oblikovani na pod- lagi člena 151. a Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki določa, da vlada s posebnim sklepom opredeli in utemelji, da »je zaradi zava- rovanja življenja in zdravja ljudi odstranitev objektov nujno potrebna in v javno korist«. Predlagatelj sklepa za vlado je vladna služba za obnovo, nato sledi javna razgrnitev za najmanj 15 dni in vladna potrditev sklepa. V okviru javne razgrnitve imajo ljudje možnost dajati pripombe in pre- dloge, o katerih mora predlagatelj sklepa zavzeti stališče, nato o tem obvestiti dajalca pripomb in predlogov. Če na osnutek sklepa vlade v 15-dnevnem roku javne razgrnitve ni podanih pripomb oziroma pritožb, vlada sprejme sklep z dokončno odločitvijo o določitvi objekta za odstranitev, ki je utemeljeno nujno potrebna in v javno korist. Vlada izdaja sklepe o odstranitvi objektov Sobivanje s Savinjo je svojstven izziv za generacije Savinjčanov. (Foto: Andraž Purg) Konec aprila je vlada potrdila sklep o odstranitvi 20 zgradb v občinah Luče in Ljubno ob Savinji, v krat- kem naj bi bili sprejeti še sklepi, ki se nanašajo na druge zgradbe. Prav tako konec aprila je služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih poslala občinam Šmartno ob Paki, Celje, Šoštanj in Gornji Grad osnutke sklepov vlade, na katere so se lahko lastniki nepre- mičnin z mnenji, s pripombami in predlogi odzvali do torka. To je bil že četrti paket osnutkov sklepov. Kmalu bo na našem območju skoraj 40 sklepov o odstranitvi stavb. In kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? JANŽE FRIC Kdaj lahko pričakujemo prve nadomestne gradnje? Kdaj lahko pričakujemo prve nadomestne gradnje? Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju fi nančnih sred- stev predvideva, da bo vladna služba za obnovo uredila od- stranitev zgradb v letu od pri- dobitve lastninske pravice in posesti države. V službi za obnovo neposrednega odzi- va lastnikov, ki so že preje- li vladni sklep o odstranitvi nepremičnin, še nimajo. Kot je povedal državni sekretar Boštjan Šefi c, vodja službe za obnovo po poplavah in plazovih, trenutno potekajo cenitve navedenih objektov, zato odzive lastnikov priča- kujejo, ko bodo ti seznanjeni s cenitvijo oziroma ko bodo dobili predlog pogodbe s ce- nitvenim poročilom. Lastniki imajo tri mo- žnosti. Odločijo se lahko za gradnjo nadomestnega objekta, izplačilo odškodni- ne ali nakup nadomestne nepremičnine. V službi za obnovo na podlagi individu- alnih pogovorov z lastniki zgradb sklepajo, da se bodo najpogosteje odločali za iz- plačilo odškodnine, nato za nadomestno gradnjo in zgolj v posamičnih primerih za druge možnosti. V službi za obnovo sicer opozarjajo, da to ne predstavlja končnih odločitev lastnikov, ki bodo lahko v prihodnosti drugač- ne od trenutnih sklepanj. V cenitve bodo zajeli tudi gospodarske zgradbe, če bo šlo za objekte ob stanovanj- skih stavbah ali če bo šlo za dele zgradb, ki so namenjeni gospodarski dejavnosti. ugotovili nujnost odstrani- tve, vedno na voljo za doda- tna pojasnila, da bi razjasnili morebitne dileme in dosegli sporazumen dogovor. V skrajnih primerih, ko dogo- vora ne bo mogoče doseči, Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju fi nančnih sred- stev dopušča tudi možnost razlastitve. Razdeljeni Letuš V Letušu, kjer je na sezna- mu za morebitno odstranitev Vodja službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je od vseh udeležencev, ki sodelujejo v procesu priprave strokovnih mnenj in podlag, zahteval, naj svoje delo končajo v tem mesecu. (Foto: Andraž Purg) 137 objektov, je bilo pred ča- som zelo napeto ozračje. Del prebivalcev namreč nestrpno pričakuje selitev, drugi del ji ostro nasprotuje. Iz službe za obnove so spo- ročili, da Direkcija Republike Slovenije za vode dopolnjuje in dodatno utemeljuje svoje strokovne podlage in mnenja, ki jih bo posredovala Državni tehnični pisarni. Ta bo nato pripravila celovito strokov- no mnenje ob upoštevanju mnenja drugih strok, ki ga nato potrdi še svet vlade za obnovo. Dodajajo, da se zavedajo nezavidljivega in zelo težkega položaja vseh prizadetih. Lju- dje so upravičeno nestrpni, saj že od avgustovskih poplav ne vedo, kje in kako naj si oziroma si bodo v prihodnje oblikovali življenje. Zato je vodja službe Boštjan Šefi c zahteval od vseh udeležen- cev, ki sodelujejo v procesu priprave strokovnih mnenj in podlag, naj svoje delo konča- jo v tem mesecu. Prve nove hiše V službi za obnovo načr- tujejo, da bodo gradnjo na- domestnih objektov začeli v drugi polovici letošnjega leta. Pri tem opozarjajo, da je za- četek gradnje odvisen od več dejavnikov. Med drugim so izpostavili, da morajo izvesti vse postopke za izbor izvajal- ca, občine morajo zagotoviti zemljišča in izpeljati postop- ke umeščanja novih stavb v prostor. Hkrati mora država vnajprej vedeti, koliko nado- mestnih gradenj bo gradila. Se je v Letušu tresla gora, rodila pa se bo miš? Bojan Arčan iz Letuša je eden tistih, ki nasprotuje selitvi. (Foto: Andraž Purg) Da v Letušu devet mesecev po poplavah ni nič novega glede tega, kakšna bo usoda tamkajšnjih stanovanjskih zgradb, opozarja domačin Bojan Arčan. Kot pravi, to pripisuje temu, da so stro- kovne službe najverjetneje spoznale, da bi bila tako obsežna selitev hiš, med ka- terimi nekatere skoraj niso bile poplavljene, nesmisel- na. Lastniki od 50 do 60 hiš svoj prav dokazujejo tudi s pomočjo odvetniške pisarne. »Na prvotnem seznamu za selitev je bilo 348 zgradb iz cele Slovenije. Krajanom Le- tuša se je že takrat zdelo zelo nenavadno, da jih je bilo od tega kar 160 oziroma skoraj polovica iz našega naselja. Celotna Koroška, ki je bila huje poplavljena kot Savinj- ska dolina, je imela takrat za selitev predvidenih samo 18 hiš. Če to ne bi bilo sumljivo, bi bilo že kar smešno. Zato smo od prvega dne opozarja- li na nekatere napake. In kar je najbolj pomembno, vsa dejstva smo imeli podprta s predhodno izdelanimi štu- dijami in številkami o suhih zadrževalnikih,« je povedal Bojan Arčan. Kot septembra lani Po neuradnih informacijah do tako velikih selitev, kot jih je najprej napovedoval bra- slovški župan Tomaž Žohar, ne bo prišlo. Strokovne služ- be naj bi se na nekaterih me- stih spogledovale z drugač- nimi protipoplavnimi ukrepi. »Neuradna informacija je, da se velik del našega naselja ne bo selil. Kaj so bo res zgodi- lo, še vedno ne vemo. Smo na isti točki kot septembra lani. Prvotno so nam rekli, da naj bi odločbe dobili marca, po- tem so to preložili na april in zdaj že na maj. Mi pa še vedno ne vemo nič. Obiskali nas niso še niti cenilci,« do- daja Arčan. Opozarjali vrsto let Nekateri prebivalci se ne želijo seliti, drugi bi se selili, tretji bi ostali, če bi država lahko zagotovila ustrezne protipoplavne ukrepe. »Neka- tere hiše v letuški gmajni so bile v zadnjih petdesetih letih poplavljene sploh prvič. V Sa- vinjski dolini je veliko krajev, ki so bili v zgodovini bistveno večkrat poplavljeni. Zato nam ni bilo jasno, zakaj bi selili nas.« Arčan ob tem nadalju- je, da je res, da je manjši del naselja tudi pri njih takšen, ki je bil v zadnjih dvajsetih letih poplavljen trikrat. Gre za del, kjer se Paka izliva v Savinjo. »Državo smo na to območje opozarjali vrsto let. A se ni nič premaknilo. Zato smo vložili kazenske ovadbe pro- ti koncesionarju Nivo Eku.« ŠO »Devet mesecev po poplavi ne vemo ničesar novega. Slišali smo zgolj neuradne informacije, da se zgradbe v Letušu ne bodo selile v tako velikem obsegu,« pravi Bojan Arčan. V skrajnih primerih, če dogovora ne bo mogoče doseči, Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju  nančnih sredstev dopušča tudi možnost razlastitve lastnikov nepremičnin, ki so predvidene za odstranitev. Nasprotovanje selitvi Kot so povedali v službi za obnovo, je njej osnovni cilj da ljudem zagotovi varnost in tudi varnost njihovega pre- moženja, pri čemer vse ak- tivnosti izvaja v sodelovanju s stroko. Poudarjajo, da so lastni- kom objektov, za katere so Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 20, 16. maj 2024 AKTUALNO ZADETKI 19 14 21 14 24 10 22 10 »S pomočjo razprav učence spodbujam, naj si ustvarijo svoje mnenje o neki zadevi in si ga upajo povedati. Če znajo argu- mentirati in zagovarjati svoje mnenje, ni napač- nih odgovorov.« Simona Šarlah, učiteljica leta iz Vojnika »V starem trškem jedru Šentjurja so ulice ozke, to ni avenija, kot je na Elizejskih poljanah.« Marko Diaci, župan Obči- ne Šentjur Za novinarstvo in šport pravijo, da sta kot droga. To sta področji, ki sem jima posvetil svoje življe- nje.« Uroš Krajnc, novinar, ure- dnik, športni direktor »Današnji svet ni idea- len, daleč od tega. A vsaj ni nevarnosti, da bodo dijaki takoj po maturi vpoklicani na fronto.« Urh Ferlež, avtor stripa o celjskem obdobju Rudolfa Maistra »Da se učimo in izobra- žujemo vse življenje, je temelj naše vključenosti v sodoben svet. Zakaj? Naš svet se tako hitro spremi- nja, da brez učenja težko sledimo vsemu, kar je nujno.« Biserka Neuhold Hlastec, vodja splošnega neformal- nega izobraževanja v UPI Žalec Prebivalci Strug še vedno ne vedo, kje bodo lahko varno in mirno živeli. Novembra lani so jim predstavniki vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih sicer povedali, da se bodo vsi morali izseliti, saj nevarnost poleg narasle Savinje predstavlja izjemno obsežen plaz nad zaselkom, ki bi lahko ob ponovnih obilnih padavinah zdrsel v strugo. V reki bi se nakopičil drobir, ki bi uničujočo moč deroče vode še bistveno povečal, poudarjajo strokovnjaki. »Zelo počasi poteka vse skupaj« V občini Gornji Grad je na seznamu 27 stanovanjskih hiš in 12 gospodarskih po- slopij. Po besedah župana Antona Špeha občani še vedno čakajo na odločitve stroke in sklepe države, potem bodo z občinsko in državno pomočjo iskali naj- bolj primerna zemljišča za gradnjo hiš ali nakup stavb, ki so na voljo na nepremič- ninskem trgu. »Naša občina je že pri- pravila občinski podrobni prostorski načrt za novo sta- novanjsko naselje Prekštan. Čeprav zemljišče ni v občin- ski lasti, smo se dogovorili, da bo lastnik 11 zazidljivih parcel ponudil najprej v odkup našim občanom za gradnjo novih hiš. Medtem se dogovarjamo z lastnikom 2 hektarja velike stavbne parcele, da bi občina s po- močjo države odkupila tudi ta zazidljiva zemljišča in jih ponudila vsem, ki bodo dobili sklepe za odstranitev hiš. Ni nujno, da so naši ob- čani, lahko pridejo tudi od drugod, pogoj je, da imajo sklep države,« pojasnjuje župan, ki je kritičen do pre- počasnega ukrepanja države pri zagotavljanju protipopla- ven zaščite. »Zelo počasi poteka vse skupaj, kar se negativno od- raža na počutju ljudi. Pristoj- na ministrstva in strokovne službe se še vedno obota- vljajo pri pripravi državnega prostorskega načrta za ce- lotno sotočje Drete in njene pritoke. Sistem protipoplavne varnosti bi morali zagotoviti z vrha navzdol, torej iz Zgornje Savinjske doline proti Laške- mu in ne obratno, kot se do- gaja zdaj,« še podarja župan Anton Špeh. BF Ena od stavb, kjer je osnutek sklepa že oblikovan, je tudi stavba z naslovom Pečovnik 55 v Celju. Gre za večstanovanj- sko stavbo, v kateri je pet stanovanjskih enot. Lani je bil objekt poplavljen, pogovori s stanovalci kažejo, da nihče od njih ne nasprotuje selitvi. »Ob vsakem dežju po lanski poplavi ne spim mirno,« nam je dejala ena od stanovalk. Na vprašanje, ali je občina v stiku s stanovalci, nam je dejala, da je in da so se stanovalci pogovarjali tudi z državnim sekretarjem in vodjo vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Bo- štjanom Šefi cem. »Občina se je dejavno vključila v pomoč državi pri reševanju poplavno in plazovno ogroženih nepremičnin oziroma območij v Celju. V ta namen smo pripravili seznam območij, primernih za morebitne potrebne nadomestne gradnje, pripravljen pa ima- mo tudi nabor stanovanj za preselitve, ki bi jih lahko, če bi se izkazalo za potrebno, ponudili v odkup državi za zagotovitev nadomestnih objektov,« so nam v celjski občini odgovorili na vprašanje, ali sta morda nadomestno zemljišče ali stavba za omenjene stanovalce že znana. Glede na to, da to ni edina stavba, ki je poplavno ali plazovno ogrožena in kot takšna na seznamu za odstranitev, celjska občina do zdaj ni prejela nobenega dru- gega osnutka sklepa, le tega, ki se nanaša na Pečovnik 55. Ob tej stavbi je namreč tudi gasilski dom, za katerega je znano, da bo prav tako moral biti odstranjen iz enakega razloga. SŠol V osnutkih sklepa, ki so objavljeni na straneh vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih, je možno na- tančno videti, za katere stavbe oziroma hiše gre. Ob osnut- kih so objavljena tudi strokovna mnenja, iz katerih je razvidno, kolikokrat je katera stavba že bila poplavljena in kakšna poplavna ali plazovna nevarnost ji še grozi. Odstranjena bo tudi stavba v Pečovniku Ob tej stavbi, kjer se stanovalci načeloma strinjajo s preselitvijo, je tudi gasilski dom, za katerega je znano, da bo prav tako moral biti odstranjen iz enakega razloga. (Foto: SŠol) V Strugah še vedno v negotovosti Zakonca Germelj že več mesecev živita v negotovosti. (Foto: Andraž Purg) Zakonca Jožica in Kristl Germelj, ki v Strugah živita že vse življenje, pravita, da so meseci po uničujočih poplavah še vedno stresni, saj sta za las ušla smrti. Prve tedne po po- plavah sta živela v prijateljičini počitniški hišici, potem sta se vrnila v domačo hišo. »Iz dne- va v dan živiva v negotovosti. Podobno kot drugi prebivalci Strug. Žalostno je, da pristojni na državni ravni še niso našli rešitve za nas. Najsrečnejši bi bili, če bi lahko še naprej var- no živeli v svojih domovih, a to najverjetneje ne bo mogoče,« je povedala Jožica. Kam seliti? V Strugah je 11 hiš, v sedmih družine še živijo. Kot je pove- dal župan Luč Klavdij Strmč- nik, občina sicer pripravlja občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za območje na- domestne gradnje, vendar se zatika pri pridobivanju sogla- sij strokovnih služb. »V občini Luče je stroka na seznam za izselitev uvrstila 18 stanovanj- skih hiš. Toliko družin naj bi se preselilo. Prostor za nado- mestno gradnjo je občina pred- videla na ravnini med Lučami in Solčavo, kjer je že 25 stano- vanjskih hiš. To območje je si- cer ob porečju Savinje, vendar je v sklopu gradnje obvoznice predvidena ureditev protipo- plavne zaščite z nasipi,« je pojasnil župan in dodal, da je direkcija za vode za OPPN dala le pogojno soglasje za gradnjo, kar pomeni, da kot župan še vedno ne ve, ali bo na tem ob- močju dovoljena gradnja ali ne. BF »Čeprav smo s predstavniki države imeli že veliko sestan- kov, na katerih smo se tako z ministrom kot s strokovnimi službami dogovorili, kako bomo zadeve izvedli, se še vedno vrtimo v začaranem krogu zaradi počasne in toge birokra- cije,« je kritičen Strmčnik. V zaselku Struge je od skupno 11 hiš sedem še vedno nastanjenih. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 20, 16. maj 2024 GOSPODARSTVO Slatinsko podjetje zgradilo betonarno prihodnosti Gic Gradnje ustvarjajo novo gradbeno kulturo Celje gosti največji dogodek o energetiki Ob jubileju še prenovljena fizioterapija V laški Thermani, kjer so lani prenovili prostore za hidroterapijo in delovno terapijo, so v teh dneh končali še prenovo prostorov, kjer izvajajo fizioterapijo. Naložba je bila vredna približno 1,5 milijona evrov. Fizioterapija sodi v Thermani med pomembnejše programe zdraviliškega zdravljenja, ob- novitvene rehabilitacije ter ambulantne fizioterapije. Večji del fizioterapije izvajajo v okviru pogodbe z ZZZS in na leto obravnavajo 3.500 bolnikov ter ustvarijo približno 51 tisoč nočitev. Zaradi obnovitvene rehabilitacije, pri kateri sodelujejo z mnogimi društvi in zvezami, jih vsako leto obišče približno tisoč posameznikov, ki ustvarijo 13 tisoč nočitev. Na področju ambulantne fizioterapije na leto obravnavajo približno 4 tisoč oseb, vedno večji je tudi obseg samoplačniških storitev, so povedali v laški družbi. JI »O trajnosti je treba začeti razmišljati že ob začetku gradnje, torej tudi pri proizvodnji materialov,« je ob odprtju nove betonarne, ki stoji v industrijski coni Negonje pri Rogaški Slatini, poudaril dr. Rok Cajzek, direktor družbe Gic Gradnje. Betonarna je ena najbolj sodobnih in naprednih in je prva te vrste v Sloveniji, saj ima v celoti digitalno vodene procese, v katere je vključena tudi umetna inteligenca. Podjetje je s to na- ložbo v gradbeništvu naredilo korak v pravo smer, je še dejal dr. Cajzek. Naložba je bila vredna 2,5 milijona evrov in je del projekta Gradbeništvo 4.0, s katerim je slatinski gradbinec končal obsežno digitalizacijo svojega poslovanja. JANJA INTIHAR Gic Gradnje sodijo med najbolj uspešna gradbena podjetja v regiji in državi, za- dnja leta se uvrščajo tudi med najbolj napredna podjetja v gradbeni dejavnosti. Betonar- na v industrijski coni Negonje je že četrta v njihovi lasti, a se zelo razlikuje od drugih treh, ki so v Poljčanah, Pod- četrtku in Rogaški Slatini. Z njo se namreč v Skupini Gic, v kateri je osem podjetij, ki zaposlujejo 250 ljudi in imajo od 90 do 100 milijonov evrov letnega prihodka, začenja obdobje trajnostne gradnje in pomeni prehod iz klasičnih v digitalno vodene procese. S skrbno načrtovanim izbo- rom in z vključitvijo digital- nih tehnologij ter naprednih proizvodnih procesov je na- mreč to družinsko podjetje, ki je na trgu že 34 let, posta- vilo temelje industrije 4.0 v proizvodnji betona. Zavezanost trajnostnemu poslovanju O betonarni prihodnosti so v Gic Gradnjah začeli raz- mišljati pred dvema letoma. Celoten projekt so skrbno za- črtali ter skrbno izbrali tudi gradbene materiale in tehno- logijo za delovanje betonar- ne. »Gradili smo z materiali, ki imajo nižji ogljični odtis, in izbirali tehnologije, ki so energijsko varčne. S tem ne bomo samo zmanjšali stro- škov in izpustov toplogrednih plinov, ampak dokazujemo svojo zavezanost trajnostne- mu poslovanju in varstvu okolja,« je povedala dr. Tja- ša Zupančič Hartner, vodja razvoja. V podjetju so zelo ve- seli, da jih je pri tem finančno podprla tudi država. Vrednost digitalne preo- brazbe podjetja in postavitev nove betonarne je sedem mi- lijonov evrov, od tega znaša naložba v trajnostno narav- nano betonarno skupaj z reci- klirno napravo ter ureditvijo okolice malo več kot 2,5 mi- lijona evrov. Naložba v stav- be in osnovo digitalizacije je znašala 1,4 milijona evrov. Na dveh razpisih je podjetje pridobilo malo več kot dva milijona evrov državnega in evropskega denarja. Popoln nadzor nad delovanjem Poleg denarja so v Gic Gra- dnjah v novo betonarno vlo- žili tudi veliko znanja in dela. »Betonarna ni samo mejnik v poslovanju našega podjetja, ampak je mejnik v gradbe- ništvu in trajnostnem razvo- ju, je še poudarila dr. Tjaša Zupančič Hartner in dodala: »Naš cilj je izdelovati najso- dobnejše mešanice, zato smo potrebovali tudi sodobno pro- izvodnjo. Tudi betonarna je zgrajena z nizkoogljičnim betonom, tako imenovanim zelenim betonom, ki smo ga razvili s podjetjem Salonit Anhovo.« Zaradi digitalno vodenih procesov je zmogljivost nove betonarne dvakrat večja kot pri običajnih betonarnah, večja je varnost pri delu, de- lovne procese v njej je mo- goče nadzorovati na daljavo, odpadkov pri proizvodnji ni. Dr. Tjaša Zupančič Hartner napoveduje, da bodo predvi- doma naslednje leto naroč- niki betona ob računu dobili tudi zapis o ogljičnem odtisu materiala, ki so ga naročili. Znanje bodo delili Dr. Rok Cajzek pravi, da je pred podjetjem strma pot. »Naše poslanstvo je ustvarja- nje nove gradbene kulture. Stroka v gradbeništvu je pre- malo cenjena, zgradbe posta- jo vedno bolj vsestranske in zapletene, tako kot avtomo- bili. Tega se ljudje premalo zavedajo. Res je, da gradbe- ništvo zaradi dogajanja v pre- teklosti še vedno nosi težek nahrbtnik, a verjamem, da lahko z dobrimi zgodbami, kot je naša nova betonarna, marsikaj spremenimo,« pra- vi. Velika sprememba, s katero želijo Gic Gradnje prav tako prispevali h krepitvi gradbene dejavnosti doma in v tujini, bo zagotovo tudi Mednarodni center trajnostne gradnje, ki so ga pred dnevi začeli graditi v Rogaški Slatini. V projekt se je doslej vključilo že petnajst partnerjev. »Z nami so vsi, ki kaj pomenijo v gradbeništvu. Rešitve, ki bodo nastajale v centru, ne bodo namenjene samo Gic Gradnjam. Delili jih bomo z drugimi podjetji in iz- obraževalnimi ustanovami, saj bomo le tako lahko delali skupne korake k trajnostne- mu gradbeništvu,« poudarja dr. Cajzek. Foto: Nik Jarh »Prenovljeni prostori fizioterapije omogočajo bolj kakovostno obravnavo in oseben pristop, v ospredje je posta- vljena dostopnost gibalno oviranim osebam,« pravi Mojca Leskovar, predsednica uprave Thermane. (Foto: arhiv Thermane) Na celjskem sejmišču se je včeraj (sreda) začela energetska konferenca SE- Energy, ki je največji tovr- sten dogodek v jugovzho- dni Evropi. Na konferenci bodo do petka domači in tuji strokovnjaki razpra- vljali o vprašanjih s podro- čja energetike, s katerimi se ukvarjajo podjetja, veliki industrijski koncerni, lo- kalne skupnosti in države. Tridnevna konferenca je razdeljena na deset večjih sklopov, od katerih jih je po- lovica namenjena industriji in drugim večjim porabni- kom energije. Med najbolj izstopajočimi temami je di- gitalizacija v energetiki, kjer so strokovnjaki včeraj pred- stavili tudi rešitve za zniža- nje stroškov omrežnine ter se dotaknili novega obračuna omrežnine, ki naj bi v Slove- niji začel veljati 1. julija. T eme včerajšnjih pogovorov so bile tudi vetrna energija, saj je naša država po številu vetr- nic na predzadnjem mestu v Evropski uniji, gradnja sonč- nih elektrarn in spremembe zakonodaje za to področje. Govorili so tudi o vodiku kot pomembnem in okolju prijaznem energentu tako v industriji kot v prometu. Poleg primerov dobrih praks iz tistih držav, ki so že uspešno uresničile zelene energetske strategije, bodo na konferenci predstavili tudi raziskave o najnovejših tehnologijah, ki bodo obliko- vale prihodnost energetike. Govorili bodo tudi o financi- ranju energetskih projektov, kar zlasti zanima lokalne skupnosti. Namen konference, ki jo spremlja manjša razstava, je ponuditi pregled napredka držav jugovzhodne Evrope na poti k zelenemu preho- du ter njihovih energetskih in podnebnih načrtov. Za- dnji dan konference, to je jutri, se bodo v Celju zbrali predstavniki za energetiko iz Evropske komisije, mini- stri ali državni sekretarji za energetiko in okolje iz držav jugovzhodne Evrope, iz so- sednjih držav Slovenije ter mnogi domači in tuji stro- kovnjaki. Govorili bodo o temah, pomembnih za zele- ni prehod, med njimi tudi o vlogi jedrske energije. Pred- stavili bodo tudi spremem- be, ki so jih njihove države zapisale v svoje zadnje na- cionalne energetske in pod- nebne načrte, ki jih morajo Evropski uniji oddati do 30. junija. JI V Skupini Gic znaša dodana vrednost na zaposlenega 105 tisoč evrov, medtem ko je v slovenskem gradbeništvu v povprečju nižja od 40 tisoč evrov. Na področju raziskav in razvoja so zelo dejavni, zaposlujejo več doktorjev znanosti, veliko vlagajo v napredne tehnologije in se povezujejo z razvojnimi inštituti ter s fakultetami. Dr. Rok Cajzek: »Želimo ustvariti trajnostno gradbeno podjetje z naj- višjo dodano vrednostjo.« Gic Gradnje so v industrijski coni Negonje postavile betonarno priho- dnosti, v kateri so vsi procesi digita- lizirani. Vrednost naložbe je 2,5 milijona evrov. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 20, 16. maj 2024 GOSPODARSTVO Slatinsko podjetje zgradilo betonarno prihodnosti Gic Gradnje ustvarjajo novo gradbeno kulturo Celje gosti največji dogodek o energetiki Ob jubileju še prenovljena fizioterapija V laški Thermani, kjer so lani prenovili prostore za hidroterapijo in delovno terapijo, so v teh dneh končali še prenovo prostorov, kjer izvajajo fizioterapijo. Naložba je bila vredna približno 1,5 milijona evrov. Fizioterapija sodi v Thermani med pomembnejše programe zdraviliškega zdravljenja, ob- novitvene rehabilitacije ter ambulantne fizioterapije. Večji del fizioterapije izvajajo v okviru pogodbe z ZZZS in na leto obravnavajo 3.500 bolnikov ter ustvarijo približno 51 tisoč nočitev. Zaradi obnovitvene rehabilitacije, pri kateri sodelujejo z mnogimi društvi in zvezami, jih vsako leto obišče približno tisoč posameznikov, ki ustvarijo 13 tisoč nočitev. Na področju ambulantne fizioterapije na leto obravnavajo približno 4 tisoč oseb, vedno večji je tudi obseg samoplačniških storitev, so povedali v laški družbi. JI »O trajnosti je treba začeti razmišljati že ob začetku gradnje, torej tudi pri proizvodnji materialov,« je ob odprtju nove betonarne, ki stoji v industrijski coni Negonje pri Rogaški Slatini, poudaril dr. Rok Cajzek, direktor družbe Gic Gradnje. Betonarna je ena najbolj sodobnih in naprednih in je prva te vrste v Sloveniji, saj ima v celoti digitalno vodene procese, v katere je vključena tudi umetna inteligenca. Podjetje je s to na- ložbo v gradbeništvu naredilo korak v pravo smer, je še dejal dr. Cajzek. Naložba je bila vredna 2,5 milijona evrov in je del projekta Gradbeništvo 4.0, s katerim je slatinski gradbinec končal obsežno digitalizacijo svojega poslovanja. JANJA INTIHAR Gic Gradnje sodijo med najbolj uspešna gradbena podjetja v regiji in državi, za- dnja leta se uvrščajo tudi med najbolj napredna podjetja v gradbeni dejavnosti. Betonar- na v industrijski coni Negonje je že četrta v njihovi lasti, a se zelo razlikuje od drugih treh, ki so v Poljčanah, Pod- četrtku in Rogaški Slatini. Z njo se namreč v Skupini Gic, v kateri je osem podjetij, ki zaposlujejo 250 ljudi in imajo od 90 do 100 milijonov evrov letnega prihodka, začenja obdobje trajnostne gradnje in pomeni prehod iz klasičnih v digitalno vodene procese. S skrbno načrtovanim izbo- rom in z vključitvijo digital- nih tehnologij ter naprednih proizvodnih procesov je na- mreč to družinsko podjetje, ki je na trgu že 34 let, posta- vilo temelje industrije 4.0 v proizvodnji betona. Zavezanost trajnostnemu poslovanju O betonarni prihodnosti so v Gic Gradnjah začeli raz- mišljati pred dvema letoma. Celoten projekt so skrbno za- črtali ter skrbno izbrali tudi gradbene materiale in tehno- logijo za delovanje betonar- ne. »Gradili smo z materiali, ki imajo nižji ogljični odtis, in izbirali tehnologije, ki so energijsko varčne. S tem ne bomo samo zmanjšali stro- škov in izpustov toplogrednih plinov, ampak dokazujemo svojo zavezanost trajnostne- mu poslovanju in varstvu okolja,« je povedala dr. Tja- ša Zupančič Hartner, vodja razvoja. V podjetju so zelo ve- seli, da jih je pri tem finančno podprla tudi država. Vrednost digitalne preo- brazbe podjetja in postavitev nove betonarne je sedem mi- lijonov evrov, od tega znaša naložba v trajnostno narav- nano betonarno skupaj z reci- klirno napravo ter ureditvijo okolice malo več kot 2,5 mi- lijona evrov. Naložba v stav- be in osnovo digitalizacije je znašala 1,4 milijona evrov. Na dveh razpisih je podjetje pridobilo malo več kot dva milijona evrov državnega in evropskega denarja. Popoln nadzor nad delovanjem Poleg denarja so v Gic Gra- dnjah v novo betonarno vlo- žili tudi veliko znanja in dela. »Betonarna ni samo mejnik v poslovanju našega podjetja, ampak je mejnik v gradbe- ništvu in trajnostnem razvo- ju, je še poudarila dr. Tjaša Zupančič Hartner in dodala: »Naš cilj je izdelovati najso- dobnejše mešanice, zato smo potrebovali tudi sodobno pro- izvodnjo. Tudi betonarna je zgrajena z nizkoogljičnim betonom, tako imenovanim zelenim betonom, ki smo ga razvili s podjetjem Salonit Anhovo.« Zaradi digitalno vodenih procesov je zmogljivost nove betonarne dvakrat večja kot pri običajnih betonarnah, večja je varnost pri delu, de- lovne procese v njej je mo- goče nadzorovati na daljavo, odpadkov pri proizvodnji ni. Dr. Tjaša Zupančič Hartner napoveduje, da bodo predvi- doma naslednje leto naroč- niki betona ob računu dobili tudi zapis o ogljičnem odtisu materiala, ki so ga naročili. Znanje bodo delili Dr. Rok Cajzek pravi, da je pred podjetjem strma pot. »Naše poslanstvo je ustvarja- nje nove gradbene kulture. Stroka v gradbeništvu je pre- malo cenjena, zgradbe posta- jo vedno bolj vsestranske in zapletene, tako kot avtomo- bili. Tega se ljudje premalo zavedajo. Res je, da gradbe- ništvo zaradi dogajanja v pre- teklosti še vedno nosi težek nahrbtnik, a verjamem, da lahko z dobrimi zgodbami, kot je naša nova betonarna, marsikaj spremenimo,« pra- vi. Velika sprememba, s katero želijo Gic Gradnje prav tako prispevali h krepitvi gradbene dejavnosti doma in v tujini, bo zagotovo tudi Mednarodni center trajnostne gradnje, ki so ga pred dnevi začeli graditi v Rogaški Slatini. V projekt se je doslej vključilo že petnajst partnerjev. »Z nami so vsi, ki kaj pomenijo v gradbeništvu. Rešitve, ki bodo nastajale v centru, ne bodo namenjene samo Gic Gradnjam. Delili jih bomo z drugimi podjetji in iz- obraževalnimi ustanovami, saj bomo le tako lahko delali skupne korake k trajnostne- mu gradbeništvu,« poudarja dr. Cajzek. Foto: Nik Jarh »Prenovljeni prostori fizioterapije omogočajo bolj kakovostno obravnavo in oseben pristop, v ospredje je posta- vljena dostopnost gibalno oviranim osebam,« pravi Mojca Leskovar, predsednica uprave Thermane. (Foto: arhiv Thermane) Na celjskem sejmišču se je včeraj (sreda) začela energetska konferenca SE- Energy, ki je največji tovr- sten dogodek v jugovzho- dni Evropi. Na konferenci bodo do petka domači in tuji strokovnjaki razpra- vljali o vprašanjih s podro- čja energetike, s katerimi se ukvarjajo podjetja, veliki industrijski koncerni, lo- kalne skupnosti in države. Tridnevna konferenca je razdeljena na deset večjih sklopov, od katerih jih je po- lovica namenjena industriji in drugim večjim porabni- kom energije. Med najbolj izstopajočimi temami je di- gitalizacija v energetiki, kjer so strokovnjaki včeraj pred- stavili tudi rešitve za zniža- nje stroškov omrežnine ter se dotaknili novega obračuna omrežnine, ki naj bi v Slove- niji začel veljati 1. julija. T eme včerajšnjih pogovorov so bile tudi vetrna energija, saj je naša država po številu vetr- nic na predzadnjem mestu v Evropski uniji, gradnja sonč- nih elektrarn in spremembe zakonodaje za to področje. Govorili so tudi o vodiku kot pomembnem in okolju prijaznem energentu tako v industriji kot v prometu. Poleg primerov dobrih praks iz tistih držav, ki so že uspešno uresničile zelene energetske strategije, bodo na konferenci predstavili tudi raziskave o najnovejših tehnologijah, ki bodo obliko- vale prihodnost energetike. Govorili bodo tudi o financi- ranju energetskih projektov, kar zlasti zanima lokalne skupnosti. Namen konference, ki jo spremlja manjša razstava, je ponuditi pregled napredka držav jugovzhodne Evrope na poti k zelenemu preho- du ter njihovih energetskih in podnebnih načrtov. Za- dnji dan konference, to je jutri, se bodo v Celju zbrali predstavniki za energetiko iz Evropske komisije, mini- stri ali državni sekretarji za energetiko in okolje iz držav jugovzhodne Evrope, iz so- sednjih držav Slovenije ter mnogi domači in tuji stro- kovnjaki. Govorili bodo o temah, pomembnih za zele- ni prehod, med njimi tudi o vlogi jedrske energije. Pred- stavili bodo tudi spremem- be, ki so jih njihove države zapisale v svoje zadnje na- cionalne energetske in pod- nebne načrte, ki jih morajo Evropski uniji oddati do 30. junija. JI V Skupini Gic znaša dodana vrednost na zaposlenega 105 tisoč evrov, medtem ko je v slovenskem gradbeništvu v povprečju nižja od 40 tisoč evrov. Na področju raziskav in razvoja so zelo dejavni, zaposlujejo več doktorjev znanosti, veliko vlagajo v napredne tehnologije in se povezujejo z razvojnimi inštituti ter s fakultetami. Dr. Rok Cajzek: »Želimo ustvariti trajnostno gradbeno podjetje z naj- višjo dodano vrednostjo.« Gic Gradnje so v industrijski coni Negonje postavile betonarno priho- dnosti, v kateri so vsi procesi digita- lizirani. Vrednost naložbe je 2,5 milijona evrov. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 20, 16. maj 2024 GOSPODARSTVO Lastniške spremembe se obetajo tudi v enem največjih mesnopredelovalnih podjetij v Sloveniji So Celjske mesnine že hrvaške? Podjetje Hörmann Slovenija, ki ima sedež v Petrovčah, so lani močno prizadele poplave. Ob večmesečni obnovi poslovnih, razstavnih in skladiščnih prostorov je zgradilo tudi novo 3 tisoč kvadratnih metrov veliko in tri milijone evrov vredno regalno skladišče, ki ga je sicer začelo graditi že pred poplavami. Podjetje, ki je od leta 2019 v nemški lasti, je lani poslovalo nadvse uspešno. Zabeležilo je najve- čji promet v svoji zgodovini. Znašal je 21,5 milijona evrov. Celjske mesnine so lani poslova- le z izgubo. Znašala je malo manj kot 1,8 milijona evrov. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Konec aprila je največja opozicijska stranka pri- pravila pogovor na temo Spoštujemo in podpiramo slovensko gospodarstvo, na kateri je sodeloval tudi direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Prejšnji teden je poslovno javnost in tudi Celjane presenetila novica, da naj bi bile Celjske mesnine naprodaj, najresnejši kupec naj bi bila hrvaška družba Mesna industrija Braća Pivac. Po nekaterih informacijah naj bi bilo celjsko podjetje že v rokah Hrvatov. JANJA INTIHAR Tako v Celju kot na Hrva- škem o morebitnem poslu še vedno molčijo. Razlog za pro- dajo enega največjih mesno- predelovalnih podjetij v Slove- niji naj bi bil po pisanju večine medijev spor med lastnikoma. Celjske mesnine oziroma Skupino Celjske mesnine, v kateri so poleg obvladujoče družbe v Celju še invalidsko podjetje, Pršutarna S'Krasa, družba Radgonske gorice in hčerinski družbi v Zagrebu in Beogradu, lastniško obvladu- jeta Izidor Krivec in kranjski poslovnež Danilo Dujović. Pravzaprav je »na papirju« od leta 2018 lastnica Celjskih mesnin družba CM Invest, ki je bila ustanovljena leta 2013 in ima sedež v Celovcu. Njena lastnika sta Amur in- ženiring s 60-odstotnim de- ležem in MIF Invest, ki ima v lasti 40 odstotkov družbe. Lastnik Amur inženiringa je Izidor Krivec, MIF Investa pa Danilo Dujović. Direktor CM Investa je Danilo Dujović, ki je nepretrgoma od leta 2017 tudi predsednik nadzornega sveta Celjskih mesnin. Dujo- vića so nekateri pred časom omenjali kot pravega, a »skri- tega« lastnika celjske družbe. Kaj naj bi bil razlog domnev- nega spora med Krivcem in Dujovićem, ni znano. Slišati je mogoče marsikaj, tudi to, da naj bi bil v ozadju denar, poslovanje Celjskih mesnin pa naj bi bilo pod drobnogle- dom revizorjev. Lani visoka izguba Mesna industrija Braća Pi- vac iz Vrgorca v Dalmaciji je del Skupine Pivac, ki je ena najbolj uspešnih prehram- benih skupin na Hrvaškem. Predlani je ustvarila 628 mi- lijonov evrov prihodkov in zaposluje približno dva tisoč ljudi. Celjske mesnine iz leta v leto povečujejo čiste pri- hodke od prodaje, ki so lani prvič presegli 100 milijonov evrov in so znašali 103 mi- lijone evrov. Do predlani so imele tudi veliko čistega do- bička, ki je leta 2020 znašal 4,2 milijona evrov, leta 2021 1,7 milijona evrov, leta 2022 je strmoglavil na malo več kot 54 tisoč evrov. Razlog za skro- men čisti poslovni izid so bile po besedah Izidorja Krivca po- dražitve energentov in visoke cene osnovnih surovin. Lani so imele visoko izgubo. Po še nerevidiranih podatkih so po- slovno leto zaključile s kar 1,8 milijona evrov izgube. Kaj bo s celjsko živinorejo? Celjske mesnine so po- memben poslovni partner Kmetijske zadruge Celje, ki letno od svojih kooperantov odkupi malo več kot 3.500 glav živine, predvsem mla- dega pitanega goveda. »Med zadrugami smo največji do- bavitelji Celjskih mesnin in zagotovo nam ni vseeno, kaj se dogaja z njenim lastni- štvom. Če držijo neuradne govorice, ki se običajno izka- žejo kot resnične, upam, da v ozadju ne gre za špekulativni nakup. Celjske mesnine so resno podjetje, ki zagotavlja veliko delovnih mest. Sicer pa menim, da kdorkoli bo njihov lastnik, bo potreboval živino, saj slovenski potrošniki želijo kupovati domače kakovostno meso,« pravi direktor celjske zadruge Peter Vrisk. Novo 3 tisoč kvadratnih metrov veliko skladišče pomeni ključno naložbo za rast podjetja Hörmann Slovenija, ki je od leta 2019 del svetovne korporacije Hörmann. Direktor podjetja Hörmann Slove- nija Primož Oset (levo) in lastnik nemškega koncerna Christoph Hörmann Kljub poplavam lani z največjim prometom doslej dratnih metrov veliko skla- diščno halo. Skladišče v vre- dnosti 3 milijone evrov bo po besedah direktorja Primoža Oseta izboljšalo učinkovitost podjetja, ki se že 34 let ukvar- ja s prodajo ter z dobavo in montažo vrat Hörmann. Novo skladišče kot mejnik Pogovori o novem velikem regalnem skladišču so trajali dlje časa – vse od spremem- be lastništva podjetja, pove direktor Primož Oset. Pod- jetje, ki se je nekdaj imeno- valo Matjaž, je namreč leta 2019 od slovenskega lastnika Hörmann in poudaril, da je Slovenija nepogrešljiv in po- memben del njihove skupine. Kot največji ponudnik vrat v državi ima Hörmann Sloveni- ja od 40- do 45-odstotni tržni delež. Lani je prodal največ kovinskih enokrilnih vrat. Skupno je na sedežu podjetja v Petrovčah in poslovnih eno- tah v Mariboru in Ljubljani zaposlenih 87 ljudi. SJ, foto: Andraž Purg Več kot 70 centimetrov vi- soka gladina vode v pisarnah, razstavnem salonu, na parki- riščih, v skladiščnih prostorih, ličarski delavnici ter na pri- pravljenem terenu za gradnjo nove skladiščne hale je v samo dveh urah podjetju Hörmann Slovenija povzročila za 2,2 mi- lijona evrov škode. Uničenih je bilo 140 ton vrat v vrednosti 1,2 milijona evrov, milijon evrov je znašala škoda v 750 kvadra- tnih metrih poslovnih prosto- rov, kjer dela 45 zaposlenih. V prilagojenih razmerah so delali vse do sredine januarja letos, ko so obnovo poslovnih, raz- stavnih in skladiščnih prosto- rov uspešno končali. Med obnovo so ob podjetju gradili tudi novo 3 tisoč kva- Matjaža Gorška kupil njegov dobavitelj, nemški koncern Hörmann. »Ko je Christoph Hörmann postal naš lastnik, sva se sprehodila skozi pod- jetje in ko je videl postavljene šotore, je izpostavil, da to ni primerno za skladiščenje,« je povedal Primož Oset. Z odprtjem nove skladiščne hale, ki jo že uporabljajo, so v petrovškem podjetju pridobi- li veliko dodatnega prostora, ki ima boljšo izolacijo in zato zaposlenim omogoča boljše delovne pogoje. Skladišče po besedah direktorja predsta- vlja ključno naložbo za rast podjetja, ki je del svetovne korporacije Hörmann. Ta ima po svetu več kot 40 tovarn, v katerih je zaposlenih več kot 6 tisoč ljudi. Pohvali se lahko z več kot 20 milijonov proda- nih vrat po svetu. Lani rekorden promet V podjetju Hörmann Slo- venija so v letu 2022 ustva- rili malo več kot 17 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je predstavljalo največ do tedaj. Lansko leto je bilo še uspešnejše. Imeli so 21,5 milijona evrov prometa, kar je največ v zgodovini podjetja. Upoštevajoč števi- lo prebivalcev, je slovensko podjetje po višini prometa v koncernu Hörmann uvrščeno na 4. mesto. Kljub temu to v svetovnem koncernu, ki letno ustvari za več kot milijardo evrov prometa, predstavlja le majhen delež. »Slovenija za nas ni po- membna zaradi velikosti trga in prihodkov, ki jih tukaj ustvarimo, temveč predvsem zaradi načina dela in zavzeto- sti zaposlenih,« je ob odpr- tju obnovljenih prostorov in odprtju novega skladišča po- vedal lastnik nemškega kon- cerna Hörmann Christoph Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 20, 16. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Sodelovanje v akciji torej po- meni, da naj bi ljudje v službe, šole ali vrtce prihajali peš, s ko- lesom, skirojem, Celebusom, z vlakom ali deljenim prevozom. To naj bi namreč spreminjalo tudi njihove navade mobilno- sti. V akciji naj bi sodelovali številna celjska podjetja in ob- činski javni zavodi ter podjetja, med drugim tudi bolnišnica in celjska poklicna gasilska enota. Kaj smo pri preverjanju ugoto- vili? Ne samo »občinarji« »V lanski majski akciji spod- bujanja trajnostnih prihodov v službo je sodelovalo 86 zapo- slenih v Mestni občini Celje, ki so na trajnosten način v času akcije skupno opravili kar 57,39 odstotka prihodov v službo,« so sporočili iz občine pred za- četkom letošnje akcije. Čeprav je zastavljena zelo dobro in bi vsem morala dati vedeti, kako z vozili onesnažujemo lasten zrak in da lahko s trajnostnimi oblikami mobilnosti poskrbi- CELJE – Kdaj bo dobro zastavljena akcija spremenila miselnost? Preverili smo, koliko smo res trajnostno mobilni Mestna občina Celje in Zavod Vozim tudi letos pripra- vljata zanimivo akcijo spodbujanja trajnostnih prihodov v vrtec, šolo ali službo Celje se pelje trajnostno. Letošnji pomladni akciji, ki se je začela ta teden v ponedeljek in bo trajala do konca maja, se je pridružilo rekordno število sodelujočih. Vsaj tako pravijo v celjski občini. Skoraj 4.500 ljudi naj bi v naslednjih treh tednih poskušalo spremeniti ali utrditi svoje mobilnostne navade. To naj bi se začelo torej že minuli ponedeljek. Dan kasneje smo pred celjsko občinsko stavbo in pred nekaterimi javnimi ustanovami v središču mesta, ki morajo biti prvi zgled, preverili, ali so zaposleni res v večini prišli v službo peš oziroma z avto- busom ali pa so se pripeljali z avtomobili do najbližjega parkirnega mesta … SIMONA ŠOLINIČ mo tudi za lastno zdravje, naše preverjanje v torek še ni poka- zalo manj zasedenih parkirišč, več kolesarjev na cestah ali bolj zasedenih mestnih avtobusov. Še več. Na avtobusnih postaja- liščih tik pred osmo uro zjutraj, ko številni zaposleni iz javnih zavodov ali mestne uprave pri- hajajo v službo, so bili na Cele- busu večinoma dijaki. Parkirišče Spodnji grad ob središču mesta je bilo nabito polno kot vsak drugi dan že pred 8. uro. Zdelo se je, kot da tisti, ki so se pripeljali po voznih pasovih parkirišča, kot da bi tekmovali, kdo bo še zasedel preostalo prosto par- kirno mesto … Ravno s tega parkirišča je prišlo, zatem ko je tam parkiralo svoja vozila, ogromno vidnejših zaposlenih v občinski upravi. T udi nekate- ra druga parkirišča v mestu so bila ob 8. uri polna, na primer pri nekdanji Turški mački, v Prešernovi ulici, celo na z za- pornico ograjenem parkirišču za celjskim sodiščem je bilo v tistem času težko najti še ka- kšno prosto parkirno mesto, podobno je bilo na parkirišču pri celjski bolnišnici. Zagotovo je mogoče razume- ti, da občina ne more odrediti nikomur, ne zaposlenim v ob- činski upravi ne drugim zapo- slenim v javnih zavodih, kako bodo prišli v službo. Nekateri stanovalci v spalnih naseljih nas že vrsto let opozarjajo, da številni zaposleni v mestnem jedru parkirajo na njihovih parkiriščih, kjer ni plačila par- kirnine, in se nato odpravijo v središče. Toda to še zdaleč ni trajnostna mobilnost, zgolj pre- računljivost. A zgledi vlečejo … Možnosti so Verjetno bo preteklo še kar veliko vode, dokler bomo vsi, ne samo zaposleni v občinah in javnih podjetjih, spreme- nili miselnost in dojeli, kaj pomeni trajnostna mobilnost. Neuradno smo izvedeli, da so vodilni v nekaterih občinskih oddelkih zdaj veliko bolj naklo- njeni trajnostni mobilnosti, kot so bili tisti pred leti … Spomnimo, da ima Celje kar nekaj možnosti za uporabo trajnostnih oblik mobilnosti. Sistem javne izposoje koles Kolesce s svojo mrežo vklju- čuje 39 postaj, na katerih si je mogoče izposoditi 214 koles, med njimi je večina električ- nih. V zadnjih letih je občina z evropskimi sredstvi zgradila, obnovila in označila približno 40 odsekov kolesarskih pove- zav v skupni dolžini 30 kilome- trov. Že na prvi pogled je mogo- če videti, da so občani Kolesce dobro sprejeli in da kolesa upo- rabljajo. Tudi sistem javnega potniškega prometa Celebus je uveljavljen, pokriva večji del mesta in tudi primestna nase- lja. T oda v torek zjutraj, ko smo na nekaterih parkiriščih v jutra- nji konici opazovali, ali se bo z avtobusom pripeljal kdo od tistih, ki delajo v središču Celja, so nam nekateri – največ je bilo dijakov – potožili, da vse avto- busne povezave niso takšne, da bi jim popolnoma ustrezale. Je mogoče, a potreben je čas Celjski Zavod Vozim, ki je po- budnik projekta Celje se pelje trajnostno, je na ravni države znan po tem, da je v zadnjem desetletju krepko spremenil miselnost mladih o prometni varnosti. Vsa ta leta je s svojim osveščanjem, tudi predavanji invalidov, ki so bili tudi sami žrtve nesreč, vplival na mlade, da so v prometu pazljivejši in CELJE – Mestna občina Celje je začela obnavljati del Obrtne ceste, med večje le- tošnje projekte na področju urejanja cestne infrastruktu- re spada tudi druga faza ob- nove Ceste v Lokrovec. Na odseku Obrtne ceste sta predvidena asfaltiranje maka- damske ceste ter ureditev od- voda meteorne vode z novih asfaltiranih površin. Predvi- dena je tudi vgradnja cevi za umestitev nadzemnih elek- tričnih vodov. Zaenkrat je na območju pripravljena podlaga za asfaltiranje, ki bo izvedeno po zaključku vseh pripravljal- nih del. Gre za naložbo, vredno približno 40 tisoč evrov, izvaja- lec del je družba GM Hercog iz Laškega. V kratkem so predvideni tudi začetek obnove Razlagove ulice, prva faza izvedbe ceste Babno–T ermont in preplastitev javne poti Teharje–Zvodno, ki je del poti nove kolesarske po- vezave med Celjem in Šentjur- jem, za katero je določen rok za dokončanje del junij letos. Preplastili bodo tudi lokalno cesto Zadobrova–Ljubečna, ki bo sledila obnovi kanalizacije na tem delu cestišča, po pripra- vi projektne dokumentacije pa se letos začenja tudi druga faza obnove Ceste v Lokrovec. Med krajšimi odseki sta v tem letu predvideni še obnova lokalne ceste na Lopati pri Judo klubu Sankaku in gradnja priključne ceste do industrijske coni na Ljubečni. Mestna občina Celje sicer nadaljuje gradnjo povezo- valne ceste v sklopu urejanja komunalne infrastrukture v Ekonomsko-poslovni coni Trnovlje – jug. Cesta bo po- vezovala nove površine eko- nomsko-poslovne cone s kro- žiščem na Bežigrajski cesti, s čimer bo omogočen dostop do avtocestnega priključka Celje – vzhod. SŠol Začetek obnov cest v občini Obnova Obrtne ceste (Foto: MOC) Zanimanja za začasno rabo veliko CELJE – Potem ko so v Zavo- du Celeia Celje februarja letos objavili javni poziv za odda- jo večnamenskega prostora Glavni trg 8 v začasno rabo, je do konca leta na voljo le še nekaj možnosti do zapolnitve vseh razpoložljivih zmoglji- vosti, so sporočili iz zavoda. Prostor je že dobil svojo vizu- alno podobo, v fazi izvedbe je nakup osnovne opreme za izvajanje dejavnosti. Na javni poziv so umetniki, ustvarjalci, društva in različne skupine prijavili dvajset pro- jektov, od tega so že izvedli tri gledališke predstave in tri de- lavnice oziroma ustvarjalnice za različne ciljne skupine. »Po testnem obdobju konec lanske- ga leta, ko je bilo v prostoru na Glavnem trgu 8 izvedenih šest po vsebini in formatu raznoli- kih dogodkov, smo pričakova- li, da bo odziv na javni poziv dober. Naša pričakovanja so se uresničila. Z veseljem ugo- tavljamo, da smo uspešni pri začasni oživitvi prostora ter s tem tudi širšega okolja na Glav- nem trgu v Celju. Dogajanje se namreč, če je le mogoče, seli iz notranjosti tudi na prosto,« je o rabi začasnega prostora Glavni trg 8 povedala mag. Maja Vo- glar, direktorica Zavoda Celeia Celje. Slednji omenjeni prostor upravlja, lastnica je Mestna ob- čina Celje. Med že prijavljenimi in ča- sovno usklajenimi vsebinami bo do konca leta 2024 mogo- če obiskati različne dogodke, kreativni sejem, posvete na različne teme, delavnice in srečanja, dogodke ob robu fe- stivala Vstop prost, razstave, gledališke predstave, predsta- vitve modnih znamk … Za vse uporabnike velja, da je upora- ba prostora brezplačna, plača- ti morajo le pavšalne stroške uporabe. SŠol Prostor začasne rabe Glavni trg 8 je sicer že dobil svojo vizualno podobo, za katero je poskrbela Neža Penca, v fazi izvedbe je tudi nakup osnovne opreme za začasnim uporabnikom prijaznejše in kakovostnejše izvajanje prijavljenih projektov. (Foto: Andraž Purg) »Raziskave kažejo, da je jutranja dejavnost povezana z boljšim zdravjem, počutjem in s produktivnostjo posa- meznikov. Poleg tega ima tudi pozitiven vpliv na promet in okolje, kar je ključno za trajnostno prihodnost našega planeta,« navajajo v celjski občini. Parkirišče Spodnji grad. Polno že pred 8. uro. Na tem parkirišču parkira svoja vozila največ tistih, ki imajo svoje službe v mestu. niso več najhujši kršitelji. V za- vodu se tako zavedajo, da je za takšne spremembe miselnosti potreben čas. »Smo pa veseli, da se celjska občina vsaj zave- da tega, da je treba za skupno dobro zmanjšati število vozil v mestnih središčih. Zavedamo se tudi, da je težko ljudi pre- pričati, naj spremenijo svoj način mobilnosti. Takšen pro- jekt daje možnost, da to sku- paj poskušamo. Gre za mehke ukrepe, torej da se ljudem da možnost, da v službo, šole, po opravkih pridejo kako druga- če in ne z avtomobili, in da se jih osvešča, da je lahko pot v službo tudi srečanje s kolegi na avtobusu ali skupno kole- sarjenje. Zadnja tri leta, odkar projekt obstaja, smo vendarle opazili pozitivne spremembe. Tisti, ki jih najbolj upoštevajo, so mladi, saj ko enkrat ugotovi- jo, da je mobilnost lahko dru- gačna, boljša, jim to postane ›sveto‹,« pravi Anja Zagomil- šek iz Zavoda Vozim. Foto: Andraž Purg Na avtobusu, ki bi moral biti poln tudi tistih, ki so zaposleni v mestnem središču, je bilo v torek največ dijakov. A tudi to je dober znak. Mladi so bolj kot odrasli navajeni na zdravo mobilnost. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 20, 16. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Sodelovanje v akciji torej po- meni, da naj bi ljudje v službe, šole ali vrtce prihajali peš, s ko- lesom, skirojem, Celebusom, z vlakom ali deljenim prevozom. To naj bi namreč spreminjalo tudi njihove navade mobilno- sti. V akciji naj bi sodelovali številna celjska podjetja in ob- činski javni zavodi ter podjetja, med drugim tudi bolnišnica in celjska poklicna gasilska enota. Kaj smo pri preverjanju ugoto- vili? Ne samo »občinarji« »V lanski majski akciji spod- bujanja trajnostnih prihodov v službo je sodelovalo 86 zapo- slenih v Mestni občini Celje, ki so na trajnosten način v času akcije skupno opravili kar 57,39 odstotka prihodov v službo,« so sporočili iz občine pred za- četkom letošnje akcije. Čeprav je zastavljena zelo dobro in bi vsem morala dati vedeti, kako z vozili onesnažujemo lasten zrak in da lahko s trajnostnimi oblikami mobilnosti poskrbi- CELJE – Kdaj bo dobro zastavljena akcija spremenila miselnost? Preverili smo, koliko smo res trajnostno mobilni Mestna občina Celje in Zavod Vozim tudi letos pripra- vljata zanimivo akcijo spodbujanja trajnostnih prihodov v vrtec, šolo ali službo Celje se pelje trajnostno. Letošnji pomladni akciji, ki se je začela ta teden v ponedeljek in bo trajala do konca maja, se je pridružilo rekordno število sodelujočih. Vsaj tako pravijo v celjski občini. Skoraj 4.500 ljudi naj bi v naslednjih treh tednih poskušalo spremeniti ali utrditi svoje mobilnostne navade. To naj bi se začelo torej že minuli ponedeljek. Dan kasneje smo pred celjsko občinsko stavbo in pred nekaterimi javnimi ustanovami v središču mesta, ki morajo biti prvi zgled, preverili, ali so zaposleni res v večini prišli v službo peš oziroma z avto- busom ali pa so se pripeljali z avtomobili do najbližjega parkirnega mesta … SIMONA ŠOLINIČ mo tudi za lastno zdravje, naše preverjanje v torek še ni poka- zalo manj zasedenih parkirišč, več kolesarjev na cestah ali bolj zasedenih mestnih avtobusov. Še več. Na avtobusnih postaja- liščih tik pred osmo uro zjutraj, ko številni zaposleni iz javnih zavodov ali mestne uprave pri- hajajo v službo, so bili na Cele- busu večinoma dijaki. Parkirišče Spodnji grad ob središču mesta je bilo nabito polno kot vsak drugi dan že pred 8. uro. Zdelo se je, kot da tisti, ki so se pripeljali po voznih pasovih parkirišča, kot da bi tekmovali, kdo bo še zasedel preostalo prosto par- kirno mesto … Ravno s tega parkirišča je prišlo, zatem ko je tam parkiralo svoja vozila, ogromno vidnejših zaposlenih v občinski upravi. T udi nekate- ra druga parkirišča v mestu so bila ob 8. uri polna, na primer pri nekdanji Turški mački, v Prešernovi ulici, celo na z za- pornico ograjenem parkirišču za celjskim sodiščem je bilo v tistem času težko najti še ka- kšno prosto parkirno mesto, podobno je bilo na parkirišču pri celjski bolnišnici. Zagotovo je mogoče razume- ti, da občina ne more odrediti nikomur, ne zaposlenim v ob- činski upravi ne drugim zapo- slenim v javnih zavodih, kako bodo prišli v službo. Nekateri stanovalci v spalnih naseljih nas že vrsto let opozarjajo, da številni zaposleni v mestnem jedru parkirajo na njihovih parkiriščih, kjer ni plačila par- kirnine, in se nato odpravijo v središče. Toda to še zdaleč ni trajnostna mobilnost, zgolj pre- računljivost. A zgledi vlečejo … Možnosti so Verjetno bo preteklo še kar veliko vode, dokler bomo vsi, ne samo zaposleni v občinah in javnih podjetjih, spreme- nili miselnost in dojeli, kaj pomeni trajnostna mobilnost. Neuradno smo izvedeli, da so vodilni v nekaterih občinskih oddelkih zdaj veliko bolj naklo- njeni trajnostni mobilnosti, kot so bili tisti pred leti … Spomnimo, da ima Celje kar nekaj možnosti za uporabo trajnostnih oblik mobilnosti. Sistem javne izposoje koles Kolesce s svojo mrežo vklju- čuje 39 postaj, na katerih si je mogoče izposoditi 214 koles, med njimi je večina električ- nih. V zadnjih letih je občina z evropskimi sredstvi zgradila, obnovila in označila približno 40 odsekov kolesarskih pove- zav v skupni dolžini 30 kilome- trov. Že na prvi pogled je mogo- če videti, da so občani Kolesce dobro sprejeli in da kolesa upo- rabljajo. Tudi sistem javnega potniškega prometa Celebus je uveljavljen, pokriva večji del mesta in tudi primestna nase- lja. T oda v torek zjutraj, ko smo na nekaterih parkiriščih v jutra- nji konici opazovali, ali se bo z avtobusom pripeljal kdo od tistih, ki delajo v središču Celja, so nam nekateri – največ je bilo dijakov – potožili, da vse avto- busne povezave niso takšne, da bi jim popolnoma ustrezale. Je mogoče, a potreben je čas Celjski Zavod Vozim, ki je po- budnik projekta Celje se pelje trajnostno, je na ravni države znan po tem, da je v zadnjem desetletju krepko spremenil miselnost mladih o prometni varnosti. Vsa ta leta je s svojim osveščanjem, tudi predavanji invalidov, ki so bili tudi sami žrtve nesreč, vplival na mlade, da so v prometu pazljivejši in CELJE – Mestna občina Celje je začela obnavljati del Obrtne ceste, med večje le- tošnje projekte na področju urejanja cestne infrastruktu- re spada tudi druga faza ob- nove Ceste v Lokrovec. Na odseku Obrtne ceste sta predvidena asfaltiranje maka- damske ceste ter ureditev od- voda meteorne vode z novih asfaltiranih površin. Predvi- dena je tudi vgradnja cevi za umestitev nadzemnih elek- tričnih vodov. Zaenkrat je na območju pripravljena podlaga za asfaltiranje, ki bo izvedeno po zaključku vseh pripravljal- nih del. Gre za naložbo, vredno približno 40 tisoč evrov, izvaja- lec del je družba GM Hercog iz Laškega. V kratkem so predvideni tudi začetek obnove Razlagove ulice, prva faza izvedbe ceste Babno–T ermont in preplastitev javne poti Teharje–Zvodno, ki je del poti nove kolesarske po- vezave med Celjem in Šentjur- jem, za katero je določen rok za dokončanje del junij letos. Preplastili bodo tudi lokalno cesto Zadobrova–Ljubečna, ki bo sledila obnovi kanalizacije na tem delu cestišča, po pripra- vi projektne dokumentacije pa se letos začenja tudi druga faza obnove Ceste v Lokrovec. Med krajšimi odseki sta v tem letu predvideni še obnova lokalne ceste na Lopati pri Judo klubu Sankaku in gradnja priključne ceste do industrijske coni na Ljubečni. Mestna občina Celje sicer nadaljuje gradnjo povezo- valne ceste v sklopu urejanja komunalne infrastrukture v Ekonomsko-poslovni coni Trnovlje – jug. Cesta bo po- vezovala nove površine eko- nomsko-poslovne cone s kro- žiščem na Bežigrajski cesti, s čimer bo omogočen dostop do avtocestnega priključka Celje – vzhod. SŠol Začetek obnov cest v občini Obnova Obrtne ceste (Foto: MOC) Zanimanja za začasno rabo veliko CELJE – Potem ko so v Zavo- du Celeia Celje februarja letos objavili javni poziv za odda- jo večnamenskega prostora Glavni trg 8 v začasno rabo, je do konca leta na voljo le še nekaj možnosti do zapolnitve vseh razpoložljivih zmoglji- vosti, so sporočili iz zavoda. Prostor je že dobil svojo vizu- alno podobo, v fazi izvedbe je nakup osnovne opreme za izvajanje dejavnosti. Na javni poziv so umetniki, ustvarjalci, društva in različne skupine prijavili dvajset pro- jektov, od tega so že izvedli tri gledališke predstave in tri de- lavnice oziroma ustvarjalnice za različne ciljne skupine. »Po testnem obdobju konec lanske- ga leta, ko je bilo v prostoru na Glavnem trgu 8 izvedenih šest po vsebini in formatu raznoli- kih dogodkov, smo pričakova- li, da bo odziv na javni poziv dober. Naša pričakovanja so se uresničila. Z veseljem ugo- tavljamo, da smo uspešni pri začasni oživitvi prostora ter s tem tudi širšega okolja na Glav- nem trgu v Celju. Dogajanje se namreč, če je le mogoče, seli iz notranjosti tudi na prosto,« je o rabi začasnega prostora Glavni trg 8 povedala mag. Maja Vo- glar, direktorica Zavoda Celeia Celje. Slednji omenjeni prostor upravlja, lastnica je Mestna ob- čina Celje. Med že prijavljenimi in ča- sovno usklajenimi vsebinami bo do konca leta 2024 mogo- če obiskati različne dogodke, kreativni sejem, posvete na različne teme, delavnice in srečanja, dogodke ob robu fe- stivala Vstop prost, razstave, gledališke predstave, predsta- vitve modnih znamk … Za vse uporabnike velja, da je upora- ba prostora brezplačna, plača- ti morajo le pavšalne stroške uporabe. SŠol Prostor začasne rabe Glavni trg 8 je sicer že dobil svojo vizualno podobo, za katero je poskrbela Neža Penca, v fazi izvedbe je tudi nakup osnovne opreme za začasnim uporabnikom prijaznejše in kakovostnejše izvajanje prijavljenih projektov. (Foto: Andraž Purg) »Raziskave kažejo, da je jutranja dejavnost povezana z boljšim zdravjem, počutjem in s produktivnostjo posa- meznikov. Poleg tega ima tudi pozitiven vpliv na promet in okolje, kar je ključno za trajnostno prihodnost našega planeta,« navajajo v celjski občini. Parkirišče Spodnji grad. Polno že pred 8. uro. Na tem parkirišču parkira svoja vozila največ tistih, ki imajo svoje službe v mestu. niso več najhujši kršitelji. V za- vodu se tako zavedajo, da je za takšne spremembe miselnosti potreben čas. »Smo pa veseli, da se celjska občina vsaj zave- da tega, da je treba za skupno dobro zmanjšati število vozil v mestnih središčih. Zavedamo se tudi, da je težko ljudi pre- pričati, naj spremenijo svoj način mobilnosti. Takšen pro- jekt daje možnost, da to sku- paj poskušamo. Gre za mehke ukrepe, torej da se ljudem da možnost, da v službo, šole, po opravkih pridejo kako druga- če in ne z avtomobili, in da se jih osvešča, da je lahko pot v službo tudi srečanje s kolegi na avtobusu ali skupno kole- sarjenje. Zadnja tri leta, odkar projekt obstaja, smo vendarle opazili pozitivne spremembe. Tisti, ki jih najbolj upoštevajo, so mladi, saj ko enkrat ugotovi- jo, da je mobilnost lahko dru- gačna, boljša, jim to postane ›sveto‹,« pravi Anja Zagomil- šek iz Zavoda Vozim. Foto: Andraž Purg Na avtobusu, ki bi moral biti poln tudi tistih, ki so zaposleni v mestnem središču, je bilo v torek največ dijakov. A tudi to je dober znak. Mladi so bolj kot odrasli navajeni na zdravo mobilnost. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 20, 16. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Eden najobsežnejših pla- zov, ki se je v laški občini sprožil med lanskimi poletni- mi neurji, je med Belovim in Breznim. Plaz je poškodoval lokalno cesto, večstanovanj- sko stavbo in vodovod. Zaradi hudih poškodb hiše so morali izseliti tri gospodinjstva, ver- jetno za stalno. Občina Laško ima pogodbo z izvajalcem sa- nacije plazu že pripravljeno, pravi župan Marko Šantej, trenutno čaka še na končno LAŠKO – V občini je končano zbiranje predlogov občanov za participativni proračun. Občani Laške- ga bodo zanje lahko glasovali od 20. maja. Občinska uprava bo pred glasovanjem vse projektne predloge pregledala in izbrala tiste, ki izpolnjujejo pogoje za izvedbo tako z vsebinskega, zakonodajnega, s časov- nega kot finančnega vidika. Občina bo pripravila tudi poročilo in ustrezna pojasni- la za vsak posamezen projektni predlog za sedemčlansko strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki ob- činske uprave in občinskega sveta. Strokovna komisija bo predloge preučila ter preverila njihovo skladnost in izvedljivost. Vsi predlogi, ki bodo ustrezali pogojem in bodo primerni za izvedbo, bodo na voljo za glasovanje. Slednje bo od 20. do 24. maja. Omogočeni bodo tako spletno glasovanje kot glasovanje po pošti ali z oddajo glasovnice v glavni pisarni Občine Laško. Glasoval bo lahko vsak občan, ki je star vsaj 15 let. BA Kupili bodo prostor za fizioterapijo RADEČE – Občina se je odločila, da bo odkupila po- slovni prostor v Zdravstvenem domu (ZD) Radeče, ki je v lasti nekdanjega fizioterapevta Ludvika Urankarja. Slednji je v njem dejavnost fizioterapije opravljal vse do svoje upokojitve v minulem letu. Zaradi nemotenega nadaljnjega zagotavljanja dejavnosti je nato lani ome- njeni prostor v najem vzel ZD Radeče, ki je na podlagi javnega razpisa tudi zaposlil novo fizioterapevtko. Hkrati je Občina Radeče z lastnikom poslovnega pro- stora sprejela dogovor in namero, da se zaradi dolgoročne potrebe po izvajanju fizioterapevtske dejavnosti v rade - škem zdravstvenem domu v letošnjem občinskem prora- čunu zagotovi sredstva za odkup prostora v višini malo manj kot 60 tisoč evrov, pojasnjujejo v radeški občinski upravi. Opremo, ki je že bila v poslovnem prostoru, je odkupil Zdravstveni dom Radeče, občina bo odkupila še poslovni prostor s površino malo manj kot 40 kva- dratnih metrov. Cena za njegov odkup znaša 59.791 evr ov. BA Občina Radeče namerava odkupiti poslovni prostor v Zdravstvenem domu Radeče, ki je namenjen izvajanju fizioterapije. (Foto: arhiv NT/BA) Začenja se glasovanje LAŠKO – Urejanje plazov v polnem zamahu Občina kroti nemirna tla Občina Laško sodi med najbolj plazovito ogrožena ob- močja v državi. Ob vsakem obilnejšem deževju se sproži kakšen nov plaz. Tako je bilo tudi v minulem letu, ko so po neurjih in poplavah zabeležili več deset novih primerov, ki so povzročili škodo tako na javni infrastrukturi (vo- dovodnem omrežju, cestah) kot tudi na stanovanjskih in gospodarskih stavbah. Za večino teh plazov so že podpisa- ne pogodbe za sanacijska dela. Predvsem manjše plazove občina ureja z lastnimi sredstvi, medtem ko večje v skladu z zakonodajo prijavlja na razpise ministrstva za okolje in prostor. BOJANA AVGUŠTINČIČ Da bi pravočasno odkrili nastajajoči zemeljski plaz, je zelo pomembno stalno opazova- nje dogajanje v tleh, zlasti ob obilnejšem deževju. »Ko občani zaznajo spremembo oziro- ma ko pride do zdrsa zemlje, naj pokličejo pristojne intervencijske službe, ki si pridejo ogledat in ocenit obseg dogodka ter območje zavarujejo. Nato bodo določeni nadaljnji ukrepi in če je treba, pridejo na prizadeto območje tudi geologi, ki opravijo podrobnejše raziskave,« pravi laški župan Marko Šantej. Tudi ogromni piloti niso zaustavili plazenja zemlje nad vasjo Stopce. Potrebni bodo dodatni ukrepi. (Foto: Andraž Purg) recenzijo državne tehnične pisarne. Obsežen plaz se je sprožil tudi na Šmihelu. Tam bodo dela, vredna približno 100 tisoč evrov, kmalu končana. Še v tem mesecu naj bi se začelo tudi urejanje plazu v Rečici, na sanacijo čaka tudi plaz v Trobnem Dolu. Župan Marko Šantej pričakuje, da se bo kmalu začelo tudi urejanje plazu Maček-Mulenca v Spo- dnji Rečici v vrednosti pri- bližno 300 tisoč evrov. »Tre- nutno smo tik pred izborom izvajalca in pričakujemo, da bo dela začel v juniju,« pravi. Ob tem dodaja, da na uredi- tev čakajo tudi trije plazovi na gozdnih cestah, ki so se sprožili med lanskimi neurji. Njihova ureditev bo stala pri- bližno 200 tisoč evrov. Ureja- nje enega se bo po besedah župana kmalu začelo, dva še čakata na recenzijo državne tehnične pisarne. Dodatni ukrepi za Stopce Že novembra 2019 se je sprožil obsežen plaz v Stop- cah, ki sodi med največje pla- zove v državi. Raztezal se je v velikosti 600 krat 120 metrov in je skoraj odnesel vas, saj je bil od prve hiše oddaljen le nekaj deset metrov. Dve leti po sprožitvi plazu se je začela obsežna in zahtevna sanacija območja. Z doslej izvedenimi ukrepi so uspeli zaustaviti plazenje na vrhu plazišča, med izvajanjem del se je izkazalo, da prvotni ukrepi v celoti ne zadoščajo za zavarovanje vasi, zato so nujni dodatni ukrepi. Med drugim je predvidena gradnja še ene pilotne stene. »Plaz Stopce je izjemno zahteven projekt. Za njegovo dokonč- no sanacijo imamo v občini že vse pripravljeno. Čakamo le še na vir državnega financi - ranja, kar nam bo omogočilo nadaljnje ukrepe za zaustavi- tev plazenja in zaščito vasi,« pravi župan Marko Šantej. Celotna vrednost ureditve vseh omenjenih plazov znaša približno 2,5 milijona evrov. V zadnjih letih je laška obči- na za urejanje plazov name- njala približno 350 do 400 tisoč evrov na leto. Malo več sredstev je v ta namen zago- tovila v letih 2021 in 2022, ko je potekala tudi sanacija ome- njenega plazu nad vasjo Stop- ce. Vrednost teh del je znaša- la skoraj 1,7 milijona evrov, od tega je država prispevala približno 1,35 milijona evrov. Obsežen plaz se je med lanskimi neurji sprožil tudi na Šmihelu. Tam bodo dela, vredna približno sto tisoč evrov, kmalu končana. (Foto: Občina Laško) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 20, 16. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Slavnostna govornica na tra- dicionalni slovesnosti je bila predsednica Republike Slo- venije in vrhovna poveljnica POLZELA – Ob 80-letnici tragičnega dogodka Andraž nad Polzelo spet politično stičišče Desetletje spominov na strmoglavljenje ameriškega bombnika Andraž nad Polzelo je od leta 2014 sinonim za dobre slovensko-ameriške odnose. Kraj z malo več kot 700 pre- bivalci je namreč zadnjih deset let prizorišče dneva slo- vensko-ameriškega prijateljstva. Letošnji dogodek je bil v soboto, ko so se slovenski politični vrh, predstavniki ZDA v Sloveniji in domačini poklonili v nesreči preminulim letalcem med drugo svetovno vojno. Spominska slovesnost je priložnost za krepitev meddržavnih odnosov. ŠPELA OŽIR »Spominske slovesnosti, kot je ta, nas opominjajo na skupna prizadevanja in boj za svobodo, nesmiselnost pobijanja in trpljenja nedolžnih žrtev,« je dejala Nataša Pirc Musar. obrambnih sil dr. Nataša Pirc Musar. V slavnostnem govoru se je poklonila padlim članom posadke, pogumu ljudi pri skupnem boju proti nacizmu in fašizmu ter zavezništvu med narodi. Po njenih besedah je Andraž nad Polzelo postal sim- bol prijateljstva in zavezništva med dvema narodoma in drža- vama, ki sta se pred osemde- setimi leti skupaj bojevali proti fašizmu in nacizmu, zato se je zahvalila krajanom, da tako spoštljivo in redno ohranjajo spomin na ta dogodek, ki je postal temelj slovensko-ame- riškega prijateljstva in zave- zništva. Besede hvaležnosti za podporo tej obeležitvi je name- nila tudi ameriški veleposlanici Jamie L. Harpootlian in njenim sodelavcem, ki vsako leto izka- žejo naklonjenost tej obletnici in krepitvi prijateljstva med dr- žavama in ljudmi. Dejala je, da sta državi partnerici, zaveznici ter prijateljici in da želi, da bi tako ostalo. »Srhljivo podobni tistim iz leta 1944« Ameriška veleposlanica Ja- mie L. Harpootlian je izrazila prepričanje, da so nas takšna dejanja nesebičnosti privedla do močne vezi in zavezništva pri podpiranju demokracije in svobode. Opozorila je na družbene izzive, s katerimi se soočamo danes in so »srhljivo podobni tistim, ki so svetu gro- zili leta 1944«. V Andražu nad Polzelo se je 19. marca 1944 zrušilo ameriško letalo, med- tem ko je bilo na poti proti Av- striji oziroma tovarni Steyer, ki je tedaj proizvajala za nemško vojaško industrijo. V nesreči je umrlo osem od desetih članov posadke. Leta 2014 so na po- kopališču v Andražu postavili spominsko obeležje v njihov spomin. Pogum in volja močnejša od strahu Župan Občine Polzela Jože Kužnik je povedal, da sta bila za vojaške letalce pogum in volja močnejša od strahu, zato se mu zdi prav, da se jim poklonimo. Komaj dobrih 20 let so bili danes stari fantje, ki so za sabo imeli že več kot dvajset bojnih poletov. »Na- nje nas danes spominja obe- ležje, ki smo ga pred desetimi leti s hvaležnostjo in spošto- vanjem odkrili tukaj. Takrat nismo vedeli, da bo postalo simbol prijateljstva med dve- ma državama, ampak smo preprosto čutili dolžnost, da se tako poklonimo pogumnim letalcem.« Sledilo je polaganje vencev ob spominski plošči, na kateri so zapisana imena ameriške posadke. Venca sta ob priso- tnosti častne straže in zastav- nih skupin Slovenske vojske in obrambnih sil Združenih držav Amerike položili predsednica države in ameriška veleposla- nica. Ob koncu so prizorišče preletela še letala Slovenske vojske. Foto: Andraž Purg Poklon Nataše Pirc Musar Župan Jože Kužnik med nagovorom LETUŠ – Občina Braslov- če, Območna Zveza borcev za vrednote NOB Spodnje Savinjske doline in Krajev- na organizacija zveze bor- cev za vrednote NOB Bra- slovče so v Letušu prav na dan zmage nad fašizmom in nacizmom 9. maja pripra- vile 15. srečanje borcev in udeležencev NOB. Slavno- stni govornik je bil dr. Ivan Svetlik, podpredsednik ZB za vrednote NOB Slovenije. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Prebold in učenci iz POŠ Letuš. Po prihodu praporščakov in Godbe Prebold je delega- cija odnesla venec k spome- niku žrtvam pri Kulturnem domu Letuš, nato je zbrane najprej pozdravil predse- dnik Krajevne organizacije za vrednote NOB Braslov- če Nikolaj Vilhar. V imenu Občine Braslovče je sprego- vorila najstarejša svetnica Danica Tanjšek. Zbrane je nagovorila tudi hči generala Dolničarja dr. Eva Dolničar Šivic. Slavnostni govorec Ivan Svetlik je v svojem govoru izpostavil nekaj dejstev o pokojnem slovenskem ge- neralu Ivanu Dolničarju. Kot politični komisar XIV. slovenske partizanske divi- zije in predstavnik 4. ope- rativne cone najvišjega par- tizanskega poveljstva v tem delu Slovenije se je tega dne v Letušu v takratni gostilni Sulcer srečal z nemškim ge- neralpodpolkovnikom Ale- ksandrom Löhrom. Od tam sta isti dan skupaj odšla v Topolšico v štab cone, kjer so se pogajanja nadaljevala. Pozno zvečer je bil podpisan dokument o predaji Löhrove vojske. ŠO V spomin na dan zmage Med nagovorom dr. Ivana Svetlika (Foto: TT) Dneva odprtih vrat ŽALEC – V petek in so- boto sta bila dneva odpr- tih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Vodja področja zdravil- nih in aromatičnih rastlin mag. Nataša Ferant je po- jasnila, da so glavni na- meni te tradicionalne pri- reditve, ki je bila tokrat že 17. leto, popularizacija in širjenje znanja ter novosti na področju zdravilnih in aromatičnih rastlin. V dveh dneh so se zvr- stila različna predavanja, ki so bila namenjena tako za strokovno kot širšo jav- nost. Mag. Manfred Jakop s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univer- ze v Mariboru je sprego- voril o tem, kako lahko na trajnostni način zatiramo plevel in znižamo stroške pridelave, ter predstavil pripomočke za mehansko ročno zatiranje. Katja Te- mnik iz Zeliščnega vrta Majnika je predavala o ohranjanju rodovitnosti tal in uvajanju biodinamične pridelave zelišč na kmeti- ji. O vzpostavitvi povezo- valno-trženjskega centra za zelišča v Sloveniji je spregovorila Lenka Puh iz podjetja Jazon. Mag. Nataša Ferant je približala poskuse pridelave zelišč na različnih območjih Slo- venije. Med predavatelji sta bila tudi Igor Škerbot iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje in Darja Bla- tnik, ustanoviteljica narav- ne kozmetike Moika. Pro- fesor dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo je spregovoril o alergijah in o tem, ali se res pojavljajo samo spomladi. Po vrtu je ob Ferantovi vodila upokojena sodelav- ka mag. Cvetka Mastnak Čulk, ki zdaj vodi zeliščar- ski krožek žalske univerze za tretje življenjsko obdo- bje. Obiskovalci so lahko kupili tudi sadike. »V za- dovoljstvo nam je, da se ljudje vračajo po njih. Sami jih posejemo, vzgojimo in aklimatiziramo. Letos nam je sicer malo ponagajala pomlad, a nam jih je kljub temu uspelo pripraviti za hranjenje pod milim ne- bom,« je ob koncu še do- dala Ferantova. ŠO Mag. Manfred Jakop (prvi z leve) s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je predstavil pripomočke za mehansko ročno zatiranje. Mag. Nataša Ferant (druga z leve) je pred tem sprego- vorila o poskusih pridelave zelišč na različnih območjih Slovenije. (Foto: ŠO) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 20, 16. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občina želi z novo leseno stavbo v Zgornjem trgu prispe- vati k njegovi urejenosti. Ker gre za staro trško jedro, bo no- vogradnja glede na usmeritve zavoda za varstvo kulturne de- diščine ohranila veduto obsto- ječe zgradbe. V novi pridobitvi bo vstopna točka za turiste, obiskovalci bodo lahko v njej s pomočjo digitalne tehnologije med drugim spoznavali pre- teklost Zgornjega trga. Temu bodo namenjeni holografska projekcija, interaktivni peskov- nik ter fotookvir z obogateno resničnostjo. Ker si občina od ROGAŠKA SLATINA – Tamkajšnja občina je spo- ročila, da je bil uspešno opravljen tehnični pregled 106 metrov visokega Raz- glednega stolpa Kristal. Gradnjo najvišje stavbe v državi so spremljale zamu- de in podražitve, njeno od- prtje pa občina napoveduje za četrtek, 23. maj, ob 17. uri. Na dogodku bo nasto- pila Nina Pušlar, obeta se tudi ognjemet. Župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič pred približno dvema tednoma, ko postopki pridobivanja uporabnega dovoljenja še niso bili končani, še ni želel napovedati, kdaj bo odprtje stolpa. Povedal je, da je pri tehničnem pregledu stavbe sodelovalo 11 soglasodajal- cev. Med zadnjimi zahtevni- mi nalogami je omenil umik opaža in odstranitev žerjava, nato je sledilo še dokončanje ureditve okolice. Številne polemike Gradnjo stolpa, o katerem so imeli v Rogaški Slatini deljena mnenja, o njej pa so leta 2020 glasovali tudi na re- ferendumu, so spremljale za- mude in podražitve. Naložba je bila najprej ocenjena na 2,1 milijona evrov, kasneje se je njena vrednost povzpela na več kot 5 milijonov evrov. Ob- čina je kot razlog za podraži- tev med drugim navajala, da je v idejni različici težko do- ločiti vrednost edinstvenega projekta, kot ga v naši državi še ni. Vrednost naložbe se je med drugim spremenila tudi zaradi podražitve gradbenih materialov. Rok za dokončanje najvišje stavbe v državi, od katere si občina obeta večjo turistično prepoznavnost, je bil najprej julij 2023. Nato je bil rok za dokončanje gradnje presta- vljen na marec 2024, kasne- je je bil cilj naložbo namenu predati pred koncem pomla- di. Očitno bo to Občini Roga- ška Slatina, ki bo podrobnosti o odprtju še sporočila, zdaj le uspelo. TS ŠENTJUR – Na Planini pri Sevnici bo vzhodno od regionalne ceste Bo- štanj–Planina predvido- ma do konca prihodnjega leta zrasel nov gasilski dom. Denar za naložbo, vredno več kot 1,2 milijo- na evrov, bodo zagotovili PGD Planina pri Sevnici, Občina Šentjur ter spon- zorji in donatorji. Ideje za nov gasilski dom so se pojavile že leta 2008, ko so se gasilci spopadli z večjim poža- rom v gozdovih Bohorja. V gasilskem društvu so ugotovili, da širitev doma ni možna, zato so začeli načrtovati novogradnjo in zanjo kupili zemljišče. Predsednik PGD Planina pri Sevnica Andraž Hla- din je povedal, da bodo v novi stavbi tri večje garaže za večja gasilska vozila in dve garaži za manjša ga- silska vozila. Gasilci bodo dobili novo sejno sobo in spremljevalne prostore. V nadstropju je predvidena večja učilnica, ki bo lahko služila kot večnamenski prostor. Občina Šentjur bo v skladu z dolgoročnim pro- gramom razvoja gasilstva zagotovila 51 odstotkov potrebnega denarja za naložbo. Gasilsko društvo ima nekaj denarja pri- varčevanega, nekaj si ga obeta od prodaje starega gasilskega doma, upa tudi na podporo gospodarstve- nikov iz lokalnega okolja. Naslednja večja načrto- vana naložba v dolgoroč- nem programu razvoja gasilstva je intervencijski center v središču Šentjur- ja. Župan mag. Marko Di- aci je dejal, da je idejna zasnova že pripravljena. Občina zdaj pridobiva dokumentacijo za komu- nalno ureditev območja. »Upam, da bomo naložbo izpeljali do leta 2030, a je to odvisno od številnih okoliščin.« TS Na razgledni stolp prvič 23. maja Razgledni stolp Kristal (Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina) ŠENTJUR – Za razvoj turizma in lažje parkiranje v Zgornjem trgu Šentjurski župan Marko Diaci: »Ureditev prometne infrastrukture v Zgornjem trgu je kar zahtevna naloga. V starem trškem jedru so ulice ozke, to ni avenija, kot je na Elizejskih poljanah.« Občina Šentjur bo na mestu starega in dotrajanega žu- pnijskega gospodarskega poslopja v Zgornjem trgu zgra- dila novo stavbo, namenjeno turističnim vsebinam. Za naložbo, vredno skoraj 840 tisoč evrov, je na razpisu mi- nistrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila 350 tisoč evrov sofi nanciranja. Medtem ko je letos predvideno rušenje stavbe, znane pod imenom »župnijska štala«, bo novogradnja namenu predana predvidoma avgusta priho- dnje leto. Ko v njej ne bo prireditev, bo prostor služil parki- ranju vozil, kar bo ena od rešitev za gnečo in pomanjkanje parkirišč v trškem jedru. TINA STRMČNIK naložbe obeta večjo turistično prepoznavnost, bo pod okri- ljem projekta med drugim zasnovala novo petzvezdično vsebino in nadgradila ponud- bo. Stavba bo lahko gostila tudi prireditve, streho bo lahko v primeru slabega vremena nu- dila dogodkom, kot sta Šentjur- jevo in Miklavžev sejem. Staro jedro ni avenija Kadar tam ne bo dogodkov, bo prostor nudil urejene parkir- ne površine, ki jih v Zgornjem trgu primanjkuje. Promet je Z novogradnjo tudi do prometne razbremenitve Nova večnamenska stavba bo po prepričanju župana mag. Marka Diacija dodana vrednost za staro trško jedro. (Foto: arhiv Občine Šentjur) gostejši v času maš v tamkaj- šnji župnijski cerkvi, številni starši v Zgornji trg vozijo svoje otroke, ki tam obiskujejo glas- beno šolo ali imajo nastope v dvorani glasbene šole v Ipavče- vi ulici 17, kjer deluje Razvojna agencija Kozjansko. Prometni izzivi so opazni tudi poleti, ko Ipavčev vrt gosti različne kul- turne prireditve. Župan mag. Marko Diaci je sicer prepričan, da potrebe po parkirnih mestih še niso tako hude, saj eno od parkirišč velikokrat sameva. Kot je dejal (nekoliko v šali in nekoliko zares), je za njegovo uporabo treba znati voziti in parkirati. Občina Šentjur za izboljšanje prometne ureditve na tem ob- močju že pripravlja projektno dokumentacijo, pri tej nalogi sodelujeta tudi Mestna sku- pnost Šentjur in tamkajšnja žu- pnija. »Doslej imamo v igri več različic, je pa ureditev te prome- tne infrastrukture kar zahtevna naloga. V starem trškem jedru so ulice ozke, to ni avenija, kot je na Elizejskih poljanah.« Po besedah Diacija ima ob- čina načrte tudi s stavbo, v kateri je bila nekoč gostilna Kajzler. Za uresničitev idej išče možnosti sofi nanciranja na razpisih. »Idej je dovolj, vi- zijo imamo, če bomo pridobili kaj denarja, bo vse veliko laž- je,« je zaključil. Dobili bodo nov gasilski dom Tako bo videti nov gasilski dom na Planini pri Sevnici. (Foto: arhiv Občine Šentjur) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 20, 16. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Slavnostna govornica na tra- dicionalni slovesnosti je bila predsednica Republike Slo- venije in vrhovna poveljnica POLZELA – Ob 80-letnici tragičnega dogodka Andraž nad Polzelo spet politično stičišče Desetletje spominov na strmoglavljenje ameriškega bombnika Andraž nad Polzelo je od leta 2014 sinonim za dobre slovensko-ameriške odnose. Kraj z malo več kot 700 pre- bivalci je namreč zadnjih deset let prizorišče dneva slo- vensko-ameriškega prijateljstva. Letošnji dogodek je bil v soboto, ko so se slovenski politični vrh, predstavniki ZDA v Sloveniji in domačini poklonili v nesreči preminulim letalcem med drugo svetovno vojno. Spominska slovesnost je priložnost za krepitev meddržavnih odnosov. ŠPELA OŽIR »Spominske slovesnosti, kot je ta, nas opominjajo na skupna prizadevanja in boj za svobodo, nesmiselnost pobijanja in trpljenja nedolžnih žrtev,« je dejala Nataša Pirc Musar. obrambnih sil dr. Nataša Pirc Musar. V slavnostnem govoru se je poklonila padlim članom posadke, pogumu ljudi pri skupnem boju proti nacizmu in fašizmu ter zavezništvu med narodi. Po njenih besedah je Andraž nad Polzelo postal sim- bol prijateljstva in zavezništva med dvema narodoma in drža- vama, ki sta se pred osemde- setimi leti skupaj bojevali proti fašizmu in nacizmu, zato se je zahvalila krajanom, da tako spoštljivo in redno ohranjajo spomin na ta dogodek, ki je postal temelj slovensko-ame- riškega prijateljstva in zave- zništva. Besede hvaležnosti za podporo tej obeležitvi je name- nila tudi ameriški veleposlanici Jamie L. Harpootlian in njenim sodelavcem, ki vsako leto izka- žejo naklonjenost tej obletnici in krepitvi prijateljstva med dr- žavama in ljudmi. Dejala je, da sta državi partnerici, zaveznici ter prijateljici in da želi, da bi tako ostalo. »Srhljivo podobni tistim iz leta 1944« Ameriška veleposlanica Ja- mie L. Harpootlian je izrazila prepričanje, da so nas takšna dejanja nesebičnosti privedla do močne vezi in zavezništva pri podpiranju demokracije in svobode. Opozorila je na družbene izzive, s katerimi se soočamo danes in so »srhljivo podobni tistim, ki so svetu gro- zili leta 1944«. V Andražu nad Polzelo se je 19. marca 1944 zrušilo ameriško letalo, med- tem ko je bilo na poti proti Av- striji oziroma tovarni Steyer, ki je tedaj proizvajala za nemško vojaško industrijo. V nesreči je umrlo osem od desetih članov posadke. Leta 2014 so na po- kopališču v Andražu postavili spominsko obeležje v njihov spomin. Pogum in volja močnejša od strahu Župan Občine Polzela Jože Kužnik je povedal, da sta bila za vojaške letalce pogum in volja močnejša od strahu, zato se mu zdi prav, da se jim poklonimo. Komaj dobrih 20 let so bili danes stari fantje, ki so za sabo imeli že več kot dvajset bojnih poletov. »Na- nje nas danes spominja obe- ležje, ki smo ga pred desetimi leti s hvaležnostjo in spošto- vanjem odkrili tukaj. Takrat nismo vedeli, da bo postalo simbol prijateljstva med dve- ma državama, ampak smo preprosto čutili dolžnost, da se tako poklonimo pogumnim letalcem.« Sledilo je polaganje vencev ob spominski plošči, na kateri so zapisana imena ameriške posadke. Venca sta ob priso- tnosti častne straže in zastav- nih skupin Slovenske vojske in obrambnih sil Združenih držav Amerike položili predsednica države in ameriška veleposla- nica. Ob koncu so prizorišče preletela še letala Slovenske vojske. Foto: Andraž Purg Poklon Nataše Pirc Musar Župan Jože Kužnik med nagovorom LETUŠ – Občina Braslov- če, Območna Zveza borcev za vrednote NOB Spodnje Savinjske doline in Krajev- na organizacija zveze bor- cev za vrednote NOB Bra- slovče so v Letušu prav na dan zmage nad fašizmom in nacizmom 9. maja pripra- vile 15. srečanje borcev in udeležencev NOB. Slavno- stni govornik je bil dr. Ivan Svetlik, podpredsednik ZB za vrednote NOB Slovenije. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Prebold in učenci iz POŠ Letuš. Po prihodu praporščakov in Godbe Prebold je delega- cija odnesla venec k spome- niku žrtvam pri Kulturnem domu Letuš, nato je zbrane najprej pozdravil predse- dnik Krajevne organizacije za vrednote NOB Braslov- če Nikolaj Vilhar. V imenu Občine Braslovče je sprego- vorila najstarejša svetnica Danica Tanjšek. Zbrane je nagovorila tudi hči generala Dolničarja dr. Eva Dolničar Šivic. Slavnostni govorec Ivan Svetlik je v svojem govoru izpostavil nekaj dejstev o pokojnem slovenskem ge- neralu Ivanu Dolničarju. Kot politični komisar XIV. slovenske partizanske divi- zije in predstavnik 4. ope- rativne cone najvišjega par- tizanskega poveljstva v tem delu Slovenije se je tega dne v Letušu v takratni gostilni Sulcer srečal z nemškim ge- neralpodpolkovnikom Ale- ksandrom Löhrom. Od tam sta isti dan skupaj odšla v Topolšico v štab cone, kjer so se pogajanja nadaljevala. Pozno zvečer je bil podpisan dokument o predaji Löhrove vojske. ŠO V spomin na dan zmage Med nagovorom dr. Ivana Svetlika (Foto: TT) Dneva odprtih vrat ŽALEC – V petek in so- boto sta bila dneva odpr- tih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Vodja področja zdravil- nih in aromatičnih rastlin mag. Nataša Ferant je po- jasnila, da so glavni na- meni te tradicionalne pri- reditve, ki je bila tokrat že 17. leto, popularizacija in širjenje znanja ter novosti na področju zdravilnih in aromatičnih rastlin. V dveh dneh so se zvr- stila različna predavanja, ki so bila namenjena tako za strokovno kot širšo jav- nost. Mag. Manfred Jakop s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univer- ze v Mariboru je sprego- voril o tem, kako lahko na trajnostni način zatiramo plevel in znižamo stroške pridelave, ter predstavil pripomočke za mehansko ročno zatiranje. Katja Te- mnik iz Zeliščnega vrta Majnika je predavala o ohranjanju rodovitnosti tal in uvajanju biodinamične pridelave zelišč na kmeti- ji. O vzpostavitvi povezo- valno-trženjskega centra za zelišča v Sloveniji je spregovorila Lenka Puh iz podjetja Jazon. Mag. Nataša Ferant je približala poskuse pridelave zelišč na različnih območjih Slo- venije. Med predavatelji sta bila tudi Igor Škerbot iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje in Darja Bla- tnik, ustanoviteljica narav- ne kozmetike Moika. Pro- fesor dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo je spregovoril o alergijah in o tem, ali se res pojavljajo samo spomladi. Po vrtu je ob Ferantovi vodila upokojena sodelav- ka mag. Cvetka Mastnak Čulk, ki zdaj vodi zeliščar- ski krožek žalske univerze za tretje življenjsko obdo- bje. Obiskovalci so lahko kupili tudi sadike. »V za- dovoljstvo nam je, da se ljudje vračajo po njih. Sami jih posejemo, vzgojimo in aklimatiziramo. Letos nam je sicer malo ponagajala pomlad, a nam jih je kljub temu uspelo pripraviti za hranjenje pod milim ne- bom,« je ob koncu še do- dala Ferantova. ŠO Mag. Manfred Jakop (prvi z leve) s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je predstavil pripomočke za mehansko ročno zatiranje. Mag. Nataša Ferant (druga z leve) je pred tem sprego- vorila o poskusih pridelave zelišč na različnih območjih Slovenije. (Foto: ŠO) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 20, 16. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občina želi z novo leseno stavbo v Zgornjem trgu prispe- vati k njegovi urejenosti. Ker gre za staro trško jedro, bo no- vogradnja glede na usmeritve zavoda za varstvo kulturne de- diščine ohranila veduto obsto- ječe zgradbe. V novi pridobitvi bo vstopna točka za turiste, obiskovalci bodo lahko v njej s pomočjo digitalne tehnologije med drugim spoznavali pre- teklost Zgornjega trga. Temu bodo namenjeni holografska projekcija, interaktivni peskov- nik ter fotookvir z obogateno resničnostjo. Ker si občina od ROGAŠKA SLATINA – Tamkajšnja občina je spo- ročila, da je bil uspešno opravljen tehnični pregled 106 metrov visokega Raz- glednega stolpa Kristal. Gradnjo najvišje stavbe v državi so spremljale zamu- de in podražitve, njeno od- prtje pa občina napoveduje za četrtek, 23. maj, ob 17. uri. Na dogodku bo nasto- pila Nina Pušlar, obeta se tudi ognjemet. Župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič pred približno dvema tednoma, ko postopki pridobivanja uporabnega dovoljenja še niso bili končani, še ni želel napovedati, kdaj bo odprtje stolpa. Povedal je, da je pri tehničnem pregledu stavbe sodelovalo 11 soglasodajal- cev. Med zadnjimi zahtevni- mi nalogami je omenil umik opaža in odstranitev žerjava, nato je sledilo še dokončanje ureditve okolice. Številne polemike Gradnjo stolpa, o katerem so imeli v Rogaški Slatini deljena mnenja, o njej pa so leta 2020 glasovali tudi na re- ferendumu, so spremljale za- mude in podražitve. Naložba je bila najprej ocenjena na 2,1 milijona evrov, kasneje se je njena vrednost povzpela na več kot 5 milijonov evrov. Ob- čina je kot razlog za podraži- tev med drugim navajala, da je v idejni različici težko do- ločiti vrednost edinstvenega projekta, kot ga v naši državi še ni. Vrednost naložbe se je med drugim spremenila tudi zaradi podražitve gradbenih materialov. Rok za dokončanje najvišje stavbe v državi, od katere si občina obeta večjo turistično prepoznavnost, je bil najprej julij 2023. Nato je bil rok za dokončanje gradnje presta- vljen na marec 2024, kasne- je je bil cilj naložbo namenu predati pred koncem pomla- di. Očitno bo to Občini Roga- ška Slatina, ki bo podrobnosti o odprtju še sporočila, zdaj le uspelo. TS ŠENTJUR – Na Planini pri Sevnici bo vzhodno od regionalne ceste Bo- štanj–Planina predvido- ma do konca prihodnjega leta zrasel nov gasilski dom. Denar za naložbo, vredno več kot 1,2 milijo- na evrov, bodo zagotovili PGD Planina pri Sevnici, Občina Šentjur ter spon- zorji in donatorji. Ideje za nov gasilski dom so se pojavile že leta 2008, ko so se gasilci spopadli z večjim poža- rom v gozdovih Bohorja. V gasilskem društvu so ugotovili, da širitev doma ni možna, zato so začeli načrtovati novogradnjo in zanjo kupili zemljišče. Predsednik PGD Planina pri Sevnica Andraž Hla- din je povedal, da bodo v novi stavbi tri večje garaže za večja gasilska vozila in dve garaži za manjša ga- silska vozila. Gasilci bodo dobili novo sejno sobo in spremljevalne prostore. V nadstropju je predvidena večja učilnica, ki bo lahko služila kot večnamenski prostor. Občina Šentjur bo v skladu z dolgoročnim pro- gramom razvoja gasilstva zagotovila 51 odstotkov potrebnega denarja za naložbo. Gasilsko društvo ima nekaj denarja pri- varčevanega, nekaj si ga obeta od prodaje starega gasilskega doma, upa tudi na podporo gospodarstve- nikov iz lokalnega okolja. Naslednja večja načrto- vana naložba v dolgoroč- nem programu razvoja gasilstva je intervencijski center v središču Šentjur- ja. Župan mag. Marko Di- aci je dejal, da je idejna zasnova že pripravljena. Občina zdaj pridobiva dokumentacijo za komu- nalno ureditev območja. »Upam, da bomo naložbo izpeljali do leta 2030, a je to odvisno od številnih okoliščin.« TS Na razgledni stolp prvič 23. maja Razgledni stolp Kristal (Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina) ŠENTJUR – Za razvoj turizma in lažje parkiranje v Zgornjem trgu Šentjurski župan Marko Diaci: »Ureditev prometne infrastrukture v Zgornjem trgu je kar zahtevna naloga. V starem trškem jedru so ulice ozke, to ni avenija, kot je na Elizejskih poljanah.« Občina Šentjur bo na mestu starega in dotrajanega žu- pnijskega gospodarskega poslopja v Zgornjem trgu zgra- dila novo stavbo, namenjeno turističnim vsebinam. Za naložbo, vredno skoraj 840 tisoč evrov, je na razpisu mi- nistrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila 350 tisoč evrov sofi nanciranja. Medtem ko je letos predvideno rušenje stavbe, znane pod imenom »župnijska štala«, bo novogradnja namenu predana predvidoma avgusta priho- dnje leto. Ko v njej ne bo prireditev, bo prostor služil parki- ranju vozil, kar bo ena od rešitev za gnečo in pomanjkanje parkirišč v trškem jedru. TINA STRMČNIK naložbe obeta večjo turistično prepoznavnost, bo pod okri- ljem projekta med drugim zasnovala novo petzvezdično vsebino in nadgradila ponud- bo. Stavba bo lahko gostila tudi prireditve, streho bo lahko v primeru slabega vremena nu- dila dogodkom, kot sta Šentjur- jevo in Miklavžev sejem. Staro jedro ni avenija Kadar tam ne bo dogodkov, bo prostor nudil urejene parkir- ne površine, ki jih v Zgornjem trgu primanjkuje. Promet je Z novogradnjo tudi do prometne razbremenitve Nova večnamenska stavba bo po prepričanju župana mag. Marka Diacija dodana vrednost za staro trško jedro. (Foto: arhiv Občine Šentjur) gostejši v času maš v tamkaj- šnji župnijski cerkvi, številni starši v Zgornji trg vozijo svoje otroke, ki tam obiskujejo glas- beno šolo ali imajo nastope v dvorani glasbene šole v Ipavče- vi ulici 17, kjer deluje Razvojna agencija Kozjansko. Prometni izzivi so opazni tudi poleti, ko Ipavčev vrt gosti različne kul- turne prireditve. Župan mag. Marko Diaci je sicer prepričan, da potrebe po parkirnih mestih še niso tako hude, saj eno od parkirišč velikokrat sameva. Kot je dejal (nekoliko v šali in nekoliko zares), je za njegovo uporabo treba znati voziti in parkirati. Občina Šentjur za izboljšanje prometne ureditve na tem ob- močju že pripravlja projektno dokumentacijo, pri tej nalogi sodelujeta tudi Mestna sku- pnost Šentjur in tamkajšnja žu- pnija. »Doslej imamo v igri več različic, je pa ureditev te prome- tne infrastrukture kar zahtevna naloga. V starem trškem jedru so ulice ozke, to ni avenija, kot je na Elizejskih poljanah.« Po besedah Diacija ima ob- čina načrte tudi s stavbo, v kateri je bila nekoč gostilna Kajzler. Za uresničitev idej išče možnosti sofi nanciranja na razpisih. »Idej je dovolj, vi- zijo imamo, če bomo pridobili kaj denarja, bo vse veliko laž- je,« je zaključil. Dobili bodo nov gasilski dom Tako bo videti nov gasilski dom na Planini pri Sevnici. (Foto: arhiv Občine Šentjur) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 20, 16. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Mesto Velenje je nastalo in se razvilo okrog Premogov- nika Velenje, ki je še vedno eden najbolj prepoznavnih delov lokalne identitete. Več kot sto udeležencev, pred- stavnikov lokalnih in držav- nih ustanov, je na Turističnem forumu Šaleške doline v Vele- nju razpravljalo o tem, kako ohranjati snovno in nesnovno dediščino premogovništva v regiji in kako s povezovanjem kulture in turizma v procesu pravičnega prehoda iskati nove smeri razvoja. Dubravka Kalin, general- na direktorica Direktorata za turizem na ministrstvu za go- spodarstvo, turizem in šport, in Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organiza- cije (STO), sta predstavili pri- ložnosti za povezovanje kul- Ko slavimo mir PRIJAVA ZA VPIS bo objavljena na naši spletni strani www.glasbena-sola-celje.si. Za več informacij pokličite na 03 492 57 30 ali pišite na tajnistvo@gscelje.si. SPREJEMNI PREIZKUSI bodo potekali od 20. – 30. maja 2024. Za termin preizkusa pokličite na 03 492 57 30. Več na www.glasbena-sola-celje.si. Informativni dan za vse programe bo v torek, 14. maja. Osrednja prireditev ob 17.00, Koncertna dvorana Glasbene šole Celje. vabi k VPISU za šolsko leto 2024/2025 V NASLEDNJE PROGRAME:  Predšolska glasbena vzgoja: letnik rojstva 2019  Predšolska plesna pripravnica: letnik rojstva 2019  Glasbena pripravnica: letnik rojstva 2018  Plesna pripravnica: letniki rojstva 2016 – 2018 SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS V PROGRAME:  GLASBA (instrumentalni pouk): letnik rojstva 2017 in starejši Otroci ZA VPIS V DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Štore, Vojnik in Dobrna opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta.  SODOBNI PLES in BALET: letnik rojstva 2015 in starejši  Nadstandardni program JAZZ (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala). *Za program Jazz je pogoj za vpis predhodno znanje instrumenta.  Nadstandardni program BOBNI ZA VSE GENERACIJE  Nadstandardni program BAS KITARA  Nadstandardna programa GLASBA+ in BALET+ 20 let in starejši VELENJE – Na Turističnem forumu Šaleške doline tokrat o dediščini premogovništva v turizmu »Premogovništvo je DNK naše destinacije« Slovenska turistična organizacija je leti 2024 in 2025 razglasila za leti umetnosti in kulture pri globalni promo- ciji Slovenije kot turistične destinacije. Zato so razpravo na letošnjem turističnem forumu v organizaciji Zavoda za turizem Šaleške doline in Razvojne agencije Saša posvetili pomenu razvoja kulturnega turizma premogovne regije na pragu gospodarskega prehoda. Udeleženci so predstavili svoje poglede na premogovniško zapuščino in njene prilo- žnosti za razvoj inovativnih kulturno-turističnih doživetij. Verjamejo, da lahko skupaj ustvarijo trajnostno in uspešno turistično prihodnost za Šaleško dolino. BARBARA FURMAN Razpravljavci so med drugim poudarjali, da dediščina premogovništva ponuja edinstvena butična doživetja, ki obiskovalcem omogočajo pristen stik z lokalno kulturo in s tradicijo. turne dediščine s turizmom ter tematikama umetnost in kultura v središču promocije slovenskega turizma. Prisotne so prav tako na- govorili podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević, župan Občine Šoštanj Boris Goličnik in Josip Lukenda, podžupan Šmartnega ob Paki. Tanja Verboten, direktorica Muzeja Velenje, je predstavila snov- no in nesnovno dediščino premogovništva v Šaleški do- lini, Danijela Brišnik, vodja celjske izpostave zavoda za varstvo kulturne dediščine, pa pomen zaščite objektov industrijske dediščine na pri- meru Stare elektrarne in Kla- sirnice v Velenju. Direktorica zavoda Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idri- ja je kot primer dobre prakse predstavila izkušnje pri ohra- njanju rudarske kulturne de- diščine v Idriji. Hči rudarja Po uvodnih predstavitvah je sledila okrogla miza, na kateri so sogovorniki nizali razmi- šljanja, kako lahko turistična ponudba nadgradi kulturno dediščino in zagotovi njeno preživetje po zaprtju Premo- govnika Velenje oziroma po gospodarskem preoblikova- nju Šaleške doline. Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline, je med drugim poudarila: »DNK naše destinacije je premogov- ništvo. Praktično ni družine v Šaleški dolini, ki ni povezana s premogovništvom, da ne bi kdo vsaj poznal nekoga, ki je delal v rudniku lignita, kot se je včasih reklo premo- govniku. Tudi sama sem hči rudarja. Jasno je, da brez pre- moga ne bi bilo najmlajšega slovenskega mesta in vsega, kar mesto ponuja, od urbane Venec je položila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. (Foto: MO Vel infrastrukture do kulturnega utripa.« V razpravi so sodelovali tudi Marko Pritržnik, vodja urada za družbene dejavno- sti v velenjski občinski upra- vi, Janko Urbanc, direktor Mladinskega centra Velenje, Barbara Pokorny, direktori- ca Festivala Velenje, ter arhi- tektka in višja konservatorka zavoda za varstvo kulturne dediščine Breda Krajnc. Vsi razpravljavci so se strinjali, da Šaleška dolina z zelenim, trajnostnim ter hkrati urba- nim in zgodovinsko boga- tim okoljem ponuja odlične pogoje za razvoj inovativnih kulturno-turističnih doživetij. Poudarili so tudi, da je vklju- čevanje kulturne dediščine v turistično ponudbo lahko tudi gonilo gospodarskega razvoja in način za spodbujanje pra- vičnega prehoda degradirane- ga območja. Konkurenčna prednost Šaleška dolina se je kot de- stinacija zelenega razvoja na mednarodni turistični borzi ITB Berlin uvrstila med šest najboljših trajnostnih zgodb. Pot od industrije premoga do zelenega turizma ni bila pre- prosta, so poudarjali udele- ženci okrogle mize. Kljub delovanju premo- govništva in termoelektrarne mnogi vidijo v tej dediščini priložnosti za zeleni prehod. Duh skupnosti, solidarnosti in skrbi drug za drugega, ki je bil del rudarskega načina ži- vljenja, je postal del identite- te Šaleške doline, je bilo mo- goče slišati med razpravljavci. Prepričani so, da prav dedi- ščina premogovništva ponuja edinstvena butična doživetja, ki obiskovalcem omogočajo pristen stik z lokalno kulturo in s tradicijo. »Nagrajeni turistični produk- ti Velenje Underground. Skriv- nosti potopljenih vasi in Polet v usnjarno Evrope potrjujejo, da je naša industrijska dediščina pravzaprav naša konkurenčna prednost. Ključno je, da kre- pimo našo lokalno identiteto in jo ponosno predstavljamo na domačem in tujih trgih,« je dejala Alenka Kikec, direktori- ca Zavoda za turizem Šaleške doline. Udeleženci turističnega foruma so bili enotni, da lah- ko Velenje in Šaleško dolino z vizijo razvoja edinstvene in trajnostne turistične ponudbe postavijo na svetovni zemljevid kulturnega turizma. TOPOLŠICA – Občini Ve- lenje in Šoštanj sta s skupno proslavo obeležili dan zma- ge, dan Evrope in praznik krajevne skupnosti Topolši- ca. Slavnostna govornica je bila predsednica državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič, ki je med drugim poudarila, da je dan zmage dan slavljenja miru. »Zato naj bo dan zmage vsak dan v letu, vsak dan se moramo spominjati in opominjati, kako pomembno je, da živi- mo v miru.« Kot je še dejala Klakočar Zupančičeva, živimo v času številnih vojn, v katerih umi- rajo nedolžne žrtve, tudi otro- ci. »Zato mora Evropa postati še bolj povezana na temeljih miru, sočutja, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja.« Pred proslavo so predsedni- ca državnega zbora Urška Kla- kočar Zupančič, velenjski in šoštanjski župan, Peter Dermol in Boris Goličnik, predsednica Krajevne skupnosti Topolšica Petra Lipičnik, predsednica Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje in predsednik Krajevne organizacije zveze borcev To- polšica Branko Sevčnikar polo- žili vence pri spominskem obe- ležju, ki je posvečen talcem in padlim borcem, žrtvam fašiz- ma iz T opolšice. Tako so se po- klonili njihovemu spominu ter izkazali spoštovanje tudi vsem drugim žrtvam druge svetovne vojne. Topolšica je bila eno od petih evropskih prizorišč, kjer so zavezniki leta 1945 dosegli podpis brezpogojne kapitula- cije nemških oboroženih sil. Slovesnosti sta se med drugimi udeležila ministrica za pravo- sodje Andreja Katič in minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer. V kulturnem programu so nastopili Šaleški študentski oktet, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Karla Destovni- ka – Kajuha, Pihalni orkester Zarja in Trobilni ansambel Zar- ja. BF Na letošnjem turističnem forumu je bilo prisotnih več kot sto udeležencev in 14 razpravljavcev. (Foto: Razvojna agencija SAŠA) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 20, 16. maj 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Mesto Velenje je nastalo in se razvilo okrog Premogov- nika Velenje, ki je še vedno eden najbolj prepoznavnih delov lokalne identitete. Več kot sto udeležencev, pred- stavnikov lokalnih in držav- nih ustanov, je na Turističnem forumu Šaleške doline v Vele- nju razpravljalo o tem, kako ohranjati snovno in nesnovno dediščino premogovništva v regiji in kako s povezovanjem kulture in turizma v procesu pravičnega prehoda iskati nove smeri razvoja. Dubravka Kalin, general- na direktorica Direktorata za turizem na ministrstvu za go- spodarstvo, turizem in šport, in Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organiza- cije (STO), sta predstavili pri- ložnosti za povezovanje kul- Ko slavimo mir PRIJAVA ZA VPIS bo objavljena na naši spletni strani www.glasbena-sola-celje.si. Za več informacij pokličite na 03 492 57 30 ali pišite na tajnistvo@gscelje.si. SPREJEMNI PREIZKUSI bodo potekali od 20. – 30. maja 2024. Za termin preizkusa pokličite na 03 492 57 30. Več na www.glasbena-sola-celje.si. Informativni dan za vse programe bo v torek, 14. maja. Osrednja prireditev ob 17.00, Koncertna dvorana Glasbene šole Celje. vabi k VPISU za šolsko leto 2024/2025 V NASLEDNJE PROGRAME:  Predšolska glasbena vzgoja: letnik rojstva 2019  Predšolska plesna pripravnica: letnik rojstva 2019  Glasbena pripravnica: letnik rojstva 2018  Plesna pripravnica: letniki rojstva 2016 – 2018 SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS V PROGRAME:  GLASBA (instrumentalni pouk): letnik rojstva 2017 in starejši Otroci ZA VPIS V DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Štore, Vojnik in Dobrna opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta.  SODOBNI PLES in BALET: letnik rojstva 2015 in starejši  Nadstandardni program JAZZ (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala). *Za program Jazz je pogoj za vpis predhodno znanje instrumenta.  Nadstandardni program BOBNI ZA VSE GENERACIJE  Nadstandardni program BAS KITARA  Nadstandardna programa GLASBA+ in BALET+ 20 let in starejši VELENJE – Na Turističnem forumu Šaleške doline tokrat o dediščini premogovništva v turizmu »Premogovništvo je DNK naše destinacije« Slovenska turistična organizacija je leti 2024 in 2025 razglasila za leti umetnosti in kulture pri globalni promo- ciji Slovenije kot turistične destinacije. Zato so razpravo na letošnjem turističnem forumu v organizaciji Zavoda za turizem Šaleške doline in Razvojne agencije Saša posvetili pomenu razvoja kulturnega turizma premogovne regije na pragu gospodarskega prehoda. Udeleženci so predstavili svoje poglede na premogovniško zapuščino in njene prilo- žnosti za razvoj inovativnih kulturno-turističnih doživetij. Verjamejo, da lahko skupaj ustvarijo trajnostno in uspešno turistično prihodnost za Šaleško dolino. BARBARA FURMAN Razpravljavci so med drugim poudarjali, da dediščina premogovništva ponuja edinstvena butična doživetja, ki obiskovalcem omogočajo pristen stik z lokalno kulturo in s tradicijo. turne dediščine s turizmom ter tematikama umetnost in kultura v središču promocije slovenskega turizma. Prisotne so prav tako na- govorili podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević, župan Občine Šoštanj Boris Goličnik in Josip Lukenda, podžupan Šmartnega ob Paki. Tanja Verboten, direktorica Muzeja Velenje, je predstavila snov- no in nesnovno dediščino premogovništva v Šaleški do- lini, Danijela Brišnik, vodja celjske izpostave zavoda za varstvo kulturne dediščine, pa pomen zaščite objektov industrijske dediščine na pri- meru Stare elektrarne in Kla- sirnice v Velenju. Direktorica zavoda Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idri- ja je kot primer dobre prakse predstavila izkušnje pri ohra- njanju rudarske kulturne de- diščine v Idriji. Hči rudarja Po uvodnih predstavitvah je sledila okrogla miza, na kateri so sogovorniki nizali razmi- šljanja, kako lahko turistična ponudba nadgradi kulturno dediščino in zagotovi njeno preživetje po zaprtju Premo- govnika Velenje oziroma po gospodarskem preoblikova- nju Šaleške doline. Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline, je med drugim poudarila: »DNK naše destinacije je premogov- ništvo. Praktično ni družine v Šaleški dolini, ki ni povezana s premogovništvom, da ne bi kdo vsaj poznal nekoga, ki je delal v rudniku lignita, kot se je včasih reklo premo- govniku. Tudi sama sem hči rudarja. Jasno je, da brez pre- moga ne bi bilo najmlajšega slovenskega mesta in vsega, kar mesto ponuja, od urbane Venec je položila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. (Foto: MO Vel infrastrukture do kulturnega utripa.« V razpravi so sodelovali tudi Marko Pritržnik, vodja urada za družbene dejavno- sti v velenjski občinski upra- vi, Janko Urbanc, direktor Mladinskega centra Velenje, Barbara Pokorny, direktori- ca Festivala Velenje, ter arhi- tektka in višja konservatorka zavoda za varstvo kulturne dediščine Breda Krajnc. Vsi razpravljavci so se strinjali, da Šaleška dolina z zelenim, trajnostnim ter hkrati urba- nim in zgodovinsko boga- tim okoljem ponuja odlične pogoje za razvoj inovativnih kulturno-turističnih doživetij. Poudarili so tudi, da je vklju- čevanje kulturne dediščine v turistično ponudbo lahko tudi gonilo gospodarskega razvoja in način za spodbujanje pra- vičnega prehoda degradirane- ga območja. Konkurenčna prednost Šaleška dolina se je kot de- stinacija zelenega razvoja na mednarodni turistični borzi ITB Berlin uvrstila med šest najboljših trajnostnih zgodb. Pot od industrije premoga do zelenega turizma ni bila pre- prosta, so poudarjali udele- ženci okrogle mize. Kljub delovanju premo- govništva in termoelektrarne mnogi vidijo v tej dediščini priložnosti za zeleni prehod. Duh skupnosti, solidarnosti in skrbi drug za drugega, ki je bil del rudarskega načina ži- vljenja, je postal del identite- te Šaleške doline, je bilo mo- goče slišati med razpravljavci. Prepričani so, da prav dedi- ščina premogovništva ponuja edinstvena butična doživetja, ki obiskovalcem omogočajo pristen stik z lokalno kulturo in s tradicijo. »Nagrajeni turistični produk- ti Velenje Underground. Skriv- nosti potopljenih vasi in Polet v usnjarno Evrope potrjujejo, da je naša industrijska dediščina pravzaprav naša konkurenčna prednost. Ključno je, da kre- pimo našo lokalno identiteto in jo ponosno predstavljamo na domačem in tujih trgih,« je dejala Alenka Kikec, direktori- ca Zavoda za turizem Šaleške doline. Udeleženci turističnega foruma so bili enotni, da lah- ko Velenje in Šaleško dolino z vizijo razvoja edinstvene in trajnostne turistične ponudbe postavijo na svetovni zemljevid kulturnega turizma. TOPOLŠICA – Občini Ve- lenje in Šoštanj sta s skupno proslavo obeležili dan zma- ge, dan Evrope in praznik krajevne skupnosti Topolši- ca. Slavnostna govornica je bila predsednica državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič, ki je med drugim poudarila, da je dan zmage dan slavljenja miru. »Zato naj bo dan zmage vsak dan v letu, vsak dan se moramo spominjati in opominjati, kako pomembno je, da živi- mo v miru.« Kot je še dejala Klakočar Zupančičeva, živimo v času številnih vojn, v katerih umi- rajo nedolžne žrtve, tudi otro- ci. »Zato mora Evropa postati še bolj povezana na temeljih miru, sočutja, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja.« Pred proslavo so predsedni- ca državnega zbora Urška Kla- kočar Zupančič, velenjski in šoštanjski župan, Peter Dermol in Boris Goličnik, predsednica Krajevne skupnosti Topolšica Petra Lipičnik, predsednica Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje in predsednik Krajevne organizacije zveze borcev To- polšica Branko Sevčnikar polo- žili vence pri spominskem obe- ležju, ki je posvečen talcem in padlim borcem, žrtvam fašiz- ma iz T opolšice. Tako so se po- klonili njihovemu spominu ter izkazali spoštovanje tudi vsem drugim žrtvam druge svetovne vojne. Topolšica je bila eno od petih evropskih prizorišč, kjer so zavezniki leta 1945 dosegli podpis brezpogojne kapitula- cije nemških oboroženih sil. Slovesnosti sta se med drugimi udeležila ministrica za pravo- sodje Andreja Katič in minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer. V kulturnem programu so nastopili Šaleški študentski oktet, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Karla Destovni- ka – Kajuha, Pihalni orkester Zarja in Trobilni ansambel Zar- ja. BF Na letošnjem turističnem forumu je bilo prisotnih več kot sto udeležencev in 14 razpravljavcev. (Foto: Razvojna agencija SAŠA) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 20, 16. maj 2024 KULTURA Večtedensko praznovanje Dvajset let umetniške četrti V Savinovem likovnem salonu bo do 8. junija na ogled razstava likovnih del učencev sedmih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Na razstavi z naslovom Ekspresija in im- presija – čutim, torej ustvarjam je razstavljenih več kot 150 individualnih in skupinskih likovnih del, ki so jih ustvarili 203 učenci pod vodstvom 25 mentoric in enega mentorja. Zbrana dela sta v likovni salon smiselno umestili likovni pe- dagoginji Tina Žličar iz Osnovne šole Vransko-Tabor in Zoja Podbrežnik iz Osnovne šole Braslovče ob pomoči dveh sode- lavcev ZKŠT Žalec Uroša Goveka in Bena Dolinška. Na odprtju so se s kulturnim programom predstavili učenci Osnovne šole Vransko-Tabor, zbrane je nagovoril žalski župan Janko Kos in mladim likovnikom čestital za dela, ki jih razsta- vljajo. Spremno besedilo ob razstavi je pripravil umetnostni zgodovinar Matija Plevnik, prebrala ga je pomočnica direktorja za področje kulture Nastija Močnik. »Na razstavi sta enakovre- dno zastopani obe veji upodabljajoče umetnosti, kiparstvo in slikarstvo, ki prav žarita v sobivanju oblik, barv in raznolikih likovnih tehnik. Te se odražajo v pestri motiviki, ki vključuje portrete, krajino, žanrsko slikarstvo, ornamentiko, vse do re- liefov in tridimenzionalnih kiparskih stvaritev. Med motiviko izstopata človeška fi gura (portret) in krajina,« je povedala. Likovna dela so opremljena s pojasnjevalnimi tablicami, kjer so navedeni osnovni podatki o avtorstvu, naslovu dela, likovni nalogi in tehniki, šoli ter mentorju. Ti podatki opazovalcu doda- tno odstirajo miselni in čustveni svet ustvarjalk in ustvarjalcev. ŠO Razglednice Rogaške Slatine v knjigi Umetniška četrt (U4) v Celju letos praznuje 20 let delovanja. V nekdanjih praznih butikih deluje enajst umetniških ateljejev, v in okoli njih pa se je med Gosposko ulico in Na okopih ustvarila neformalna skupnost umetnikov, kulturnih delavcev, društev, sopotnikov in družabnikov. Umetniška četrt Celje letos obeležuje 20-letnico. Praznovanje so začeli minulo nedeljo s tradicio- nalnim teniškim turnirjem, v prihodnjih dneh in mesecih bodo pripravili še več dogodkov. Z njimi želijo svojo neformalno skupnost predstaviti v vsej svoji kulturno-umetniški in družabni širini. SINTIJA JURIČ Nedeljsko športno-kul- turno druženje, ki je pona- zarjalo začetek obsežnega praznovanja, se je v atriju umetniške četrti začelo s tradicionalnim teniškim turnirjem »Roland Garros«. Obiskovalci so se lahko v ga- leriji AQ udeležili vodenega vodstva po razstavi Borba za arhitekturo s Timom Jevše- nakom. Ob 18. uri je sledil zaključni glasbeni program – jam session in trio Solce- -Šabšajevič-Zorec z gosti. V Umetniški četrti Celje bodo praznovanje nadaljeva- li z obširnim programom do- godkov. V prihodnjih dneh in mesecih bodo pripravili skupinske in posamezne razstave, koncerte, upri- zoritveni cikel, delavnice, okrogle mize ter neformalna druženja in srečevanja vseh ustvarjalcev in sopotnikov umetniške scene v Celju. V maju bodo v Kajuhovem domu pripravili še izmenja- vo oblačil Omara pri Kajuhu ter v prostoru začasne rabe na Glavnem trgu 8 ponovi- tev zvočnega kolaža Roza. Junija se bo njihovemu pra- znovanju pridružil festival Vstop prost, ki obeležuje 25-letnico. Zaznamoval ga bo pester program nastopov v središču mesta in impro- vizirana predstava Sare Šo- ukal z naslovom Umetnost procesa: umetnica na preiz- kušnji. Septembra bo v Kvar- tirni hiši skupinska razstava likovnih umetnikov in pre- gledna razstava dogodkov v galeriji AQ v sodelovanju s Krčmo Tamkoučiri. V za- dnjem septembrskem viken- du sledi zgoščen glasbeni in uprizoritveni program, vse- bine pa se s festivalom so- dobnih uprizoritvenih praks Drugajanje nadaljujejo tudi v novembru. 20-letnico ume- tniške četrti bodo zaključili s praznovanjem 5. obletni- ce festivala ilustracije Velvet in s samostojno fotografsko razstavo Tomaža Črneja v Kvartirni hiši. Predsednik Zbirateljskega društva Rogaška Slatina Marko Karlin Karlin ima v svoji zbirki več kot 1.270 razglednic Rogaške Slatine do leta 1945. Narediti izbor za knjigo bo po njegovih besedah težko delo. Zbirateljsko društvo Rogaška Slatina bo konec letošnjega oktobra izdalo knjigo, v kateri bo več kot 450 razglednic tega zdraviliškega kraja do leta 1945. Med knjižnimi platnicami bodo tudi prve fotografi je Rogaške Slatine. Predsednik omenjenega zbirateljskega društva Marko Karlin je prepričan, da Roga- ška Slatina tovrstno knjigo po- trebuje, da bodo ljudje lahko videli, kakšna je bila nekoč podoba tega kraja in kako se je spreminjal skozi čas. Na 350 straneh bo tudi nekaj podatkov o fotografi h v Rogaški Slatini, med drugim bodo predsta- vljene zanimivosti o razvoju gasilstva, šolstva, rekreacije ter o preteklosti steklarne in rudnika. »Marsikdo ne ve, da je v Rogaški Slatini na primer delovalo katoliško telovadno društvo Orli, med platnicami knjige bodo predstavljeni še drugi zanimivi podatki.« Karlin ima v svoji zbirki več kot 1.270 razglednic Rogaške Slatine do leta 1945. Za knji- go razglednic bo tako nare- dil izbor, kar bo po njegovih besedah zelo težko delo. Dve razglednici, ki ju nima, bosta iz zbirke drugega zbiratelja. Ker bo izdaja knjige velik denarni zalogaj, zbirateljsko društvo v ta namen zbira pred- naročila s predplačili, a tudi sponzorska sredstva. Karlin, Svet mladih savinjskih likovnikov Utrinek z odprtja razstave (Foto: TT) (Foto: Andraž Purg) ki se bo z namenom varčeva- nja pri pripravi dela sam lotil skeniranja razglednic in foto- grafi j, je dejal, da mu je nekaj ljudi in organizacij že ponudilo svojo pomoč. Med drugim je dobil obljubo o brezplačnem lektoriranju, z enim od zgodo- vinarjev se je dogovoril za pri- pravo predgovora. Društvo je prejelo nekaj denarne podpore slatinske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, upa tudi na pomoč občine. TS, foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 20, 16. maj 2024 NAŠA TEMA Slavljenci na »jumbo« plakatih ob cestah v Savinjski dolini – med dobro reklamo in poceni »štosom« Modna muha, ki nasmeji marsikaterega Savinjčana Zagotovo je vaš pogled že pritegnil kateri od »jumbo« plakatov, na katerih se pojavljajo Savinjčani, ki praznujejo okrogle obletnice. Teh je še posebej veliko ob glavni cesti med Celjem in Šempetrom v Savinjski dolini. Do zdaj eden najbolj kontroverznih in najverjetneje tudi eden prvih takšnih velikih panojev v tem delu doline je bil tisti, s katerim so prijatelji presenetili znanega Savinjčana Luko Rojnika, sicer ustanovitelja in lastnika pivovarne Green Gold Brewing iz Spodnjih Grušovelj. Od takrat skoraj ni tedna, ko se s teh javnih mest za oglaševanje ne bi v takšnem ali drugačnem položaju nasmihal kdo od domačinov. ŠPELA OŽIR varna. Okroglo obletnico je praznoval lani 14. februarja in v tistih dneh se je tudi pojavil plakat. Ker se v tisti del Žalca Luka ne vozi pogo- sto, so ga na plakat opozorili drugi. Telefon mu je skoraj pregorel. »Fotomontaža me ni niti tako presenetila. V mojem ožjem krogu prijate- Če za oglaševanje ob cestah velja nekaj usmeritev glede barv, ni kriterijev glede vsebine sporočil velikih plakatov. Postavitev brez soglasja in postavitev v nasprotju s pogoji iz so- glasja – to sta najpogostejši nepravilnosti, ki ju glede umeščanja objektov za oglaševanje ob državnih cestah največkrat ugotovijo inšpektorji Inšpekcije za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča v okviru Inšpektorata RS za infrastrukturo (IRSI). Slednji vsako prijavo obravnava kot pobudo za inšpekcijski nadzor. Pravila predvsem za mesto postavitve in barve ljev je namreč stalnica, da si pošiljamo takšne predelane fotografi je, ki jih delamo kar sami s pomočjo telefonov in se ob tem zabavamo,« nam je zaupal Luka Rojnik, ki na prijatelje zato, ker so eno od teh fotografi j delili s širšo javnostjo, zagotovo ni bil jezen. Ravno obratno. Njihova poteza je zanj in za njegov posel imela celo reklamni učinek. O plakatu je namreč govorila cela Spo- dnja Savinja dolina, Luko so spoznali morda še vsi tisti, ki ga prej niso. Čeprav naj bi se veliki plakati v javnem prostoru s podobno vsebino začeli po- javljati že prej, je bil Lukov plakat zagotovo tisti, ki je sprožil dodaten val takšnih presenečenj. V Petrovčah smo nekaj časa praznovali z Orbanom, na Polzeli z Ve- roniko in njenim psičkom, v Žalcu ob štiridesetletnici nazdravljali s pivom in ob- čudovali privlačno silhueto ene od slavljenk. A to je le peščica vseh teh plakatov, o katerih seveda največ pove- do fotografi je. Foto: Andraž Purg, ŠO, osebni arhiv Postavitev objektov za ogla- ševanje ( »jumbo« plakatov, plakatnih panojev, obešank, transparentov) ob državnih prometnicah je opredeljena v 89. členu Zakona o cestah. Omenjeni člen določa, da so lahko objekti za oglaševanje v območju državne ceste po- stavljeni le znotraj naselja. Njihova postavitev zunaj na- selja je dopustna, kadar ima objekt za oglaševanje vlogo usmerjanja in je nameščen tik ob ali na stavbi gospo- darske družbe, ki ima v tej stavbi svoj sedež. V tem pri- meru mora biti izpolnjen še pogoj, da je mesto postavitve v varovalnem pasu državne ceste z neposrednim cestnim priključkom na to cesto. Zunaj naselja je ob podje- tjih dovoljena še postavitev reklamnih stebrov (npr. to- temov, pilonov), kjer so ob logotipu podjetja na primer objavljeni cene naftnih deri- vatov in delovni čas podjetja. Zakon med drugim oprede- ljuje, da morajo biti objekti za oglaševanje ob državnih cestah v naselju uporabljeni zunaj preglednega polja. Kdor želi »jumbo« plakate in plakatne panoje postaviti ob državni cesti zunaj nase- lja, mora za to pridobiti so- glasje Direkcije RS za infra- strukturo. Slednja o soglasju odloča na podlagi načrta za postavitev objekta za ogla- ševanje, če je oglaševanje v tem območju dovoljeno s prostorskim aktom občine. Lani 153 inšpekcijskih postopkov Inšpektorji inšpekcije za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča vsako prijavo glede postavi- tve objektov za oglaševanje ob državnih cestah obravna- vajo kot pobudo za inšpek- cijski nadzor. Leta 2021 so prejeli 33 prijav, leta 2022 so zabeležili 46 prijav in lani 34. Leta 2021 so v skupno 143 in- špekcijskih postopkih izdali 13 opozoril in 35 odločb, leta 2022 so v 178 postopkih izda- li 15 opozoril in 41 odločb, lani pa so v 153 postopkih iz- dali 5 opozoril in 47 odločb. Zaradi ugotovljenih krši- tev so inšpektorji uvedli več različnih prekrškovnih po- Da bodo prijatelji ob nje- govi tridesetletnici poskrbe- li za takšno presenečenje, si Luka Rojnik ni mislil, čeprav se mu je tik pred dnevom D začelo nekaj dozdevati, saj so plakat s šaljivo vsebino izobesili na oglasnem me- stu, na katerem sicer pona- vadi oglašuje njegova pivo- Nimajo vpliva na vsebino oglaševanja Župani občin Spodnje Sa- vinjske doline so se aprila dogovorili, da bodo po vseh občinah naredili pregled in analizo postavitve panojev oziroma oglaševanja. Na- men tega je, da preverijo možnosti poenotenja načina postavitve in oglaševanja. »Menim, da so nekatere oblike oglaševanja vsebin- sko in vizualno neprimerne, mestoma pa je ogrožena tudi preglednost in varnost udele- zemljiščih, pod posebnimi pogoji, kjer za postavitev poda mnenje o skladnosti s prostorskim aktom občinski urbanist. »Primernih mest za oglaševanje oz. postavi- tev oglasnih panojev v ob- čini Žalec ni veliko in so za te lokacije izdelane ustrezne strokovne – urbanistične pod- lage,« so še zapisali. Oglaševanje in plakatira- nje na javnih plakatnih me- stih – objektih, ki so v lasti Občine Žalec in so na javnih površinah ter površinah, na katerih ima občina lastnin- sko, stvarno ali drugo pravi- co, znotraj območja občine izvaja izbirna gospodarska javna služba. Občina Žalec za oglaševanje na javnih površinah z zuna- njimi oglaševalci sklene po- godbo o uporabi plakatnega mesta po predhodno prido- bljenem pozitivnem urbani- stičnem mnenju o skladnosti s prostorskimi akti in drugimi potrebnimi soglasji. »Fotomontaža me niti ni tako presenetila. V mojem ožjem krogu prijateljev je namreč stalnica, da si pošiljamo takšne predelane fotogra je, ki jih delamo kar sami s pomočjo telefonov in se ob tem zabavamo,« pravi Luka Rojnik. »Menim, da so nekatere oblike oglaševanja vsebinsko in vizualno neprimerne, mestoma pa je ogrožena tudi preglednost in varnost udeležencev v prometu,« je prepričan žalski župan Janko Kos. »Žal občina nima večjega vpliva na konkretno vsebino oglaševanja. V odloku je določeno, da se morata oglaševanje in plakatiranje izvajati v skladu s sprejetimi moralnimi in družbenimi normami,« so sporočili iz žalske občine. žencev v prometu,« je prepri- čan žalski župan Janko Kos. Prijava na medobčinski inšpektorat Oglaševanje in plakatiranje je v občini Žalec regulirano z Odlokom o oglaševanju in pla- katiranju v občini Žalec, spre- jetim februarja 2022. »Žal pa občina nima večjega vpliva na vsebino oglaševanja. V ome- njenem odloku je določeno, da se morata oglaševanje in plakatiranje izvajati v skla- du s sprejetimi moralnimi in družbenimi normami ter ob upoštevanju vsakokrat ve- ljavnega kodeksa Slovenske oglaševalske zbornice. Objek- tov za oglaševanje in oglaše- valskih predmetov, ki bi bili s svojo vsebino in sporočilom v očitnem nasprotju z interesi varstva javnega reda in miru, ni dovoljeno nameščati,« so sporočili iz žalske občine. Ob tem so dodali, da se lahko občani, ki menijo, da je nepravilno ali sporno dolo- čeno mesto ali vsebina ogla- ševanja, obrnejo na pristojni Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Ce- lje, občin Braslovče, Laško, Polzela, Štore, Tabor, Vran- sko in Žalec, ki izvaja nadzor nad izvajanjem določb tega odloka. Kje lahko stojijo panoji? Mesta postavitve oglasnih panojev in oblikovanje so določena v občinskih pro- storskih aktih. Možnosti po- stavitve so samo na stavbnih Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 20, 16. maj 2024 NAŠA TEMA Povsod jim niso naklonjeni Nekateri so prepričani, da reklamni panoji kazijo na- ravno in kulturno krajino Slovenije. Poleg kulturnih, estetskih in turističnih pomislekov se zastavlja vpraša- nje prometne varnosti, so prepričani v Piratski stranki, v kateri so že pred leti zasnovali kampanjo Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Koprski mestni svet je že leta 2016 sprejel občinski odlok, na podlagi katerega so delavci Marjetice Koper odstranili precej oglaševalskih panojev. Mestna občina Koper tako orje ledino v Sloveniji na področju zunanjega oglaševa- nja. »Oglaševalski panoji, ki so se v letih razbohotili do nenormalnih številk, so dejansko ›unikum‹ v Sloveniji. Čas je, da se zgane tudi država in uredi področje nelegalne- ga postavljanja tako imenovanih ›jumbo‹ plakatnih mest na kmetijskih zemljiščih in zasebnih površinah. Nikjer v Evropi ni tolikšnega števila zunanjih oglaševalskih panojev kot v Sloveniji,« je takrat poročal spletni portal Regional. V Piratski stranki menijo, da bi se glede tega morali zgledovati po Nemčiji in Avstriji. V omenjenih državah so reklamni panoji ali kakršnakoli druga oblika oglaševanja zunaj strnjenih naselij prepovedani, saj zaradi motenja voznikov povečujejo tveganje za nesreče. Po izkušnjah v Avstriji in Švici se zgleduje tudi občina Kranjska Gora, v kateri želijo onesnaževanju z oglasnimi panoji za vselej narediti konec. »Naša dolina je res one- snažena z oglaševalskimi plakati. V Švici in Avstriji tega ni toliko, zlasti ne v alpskih dolinah. Zato je občinski svet sprejel odlok, ki v naši lokalni skupnosti prepoveduje ogla- ševanje na kmetijskih zemljiščih,« je za portal N1 povedala županja Henrika Zupan. Da je Slovenija vedno bolj polepljena dežela, ugotavlja tudi popotnik Vilijem Gogala, ki je prepotoval dobršen del sveta. Poudarja, da so v številnih drugih državah že ugoto- vili, da veliki reklamni panoji niti ne pripomorejo k polep- šanju dežele niti niso za družbo posebej koristni. »Zato so v razvitejših okoljih, kot je Švica, razmah reklamnih panojev zakonsko omejili. Oglaševalski denar se je po sili razmer prelil drugam; recimo v gradnjo vsedržavno mreže stez za trim ali v vzpostavitev mreže urejenih prostorov za piknik. Pri nas se zdi, da ni nikogar, ki bi si oglaševalski svobodi upal začrtati jasne meje,« še pravi Gogala. BF Kakšne so kazni? Posameznik, ki brez soglasja objekt za oglaševanje postavi ob državni cesti zunaj naselja ali ne upošteva pogojev iz soglasja, mora plačati globo dva tisoč evrov. Če je površina oglasnega sporočila manjša od petih kvadratnih metrov, znaša globa 500 evrov. Pravna oseba, samostojni podje- tnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in brez soglasja postavi objekt za oglaševanje ob državni cesti zunaj naselja ali ne upošteva pogojev iz soglas- ja, mora plačati globo v vrednosti 8 tisoč evrov, odgovorna oseba podjetja pa 2 tisoč evrov. Pet minut časa in nekaj sto evrov Postavljanje mlajev je slovenska etnološka posebnost. Nekoč so jih postavljali za obiske pomembnih državnikov, za poroke in rojstva. Ko se je že zdelo, da je navada izumrla, se je pojavila v nekoliko posodoblje- ni različici. Vsaka priložnost za zabavo je več kot dobrodošla. Zakaj se ob okro- glih rojstnih dnevih ne bi zabava- li kar trikrat? Druščina prijateljev slavljenca z mlajem ali s kakšnim za sodobni čas prire- jenim okrasjem nenapovedano preseneti že na predvečer rojstnega dne. Nato zabavo organizira slavljenec. Ta je ob podiranju mlaja zadolžen, da prijatelje spet povabi in počasti, ter priložnost za zabavo je spet na dlani. Če so se nekoč po tihem prijatelji kar skušali, kdo bo komu postavil višji in debelejši mlaj, so v zadnjih letih sto- pili še korak naprej pri presenečenjih. Da nekdo praznuje, naj ne vidi le ulica, kjer slavljenec živi, temveč celoten kraj ali dolina. Zadnja modna muha so tako veliki »jumbo« panoji, ki opozarjajo, da je nekdo desetletje starejši. Nekaterim je to všeč, spet drugim ne najbolj. Zagoto- vo pa je lahko izhodišče za širši razmislek – ali je prav, da država s kakšnim predpisom ne nadzira tudi vsebine plakatov. Bolj kot ne lahko vsak, ki ima pet minut časa in nekaj sto evrov, na takšnih mestih napiše, kar se mu zazdi. Naj bo to oglaševanje izdelka, diskreditacija poli- tičnih nasprotnikov ali kaj drugega. OB ROBU ŠPELA OŽIR stopkov. Leta 2021 so izre- čene globe znašale dva tisoč evrov, leto kasneje 22 tisoč evrov in lani malo več kot 23 tisoč evrov. Ob zadnji posodobitvi Zakona o cestah je zakono- dajalec določil, da morajo pravne in fizične osebe, ki imajo objekte za oglaševa- nje postavljene na prepo- vedanem območju državne ceste, te objekte odstraniti najpozneje v enem letu od uveljavitve sprememb zako- na. Enoletni rok se je iztekel konec oktobra lani, zato in- špekcija za ceste letos gle- de tega načrtuje okrepljen nadzor. O barvah, a ne o vsebini Zanimalo nas je še, ali lahko ljudje na te velike pa- noje natisnejo kakršnekoli vsebine ali so kakšni napisi, fotografije ali fotomontaže označeni kot neprimerni. Iz Direkcije RS za infrastruk- turo so sporočili, da pravila glede videza krajine opre- deljuje Zakon o urejanju prostora. Slednji določa, da je ne glede na prostorske izvedbene akte postavljanje trajnih ali začasnih objek- tov, naprav ali predmetov za oglaševanje prepoveda- no na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemlji- ščih, ki niso v poselitvenih območjih. Ko direkcija presoja o iz- daji soglasja za oglaševanje ob državni cesti, nima vpo- gleda v vsebino reklamnih sporočil. Izjema so primeri, ko gospodarski subjekt prosi za soglasje postavitve zunaj naselja. Direkcija kot pogoj za izdajo soglasja sicer zah- teva, da vsebina na objektu za oglaševanje ne vsebuje svetlobno odbojnih ali fluo- rescentnih barv. Barve mo- rajo biti bistveno ločene od barv prometne signalizacije, oglaševalska vsebina ne sme spominjati na prometno si- gnalizacijo. Iz omenjene direkcije so še sporočili, da inšpekcijski nadzor na javnih občinskih in nekategoriziranih cestah izvajajo občinski inšpekcij- ski organi, pristojni za ceste. TS Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 20, 16. maj 2024 NAŠA TEMA Slavljenci na »jumbo« plakatih ob cestah v Savinjski dolini – med dobro reklamo in poceni »štosom« Modna muha, ki nasmeji marsikaterega Savinjčana Zagotovo je vaš pogled že pritegnil kateri od »jumbo« plakatov, na katerih se pojavljajo Savinjčani, ki praznujejo okrogle obletnice. Teh je še posebej veliko ob glavni cesti med Celjem in Šempetrom v Savinjski dolini. Do zdaj eden najbolj kontroverznih in najverjetneje tudi eden prvih takšnih velikih panojev v tem delu doline je bil tisti, s katerim so prijatelji presenetili znanega Savinjčana Luko Rojnika, sicer ustanovitelja in lastnika pivovarne Green Gold Brewing iz Spodnjih Grušovelj. Od takrat skoraj ni tedna, ko se s teh javnih mest za oglaševanje ne bi v takšnem ali drugačnem položaju nasmihal kdo od domačinov. ŠPELA OŽIR varna. Okroglo obletnico je praznoval lani 14. februarja in v tistih dneh se je tudi pojavil plakat. Ker se v tisti del Žalca Luka ne vozi pogo- sto, so ga na plakat opozorili drugi. Telefon mu je skoraj pregorel. »Fotomontaža me ni niti tako presenetila. V mojem ožjem krogu prijate- Če za oglaševanje ob cestah velja nekaj usmeritev glede barv, ni kriterijev glede vsebine sporočil velikih plakatov. Postavitev brez soglasja in postavitev v nasprotju s pogoji iz so- glasja – to sta najpogostejši nepravilnosti, ki ju glede umeščanja objektov za oglaševanje ob državnih cestah največkrat ugotovijo inšpektorji Inšpekcije za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča v okviru Inšpektorata RS za infrastrukturo (IRSI). Slednji vsako prijavo obravnava kot pobudo za inšpekcijski nadzor. Pravila predvsem za mesto postavitve in barve ljev je namreč stalnica, da si pošiljamo takšne predelane fotografi je, ki jih delamo kar sami s pomočjo telefonov in se ob tem zabavamo,« nam je zaupal Luka Rojnik, ki na prijatelje zato, ker so eno od teh fotografi j delili s širšo javnostjo, zagotovo ni bil jezen. Ravno obratno. Njihova poteza je zanj in za njegov posel imela celo reklamni učinek. O plakatu je namreč govorila cela Spo- dnja Savinja dolina, Luko so spoznali morda še vsi tisti, ki ga prej niso. Čeprav naj bi se veliki plakati v javnem prostoru s podobno vsebino začeli po- javljati že prej, je bil Lukov plakat zagotovo tisti, ki je sprožil dodaten val takšnih presenečenj. V Petrovčah smo nekaj časa praznovali z Orbanom, na Polzeli z Ve- roniko in njenim psičkom, v Žalcu ob štiridesetletnici nazdravljali s pivom in ob- čudovali privlačno silhueto ene od slavljenk. A to je le peščica vseh teh plakatov, o katerih seveda največ pove- do fotografi je. Foto: Andraž Purg, ŠO, osebni arhiv Postavitev objektov za ogla- ševanje ( »jumbo« plakatov, plakatnih panojev, obešank, transparentov) ob državnih prometnicah je opredeljena v 89. členu Zakona o cestah. Omenjeni člen določa, da so lahko objekti za oglaševanje v območju državne ceste po- stavljeni le znotraj naselja. Njihova postavitev zunaj na- selja je dopustna, kadar ima objekt za oglaševanje vlogo usmerjanja in je nameščen tik ob ali na stavbi gospo- darske družbe, ki ima v tej stavbi svoj sedež. V tem pri- meru mora biti izpolnjen še pogoj, da je mesto postavitve v varovalnem pasu državne ceste z neposrednim cestnim priključkom na to cesto. Zunaj naselja je ob podje- tjih dovoljena še postavitev reklamnih stebrov (npr. to- temov, pilonov), kjer so ob logotipu podjetja na primer objavljeni cene naftnih deri- vatov in delovni čas podjetja. Zakon med drugim oprede- ljuje, da morajo biti objekti za oglaševanje ob državnih cestah v naselju uporabljeni zunaj preglednega polja. Kdor želi »jumbo« plakate in plakatne panoje postaviti ob državni cesti zunaj nase- lja, mora za to pridobiti so- glasje Direkcije RS za infra- strukturo. Slednja o soglasju odloča na podlagi načrta za postavitev objekta za ogla- ševanje, če je oglaševanje v tem območju dovoljeno s prostorskim aktom občine. Lani 153 inšpekcijskih postopkov Inšpektorji inšpekcije za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča vsako prijavo glede postavi- tve objektov za oglaševanje ob državnih cestah obravna- vajo kot pobudo za inšpek- cijski nadzor. Leta 2021 so prejeli 33 prijav, leta 2022 so zabeležili 46 prijav in lani 34. Leta 2021 so v skupno 143 in- špekcijskih postopkih izdali 13 opozoril in 35 odločb, leta 2022 so v 178 postopkih izda- li 15 opozoril in 41 odločb, lani pa so v 153 postopkih iz- dali 5 opozoril in 47 odločb. Zaradi ugotovljenih krši- tev so inšpektorji uvedli več različnih prekrškovnih po- Da bodo prijatelji ob nje- govi tridesetletnici poskrbe- li za takšno presenečenje, si Luka Rojnik ni mislil, čeprav se mu je tik pred dnevom D začelo nekaj dozdevati, saj so plakat s šaljivo vsebino izobesili na oglasnem me- stu, na katerem sicer pona- vadi oglašuje njegova pivo- Nimajo vpliva na vsebino oglaševanja Župani občin Spodnje Sa- vinjske doline so se aprila dogovorili, da bodo po vseh občinah naredili pregled in analizo postavitve panojev oziroma oglaševanja. Na- men tega je, da preverijo možnosti poenotenja načina postavitve in oglaševanja. »Menim, da so nekatere oblike oglaševanja vsebin- sko in vizualno neprimerne, mestoma pa je ogrožena tudi preglednost in varnost udele- zemljiščih, pod posebnimi pogoji, kjer za postavitev poda mnenje o skladnosti s prostorskim aktom občinski urbanist. »Primernih mest za oglaševanje oz. postavi- tev oglasnih panojev v ob- čini Žalec ni veliko in so za te lokacije izdelane ustrezne strokovne – urbanistične pod- lage,« so še zapisali. Oglaševanje in plakatira- nje na javnih plakatnih me- stih – objektih, ki so v lasti Občine Žalec in so na javnih površinah ter površinah, na katerih ima občina lastnin- sko, stvarno ali drugo pravi- co, znotraj območja občine izvaja izbirna gospodarska javna služba. Občina Žalec za oglaševanje na javnih površinah z zuna- njimi oglaševalci sklene po- godbo o uporabi plakatnega mesta po predhodno prido- bljenem pozitivnem urbani- stičnem mnenju o skladnosti s prostorskimi akti in drugimi potrebnimi soglasji. »Fotomontaža me niti ni tako presenetila. V mojem ožjem krogu prijateljev je namreč stalnica, da si pošiljamo takšne predelane fotogra je, ki jih delamo kar sami s pomočjo telefonov in se ob tem zabavamo,« pravi Luka Rojnik. »Menim, da so nekatere oblike oglaševanja vsebinsko in vizualno neprimerne, mestoma pa je ogrožena tudi preglednost in varnost udeležencev v prometu,« je prepričan žalski župan Janko Kos. »Žal občina nima večjega vpliva na konkretno vsebino oglaševanja. V odloku je določeno, da se morata oglaševanje in plakatiranje izvajati v skladu s sprejetimi moralnimi in družbenimi normami,« so sporočili iz žalske občine. žencev v prometu,« je prepri- čan žalski župan Janko Kos. Prijava na medobčinski inšpektorat Oglaševanje in plakatiranje je v občini Žalec regulirano z Odlokom o oglaševanju in pla- katiranju v občini Žalec, spre- jetim februarja 2022. »Žal pa občina nima večjega vpliva na vsebino oglaševanja. V ome- njenem odloku je določeno, da se morata oglaševanje in plakatiranje izvajati v skla- du s sprejetimi moralnimi in družbenimi normami ter ob upoštevanju vsakokrat ve- ljavnega kodeksa Slovenske oglaševalske zbornice. Objek- tov za oglaševanje in oglaše- valskih predmetov, ki bi bili s svojo vsebino in sporočilom v očitnem nasprotju z interesi varstva javnega reda in miru, ni dovoljeno nameščati,« so sporočili iz žalske občine. Ob tem so dodali, da se lahko občani, ki menijo, da je nepravilno ali sporno dolo- čeno mesto ali vsebina ogla- ševanja, obrnejo na pristojni Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Ce- lje, občin Braslovče, Laško, Polzela, Štore, Tabor, Vran- sko in Žalec, ki izvaja nadzor nad izvajanjem določb tega odloka. Kje lahko stojijo panoji? Mesta postavitve oglasnih panojev in oblikovanje so določena v občinskih pro- storskih aktih. Možnosti po- stavitve so samo na stavbnih Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 20, 16. maj 2024 NAŠA TEMA Povsod jim niso naklonjeni Nekateri so prepričani, da reklamni panoji kazijo na- ravno in kulturno krajino Slovenije. Poleg kulturnih, estetskih in turističnih pomislekov se zastavlja vpraša- nje prometne varnosti, so prepričani v Piratski stranki, v kateri so že pred leti zasnovali kampanjo Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Koprski mestni svet je že leta 2016 sprejel občinski odlok, na podlagi katerega so delavci Marjetice Koper odstranili precej oglaševalskih panojev. Mestna občina Koper tako orje ledino v Sloveniji na področju zunanjega oglaševa- nja. »Oglaševalski panoji, ki so se v letih razbohotili do nenormalnih številk, so dejansko ›unikum‹ v Sloveniji. Čas je, da se zgane tudi država in uredi področje nelegalne- ga postavljanja tako imenovanih ›jumbo‹ plakatnih mest na kmetijskih zemljiščih in zasebnih površinah. Nikjer v Evropi ni tolikšnega števila zunanjih oglaševalskih panojev kot v Sloveniji,« je takrat poročal spletni portal Regional. V Piratski stranki menijo, da bi se glede tega morali zgledovati po Nemčiji in Avstriji. V omenjenih državah so reklamni panoji ali kakršnakoli druga oblika oglaševanja zunaj strnjenih naselij prepovedani, saj zaradi motenja voznikov povečujejo tveganje za nesreče. Po izkušnjah v Avstriji in Švici se zgleduje tudi občina Kranjska Gora, v kateri želijo onesnaževanju z oglasnimi panoji za vselej narediti konec. »Naša dolina je res one- snažena z oglaševalskimi plakati. V Švici in Avstriji tega ni toliko, zlasti ne v alpskih dolinah. Zato je občinski svet sprejel odlok, ki v naši lokalni skupnosti prepoveduje ogla- ševanje na kmetijskih zemljiščih,« je za portal N1 povedala županja Henrika Zupan. Da je Slovenija vedno bolj polepljena dežela, ugotavlja tudi popotnik Vilijem Gogala, ki je prepotoval dobršen del sveta. Poudarja, da so v številnih drugih državah že ugoto- vili, da veliki reklamni panoji niti ne pripomorejo k polep- šanju dežele niti niso za družbo posebej koristni. »Zato so v razvitejših okoljih, kot je Švica, razmah reklamnih panojev zakonsko omejili. Oglaševalski denar se je po sili razmer prelil drugam; recimo v gradnjo vsedržavno mreže stez za trim ali v vzpostavitev mreže urejenih prostorov za piknik. Pri nas se zdi, da ni nikogar, ki bi si oglaševalski svobodi upal začrtati jasne meje,« še pravi Gogala. BF Kakšne so kazni? Posameznik, ki brez soglasja objekt za oglaševanje postavi ob državni cesti zunaj naselja ali ne upošteva pogojev iz soglasja, mora plačati globo dva tisoč evrov. Če je površina oglasnega sporočila manjša od petih kvadratnih metrov, znaša globa 500 evrov. Pravna oseba, samostojni podje- tnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in brez soglasja postavi objekt za oglaševanje ob državni cesti zunaj naselja ali ne upošteva pogojev iz soglas- ja, mora plačati globo v vrednosti 8 tisoč evrov, odgovorna oseba podjetja pa 2 tisoč evrov. Pet minut časa in nekaj sto evrov Postavljanje mlajev je slovenska etnološka posebnost. Nekoč so jih postavljali za obiske pomembnih državnikov, za poroke in rojstva. Ko se je že zdelo, da je navada izumrla, se je pojavila v nekoliko posodoblje- ni različici. Vsaka priložnost za zabavo je več kot dobrodošla. Zakaj se ob okro- glih rojstnih dnevih ne bi zabava- li kar trikrat? Druščina prijateljev slavljenca z mlajem ali s kakšnim za sodobni čas prire- jenim okrasjem nenapovedano preseneti že na predvečer rojstnega dne. Nato zabavo organizira slavljenec. Ta je ob podiranju mlaja zadolžen, da prijatelje spet povabi in počasti, ter priložnost za zabavo je spet na dlani. Če so se nekoč po tihem prijatelji kar skušali, kdo bo komu postavil višji in debelejši mlaj, so v zadnjih letih sto- pili še korak naprej pri presenečenjih. Da nekdo praznuje, naj ne vidi le ulica, kjer slavljenec živi, temveč celoten kraj ali dolina. Zadnja modna muha so tako veliki »jumbo« panoji, ki opozarjajo, da je nekdo desetletje starejši. Nekaterim je to všeč, spet drugim ne najbolj. Zagoto- vo pa je lahko izhodišče za širši razmislek – ali je prav, da država s kakšnim predpisom ne nadzira tudi vsebine plakatov. Bolj kot ne lahko vsak, ki ima pet minut časa in nekaj sto evrov, na takšnih mestih napiše, kar se mu zazdi. Naj bo to oglaševanje izdelka, diskreditacija poli- tičnih nasprotnikov ali kaj drugega. OB ROBU ŠPELA OŽIR stopkov. Leta 2021 so izre- čene globe znašale dva tisoč evrov, leto kasneje 22 tisoč evrov in lani malo več kot 23 tisoč evrov. Ob zadnji posodobitvi Zakona o cestah je zakono- dajalec določil, da morajo pravne in fizične osebe, ki imajo objekte za oglaševa- nje postavljene na prepo- vedanem območju državne ceste, te objekte odstraniti najpozneje v enem letu od uveljavitve sprememb zako- na. Enoletni rok se je iztekel konec oktobra lani, zato in- špekcija za ceste letos gle- de tega načrtuje okrepljen nadzor. O barvah, a ne o vsebini Zanimalo nas je še, ali lahko ljudje na te velike pa- noje natisnejo kakršnekoli vsebine ali so kakšni napisi, fotografije ali fotomontaže označeni kot neprimerni. Iz Direkcije RS za infrastruk- turo so sporočili, da pravila glede videza krajine opre- deljuje Zakon o urejanju prostora. Slednji določa, da je ne glede na prostorske izvedbene akte postavljanje trajnih ali začasnih objek- tov, naprav ali predmetov za oglaševanje prepoveda- no na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemlji- ščih, ki niso v poselitvenih območjih. Ko direkcija presoja o iz- daji soglasja za oglaševanje ob državni cesti, nima vpo- gleda v vsebino reklamnih sporočil. Izjema so primeri, ko gospodarski subjekt prosi za soglasje postavitve zunaj naselja. Direkcija kot pogoj za izdajo soglasja sicer zah- teva, da vsebina na objektu za oglaševanje ne vsebuje svetlobno odbojnih ali fluo- rescentnih barv. Barve mo- rajo biti bistveno ločene od barv prometne signalizacije, oglaševalska vsebina ne sme spominjati na prometno si- gnalizacijo. Iz omenjene direkcije so še sporočili, da inšpekcijski nadzor na javnih občinskih in nekategoriziranih cestah izvajajo občinski inšpekcij- ski organi, pristojni za ceste. TS Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 20, 16. maj 2024 KRONIKA »To, kar je vidno na po- snetku pretepa, je iz mojega vidika, tudi verjetno iz vidika državljanov, nekaj, nad če- mer se lahko zgrozimo. Ne gre za zakonito ali strokovno ukrepanje oseb, ki so name- njene varovanju na javni pri- reditvi, ampak gre za fizično obračunavanje in pretepanje. Vsekakor je razvidno, da gre za pretirano uporabo sile,« je posnetek, ki je zaokrožil po spletu, na kratko komentiral dr. Žaberl. Organizator mora zagotoviti red Kot pravi, mora organiza- tor prireditve, ker se na njej zbere več ljudi, zagotoviti red. Dodaten izziv predsta- vljajo veselice, saj na njih obiskovalci pijejo alkohol in se zaradi glasbe še dodatno sprostijo. »Organizator je na priredi- tvah dolžan zagotoviti red. To stori tako, da določi vod- jo javne prireditve. Ta ima pomembno vlogo, da izvede vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti na prireditvi. Prireditev lahko tudi razpusti,« je pojasnil dr. Žaberl. Naloga vodje priredi- tve je tudi, da določi število rediteljev. »To so osebe, ki vzdržujejo red na prireditvi, na primer prireditelji,« je po- vedal Miroslav Žaberl. Varnostnik in reditelj »Reditelj je lahko vsak, ki je starejši od 18 let in je psi- hofizično sposoben izvajati naloge reditelja. Varnostna služba je posebej organizi- rana, da izvaja varnostne naloge. Varnostniki so pose- bej usposobljeni za nekate- re naloge in so zaposleni v organizaciji, ki se profesio- nalno ukvarja z varovanjem. Ne samo z varovanjem javnih prireditev, ampak tudi na pri- mer z varovanjem oseb in va- rovanjem prevozov denarja,« je razložil Žaberl. Kakšna je razlika med varnostnikom in rediteljem? Podroben vpogled v ozadje varnosti na prireditvah Posnetki množičnega pretepa na prireditvi Majsko Vi- tanje, ki so v začetku maja zaokrožili po družbenih, a tudi drugih medijih, so razburili tako laično kot tudi stro- kovno javnost. S tem, da je bilo ravnanje moškega, ki je pretepal že vklenjenega obiskovalca dogodka, popolnoma neprimerno, se strinja tudi dr. Miroslav Žaberl, profesor na mariborski fakulteti za varnostne vede. Z njim smo se pogovarjali, kako bi morali predstavniki varnostnih služb takrat ravnati, kakšna pooblastila imajo varnostniki in redarji, kakšna je razlika med enimi in drugimi ter kako so usposobljeni. JANŽE FRIC »Zakon o javnih zbiranjih je preohlapen. To, da je lahko reditelj vsak, ki je star 18 let in psihofizično sposoben, ni dovolj strog pogoj. To pomeni, da se lahko med reditelje vtihotapijo tudi ljudje, ki so nasilni.« »Reditelji in varnostniki so na javnih prireditvah, da zagotavljajo varnost in ne da sami predstavljajo nevarnost in izvajajo nasilje.« Varnostniki so torej profe- sionalci in so zato tudi pose- bej usposobljeni ter izobra- ženi za opravljanje svojih nalog. Opravili so nacionalno poklicno kvalifikacijo in ima- jo službeno izkaznico. »Zato jim zakon zagotavlja tudi po- sebne pravice oziroma lahko izvajajo posebne ukrepe, da lahko zagotavljajo red,« je še dodal sogovornik. Tako eni kot drugi lahko red zagotavljajo le na prire- ditvenem prostoru. »Prire- ditveni prostor je tam, kjer je prireditev. To so lahko gostinski lokal, zaprt šotor, odprto igrišče, ki je zameje- no s traki, in podobno.« Če Dr. Miroslav Žaberl je strokovnjak na področju varnosti in predava- telj na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. (Foto: osebni arhiv) Varnostniki morajo silo uporabljati sorazmerno, strogost ukrepov pa stopnjevati. (Foto: Andraž Purg) Pijana za volanom Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti v po- nedeljek pridržali voznico in voznika. Voznico so ustavili v dopoldanskih urah v Žalcu, kjer je preizkus z alkotestom pokazal, da je imela približno 1,2 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je petkra- tnik dovoljene meje. Voznika so v nočnih urah ustavili v Rogaški Slatini, pri njem je preizkus z alkotestom pokazal, da je za štirikrat presegel dovoljeno mejo alkohola v krvi. V obeh primerih bosta sledila obdolžilna predloga. Drzna tatvina v Gornjem Gradu Mozirski policisti so prejšnji četrtek obravnavali drzno ta- tvino na območju Gornjega Grada, kjer sta neznana storil- ca vstopila v stanovanjsko hišo, ko je bila oškodovanka na vrtu. Ko ju je opazila, sta kraj zapustila, oškodovanka pa je ugotovila, da sta ji odtujila vrednejše predmete v vrednosti približno 500 evrov. Tudi skiroji so nevarni Prejšnji četrtek zvečer je 45-letni voznik e-skiroja v Celju zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča iz- gubil oblast nad vozilom in padel. Pri tem se je lažje poškodoval. Policisti so ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola, saj je imel 0,59 miligrama alkohola v litru izdihanega zra- ka, kar je več kot dvakratna dovoljena količina. Vozniku so policisti izdali plačilni nalog. se spor prestavi zunaj tega območja, je v pristojnosti policije. Pristojnosti rediteljev S posnetka vitanjskega pre- tepa je razvidno, da so redi- telji in varnostniki pomešani, večkrat je težko zaznati, kdo je kateri. Zato je pomembno vprašanje, kakšna poobla- stila imajo eni in drugi. »Re- ditelji nimajo pristojnosti. Lahko le vzdržujejo red na prireditvah. To lahko storijo le s fizično prisotnostjo ali tehničnimi ovirami. S tem lahko preprečijo vstop ose- bam, ki nimajo pravice vsto- pa v prireditveni prostor. Na primer če morajo obiskoval- ci za vstop imeti vstopnico, jim lahko reditelji preprečijo vstop, če je nimajo. Reditelji lahko tudi besedno opozori- jo na katerokoli nedopustno dejavnost,« je Žaberl povzel omejena pooblastila redite- ljev. Če ti ukrepi ne zadostujejo, reditelji ne smejo uporabiti sile, ampak morajo poklicati policijo. Rediteljem je upo- raba sile dovoljena, ko je do- voljena vsem drugim. »To je v primeru silobranske situa- cije, ko zavarujemo sebe ali koga drugega.« Usposabljanje varnostnikov Izobraževanja varnostni- kov izvajajo posebne izobra- ževalne ustanove, ki imajo licenco pristojnega ministr- stva. »Zelo jasno so zapi- sane vsebine, ki jih morajo na predavanjih obravnavati, predpisano je tudi število ur, ki jih posamezno uspo- sabljanje zajema. Slednje je odvisno od tega, za katero kvalifikacijo se posameznik usposablja. Torej ali gre za usposabljanje za vzdrževa- nje reda, varovanje osebe, varovanje prevoza denarja in podobno,« je povedal profe- sor. Vsak tip varovanja torej zahteva svoje usposabljanje. Pri tem sogovornik poudar- ja, da gre pri varnostnikih za osebe, ki so izobražene in usposobljene za opravljanje nekaterih nalog. Uporabljajo lahko sredstva za vezanje in vklepanje, fizično silo, plin- ski razpršilec, službenega psa in orožje. Kdo je lahko varnostnik? »Kdor želi postati varno- stnik, mora izpolnjevati ne- katere pogoje. Med njimi je tudi ta, da morajo biti kan- didati varnostno preverjeni. To pomeni, da se kandidate predhodno preveri, ali so bili v zadnjem obdobju obravna- vani ali kaznovani s področja nasilja,« je povedal Miroslav Žaberl in dodal, da je namen tega preverjanje, da bi pre- prečili, da med varnostnike pridejo kriminalci ali nasil- neži. Nadzor nad varnostnimi službami »V prvi vrsti nadzor nad temi službami izvaja inšpek- torat za notranje zadeve. Ta predvsem preverja splošni ustroj varnostnih služb. To- rej njihovo organizacijo, ali imajo ustrezne licence, ali pri njih delajo le varnostniki, ki imajo službene izkaznice, in podobno,« je pojasnil stro- kovnjak. Pri uporabi sile nadzor izvrši policija, potem ko se dogodek že zgodi. Kot je na vitanjskem primeru razložil Žaberl: »Varnostna služba je morala v 48 urah napisati poročilo o uporabi prisilnih sredstev varnostnikov, zdaj je pa v rokah policije, da oceni, ali je šlo za ustrezno uporabo sile.« To poročilo ni izjema v vitanjskem primeru, ampak ga mora varnostna služba na- pisati vedno, ko varnostniki posredujejo, ter ga posredo- vati policiji. To storijo tudi takrat, ko koga le pridržijo. Kako bi morali posredovati v Vitanju? »Osnovni napotek je tako pri varnostnikih kot polici- stih, da morajo takšne spore najprej poskusiti rešiti brez uporabe sile. Torej z opozo- rilom, ukazom, s prepriče- vanjem. Šele če to ne zaleže, lahko varnostniki posežejo po strožjem ukrepu. Fizično silo lahko uporabijo, če so ljudje, ki jih varujejo, nepo- sredno ogroženi, ampak tudi fizična sila mora biti soraz- merna,« je povedal Žaberl. Sorazmernost pomeni, da v primeru, da kdo napade z go- limi rokami, tudi varnostnik uporabi strokovni prijem. Znanje o uporabi sile varno- stniki pridobijo na strokov- nem usposabljanju, kjer se naučijo, kako čim bolj varno posredovati, da ne poškodu- jejo še drugih ljudi. Uporaba načela postopno- sti, torej postopnega višanja stopnje strogosti ukrepov, je po besedah dr. Žaberla vča- sih nemogoča. »Težava je, če se dve osebi takoj stepeta. V tem primeru mora varno- stnik takoj stopiti med njiju in ju razdružiti. »Absolutno nedopustno pa je, da varno- stnik pretepa osebo, ki je že vklenjena.« Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 20, 16. maj 2024 KRONIKA Pristojne ustanove samomor mladostnice iz Šoštanja še preiskujejo Duševne stiske mladih: na kaj je treba biti pozoren? Na tih deževen dan sredi prejšnjega tedna so se v Šošta- nju poslovili od 12-letne učenke osnovne šole Karla Destov- nika – Kajuha, ki si je vzela življenje. Preiskava okoliščin tragičnega dogodka še ni končana, a slišati je mogoče, da naj bi deklico čez rob prignalo medvrstniško nasilje, ki ga je bila deležna v šoli. »Že pogostejši spori s prijatelji so lahko za mladostnike čustveno naporni, medtem ko dolgo- trajna izpostavljenost zavračanju, ustrahovanju, norčeva- nju ali nasilju vrstnikov lahko povzroči resnejše duševne težave,« poudarja klinična psihologinja Ana Jerman, ki meni, da so dobri odnosi, podporno okolje in zavedanje odgovornosti preventiva, ki lahko v veliki meri prepreči medvrstniško nasilje. BARBARA FURMAN, SIMONA ŠOLINIČ Policija in inšpektorat za šolstvo okoliščine tragič- nega dogodka še preiskujeta. (Foto: OŠ Šoštanj) »Pomembno je, da pri otrocih in mladostnikih krepimo empatijo do sovrstnikov, jih naučimo prepoznavanja znakov nasilja in jih hkrati opremimo z informacijami, ki jim bodo pri tem v pomoč,« poudarja klinična psihologinja Ana Jerm Klinična psihologinja Ana Jerman (Foto: osebni arhiv) Ko je v Šoštanju odjeknila novica o samomoru 12-letni- ce, so starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo Karla Destovnika – Kajuha povedali, da je nasilje med vrstniki v tej šoli prisotno že vrsto let, tako v nižjih kot tudi višjih razredih. Po njiho- vem pripovedovanju je pokojna učenka podlegla nadlegovanju, izsiljevanju, posmehovanju in zasmehovanju. Mnogi starši vodstvu šole očitajo, da je to- vrstne probleme pometalo pod preprogo. Ravnateljici Majdi Zaveršnik Puc očitajo nedosto- pnost in neodzivnost. Očitke zanika Toda ravnateljica Majda Zaveršnik Puc očitke zanika. Novinarjem, ki smo jo v minu- lih dneh zasuli z vprašanji, je posredovala le pisno izjavo, v kateri je med drugim navedla, da se podobno kot v številnih drugih šolah tudi v njihovi soočajo z različnimi stiskami učencev in medvrstniškim na- siljem. »Prizadevamo si prisluh- niti tako učencem kot njihovim staršem in pravočasno ukrepa- ti. V sodelovanju s pristojnimi ustanovami poskušamo najti najboljše rešitve za vse otroke v šoli, ne le za tiste, ki se ne- primerno vedejo. Naredili smo vse, da bi učencem pomagali pri soočanju z izgubo, in sledili smernicam za ukrepanje v pri- meru smrti učenca. Vse učence in njihove starše smo seznanili o smrti učenke. Vedo, da se lah- ko na nas obrnejo, če bodo po- trebovali podporo ali pomoč.« je med drugim zapisala. Kako je doslej ukrepala šola glede medvrstniškega nasilja, že preiskuje republiški in- špektorat za šolstvo, vendar so predstavniki inšpektorata s komentarji za zdaj še skopi. Na- vedli so le, da preverjajo vzgoj- no delovanje šole, ki zajema tudi ugotavljanje dejavnosti za preprečevanje nasilja. Ob tem poudarjajo, da niso pristojno- sti za preiskovanje omenjene- ga tragičnega dogodka, a bodo preverjali, kaj je šola naredila za zagotavljanje varnega in spod- budnega šolskega okolja. Med ukrepi, ki jih lahko sprejme in- špektorat, ni razrešitve ravnate- lja, to lahko predlaga samo svet zavoda osnovne šole. In kaj pravi policija? Tudi policija primer še prei- skuje. Na Policijski postaji (PP) Velenje pravijo, da so v zadnjih desetih letih v Osnovni šoli Kar- la Destovnika – Kajuha obrav- navali 11 primerov medvrstni- škega nasilja. Ta številka je po besedah načelnika PP Velenje Boštjana Debelaka primerljiva z drugimi osnovnimi šolami v Šaleški dolini. »Lahko rečem, da se v zadnjih nekaj letih šte- vilo obravnavanih primerov sicer nekoliko povečuje, kar je posledica boljše osveščenosti o tej problematiki. Povečanje primerov medvrstniškega na- silja zaznavamo tudi v drugih osnovnih šolah, zato tej proble- matiki namenjamo vedno več pozornosti. Pri tem sodeluje- mo s pristojnimi strokovnimi ustanovami. Lahko rečem, da z Osnovno šolo Karla Destov- nika – Kajuha dobro sodeluje- mo pri razreševanju primerov nasilja. V tej šoli med drugim izvajamo projekt Policist Leon svetuje, v katerem se lotevamo različnih tem, tudi nasilja. Z vodstvom omenjene osnovne šole so velenjski policisti lani oktobra opravili posvet z učen- ci, njihovimi starši ter učitelji na temo medvrstniškega nasilja,« navaja načelnik Debelak. Želja po pripadnosti Ana Jerman, klinična psi- hologinja iz centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Zdravstvenega doma dr. Adol- fa Drolca Maribor, poudarja, da se ljudje ob tragičnih dogodkih, kot je samomor mladostnice, za lajšanje lastne stiske pogosto želijo oprijeti nekih poenosta- vljenih razlag, kaj je privedlo do tega. To je lahko tudi škodljivo, saj ustvarja stigmo in spodbu- ja sovražno komunikacijo. »Pri vseh duševnih stiskah gre za zapleten preplet različnih de- javnikov, od značilnosti posa- meznika, njegove družine ter širšega okolja.« Mladostništvo je obdobje sprememb tako na telesnem kot tudi na čustve- nem, kognitivnem in socialnem področju, še pojasnjuje strokov- njakinja. In dodaja: »Negativne izkušnje v vrstniških odnosih predstavljajo dejavnik tveganja za razvoj različnih čustvenih stisk in duševnih težav. Mla- dostniki se identifi cirajo z vr- stniki, izrazita je njihova želja po pripadnosti.« Vse to lahko prinese težave v mladostniko- vem dojemanju sebe, nizko samopodobo, zaprtost vase, razdražljivost in občutke žalo- sti, sramu. Pogosto upade šol- ski uspeh, pojavljajo se težave s spanjem. »Mladostniki lahko razvijejo strah pred socialnim izpostavljanjem. Pri dekletih je pogosto samopoškodbeno vedenje, v nekaterih primerih se lahko pojavijo tudi misli na samomor.« Starši in šole, bodite pozorni Zato morajo biti starši po- zorni na spremembe pri mla- dostnikih, predvsem v vedenju in razpoloženju: »Če se mlado- stnik pogosteje umika ali zapi- ra v sobo, postaja razdražljiv in spremenljivega razpoloženja, zavrača dejavnosti, ki jih je imel včasih rad, je žalosten ali delu- je čustveno precej otopel, so to lahko znaki, da se z njim nekaj dogaja. Pojavljajo se tudi nezna- čilni strahovi, stalna zaskrblje- nost, utrujenost, tudi težave s spanjem. Pozornost je nujna, če mladostniki tudi ob vročih dneh nosijo dolga oblačila, saj lahko s tem skrivajo ureznine.« Toda pozorne morajo biti tudi šole, ki lahko k osveščanju pripomorejo s preventivnimi dejavnostmi. »Pomembno je, da pri otrocih krepimo empati- jo do sovrstnikov, jih naučimo prepoznavanja znakov nasilja in jih hkrati opremimo z infor- macijami, ki jim bodo pri tem v pomoč,« dodaja Jermanova. Komu mladostnik zaupa? Treba je vedeti, da si mlado- stniki izberejo različne ljudi, ki jim lahko zaupajo. Nekateri se obrnejo na starše, drugi na prijatelja, tretji na strokovne delavce v šoli ali sorodnike. »Največje tveganje so mla- dostniki, ki takšne osebe ni- majo oziroma jih je strah, da bo nasilje še hujše, če bodo svojo izkušnjo komu zaupa- li. Nemalokrat občutijo sram ali krivdo. Včasih se zgodi, da spregovorijo o slabih iz- kušnjah, vendar so deležni mlačnega ali negativnega od- ziva, zato stisko raje obdržijo zase,« še pojasnjuje klinična psihologinja. Če so starši bolj pozorni, lahko pravočasno prepoznajo, da otrok ali mladostnik potre- buje pomoč. »Otrokove dušev- ne težave težje sprejmejo prav starši, saj se pogosto počutijo precej nemočno,« dodaja Jer- manova, ki opaža, da družba breme odgovornosti prelaga na družbena omrežja. A prav na spletu lahko mladostnik hi- treje najde pomoč. Družbena omrežja imajo po mnenju so- govornice tako pozitivne kot negativne vplive na duševno zdravje mladostnikov, zato staršem polaga na srce, da se z mladimi čim pogosteje pogo- varjajo o varni uporabi spleta. Telefoni za pomoč v stiski: Zaupni telefon Samarijan Telefon: 116 123 (24 ur na dan, brezplačno, anonimno) SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja Telefon: 080 11 55 (24 ur na dan, brezplačno, anonimno) Klic v duševni stiski Telefon: (01) 520 99 00 (med 19. in 7. uro) Na Visti v Velenju je v torek dopoldan prišlo do tragičnega dogodka, najverjetneje padca osebe z višine. Po prvih podatkih naj bi šlo za samo- mor. Intenzivna policijska preiskava še traja, zato več podatkov ni znanih. V Velenju naj bi se ponovno zgodil samomor. (Foto: Arhiv NT/Sherpa) Rop zlatarne v Celju V torek, 7. maja, so policisti v popol- danskih urah obravnavali rop zlatar- ne v Kocenovi ulici v Celju. Storilec je prodajalki zagrozil z uporabo sile, nato je stopil za pult in iz predala blagajne ukradel gotovino ter pobegnil v smeri železniške postaje. Z zbiranjem obvestil, s pregledom po- snetkov varnostnih kamer ter z drugimi preiskovalnimi dejanji so ugotovili, da je kaznivega dejanja osumljen 43-letni moški z območja Kočevja. Osumljencu so policisti v petek odvzeli prostost. 43-letnika so zaradi suma storitve kaznivega dejanja ropa privedli k prei- skovalnemu sodniku, ki mu je odredil pripor. Tragičen dogodek v Velenju Roparja zlatarne so policisti že prijeli (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 20, 16. maj 2024 ŠPORT O tekmi ne gre izgubljati preveč besed, saj sta jo obele- žili hujši napaki sodnika Mar- tina Matoše v škodo gostov, ki so bili upravičeno jezni in celo besni. 17 Matkovih golov Pri dosojeni enajstmetrov- ki za Celje bi lahko Matošo opozorila ekipa iz sobe za Var. Aljoša Matko ni izkori- stil strela z belega krogca, a je v mrežo poslal odbito žogo od vratarja. Po izenačenju gostov se je prvi del končal z 1 : 1. V 75. minuti je še sedem- najsti prvenstveni gol dosegel Matko. Pomožni sodniki so Matošo pozvali, naj si ogle- da posnetek začetka akcije, kjer je bil storjen prekršek, a si ni premislil. Ne strinjamo pa se z oceno, da bi Klemen Nemanić moral prejeti še drugi rumeni karton, kajti izbil je žogo in šele nato po- hodil tekmeca. Drugam, kot na nogo nasprotnika, ki je zamudil v dvoboju, ni mogel stopiti. Vse skupaj ni vplivalo na zaključno celjsko slavje, nove tri točke so le pripomo- gle k večjemu veselju. Celje je zasluženo prvak, saj prej ni imelo sodniške pomoči. Pokal in medalje je prvakom izročil predsednik NZS Ra- denko Mijatović. »Izjemna prireditev« Na oder so najprej prišle državne prvakinje v futsalu, igralke Ženskega nogome- tnega kluba Celje, kapetan- ka Sergeja Kos, Vanja Tanšek, Celjski nogometaši prejeli pokal za slovenskega prvaka Športno Celje slavilo tri najboljše ekipe v državi Na dobro obiskanem celjskem nogometnem stadionu se je vse začelo z minuto molka. Bila je posvečena spominu na legendarnega celjskega nogometaša Ivana Hribernika, ki so ga vsi klicali Anza. V predzadnjem krogu 1. slovenske lige so nogometaši Celja premagali Koprčane z 2 : 1. DEAN ŠUSTER Ines Ermenc, Vanesa Kozina, Tjaša Alegro, Anja Ložar, Zoja Kramer, Deja Adamič, Gaja Srnec, Hana Fideršek, Iza Zorenč, Tjaša Močnik, Lavra Zagajšek, Nika Trdan, Patricija Ham, Urška Kepa, Marija Gvero in Maša Novak, z njimi sta bila tudi trener Blaž Adamič in predsednik kluba Uroš Ločnikar: »Izje- mno smo zadovoljni, hvala vodstvu občine za prvi spre- jem za nas.« Sergeja Kos ga je dopolnila: »Šestkrat smo bile državne prvakinje, a to je bil za nas prvi sprejem. Bil je spektakularen. Odlično smo se počutile.« Še večje vladarice slovenskega oze- mlja so celjske košarkarice. Kapetanka je Ana Nuša An- žič: »Občina Celje nagrajuje naše uspehe. Za nami je zelo lep zaključek športnega leta. Čestitam nogometašicam in nogometašem.« Trener 20-kratnih državnih prvakinj Damir Grgić je dodal: »Izje- mna prireditev, fantastično vzdušje. Lepo je bilo biti del tega.« Ob Anžičevi so držav- ne prvakinje še Sophia Gbe- muotor, Lea Bartelme. Mojca Jelenc, Blaža Čeh, Zoja Štirn, Lana Iseinoski, Niyah Becer, Maja Uranker, Kim Žibert, Anđela Demirović, Thayna Silva in Ula Krenk. »Prebudili smo mesto« Celjski župan Matija Kovač je vse športnice in športnike pričakal na začetku odra in se rokoval z njimi: »Vesel sem, da lahko praznujemo uspe- he naših športnih kolektivov. Trije naši klubi so najboljši v državi. Nogometaši so dvi- gnili pokal in to je znanilec novih njihovih podvigov. Ce- ljanke in Celjani so podprli naše športnike, ki jim vsem čestitam.« Navijači so za naj- boljšega igralca Celja v sezoni izbrali vratarja Matjaža Roz- mana: »Za nami je vrhunska sezona. Tudi Žan, Aljoša ali Denis so igrali odlično v tej sezoni in bi tudi lahko pre- jeli omenjeno nagrado.« Na odru je blestel kapetan Denis Popović, ki je razvnel Celjske grofe: »Sem najsrečnejši Ce- ljan. Domov sem se vrnil, da bi moj klub postal državni prvak. Lani smo bili drugi, zdaj smo prvi, naslov je naš. Hvala navijačem.« Razvese- lila ga je novica, da je njego- vo zdravstveno stanje precej boljše kot pred kratkim in da bo lahko nadaljeval športno pot. »Upam, da bom še kdaj doživel takšen sprejem. Bilo je čudovito. Za mojo dobro sezono ima ogromno zaslug tudi nekdanji trener Albert Riera,« je priznal izvrsten Žan Karničnik. Najboljši strelec državnih prvakov Aljoša Matko je povzel vse skupaj: »Nič ni lepšega kot slaviti naslov pred svojimi številnimi navijači. Prebudili smo mesto.« Gajškova dopolnila Šank Rock Na odru so bili poleg njih še Matko Obradović, Metod Jurhar, Aljaž Krefl , Nino Mi- lić, odkritje iz Izole Timothy Dassena Ček, Klemen Ne- manić, Nejc Ajhmajer, Da- mjan Vuklišević, David Zec, Mario Kvesić, Ivan Majevski, Marco Dulca, Luka Bobi- čanec, Tamar Svetlin, Nino Kouter, Mark Zabukovnik, Matic Vrbanec, Edmilson, Državni nogometni prvaki pred števil- no množico svojih privržencev Matija Kovač je naj- prej v roko segel Deni- su Popoviću in Matja- žu Rozmanu. Popolnoma se je razvnel Edmilson de Paula Santos Filho, na odru so bile tedaj tudi nogometašice in ko- šarkarice. Drugi zadetek Aljoše Matka in veselje štiri tisoč gledalcev. LESTVICA 1. SNL CELJE 35 24 6 5 74:33 78 MARIBOR 35 19 9 7 66:34 66 OLIMPIJA 35 18 10 7 69:43 64 KOPER 35 12 11 12 50:48 47 BRAVO 35 11 14 10 41:42 47 MURA 35 11 10 14 41:53 43 DOMŽALE 35 12 4 19 49:59 40 ROGAŠKA 35 9 6 20 35:63 33 KALCER 35 7 11 17 32:50 32 ALUMINIJ 35 8 7 20 36:68 31 Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 20, 16. maj 2024 ŠPORT V petek nas je razveselila članica Kladivarja Tina Šu- tej s tretjim mestom na tek- mi diamantne lige v Dohi, kjer je preskočila 463 cen- timetrov in tako pokazala, da so težave s tetivo zdaj preteklost. Bila je zelo zadovoljna z napredkom in vesela zaradi visoke uvrstitve. Tetiva je ni bolela, zato je bila še toliko bolj radostna. Sledila je izje- mna novica. Celjski atletski biser Matic Ian Guček je na 19. atletskem memorialu Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana v Kranju v teku na 400 metrov z ovirami s časom 48,66 sekunde izboljšal svoj slovenski rekord in se z izpol- njeno mednarodno normo uvrstil na olimpijske igre v Parizu. Guček je po svoji prvi tekmi v sezoni 12. na svetu in tretji v Evropi. Prejšnji rekord je izboljšal za 25 stotink. Pri- znal je, da takšnega dosežka ni pričakoval: »Dobro sem treniral pred sezono, zato sem že takoj napadel olimpij- sko normo. A sem bil krepko hitrejši od pričakovanj. Olim- pijske igre so bile moje sanje. Sproščeno bom lahko tek- moval in se pripravljal še na evropsko prvenstvo.« In zdaj so mu odprta vrata diaman- tne lige. Kmalu bodo tudi uradno odprta vrata preno- vljenega celjskega atletskega stadiona. DŠ V nedeljo je bila v Celju v lepem vremenu in ob odličnem vodostaju Savi- nje odlično organizirana uvodna tekma za slovenski pokal za mlajše kategorije v kajakaškem slalomu. Nastopilo je 108 čolnov iz Slovenije, Hrvaške, BiH in Avstrije. Mladi celjski upi, ki trenirajo pod okriljem trenerja Pavlija Kuralta, so se odlično odrezali. Pri cici- banih sta dvojno zmago za Celje osvojila Vasja Gaube in Patrik Čuješ, med cicibanka- mi je bila Burja Kodre tretja. Pri mlajših dečkih je zmagal Maks Kuralt, Jakob Krajnc je bil tretji. Pri starejših dečkih je Luka Pajk osvojil tretje mesto. V odprti kategoriji do 18 let, ki ni štela za sloven- ski pokal, je pri kajakašicah zmagala Mihaela Kuralt, tre- tja je bila Ema Kuralt. V isti starostni kategoriji je bil Gaj Studnička drugi, Maj Pajk pa tretji. V posebno zadovoljstvo in čast pa je vsem mladim ka- jakašem in kanuistom bilo, da sta jim medalje in nagrade podelila dva legendarna kaja- kaša, olimpijska in svetovna prvaka Benjamin Savšek in Peter Kauzer. DŠ Tekmovalci iz kar 45 držav V Laškem je bil 19. I Feel Slovenia Thermana Open, največji namiznoteniški turnir na svetu za parašportnike. Turnir je zgledno organizirala Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite, krovna nacionalna organi- zacija za parašport. To je bil zadnji tako močan turnir pred paraolimpijskimi igrami, ki bodo v Parizu med 28. avgustom in 8. septembrom. »Ta turnir je bil ponovno izredno močan, igralke in igralci so prišli iz 45 držav. Od velesil je manjkala le Kitajska. Tekmovalcev je bilo malo manj kot v preteklosti. A je to tudi razumljivo v paraolimpijskem letu. Večina odličnih igralk in igralcev je že uvrščenih na igre v Parizu. Številni so turnir v Laškem izkori- stili za vadbo v dvojicah in mešanih dvojicah, saj bosta prav ti tekmovanji letos prvič tudi na igrah,« je povedal Gorazd Vecko, športni direktor turnirja, ki je uspešno vodil tudi britansko namiznoteniško reprezentanco. V posamični konkurenci se je od naših predstavnikov najvišje, med najboljših osem v svoji tekmovalni kategoriji, zavihtela Andreja Dolinar. DŠ Loterija, boljša od evrovizije Slovenska rokometna reprezentanca je na odločilni povratni tekmi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Winterthurju premagala Švico po izvajanju sedemmetrovk. Naši rokometaši so redni del tekme dobili s 34 : 33 in zaradi poraza v Kopru za en gol so sledile sedemmetrovke. Varovanci Uroša Zormana so Sloveniji priigrali enajsto uvrstitev na svetovno prvenstvo, čeprav so bili v primerjavi s koprsko tekmo še dodatno oslabljeni. Junaka obračuna v državi, ki bo naslednja gostiteljica evrovizije, sta bila Dean Bombač z enajstimi goli in vratar, Celjan Urban Lesjak. DŠ Slovenci na čelu s Slav- kom Vinčićem bodo sodili finale nogometne lige pr - vakov med Borussio Dort- mund in Realom iz Madri- da. Vinčiću bosta na igrišču pomagala Tomaž Klančnik in Andraž Kovačič, v sobi za Var bo Nejc Kajtazović s pomočnikom Radetom Obrenovićem. Jegor Prucev. Luka Menalo, Alban Veselaj, Rolando Aa- rons, Sunday Adetunji, Lucas Mačak in Gregor Bajde. Kar sami so peli, prižigali bakle, se v vzklikanju dopolnjevali s Celjskimi grofi, se skupaj na odru družili s športnicami. Predsednika kluba Valerija Kolotila ni bilo. Štiri sezone so za njim. Po prvih dveh ni izgubil upanja, v tretji sezo- ni je bil klub podprvak, zdaj pa je zelo suvereno šampion. Držal je obljubo, zdaj si je pošteno oddahnil. Ko razmi- šljamo o počitnicah, o morju, so pred vodstvom NK Celje morebiti celo najbolj naporni tedni na dosedanji poti. Stari mački iz zasedbe Šank Rock so bili zadetek v polno, a za smetano na torti je poskrbela Darja Gajšek, ki je s harmoni- ko zaigrala Na Golici. Tedaj je mravljišče pred odrom dose- glo vrelišče. Foto: Andraž Purg Presenetil vse, tudi samega sebe »Nisem vedel, kako skriti veselje. Imel sem toliko energije, da bi lahko takoj še enkrat pretekel stadionski krog,« je razlagal Guček. (Foto: Peter Kastelic) Nov veslaški rod na Špici Nov celjski veslaški rod, spodaj z leve sedijo Beni Savšek, Pavli Kuralt, Dušan Konda in Peter Kauzer. (Foto: Špela Kuralt) »Kot v trenutku je minilo od prvega celjskega klica in od prvega go- vora v slačilnici do današnjega dne. Zelo lepo je bilo,« je poudaril trener Damir Krznar. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 20, 16. maj 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 16. 5. 12.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Jubilejna 20. študijska razstava Odprtje razstave dijakov umetniške gimnazije – likovne smeri GCC 13.00 v Osrednji knjižnici Celje 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Od čarovnice do cesarice – vloga žensk v umetnostni dediščini grofov Celjskih Predavanje dr. Mije Oter Gorenčič 18.00 Galerija Velenje Inventura 24 in 14 cigaret Odprtje razstave del dijakov likovne smeri umetniške gimnazije Šolskega centra Velenje in odprtje razstave akademskega slikarja Žige Kelenca 18.00 Kulturni center Laško Plesna predstava Glasbene šole Laško– Radeče Tudi v petek ob istem času 19.00 Dvorec Novo Celje Koraki … za jutri 2 Odprtje razstave umetniških del nekdanjih dijakov in strokovnih sodelavcev umetniške gimnazije – likovna smer na GCC 19.30 Dom kulture Velenje Plesni diptih Meja Nagradna predstava za abonente Festivala Velenje in izven 19.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Duo Leskovar – Grm Glasbeni abonma, violončelistka Katarina Leskovar in akordeonist Nejc Grm ob 10-letnici skupnega muziciranja 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Jazz projekt Letni časi Andrej Toplišek Kvintet PETEK, 17. 5. 9.00 Celjska kulturnica Festival Lutka v vzgoji in izobraževanju Kdo se je krtku pokakal na glavo, vzgojitelji Vrtca Velenje in Dobrna, 10.00 Najprisrčnejši velikan, otroška skupina OŠ Planina pri Sevnici in ob 11.00 Prefrigana Rdeča kapica, otroška skupina OŠ Frana Malgaja Šentjur 17.00 Celjska kulturnica Tri peresa Premiera lutkovne predstave v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Učenci glasbene šole Simona Plemenitaša z gosti Koncert 19.00 Posest Kunigunda Goran Bojčevski: Med trtami z glasbo okoli sveta / akustični trio & kulinarika Koncert 19.00 Podružnična OŠ Prevorje Maja se dogaja: Med Kozjanskimi griči pesem odmeva Zapojmo ob citrah in srečajmo Guzaja 19.00 Pri Kulturni pip'ci Blagovna Rok Škrlep: Recept za srečo Glasbena monokomedija 20.00 Pišek bar Celje Luka Basi in skupina Vzrock Žur leta Pr' Pišek 21.00 Plesni Forum Celje Benč & prijatelji Koncert 21.00 Celjski mladinski center Koala Voice + Plateau Koncert SOBOTA, 18. 5. 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.30 Dom kulture Velenje Super črv Premiera lutkovne predstave v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje 11.00 in 18.00 Kulturni center Laško V plesnem vrtincu Regijska plesna revija 17.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Abonma Sobota popoldanski in izven 19.00 Narodni dom Celje Kako kratek je ta čas Pomladni koncert Akademskega pevskega zbora Karel Destovnik – Kajuh 19.00 Velenjski grad Flavtističnih 7 z gosti Pomladni koncert 19.00 Rdeča dvorana Velenje Siddharta Koncert 20.00 Mladinski center Žalec Kronika Koncert PONEDELJEK, 20. 5. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Mojih 33 odprav Predstavitev knjige Vikija Grošlja 18.00 Glasbena šola Celje Ne čakaj na maj Tematski večer oddelka brenkal 18.00 Dom kulture Velenje Podkrajski fantje Koncert TOREK, 21. 5. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.30 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje od 1. do 4. razreda 19.30 Gledališče Zarja Celje Goli pianist Absurdna komedija SREDA, 22. 5. 10.00 Kulturni center Rogaška Slatina TVU 2024 Parada učenja – Knjižnica Rogaška Slatina se predstavi 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica, ki gre narobe Gledališka predstava v izvedbi Dramske skupine OŠ Frankolovo 18.00 Glasbena šola Velenje Harmonikarji glasbenih šol Slovenj Gradec in Velenje Pomladni koncert 18.15 Celjska kulturnica Supernova 16 Predstavitev spomladanske številke revije za fantazijsko književnost 19.00 Gledališče Celje Matija Solce: 3JA! Abonma po posebnem razporedu in izven Mednarodni dan muzejev SOBOTA, 18. 5. 9.00 do 13.00 Muzej novejše zgodovine Celje Tema letošnjega praznika: Muzej za izobraževanje in raziskovanje Prost vstop ob individualnem obisku, ob 10.00 vodeni ogledi po razstavi Živeti v Celju 9.00 do 17.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju Brezplačen ogled razstav 10.00 do 12.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Ustvarjalnica iz gline z Živo Zupanc Buser Na voljo bodo vsi potrebni materiali in orodja 10.00, 12.00, 14.00 in 16.00 Žička kartuzija Brezplačni vodeni ogledi 10.00 do 17.00 Grad Podsreda Brezplačen obisk gradu za posameznike in družine 10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje Brezplačen ogled muzejskih zbirk v Knežjem dvoru in Stari grofiji 10.00 do 18.00 Zgornji trg Šentjur Odprta vrata muzejskih zbirk in galerije Ipavčeva hiša, Muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi, Spominska soba New Swing Quartet – Pesem Južne železnice ter Galerije Zgornji trg Šentjur 10.00 do 18.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Brezplačen ogled razstav 10.00 do 18.00 Muzej na prostem Rogatec in Dvorec Strmol Prost vstop v muzej in dvorec 11.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po slikarski razstavi z Žigo Kelencem 17.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Prva normalnotirna električna akumulatorska lokomotiva Strokovno vodstvo po občasni razstavi Druge prireditve ČETRTEK, 16. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Jana iz Krapine – lutka Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno – pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 18.00 Občinska knjižnica Polzela Madeira in Azori – vulkanski otoki sredi Atlantika Potopisno predavanje domačinke Majde Pur 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Zdrava uporaba mobilnih aparatov in socialnih omrežij Predavanje psihologinje doc. dr. Andreje Poljanec 19.00 Občinska knjižnica Prebold Srbija od vzhoda do zahoda Potopisno predavanje članov Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topolšica PETEK, 17. 5. 8.00 Osrednja knjižnica Celje Festival Univerze za tretje življenjsko obdobje ob 30-letnici delovanja Jutranji pohod, predstavitev izobraževalnih programov na odru z glasbo in na stojnicah 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepo iz Krapine – lutka Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 15.00 Cankarjeva ulica Velenje Petek v mestu: Druženje in ustvarjanje generacij 21.00 Mladinski center Žalec Karaoke SOBOTA, 18. 5. 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.30 do 12.30 Športni center Žalec Dan za šport 9.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Bobrovo bicikliranje & Vzpon na Boč 10.00 Kozjanska domačija v Dobju pri Planin Umik na podeželje Dogodek bo pestro obarvan z raznolikimi dejavnostmi 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov in vinilk 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletarska delavnica Pletenje iz šibja z Zdenko Pulko 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Čebelarska delavnica Spoznajmo življenje in delo čebel, naredimo svečko iz voska, z vami bo Avguštin Fric 16.00 Drevesna hiša Celje Izdelava tropskega terarija Delavnica 20.00 Gasilski dom Sv. Florjan Rogaška Slatina Gasilska veselica s skupino Gadi in bogat srečelov NEDELJA, 19. 5. 10.00 Kavčnikova domačija Lipje pri Velenju Mladi muzealci: Pomlad na Kavčnikovi domačiji 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Od cveta do cveta čebelica leta Hermanova družinska ustvarjalnica ob Svetovnem dnevu čebel PONEDELJEK, 20. 5. 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Dan odprtih vrat Sodelujejo: Folklorna skupina Celje, Klapa Dalmari in Fantje z Jožefovega hriba 17.00 do 19.00 Atrij Galerije Velenje Z otroki v svet risanja Likovne delavnice; tudi v torek in sredo ob istem času TOREK, 21. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Etnodetektivi: Življenje v Celju nekoč in danes Terensko raziskovanje mestnega jedra in samostojno delo v muzeju, primerno za 3.–5. razred OŠ 17.00 Glasbena šola Velenje Dan odprtih vrat Glasbene šole Velenje 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Čebelica leti, leti … Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem SREDA, 22. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepo iz Krapine Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 16.00 Projektna pisarna Celje – zdravo mesto, Kocenova Uravnotežena prehrana Delavnica 18.00 Celjski dom Bruno Gröning: Uvodno predavanje Vstop prost Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 9. 5. 14.00 Špica Celje Dobrodelni koncert za Antonia Čemažarja 18.00 Titov trg Velenje Sprejem kolesarjev DOS 2023 Dobrodelno okrog Slovenije Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Herma- nu Lisjaku; do 31¸. 8.; spletne razstave: Biti ženska v času ko- rone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Dvorec Strmol Rogatec: razstava Umetniška dela Monike in Ro- berta Podpečan; do 11. 6. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture Velenje; do 31. 5. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Goreti Gorenje, razstava o Ivanu Atelšku, gospo- darstveniku in očetu Gorenja, do 31. 5.; Rondela Velenjskega gra- du: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka; do junija Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 31. 5. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 5. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 5. Razstavišče Gaudeamus Vele- nje: Stran pa ne bomo metal': o pogubnih navadah in boljših praksah, gostujoča razstava Mu- zeja novejše zgodovine Celje; do 31. 5. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Katarina Marinčič, predstavitev literarnih del; do 31. 5. Sončna stena: Mavrica man- dal, razstava Mateje Rednjak; do 31. 5.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Diandra Bekčić; do 31. 5.; Otroški in mladinski oddelek: Zlata hruška, razstava knjižne produkcije za otroke in mladino; do. 31. 5.; Oddelek za odrasle: Dunajski model socialnih sta- novanj, razstava v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim centrom Ljubljana; do 29. 5.; Domoznan- sko razstavišče: Dediščina za danes in jutri: pregled uspešnih zgodb društva Revivas Škale; do 31. 5. Muzej premogovništva Slo- venije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis nara- ve avtorice Kate Laštro; do de- cembra; Črna garderoba: Slike, likovno združenje Čakovec; do decembra; Podzemni del mu- zeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do decembra; Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 20, 16. maj 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Pojdem, ko pride moj maj. Pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev … Ne kličite me nazaj! ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, tast, dedi in pradedi STANKO GAJŠEK z Ljubečne (24. 1. 1941–4. 5. 2024) Ob boleči izgubi smo vam hvaležni za vse objeme, sveče, darovano cvetje in svete maše. Roko ste nam znali ponudi- ti v trenutkih, ko so besede težko našle pot. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse sorodnike, prijatelje, sosede. Hvala gospodu župniku z Ljubečne za brano sveto mašo in be- sede slovesa ob žari. Hvala pevcema za čustveno zapete pesmi in trobentaču za Ave Marijo. Hvala tudi zdravnikom in medicinskemu osebju gastro in hemato-onko oddelka bolnišnice Celje, ki so se po svojih najboljših močeh tru- dili, da bi našemu očetu in možu olajšali bolečine. Hvala terapevtkam za vsak korak, ki so ga prehodile z njim. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoča žena Vida, hčerka Bojana z družino in hčerka Jolanda z družino p Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. ZAHVALA Odšel je v svet, kjer ni več bolečin. Dragi mož, ati, tast in dedi PAVEL ŠUHEL (6. 6. 1947–4. 5. 2024) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podporo. Hvala Kvartetu Grmada, MPZ Pod gradom, organistki Manici, župnikom Mihu Hermanu, Stanku Gajšku in dr. Miranu Sajovicu ter vsem ostalim pevcem za svečan ma- šni obred. Hvala tudi vsem podjetjem in sodelavcem, v katerih so zaposleni njegovi najbližji. Žalujoči: žena Marija, hči in sinovi z družinami MOTORNA VOZILA PRODAM CADDY 1,9 dizel special, letnik 2009, srebrne barve, odlično ohranjen, registriran, pro- dam za 4.200 EUR. Telefon 041 951-527. 275 POSEST KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 ODDAM HIŠO na deželi oddam po simbolični ceni za stalno ali občasno bivanje (kmečki turi- zem). Telefon 041 250-812. 277 AKUSTIKA PRODAM ODLIČNO ohranjeno diatonično harmoniko Sitar, Be, Es, As, prodam za 1.100 EUR. Telefon 041 951-527. 275 Poroke Laško Poročila sta se: Jerneja ŠTOR in Uroš ULAGA, oba iz Laškega. Velenje Poročila sta se: Mateja RAJTER in Mihael ŠKOR- JANC, oba iz Velenja. ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA, črno bela lisasta pasma, težkega približno 200 kg, prodam. Telefon (03) 570-2562. 274 ZAJCE, večje, težke od 3 do 4 kg, stare pol leta, po 20 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951-527. 275 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ZMENKI UREJEN, upokojen, 65-letni moški želi spo- znati ženske, stare do 69 let. Resno. Telefon 041 248-647. 279 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KORUZO v zrnju, naravno sušeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 249-072. 276 Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 20, 16. maj 2024 Na podlagi 18. člena Odloka o preoblikovanju zavoda Zelenice, javni gospodarski zavod za urejanje in vzdrže- vanje zelenih in drugih javnih površin, v Javno podjetje Zelenice, družbo za urejanje zelenih in drugih javnih površin, d. o. o. (Uradni list RS, št. 168/2020, v nadaljevanju odlok), in v povezavi s 14. in z 21. členom Akta o ustanovitvi Javnega podjetja Zelenice nadzorni svet JP Zelenice, družba za urejanje zelenih in drugih javnih površin, d. o. o. (v nadaljevanju JP Zelenice), razpisuje delovno mesto DIREKTOR JAVNEGA PODJETJA ZELENICE, DRUŽBE ZA UREJANJE ZELENIH IN DRUGIH JAVNIH POVRŠIN, D. O. O. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati pogoje: - ima najmanj sedmo raven izobrazbe (po SOK) - ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstve- nih položajih, - aktivno obvlada slovenski jezik, - je državljan Republike Slovenije, - ima organizacijske, strokovne in vodstvene spo- sobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev; med kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, ima lahko prednost kandidat, ki ima delovne izkušnje s področja dejavnosti urejanja zelenih in drugih javnih površin. Izbrani kandidat bo imenovan na delovno mesto za dobo štirih let s polnim delovnim časom. Kandidat mora poleg dokazil o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev k prijavi priložiti še: 1. življenjepis, 2. fotokopijo potrdila o pridobljeni izobrazbi, 3. fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna delovna doba, oziroma druga ustrezna dokazila o delovnih izkušnjah, 4. dokazila s podatki o trajanju dosedanjih poslovod- skih funkcij in vodilnih delovnih mest, 5. izjavo v skladu z drugim odstavkom 255. člena Za- kona o gospodarskih družbah (ZGD-1), da v nobeni državi članici EU: - ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega de- janja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in so- cialno varnost, pravni promet, premoženje, okolje, prostor in naravne dobrine oziroma da je v primeru obsodbe minilo pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti od prestane kazni zapora; - mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opra- vljanja poklica, dokler traja prepoved; - ni bil kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravno- močno obsojen na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno po- slovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe. 6. Izjavo, da za namen tega postopka organu, ki ob- javlja javni razpis, dovoljuje pridobitev podatkov iz 5. točke iz uradnih evidenc. Poleg dokazil o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev mora kandidat k prijavi priložiti še program in vizijo razvoja podjetja za štiriletno obdobje, vključujoč tudi trajnostni pristop pri izvajanju del. Izpolnjevanje pogojev kandidatov in izbira se bo presojala na podlagi predloženih dokazil in po oceni komisije tudi razgovora s posameznimi kandidati. Nepopolne in nepravočasne prijave ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je treba poslati priporočeno po pošti na sedež podjetja, in sicer na naslov: Javno podjetje Zelenice, družba za urejanje zelenih in drugih javnih površin, d. o. o., Nadzorni svet javnega podjetja Zelenice, Cinkarniška pot 19 3000 Celje. Prijava s potrebno dokumentacijo mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako: »NE ODPIRAJ – JP Zelenice – razpis za direktorja (Razpisna komisija nadzornega sveta JP Zelenice)« najkasneje do 30. 5. 2024 do 12.00. Na kuverti je treba navesti tudi naslov pošiljatelja. O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih (15) dneh po odločitvi Nadzornega sveta javnega podjetja Zelenice. Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba za čas trajanja mandata. Izbrani kandidat bo sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas s predsednikom nadzornega sveta JP Zelenice. RAZPIS je v celoti objavljen na spletni strani www.zelenice.si. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Na podlagi 18. člena Odloka o preoblikovanju zavoda Zelenice, javni go- spodarski zavod za urejanje in vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin, v Javno podjetje Zelenice, družbo za urejanje zelenih in drugih javnih površin, d. o. o. (Uradni list RS, št. 168/2020, v nadaljevanju odlok), in v povezavi s 14. in z 21. členom Akta o ustanovitvi Javnega podjetja Zelenice nadzorni svet JP Zelenice, družba za urejanje zelenih in drugih javnih površin, d. o. o. (v nadaljevanju JP Zelenice), razpisuje delovno mesto DIREKTOR (m/ž) JAVNEGA PODJETJA ZELENICE, DRUŽBE ZA UREJANJE ZELENIH IN DRUGIH JAVNIH POVRŠIN, D. O. O. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati pogoje: - ima najmanj sedmo raven izobrazbe (po SOK) - ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih, - aktivno obvlada slovenski jezik, - je državljan Republike Slovenije, - ima organizacijske, strokovne in vodstvene sposobnosti, razvidne iz do- sedanjih zaposlitev; med kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, ima lahko prednost kandidat, ki ima delovne izkušnje s področja dejavnosti urejanja zelenih in drugih javnih površin. Izbrani kandidat bo imenovan na delovno mesto za dobo štirih let s polnim delovnim časom. Kandidat mora k prijavi priložiti program in vizijo razvoja podjetja za štiri- letno obdobje, vključujoč tudi trajnostni pristop pri izvajanju del ter izpol- njevati dodatne pogoje v razpisu. Izpolnjevanje pogojev kandidatov in izbira se bo presojala na podlagi predloženih dokazil in po oceni komisije tudi razgovora s posameznimi kandidati. Nepopolne in nepravočasne prijave ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je treba poslati pri- poročeno po pošti na sedež podjetja, in sicer na naslov: Javno podjetje Zelenice, družba za urejanje zelenih in drugih javnih površin, d. o. o., Nadzorni svet javnega podjetja Zelenice, Cinkarniška pot 19, 3000 Celje. Prijava s potrebno dokumentacijo mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako: »NE ODPIRAJ – JP Zelenice – razpis za direktorja (Razpisna komisija nadzornega sveta JP Zelenice)« najkasneje do 30. 5. 2024 do 12.00. Na kuverti je treba navesti tudi naslov pošiljatelja. RAZPIS je v celoti objavljen na spletni strani www.zelenice.si. Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p IŠČEMO basista za vaško petje. Samo resni, okolica Laškega. Informacije po telefonu 051 398-255. 278 Smrti Celje Umrli so: Mary SLAPNIK iz Celja, 48 let, Peter PAVLOVIĆ iz Celja, 87 let, Ervin GOLOB iz Celja, 64 let, Cveto KOLENC iz Celja, 91 let, Pavla SOMRAK iz Vitanja, 93 let, Ljudmila SENICA iz Celja, 75 let, Jo- žefa JAGER iz Celja, 85 let, Kazimira GRIČAR KRIŽNIK iz Celja, 87 let, Ivan CVAR z Gomilskega, 73 let, Marija Ana MURGELJ iz Štor, 85 let, Zofi - ja JEVŠOVAR iz Zabukovice, 88 let, Viljem ŠINKOVEC iz Pariželj, 83 let, Dušan KAM- PUŠ iz Laškega, 68 let. Šentjur Umrli so: Ana GRADIČ iz Gorice pri Slivnici, 71 let, Ma- tilda AUŽNER iz Šentjurja, 91 let, Emilija ZDOLŠEK iz Šen- tjurja, 97 let. Žalec Umrl je: Ivan HRIBERNIK s Polzele, 88 let. Velenje Umrli so: Drago MAZEJ iz Šoštanja, 78 let, Viktorija KO- TNIK iz Šoštanja, 13 let, Danica FAJFAR iz Velenja, 73 let, Fran- čišek LINDIČ iz Velenja, 88 let. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 20, 16. maj 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 16. 5. 12.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Jubilejna 20. študijska razstava Odprtje razstave dijakov umetniške gimnazije – likovne smeri GCC 13.00 v Osrednji knjižnici Celje 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Od čarovnice do cesarice – vloga žensk v umetnostni dediščini grofov Celjskih Predavanje dr. Mije Oter Gorenčič 18.00 Galerija Velenje Inventura 24 in 14 cigaret Odprtje razstave del dijakov likovne smeri umetniške gimnazije Šolskega centra Velenje in odprtje razstave akademskega slikarja Žige Kelenca 18.00 Kulturni center Laško Plesna predstava Glasbene šole Laško– Radeče Tudi v petek ob istem času 19.00 Dvorec Novo Celje Koraki … za jutri 2 Odprtje razstave umetniških del nekdanjih dijakov in strokovnih sodelavcev umetniške gimnazije – likovna smer na GCC 19.30 Dom kulture Velenje Plesni diptih Meja Nagradna predstava za abonente Festivala Velenje in izven 19.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Duo Leskovar – Grm Glasbeni abonma, violončelistka Katarina Leskovar in akordeonist Nejc Grm ob 10-letnici skupnega muziciranja 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Jazz projekt Letni časi Andrej Toplišek Kvintet PETEK, 17. 5. 9.00 Celjska kulturnica Festival Lutka v vzgoji in izobraževanju Kdo se je krtku pokakal na glavo, vzgojitelji Vrtca Velenje in Dobrna, 10.00 Najprisrčnejši velikan, otroška skupina OŠ Planina pri Sevnici in ob 11.00 Prefrigana Rdeča kapica, otroška skupina OŠ Frana Malgaja Šentjur 17.00 Celjska kulturnica Tri peresa Premiera lutkovne predstave v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Učenci glasbene šole Simona Plemenitaša z gosti Koncert 19.00 Posest Kunigunda Goran Bojčevski: Med trtami z glasbo okoli sveta / akustični trio & kulinarika Koncert 19.00 Podružnična OŠ Prevorje Maja se dogaja: Med Kozjanskimi griči pesem odmeva Zapojmo ob citrah in srečajmo Guzaja 19.00 Pri Kulturni pip'ci Blagovna Rok Škrlep: Recept za srečo Glasbena monokomedija 20.00 Pišek bar Celje Luka Basi in skupina Vzrock Žur leta Pr' Pišek 21.00 Plesni Forum Celje Benč & prijatelji Koncert 21.00 Celjski mladinski center Koala Voice + Plateau Koncert SOBOTA, 18. 5. 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.30 Dom kulture Velenje Super črv Premiera lutkovne predstave v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje 11.00 in 18.00 Kulturni center Laško V plesnem vrtincu Regijska plesna revija 17.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Abonma Sobota popoldanski in izven 19.00 Narodni dom Celje Kako kratek je ta čas Pomladni koncert Akademskega pevskega zbora Karel Destovnik – Kajuh 19.00 Velenjski grad Flavtističnih 7 z gosti Pomladni koncert 19.00 Rdeča dvorana Velenje Siddharta Koncert 20.00 Mladinski center Žalec Kronika Koncert PONEDELJEK, 20. 5. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Mojih 33 odprav Predstavitev knjige Vikija Grošlja 18.00 Glasbena šola Celje Ne čakaj na maj Tematski večer oddelka brenkal 18.00 Dom kulture Velenje Podkrajski fantje Koncert TOREK, 21. 5. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.30 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje od 1. do 4. razreda 19.30 Gledališče Zarja Celje Goli pianist Absurdna komedija SREDA, 22. 5. 10.00 Kulturni center Rogaška Slatina TVU 2024 Parada učenja – Knjižnica Rogaška Slatina se predstavi 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica, ki gre narobe Gledališka predstava v izvedbi Dramske skupine OŠ Frankolovo 18.00 Glasbena šola Velenje Harmonikarji glasbenih šol Slovenj Gradec in Velenje Pomladni koncert 18.15 Celjska kulturnica Supernova 16 Predstavitev spomladanske številke revije za fantazijsko književnost 19.00 Gledališče Celje Matija Solce: 3JA! Abonma po posebnem razporedu in izven Mednarodni dan muzejev SOBOTA, 18. 5. 9.00 do 13.00 Muzej novejše zgodovine Celje Tema letošnjega praznika: Muzej za izobraževanje in raziskovanje Prost vstop ob individualnem obisku, ob 10.00 vodeni ogledi po razstavi Živeti v Celju 9.00 do 17.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju Brezplačen ogled razstav 10.00 do 12.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Ustvarjalnica iz gline z Živo Zupanc Buser Na voljo bodo vsi potrebni materiali in orodja 10.00, 12.00, 14.00 in 16.00 Žička kartuzija Brezplačni vodeni ogledi 10.00 do 17.00 Grad Podsreda Brezplačen obisk gradu za posameznike in družine 10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje Brezplačen ogled muzejskih zbirk v Knežjem dvoru in Stari grofiji 10.00 do 18.00 Zgornji trg Šentjur Odprta vrata muzejskih zbirk in galerije Ipavčeva hiša, Muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi, Spominska soba New Swing Quartet – Pesem Južne železnice ter Galerije Zgornji trg Šentjur 10.00 do 18.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Brezplačen ogled razstav 10.00 do 18.00 Muzej na prostem Rogatec in Dvorec Strmol Prost vstop v muzej in dvorec 11.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po slikarski razstavi z Žigo Kelencem 17.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Prva normalnotirna električna akumulatorska lokomotiva Strokovno vodstvo po občasni razstavi Druge prireditve ČETRTEK, 16. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Jana iz Krapine – lutka Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno – pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 18.00 Občinska knjižnica Polzela Madeira in Azori – vulkanski otoki sredi Atlantika Potopisno predavanje domačinke Majde Pur 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Zdrava uporaba mobilnih aparatov in socialnih omrežij Predavanje psihologinje doc. dr. Andreje Poljanec 19.00 Občinska knjižnica Prebold Srbija od vzhoda do zahoda Potopisno predavanje članov Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topolšica PETEK, 17. 5. 8.00 Osrednja knjižnica Celje Festival Univerze za tretje življenjsko obdobje ob 30-letnici delovanja Jutranji pohod, predstavitev izobraževalnih programov na odru z glasbo in na stojnicah 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepo iz Krapine – lutka Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 15.00 Cankarjeva ulica Velenje Petek v mestu: Druženje in ustvarjanje generacij 21.00 Mladinski center Žalec Karaoke SOBOTA, 18. 5. 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.30 do 12.30 Športni center Žalec Dan za šport 9.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Bobrovo bicikliranje & Vzpon na Boč 10.00 Kozjanska domačija v Dobju pri Planin Umik na podeželje Dogodek bo pestro obarvan z raznolikimi dejavnostmi 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov in vinilk 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletarska delavnica Pletenje iz šibja z Zdenko Pulko 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Čebelarska delavnica Spoznajmo življenje in delo čebel, naredimo svečko iz voska, z vami bo Avguštin Fric 16.00 Drevesna hiša Celje Izdelava tropskega terarija Delavnica 20.00 Gasilski dom Sv. Florjan Rogaška Slatina Gasilska veselica s skupino Gadi in bogat srečelov NEDELJA, 19. 5. 10.00 Kavčnikova domačija Lipje pri Velenju Mladi muzealci: Pomlad na Kavčnikovi domačiji 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Od cveta do cveta čebelica leta Hermanova družinska ustvarjalnica ob Svetovnem dnevu čebel PONEDELJEK, 20. 5. 16.00 Dom svetega Jožefa Celje Dan odprtih vrat Sodelujejo: Folklorna skupina Celje, Klapa Dalmari in Fantje z Jožefovega hriba 17.00 do 19.00 Atrij Galerije Velenje Z otroki v svet risanja Likovne delavnice; tudi v torek in sredo ob istem času TOREK, 21. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Etnodetektivi: Življenje v Celju nekoč in danes Terensko raziskovanje mestnega jedra in samostojno delo v muzeju, primerno za 3.–5. razred OŠ 17.00 Glasbena šola Velenje Dan odprtih vrat Glasbene šole Velenje 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Čebelica leti, leti … Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem SREDA, 22. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepo iz Krapine Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 16.00 Projektna pisarna Celje – zdravo mesto, Kocenova Uravnotežena prehrana Delavnica 18.00 Celjski dom Bruno Gröning: Uvodno predavanje Vstop prost Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 9. 5. 14.00 Špica Celje Dobrodelni koncert za Antonia Čemažarja 18.00 Titov trg Velenje Sprejem kolesarjev DOS 2023 Dobrodelno okrog Slovenije Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Herma- nu Lisjaku; do 31¸. 8.; spletne razstave: Biti ženska v času ko- rone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Dvorec Strmol Rogatec: razstava Umetniška dela Monike in Ro- berta Podpečan; do 11. 6. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture Velenje; do 31. 5. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Goreti Gorenje, razstava o Ivanu Atelšku, gospo- darstveniku in očetu Gorenja, do 31. 5.; Rondela Velenjskega gra- du: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka; do junija Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 31. 5. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 5. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 5. Razstavišče Gaudeamus Vele- nje: Stran pa ne bomo metal': o pogubnih navadah in boljših praksah, gostujoča razstava Mu- zeja novejše zgodovine Celje; do 31. 5. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Katarina Marinčič, predstavitev literarnih del; do 31. 5. Sončna stena: Mavrica man- dal, razstava Mateje Rednjak; do 31. 5.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: Diandra Bekčić; do 31. 5.; Otroški in mladinski oddelek: Zlata hruška, razstava knjižne produkcije za otroke in mladino; do. 31. 5.; Oddelek za odrasle: Dunajski model socialnih sta- novanj, razstava v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim centrom Ljubljana; do 29. 5.; Domoznan- sko razstavišče: Dediščina za danes in jutri: pregled uspešnih zgodb društva Revivas Škale; do 31. 5. Muzej premogovništva Slo- venije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis nara- ve avtorice Kate Laštro; do de- cembra; Črna garderoba: Slike, likovno združenje Čakovec; do decembra; Podzemni del mu- zeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do decembra; Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 20, 16. maj 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Pojdem, ko pride moj maj. Pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev … Ne kličite me nazaj! ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, tast, dedi in pradedi STANKO GAJŠEK z Ljubečne (24. 1. 1941–4. 5. 2024) Ob boleči izgubi smo vam hvaležni za vse objeme, sveče, darovano cvetje in svete maše. Roko ste nam znali ponudi- ti v trenutkih, ko so besede težko našle pot. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse sorodnike, prijatelje, sosede. Hvala gospodu župniku z Ljubečne za brano sveto mašo in be- sede slovesa ob žari. Hvala pevcema za čustveno zapete pesmi in trobentaču za Ave Marijo. Hvala tudi zdravnikom in medicinskemu osebju gastro in hemato-onko oddelka bolnišnice Celje, ki so se po svojih najboljših močeh tru- dili, da bi našemu očetu in možu olajšali bolečine. Hvala terapevtkam za vsak korak, ki so ga prehodile z njim. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoča žena Vida, hčerka Bojana z družino in hčerka Jolanda z družino p Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. ZAHVALA Odšel je v svet, kjer ni več bolečin. Dragi mož, ati, tast in dedi PAVEL ŠUHEL (6. 6. 1947–4. 5. 2024) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podporo. Hvala Kvartetu Grmada, MPZ Pod gradom, organistki Manici, župnikom Mihu Hermanu, Stanku Gajšku in dr. Miranu Sajovicu ter vsem ostalim pevcem za svečan ma- šni obred. Hvala tudi vsem podjetjem in sodelavcem, v katerih so zaposleni njegovi najbližji. Žalujoči: žena Marija, hči in sinovi z družinami MOTORNA VOZILA PRODAM CADDY 1,9 dizel special, letnik 2009, srebrne barve, odlično ohranjen, registriran, pro- dam za 4.200 EUR. Telefon 041 951-527. 275 POSEST KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 ODDAM HIŠO na deželi oddam po simbolični ceni za stalno ali občasno bivanje (kmečki turi- zem). Telefon 041 250-812. 277 AKUSTIKA PRODAM ODLIČNO ohranjeno diatonično harmoniko Sitar, Be, Es, As, prodam za 1.100 EUR. Telefon 041 951-527. 275 Poroke Laško Poročila sta se: Jerneja ŠTOR in Uroš ULAGA, oba iz Laškega. Velenje Poročila sta se: Mateja RAJTER in Mihael ŠKOR- JANC, oba iz Velenja. ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA, črno bela lisasta pasma, težkega približno 200 kg, prodam. Telefon (03) 570-2562. 274 ZAJCE, večje, težke od 3 do 4 kg, stare pol leta, po 20 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951-527. 275 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ZMENKI UREJEN, upokojen, 65-letni moški želi spo- znati ženske, stare do 69 let. Resno. Telefon 041 248-647. 279 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KORUZO v zrnju, naravno sušeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 249-072. 276 Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 20, 16. maj 2024 Na podlagi 18. člena Odloka o preoblikovanju zavoda Zelenice, javni gospodarski zavod za urejanje in vzdrže- vanje zelenih in drugih javnih površin, v Javno podjetje Zelenice, družbo za urejanje zelenih in drugih javnih površin, d. o. o. (Uradni list RS, št. 168/2020, v nadaljevanju odlok), in v povezavi s 14. in z 21. členom Akta o ustanovitvi Javnega podjetja Zelenice nadzorni svet JP Zelenice, družba za urejanje zelenih in drugih javnih površin, d. o. o. (v nadaljevanju JP Zelenice), razpisuje delovno mesto DIREKTOR JAVNEGA PODJETJA ZELENICE, DRUŽBE ZA UREJANJE ZELENIH IN DRUGIH JAVNIH POVRŠIN, D. O. O. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati pogoje: - ima najmanj sedmo raven izobrazbe (po SOK) - ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstve- nih položajih, - aktivno obvlada slovenski jezik, - je državljan Republike Slovenije, - ima organizacijske, strokovne in vodstvene spo- sobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev; med kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, ima lahko prednost kandidat, ki ima delovne izkušnje s področja dejavnosti urejanja zelenih in drugih javnih površin. Izbrani kandidat bo imenovan na delovno mesto za dobo štirih let s polnim delovnim časom. Kandidat mora poleg dokazil o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev k prijavi priložiti še: 1. življenjepis, 2. fotokopijo potrdila o pridobljeni izobrazbi, 3. fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna delovna doba, oziroma druga ustrezna dokazila o delovnih izkušnjah, 4. dokazila s podatki o trajanju dosedanjih poslovod- skih funkcij in vodilnih delovnih mest, 5. izjavo v skladu z drugim odstavkom 255. člena Za- kona o gospodarskih družbah (ZGD-1), da v nobeni državi članici EU: - ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega de- janja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in so- cialno varnost, pravni promet, premoženje, okolje, prostor in naravne dobrine oziroma da je v primeru obsodbe minilo pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti od prestane kazni zapora; - mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opra- vljanja poklica, dokler traja prepoved; - ni bil kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravno- močno obsojen na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno po- slovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe. 6. Izjavo, da za namen tega postopka organu, ki ob- javlja javni razpis, dovoljuje pridobitev podatkov iz 5. točke iz uradnih evidenc. Poleg dokazil o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev mora kandidat k prijavi priložiti še program in vizijo razvoja podjetja za štiriletno obdobje, vključujoč tudi trajnostni pristop pri izvajanju del. Izpolnjevanje pogojev kandidatov in izbira se bo presojala na podlagi predloženih dokazil in po oceni komisije tudi razgovora s posameznimi kandidati. Nepopolne in nepravočasne prijave ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je treba poslati priporočeno po pošti na sedež podjetja, in sicer na naslov: Javno podjetje Zelenice, družba za urejanje zelenih in drugih javnih površin, d. o. o., Nadzorni svet javnega podjetja Zelenice, Cinkarniška pot 19 3000 Celje. Prijava s potrebno dokumentacijo mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako: »NE ODPIRAJ – JP Zelenice – razpis za direktorja (Razpisna komisija nadzornega sveta JP Zelenice)« najkasneje do 30. 5. 2024 do 12.00. Na kuverti je treba navesti tudi naslov pošiljatelja. O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih (15) dneh po odločitvi Nadzornega sveta javnega podjetja Zelenice. Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba za čas trajanja mandata. Izbrani kandidat bo sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas s predsednikom nadzornega sveta JP Zelenice. RAZPIS je v celoti objavljen na spletni strani www.zelenice.si. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Na podlagi 18. člena Odloka o preoblikovanju zavoda Zelenice, javni go- spodarski zavod za urejanje in vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin, v Javno podjetje Zelenice, družbo za urejanje zelenih in drugih javnih površin, d. o. o. (Uradni list RS, št. 168/2020, v nadaljevanju odlok), in v povezavi s 14. in z 21. členom Akta o ustanovitvi Javnega podjetja Zelenice nadzorni svet JP Zelenice, družba za urejanje zelenih in drugih javnih površin, d. o. o. (v nadaljevanju JP Zelenice), razpisuje delovno mesto DIREKTOR (m/ž) JAVNEGA PODJETJA ZELENICE, DRUŽBE ZA UREJANJE ZELENIH IN DRUGIH JAVNIH POVRŠIN, D. O. O. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati pogoje: - ima najmanj sedmo raven izobrazbe (po SOK) - ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih, - aktivno obvlada slovenski jezik, - je državljan Republike Slovenije, - ima organizacijske, strokovne in vodstvene sposobnosti, razvidne iz do- sedanjih zaposlitev; med kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, ima lahko prednost kandidat, ki ima delovne izkušnje s področja dejavnosti urejanja zelenih in drugih javnih površin. Izbrani kandidat bo imenovan na delovno mesto za dobo štirih let s polnim delovnim časom. Kandidat mora k prijavi priložiti program in vizijo razvoja podjetja za štiri- letno obdobje, vključujoč tudi trajnostni pristop pri izvajanju del ter izpol- njevati dodatne pogoje v razpisu. Izpolnjevanje pogojev kandidatov in izbira se bo presojala na podlagi predloženih dokazil in po oceni komisije tudi razgovora s posameznimi kandidati. Nepopolne in nepravočasne prijave ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je treba poslati pri- poročeno po pošti na sedež podjetja, in sicer na naslov: Javno podjetje Zelenice, družba za urejanje zelenih in drugih javnih površin, d. o. o., Nadzorni svet javnega podjetja Zelenice, Cinkarniška pot 19, 3000 Celje. Prijava s potrebno dokumentacijo mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako: »NE ODPIRAJ – JP Zelenice – razpis za direktorja (Razpisna komisija nadzornega sveta JP Zelenice)« najkasneje do 30. 5. 2024 do 12.00. Na kuverti je treba navesti tudi naslov pošiljatelja. RAZPIS je v celoti objavljen na spletni strani www.zelenice.si. Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p IŠČEMO basista za vaško petje. Samo resni, okolica Laškega. Informacije po telefonu 051 398-255. 278 Smrti Celje Umrli so: Mary SLAPNIK iz Celja, 48 let, Peter PAVLOVIĆ iz Celja, 87 let, Ervin GOLOB iz Celja, 64 let, Cveto KOLENC iz Celja, 91 let, Pavla SOMRAK iz Vitanja, 93 let, Ljudmila SENICA iz Celja, 75 let, Jo- žefa JAGER iz Celja, 85 let, Kazimira GRIČAR KRIŽNIK iz Celja, 87 let, Ivan CVAR z Gomilskega, 73 let, Marija Ana MURGELJ iz Štor, 85 let, Zofi - ja JEVŠOVAR iz Zabukovice, 88 let, Viljem ŠINKOVEC iz Pariželj, 83 let, Dušan KAM- PUŠ iz Laškega, 68 let. Šentjur Umrli so: Ana GRADIČ iz Gorice pri Slivnici, 71 let, Ma- tilda AUŽNER iz Šentjurja, 91 let, Emilija ZDOLŠEK iz Šen- tjurja, 97 let. Žalec Umrl je: Ivan HRIBERNIK s Polzele, 88 let. Velenje Umrli so: Drago MAZEJ iz Šoštanja, 78 let, Viktorija KO- TNIK iz Šoštanja, 13 let, Danica FAJFAR iz Velenja, 73 let, Fran- čišek LINDIČ iz Velenja, 88 let. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 20, 16. maj 2024 INFORMACIJE Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 20 / Leto 79 / Celje, 16. maj 2024 Zgodba o Celju, poeziji in vojni Str. 30-31 Dobrodelni koncert za bolnega Antonia Učiteljica leta je iz Vojnika Str. 25 Str. 26 Jakobu se zdi, da so bile priprave na kuharski šov, ki ga predvaja Pop TV, naporne, Julija na vse skupaj gleda dru- gače. Oba se strinjata, da je bilo pametna poteza preizkušanje receptov za nove jedi. Kuhinja je bila včasih takšna, kot bi po njej pustošil tornado. Njuni mami sta jima, kot sta povedala šestošolca, le težko pustili po- polnoma proste roke. Vsaka je imela kakšen dobronameren predlog, kako bi lahko najstni- ka vihtela kuhalnici. Učenca OŠ Hruševec Julija Recko in Jakob Kodrič postala Mala šefa »Prikuhala« sta si zmago in navdušila Slovenijo Pripraviti trihodni meni v šestem razredu ni mačji kašelj. Sploh če se na meniju znajdejo skutni žličniki, artičokina omaka z meto in ocvrt artičokin čips za predjed, tunin wellington za glavno jed ter karamelizirana pitaja z avo- kadovim sladoledom za sladico. S takšno simfonijo okusov sta v fi nalnem dvoboju šova Mali šef Slovenije prepričala Julija Recko in Jakob Kodrič, šestošolca iz Osnovne šole Hruševec Šentjur. S svojim kuharskim znanjem sta svoji osnovni šoli priborila nagrado v vrednosti deset tisoč evrov. Julija Recko in Jakob Kodrič v družbi rav- natelja OŠ Hruševec Borisa Čuježa Idej za svoje kulinarične mojstrovine sta se domisli- la sama. Pozorno sta spre- mljala, kaj dela konkurenca, upoštevala sta to, kaj je bilo na voljo v »trgovini«, kjer sta lahko izbirala sestavine. »Po- membna je bila domišljija. Ko sva imela vse potrebno, sva eksperimentirala,« je po- vedala Julija. In kot eno od skrivnosti uspeha razkrila, da sta iz enega sadja ali ene zelenjave pričarala več dobrot v različnih podobah. Njega navdušili starši, njo babica Vsako njuno potezo so spre- mljali trije žiranti, med drugim chef Gregor Jager, ki izvira z Grobelnega. Učenca hruševske osnovne šole sta dejala, da so bili delivci pravice prijazni, a Ja- kob je v njihovi bližini čutil ne- kaj stresa. Medtem ko se Juliji prisotnost kamer ni zdela nič posebnega, fantovskemu delu ekipe zaradi bližine snemalcev ni bilo povsem lagodno. »Bilo je tako, kot bi bil ves čas pod nadzorom moje mami.« A prav člani njune družine so tisti, ki so jima približali kulinarični svet. Jakoba so za kuhanje navdušili starši. Ko dobi v kuhinji proste roke, se največkrat loti glavnih jedi, še posebej rad izdeluje testeni- ne. Juliji je veselje do vrtenja po kuhinji privzgojila babica. »Vedno, ko sem bila pri njej, sva nekaj mešali, kar naenkrat pa so iz tega nastali slastni pi- škoti,« je dejala. Od kuharja do patologinje On v restavraciji najraje na- roči dunajski zrezek ali peru- tničke. Julija obožuje cezarjevo solato ali testenine z omako karbonara. Medtem ko Jakob razmišlja o tem, da bi rad bil kuhar, Julijo zanima medici- na. Ob spremljanju kriminalk je dobila idejo, da bi študirala patologijo ali lepotno kirurgijo. Kam ju bo zanesla pot, bomo še videli. Da sta z osvojeno lo- voriko šova Mali šef Slovenije dobila pomembno odskočno desko v življenju, je prepričan ravnatelj OŠ Hruševec Boris Čujež. »Zelo smo ponosni na naša učenca. Zahvaljujem se njunim staršem, ki so za so- delovanje v oddaji namenili veliko časa in denarja.« Šola bo denar, ki sta ji ga »prikuha- la« učenca, namenila ureditvi učilnice na prostem, nakupu igral ali posodobitvi učilnice za gospodinjski pouk. Ravnatelj je nedvoumen, da si darilo zaslu- žita tudi tekmovalca. Da sta šov osvojila prava kuharska navdu- šenca, med drugim potrjuje to, da so na seznamu njunih želja tudi japonski noži. Foto: Andraž Purg TINA STRMČNIK Sošolci in učitelji so ponosni nanju, prejela sta veliko čestitk. Sodelovanje v oddaji je bilo zanimiva izkušnja, spletla sta nova poznanstva, spoznala zakulisje televizijskega sveta, sta povedala. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 20, 16. maj 2024 INFORMACIJE Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 20 / Leto 79 / Celje, 16. maj 2024 Zgodba o Celju, poeziji in vojni Str. 30-31 Dobrodelni koncert za bolnega Antonia Učiteljica leta je iz Vojnika Str. 25 Str. 26 Jakobu se zdi, da so bile priprave na kuharski šov, ki ga predvaja Pop TV, naporne, Julija na vse skupaj gleda dru- gače. Oba se strinjata, da je bilo pametna poteza preizkušanje receptov za nove jedi. Kuhinja je bila včasih takšna, kot bi po njej pustošil tornado. Njuni mami sta jima, kot sta povedala šestošolca, le težko pustili po- polnoma proste roke. Vsaka je imela kakšen dobronameren predlog, kako bi lahko najstni- ka vihtela kuhalnici. Učenca OŠ Hruševec Julija Recko in Jakob Kodrič postala Mala šefa »Prikuhala« sta si zmago in navdušila Slovenijo Pripraviti trihodni meni v šestem razredu ni mačji kašelj. Sploh če se na meniju znajdejo skutni žličniki, artičokina omaka z meto in ocvrt artičokin čips za predjed, tunin wellington za glavno jed ter karamelizirana pitaja z avo- kadovim sladoledom za sladico. S takšno simfonijo okusov sta v fi nalnem dvoboju šova Mali šef Slovenije prepričala Julija Recko in Jakob Kodrič, šestošolca iz Osnovne šole Hruševec Šentjur. S svojim kuharskim znanjem sta svoji osnovni šoli priborila nagrado v vrednosti deset tisoč evrov. Julija Recko in Jakob Kodrič v družbi rav- natelja OŠ Hruševec Borisa Čuježa Idej za svoje kulinarične mojstrovine sta se domisli- la sama. Pozorno sta spre- mljala, kaj dela konkurenca, upoštevala sta to, kaj je bilo na voljo v »trgovini«, kjer sta lahko izbirala sestavine. »Po- membna je bila domišljija. Ko sva imela vse potrebno, sva eksperimentirala,« je po- vedala Julija. In kot eno od skrivnosti uspeha razkrila, da sta iz enega sadja ali ene zelenjave pričarala več dobrot v različnih podobah. Njega navdušili starši, njo babica Vsako njuno potezo so spre- mljali trije žiranti, med drugim chef Gregor Jager, ki izvira z Grobelnega. Učenca hruševske osnovne šole sta dejala, da so bili delivci pravice prijazni, a Ja- kob je v njihovi bližini čutil ne- kaj stresa. Medtem ko se Juliji prisotnost kamer ni zdela nič posebnega, fantovskemu delu ekipe zaradi bližine snemalcev ni bilo povsem lagodno. »Bilo je tako, kot bi bil ves čas pod nadzorom moje mami.« A prav člani njune družine so tisti, ki so jima približali kulinarični svet. Jakoba so za kuhanje navdušili starši. Ko dobi v kuhinji proste roke, se največkrat loti glavnih jedi, še posebej rad izdeluje testeni- ne. Juliji je veselje do vrtenja po kuhinji privzgojila babica. »Vedno, ko sem bila pri njej, sva nekaj mešali, kar naenkrat pa so iz tega nastali slastni pi- škoti,« je dejala. Od kuharja do patologinje On v restavraciji najraje na- roči dunajski zrezek ali peru- tničke. Julija obožuje cezarjevo solato ali testenine z omako karbonara. Medtem ko Jakob razmišlja o tem, da bi rad bil kuhar, Julijo zanima medici- na. Ob spremljanju kriminalk je dobila idejo, da bi študirala patologijo ali lepotno kirurgijo. Kam ju bo zanesla pot, bomo še videli. Da sta z osvojeno lo- voriko šova Mali šef Slovenije dobila pomembno odskočno desko v življenju, je prepričan ravnatelj OŠ Hruševec Boris Čujež. »Zelo smo ponosni na naša učenca. Zahvaljujem se njunim staršem, ki so za so- delovanje v oddaji namenili veliko časa in denarja.« Šola bo denar, ki sta ji ga »prikuha- la« učenca, namenila ureditvi učilnice na prostem, nakupu igral ali posodobitvi učilnice za gospodinjski pouk. Ravnatelj je nedvoumen, da si darilo zaslu- žita tudi tekmovalca. Da sta šov osvojila prava kuharska navdu- šenca, med drugim potrjuje to, da so na seznamu njunih želja tudi japonski noži. Foto: Andraž Purg TINA STRMČNIK Sošolci in učitelji so ponosni nanju, prejela sta veliko čestitk. Sodelovanje v oddaji je bilo zanimiva izkušnja, spletla sta nova poznanstva, spoznala zakulisje televizijskega sveta, sta povedala. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 20, 16. maj 2024 INTERVJU S starši je živel na Planini pri Sevnici, že dolgo je Celjan. Uroš Kranjc je tudi športni direktor Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje, direktor lige Waba (ženska različica Jadranske košarkarske lige) in podpredsednik Športne zve- ze Celje. Ogromno ljudi, ki so imeli opravka z njim, je večkrat poudarilo, kako je vedno pripra- vljen pomagati, kjerkoli le lahko. Je eden najbolj prepoznavnih celjskih obrazov, v svojem poklicu nedvomno sodi med strokovnjake, je odličen poznavalec športa in razmer v njem. Kako ste opazovali začetek in razvoj Televi- zije Celje in kdaj ste se ji pridružili? Šlo je za obdobje, ko je bila Slovenija še mlada država in se je bistveno spreminjala tudi sloven- ska medijska krajina. V skoraj vsakem večjem mestu so se tedaj ustanavljale lokalne televizije in tudi v Celju je bilo tako. Sočasno je kabelsko omrežje gradil podjetnik Janko Turnšek. Leta 1994 sem končal šolanje na I. gimnaziji v Celju. Odločen sem bil, da bom šel študirat agronomijo ali veterino, kar je bilo logično, saj sem prihajal iz kmečke družine. Na Planini pri Sevnici smo imeli srednje veliko kmetijo. Poleti me je po- klical sedanji ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc in mi povedal, da me je pripo- ročil takratnemu odgovornemu uredniku Erne- stu Marguču, ker me je poznal z raznih šolskih prireditev. Pri njih sem bil dejaven v različnih vlogah, vsa leta sem bil tudi predsednik razreda. TV Celje se je takrat postavljala na noge, iskala je mlade kadre, šel sem na pogovor k Marguču in tako rekoč takoj začel delati in ostal zvest TV Celje vse do danes. Kdaj je sledila vaša selitev v celjski ženski košarkarski klub? Kot mlad novinar sem »pokrival« vsa področja, ampak šport mi je bil še posebej pri srcu. V na- vadi je, da odgovorni uredniki začetnike najprej pošljejo na ženske športne dogodke, misleč, da tam lahko naredijo manj »škode« kot pri katerem celjskem paradnem športu. T udi v mojem prime- ru je bilo tako, začel sem »pokrivati« tudi celjsko žensko košarko, ki je bila takrat na prelomnici. Takratna vodilna moža kluba Franci Ramšak in Matej Polutnik sta me povabila k sodelovanju v klub, da bi pomagal kot predstavnik za stike z javnostjo. Videl sem neverjetno energijo in željo pri teh ljudeh, da bi naredili nekaj velikega. Klu- bu sem se pridružil leta 1995 in od takrat sem v različnih vlogah v njem prisoten še danes. Pogovor z urednikom Televizije Celje in s športnim direktorjem ŽKK Cinkarna Celje Urošem Kranjcem Ostal zvest televiziji in košarkarskemu klubu Televizija Celje je letos ob 30-letnici delovanja dobitnica bronastega celjskega grba – za uspešen razvoj in dosežke na področju televizijske produkcije, za celovito in objektivno obveščanje prebivalcev Celja in vlogo v lokalnem medijskem prostoru. Na Televiziji Celje si ves čas prizadevajo, da so kljub zahtevnim ekonomskim razmeram v stiku s program- skimi in tehnološkimi smernicami televizijske produkcije, zato veliko vlagajo v razvoj. Skoraj celoten razvoj tega medija je spremljal Uroš Kranjc. DEAN ŠUSTER »Odločen sem bil, da bom šel študirat agronomijo ali veterino, saj sem prihajal iz kmečke družine. Poleti me je poklical sedanji ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc in mi povedal, da me je priporočil takratnemu odgovornemu uredniku Ernestu Marguču.« Kateri so bili najpomembnejši mejniki TV Celje? Eden od mejnikov je selitev iz prostorov Me- stne četrti Nova vas v stavbo Ema na Mariborski cesti leta 1997, kjer televizija deluje še danes. Mejnik predstavlja tudi začetek ustvarjanja la- stne informativne oddaje Dogodki dneva leta 1998. Leta 2005 smo pri ministrstvu za kulturo uspešno pridobili status lokalnega programa posebnega pomena, ki ga imamo še danes. Žal se danes s tem statusom lahko pohvali le še šest lokalnih televizijskih postaj v Sloveniji, pred 20 ali 25 leti jih je bilo bistveno več, mislim, da 30. V vseh teh letih smo ponosni na to, da smo se uspeli vedno zelo hitro prilagajati trenutnim razmeram na trgu in v slovenski medijski kraji- ni. Ves čas je bil poudarek na lastni produkciji, predvsem informativnih vsebin, zagotovo pa ni slovenske lokalne televizije, ki bi opravila toliko športnih prenosov in oddaj, prenašali smo tudi evropska in svetovna prvenstva. Že od leta 1998 smo soorganizator prireditve Športnik Celja, ki jo tudi neposredno prenašamo, od istega leta neposredno prenašamo tudi vse seje celjskega mestnega sveta in osrednje prireditve ob prazni- ku Mestne občine Celje. Bili ste tudi organizatorji številnih velikih dogodkov. Pripravili smo otvoritveni koncert v novi dvo- rani Zlatorog z Đorđem Balaševićem, kasneje smo bili organizatorji koncertov skupin Šank Rock, Parni valjak in Crvena jabuka ter pevcev Borisa Novkovića in Petra Graša in zaključnih prireditev Marjanca v dvorani Golovec. V dvora- ni Zlatorog smo bili organizatorji poslovilne tek- me košarkarja Matjaža T ovornika in kvalifikacij- ske tekme za nastop na košarkarskem EP 2005 med reprezentancama Slovenije in Francije. TV Celje je skoraj celo obdobje delovanja sodelovala z večjimi mediji, ki so v svojem programu upo- rabljali pri nas posnete in montirane vsebine. Najdlje to sodelovanje traja z RTV Slovenija, sodelovali smo tudi s televizijama Planet TV in Pop TV , pripravljali smo prispevke za portal Siol ter izvajali neposredne prenose za Urad vlade RS za komuniciranje. Kateri ljudje so se uveljavili v vaši hiši? Naša televizija pomembno delo opravlja tudi pri vzgoji kadrov, saj so ravno na naši televiziji svoje novinarsko delo začeli ali nadaljevali šte- vilni mladi novinarji, komentatorji, snemalci, montažerji in grafični oblikovalci. Med njimi so bili med drugimi T omaž Lukač, Matic Flajšman, Dejan Obrez, Gregor Gajšek, Simona Šolinič, Rozmari Petek, Tina Huremovič, Špela Kumer, Mateja Zorko, David Vrtačnik, Miloš Šantek, Alen Hodžić, Saša Pukl … V 30 letih smo tako v lastni produkciji ustvarili že približno 80 tisoč ur programa, več kot 6.500 dnevnoinformativnih oddaj Dogodki dneva ter več kot 3 tisoč prenosov tekem in športnih prireditev klubov s Celjskega. Kako se je razvijal vaš položaj v medijski hiši? Najprej sem opravljal delo novinarja, nato urednika športnega programa, od leta 1997 sem ob dveh manjših prekinitvah odgovorni urednik. Vmes sem bil leto pomočnik urednice Nade Kumer, vojaški rok pa sem v Celju služil s tremi zelo znanimi nogometaši, Sebastjanom Gobcem, Robertom Korenom in Aleksandrom Radosavljevićem. V času šolanja na fakulteti za družbene vede sem honorarno že opravljal delo za TV Celje, najprej zgolj ob koncih tedna, nato vedno pogosteje tudi med tednom. Zato je bila šola vedno bolj na strani, tako da sem se že po drugem letniku redno zaposlil, začel profesio- nalno delati in nato nikoli, žal, ni bilo časa, da bi se vrnil k študiju in dokončal fakulteto. Vas sedanje delo osrečuje? Za novinarstvo in šport pravijo, da sta kot dro- ga. To sta področji, ki sem jima posvetil svoje življenje. Moje delo me osrečuje, saj lahko delam tisto, kar imam rad, in to je velikokrat privilegij. Ob vseh zadolžitvah, ki vas obenem tudi izpolnjujejo, ste tudi direktor mednarodne regionalne lige za košarkarice, lige Waba. Tekmovanje je privlačno, v njem se kalijo slovenske reprezentantke. Je v tem pogledu preveč medijsko zapostavljeno? ŽKK Cinkarna Celje je bil eden od ustanovite- ljev lige Waba v letu 2001. Naš klub je kot edini v tem tekmovanju odigral vseh 23 sezon. Leta 2012 je bila liga zaradi slabega vodenja in tudi nesoglasij med nekaterimi vodilnimi hrvaškimi in srbskimi klubi na razpotju. Ocenil sem, da ji po najbolj črnem scenariju grozi celo propad, zavedal pa sem se, da je liga za naš klub, celotno slovensko žensko košarko in žensko košarko nasploh v regiji ključnega pomena. Ker me je nagovarjal takratni predsednik dr. Husejin Ha- sanagić, sem sprejel vlogo člana vodstva lige in postal direktor. S predsednikom Srbobranom Filipovićem, komisarjem Nadirjem Koređijo in z Željkom Zuletom, ki skrbi za statistiko, medije, družabna omrežja in registracije, smo ustvarili čvrsto ekipo. Že 12 let vodimo ligo, ki ima poleg članske tudi kadetsko in pionirsko ligo, prihodnjo sezono bomo zelo verjetno pr- vič organizirali tudi 2. člansko ligo. Zagotovo je liga v Sloveniji preveč medijsko zapostavlje- na. Verjetno boste težko verjeli, da do letošnje sezone celo naša krovna organizacija ni želela objavljati dosežkov slovenskih ekip, ki so na primer v pretekli sezoni osvojile prva mesta v vseh treh tekmovanjih. Veliko bolj je liga me- dijsko pokrita v nekaterih drugih državah, še posebej v Črni gori, kjer nacionalna televizija prenaša vse tekme Budućnosti, na zaključnih turnirjih pa za njihova dekleta pesti stiska tudi predsednik države. Potem ste pristali na vlogo podpredsednika Športne zveze Celje in ker vas dobro pozna- mo, ne boste zgolj nemi opazovalec. Imate vizijo, kaj bi lahko izboljšali za športna dru- štva v občini? Vsako vlogo vzamem zelo resno in odgovor- no. Ker mi za vse skupaj že pogosto zmanjkuje časa, sem se tega položaja kar precej otepal. Bar- bara Gorski, ki je kandidirala za predsednico, in nekateri najbolj odgovorni ljudje iz Mestne občine Celje so me na koncu le prepričali, da sem oddal kandidaturo za podpredsedniško mesto. V času kampanje pred skupščino me je poklical tudi Matej Polutnik, ki je izrazil željo, da bi to delo opravljal tudi v primeru njegove zmage na volitvah. Na volitvah sem dobil visoko podporo delegatov celjskih športnih društev, za kar se jim zahvaljujem. Menim, da mora biti cilj vseh v vodstvu športne zveze predvsem skrb za večjo finančno podporo celjskemu športu v letnem programu športa. Za več kot 90 odstot- kov klubov so sredstva iz tega naslova zelo po- membna ali celo ključna za njihovo delovanje. Višina sredstev je nespremenjena več kot 20 let. Letos so se ta sredstva zvišala za dva odstotka, v letu 2025 si seveda želimo precej bolj občutno zvišanje. V prihodnosti bo treba rešiti sistem sofinanciranja cen najema športne infrastruk- ture, ki mora biti pravičen in enakomeren za vse klube, ne samo za tiste, ki vadijo v objektih, ki jih upravlja družba Zpo. Tretja ključna stvar je sprememba oziroma osvežitev pravilnika za izbor športnika Celja. Spremembe so nujne. Predsednik Športne zveze Celje je nekdanji košarkar Matej Polutnik. Z njim sta prenaša- Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 20, 16. maj 2024 INTERVJU »Ko smo se vračali, so bile na letalu iste stevardese. Fotografirale so nas in se nam smejale, saj smo prišli v Afriko za 16 ur.« »Sofi je bila pri Anžičevih, Jelenčevih, Čehovih … S štipendijo od kluba si vsega ni mogla plačati, pomagali smo ji.« la košarkarske tekme za TVC. Vedno je bilo veselo, kajne? Enkrat bi lahko bilo celo preveč veselo. V Slovenskih Konjicah je gostoval Panathinaikos. Matej se je zanašal name glede podatkov, jaz na njega. Oba sva imela za seboj veselo soboto. Po tekmi sva bila v dvomih, nato je Mateja poklical nekdanji predsednik celjskega moškega košar- karskega kluba Jože Geršak in mu dejal, da je to bil zanj najboljši prenos, kar jih je gledal. Če sva že pri anekdotah, po katerih slovi- te … Naša nekdanja kolegica je vsak stavek začela z besedo »sori«, večkrat ji je telefon padel v stra- niščno školjko. Zato so jo klicali »sori wc račka«. Na praksi smo imeli zelo mlado sodelavko iz kegljaškega kluba. Visoki verski predstavniki so se srečali na Jožefovem hribu. Za pogovor smo bili dogovorjeni z Jožetom Planinškom. T oda ta je pred stavbo poslal nekoga drugega. Po nekaj njegovih odgovorih je sledilo vprašanje: »Slišali smo, da je srečanje obiskal tudi metropolit dr. Rode.« Sogovornik je bil presenečen in je dejal: »Gospodična, vi očitno ne veste, s kom govori- te. A posnetek kar objavite na televiziji!« Bil je seveda Franc Rode. Med ustanovnimi člani ŽKK Celje ob loči- tvi od moškega kluba je bil Franci Ramšak. Njegova zagnanost je bila neizmerljiva, zgo- dovinsko gledano pozitivno usodna za klub. Kako je razmišljal? Vsekakor. Spominjam se sestankov izvršnega odbora iz takratnega obdobja, ko smo imeli pet- letne načrte oziroma tako imenovane petletke. Leta 1995 je na enem od sestankov dejal: »Kdo je ta Ježica? Koga se mi bojimo?« Cilj prve pet- letke do leta 2000 je bil osvojiti naslov državnih prvakinj. V letu, ko je Ježica osvojila peto mesto v takratnem formatu evrolige in je bila v Sloveniji izbrana za ekipo leta, se mi je to, odkrito povem, zdelo nerealno in nedosegljivo. No, Franci s so- delavci je imel prav in leta 2000 je Ježica prvič padla in Celje je prvič postalo državni prvak. Njegova hrabra odločitev, da se ženska sekcija leta 1994 odcepi od skupnega kluba, kjer je bila vsa leta v senci moške košarke, se je izkazala za pravilno in vizionarsko. Tako so bili postavljeni temelji današnjega najboljšega ženskega košar- karskega kluba v Sloveniji in na Balkanu. Njegovi nasledniki ste poskrbeli za izjemni niz uspehov. Katere številke bi izpostavili? Najbolj želim izpostaviti stalnost ravni delo- vanja in dosežkov, kar je v športu vedno naj- težje. Članice so igrale v 26 finalih državnega prvenstva zapovrstjo, prvakinje so trinajstkrat zaporedoma. V zadnjih treh letih so bile naj- boljše v ligi Waba, v kateri kot edine igrajo vseh 23 sezon. Tudi preostale številke govorijo same po sebi. V 30 letih samostojnega delovanja je klub osvojil 43 članskih lovorik, če prištejemo še mlajše selekcije, imamo skupno že 72 osvojenih prvih mest. Smo prvi klub, ki je trikrat zapored osvojil ligo Waba. Na večni lestvici prvakov tega tekmovanja smo se na prvem mestu s petimi naslovi izenačili s Šibenikom. Dve igralki sta po odhodu iz Celja zaigrali v ligi WNBA (Ivana Doj- kić in Katrina Pardee), ženski različici lige NBA, dve sta bili iz Celja izbrani na naboru lige WNBA (Nika Barič, Marica Gajić), 18 igralk je po Celju zaigralo v evroligi, 16 v evropskem pokalu. 45 košarkaric Cinkarne Celje je obleklo članski dres z državnim grbom na uradnih tekmah. Ponosni smo na štiri mladinske evropske prvakinje iz leta 2023 ter na šest igralk ter štiri člane strokovnega štaba, ki so leta 2017 na evropskem prvenstvu do 20 let osvojili drugo mesto. To je bilo prvo slovensko odličje v ženski košarki na uradnih tekmovanjih. Povezanost med TV Celje in klubom je dol- goletna. Letošnji višek je bil prenos tekme iz Podgorice, ki je bil odličen in z imenitnim razpletom. Vaše košarkarice so trikrat zapo- vrstjo slavile v finalih lige Waba v Podgorici proti domači Budućnosti. Kako so se odzvali gostitelji predlani, lani in letos? TV Celje je dolgoletni medijski partner kluba. Naj dodam, da po mojem mnenju ne obstaja lokalna televizija v Sloveniji s toliko posluha za šport. Ob prvem porazu leta 2022 je bil v častni loži tudi takratni predsednik države Milo Đu- kanović, ki je bil predviden za podelitev zlatih medalj in šopkov prvakinjam. Po koncu finala in naši zmagi ga seveda ni bilo na igrišče, medalje je podelil takratni župan Podgorice Ivan Vuko- vić. Zdi se mi, da so bili domačini lani še najmanj šokirani zaradi poraza, res pa je, da so minuto ali dve po tekmi vsi po vrsti zapustili dvorano. Letos nihče od domačega kluba in nihče od domačih Uroš Kranjc z Nigerijko Sophio Jite Gbemuotor, ki mu je hvaležna za vse, kar je doživela v Sloveniji. Uroš Kranjc z ekipo TV Celje na slavnostni podelitvi celjskih grbov. navijačev sploh ni dopuščal niti odstotka možno- sti, da Budućnost ne bi bila prvak. Domačini so naše igralke pri izvajanju prostih metov skušali onemogočati z laserjem, za našo klopjo je bila nameščena skupina domačih navijačev, ki je celotno tekmo izzivala naše igralke in trenerja, jih polivala in obmetavala, tudi s palicami za bobne. Po tekmi so se vsi iz domačega kluba v minuti razbežali vsak na svojo stran, niti česti- tali niso nikomur. Bili so v popolnem šoku ob še tretjem zaporednem porazu v polni Bemax Areni v Podgorici. Kaj pa vaša dekleta? Zdaj je prišlo že v na- vado vprašanje, kaj jedo? Imamo res neverjetno generacijo, ki je po tem, kar je storila v zadnjih treh sezonah, res izjemna ali celo edinstvena. Njene dosežke bo v prihodnosti katerakoli generacija zelo težko ponovila. Uspela nam je izvrstna izbira, selekcija deklet, ki so skupaj že od kadetskih, nekate- re celo od pionirskih vrst. So zelo delavne in imajo močan značaj. Izgubile niso še niti enega finala v zadnjih letih. Velikokrat nas sprašujejo, kako je to mogoče, da s tako mladimi igralkami dosegamo takšne rezultate. Vedno znova se ve- liko ljudi tudi sprašuje, kako nam vedno znova uspe ustvarjati nove in nove igralke in nove in nove generacije, kajti vsa ta leta praviloma po vsaki sezoni naše najboljše košarkarice odidejo na tuje. To je umetnost. To je zelo težko stori- ti, ampak, kot bi rekel Zmago Sagadin, očitno imamo ta »now how«, da nam uspe istočasno razvijati igralke in imeti dober rezultat. Za to se morajo sestaviti vsi dejavniki, od razumevanja sponzorjev, sposobnih vodstev kluba ter odlične in predane stroke. Če vse te strukture dihajo kot eno in delajo za isti cilj, potem tudi rezultati niso izključeni. Ko se bliža vaše srečanje z abrahamom, me zanima, koliko ur na dan delate? Moj delovni dan se ponavadi začne okrog osme ure in konča bolj ali manj pozno zvečer, odvisno od obveznosti na televiziji, v klubu in ligi Waba. V večini primerov se to ne zgodi pred 20. ali 21. uro. Torej delam 12 do 13 ur dnev- no. Sobote, nedelje in prazniki ponavadi niso izjema. Očitno ima direktor TV Celje Aljoša Pfe- ifer razumevanje za vaše obveznosti, čeprav je lahko stavek napačno razumljen, kajti v službi naredite vse, kar morate. Kdo so bili lastniki, direktorji in uredniki TVC? Prvi lastnik in direktor televizije je bil Janko Turnšek. Od leta 2001 sta lastnika Ivan Pfeifer in Janko Šopar, direktor je Aljoša Pfeifer. Moj prvi odgovorni urednik je bil Ernest Marguč, kasneje za kratko obdobje še Nataša Verk in Nada Kumer. Še kadite? Bil sem strasten kadilec, dokler nisem obiskal Kube, kjer sem kadil cigare. Ko sem se vrnil do- mov, sem imel težave z dihanjem. Po nasvetu dr. Čajavca sem takoj prenehal kaditi. Od tega je že 20 let. Je bilo vaše zdravstveno stanje zaradi stre- sa že večkrat na udaru? Leta 2011 sem bil vodja poti na SP do 19 let v Čilu. Že med hojo po stopnicah sem bil zelo zadihan. Po ultrazvoku srca sem bil dva, tri tedne v bolnišnici. Od takrat je stanje boljše. V kratkem obdobju ste izgubili starša. Kako je s kmetijo? Brat Primož je štiri leta mlajši. Posodobil je srednje veliko kmetijo, vložil je v nov hlev z ro- botskim sistemom. Ima več kot sto glav živine, predvsem krav molznic. Je velik proizvajalec mleka, ki ga predeluje v sir, jogurt, smutije. Posebna zgodba je nigerijska košarkarica Sophia Gbemuotor, ki ima zdaj tudi sloven- sko državljanstvo. Včasih se zdi, kot da ste jo posvojili. Nogometni klub Rijeka je podpisal pogodbo o partnerstvu z nigerijsko športno akademijo. Njeni predstavniki so vprašali trenerja Matjaža Keka glede košarke v Sloveniji. Rekel jim je, da je v ženski košarki najboljše Celje. Afriške akademije so želele sodelovati z nami. Leta 2015 smo s trenerjem Damirjem Grgićem in predsednikom Borutom Kopom odpotovali v Kamerun. Imeli smo težave z vizo, zato smo vzleteli dan kasneje. Ko smo se vračali, so bile na letalu iste stevardese. Fotografirale so nas in se nam smejale, saj smo prišli v Afriko za 16 ur. V Kamerunu ni bilo nič zanimivega. Želeli smo namreč prvo registracijo. V naslednjih mese- cih smo prejeli veliko posnetkov in Grgić se je ogrel za Sophio. Začela se je papirnata vojna. Skoraj smo že obupali, a nam je pomagal no- gometni menedžer Ambrož Krajnc. 14-letnega otroka seveda ne smeš pustiti samega z boni za hrano. Večino stvari sem prevzel nase. Šola, šolske stvari, jezik … Njene soigralke so bile zelo prijazne med prazničnimi dnevi. Sofi je bila pri Anžičevih, Jelenčevih, Čehovih … S štipendijo od kluba si vsega ni mogla plačati, pomagali smo ji. Ona pa je, predvidevam, po- magala svojim doma. Tudi mama Marice Gajić nam je dejala, da je odgovornost za njenega otroka zdaj naša. Če se kaj zgodi, bo trpela naša vest, je še poudarila samohranilka iz BiH. Potem sem dobil klic, da je Marico v Čopovi ulici zbil avtomobil. A ni bilo nič hujšega. Kako sem si oddahnil. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 20, 16. maj 2024 INTERVJU »Ko smo se vračali, so bile na letalu iste stevardese. Fotografirale so nas in se nam smejale, saj smo prišli v Afriko za 16 ur.« »Sofi je bila pri Anžičevih, Jelenčevih, Čehovih … S štipendijo od kluba si vsega ni mogla plačati, pomagali smo ji.« la košarkarske tekme za TVC. Vedno je bilo veselo, kajne? Enkrat bi lahko bilo celo preveč veselo. V Slovenskih Konjicah je gostoval Panathinaikos. Matej se je zanašal name glede podatkov, jaz na njega. Oba sva imela za seboj veselo soboto. Po tekmi sva bila v dvomih, nato je Mateja poklical nekdanji predsednik celjskega moškega košar- karskega kluba Jože Geršak in mu dejal, da je to bil zanj najboljši prenos, kar jih je gledal. Če sva že pri anekdotah, po katerih slovi- te … Naša nekdanja kolegica je vsak stavek začela z besedo »sori«, večkrat ji je telefon padel v stra- niščno školjko. Zato so jo klicali »sori wc račka«. Na praksi smo imeli zelo mlado sodelavko iz kegljaškega kluba. Visoki verski predstavniki so se srečali na Jožefovem hribu. Za pogovor smo bili dogovorjeni z Jožetom Planinškom. Toda ta je pred stavbo poslal nekoga drugega. Po nekaj njegovih odgovorih je sledilo vprašanje: »Slišali smo, da je srečanje obiskal tudi metropolit dr. Rode.« Sogovornik je bil presenečen in je dejal: »Gospodična, vi očitno ne veste, s kom govori- te. A posnetek kar objavite na televiziji!« Bil je seveda Franc Rode. Med ustanovnimi člani ŽKK Celje ob loči- tvi od moškega kluba je bil Franci Ramšak. Njegova zagnanost je bila neizmerljiva, zgo- dovinsko gledano pozitivno usodna za klub. Kako je razmišljal? Vsekakor. Spominjam se sestankov izvršnega odbora iz takratnega obdobja, ko smo imeli pet- letne načrte oziroma tako imenovane petletke. Leta 1995 je na enem od sestankov dejal: »Kdo je ta Ježica? Koga se mi bojimo?« Cilj prve pet- letke do leta 2000 je bil osvojiti naslov državnih prvakinj. V letu, ko je Ježica osvojila peto mesto v takratnem formatu evrolige in je bila v Sloveniji izbrana za ekipo leta, se mi je to, odkrito povem, zdelo nerealno in nedosegljivo. No, Franci s so- delavci je imel prav in leta 2000 je Ježica prvič padla in Celje je prvič postalo državni prvak. Njegova hrabra odločitev, da se ženska sekcija leta 1994 odcepi od skupnega kluba, kjer je bila vsa leta v senci moške košarke, se je izkazala za pravilno in vizionarsko. Tako so bili postavljeni temelji današnjega najboljšega ženskega košar- karskega kluba v Sloveniji in na Balkanu. Njegovi nasledniki ste poskrbeli za izjemni niz uspehov. Katere številke bi izpostavili? Najbolj želim izpostaviti stalnost ravni delo- vanja in dosežkov, kar je v športu vedno naj- težje. Članice so igrale v 26 finalih državnega prvenstva zapovrstjo, prvakinje so trinajstkrat zaporedoma. V zadnjih treh letih so bile naj- boljše v ligi Waba, v kateri kot edine igrajo vseh 23 sezon. Tudi preostale številke govorijo same po sebi. V 30 letih samostojnega delovanja je klub osvojil 43 članskih lovorik, če prištejemo še mlajše selekcije, imamo skupno že 72 osvojenih prvih mest. Smo prvi klub, ki je trikrat zapored osvojil ligo Waba. Na večni lestvici prvakov tega tekmovanja smo se na prvem mestu s petimi naslovi izenačili s Šibenikom. Dve igralki sta po odhodu iz Celja zaigrali v ligi WNBA (Ivana Doj- kić in Katrina Pardee), ženski različici lige NBA, dve sta bili iz Celja izbrani na naboru lige WNBA (Nika Barič, Marica Gajić), 18 igralk je po Celju zaigralo v evroligi, 16 v evropskem pokalu. 45 košarkaric Cinkarne Celje je obleklo članski dres z državnim grbom na uradnih tekmah. Ponosni smo na štiri mladinske evropske prvakinje iz leta 2023 ter na šest igralk ter štiri člane strokovnega štaba, ki so leta 2017 na evropskem prvenstvu do 20 let osvojili drugo mesto. To je bilo prvo slovensko odličje v ženski košarki na uradnih tekmovanjih. Povezanost med TV Celje in klubom je dol- goletna. Letošnji višek je bil prenos tekme iz Podgorice, ki je bil odličen in z imenitnim razpletom. Vaše košarkarice so trikrat zapo- vrstjo slavile v finalih lige Waba v Podgorici proti domači Budućnosti. Kako so se odzvali gostitelji predlani, lani in letos? TV Celje je dolgoletni medijski partner kluba. Naj dodam, da po mojem mnenju ne obstaja lokalna televizija v Sloveniji s toliko posluha za šport. Ob prvem porazu leta 2022 je bil v častni loži tudi takratni predsednik države Milo Đu- kanović, ki je bil predviden za podelitev zlatih medalj in šopkov prvakinjam. Po koncu finala in naši zmagi ga seveda ni bilo na igrišče, medalje je podelil takratni župan Podgorice Ivan Vuko- vić. Zdi se mi, da so bili domačini lani še najmanj šokirani zaradi poraza, res pa je, da so minuto ali dve po tekmi vsi po vrsti zapustili dvorano. Letos nihče od domačega kluba in nihče od domačih Uroš Kranjc z Nigerijko Sophio Jite Gbemuotor, ki mu je hvaležna za vse, kar je doživela v Sloveniji. Uroš Kranjc z ekipo TV Celje na slavnostni podelitvi celjskih grbov. navijačev sploh ni dopuščal niti odstotka možno- sti, da Budućnost ne bi bila prvak. Domačini so naše igralke pri izvajanju prostih metov skušali onemogočati z laserjem, za našo klopjo je bila nameščena skupina domačih navijačev, ki je celotno tekmo izzivala naše igralke in trenerja, jih polivala in obmetavala, tudi s palicami za bobne. Po tekmi so se vsi iz domačega kluba v minuti razbežali vsak na svojo stran, niti česti- tali niso nikomur. Bili so v popolnem šoku ob še tretjem zaporednem porazu v polni Bemax Areni v Podgorici. Kaj pa vaša dekleta? Zdaj je prišlo že v na- vado vprašanje, kaj jedo? Imamo res neverjetno generacijo, ki je po tem, kar je storila v zadnjih treh sezonah, res izjemna ali celo edinstvena. Njene dosežke bo v prihodnosti katerakoli generacija zelo težko ponovila. Uspela nam je izvrstna izbira, selekcija deklet, ki so skupaj že od kadetskih, nekate- re celo od pionirskih vrst. So zelo delavne in imajo močan značaj. Izgubile niso še niti enega finala v zadnjih letih. Velikokrat nas sprašujejo, kako je to mogoče, da s tako mladimi igralkami dosegamo takšne rezultate. Vedno znova se ve- liko ljudi tudi sprašuje, kako nam vedno znova uspe ustvarjati nove in nove igralke in nove in nove generacije, kajti vsa ta leta praviloma po vsaki sezoni naše najboljše košarkarice odidejo na tuje. To je umetnost. To je zelo težko stori- ti, ampak, kot bi rekel Zmago Sagadin, očitno imamo ta »now how«, da nam uspe istočasno razvijati igralke in imeti dober rezultat. Za to se morajo sestaviti vsi dejavniki, od razumevanja sponzorjev, sposobnih vodstev kluba ter odlične in predane stroke. Če vse te strukture dihajo kot eno in delajo za isti cilj, potem tudi rezultati niso izključeni. Ko se bliža vaše srečanje z abrahamom, me zanima, koliko ur na dan delate? Moj delovni dan se ponavadi začne okrog osme ure in konča bolj ali manj pozno zvečer, odvisno od obveznosti na televiziji, v klubu in ligi Waba. V večini primerov se to ne zgodi pred 20. ali 21. uro. Torej delam 12 do 13 ur dnev- no. Sobote, nedelje in prazniki ponavadi niso izjema. Očitno ima direktor TV Celje Aljoša Pfe- ifer razumevanje za vaše obveznosti, čeprav je lahko stavek napačno razumljen, kajti v službi naredite vse, kar morate. Kdo so bili lastniki, direktorji in uredniki TVC? Prvi lastnik in direktor televizije je bil Janko Turnšek. Od leta 2001 sta lastnika Ivan Pfeifer in Janko Šopar, direktor je Aljoša Pfeifer. Moj prvi odgovorni urednik je bil Ernest Marguč, kasneje za kratko obdobje še Nataša Verk in Nada Kumer. Še kadite? Bil sem strasten kadilec, dokler nisem obiskal Kube, kjer sem kadil cigare. Ko sem se vrnil do- mov, sem imel težave z dihanjem. Po nasvetu dr. Čajavca sem takoj prenehal kaditi. Od tega je že 20 let. Je bilo vaše zdravstveno stanje zaradi stre- sa že večkrat na udaru? Leta 2011 sem bil vodja poti na SP do 19 let v Čilu. Že med hojo po stopnicah sem bil zelo zadihan. Po ultrazvoku srca sem bil dva, tri tedne v bolnišnici. Od takrat je stanje boljše. V kratkem obdobju ste izgubili starša. Kako je s kmetijo? Brat Primož je štiri leta mlajši. Posodobil je srednje veliko kmetijo, vložil je v nov hlev z ro- botskim sistemom. Ima več kot sto glav živine, predvsem krav molznic. Je velik proizvajalec mleka, ki ga predeluje v sir, jogurt, smutije. Posebna zgodba je nigerijska košarkarica Sophia Gbemuotor, ki ima zdaj tudi sloven- sko državljanstvo. Včasih se zdi, kot da ste jo posvojili. Nogometni klub Rijeka je podpisal pogodbo o partnerstvu z nigerijsko športno akademijo. Njeni predstavniki so vprašali trenerja Matjaža Keka glede košarke v Sloveniji. Rekel jim je, da je v ženski košarki najboljše Celje. Afriške akademije so želele sodelovati z nami. Leta 2015 smo s trenerjem Damirjem Grgićem in predsednikom Borutom Kopom odpotovali v Kamerun. Imeli smo težave z vizo, zato smo vzleteli dan kasneje. Ko smo se vračali, so bile na letalu iste stevardese. Fotografirale so nas in se nam smejale, saj smo prišli v Afriko za 16 ur. V Kamerunu ni bilo nič zanimivega. Želeli smo namreč prvo registracijo. V naslednjih mese- cih smo prejeli veliko posnetkov in Grgić se je ogrel za Sophio. Začela se je papirnata vojna. Skoraj smo že obupali, a nam je pomagal no- gometni menedžer Ambrož Krajnc. 14-letnega otroka seveda ne smeš pustiti samega z boni za hrano. Večino stvari sem prevzel nase. Šola, šolske stvari, jezik … Njene soigralke so bile zelo prijazne med prazničnimi dnevi. Sofi je bila pri Anžičevih, Jelenčevih, Čehovih … S štipendijo od kluba si vsega ni mogla plačati, pomagali smo ji. Ona pa je, predvidevam, po- magala svojim doma. Tudi mama Marice Gajić nam je dejala, da je odgovornost za njenega otroka zdaj naša. Če se kaj zgodi, bo trpela naša vest, je še poudarila samohranilka iz BiH. Potem sem dobil klic, da je Marico v Čopovi ulici zbil avtomobil. A ni bilo nič hujšega. Kako sem si oddahnil. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 20, 16. maj 2024 KO JE POKLIC TUDI KONJIČEK Prvega maja 1994 je dr. Jože Pungeršek na celjski Ljubljanski cesti odprl svojo zasebno zobozdravstve- no ambulanto. Bil je prvi zobozdravstveni zasebnik v tem mestu. Ni se odločil za koncesijo, s čimer bi svoje delo opravljal v okviru javne zdravstvene službe, saj ni želel, da bi ga ta pri delu omejevala. Čeprav še danes nudi samoplačniške storitve, je zagovornik javnega zdravstva. Prepričan je, da bi samoplačniške ordinacije morale reševati nadstandardne storitve in ne osnovnih, kot to počnejo v največji meri. Zaradi velikega povpraševanja mu dela ne zmanjka, v nje- govi ambulanti pa se uči tudi njegov sin, za katerega verjame, da ga bo čez čas uspešno nasledil. SINTIJA JURIČ Tri desetletja zasebnega delovanja »Vredno je bilo vztrajati« opravljenem pripravništvu in služenju vojaškega roka je od- šel v Nemčijo, kjer se je nekaj let izpopolnjeval v speciali- stični ordinaciji za oralno ki- rurgijo, nato je od leta 1986 do 1994 delal v ambulantah, ki so jih za svoje zaposlene imela večja podjetja v Zdravstvenem domu Celje. »V začetku 90. let se je s spremembo zakonskih okvirov pojavila možnost za zasebno delo v zdravstvu. Z zdravnikom dr. Petrom Li- povškom in lekarnarjem mag. Husom smo bili prvi zasebni- ki v zdravstvu v Celju,« pove. Svojo zasebno zobozdra- vstveno ordinacijo je odprl 1. maja 1994. Kljub dilemi o koncesiji ali ne se je odločil, da bo ponujal samoplačniške storitve. Kot pravi, je prevla- dala želja po večji avtonomiji pri strokovnih odločitvah, iz- biri materialov in strokovnih presojah postopkov. »Nisem želel, da me zavarovalnica na kakršenkoli način omejuje. Prav tako bi mi bilo neprije- tno ponujati samoplačniške storitve zunaj delovnega časa, saj z obsegom dela, ki bi mi ga določala zavarovalnica, ne bi zadostil povpraševanju.« Še danes mu ni žal za to od- ločitev. Veliko dela in vložka Dvanajsturni delovnik je bil v začetku skoraj neizogiben, prav tako delovne sobote, se spominja dr. Pungešek. V ordinaciji sta mu pomagali medicinski sestri. Veliko je moral vložiti tudi v opremo in nenehno dodatno izobraževa- nje doma in v tujini. »Kot prvi v Sloveniji smo v ordinaciji nabavili operacijski mikroskop za posege pri endodontiji in kirurgiji. Pred 25 leti smo po- polnoma opustili amalgamske zalivke, ki so bile takrat stan- dard, in prešli na adhezivno tehniko. Postopoma smo pre- šli tudi od fasetiranih prevlek na kovinsko-keramične in nato na popolnoma keramične,« našteva. »Z odločitvijo o samoplačniški poti sem se zavedal, da je moja prihodnost negotova. Nihče mi ne bo zagotavljal prihodka, temveč se bom moral vsakodnevno dokazovati s svojim delom.« Večjo prelomnico je v nje- govi ordinaciji predstavljala tudi uvedba implantatov oz. zobnih vsadkov leta 2006. Ve- lik del implantologije, tako ki- rurško kot protetično fazo, še danes opravijo sami, pri zah- tevnih postopkih sodelujejo z oralnim kirurgom. Vzporedno z uvedbo zobnih vsadkov so v ordinaciji uvajali tudi digitali- zacijo in posledično zamenjali več naprav. »Digitalizacija je prinesla velik napredek in še večjo natančnost. V nekem smislu za bolnike tudi nekoli- ko cenejše storitve kot včasih, saj je olajšala nekatera dela.« V ordinaciji mu pomaga sin Če je dr. Pungeršek zgod- bo začel pisati sam, je kmalu opazil potrebo po skupinskem pristopu. Pred desetimi leti se mu je pridružila specialistka parodontologije, ki v ordi- naciji dela enkrat tedensko. Prav tako enkrat tedensko tam dela tudi njegova žena, ki je pred osmimi leti končala specializacijo iz ortodontije. V ordinaciji sodelujejo tudi z maksilofacialnim kirurgom, svojemu očetu se je pri delu pridružil tudi 27-letni sin Pe- ter, ki je uspešno že končal študij stomatologije. »Res sem ponosen nanj. Ima veliko veselje do dela in zelo rad ga uvajam. Prepričan sem, da me bo nekega dne uspešno in v polni meri nadomestil,« pove dr. Pungeršek. Kot doda, se je Peter še po- sebej izkazal pri preventivi, brez katere po njegovih be- sedah ni oralnega zdravja. Ta je poleg ohranitve lastnih zob in koreninskega zdravljenja osnovna naravnanost njihove ordinacije. Zagovornik javnega zdravstva Čeprav že tri desetletja dela kot zasebnik, je zagovornik javnega zdravstva. »Morda se bo komu to zdelo nasprotujo- če, vendar moramo vedeti, da javno zdravstvo predstavljajo tako javni zavodi kot konce- sionarji. Ti naj bodo v enako- pravnem položaju,« poudari in doda, da sta sicer večja sto- rilnost in s tem večje zadovolj- stvo bolnikov ravno na strani koncesijskih ordinacij. Meni, da bi se morale v javnih ordinacijah (tako v za- sebnih kot v javnih zavodih) reševati vse temeljne potrebe po zobozdravstveni oskrbi. V samoplačniških ordinacijah pa nadstandardne storitve v krajšem časovnem roku. »Žal ni tako in v večjem delu rešu- jemo osnovo problematiko – od bolečine, odprave kari- esa ali protetične oskrbe. In to rešujemo tudi tistim, ki si to težko privoščijo. V manjši meri delamo nadstandardne storitve,« pove. Kljub temu ima rad svoj poklic. Če ga ne bi imel, ne bi vztrajal tako dolgo in v tolikšni meri, pove z nasmeškom, a doda, da je vendarle zelo vesel, da ima v ordinaciji tudi naslednika. Foto: Andraž Purg »Za poklic zobozdravnika sem se odločil v zadnjem le- tniku gimnazije,« uvodoma pove Jože Pungeršek, ki ga je pot popeljala na študij den- talne medicine v Ljubljano. Po »Osnovna naravnanost našega dela je ves čas z vsem strokovnim znanjem čim bolj ohraniti lasten zob ali na kratko povedano, lasten zob je boljši od vsakega vsadka. Prav tako je velik poudarek pri našemu delu tudi na preventivi.« »Ko poslušam težave, s katerimi se srečujejo kolegi, ki imajo koncesijo, mi niti približno ni žal, da sem se odločil za samoplačniško pot. Zaprisežen sem samo stroki, bolnikovim željam in njegovim  nančnim zmožnostim.« Dr. Pungeršek s sinom Petrom, ki mu pomaga v ordinaciji, in hčerko Ano, ki obiskuje prvi letnik gimnazije. Ima še sina Gregorja, ki je specializant plastične kirurgije, in hčerko Julijo, ki obiskuje 7. razred osnovne šole. Dr. Pungeršek z ekipo Dr. Jože Pungeršek se je poleg dela v svoji ordinaciji ukvar- jal tudi z različnimi strokovnimi izzivi, ki jih je predstavljal na strokovnih srečanjih. Svoje znanje in izkušnje je kot mentor več kot deset let delil z mladimi zobozdravniki (v njegovi ordinaciji je skozi leta delalo več kot 60 mladih stažistov), a ker kot samo- plačniška ordinacija niso delovali v javni mreži, je Pungeršek pred leti izgubil pooblastilo za njihovo usposabljanje. Meni, da bo za dobre zobozdravnike vedno delo. Čeprav imajo stranke danes vedno večja pričakovanja in želje po estetskih rešitvah, dr. Pungeršek poudarja, da je pomembno k zdravljenju pristopiti s čim manj invazivnimi postopki. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 20, 16. maj 2024 UČITELJICA LETA 2024 Srčna, predana in ustvarjalna. S temi besedami bi lahko opisali učiteljico leta 2024 Simono Šarlah iz Osnovne šole Vojnik. Kot učiteljica nemšči- ne, državljanske in domovinske kulture ter etike in fi lozofi je daje velik poudarek razpravljanju in kritičnemu razmišljanju. Učen- ce želi z inovativnimi metodami spodbuditi k sodelovanju in h kreativnosti. Njene šolske ure so zato ustvarjalne. Želi si, da bi otroci upali povedati svoje mnenje in ga znali argumentirati. V njenih razredih zato pravilnih in napačnih odgovorov ni. SINTIJA JURIČ In moč družbenih omrežij? »Nisem učiteljica, ki bi prepovedovala družbena omrežja, ampak sem tista, ki vse to ima. Zdi se mi nujno, da gremo v korak s časom in to poznamo. Družbenih omrežij zato otrokom ne prepovedujem, saj bodo ve- dno našli način, da jih uporabljajo. O njih se z njimi pogovarjam in jih učim ter spodbujam, kako se vesti in se odzvati, če tam vidijo kaj neprimernega. Da niso zgolj nemi opazoval- ci, temveč se odzovejo,« pove Simona Šarlah. Srčna, predana in ustvarjalna. S temi besedami bi lahko opisali učiteljico leta 2024 Simono Šarlah iz Osnovne šole Vojnik. Kot učiteljica nemšči- ne, državljanske in domovinske kulture ter etike in fi lozofi je daje velik poudarek razpravljanju in kritičnemu razmišljanju. Učen- ce želi z inovativnimi metodami spodbuditi k sodelovanju in h kreativnosti. Njene šolske ure so zato ustvarjalne. Želi si, da bi otroci upali povedati svoje mnenje in ga znali argumentirati. V njenih razredih zato pravilnih in napačnih odgovorov ni. Pri njenih šolskih urah ni nikoli dolgčas. Nemške nepravilne glagole se učenci učijo med hojo po razredu, pri učenju uporabljajo veliko barv, rišejo simbole, podajajo si pa- ket, ki v nekem trenutku »eksplodira«, pogo- varjajo se o zgodbah lokalnih podjetnikov, uprizarjajo dialoge, poslušajo glasbo, šolsko učilnico včasih preselijo tudi na nogometno igrišče, kjer obravnavajo snov. »Pridobiti po- zornost otrok je včasih kar umetnost. Mo- raš si upati in stati za tem, kar delaš,« pove Simona Šarlah iz Osnove šole Vojnik, ki je bila v okviru iniciative Učitelj sem! Učiteljica sem!, ki jo vodi AmCham Slovenija, nedavno izbrana za učiteljico leta 2024. »Učenci bodo pri etiki v prihodnjih dneh ustanovili svoja podjetja. Imeli bomo zavod za zaposlovanje, delodajalce in delojemalce in tako bodo videli tudi, kako so videti razgovori za službe,« pove. Starši učencev so jo najprej nominirali za učiteljico mese- ca, nato je bila nominirana še za učiteljico leta. Med tremi superfi nalistkami je v kom- binaciji strokovne komisije, medsebojnega ocenjevanja učiteljev in glasovanja jav- nosti prejela največ glasov mu dvomu zaposlila v Osnovni šoli Vojnik. »Bila sem prestraše- na, saj sem uživala pri delu s srednješolci in nisem vedela, kako se bom znašla med mlajši- mi učenci. Vendar me je takratna ravnatelji- ca močno pod- pirala in mi dala možnost, da so moje ideje dobila krila,« se spominja Šarlahova, ki v OŠ Vojnik zdaj poučuje že več kot 15 let. Poleg neobveznega iz- birnega predmeta nem- ščine za učence od 4. do 9. razreda v 7. in 8. razredu uči tudi drža- vljansko in domovin- sko kulturo ter etiko in obvezni izbirni predmet fi lozofi jo za devetošolce. »Filozo- fi ja je češnja na vrhu torte. Nikoli ne stojim pred tablo, temveč z otroki sedim v krogu, pri čemer razpravljamo tudi o globljih tema- tikah, kot so isto- spolne poroke, in smo povsem enakovredni sogovorniki.« Ves čas jih spodbuja k razmi- šljanju in ustvarjanju ter izražanju lastnega mnenja. Želi, da delajo napake, da se pogo- varjajo in da razumejo snov, ki se je učijo. »Nikoli jih ne obsojam, prav tako ne dovo- lim, da se drug drugemu posmehujejo. Če se otroci počutijo varno in sprejeto, potem se tudi odprejo.« Zvrhan koš idej Že 12. leto je Simona Šarlah tudi mentorica Šolskega parlamenta, s katerim želi osnov- nošolce izobraziti o aktivnem državljanstvu. V šoli letno izvajajo demokratične volitve v šolski parlament, vzporedno potekajo tudi volitve poslancev, ki se nato udeležujejo šte- vilnih srečanj. »Vsak oktober je v naši šoli praznik demokracije,« z nasmehom pove. »S pomočjo razprav učence spodbujam, naj si ustvarijo svoje mnenje o neki zadevi in si ga upajo povedati. Če znajo argumentirati in zagovarjati svoje mnenje, ni napačnih odgovorov.« V šoli pomaga pri številnih dobrodelnih akcijah. Ob mednarodnem dnevu prijaznosti vsako leto delijo prodnike z lepimi mislimi, za starostnike v domu starejših občanov so ročno izdelali novoletne voščilnice, izdelali so tudi stekleničke upanja, ki so jih razdelili bolnikom na onkološkem oddelku UKC Ma- ribor. Vsak teden imajo tudi tematske petke, ki s pomočjo barv oblačil, vzorcev ali zgolj malenkosti povežejo celotno šolo. »Otroci so danes veliko bolj iskreni« Čeprav so otroci danes drugačni kot pred desetimi leti, to ne pomeni, da so slabši, ja- sno poudari Simona Šarlah. Opaža namreč, da so zgolj drugačni. »Po mojem mnenju so danes veliko bolj iskreni in pristni. Zdi se mi, da je bila včasih med nami večja od- maknjenost, danes pa so bolj sproščeni. Res je tudi, da jih je danes včasih težje motivirati.« Sama to skuša storiti tudi tako, da ugotovi njihova močna podro- čja. »Če je kdo vizualen tip, si lahko Pri svojem delu rada posega zunaj okvirjev »Ko pridem iz razreda, sem polna energije« pri nemščini samostalnike moškega spola npr. napiše na moder list. Po drugi poti se lahko pride do iste- ga cilja.« Kot pravi, jih z učenjem noče dodatno obremenjevati, zato se večino snovi naučijo v šoli. Domačih nalog skoraj ni- majo, prav tako ni nenapoveda- nih testov in spraševanj. Veliko ocen dobijo tudi iz projektnega dela. Čeprav je šolski sistem precej omejen in pogosto zastarel, učite- ljica leta 2024 zagovarja, da se lahko znotraj okvirov stori marsikaj. Meni, da sistem učiteljem dopušča dovolj svobode, če si jo le upajo vzeti. Želi si več povezovanja in izmenjevanja dobrih praks med učitelji, vendar se zaveda, da za to pogosto zmanjka časa in energije. Se lahko zgodi, da ji bo kdaj zmanj- kalo motivacije? »Mislim, da ne, saj mi hitro postane dolgčas in vedno iščem nove izzive. Strah me je, da mi bo kdaj zmanjkalo energije,« pove z nasmeškom in doda, da ji otroci vso energijo in trud zaenkrat vračajo v polni meri. Foto: Andraž Purg in tako z osvojitvijo naziva tudi priložnost, da prihodnje leto našo državo zastopa na svetovnem izboru učiteljev. »Nikakor ne mislim, da so nekateri učitelji boljši ali slabši. Tudi sebe ne dojemam kot najboljše v Sloveniji. Menim, da smo različni, in prav je tako,« pove Šarlahova, ki je bila nad vso podporo med glasovanjem zelo presenečena. Uživa v razpravljanju z otroki Karierno pot je začela kot učiteljica nem- ščine v Srednji šoli za gradbeništvo in va- rovanje okolja v Šolskem centru Celje, po porodniškem dopustu pa se je kljub rahle- Osvojila je naziv učiteljica leta 2024. »Zelo sem počaščena in hva- ležna za vso podporo v času glasovanja. Dobivala sem ogromno spodbudnih besed in toplih misli.« Čeprav je nemščina v njihovi šoli neobvezni izbirni pred- met, jo obiskuje več kot 90 odstotkov učencev od 4. do 9. razreda. 26 Št. 16, 5. maj 2024 Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 26 MAISTER V CELJU Pozno jeseni, predvidoma na dan Rudolfa Maistra, bodo slovenske knjižne police bogatejše za strip o Maistrovem obdobju v Celju. Zgodbo je napisal Celjan Urh Ferlež, ki je idejo o tem dobil že pred pandemijo, letošnje leto Rudolfa Maistra pa je kot nalašč za njeno uresničitev. Strip bo sicer obsegal več kot le Maistrov enoletni postanek v Celju, trenutno je v rokah Lucije Karničar, ki bo poskrbela za njegovo grafi čno podobo, saj je Urh, kot pravi sam, brez likovnega talenta. JANŽE FRIC Strip, ki bo osvetlil manj znan del Maistrovega življenja Zgodba o Celju, poeziji in vojni Urh Ferlež s knjigo o Srečku Puncerju, enem vidnejših članov društva Kondor, ki je padel v bojih za severno mejo. Dela je torej še veliko in tudi Urh priznava, da je časovnica kar strma. Za izdajo stripa bosta poskrbeli celjska knjižnica in I. gimna- zija. Urh Ferlež načrtuje, da bo strip obsežen, trenutno kaže, da bo imel približno sto strani. Vse, kar bo v njem zapisano, se je res zgodilo, format stripa je namenjen temu, da bo zgodba lažje »prebavljiva« in bolj zanimiva današnjim dijakom. Začetek 20. stoletja Zgodba je vsebinsko razdeljena na tri dele. V prvem bo bralec izvedel več o času in pro- storu, v katerem se je zgodba dogajala. V začetku bo več o tem, kako je bilo tik pred prvo svetovno vojno videti Celje, ki je bilo takrat narodnostno mešano. »Takšnega sta- nja si danes ne znamo predstavljati. V mestu sta bila dva naroda, ki se nista marala. Vsak narod je imel svojo cerkev, najbolj zanimivo je to, da niti pokopani niso mogli biti skupaj. Uvod stripa služi ravno za to, da bralec ve, v kakšno mesto je takrat Maister prišel.« Po Maistrovem prihodu Drugi del zgodbe se začne, ko Rudolf Maister prispe v Celje. To sicer ni »uradna« delitev zgodbe, služi le za lažjo predstavo. »Maister je bil v Celju le eno leto, in sicer tik pred prvo svetovno vojno. Takrat ni bil znan kot borec za severno mejo, saj se to še ni zgo- dilo, ampak je bil znan kot kulturni delavec in pesnik.« Po prihodu v Celje se je Maister takoj vključil v mestno življenje in povezal z intelektualci. »Na neki točki je prišel v stik s publicistom in z novinarjem Milošem Štibler- jem, ki je vodil krožek za gimnazijce. Maister ga je vprašal, ali pozna dijake, ki radi pišejo.« Rudolf se je s temi dijaki srečal in prebral ter pokomentiral njihove pesmi. Tako se je začelo sodelovanje med Rudol- fom Maistrom in celjskimi gimnazijci. Usta- novili so društvo, ime zanj so si sposodili pri Otonu Župančiču, saj so ga poimenovali Kon- dor. Izdajati so začeli tudi časopis, ki so ga poimenovali Savinja. »Vsega skupaj so izdali štiri oziroma pet številk, zadnji dve sta bili namreč združeni.« Tajno društvo Kondor ni bil navaden krožek, kot si danes predstavljamo obšolske dejavnosti, ampak je bil tajno društvo. »Društvo ni bilo taj- no, ker bi njegovi člani počeli kakršnekoli sporne ali politično problematične stvari. V tistem času je bila avstrijska cenzura tako močna, da ne bi nikoli dobili dovoljenja za delovanje ali pa bi pridobivanje dovoljenja trajalo tako dolgo, da bi Kondorjevi člani prej maturirali.« Znotraj tega društva so torej Maistrovi di- jaki sami tiskali časopis Savinja. »Časopis je imel nekaj sto izvodov naklade, člani društva so ga nato prodajali svojim kolegom in sošol- cem ter tudi zavednim Celjanom skoraj za simbolno ceno. Nekaj številk so razposlali tudi po drugih mestih. Savinja je bil sicer nedolžen dijaški časopis, nič posebnega.« »Današnji svet ni idealen, daleč od tega. A vsaj ni nevarnosti, da bodo dijaki takoj po maturi vpoklicani na fronto.« Žalosten konec Čeprav je bil časopis dijaški projekt, je takratna oblast izvedla hišne preiskave pri članih društva, ki niso nikoli izdali Rudolfa Maistra. »Civilno člani društva niso bili nikoli kaznovali, saj jim takratni celjski sodnik ni želel soditi. Kar je smiselno, saj so bili otroci, stari od 16 do 18 let.« A bili so kaznovani v šoli, morali so v šolski pripor in dobili so ne- gativno oceno iz vedenja. »To sicer zveni raz- meroma nedolžno, ampak kdor je takrat dobil negativno oceno iz vedenja, je moral začeti plačevati šolnino. Ta ocena je lahko v primeru vpo- klica na fronto tudi pomenila, da je nabornik dobil bolj nevarne naloge.« Njihove negativ- ne ocene so sicer »čudežno« izginile, ko so bili skoraj vsi takoj po ma- turi vpoklicani v vojsko, saj je bilo v celjskem polku veliko zavednih Slo- vencev. Zgodba stripa se konča s koncem zgodbe vsakega od čla- nov društva Kondor. Neka- teri so vojno preživeli, nekateri so padli med njo ali med povojnimi boji za severno mejo. Ideja za strip »Pred nekaj leti, tik pred pandemijo, sem bil v okviru projekta Mladi za Celje mentor dvema dijakoma s I. gimnazije, ki sta na to temo pisala raziskovalno nalogo. Takrat sem dobil idejo, da bi se iz te teme dalo nekaj na- rediti. O njej trenutno ni veliko gradiva. Na I. gimnaziji je tudi spominska plošča, poleg tega obstaja članek, ki ga je napisal Fran Roš o tem društvu.« S tema dijakoma je takrat Urh pesmi članov krožka pretipkal in objavil na Wikivirju, da si jih lahko vsak, ki ga zanimajo, tudi prebere. »Vsak si lahko pogleda, na kakšni ravni so bile njihove pesmi, sploh začetne. Bile so dijaške, ljubezenske.« »Zgodba je zanimiva. Ima elemente šolskega okolja, zaplet in bridek konec.« V prihodnosti še doktorat Urh Ferlež je učitelj slovenskega jezika za tujce v okviru Univerze v Ljubljani. Poučuje s pomočjo spletnih videopogovorov, saj njegovi učenci živijo po celem svetu. »Največ učim tiste, ki se slovenski jezik učijo zaradi zapo- slitve, drugi dve najštevilnejši skupini pred- stavljajo ljudje, ki so si našli slovenske partnerje, in tisti, ki iščejo svoje kore- nine, kar je zadnja leta zelo prilju- bljeno.« Kot lahko pričakujemo, se med poučevanjem pripeti veliko zabavnega. »Na začetku vsakega tečaja vprašam tečajni- ke, zakaj se želijo naučiti jezik, kaj so njihovi cilji in podobno. Trenutno učim zdravnika, ki je po rodu iz Hrvaške, a je zapo- slen v Sloveniji in bi rad bolje govoril slovensko, ker, kot pra- vi, nima veliko priložnosti, ko bi lahko vadil jezik. Vprašal sem ga, ali nima možnosti govoriti z bolniki, in je odvrnil, da ne, ker je patolog.« Foto: Nik Jarh Pet najvidnejših članov društva Kondor. Z leve proti desni sedita Stanko Pečar in Srečko Puncer, stojijo pa Fran Roš, Arkadij Videmšek in Davorin Ravljen. (Foto: osebni arhiv) »To ne bo le klasičen strip, vseboval bo tudi kakšen zgodovinski dokument in fotogra je, na koncu bo tudi nekaj strani dolga spremna beseda.« Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 20, 16. maj 2024 TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA V petek so se začeli Tedni vseživljenjskega učenja, ki bodo trajali do 16. junija. Delovnik Biserke Neuholt Hlastec bo v tem času še posebej živahen. Kot vodja splošnega neformalnega iz- obraževanja je zaposlena v UPI – ljudski univerzi Žalec, ki se vsako leto dejavno vključuje v izvedbo te najvidnejše slovenske promocije učenja in izobraževanja. Letošnjo so poimenovali Učenje ustvarja priložnosti. »Verjamemo namreč, da si z učenjem ustvarjamo priložnosti za znanje, poslovni in osebni napredek, osebnostno rast, druženje, vključevanje v družbo in še kaj,« pravi Biserka Neuholt Hlastec, ki obenem v prostem času obožuje kul- turo. Občina Žalec ji je za vsa njena prizadevanja ob letošnjem kulturnem prazniku podelila Savinovo plaketo. ŠPELA OŽIR Biserka Neuholt Hlastec je kulturna navdušenka in promotorka vseživljenjskega učenja Brez treme in z nasmehom Poklicna pot jo je v UPI – ljudsko univerzo Žalec zanesla po konča- nem študiju novinarstva. »V Ljublja- ni sem sicer že delala pri časopisu Dnevnik, a me je ljubezen peljala nazaj v moje kraje. Tako sem iska- la službo in naletela na oglas UPI – ljudske univerze Žalec. Takrat se je pisalo leto 2000. Dolga doba, boste rekli, a naj povem, da je moje delo v UPI še danes zame tako privlačno, kot je bilo na začetku. Je razgibano, raznoliko, vedno novo in aktualno. Omogoča nenehno učenje, napredek in rast. V okviru dela lahko poma- gam odraslim razvijati potenciale, motivacijo za učenje. Moje delo je točno tisto, kar sem si vedno želela,« pravi sogovornica, ki v žalski ljudski univerzi kot vodja splošnega neformalnega izobraževa- nja organizira različne tečaje, delavnice in projekte ter skrbi za njihovo izved- bo. Obenem je vodja projekta Odrasli na poti do znanja, ki ga sofi nanci- ra Evropska unija. Z nje- govo pomo- čjo odraslim omogočajo brezplačno udeležbo v različnih te- čajih, kot so jezikovni, tečaj slovenskega jezika, zdrav način življenja, komunikacija in računalniški tečaji. Pela in recitirala Biserka Neuholt Hlastec živi v Kasazah, kjer je preživela tudi otro- štvo. Spominja se ga kot brezskrbne- ga, srečnega in aktivnega obdobja. Vedno je bila namreč dejavna tako v šoli kot zunaj nje. »Mnogi se me še zdaj spominjajo po tem, da sem bila vedno pripravljena kaj zapeti ali odrecitirati. In to brez treme ter z nasmehom. Kot deklica sem obi- skovala nižjo glasbeno šolo in igrala prečno fl avto. Mnogo let sem sode- lovala v Godbi Liboje. Tega obdobja se še posebej rada spominjam. Ko si med ljudmi, ki prav tako ljubijo kulturo, glasbo, zna biti lepo in vese- lo. V višjih razre- dih osnovne šole sem plesala in sodelovala v šolskih igrah. Občasno sem pisala pesmi, ki so in bodo ostale namenjene le meni oziroma ozkemu krogu prijate- ljev. Lahko bi rekla, da sem bila vse- stransko kulturno navdahnjena. Mo- goče me je tudi to vodilo k temu, da sem za študij izbrala novinarstvo.« Prepoznali so njeno prednost Še danes je močno vpeta v lokal- no okolje. Njen trud je letos opazila tudi Občina Žalec in ji ob kulturnem prazniku podelila Savinovo plaketo za obogatitev občinske kulture na področju ljubiteljske kulturne dejav- nosti in splošnega neformalnega iz- obraževanja. »V Kulturnem društvu Svoboda Liboje, v okviru katerega danes delujejo mažoretna skupina, Ofsajderji in Pevke treh vasi, vsi delujemo prostovoljno. Ker verja- memo, da je pomembno razvijati ljubiteljsko kulturo, ji namenjamo svoj prosti čas, svojo energijo in po- zornost. Ko za svoje delo prejmemo priznanje, vemo, da je nas in naše delo nekdo opazil in da ga pojmuje kot pomembnega. To nam daje po- trditev, da delamo pravo stvar, in ne- malokrat tudi okrepi naš zagon. Vse to sem občutila ob prejemu Savinove plakete,« pravi Neuholt Hlastečeva, ki je hvaležna kulturnikom, da so jo predlagali za priznanje, in seveda ob- čini ter svetnikom, da so predlog po- trdili. Zelo jo veseli, da je na plaketi omenjeno tudi neformalno splošno izobraževanje, ki se nanaša na njeno poklicno pot. Rada teče in rola. Zelo rada bere, precej po- sega tudi po strokovni literaturi s področja komunikacije in je prava kulturna navdušen- ka. Njena strast so potovanja. Biserka Neuholt Hlastec je velika ljubiteljica potovanj »Velik vpliv na razvoj kulture v Libojah je imela rudarska dediščina, še večjega pa keramična industrija. Kultura je v teh časih zares cvetela. Kulturni dom je bil vsakokrat poln do zadnjega sedeža. Večina ljudi je takrat večere in prosti čas raje preživljala na prireditvah in z druženjem kot pred televizijo. To so bili res krasni časi za vse, ki imamo radi kulturo.« »Da se učimo in izobražujemo vse življenje, je temelj naše vključenosti v sodoben svet. Zakaj? Naš svet se tako hitro spreminja, da brez učenja težko sledimo vsemu, kar je nujno. Večina tovrstnega učenja se dogaja neformalno.« »Ker smo v UPI – ljudski univerzi Žalec tako območni koordinatorji izvajalcev kot izvajalci dogodkov Tednov vseživljenjskega učenja, so naši dnevi maja in junija pestri, polni različnih delavnic in izobraževalnih dogodkov. Pri teh smo zaposleni enkrat v vlogi organizatorja, drugič smo izvajalci ali tretjič samo udeleženci.« S potovanji si širi obzorja Njena velika ljubezen so tudi po- tovanja, s katerimi si širi obzorja in zaradi katerih mora nemalokrat iz varnega območja udobja. »V okviru dela, ki ga opravljam, sem obiskala že številna evropska mesta in za to sem zelo hvaležna. Med potovanji, ki so me še posebej zaznamovala, je moja prva službena pot v Italijo, v Ancono, kjer sem prvič sodelovala na mednarodnem sestanku. Ta izku- šnja je bila zame stresna, saj je bila prva. Potem je tu še moja lanska pot v Peking. Tam sem ugotovila, kako je svet lahko drugačen od tega, ki ga poznamo. Prepričala sem se tudi o tem, da se znajdem v vseh okoljih. S sodelavko sva namreč sodelovali na mednarodni konferenci na temo digitalne pismenosti. Ob tem sva bili zelo ponosni – nase, na UPI in seveda na državo, iz katere prihajava. Odkar potujem, se še bolj zavedam, kako lepa je naša Savinjska dolina, naša Slovenija,« pravi. Verjame, da skupaj zmoremo več in bolje, zato od nekdaj rada povezuje ljudi tako v lokalnem kot tudi nacio- nalnem in mednarodnem okolju. »V lokalnem okolju kot društvo sodeluje- mo s posamezniki, z drugimi društvi in organizacijami, s krajevno skupno- stjo, z občino, mediji … Če znaš pri- sluhniti in si odprt za predloge, lahko skoraj vedno najdeš nekaj skupnega. Na tem potem gradiš in si pomagaš. Naše želje po povezovanju so velike, a kaj, ko ponavadi zmanjka časa za vse ideje, ki jih imamo,« prizna. Foto: Andraž Purg Eden bolj množičnih dogod- kov v Spodnji Savinjski dolini pod okriljem Tednov vseživljenj- skega učenja bo Parada učenja 22. maja na Podeželski tržnici Žalec. Zaokrožili jo bodo z ve- černo okroglo mizo Večer navdi- ha. UPI – ljudska univerza Žalec letos organizira tudi turistično- -kulturno-športni izziv, ki bo tako odraslim kot tudi otrokom omogočal spoznavanje Žalca in okolice na medgeneracijski, športni in zabaven način. 26 Št. 16, 5. maj 2024 Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 26 MAISTER V CELJU Pozno jeseni, predvidoma na dan Rudolfa Maistra, bodo slovenske knjižne police bogatejše za strip o Maistrovem obdobju v Celju. Zgodbo je napisal Celjan Urh Ferlež, ki je idejo o tem dobil že pred pandemijo, letošnje leto Rudolfa Maistra pa je kot nalašč za njeno uresničitev. Strip bo sicer obsegal več kot le Maistrov enoletni postanek v Celju, trenutno je v rokah Lucije Karničar, ki bo poskrbela za njegovo grafi čno podobo, saj je Urh, kot pravi sam, brez likovnega talenta. JANŽE FRIC Strip, ki bo osvetlil manj znan del Maistrovega življenja Zgodba o Celju, poeziji in vojni Urh Ferlež s knjigo o Srečku Puncerju, enem vidnejših članov društva Kondor, ki je padel v bojih za severno mejo. Dela je torej še veliko in tudi Urh priznava, da je časovnica kar strma. Za izdajo stripa bosta poskrbeli celjska knjižnica in I. gimna- zija. Urh Ferlež načrtuje, da bo strip obsežen, trenutno kaže, da bo imel približno sto strani. Vse, kar bo v njem zapisano, se je res zgodilo, format stripa je namenjen temu, da bo zgodba lažje »prebavljiva« in bolj zanimiva današnjim dijakom. Začetek 20. stoletja Zgodba je vsebinsko razdeljena na tri dele. V prvem bo bralec izvedel več o času in pro- storu, v katerem se je zgodba dogajala. V začetku bo več o tem, kako je bilo tik pred prvo svetovno vojno videti Celje, ki je bilo takrat narodnostno mešano. »Takšnega sta- nja si danes ne znamo predstavljati. V mestu sta bila dva naroda, ki se nista marala. Vsak narod je imel svojo cerkev, najbolj zanimivo je to, da niti pokopani niso mogli biti skupaj. Uvod stripa služi ravno za to, da bralec ve, v kakšno mesto je takrat Maister prišel.« Po Maistrovem prihodu Drugi del zgodbe se začne, ko Rudolf Maister prispe v Celje. To sicer ni »uradna« delitev zgodbe, služi le za lažjo predstavo. »Maister je bil v Celju le eno leto, in sicer tik pred prvo svetovno vojno. Takrat ni bil znan kot borec za severno mejo, saj se to še ni zgo- dilo, ampak je bil znan kot kulturni delavec in pesnik.« Po prihodu v Celje se je Maister takoj vključil v mestno življenje in povezal z intelektualci. »Na neki točki je prišel v stik s publicistom in z novinarjem Milošem Štibler- jem, ki je vodil krožek za gimnazijce. Maister ga je vprašal, ali pozna dijake, ki radi pišejo.« Rudolf se je s temi dijaki srečal in prebral ter pokomentiral njihove pesmi. Tako se je začelo sodelovanje med Rudol- fom Maistrom in celjskimi gimnazijci. Usta- novili so društvo, ime zanj so si sposodili pri Otonu Župančiču, saj so ga poimenovali Kon- dor. Izdajati so začeli tudi časopis, ki so ga poimenovali Savinja. »Vsega skupaj so izdali štiri oziroma pet številk, zadnji dve sta bili namreč združeni.« Tajno društvo Kondor ni bil navaden krožek, kot si danes predstavljamo obšolske dejavnosti, ampak je bil tajno društvo. »Društvo ni bilo taj- no, ker bi njegovi člani počeli kakršnekoli sporne ali politično problematične stvari. V tistem času je bila avstrijska cenzura tako močna, da ne bi nikoli dobili dovoljenja za delovanje ali pa bi pridobivanje dovoljenja trajalo tako dolgo, da bi Kondorjevi člani prej maturirali.« Znotraj tega društva so torej Maistrovi di- jaki sami tiskali časopis Savinja. »Časopis je imel nekaj sto izvodov naklade, člani društva so ga nato prodajali svojim kolegom in sošol- cem ter tudi zavednim Celjanom skoraj za simbolno ceno. Nekaj številk so razposlali tudi po drugih mestih. Savinja je bil sicer nedolžen dijaški časopis, nič posebnega.« »Današnji svet ni idealen, daleč od tega. A vsaj ni nevarnosti, da bodo dijaki takoj po maturi vpoklicani na fronto.« Žalosten konec Čeprav je bil časopis dijaški projekt, je takratna oblast izvedla hišne preiskave pri članih društva, ki niso nikoli izdali Rudolfa Maistra. »Civilno člani društva niso bili nikoli kaznovali, saj jim takratni celjski sodnik ni želel soditi. Kar je smiselno, saj so bili otroci, stari od 16 do 18 let.« A bili so kaznovani v šoli, morali so v šolski pripor in dobili so ne- gativno oceno iz vedenja. »To sicer zveni raz- meroma nedolžno, ampak kdor je takrat dobil negativno oceno iz vedenja, je moral začeti plačevati šolnino. Ta ocena je lahko v primeru vpo- klica na fronto tudi pomenila, da je nabornik dobil bolj nevarne naloge.« Njihove negativ- ne ocene so sicer »čudežno« izginile, ko so bili skoraj vsi takoj po ma- turi vpoklicani v vojsko, saj je bilo v celjskem polku veliko zavednih Slo- vencev. Zgodba stripa se konča s koncem zgodbe vsakega od čla- nov društva Kondor. Neka- teri so vojno preživeli, nekateri so padli med njo ali med povojnimi boji za severno mejo. Ideja za strip »Pred nekaj leti, tik pred pandemijo, sem bil v okviru projekta Mladi za Celje mentor dvema dijakoma s I. gimnazije, ki sta na to temo pisala raziskovalno nalogo. Takrat sem dobil idejo, da bi se iz te teme dalo nekaj na- rediti. O njej trenutno ni veliko gradiva. Na I. gimnaziji je tudi spominska plošča, poleg tega obstaja članek, ki ga je napisal Fran Roš o tem društvu.« S tema dijakoma je takrat Urh pesmi članov krožka pretipkal in objavil na Wikivirju, da si jih lahko vsak, ki ga zanimajo, tudi prebere. »Vsak si lahko pogleda, na kakšni ravni so bile njihove pesmi, sploh začetne. Bile so dijaške, ljubezenske.« »Zgodba je zanimiva. Ima elemente šolskega okolja, zaplet in bridek konec.« V prihodnosti še doktorat Urh Ferlež je učitelj slovenskega jezika za tujce v okviru Univerze v Ljubljani. Poučuje s pomočjo spletnih videopogovorov, saj njegovi učenci živijo po celem svetu. »Največ učim tiste, ki se slovenski jezik učijo zaradi zapo- slitve, drugi dve najštevilnejši skupini pred- stavljajo ljudje, ki so si našli slovenske partnerje, in tisti, ki iščejo svoje kore- nine, kar je zadnja leta zelo prilju- bljeno.« Kot lahko pričakujemo, se med poučevanjem pripeti veliko zabavnega. »Na začetku vsakega tečaja vprašam tečajni- ke, zakaj se želijo naučiti jezik, kaj so njihovi cilji in podobno. Trenutno učim zdravnika, ki je po rodu iz Hrvaške, a je zapo- slen v Sloveniji in bi rad bolje govoril slovensko, ker, kot pra- vi, nima veliko priložnosti, ko bi lahko vadil jezik. Vprašal sem ga, ali nima možnosti govoriti z bolniki, in je odvrnil, da ne, ker je patolog.« Foto: Nik Jarh Pet najvidnejših članov društva Kondor. Z leve proti desni sedita Stanko Pečar in Srečko Puncer, stojijo pa Fran Roš, Arkadij Videmšek in Davorin Ravljen. (Foto: osebni arhiv) »To ne bo le klasičen strip, vseboval bo tudi kakšen zgodovinski dokument in fotogra je, na koncu bo tudi nekaj strani dolga spremna beseda.« Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 20, 16. maj 2024 TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA V petek so se začeli Tedni vseživljenjskega učenja, ki bodo trajali do 16. junija. Delovnik Biserke Neuholt Hlastec bo v tem času še posebej živahen. Kot vodja splošnega neformalnega iz- obraževanja je zaposlena v UPI – ljudski univerzi Žalec, ki se vsako leto dejavno vključuje v izvedbo te najvidnejše slovenske promocije učenja in izobraževanja. Letošnjo so poimenovali Učenje ustvarja priložnosti. »Verjamemo namreč, da si z učenjem ustvarjamo priložnosti za znanje, poslovni in osebni napredek, osebnostno rast, druženje, vključevanje v družbo in še kaj,« pravi Biserka Neuholt Hlastec, ki obenem v prostem času obožuje kul- turo. Občina Žalec ji je za vsa njena prizadevanja ob letošnjem kulturnem prazniku podelila Savinovo plaketo. ŠPELA OŽIR Biserka Neuholt Hlastec je kulturna navdušenka in promotorka vseživljenjskega učenja Brez treme in z nasmehom Poklicna pot jo je v UPI – ljudsko univerzo Žalec zanesla po konča- nem študiju novinarstva. »V Ljublja- ni sem sicer že delala pri časopisu Dnevnik, a me je ljubezen peljala nazaj v moje kraje. Tako sem iska- la službo in naletela na oglas UPI – ljudske univerze Žalec. Takrat se je pisalo leto 2000. Dolga doba, boste rekli, a naj povem, da je moje delo v UPI še danes zame tako privlačno, kot je bilo na začetku. Je razgibano, raznoliko, vedno novo in aktualno. Omogoča nenehno učenje, napredek in rast. V okviru dela lahko poma- gam odraslim razvijati potenciale, motivacijo za učenje. Moje delo je točno tisto, kar sem si vedno želela,« pravi sogovornica, ki v žalski ljudski univerzi kot vodja splošnega neformalnega izobraževa- nja organizira različne tečaje, delavnice in projekte ter skrbi za njihovo izved- bo. Obenem je vodja projekta Odrasli na poti do znanja, ki ga sofi nanci- ra Evropska unija. Z nje- govo pomo- čjo odraslim omogočajo brezplačno udeležbo v različnih te- čajih, kot so jezikovni, tečaj slovenskega jezika, zdrav način življenja, komunikacija in računalniški tečaji. Pela in recitirala Biserka Neuholt Hlastec živi v Kasazah, kjer je preživela tudi otro- štvo. Spominja se ga kot brezskrbne- ga, srečnega in aktivnega obdobja. Vedno je bila namreč dejavna tako v šoli kot zunaj nje. »Mnogi se me še zdaj spominjajo po tem, da sem bila vedno pripravljena kaj zapeti ali odrecitirati. In to brez treme ter z nasmehom. Kot deklica sem obi- skovala nižjo glasbeno šolo in igrala prečno fl avto. Mnogo let sem sode- lovala v Godbi Liboje. Tega obdobja se še posebej rada spominjam. Ko si med ljudmi, ki prav tako ljubijo kulturo, glasbo, zna biti lepo in vese- lo. V višjih razre- dih osnovne šole sem plesala in sodelovala v šolskih igrah. Občasno sem pisala pesmi, ki so in bodo ostale namenjene le meni oziroma ozkemu krogu prijate- ljev. Lahko bi rekla, da sem bila vse- stransko kulturno navdahnjena. Mo- goče me je tudi to vodilo k temu, da sem za študij izbrala novinarstvo.« Prepoznali so njeno prednost Še danes je močno vpeta v lokal- no okolje. Njen trud je letos opazila tudi Občina Žalec in ji ob kulturnem prazniku podelila Savinovo plaketo za obogatitev občinske kulture na področju ljubiteljske kulturne dejav- nosti in splošnega neformalnega iz- obraževanja. »V Kulturnem društvu Svoboda Liboje, v okviru katerega danes delujejo mažoretna skupina, Ofsajderji in Pevke treh vasi, vsi delujemo prostovoljno. Ker verja- memo, da je pomembno razvijati ljubiteljsko kulturo, ji namenjamo svoj prosti čas, svojo energijo in po- zornost. Ko za svoje delo prejmemo priznanje, vemo, da je nas in naše delo nekdo opazil in da ga pojmuje kot pomembnega. To nam daje po- trditev, da delamo pravo stvar, in ne- malokrat tudi okrepi naš zagon. Vse to sem občutila ob prejemu Savinove plakete,« pravi Neuholt Hlastečeva, ki je hvaležna kulturnikom, da so jo predlagali za priznanje, in seveda ob- čini ter svetnikom, da so predlog po- trdili. Zelo jo veseli, da je na plaketi omenjeno tudi neformalno splošno izobraževanje, ki se nanaša na njeno poklicno pot. Rada teče in rola. Zelo rada bere, precej po- sega tudi po strokovni literaturi s področja komunikacije in je prava kulturna navdušen- ka. Njena strast so potovanja. Biserka Neuholt Hlastec je velika ljubiteljica potovanj »Velik vpliv na razvoj kulture v Libojah je imela rudarska dediščina, še večjega pa keramična industrija. Kultura je v teh časih zares cvetela. Kulturni dom je bil vsakokrat poln do zadnjega sedeža. Večina ljudi je takrat večere in prosti čas raje preživljala na prireditvah in z druženjem kot pred televizijo. To so bili res krasni časi za vse, ki imamo radi kulturo.« »Da se učimo in izobražujemo vse življenje, je temelj naše vključenosti v sodoben svet. Zakaj? Naš svet se tako hitro spreminja, da brez učenja težko sledimo vsemu, kar je nujno. Večina tovrstnega učenja se dogaja neformalno.« »Ker smo v UPI – ljudski univerzi Žalec tako območni koordinatorji izvajalcev kot izvajalci dogodkov Tednov vseživljenjskega učenja, so naši dnevi maja in junija pestri, polni različnih delavnic in izobraževalnih dogodkov. Pri teh smo zaposleni enkrat v vlogi organizatorja, drugič smo izvajalci ali tretjič samo udeleženci.« S potovanji si širi obzorja Njena velika ljubezen so tudi po- tovanja, s katerimi si širi obzorja in zaradi katerih mora nemalokrat iz varnega območja udobja. »V okviru dela, ki ga opravljam, sem obiskala že številna evropska mesta in za to sem zelo hvaležna. Med potovanji, ki so me še posebej zaznamovala, je moja prva službena pot v Italijo, v Ancono, kjer sem prvič sodelovala na mednarodnem sestanku. Ta izku- šnja je bila zame stresna, saj je bila prva. Potem je tu še moja lanska pot v Peking. Tam sem ugotovila, kako je svet lahko drugačen od tega, ki ga poznamo. Prepričala sem se tudi o tem, da se znajdem v vseh okoljih. S sodelavko sva namreč sodelovali na mednarodni konferenci na temo digitalne pismenosti. Ob tem sva bili zelo ponosni – nase, na UPI in seveda na državo, iz katere prihajava. Odkar potujem, se še bolj zavedam, kako lepa je naša Savinjska dolina, naša Slovenija,« pravi. Verjame, da skupaj zmoremo več in bolje, zato od nekdaj rada povezuje ljudi tako v lokalnem kot tudi nacio- nalnem in mednarodnem okolju. »V lokalnem okolju kot društvo sodeluje- mo s posamezniki, z drugimi društvi in organizacijami, s krajevno skupno- stjo, z občino, mediji … Če znaš pri- sluhniti in si odprt za predloge, lahko skoraj vedno najdeš nekaj skupnega. Na tem potem gradiš in si pomagaš. Naše želje po povezovanju so velike, a kaj, ko ponavadi zmanjka časa za vse ideje, ki jih imamo,« prizna. Foto: Andraž Purg Eden bolj množičnih dogod- kov v Spodnji Savinjski dolini pod okriljem Tednov vseživljenj- skega učenja bo Parada učenja 22. maja na Podeželski tržnici Žalec. Zaokrožili jo bodo z ve- černo okroglo mizo Večer navdi- ha. UPI – ljudska univerza Žalec letos organizira tudi turistično- -kulturno-športni izziv, ki bo tako odraslim kot tudi otrokom omogočal spoznavanje Žalca in okolice na medgeneracijski, športni in zabaven način. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 20, 16. maj 2024 DESET LET DOBROTE Obletnico praznovali v družbi podpornikov S preprosto pomočjo do srčnih zgodb Po desetih letih delovanja osrednji cilj Humanitar- nega društva Enostavno pomagam, ki ga je v Celju ustanovil Milan Ninić, ostaja isti – še naprej preprosto pomagati. Jubilej društva so minuli torek v celjskem Narodnem domu slavnostno praznovali z dolgoletni- mi podporniki, donatorji in prijatelji, ki jim ves čas omogočajo izpolnjevanje osnovnega poslanstva. V društvu tudi v prihodnje želijo pomagati tistim, ki to najbolj potrebujejo. S svojimi projekti želijo med ljudmi še naprej spodbujati solidarnost. SINTIJA JURIČ »Želja je ogromno« V Humanitarnem društvu Enostavno pomagam oblju- bljajo, da bodo še naprej pomagali tistim, ki to najbolj potrebujejo. Kot povejo, imajo veliko želja za nadaljnje delovanje, vendar so vse povezane s financami ali z is- kanjem novih partnerjev. »Že dlje časa si želimo večje prostore, ki bi bili hkrati dostopni tudi za gibalno ovirane osebe,« pove Ninić in doda, da bi jim večji prostori omo- gočali, da bi lahko vse svoje dejavnosti izvajali pod eno streho in ne na različnih mestih. Ustanovitelj in predsednik društva Milan Ninić je leta 2011 prejel priznanje naj prostovoljec leta 2011, dve leti ka- sneje je bil nominiran za naziv naj Celjan 2013. V letu 2017 je prejel bronasti grb Mestne občine Celje in priznanje Republike Slovenije za leto 2016 za izjemno prostovoljsko delo na področju socialne dejavnosti. V začetku leta 2018 se je ponovno pojavil med nominiranci za naziv naj Celjan 2017 . Maja 2020 je prejel naziv naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi, za leto 2019. »Odločitev za ustanovitev humanitarnega društva je bila posledica moje dolgoletne želje po konkretnem prispevku k izboljšanju skupnosti, v kateri živim.« »V Celju sem želel ustvariti organizacijo, ki bi jo Celjani sprejeli kot svojo in bi ji za- upali. In tudi zato, da lahko zagotavljam transparentnost delovanja in poročam za vsak pridobljen evro donacij,« uvo- doma pove Milan Ninić, ki je svojo idejo z ustanovitvijo Humanitarnega društva Eno- stavno pomagam uresničil 12. maja 2014. Kot dolgoletni prostovoljec na socialnem po- dročju je želel, da bi društvo postalo steber podpore za ose- be v stiski in obenem razlog, da se Celjani združijo tudi z namenom pomoči sočloveku v stiski. To mu je tudi uspelo. Njihove dobrodelne akcije so številni vzeli za svoje. Najbolj Božičkovo tovarno daril, ki bo letos v prazničnem času že 10. leto zapored risala nasmeške na obraze otrok iz socialno šibkejših družin iz širše celj- ske regije. Iskanje rešitev in donatorjev Prvih let delovanja društva se Ninić spominja z nasme- škom. Čeprav je vodenje orga- nizacije zanj takrat predstavlja- jo povsem neznano dejavnost, se je z vnemo soočil z vsakim izzivom. »Zelo zanimivo je bilo iskanje prvih pravih donator- jev, ki so na naš račun nakazali prva donatorska sredstva, ali prvo organiziranje dogodka in iskanje novih članov. Že v prvem letu smo zavihali roka- ve in izvedli prvo večjo akci- Celje je srčno Potreba po nudenju pomoči se veča, opaža Ninić, ki izpo- stavi, da so bila zadnja leta zelo pestra. »Kar nekaj let smo se ukvarjali z epidemijo in ravno v tem času so se stiske družin zelo poglobile, zato smo opa- žali tudi porast števila vklju- čenih družin v naše projekte.« Prav tako so lani savinjsko re- gijo nepričakovano prizadele še poplave. V Humanitarnem društvu Enostavno pomagam je 13 prostovoljcev, ki so tudi redni člani društva. Delo opravljajo brezplačno v svojem prostem času. V sklopu dobrodelnih akcij se število prostovoljcev poveča tudi za 20. Iz leta v leto se društvu pri- družuje več donatorjev, kar si zaradi transparentnega in poštenega delovanja štejejo v veliko čast in potrditev, da svo- je del opravljajo dobro, srčno in z iskrenimi nameni. Zelo zadovoljni so tudi z odzivom ljudi, ki radi pomagajo. »Celje je mnogokrat dokazalo, da smo izjemno srčni. A ne samo Celje, celotna Slovenija je iz- jemno humanitarna in dobro- srčna.« Ob obletnici zahvala podpornikom 10-letnico delovanja so v društvu praznovali minuli torek v celjskem Narodnem domu. Odločili so se namreč, da jo bodo praznovali z dolgo- letnimi podporniki, donatorji in prijatelji, ki so jih spremljali in podpirali na njihovi poti. Do- natorjem so v zahvalo podelili tudi plakete. »Gre za zahvalo za nesebičen prispevek, zau- panje, srčnost in vztrajnost. Da so nas naučili, da sta skupno delo in solidarnost ključnega pomena pri gradnji boljše sku- pnosti in prihodnosti.« V Humanitarnem društvu Enostavno pomagam se sicer že pripravljajo na 7-dnevno po- čitniško letovanje na Debelem rtiču, kamor s podjetjem Mik Celje peljejo sto otrok. Po pri- hodu z letovanja se bodo pro- stovoljci predvidoma odpravili na zaslužen dopust, septem- bra se o začela organizacija Božičkove tovarne daril. Foto: Andraž Purg Ekipa prostovoljcev Ustanovitelj in predsednik humanitarnega društva Milan Ninić: »Trudimo se delovati tudi na področju promocije prostovoljstva, dejavno se povezujemo s sorodnimi organizacijami in izvajamo različna predavanja in srečanja.« jo, ki je v naših srcih pustila poseben pečat. Takrat smo pomagali trem fantkom, ki so zaradi umora mamice ostali sami.« Njihove dejavnosti so se v naslednjih letih stopnje- vale in iz leta v leto so izvajali več projektov, pridobivali več podpornikov in donatorjev, s katerimi so ustvarjali dobre zgodbe. S projekti in z akcijami po- magajo socialno šibkejšim družinam in posameznikom, ki potrebujejo dodatne specia- listične in terapevtske obravna- ve. Tri leta so izvajali preven- tivni projekt za zmanjševanje in preprečevanje nasilja nad otroki in mladostniki v Celju. Zadnjih osem let s podjetjem Mik Celje organizirajo brez- plačno letovanje za otroke iz socialno šibkejših družin. Med njihovimi najbolj znanimi pro- jekti je tudi tradicionalna Bo- žičkova tovarna daril. »Upamo, da bo tovarna zaživela tudi le- tos, ko bo praznovala 10. oble- tnico, odkar smo v njej zavili prvo darilo,« z nasmeškom pove Ninić. Ob obletnici društva so v zahvalo za podporo donatorjem podelili plakete. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 20, 16. maj 2024 POGLED V ZGODOVINO Pred 170 leti so v Laškem odkrili edinstveno termalno vodo Odkritje, ki je pomembno začrtalo smer razvoja Laškega Ob gradnji železniške povezave med Dunajem in Tr- stom v prvi polovici 19. stoletja je avstrijski inženir Leo- pold Rödel, ki je vodil dela na odseku proge od Celja do Laškega, naletel na izvire tople vode. Pravzaprav naj bi ga odkrili njegovi delavci, ki jih je nekega dne namesto na gradbišču našel v blatni kotanji, kjer so se namakali v topli vodi in si greli kosti. Leopold Rödel je na tem mestu nekaj let kasneje zgradil zdravilišče. Postavil je obrambne nasipe proti poplavam, zasadil cvetlične grede in drevesni park ter pridobil pravico, da se kopa- lišče ponaša s cesarjevim imenom. 1. maja 1854 je bilo kopališče Kaiser Franc Joseph-Bad tudi uradno odprto. BOJANA AVGUŠTINČIČ Tako se je pred 170 leti za- čela pisati zgodba o laškem zdravilišču. Obletnico odkritja edinstvene termalne vode so v Laškem obeležili z razstavo, ki je na ogled v Muzeju Laško. Odkritje zdravilne termalne vode je pomembno začrta- lo smer razvoja Laškega. V zdravilišče so začeli prihajati obiskovalci od blizu in daleč. Sicer so se v toplih vrelcih La- škega blagodejnim učinkom zdravilne vode zelo verjetno predajali že premožni prebi- valci sosednje Celeie v času starega rimskega imperija pred dva tisoč leti, je spomnil ku- stos razstave Tomaž Majcen iz Muzeja Laško. »Prihajali so iz enega in edinega razloga – ker so se tu počutili dobro. In zaradi tega razloga ljudje še vedno prihajajo v Laško.« Laško je danes ena najbolj priljubljenih zdraviliških desti- nacij v Sloveniji. »Narava nas je obdarila z izjemno zdravilno termalno vodo. Z njo pišemo zgodbo o uspehu, ampak te zgodbe brez požrtvovalnih, prizadevnih in vedno v razvoj usmerjenih zaposlenih ne bi bilo. Pri tem nam pomaga tudi lokalna skupnost,« je pouda- rila predsednica uprave Ther- mane Laško Mojca Leskovar. Laško zdravilišče je v 170 letih doživelo tudi številna težka obdobja, a je iz vsake krize prišlo še močnejše in še uspešnejše, je dodala Lesko- varjeva. V vsem tem obdobju je zdravilišče zamenjalo tudi več lastnikov. Kopališče se zapiše na zemljevid Avstrijski inženir Leopold Rödel, ki je leta 1845 v La- škem zgradil največje kopali- šče v štajerski deželi, je kma- lu zašel v fi nančne težave in zdravilišče prodal. Kupil ga je dr. Lorenc von Stein, da bi v toplice pritegnil visoko dunaj- sko smetano. V kopališkem parku je zasadil eksotično in avtohtono drevje, obenem je po zgledu dunajskih parkov uredil senčne in sončne vrto- ve, ki jih je napolnil s številni- mi kipi. Zgradil je kopališko poslopje v treh nadstropjih in v prizidku ustvaril Biderma- jerjev salon. Laško je takrat postalo prestižno letovišče, kamor je na oddih prihajala dunajska gospoda. Proti koncu 19. stoletja je zdravilišče kupil dunajski pov- zpetnik in navdušen športnik Theodor Gunkel, ki je imel tudi idejo o termalnem pivu. Bil je multimilijonar, ki je želel narediti vtis. Po Laškem naj bi jezdil na oslu, imel je bazen s termalno vodo za svoje konje in bazen za svoje pse. Postavil je dve teniški igrišči, balinišče, večstezno kegljišče in čolnar- no. Posodobil je kopališke naprave in leta 1882 postavil prvo električno centralo na vo- dni pogon na slovenskih tleh. Prva žarnica v Laškem in po nekaterih virih celo v Sloveniji je tako zasijala prav v Laškem. Gunkel si je tudi močno želel, da bi kopališče obiskal cesar Franc Jožef, zato je zgradil cesarsko kopalno kabino, ki je bila na stropu poslikana z avstro-ogrskim grbom, a viso- kega gosta ni nikoli dočakal. Danes je omenjena kopalna kabina pod steklenim pokro- vom v kavarni hotela Zdravi- lišče Laško. Zdravilišče postane vojaška bolnišnica Gunkli so bili lastniki zdra- vilišča do konca prve svetov- ne vojne. Vojni čas je močno spremenil podobo zdravilišča. Slednje je namreč postalo vo- jaška bolnišnica, park pa voja- ški tabor. Drevesa v parku so sekali in njihov les uporabljali za kurjavo. Zdraviliški park je bil v obdobju med vojnama precej uničen. Leta 1923 so novi lastniki dokončali povojno obnovo in 1. julija tega leta toplice z novim imenom Radio-Therma Laško ponovno odprli. Zdra- vilišče je sprejemalo bolnike zavarovance, a tudi samoplač- nike, obenem je dobilo nov cilj, saj je kupilo medicinske aparate za hidroterapijo, me- dicinske kopeli in obsevanja. Število bolnikov, ki so si s pomočjo termalne vode laj- šali različne težave, je strmo naraščalo. Med drugo svetovno vojno se je zdravilišče spet spremeni- lo v bolnišnico, v njem so zdra- vili partizanske ranjence in iz- črpane povratnike iz nemških taborišč. V parku je bil vadbeni prostor za vojsko. Uničevanje je takrat dobilo nov zagon. Po vojni se je podoba parka še dodatno spremenila. Posekali so drevored kostanjev, zato se je park bolj odprl. Dodali so cvetlične nasade, park je dobil svojega vrtnarja. V tistem času so imeli tudi rastlinjake, v ka- terih so vzgajali cvetje. Ponovni vzpon Zdravilišče je pomemben mejnik v razvoju doživelo v letu 1953, ko je bilo priznano kot zavod za medicinsko re- habilitacijo. Zdravilišče se je začelo vzpenjati. V letu 1975 je bil odprt nov zdraviliški dom, laške terme pa so kma- lu postale najnaprednejši zdraviliški objekt v Sloveniji. Poleg rehabilitacijske usme- ritve je zdravilišče postajalo vedno bolj odprto tudi za zunanje goste. Konec devet- desetih let minulega stoletja je sledila celovita prenova Zdravilišča Laško, vključno z bazenskim kompleksom in s savnami. Želja po širitvi ponudbe je botrovala gradnji novega kompleksa, ki je pod svojo streho združil tako turistič- ne, velneške kot kongresne goste. Februarja 2008 je za- živelo sodobno kopališče v novi zgradbi Thermana Park, katere prepoznaven simbol je ena največjih steklenih kupol v Evropi. Dve leti zatem je vrata odprl še nadstandardni hotel s 188 sobami, z resta- vracijo, s kavarno in z Well- ness spa centrom. Leta 2012 so v Thermani Laško namenu predali še kongresni center. Foto: Andraž Purg Razstava 170 let v družbi dobrega počutja omogoča vpogled v zgodovino Thermane Laško ter predstavlja lastnosti edinstvene termalne vode, ki je že 170 let osnovni element laškega zdra- vilišča in je v teh dolgih letih mnogim pomagala pri skrbi za njihovo zdravje in dobro počutje. Obiskovalci lahko prisluhnejo tudi spominom nekdanjih zaposlenih v zdravilišču ter si ogledajo likovna dela učencev OŠ Primoža Trubarja Laško v čast jubileju. Razstava bo v Muzeju Laško na ogled do konca maja, nato se bo v poletnih mesecih preselila na prosto, k Thermani Laško. Razstava v Muzeju Laško omogoča vpogled v zgodovino Thermane Laško ter predstavlja lastnosti edinstvene termalne vode, ki so jo v Laškem odkrili pred 170 leti. Nekdanji senčni park laškega zdravilišča (Foto: Thermana Laško) Na ogled so tudi aparature za terapijo in star invalidski voziček iz 50. let minulega stoletja. Najstarejši razstavljen predmet je glinena steklenica iz časa, ko je bil lastnik zdravilišča Theodor Gunkel. Slednji je menil, da je termalna voda dobra tudi za pitje, saj naj bi pripomogla k boljšemu počutju. Pred 170 leti se je v Laškem začela pisati zdraviliška zgodba. Therma- na Laško je danes s 480 zaposlenimi največja zaposlovalka v občini. (Foto: arhiv NT/Sherpa) V Thermani Laško so v teh dneh namenu predali tudi novo naložbo, to je prenovlje- ne fi zioterapevtske prostore. Pridobili so ene najsodobnejših prostorov, namenjenih zdravljenju in rehabilitaciji, po čemer je zdravilišči tudi znano. Lani so v zdravilišču praznovali 70 let medicinske rehabilitacije. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 20, 16. maj 2024 LJUBEZEN BREZ MEJA Več kot 40 slovenskih glasbenikov bo v nedeljo, 19. maja, prišlo na celjsko Špico in zapelo na dobrodel- nem koncertu. Med njimi bodo tudi Adi Smolar, Božidar Wolfand Wolf, Gušti, Miki Vlahovič, Vlado Pilja, Goran Bojčevski, Irena Vrčkovnik, Maja Založnik in Tinkara Fortuna. Vstopnine za koncert ne bo, saj bodo organi- zatorji zbirali humanitarne prispevke za rehabilitacijo znanega celjskega uličnega pevca in dobrodelneža An- tonia Čemažarja, ki je doživel možgansko kap. Danes ne more ne hoditi ne govoriti. Na okrevanje v Rehabi- litacijskem inštitutu Soča še vedno čaka, fizioterapija mu izjemno pomaga, vendar do nje lahko pride le sa- moplačniško. Ves zbrani denar bo namenjen njemu in njegovi negi, ki jo skrbno opravlja njegova žena Stanka. SIMONA ŠOLINIČ Po Antonievi možganski kapi družina prepuščena sama sebi Dobrodelni koncert za hudo bolnega Antonia Dan, ki je Antoniu spreme- nil življenje, čeprav ne samo njemu, ampak tudi njegovi družini, je bil 10. maj lani. An- tonia je takrat obiskal prijatelj, v dnevni sobi sta pila čaj in se pogovarjala. Kot mnogokrat do tistega dne. Naenkrat je Anto- nio padel po tleh, spuščeni kot ustnice in obraz sta nakazo- vala, da je doživel možgansko kap. »Prijatelj je takoj poklical reševalce, ki so Antonia od- peljali v celjsko bolnišnico,« pripoveduje Stanka Čemažar. Sreča v nesreči je bila, da je bil takrat na obisku prijatelj, saj Stanke ravno takrat ni bilo doma. Znano je, da je ravno pri možganski kapi še kako pomembna vsaka minuta, ki poveča možnost za preživetje. Srčna ženina skrb Glede na hudo poškod- bo možganov so Antonia iz celjske bolnišnice odpeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Zaradi zatekanja možganov je moral prestati večurno operacijo, pri kateri so mu odstranili del lobanje. Ves čas je obstajala nevarnost dodatnih strdkov in zapletov. Tri tedne je bil Antonio v komi. Ko so ga iz Ljubljane prepeljali nazaj v celjsko bolnišnico, je ležal na nevrološkem oddelku, od koder je odšel v zdravilišče v Laškem, kjer je bil tri tedne. Nato je prišel domov. Od takrat ga vsak trenutek vsak dan neguje Stanka. V sol- zah pripoveduje, da ob vsem tem pogreša strokovno pomoč: »Antonieva zdravnica mi je de- jala, da mu patronaža pripada samo dva meseca. Patrona- žna sestra je najprej prihaja- la trikrat na teden, po drugi operaciji, pri kateri so mu del lobanje spet namestili nazaj, še dvakrat. Potem ne več.« Stanka, ki je že upokojena, si je uredila, da ima od aprila status Antonieve osebne asistentke. Ob obisku je razvidno, da za Antonia skrbi ves čas. T udi An- tonio, ki spregovori le nekaj be- sed, a videti je, da razume vse, se nasmeji in prikima, Stanko prime za roko in jo poboža. Ne glede na stanje se zaveda, da brez nje ne bi zmogel. Že s pogledom pokaže, da jo ima neznansko rad. Med njima vla- da izjemna ljubezen, ki traja že 33 let kljub številnim oviram, ki so jima bile postavljene na skupno pot. »A zmogla sva vse, morava tudi to,« doda Stanka s solznimi očmi. Na Sočo še čaka Na vprašanje, ali je že bil na okrevanju v Rehabilitacijskem centru Soča, kamor napotijo bolnike po možganski kapi, Stanka odgovori, da ne: »Na pregledu sva bila februarja, ko so določili mere zanj prila- gojenega invalidskega vozička, ki ga bo dobil. Takrat so ga uvr- stili tudi na čakalni seznam.« Do danes obvestila za začetek rehabilitacije še ni dobil. Zato je na Stanki in njuni družini še toliko večja odgovornost. Če Antonio ne bi izvajal vaj in se trudil za vsak gib ali ponov- no učenje govora, bi lahko bil vsak trenutek izgubljen. »Fizioterapevtka je najprej hodila domov dvakrat na te- den, nato samo še enkrat. Ura fizioterapije stane 53 evrov, vendar denarja ni več in fizi- oterapije si ne moremo več privoščiti. Čeprav je bil po terapijah napredek viden, saj je ob podpori Antonio lahko naredil vsaj nekaj korakov,« pravi Stanka. Njuno finančno stanje žal ne omogoča doda- tnih samoplačniških fiziotera- pij, zato mu Stanka vsak dan pomaga sama, kolikor zna. »Z desno roko težko kaj prime, sam ne more jesti. Vadiva tudi pisanje, napišem priimek, nato on ponovi, včasih mu uspe, včasih ne. Besedo Toni napiše brez težav. Razgibavava noge in roke. Dva meseca sem po njegovi operaciji potrebovala, da sem ga naučila, kako naj premika jezik levo in desno. To je namreč, tako so mi deja- li logopedi, ključnega pomena in predpogoj, da bi se ponovno morda lahko naučil govoriti,« doda žena. Prizna, da bi mu logopedi zelo pomagali, a tudi finančne možnosti za to ni. In ravno učenje govora bi bilo zanj ključnega pomena. An- tonio ima ljubezen do besed v sebi. To je kazal vsak dan s svojim petjem, ki so ga obču- dovali številni Slovenci. Celjani so ga kot uličnega pevca lahko pogosto srečali pred trgovskim središčem na Hudinji, rad je pel tudi v Portorožu, na Bledu in v številnih slovenskih krajih. Da ljubezen do petja ne prene- ha, kaže to, da Antonio, čeprav ne govori, lahko zapoje. »Vsak dan vadiva tudi petje. Prva pesem, ki jo je zapel, ko je prišel domov iz bolnice, je bila Žametne vrtnice, v pesmi Halleluyah pa besedo Halle- luyah izgovori zelo razloč- no … Pa I love you (ljubim te) zelo lepo in pravilno izgovori,« doda Stanka in takrat se prvič nasmeji, a še vedno s solzni- mi očmi. V tistem trenutku jo Antonio nežno pogleda, jo spet prime za roko in ji zapoje I love you (ljubim te). »V dom nikakor!« Njuna vez je neverjetna, vi- deti je, da bo premagala vse, a kljub temu Stanka še enkrat poudari, da je razočarana pred- vsem nad Antonievo osebno zdravnico. »Veste, devet me- secev je Antonio doma. V tem času bi lahko osebna zdravni- ca poslala patronažno sestro vsaj toliko, da bi mu odvzela kri ali urin in naredila kakšne preiskave. Ne nazadnje – lah- ko bi ga osebna zdravnica obi- skala tudi doma, da bi videla, kako je,« dodaja Stanka. »Da, da,« doda Antonio in prikima. Razume, kaj je dejala žena. Slednja še doda, da se je v tem času sama naučila moža strokovno previti in mu nu- diti vso oskrbo. »Kljub temu bi bila profesionalna oziroma strokovna pomoč pri tem do- brodošla. Včasih pokašljuje in mu dajem sirupe, prehranska dopolnila. Včasih mi kdo kaj svetuje in tako naredim. Znaj- Antonio danes ne more hoditi, desne strani telesa ne more pre- mikati. Rehabilitacija, fizioterapija in logopedija bi mu ogromno po- magale, vendar si družina trenutno tega ne more privoščiti. Ves zbran denar na koncertu bo zato name- njen njegovi oskrbi, da bo lahko ponovno stopil na noge. (Foto: Andraž Purg) Pobudnik in organizator koncerta je Celjan Iztok Gartner. (Foto: osebni arhiv IG) Antonio je imel in še vedno ima rad petje. (Foto: osebni arhiv SČ) Antonio po prvi operaciji po možganski kapi (Foto: osebni arhiv SČ) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 20, 16. maj 2024 LJUBEZEN BREZ MEJA dem se, kakor vem in znam,« doda Stanka. Čeprav je oskrba naporna in terja veliko odgovornost, jo Stanka z ljubeznijo izvaja. V dom ga ne želi dati. »To ne pride v poštev. Že ko je bil v ljubljanskem kliničnem cen- tru, so mi dejali, da so takšni bolniki samo za v dom, a se s tem nisem strinjala in se tudi ne bom. Ko je bil zdrav, je skr- bel za moja vnuka, ju previjal, hodil z njima na sprehod, na morje … Da bi ga dala v dom, sploh ne pride v poštev. Ima svojo družino, ki ga ima rada. V domu bi bil ne glede na vse sam in samo številka za neko- ga …« Po infarktu kap Njun dan se začne in konča z nego, a tudi z objemi. Po zajtr- ku in vajah za razgibavanje ga Stanka namesti v invalidski vo- ziček in odpelje v dnevno sobo, da lahko gleda televizijo. Ves čas sta skupaj, tudi med našim obiskom nas je Stanka odpe- ljala v njegovo sobo, da je bil ves čas z nami. »Zelo rad ima obiske, dobro delujejo nanj,« doda. Takrat se Antonio spet nasmeji: »Da, da.« Zanimivo je tudi, da Antonio razume popol- noma vse, z njim smo se pogo- varjali, da mora biti pogumen, da mu ne sme poiti volja in mora naslednje leto, ko bomo znova prišli na obisk, toliko na- predovati, da nas bo pričakal ob vhodu, na nogah. »Da, da,« ponovi in stisne pest v znak, da mu bo uspelo. »Razume marsikaj. Ko ga posedem v invalidski voziček, ga vprašam, ali Bači (mucek) spi, in mi prikima. Kdaj pa kdaj mu rečem, naj zapre vrata in se z vozičkom počasi odpelje do vrat ter jih zapre,« doda. Nekaj moči mu je na eni strani telesa le ostalo. A za boljše okrevanje nujno potrebuje rehabilitacijo in fizioterapijo. Doda, da ji ogromno poma- ga sin Blaž. »Gre v trgovino, lekarno, po plenice … Naredi, karkoli je treba. Tudi Antoniu pomaga. Tudi vnuki se veliko ukvarjajo z Antoniem. Vnu- kinja ga vsak dan pokliče po videopovezavi, če morda ne pride k njemu. Zdi se mi, da imata krasno komunikacijo, saj po Antoniu opazim, kako ji poskuša odgovoriti in kako jo posluša,« pravi Stanka. Antonio je po možganski kapi dobil drugo priložnost. Dobesedno. Leta 2019 je na- mreč doživel srčni infarkt. »Med operacijo so mu takrat vstavili dva stenta in po in- farktu si je takrat zelo dobro opomogel, bil je vitalen in je kar pokal od energije,« doda Stanka. Nato je prišel 10. maj 2023, ko je doživel možgansko kap. Ravno na svetovni dan osveščanja o tem stanju. Kje ste, prijatelji? Med pogovorom Stanki po- stavimo vprašanje, ali Antonia kdaj obiščejo prijatelji, na kar odgovori, da so ti zgodba zase. »Na obisk prihajajo redno nje- gov sosošolec iz osnovne šole, starši, sosed, moj nekdanji par- tner, ki se zelo dobro razume z Antoniem, in vnuki. In tu se konča,« pojasni Stanka in ne- koliko umolkne. »Imel je veliko prijateljev, s katerimi je bil, ko je bil zdrav, vsak dan na kavici. Zdaj od teh prijateljev ni k nje- mu nikogar.« Žalostno, da lju- dje pozabijo na tiste, ki so mor- da kdaj pomagali njim. Toda Antonio ima za seboj ogromno ljudi, ki ga osebno morda niso poznali, a so poznali njegov glas, ko so ga slišali peti. In njihova podpora pomeni nje- govi družini ravno v tem času ogromno. Po objavi informacije o humanitarnem koncertu za Antonia na družbenih omrež- jih ljudje izražajo podporo, so- čutje, mnogi zapišejo tudi, da ga pogrešajo in da niso vedeli, kaj se mu je zgodilo. Antonio zelo dobro razume, da bo koncert namenjen zbi- ranju denarja za pomoč. Ob odhodu z obiska pri njem mu rečemo, da se vidimo na kon- certu. »Da, da,« pravi in nam z nasmehom poda roko. V hiši, v kateri živi, so iz bivalnega dela do vhoda strme stopnice. Na dan koncerta jih bo moral pre- magati, da bo lahko prisoten na prizorišču, čeprav ne more ho- diti. A po naših podatkih bodo že pred koncertom na pomoč priskočili srčni reševalci celj- ske nujne medicinske pomoči. Ti bodo Antonia po stopnicah na reševalnem sedežu odnesli po stopnicah. Še en dokaz, da srčnost ne pozna ovir. Družina ga ima izjemno rada. (Foto: osebni arhiv SČ) Tridesetega maja bo minilo 32 let, odkar sta poročena. Čeprav je med njima starostna razlika, je njuna ljubezen neskončna. V svoji zvezi sta prestala ogromno življenjskih ovir. »Vedno mi je rekel ›Murika, ne skrbi, jaz bom poskrbel za karkoli. Vedno bom pazil nate‹ …« pravi Stanka. (Foto: Andraž Purg) »Močna morava biti. Marsikaj sva prestala, tudi to morava,« pravi Stanka. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 20, 16. maj 2024 LJUBEZEN BREZ MEJA Več kot 40 slovenskih glasbenikov bo v nedeljo, 19. maja, prišlo na celjsko Špico in zapelo na dobrodel- nem koncertu. Med njimi bodo tudi Adi Smolar, Božidar Wolfand Wolf, Gušti, Miki Vlahovič, Vlado Pilja, Goran Bojčevski, Irena Vrčkovnik, Maja Založnik in Tinkara Fortuna. Vstopnine za koncert ne bo, saj bodo organi- zatorji zbirali humanitarne prispevke za rehabilitacijo znanega celjskega uličnega pevca in dobrodelneža An- tonia Čemažarja, ki je doživel možgansko kap. Danes ne more ne hoditi ne govoriti. Na okrevanje v Rehabi- litacijskem inštitutu Soča še vedno čaka, fizioterapija mu izjemno pomaga, vendar do nje lahko pride le sa- moplačniško. Ves zbrani denar bo namenjen njemu in njegovi negi, ki jo skrbno opravlja njegova žena Stanka. SIMONA ŠOLINIČ Po Antonievi možganski kapi družina prepuščena sama sebi Dobrodelni koncert za hudo bolnega Antonia Dan, ki je Antoniu spreme- nil življenje, čeprav ne samo njemu, ampak tudi njegovi družini, je bil 10. maj lani. An- tonia je takrat obiskal prijatelj, v dnevni sobi sta pila čaj in se pogovarjala. Kot mnogokrat do tistega dne. Naenkrat je Anto- nio padel po tleh, spuščeni kot ustnice in obraz sta nakazo- vala, da je doživel možgansko kap. »Prijatelj je takoj poklical reševalce, ki so Antonia od- peljali v celjsko bolnišnico,« pripoveduje Stanka Čemažar. Sreča v nesreči je bila, da je bil takrat na obisku prijatelj, saj Stanke ravno takrat ni bilo doma. Znano je, da je ravno pri možganski kapi še kako pomembna vsaka minuta, ki poveča možnost za preživetje. Srčna ženina skrb Glede na hudo poškod- bo možganov so Antonia iz celjske bolnišnice odpeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Zaradi zatekanja možganov je moral prestati večurno operacijo, pri kateri so mu odstranili del lobanje. Ves čas je obstajala nevarnost dodatnih strdkov in zapletov. Tri tedne je bil Antonio v komi. Ko so ga iz Ljubljane prepeljali nazaj v celjsko bolnišnico, je ležal na nevrološkem oddelku, od koder je odšel v zdravilišče v Laškem, kjer je bil tri tedne. Nato je prišel domov. Od takrat ga vsak trenutek vsak dan neguje Stanka. V sol- zah pripoveduje, da ob vsem tem pogreša strokovno pomoč: »Antonieva zdravnica mi je de- jala, da mu patronaža pripada samo dva meseca. Patrona- žna sestra je najprej prihaja- la trikrat na teden, po drugi operaciji, pri kateri so mu del lobanje spet namestili nazaj, še dvakrat. Potem ne več.« Stanka, ki je že upokojena, si je uredila, da ima od aprila status Antonieve osebne asistentke. Ob obisku je razvidno, da za Antonia skrbi ves čas. T udi An- tonio, ki spregovori le nekaj be- sed, a videti je, da razume vse, se nasmeji in prikima, Stanko prime za roko in jo poboža. Ne glede na stanje se zaveda, da brez nje ne bi zmogel. Že s pogledom pokaže, da jo ima neznansko rad. Med njima vla- da izjemna ljubezen, ki traja že 33 let kljub številnim oviram, ki so jima bile postavljene na skupno pot. »A zmogla sva vse, morava tudi to,« doda Stanka s solznimi očmi. Na Sočo še čaka Na vprašanje, ali je že bil na okrevanju v Rehabilitacijskem centru Soča, kamor napotijo bolnike po možganski kapi, Stanka odgovori, da ne: »Na pregledu sva bila februarja, ko so določili mere zanj prila- gojenega invalidskega vozička, ki ga bo dobil. Takrat so ga uvr- stili tudi na čakalni seznam.« Do danes obvestila za začetek rehabilitacije še ni dobil. Zato je na Stanki in njuni družini še toliko večja odgovornost. Če Antonio ne bi izvajal vaj in se trudil za vsak gib ali ponov- no učenje govora, bi lahko bil vsak trenutek izgubljen. »Fizioterapevtka je najprej hodila domov dvakrat na te- den, nato samo še enkrat. Ura fizioterapije stane 53 evrov, vendar denarja ni več in fizi- oterapije si ne moremo več privoščiti. Čeprav je bil po terapijah napredek viden, saj je ob podpori Antonio lahko naredil vsaj nekaj korakov,« pravi Stanka. Njuno finančno stanje žal ne omogoča doda- tnih samoplačniških fiziotera- pij, zato mu Stanka vsak dan pomaga sama, kolikor zna. »Z desno roko težko kaj prime, sam ne more jesti. Vadiva tudi pisanje, napišem priimek, nato on ponovi, včasih mu uspe, včasih ne. Besedo Toni napiše brez težav. Razgibavava noge in roke. Dva meseca sem po njegovi operaciji potrebovala, da sem ga naučila, kako naj premika jezik levo in desno. To je namreč, tako so mi deja- li logopedi, ključnega pomena in predpogoj, da bi se ponovno morda lahko naučil govoriti,« doda žena. Prizna, da bi mu logopedi zelo pomagali, a tudi finančne možnosti za to ni. In ravno učenje govora bi bilo zanj ključnega pomena. An- tonio ima ljubezen do besed v sebi. To je kazal vsak dan s svojim petjem, ki so ga obču- dovali številni Slovenci. Celjani so ga kot uličnega pevca lahko pogosto srečali pred trgovskim središčem na Hudinji, rad je pel tudi v Portorožu, na Bledu in v številnih slovenskih krajih. Da ljubezen do petja ne prene- ha, kaže to, da Antonio, čeprav ne govori, lahko zapoje. »Vsak dan vadiva tudi petje. Prva pesem, ki jo je zapel, ko je prišel domov iz bolnice, je bila Žametne vrtnice, v pesmi Halleluyah pa besedo Halle- luyah izgovori zelo razloč- no … Pa I love you (ljubim te) zelo lepo in pravilno izgovori,« doda Stanka in takrat se prvič nasmeji, a še vedno s solzni- mi očmi. V tistem trenutku jo Antonio nežno pogleda, jo spet prime za roko in ji zapoje I love you (ljubim te). »V dom nikakor!« Njuna vez je neverjetna, vi- deti je, da bo premagala vse, a kljub temu Stanka še enkrat poudari, da je razočarana pred- vsem nad Antonievo osebno zdravnico. »Veste, devet me- secev je Antonio doma. V tem času bi lahko osebna zdravni- ca poslala patronažno sestro vsaj toliko, da bi mu odvzela kri ali urin in naredila kakšne preiskave. Ne nazadnje – lah- ko bi ga osebna zdravnica obi- skala tudi doma, da bi videla, kako je,« dodaja Stanka. »Da, da,« doda Antonio in prikima. Razume, kaj je dejala žena. Slednja še doda, da se je v tem času sama naučila moža strokovno previti in mu nu- diti vso oskrbo. »Kljub temu bi bila profesionalna oziroma strokovna pomoč pri tem do- brodošla. Včasih pokašljuje in mu dajem sirupe, prehranska dopolnila. Včasih mi kdo kaj svetuje in tako naredim. Znaj- Antonio danes ne more hoditi, desne strani telesa ne more pre- mikati. Rehabilitacija, fizioterapija in logopedija bi mu ogromno po- magale, vendar si družina trenutno tega ne more privoščiti. Ves zbran denar na koncertu bo zato name- njen njegovi oskrbi, da bo lahko ponovno stopil na noge. (Foto: Andraž Purg) Pobudnik in organizator koncerta je Celjan Iztok Gartner. (Foto: osebni arhiv IG) Antonio je imel in še vedno ima rad petje. (Foto: osebni arhiv SČ) Antonio po prvi operaciji po možganski kapi (Foto: osebni arhiv SČ) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 20, 16. maj 2024 LJUBEZEN BREZ MEJA dem se, kakor vem in znam,« doda Stanka. Čeprav je oskrba naporna in terja veliko odgovornost, jo Stanka z ljubeznijo izvaja. V dom ga ne želi dati. »To ne pride v poštev. Že ko je bil v ljubljanskem kliničnem cen- tru, so mi dejali, da so takšni bolniki samo za v dom, a se s tem nisem strinjala in se tudi ne bom. Ko je bil zdrav, je skr- bel za moja vnuka, ju previjal, hodil z njima na sprehod, na morje … Da bi ga dala v dom, sploh ne pride v poštev. Ima svojo družino, ki ga ima rada. V domu bi bil ne glede na vse sam in samo številka za neko- ga …« Po infarktu kap Njun dan se začne in konča z nego, a tudi z objemi. Po zajtr- ku in vajah za razgibavanje ga Stanka namesti v invalidski vo- ziček in odpelje v dnevno sobo, da lahko gleda televizijo. Ves čas sta skupaj, tudi med našim obiskom nas je Stanka odpe- ljala v njegovo sobo, da je bil ves čas z nami. »Zelo rad ima obiske, dobro delujejo nanj,« doda. Takrat se Antonio spet nasmeji: »Da, da.« Zanimivo je tudi, da Antonio razume popol- noma vse, z njim smo se pogo- varjali, da mora biti pogumen, da mu ne sme poiti volja in mora naslednje leto, ko bomo znova prišli na obisk, toliko na- predovati, da nas bo pričakal ob vhodu, na nogah. »Da, da,« ponovi in stisne pest v znak, da mu bo uspelo. »Razume marsikaj. Ko ga posedem v invalidski voziček, ga vprašam, ali Bači (mucek) spi, in mi prikima. Kdaj pa kdaj mu rečem, naj zapre vrata in se z vozičkom počasi odpelje do vrat ter jih zapre,« doda. Nekaj moči mu je na eni strani telesa le ostalo. A za boljše okrevanje nujno potrebuje rehabilitacijo in fizioterapijo. Doda, da ji ogromno poma- ga sin Blaž. »Gre v trgovino, lekarno, po plenice … Naredi, karkoli je treba. Tudi Antoniu pomaga. Tudi vnuki se veliko ukvarjajo z Antoniem. Vnu- kinja ga vsak dan pokliče po videopovezavi, če morda ne pride k njemu. Zdi se mi, da imata krasno komunikacijo, saj po Antoniu opazim, kako ji poskuša odgovoriti in kako jo posluša,« pravi Stanka. Antonio je po možganski kapi dobil drugo priložnost. Dobesedno. Leta 2019 je na- mreč doživel srčni infarkt. »Med operacijo so mu takrat vstavili dva stenta in po in- farktu si je takrat zelo dobro opomogel, bil je vitalen in je kar pokal od energije,« doda Stanka. Nato je prišel 10. maj 2023, ko je doživel možgansko kap. Ravno na svetovni dan osveščanja o tem stanju. Kje ste, prijatelji? Med pogovorom Stanki po- stavimo vprašanje, ali Antonia kdaj obiščejo prijatelji, na kar odgovori, da so ti zgodba zase. »Na obisk prihajajo redno nje- gov sosošolec iz osnovne šole, starši, sosed, moj nekdanji par- tner, ki se zelo dobro razume z Antoniem, in vnuki. In tu se konča,« pojasni Stanka in ne- koliko umolkne. »Imel je veliko prijateljev, s katerimi je bil, ko je bil zdrav, vsak dan na kavici. Zdaj od teh prijateljev ni k nje- mu nikogar.« Žalostno, da lju- dje pozabijo na tiste, ki so mor- da kdaj pomagali njim. Toda Antonio ima za seboj ogromno ljudi, ki ga osebno morda niso poznali, a so poznali njegov glas, ko so ga slišali peti. In njihova podpora pomeni nje- govi družini ravno v tem času ogromno. Po objavi informacije o humanitarnem koncertu za Antonia na družbenih omrež- jih ljudje izražajo podporo, so- čutje, mnogi zapišejo tudi, da ga pogrešajo in da niso vedeli, kaj se mu je zgodilo. Antonio zelo dobro razume, da bo koncert namenjen zbi- ranju denarja za pomoč. Ob odhodu z obiska pri njem mu rečemo, da se vidimo na kon- certu. »Da, da,« pravi in nam z nasmehom poda roko. V hiši, v kateri živi, so iz bivalnega dela do vhoda strme stopnice. Na dan koncerta jih bo moral pre- magati, da bo lahko prisoten na prizorišču, čeprav ne more ho- diti. A po naših podatkih bodo že pred koncertom na pomoč priskočili srčni reševalci celj- ske nujne medicinske pomoči. Ti bodo Antonia po stopnicah na reševalnem sedežu odnesli po stopnicah. Še en dokaz, da srčnost ne pozna ovir. Družina ga ima izjemno rada. (Foto: osebni arhiv SČ) Tridesetega maja bo minilo 32 let, odkar sta poročena. Čeprav je med njima starostna razlika, je njuna ljubezen neskončna. V svoji zvezi sta prestala ogromno življenjskih ovir. »Vedno mi je rekel ›Murika, ne skrbi, jaz bom poskrbel za karkoli. Vedno bom pazil nate‹ …« pravi Stanka. (Foto: Andraž Purg) »Močna morava biti. Marsikaj sva prestala, tudi to morava,« pravi Stanka. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 20, 16. maj 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Sodelavec v prodajnem kanalu (sodelavec v klicnem centru) (m/ž) (Celje) Zahteve: V . stopnja ekonom- ske ali druge ustrezne smeri, zaželene delovne izkušnje na enakem ali podobnem delov- nem mestu/področju dela. Nomago, d.o.o., Vošnjakova 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 31. 5. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Maser/pediker (m/ž) (Dobrna) Si pozitivno naravnan/-a in si sposoben/-a ustvariti spro- ščeno in prijetno izkušnjo za stranke? Imaš občutek empati- je do strank, da lahko ustvariš vzdušje zaupanja in udobja? Si želiš opravljati svoje delo v odličnem timu? V svoj kolektiv vabimo: maserja/pedikerja - m/ž. Terme Dobrna, d.d., Do- brna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 9. 6. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Kuhar – pomočnik kuharja (m/ž) (Celje) Samostojno kuha v skladu z našim jedilnikom, samo- stojno deli z delilnega pulta, upošteva higienski standard in zagotavljanje varnosti ži- vil, enoizmensko delo. Celjske mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir energetik (m/ž) (Celje) Kakšno bo vaše delo: izva- janje tehnološke podpore pri energetskih delih na tehnolo- škem sistemu z upoštevanjem varovanja okolja, optimiziranje delovanja obratovalnih sklopov, naprav in orodij pri ravnanju z odpadki … Energetika Celje, javno podjetje, d.o.o., Smrekar- jeva ulica 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 13. 5. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Celje) Delovne naloge: nadzorova- nje računovodskih listin (pre- jetih računov in prevzemne dokumentacije …), knjiženje prejetih in izdanih računov. In- pos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomočnik vodje poslovne enote (m/ž) (Celje) Se želiš pridružiti ekipi vo- dilnih in najhitreje rastočih evropskih trgovcev? Kot po- močnik vodje poslovne enote boš zagotavljal/-a nemoteno delovanje naših trgovin. S svojim odgovornim in preda- nim delom boš vsakodnevno prispeval/-a pomemben delež k temu, kako ljudje dojemajo naše podjetje in naše izdelke. Lidl Slovenija, d.o.o. k.d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prija- ve zbiramo do 20. 5. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Nabavni komercialist v skladišču rezervnih delov (m/ž) (Laško) Glavne naloge: zbiranje naro- čil, naročanje in nabava rezerv- nih delov za stroje in naprave za lokacije v Sloveniji (Laško, Ljubljana, Poskrajnik) … Fra- gmat Tim, d.o.o., Spodnja Reči- ca 77, 3270 Laško. Prijave zbira- mo do 31. 5. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operativni vodja na oddelku stavbnega pohištva in prezračevalnih sistemov (Vojnik) Zaposlimo sodelavca/-ko za delovno mesto operativni vod- ja oddelek stavbnega pohištva in prezračevalnih sistemov. Mik, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 31. 5. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Ključavničar 2 (m/ž) v PE vzdrževanje in energetika (Celje) Smo ugledno mednarodno podjetje s 150-letno tradicijo, ki zaradi zahtev v poslovni enoti vzdrževanje in energeti- ka na področju operativnega strojnega vzdrževanja vabi k sodelovanju kandidate/-ke, ki se bodo pridružili/-e ekipi, ki skrbi za nemoteno operativno in preventivno strojno vzdrže- vanje naprav v proizvodnem procesu podjetja. Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 5. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Rogaška Slatina) Vaše naloge: pomoč in sve- tovanje kupcem pri izbiri bla- ga in prodaja, delo na blagajni. DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 5. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni računovodja (m/ž) (Izlake) Od kandidata/-ke pričaku- jemo: najmanj VI./2 stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, večletne izkušnje v računo- vodstvu. Eti Elektroelement, d.o.o., Obrezija 5, 1411 Izlake. Prijave zbiramo do 22. 5. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Strokovni sodelavec za vzdrževanje in prenove (m/ž) (Celje) Smo neprofi tna stanovanj- ska organizacija, ki z novogra- dnjami in prenovami večsta- novanjskih stavb in stanovanj zagotavljamo javna najemna stanovanja. Potrebe po novih najemnih stanovanjih so vsak dan večje, zato iščemo ose- bo, ki bi s svojimi izkušnjami pripomogla k uspešnosti pro- jektov. Nepremičnine Celje, d.o.o., Miklošičeva 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 5. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. MEDNARODNI MUZEJSKI DAN in SVETOVNI DAN ČEBEL Mednarodni muzejski dan v soboto, 18. maja 2024: * ob 10.00 voden ogled po razstavi Živeti v Celju; * ob 9.00 in 12.00 javno vodstvo po Fotohiši Pelikan (do 10 oseb). Med 9. in 13. uro prost vstop na stalne in občasne razstave. Ob svetovnem dnevu čebel vas v nedeljo, 19. maja 2024, ob 16.00 vabimo na družinsko ustvarjalnico Od cveta do cveta čebelica leta. Vstopnina po ceniku. Vabljeni! http://www.muzej-nz-ce.si Mizar v PE Celje (Celje) V našem razvoju podjetja se nam vsakodnevno kažejo potrebe tudi po širjenju ka- dra, iskanju novih sodelav- cev in novih moči. Lesopro- dukt, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 5. 2024. Po- drobnosti na www.mojede- lo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) Želimo še okrepiti kadro- vski potencial z zaposlenimi na delovnem mestu: proda- jalec (m/ž) – Celje. Teks- tilna Hiša, d.o.o., Resljeva cesta 1, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 9. 6. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Zapeli nam bodo učenci Osnovne šole Stična, Podružnične šole Višnja Gora in Osnovne šole Zagradec. Vidimo se v torek, 21. 5. 2024, ob 10.30 v Osnovni šoli Stična. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Družba NT&RC skupaj z Občino Ivančna Gorica in osnovnimi šolami v občini Ivančna Gorica vabi na prireditev Prireditev je omogočila Občina Ivančna Gorica IVANČNA GORICA Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 20, 16. maj 2024 BORILNE VEŠČINE V Celju še bogatejša ponudba Štrakl izobražuje, a tudi še tekmuje Gregor Štrakl Poleg tega ima v svoji zbirki tudi številna odličja s svetov- nih in z evropskih prvenstev v no-gi ju-jitsu, slogu brazil- skega ju-jitsa brez kimona. Ta tekmovanja organizirata Mednarodna zveza brazil- skega ju-jitsa (IBJJF), ki je dobičkonosno podjetje, in Mednarodna zveza športnega ju-jitsa (SJJIF), ki si prizade- va za vključitev brazilskega ju-jitsa med olimpijske špor- te. Na Češkem večkrat na oder Celjska telovadnica nudi vrhunsko usposabljanje v no-gi ju-jitsu, MMA (mešane borilne veščine), rokoborbi, kikboksu in drugih progra- Celjan Gregor Štrakl, nosilec črnega pasu v 10th Planet ju-jitsu, že vrsto let blesti na področju borilnih veščin. Po dveh desetletjih razvijanja svojih veščin v Združenih dr- žavah Amerike in zbiranju priznanj na mednarodni ravni je 1. marca odprl svojo telovadnico v Celju. Med njegovimi dosežki izstopa bronasta medalja na svetovnem prvenstvu v grapplingu (splošni naziv za vse borilne športe, kjer udarci niso dovoljeni), ki ga organizira Svetovna rokobor- ska zveza (UWW). DEAN ŠUSTER mih za vse ravni in spretno- sti. Mariborska telovadnica, ki je v štirih letih postala vo- dilna šola borilnih veščin v regiji, je proizvedla številne državne in panevropske pr- vake ter pomembno vplivala na lokalno sceno v mešanih borilnih veščinah. Tekmo- valci iz Celja so se v kratkem času že uveljavili na sloven- skih tekmah in v tujini. Urh Kranjčan je 12. marca končal niz treh porazov z zmago s tehničnim nokavtom v prvi rundi. 31. marca je devet tek- movalcev iz Celja, vključno s 16-letnicama Dašo Ivančić in Žanet Polanec, na svojem prvem mednarodnem tek- movanju v graplingu na Če- škem osvojilo prvo, drugo in več tretjih mest. Grapling je splošni naziv za vse borilne športe, kjer udarci niso dovo- ljeni. Temelji na metih, spoti- kanjih, boju na tleh in prije- mih za podrejanje. Tekma v graplingu se lahko konča, ko eden od tekmovalcev prizna poraz. Prišli tudi gimnazijci Maj Felle je v prejšnjem mesecu na lokalnem MMA- -dogodku v Prevaljah pokazal nove spretnosti v graplingu in nadzoru na tleh. Na svo- jem drugem tekmovanju v graplingu 27. aprila na Du- naju je ekipa 14 tekmovalcev osvojila kar 11 medalj, in sicer dve zlati, šest srebrnih in tri bronaste. V Budimpešti je Štrakl 4. maja na central- nem evropskem prvenstvu (ADCC) osvojil drugo mesto v kategoriji odprte teže med veterani, inštruktor Andrej Ketiš pa je bil prav tako drugi v profesionalni kategoriji do 77 kilogramov. Štirje tekmo- valci se bodo 25. maja udele- žili amaterskega svetovnega prvenstva v graplingu v Var- šavi. »Tudi odziv javnosti v Celju je bil odličen. V aprilu se je 400 dijakov s I. gimnazi- je v Celju seznanilo z osnova- mi rokoborbe in brazilskega ju-jitsa v sklopu športnega dneva borilnih veščin, kar je privedlo do organizacije štiriurnega seminarja samo- obrambe za dekleta, ki bo 8. junija,« je dodal Štrakl. Foto: Nik Jarh Ko se trener postavi na glavo … Gregor Štrakl v vlogi trenerja ne daje zgolj napotkov … Vadba je zelo intenzivna in pestra, vsi gibi pri napadih morajo biti nadzorovani. … temveč zna tudi ponazoriti, kar zahteva. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 20, 16. maj 2024 BORILNE VEŠČINE V Celju še bogatejša ponudba Štrakl izobražuje, a tudi še tekmuje Gregor Štrakl Poleg tega ima v svoji zbirki tudi številna odličja s svetov- nih in z evropskih prvenstev v no-gi ju-jitsu, slogu brazil- skega ju-jitsa brez kimona. Ta tekmovanja organizirata Mednarodna zveza brazil- skega ju-jitsa (IBJJF), ki je dobičkonosno podjetje, in Mednarodna zveza športnega ju-jitsa (SJJIF), ki si prizade- va za vključitev brazilskega ju-jitsa med olimpijske špor- te. Na Češkem večkrat na oder Celjska telovadnica nudi vrhunsko usposabljanje v no-gi ju-jitsu, MMA (mešane borilne veščine), rokoborbi, kikboksu in drugih progra- Celjan Gregor Štrakl, nosilec črnega pasu v 10th Planet ju-jitsu, že vrsto let blesti na področju borilnih veščin. Po dveh desetletjih razvijanja svojih veščin v Združenih dr- žavah Amerike in zbiranju priznanj na mednarodni ravni je 1. marca odprl svojo telovadnico v Celju. Med njegovimi dosežki izstopa bronasta medalja na svetovnem prvenstvu v grapplingu (splošni naziv za vse borilne športe, kjer udarci niso dovoljeni), ki ga organizira Svetovna rokobor- ska zveza (UWW). DEAN ŠUSTER mih za vse ravni in spretno- sti. Mariborska telovadnica, ki je v štirih letih postala vo- dilna šola borilnih veščin v regiji, je proizvedla številne državne in panevropske pr- vake ter pomembno vplivala na lokalno sceno v mešanih borilnih veščinah. Tekmo- valci iz Celja so se v kratkem času že uveljavili na sloven- skih tekmah in v tujini. Urh Kranjčan je 12. marca končal niz treh porazov z zmago s tehničnim nokavtom v prvi rundi. 31. marca je devet tek- movalcev iz Celja, vključno s 16-letnicama Dašo Ivančić in Žanet Polanec, na svojem prvem mednarodnem tek- movanju v graplingu na Če- škem osvojilo prvo, drugo in več tretjih mest. Grapling je splošni naziv za vse borilne športe, kjer udarci niso dovo- ljeni. Temelji na metih, spoti- kanjih, boju na tleh in prije- mih za podrejanje. Tekma v graplingu se lahko konča, ko eden od tekmovalcev prizna poraz. Prišli tudi gimnazijci Maj Felle je v prejšnjem mesecu na lokalnem MMA- -dogodku v Prevaljah pokazal nove spretnosti v graplingu in nadzoru na tleh. Na svo- jem drugem tekmovanju v graplingu 27. aprila na Du- naju je ekipa 14 tekmovalcev osvojila kar 11 medalj, in sicer dve zlati, šest srebrnih in tri bronaste. V Budimpešti je Štrakl 4. maja na central- nem evropskem prvenstvu (ADCC) osvojil drugo mesto v kategoriji odprte teže med veterani, inštruktor Andrej Ketiš pa je bil prav tako drugi v profesionalni kategoriji do 77 kilogramov. Štirje tekmo- valci se bodo 25. maja udele- žili amaterskega svetovnega prvenstva v graplingu v Var- šavi. »Tudi odziv javnosti v Celju je bil odličen. V aprilu se je 400 dijakov s I. gimnazi- je v Celju seznanilo z osnova- mi rokoborbe in brazilskega ju-jitsa v sklopu športnega dneva borilnih veščin, kar je privedlo do organizacije štiriurnega seminarja samo- obrambe za dekleta, ki bo 8. junija,« je dodal Štrakl. Foto: Nik Jarh Ko se trener postavi na glavo … Gregor Štrakl v vlogi trenerja ne daje zgolj napotkov … Vadba je zelo intenzivna in pestra, vsi gibi pri napadih morajo biti nadzorovani. … temveč zna tudi ponazoriti, kar zahteva. Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 20, 16. maj 2024 BRALCI POROČEVALCI 3D-večeri v salezijanskem mladinskem centru V Salezijanskem mladinskem centru Celje enkrat mesečno organiziramo dogodke za mlade. 3D-večeri, kakor smo jih poimenovali, so nastali z namenom, da bi odgovorili na potrebe mladih kristjanov, ki iščejo priložnosti za srečevanje in notranjo obogatitev. S tem namenom jim želimo enkrat mesečno ponuditi dogodek za mlade s čim bolj pestro ponudbo. Pod kratico 3D se skriva opis tematskih večerov – duhovni, debatni in družabni. V petek, 19. aprila, smo v župnijski kapeli gostili skupino 2Ribi5Hlebov, ki je za nas pripra- vila slavilni večer z adoracijo, s pričevanjem in pesmimi iz nabirke sodobne krščanske glasbe ter nas še enkrat vrnila v čas velike noči in ne nazadnje v velikonočni čas, v katerem smo. Približno uro in pol trajajoč večer, med katerim se je kitari in ubranim glasovom nastopajo- čih s sodelovanjem pridružilo tudi občinstvo, je s pozdravom in z zahvalo pospremil vodja Salezijanskega mladinskega centra Celje, salezijanec duhovnik Viktor Ganc. Veselimo se že naslednjega 3D-večera v maju, ki bo hkrati tudi zadnji večer za to sezono, in sicer v petek, 17. maja, ob 19.30, ko se bo predstavila domača glasbena zasedba. KLEMENTINA FIDLER Vsaka življenjska zgod- ba je neponovljivo poseb- na. Spoznajmo stanovalko doma starejših Rogaška Slatina, ki je velik del pre- živela v Švici, a je vedno ču- tila, da so njene korenine v Sloveniji. Zase pravi, da je unikatna, vesela, optimistična oseba. Rada pove, da moramo živeti v tem trenutku. Njena soba je polna zanimivih in duhov- nih slik, ki jih je v večini na- slikala sama. Med gledanjem albumov s fotografijami na površje prihaja mozaik le- pih spominov in dogodkov. Spoznam, da je bila vedno zelo dejavna – igrala je tenis, smučala, šivala, potovala. V mladosti je igrala citre, po- zavno, zelo rada poje, pleše in se druži. V domu starejših Rogaška Slatina prebiva de- vet mesecev, saj ni več želela živeti sama v bloku brez dvi- gala. Hči se je namreč z dru- žino ustalila na Sardiniji. V prostem času rada telovadi, obiskuje pevski zbor, Žoga bend, bere filozofsko ter al- ternativno literaturo. Vitalna in energična gospa Erika Renner Šipec je bila ro- jena 5. junija 1942 v Vitanju, od koder izvira mama. Oče je bil Slatinčan in ga je srce vedno vleklo v Rogaško Sla- tino, zato je prvi razred obi- skovala tam. Že kot otrok je imela rada bolne in ostarele ljudi in je po končani gim- naziji v Ljubljani končala študij fizioterapije. Želela je postati zdravnica, a ni bilo možnosti. Dve leti je delala v Zdravilišču Rogaška Slatina, nato leto v Nemčiji in nato v Švici, kjer se je poročila s Švi- carjem, s katerim ima hčer Dunjo. V predmestju Züri- Ob dnevu zdravja Društvo upokojencev Škofja vas se je tudi letos udeležilo in prispevalo svoj delež ob dogodku Dan zdravja Celje 2024. Naša sekcija ročnih del pod vodstvom Kristine Belina se je potrudila in razstavila različne izdelke: kvačkane in prtičke v rišelje tehniki, raznovrstne rože iz krep papirja, vizitke za različne namene … Posebej za ta namen je Kristina izdelala celjski grb, ki je krasil razstavno mizo. Prav tako smo se udeležili tudi v večjem številu medgeneracijskega pohoda do Špice. MILICA LES Celjsko čebelarsko društvo uradno pobrateno Predsednik čebelarskega društva Henrika Peternela Celje Gorazd Gradišnik je v soboto, 4. maja, ob obisku članov čebelarskega društva v Ćupriji s predsednikom Čebelarskega društva Ravanica – Nemanja Ćuprija Milanom Nikolićem podpisal listino o pobratenju čebelarskih društev. S podpisom te listine sta se predsednika čebelarskih društev zavezala, da bosta spod- bujala in razvijala sodelovanje na področju izmenjave znanja, izkušenj in gradnje močnih vezi delovanja obeh društev ter s tem prispevala k ohranjanju čebelarske dediščine, varovanju okolja in dobrobiti čebel ter večji prepoznavnosti čebelarjev. Na osnovi vzpostavljenega sodelovanja Mestne občine Celje z mestom Ćuprija v Republiki Srbiji so člani Čebelarskega društva Henrika Peternela Celje 4. in 5. maja na delovnem in družabnem obisku obiskali Čebelarsko društvo Ravanica – Nemanja Ćuprija. Namen obiska je bil poleg spoznavanja podpis listine o pobratenju, s katero so podali temelje za še tesnejše sodelovanje med pobratenima društvoma. Predstavnike obeh društev je v občinski dvorani sprejel namestnik predsednice občinskega sveta Vladimir Vasiljević, oba predsednika društev pa sta nato podpisala listino o pobratenju. Sledil je delovno-družabni del dvodnevnega obiska, na katerem so se člani celjskega čebelarskega društva seznanili z dejavnostmi ćuprijskega društva, s tehnologijo čebe- larjenja v nakladnih panjih, prilagojeno paši na drevesih akacije, in z vlogo čebelarjev v lokalnem okolju, ki jo vidno podpira matična občina. Z obiskom pobratenega čebe- larskega društva je bil storjen pomemben korak h krepitvi mednarodnih dejavnosti celjskega čebelarskega društva in so bili vzpostavljeni dobri temelji za prihodnje načine sodelovanja, ki jih bosta, verjamemo, obe pobrateni mesti tudi podprli. Obisk so člani izkoristili tudi za ogled mesta in naravnih lepot okolice mesta ob reki Veliki Moravi. PETER MEDVED V župnijski kapeli je nastopila skupina 2Ribi5Hlebov. Vedno je družbo »gor držala« Erika Renner Šipec cha je opravljala zasebno fizioterapijo in navdušila številne stranke. Izvajala je kakovostne storitve in se dokazovala v Švici, kar zagotovo ni preprosto, vse do upokojitve. Če bi imela možnost, bi postala igralka, glasbenica ali pevka. Pove, da je ve- dno družbo »gor držala«. Vsak četrtek se ob kavici (najraje ima turško s sme- tano) in klepetu druži z upokojenimi fizioterapev- tkami, ki so skupaj delale v zdravilišču. V prihodno- sti si želi zdravje ter da bi si ljudje med sabo poma- gali in bili dobrosrčni. Drži se načela: nič ni pomemb- nejše na tem svetu kot to, kar zdaj mislim. MATEJA FIDLER Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 20, 16. maj 2024 BRALCI POROČEVALCI 3D-večeri v salezijanskem mladinskem centru V Salezijanskem mladinskem centru Celje enkrat mesečno organiziramo dogodke za mlade. 3D-večeri, kakor smo jih poimenovali, so nastali z namenom, da bi odgovorili na potrebe mladih kristjanov, ki iščejo priložnosti za srečevanje in notranjo obogatitev. S tem namenom jim želimo enkrat mesečno ponuditi dogodek za mlade s čim bolj pestro ponudbo. Pod kratico 3D se skriva opis tematskih večerov – duhovni, debatni in družabni. V petek, 19. aprila, smo v župnijski kapeli gostili skupino 2Ribi5Hlebov, ki je za nas pripra- vila slavilni večer z adoracijo, s pričevanjem in pesmimi iz nabirke sodobne krščanske glasbe ter nas še enkrat vrnila v čas velike noči in ne nazadnje v velikonočni čas, v katerem smo. Približno uro in pol trajajoč večer, med katerim se je kitari in ubranim glasovom nastopajo- čih s sodelovanjem pridružilo tudi občinstvo, je s pozdravom in z zahvalo pospremil vodja Salezijanskega mladinskega centra Celje, salezijanec duhovnik Viktor Ganc. Veselimo se že naslednjega 3D-večera v maju, ki bo hkrati tudi zadnji večer za to sezono, in sicer v petek, 17. maja, ob 19.30, ko se bo predstavila domača glasbena zasedba. KLEMENTINA FIDLER Vsaka življenjska zgod- ba je neponovljivo poseb- na. Spoznajmo stanovalko doma starejših Rogaška Slatina, ki je velik del pre- živela v Švici, a je vedno ču- tila, da so njene korenine v Sloveniji. Zase pravi, da je unikatna, vesela, optimistična oseba. Rada pove, da moramo živeti v tem trenutku. Njena soba je polna zanimivih in duhov- nih slik, ki jih je v večini na- slikala sama. Med gledanjem albumov s fotografijami na površje prihaja mozaik le- pih spominov in dogodkov. Spoznam, da je bila vedno zelo dejavna – igrala je tenis, smučala, šivala, potovala. V mladosti je igrala citre, po- zavno, zelo rada poje, pleše in se druži. V domu starejših Rogaška Slatina prebiva de- vet mesecev, saj ni več želela živeti sama v bloku brez dvi- gala. Hči se je namreč z dru- žino ustalila na Sardiniji. V prostem času rada telovadi, obiskuje pevski zbor, Žoga bend, bere filozofsko ter al- ternativno literaturo. Vitalna in energična gospa Erika Renner Šipec je bila ro- jena 5. junija 1942 v Vitanju, od koder izvira mama. Oče je bil Slatinčan in ga je srce vedno vleklo v Rogaško Sla- tino, zato je prvi razred obi- skovala tam. Že kot otrok je imela rada bolne in ostarele ljudi in je po končani gim- naziji v Ljubljani končala študij fizioterapije. Želela je postati zdravnica, a ni bilo možnosti. Dve leti je delala v Zdravilišču Rogaška Slatina, nato leto v Nemčiji in nato v Švici, kjer se je poročila s Švi- carjem, s katerim ima hčer Dunjo. V predmestju Züri- Ob dnevu zdravja Društvo upokojencev Škofja vas se je tudi letos udeležilo in prispevalo svoj delež ob dogodku Dan zdravja Celje 2024. Naša sekcija ročnih del pod vodstvom Kristine Belina se je potrudila in razstavila različne izdelke: kvačkane in prtičke v rišelje tehniki, raznovrstne rože iz krep papirja, vizitke za različne namene … Posebej za ta namen je Kristina izdelala celjski grb, ki je krasil razstavno mizo. Prav tako smo se udeležili tudi v večjem številu medgeneracijskega pohoda do Špice. MILICA LES Celjsko čebelarsko društvo uradno pobrateno Predsednik čebelarskega društva Henrika Peternela Celje Gorazd Gradišnik je v soboto, 4. maja, ob obisku članov čebelarskega društva v Ćupriji s predsednikom Čebelarskega društva Ravanica – Nemanja Ćuprija Milanom Nikolićem podpisal listino o pobratenju čebelarskih društev. S podpisom te listine sta se predsednika čebelarskih društev zavezala, da bosta spod- bujala in razvijala sodelovanje na področju izmenjave znanja, izkušenj in gradnje močnih vezi delovanja obeh društev ter s tem prispevala k ohranjanju čebelarske dediščine, varovanju okolja in dobrobiti čebel ter večji prepoznavnosti čebelarjev. Na osnovi vzpostavljenega sodelovanja Mestne občine Celje z mestom Ćuprija v Republiki Srbiji so člani Čebelarskega društva Henrika Peternela Celje 4. in 5. maja na delovnem in družabnem obisku obiskali Čebelarsko društvo Ravanica – Nemanja Ćuprija. Namen obiska je bil poleg spoznavanja podpis listine o pobratenju, s katero so podali temelje za še tesnejše sodelovanje med pobratenima društvoma. Predstavnike obeh društev je v občinski dvorani sprejel namestnik predsednice občinskega sveta Vladimir Vasiljević, oba predsednika društev pa sta nato podpisala listino o pobratenju. Sledil je delovno-družabni del dvodnevnega obiska, na katerem so se člani celjskega čebelarskega društva seznanili z dejavnostmi ćuprijskega društva, s tehnologijo čebe- larjenja v nakladnih panjih, prilagojeno paši na drevesih akacije, in z vlogo čebelarjev v lokalnem okolju, ki jo vidno podpira matična občina. Z obiskom pobratenega čebe- larskega društva je bil storjen pomemben korak h krepitvi mednarodnih dejavnosti celjskega čebelarskega društva in so bili vzpostavljeni dobri temelji za prihodnje načine sodelovanja, ki jih bosta, verjamemo, obe pobrateni mesti tudi podprli. Obisk so člani izkoristili tudi za ogled mesta in naravnih lepot okolice mesta ob reki Veliki Moravi. PETER MEDVED V župnijski kapeli je nastopila skupina 2Ribi5Hlebov. Vedno je družbo »gor držala« Erika Renner Šipec cha je opravljala zasebno fizioterapijo in navdušila številne stranke. Izvajala je kakovostne storitve in se dokazovala v Švici, kar zagotovo ni preprosto, vse do upokojitve. Če bi imela možnost, bi postala igralka, glasbenica ali pevka. Pove, da je ve- dno družbo »gor držala«. Vsak četrtek se ob kavici (najraje ima turško s sme- tano) in klepetu druži z upokojenimi fizioterapev- tkami, ki so skupaj delale v zdravilišču. V prihodno- sti si želi zdravje ter da bi si ljudje med sabo poma- gali in bili dobrosrčni. Drži se načela: nič ni pomemb- nejše na tem svetu kot to, kar zdaj mislim. MATEJA FIDLER Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 20, 16. maj 2024 BRALCI POROČEVALCI Gostila je regionalni izbor Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Šol- skega centra Celje je aprila gostila regionalni izbor Juni- or Achivement nacionalnega tekmovanja programa Moje podjetje 2024 z namenom spodbujanja podjetništva pri mladih. Na letošnjem tekmovanju sodeluje 800 dijakov iz 28 srednjih šol, ki so ustanovili 180 dijaških podjetij. Na to- kratnem izboru se je pred- stavilo 13 podjetij iz različnih srednjih šol. V triminutnem »pitchu« so delili zgodbo svo- jega podjetja, ideje, zasnovo in koncepte vodenja. Inova- cije, od naravnega gnojila in kozmetike do vrhunske teh- nike in tehnologije, so bu- dno spremljali člani žirije in osrednja gosta tekmovanja, direktorica Inkubatorja Sa- vinjske regije Sonja Majcen in direktor Katapulta Mihael Gornik. Vsi člani ocenjevalne žirije bodo po končanih regio- nalnih izborih izbrali fi naliste programa, ki se bodo v petek, 10. maja, v Gospodarski zbor- nici Slovenije v Ljubljani ude- ležili zaključnega tekmovanja. Vsi prisotni so mladim podje- tnikom svetovali, da morajo pri svojem delu vztrajati, se izobraževati in razvijati. Di- rektorica zavoda Maja Juršič je mladim podjetnikom sveto- vala: »Bodite vztrajni, delavni in verjemite v svoj izdelek. Če verjamete v svoj izdelek, če verjamete v svojo idejo, pride s tem tudi uspeh.« Nad tekmovanjem so bili navdušeni tudi dijaki. Mladi podjetnik nam je zaupal: »Iz- kušnja z ustanovitvijo podjetja je nepozabna. Naučil sem se zelo veliko. Dobil sem vpogled v podjetništvo ter v proces, kako uresničiti idejo. Hvaležen sem za priložnost.« Vsem mladim podjetnikom iskreno čestitamo in jim želi- mo uspešno na poti, saj, kakor pravi ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Simona Črep: »Lepo je na novo začeti – ustvarjati svet novih možnosti, ki jih prej še ni bilo.« TK Gimnazijci ponovno blesteli v matematiki V soboto, 20. aprila, je bilo na več lokacijah držav- no tekmovanje srednješolcev iz znanja matematike; gostitelj za celjsko regijo je bil Šolski center Velenje. Devet gimnazijcev velenjske gimnazije se je zaradi dosežkov na šolskem tekmovanju uvrstilo na državno tekmovanje in odlično so izkoristili priložnost tekmova- nja v domači šoli. Zlata priznanja so osvojili maturanti Nives Gošnjak, Blaž Peter Brunšek in Matjaž Meža ter dijak prvega letnika Lenart Glinšek. Srebrna priznanja so osvojili Timotej Potočnik iz drugega letnika ter Brin Kor- tnik, Žiga Orel, Erazem Ferčej in Metod Lamot iz tretjega letnika. Vseh devet udeležencev je osvojilo priznanja, najuspešnejša med njimi Nives Gošnjak je za peto mesto med dijaki četrtega letnika prejela še pohvalo. Dijaki so se na tekmovanje pripravljali pri pouku in na krožkih, štiri ure priprav je suvereno izpeljala naša najuspešnejša tekmovalka Nives Gošnjak. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo. Udeleženci državnega tekmovanja iz matematike, na fotografiji manjka Žiga Orel. SONJA FRANCE Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 20, 16. maj 2024 AKTUALNA PONUDBA www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca maja 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. zanesljivo skrbni ne zaupajte popravila komurkoli Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip Telefon: 03 424 40 08 E-pošta: sprejem.citroen@selmar.si Selmar d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje www.selmar.si Hiperbarična terapija vključuje izpostavljenost bolnika pove- čanemu atmosferskemu tlaku v nadzorovanem okolju, medtem ko vdihuje čisti kisik. Ta kombinacija povišanega tlaka in koncen- triranega kisika spodbuja različne  ziološke procese v telesu, ki lahko pomagajo pri lajšanju kronične bolečine na več načinov. Zmanjšanje vnetja: ena izmed ključnih prednosti hiperbarič- ne terapije je njen protivnetni učinek. Povišan atmosferski tlak in povečan dostop do kisika lahko zmanjšata vnetje v telesu, ki pogosto igra ključno vlogo pri kronični bolečini. Povečanje krvnega obtoka: hiperbarična terapija izboljša krvni obtok, kar pripomore k boljši oskrbi tkiv s kisikom in hranili. To pomaga pri obnavljanju poškodovanih tkiv ter zmanjšanju bolečine. Spodbujanje procesa celjenja: z večjim vnosom kisika v telo se pospeši proces celjenja poškodovanih tkiv, kar zmanjša kronično bolečino, ki izhaja iz poškodb ali bolezni. Zmanjšanje nevropatske bolečine: hiperbarična terapija lahko prav tako pomaga pri zmanjševanju nevropatske bolečine, ki izhaja iz poškodbe ali disfunkcije živčnega sistema. Povečana vsebnost kisika tako spodbudi regeneracijo živčnih celic ter zmanjša občutke bolečine. Hiperbarična terapija je ena od obetavnih metod za lajša- nje kronične bolečine, ki lahko prinese olajšanje tistim, ki se soočajo s tem stanjem. S stalnim razvojem te tehnologije in z nadaljnjimi raziskavami lahko pričakujemo, da bo hiperbarična terapija še naprej igrala pomembno vlogo pri upravljanju kro- nične bolečine in izboljšanju kakovosti življenja tistih, ki trpijo zaradi tega stanja. ROFES, kratica za Re exor-Organo-Functional-Electro-Stimulation, je inovativna naprava, ki se uporablja za diagnostiko in terapijo široke palete zdravstvenih stanj. S svojo sposobnostjo stimulacije organov in funkcionalnih sistemov telesa omogoča celosten pregled in obravnavo zdravstvenega stanja vseh 17 organov telesa, njihovo energetsko sta- nje in funkcionalno stanje organa. Pregled je neboleč in s takojšnjim rezultatom. S strokovno interpretacijo rezultatov lahko ROFES zagotovi celovit pregled stanja organov telesa ter omogoči ciljno usmerjeno terapijo za izboljšanje zdravja in počutja posameznika. Novost v Centru OXYHIP: Pregled stanja telesa z aparatom ROFES ROFES kakšno je moje stanje telesa V samo 3 minutah do rezultata »Naj bo vaše telo vaša največja naložba. Skrbite zanj, ker je vredno.« Hiperbarična terapija kot učinkovita metoda za lajšanje kronične bolečine Kako deluje hiperbarična terapija pri kronični bolečini? Kronična bolečina je stanje, ki močno vpliva na kakovost življenja posameznika, pri čemer tradicionalne metode zdra- vljenja pogosto ne prinesejo zadostnega olajšanja. V zadnjih letih je hiperbarična terapija postajala vedno bolj priznana kot morebitna učinkovita metoda za lajšanje kronične bole- čine. V nadaljevanju izveste, kako kako hiperbarična terapija deluje v boju proti kronični bolečini in kakšne koristi lahko prinese tistim, ki se soočajo s tem izzivom. 031 407 059 Celeiapark Celje 031 407 059 Celeiapark Celje Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 20, 16. maj 2024 PODLISTEK Fotografi ja na levi je spomin na birmo v cerkvi sv. Jožefa nad Celjem leta 1965. Imeli sva skupno birmsko botrico Ivanko Ploj, ki naju je za svečani dogodek celo- stno uredila; sama je sešila kostima, nama podarila torbici, čeveljčke, uro in verižico. Da, tudi za frizerja je poskrbela, da sva imeli pričesko po tedanji zadnji modi, kot Jovanka Broz. Vseskozi smo bile medsebojno povezane v prijateljstvu in spoštovanju. Mnogo je bilo skupnih družinskih druženj in praznovanj, kot na primer botričina osemdesetletnica, ko je nastala barvna fotografi ja na desni. Letos bo trinajst žalostnih let, odkar nas je zapustila v devetdesetem letu. Bila nama je kot druga mama, enako kot naju je imela rada tudi najine otroke. Prispevali: Cvetka Škofl ek in Romana Pernovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Rudarski dom je bil pred nemško okupacijo rudarsko in kulturno prosvetno sredi- šče Sokolov. Godba Premo- govnika Velenje je imela svoj prostor v prvem nadstropju Rudarskega doma. Vzdolž telovadišča je bilo za občin- stvo postavljenih nekaj klopi, tj. na v zemljo zabitih kolih položenih desk. V parku, ki je sodil v ožji kompleks, je godba prirejala nedeljske ‘plac-koncerte’. Na reperto- arju so bile spevoigre in ko- račnice slovenskih avtorjev ter melodije čeških operet in koračnic. Za ožjim kompleksom Ru- darskega doma, na drugi strani pešpoti, kjer je danes pomožno nogometno igrišče, je godba ob večjih prireditvah spremljala telovadne vaje sokolskega telo- vadnega zbora: »V spominu mi je ostalo nekaj utrinkov iz za- dnjega poletja pred »prihodom slavne nemške vojske«, kot so tedaj nekateri pozdravljali njen prihod. Za božič leta 1940 sem se razveselil najbolj zaželenega darila – harmonike in zraven še velike škatle svinčenih vojakov. Vse to je priskrbela moja teta Micka, ki je bila poročena s takrat že priznanim godbeni- kom Tonetom Mravljakom, in sicer s pomočjo svoje tete, ki Zabavna plesna in kavarniška glasba v Velenju med obema vojnama do zgodnjih 60. let (2) ALBUM S CELJSKEGA www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Nastop pihalne godbe Premogovnika Velenje, april 1955 je živela v Gradcu. Oče in mati sta z novorojenčkom še živela v Zabukovici, kamor se je oče preselil okrog leta 1935, ko ve- lenjski premogovnik ni obrato- val v celoti. Pri teti Micki in nje- nemu možu T onetu Mravljaku sem živel od svojega drugega leta naprej. V spominu mi je ostala tudi vinska trgatev, ki so jo vedno pripravljali pred ke- gljiščem v parku. Tam je bil po navadi ‘arest’; tik ob stopnicah, ki so vodile v dvorano, pa je bil postavljen plesni oder, z ‘balda- hinom’, okrašenim z grozdjem in papirnatimi raznobarvnimi lampijončki z električnimi žar- nicami. Godba je najprej igrala na svojem koncertnem mestu v parku, potem pa so nekate- ri godbeniki, ki so sestavljali manjše skupine, zaigrali še za ples. Skoraj vsak drugi god- benik je vlekel meh, pridru- žili so se jim še fl igerhornisti (krilovke) na tubah (basi) in klarinetisti. Meni je bil najbolj všeč boben, ki je imel pripeto še činelo. Bobnar je imel v eni roki ‘šlegl’ za udarjanje v bo- ben, v drugi pa drugo činelo, s katero je tolkel ob tisto, ki je bila pritrjena na boben. Ker je na boben največkrat udarjal stric Tone Mravljak, sem imel privilegij opazovati tik ob njem, tu in tam pa mi je podal jekleno paličico, da sem mu ‘pomagal’ udarjati ob triangel. Tako sem postal najmlajši član godbe. T e- lovadne vaje sokolskega telo- vadnega zbora so se končale z veselico na zabavišču pred ke- gljiščem, podobno kot vinska trgatev. Ubrano petje se je raz- legalo po parku tudi med ko- lektivnim obiranjem lipovega cvetja. Moj glasbeni ‘pouk’ pa so kmalu prekinili vojaki, ki so jih pripeljali iz Šoštanja. Postro- jili so nas na dvorišče, kjer smo jim z novimi zastavicami ma- hali v pozdrav. Razpoloženje je bilo kar vedro, vendar se sam nisem zavedal, kaj se v resnici dogaja. V dvorani Rudarskega doma je bil pianino, ob večjih praznikih so bili znani gala ple- si. Po nekaterih pričevanjih je igrala zasedba, v kateri je igral Mirko Skaza, sin tedanjega žu- panovega tajnika.« Velenjski intelektualci so zasnovali male godalne skupine – zasedbe po vzoru dunajskih malih kavarni- ških orkestrov, ki so igrali t. i. »šramel muzik«. Ena tedanjih znanih zasedb je bila skupina, ki sta jo vodila Janko Ulrih in Franc Brodej. Poleg manjših zasedb ple- sne glasbe so bili takrat znani harmonikarji na diatoničnih Lubasovih harmonikah, ki so jih spremljali še godbeniki s klarinetom in tubo, pogo- sto je bilo slišati tudi citre: »Z obiskov pri Zidarjevih v Hrastovcu se mi je v spomin najbolj vtisnil Matija Kovač, sicer tudi bobnar pri Ru- darski godbi. V mladosti je veliko igral po »penzionih« v Avstriji in na Bavarskem, zato je znal zaigrati veliko plesnih skladb. Znan je bil tudi Avgust Mravljak, prvi Delčnjakov učitelj; Franc Delčnjak pa je svojega uči- telja kmalu prekosil in razvil visoko tehniko igranja z levo roko (basi), ki je pri prvotni diatonični harmoniki mejila že na virtuoznost. Tretji har- monikar je bil ljudski godec Lambizer, ki je igral tudi na citre.« Se nadaljuje. Andreja Ažber, Knjižnica Velenje V spomin na najino birmsko botrco Ivanko INFORMACIJE IN PRIJAVE MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Sobota , 25. maj 2024, ob 16.00, Stara grofija . Otr Oška ustvarjalnica POSLIKAVA VAZIC POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Cena : 5€/OSEBO OBVEZNE PRIJAVE! n a razstavi Prevzet O v zaščit O si bOmO Ogledali barvite azijske Predmete in sPOznali dek Orativni stil famillie r Ose , ki ga najdemO na številnih vazah . POslikali bOmO vazic O v tej tehniki . d elavnic O vOdi e nea b r Onja g ajšek in je Primerna za OsnOvnOšOlske Otr Oke . pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov iz nove številke pripravlj EN j E pr Ev ZETi sds Anže Logar ekskluzivno razkriva svoje politične načrte slovo v BE l EM Kdo vse je prišel na pogreb Mance Košir a Ndr Ej p . ŠKra Ba Revolucija pri učenju matematike voj Na v ro Kah s Troj Ev Lovska letala F-16 upravlja umetna inteligenca www.reporter.si Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 20, 16. maj 2024 AKTUALNA PONUDBA www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca maja 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. zanesljivo skrbni ne zaupajte popravila komurkoli Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip Telefon: 03 424 40 08 E-pošta: sprejem.citroen@selmar.si Selmar d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje www.selmar.si Hiperbarična terapija vključuje izpostavljenost bolnika pove- čanemu atmosferskemu tlaku v nadzorovanem okolju, medtem ko vdihuje čisti kisik. Ta kombinacija povišanega tlaka in koncen- triranega kisika spodbuja različne  ziološke procese v telesu, ki lahko pomagajo pri lajšanju kronične bolečine na več načinov. Zmanjšanje vnetja: ena izmed ključnih prednosti hiperbarič- ne terapije je njen protivnetni učinek. Povišan atmosferski tlak in povečan dostop do kisika lahko zmanjšata vnetje v telesu, ki pogosto igra ključno vlogo pri kronični bolečini. Povečanje krvnega obtoka: hiperbarična terapija izboljša krvni obtok, kar pripomore k boljši oskrbi tkiv s kisikom in hranili. To pomaga pri obnavljanju poškodovanih tkiv ter zmanjšanju bolečine. Spodbujanje procesa celjenja: z večjim vnosom kisika v telo se pospeši proces celjenja poškodovanih tkiv, kar zmanjša kronično bolečino, ki izhaja iz poškodb ali bolezni. Zmanjšanje nevropatske bolečine: hiperbarična terapija lahko prav tako pomaga pri zmanjševanju nevropatske bolečine, ki izhaja iz poškodbe ali disfunkcije živčnega sistema. Povečana vsebnost kisika tako spodbudi regeneracijo živčnih celic ter zmanjša občutke bolečine. Hiperbarična terapija je ena od obetavnih metod za lajša- nje kronične bolečine, ki lahko prinese olajšanje tistim, ki se soočajo s tem stanjem. S stalnim razvojem te tehnologije in z nadaljnjimi raziskavami lahko pričakujemo, da bo hiperbarična terapija še naprej igrala pomembno vlogo pri upravljanju kro- nične bolečine in izboljšanju kakovosti življenja tistih, ki trpijo zaradi tega stanja. ROFES, kratica za Re exor-Organo-Functional-Electro-Stimulation, je inovativna naprava, ki se uporablja za diagnostiko in terapijo široke palete zdravstvenih stanj. S svojo sposobnostjo stimulacije organov in funkcionalnih sistemov telesa omogoča celosten pregled in obravnavo zdravstvenega stanja vseh 17 organov telesa, njihovo energetsko sta- nje in funkcionalno stanje organa. Pregled je neboleč in s takojšnjim rezultatom. S strokovno interpretacijo rezultatov lahko ROFES zagotovi celovit pregled stanja organov telesa ter omogoči ciljno usmerjeno terapijo za izboljšanje zdravja in počutja posameznika. Novost v Centru OXYHIP: Pregled stanja telesa z aparatom ROFES ROFES kakšno je moje stanje telesa V samo 3 minutah do rezultata »Naj bo vaše telo vaša največja naložba. Skrbite zanj, ker je vredno.« Hiperbarična terapija kot učinkovita metoda za lajšanje kronične bolečine Kako deluje hiperbarična terapija pri kronični bolečini? Kronična bolečina je stanje, ki močno vpliva na kakovost življenja posameznika, pri čemer tradicionalne metode zdra- vljenja pogosto ne prinesejo zadostnega olajšanja. V zadnjih letih je hiperbarična terapija postajala vedno bolj priznana kot morebitna učinkovita metoda za lajšanje kronične bole- čine. V nadaljevanju izveste, kako kako hiperbarična terapija deluje v boju proti kronični bolečini in kakšne koristi lahko prinese tistim, ki se soočajo s tem izzivom. 031 407 059 Celeiapark Celje 031 407 059 Celeiapark Celje Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 20, 16. maj 2024 PODLISTEK Fotografi ja na levi je spomin na birmo v cerkvi sv. Jožefa nad Celjem leta 1965. Imeli sva skupno birmsko botrico Ivanko Ploj, ki naju je za svečani dogodek celo- stno uredila; sama je sešila kostima, nama podarila torbici, čeveljčke, uro in verižico. Da, tudi za frizerja je poskrbela, da sva imeli pričesko po tedanji zadnji modi, kot Jovanka Broz. Vseskozi smo bile medsebojno povezane v prijateljstvu in spoštovanju. Mnogo je bilo skupnih družinskih druženj in praznovanj, kot na primer botričina osemdesetletnica, ko je nastala barvna fotografi ja na desni. Letos bo trinajst žalostnih let, odkar nas je zapustila v devetdesetem letu. Bila nama je kot druga mama, enako kot naju je imela rada tudi najine otroke. Prispevali: Cvetka Škofl ek in Romana Pernovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Rudarski dom je bil pred nemško okupacijo rudarsko in kulturno prosvetno sredi- šče Sokolov. Godba Premo- govnika Velenje je imela svoj prostor v prvem nadstropju Rudarskega doma. Vzdolž telovadišča je bilo za občin- stvo postavljenih nekaj klopi, tj. na v zemljo zabitih kolih položenih desk. V parku, ki je sodil v ožji kompleks, je godba prirejala nedeljske ‘plac-koncerte’. Na reperto- arju so bile spevoigre in ko- račnice slovenskih avtorjev ter melodije čeških operet in koračnic. Za ožjim kompleksom Ru- darskega doma, na drugi strani pešpoti, kjer je danes pomožno nogometno igrišče, je godba ob večjih prireditvah spremljala telovadne vaje sokolskega telo- vadnega zbora: »V spominu mi je ostalo nekaj utrinkov iz za- dnjega poletja pred »prihodom slavne nemške vojske«, kot so tedaj nekateri pozdravljali njen prihod. Za božič leta 1940 sem se razveselil najbolj zaželenega darila – harmonike in zraven še velike škatle svinčenih vojakov. Vse to je priskrbela moja teta Micka, ki je bila poročena s takrat že priznanim godbeni- kom Tonetom Mravljakom, in sicer s pomočjo svoje tete, ki Zabavna plesna in kavarniška glasba v Velenju med obema vojnama do zgodnjih 60. let (2) ALBUM S CELJSKEGA www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Nastop pihalne godbe Premogovnika Velenje, april 1955 je živela v Gradcu. Oče in mati sta z novorojenčkom še živela v Zabukovici, kamor se je oče preselil okrog leta 1935, ko ve- lenjski premogovnik ni obrato- val v celoti. Pri teti Micki in nje- nemu možu T onetu Mravljaku sem živel od svojega drugega leta naprej. V spominu mi je ostala tudi vinska trgatev, ki so jo vedno pripravljali pred ke- gljiščem v parku. Tam je bil po navadi ‘arest’; tik ob stopnicah, ki so vodile v dvorano, pa je bil postavljen plesni oder, z ‘balda- hinom’, okrašenim z grozdjem in papirnatimi raznobarvnimi lampijončki z električnimi žar- nicami. Godba je najprej igrala na svojem koncertnem mestu v parku, potem pa so nekate- ri godbeniki, ki so sestavljali manjše skupine, zaigrali še za ples. Skoraj vsak drugi god- benik je vlekel meh, pridru- žili so se jim še fl igerhornisti (krilovke) na tubah (basi) in klarinetisti. Meni je bil najbolj všeč boben, ki je imel pripeto še činelo. Bobnar je imel v eni roki ‘šlegl’ za udarjanje v bo- ben, v drugi pa drugo činelo, s katero je tolkel ob tisto, ki je bila pritrjena na boben. Ker je na boben največkrat udarjal stric Tone Mravljak, sem imel privilegij opazovati tik ob njem, tu in tam pa mi je podal jekleno paličico, da sem mu ‘pomagal’ udarjati ob triangel. Tako sem postal najmlajši član godbe. T e- lovadne vaje sokolskega telo- vadnega zbora so se končale z veselico na zabavišču pred ke- gljiščem, podobno kot vinska trgatev. Ubrano petje se je raz- legalo po parku tudi med ko- lektivnim obiranjem lipovega cvetja. Moj glasbeni ‘pouk’ pa so kmalu prekinili vojaki, ki so jih pripeljali iz Šoštanja. Postro- jili so nas na dvorišče, kjer smo jim z novimi zastavicami ma- hali v pozdrav. Razpoloženje je bilo kar vedro, vendar se sam nisem zavedal, kaj se v resnici dogaja. V dvorani Rudarskega doma je bil pianino, ob večjih praznikih so bili znani gala ple- si. Po nekaterih pričevanjih je igrala zasedba, v kateri je igral Mirko Skaza, sin tedanjega žu- panovega tajnika.« Velenjski intelektualci so zasnovali male godalne skupine – zasedbe po vzoru dunajskih malih kavarni- ških orkestrov, ki so igrali t. i. »šramel muzik«. Ena tedanjih znanih zasedb je bila skupina, ki sta jo vodila Janko Ulrih in Franc Brodej. Poleg manjših zasedb ple- sne glasbe so bili takrat znani harmonikarji na diatoničnih Lubasovih harmonikah, ki so jih spremljali še godbeniki s klarinetom in tubo, pogo- sto je bilo slišati tudi citre: »Z obiskov pri Zidarjevih v Hrastovcu se mi je v spomin najbolj vtisnil Matija Kovač, sicer tudi bobnar pri Ru- darski godbi. V mladosti je veliko igral po »penzionih« v Avstriji in na Bavarskem, zato je znal zaigrati veliko plesnih skladb. Znan je bil tudi Avgust Mravljak, prvi Delčnjakov učitelj; Franc Delčnjak pa je svojega uči- telja kmalu prekosil in razvil visoko tehniko igranja z levo roko (basi), ki je pri prvotni diatonični harmoniki mejila že na virtuoznost. Tretji har- monikar je bil ljudski godec Lambizer, ki je igral tudi na citre.« Se nadaljuje. Andreja Ažber, Knjižnica Velenje V spomin na najino birmsko botrco Ivanko INFORMACIJE IN PRIJAVE MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Sobota , 25. maj 2024, ob 16.00, Stara grofija . Otr Oška ustvarjalnica POSLIKAVA VAZIC POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Cena : 5€/OSEBO OBVEZNE PRIJAVE! n a razstavi Prevzet O v zaščit O si bOmO Ogledali barvite azijske Predmete in sPOznali dek Orativni stil famillie r Ose , ki ga najdemO na številnih vazah . POslikali bOmO vazic O v tej tehniki . d elavnic O vOdi e nea b r Onja g ajšek in je Primerna za OsnOvnOšOlske Otr Oke . pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov iz nove številke pripravlj EN j E pr Ev ZETi sds Anže Logar ekskluzivno razkriva svoje politične načrte slovo v BE l EM Kdo vse je prišel na pogreb Mance Košir a Ndr Ej p . ŠKra Ba Revolucija pri učenju matematike voj Na v ro Kah s Troj Ev Lovska letala F-16 upravlja umetna inteligenca www.reporter.si Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 20, 16. maj 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Naočarke Učiteljica: »Janezek, v katero skupino uvrščamo kače na- očarke?« Janezek: »Med kratkovidne!« Klinični center Štajerec vpraša Ljubljančana: »Kako se najhitreje pride do kliničnega centra?« Ljubljančan prizadevno: »Zaprite oči, prečkajte cesto in tam boste v desetih minutah.« Vzgoja Mihec bere knjigo. Ko mama vidi naslov knjige, ga vpraša: »Mihec, zakaj bereš knjigo o vzgoji otrok?« »Nadziram, ali me pravilno vzgajata!« Bencinska črpalka Od danes naprej morajo imeti vsi bencinski servisi tudi zdravnika in policista. Zdravnik nudi prvo pomoč tistim, ki omedlijo na blagajni, policist pa tiste, ki si natočijo poln tank bencina, zasliši, od kod jim denar. Prvi razred Pride železničarjev sin prvi dan iz šole. Oče ga vpraša, kako je bilo. Sin se razjezi: »Pa tak prvi razred! Sedeži sploh niso tapecirani!« 10 pravil za življenje brez stresa 1. Lenoba je pol zdravja. 2. Kar lahko storiš danes, preloži na pojutrijšnjem; ostal ti bo en prost dan! 3. Če drugi delajo, še ne pomeni, da moraš ti tudi! 4. Zadeva, ki se v desetih dneh ne reši sama, si ne zasluži tvoje pozornosti. 5. Nikdar ne išči svoje izgubljene volje do dela! 6. Kdor nič ne dela, ničesar ne pokvari, zato si zasluži po- hvalo. 7. Za delo poprimi tako, da bo še dovolj za druge. 8. Če te slabo plačajo, ne moreš dobro delati. 9. Delovno mesto ni bife, zato se tam ne zadržuj cel dan. 10. Dela se nikdar ne boj. Poleg njega lahko brez skrbi ležiš, delo ne grize. Pesimist in optimist Oče je imel dva sinova, enega pesimista in drugega optimi- sta. Za božič je pesimistu kupil vlakec na električni pogon, optimistu pa kup dreka. Naslednje jutro vpraša pesimista: »Kaj si dobil, sine?« Pesimist: »Mah, vlakec na elektriko. Sranje. Moral bom kupovati baterije, kvaril se bo … Eh, brez zveze.« Oče: »Saj je na elektriko, ne potrebuješ baterij.« Pesimist: »Mah, bom pa elektriko porabljal, brez zveze …« Oče nima več živcev, da bi ga prenašal, zato gre do optimi- sta, ki gleda v kup dreka. »Kaj si pa ti dobil, sine?« Optimist: »Ponija! Ampak ga trenutno ni tukaj.« Ko veš, da je še 20 let do službe. Posebej vpojen brisalec Najsodobnejši grob Tako so odojek, francoska solata in krofi rešili zajca. Ko bi me vsaj enkrat zbudil s poljubom. Dostava na Balkanu Nikamor se vam ne mudi, tudi ko vas priganjajo, zdaj si znate vzeti trenutek za razmislek in po- tem kdaj reči tudi ne, kar je zelo pomembno. Ni vam treba spre- jeti vsega, kar se ponuja, ampak le tisto, kar je dobro za vas in vas ohranja v ravnovesju. Ne do- volite si, da kdorkoli uniči vaš notranji mir, ki ste ga postopoma dosegli, odmaknite se od skrbi in se večkrat prepustite roman- tiki v dvoje. Morda pa odkrijte v sebi obzorja, za katera niste niti vedeli, da obstajajo. Te dni vam v ljubezni ne bo težko pokazati, kako zelo pose- sivni ste lahko, saj bodo dejanja govorila sama zase. Ko nekoga hočete, ga hočete do konca in brez skrivnosti, ki jih boste s svojo škorpijonsko intuicijo tako ali tako hitro zaznali. Kdor se tega boji, nima kaj iskati z vami oziroma se bo moral moč- no spremeniti. Okoli sebe si na splošno ne želite več površinskih odnosov, v katere sami vlagate, drugi pa ne. Zdaj pazite nase in ste se postavili na prvo mesto. V vas ostaja višek energije, ki bi jo bilo dobro pokuriti s špor- tom, kajti stvari ne delovnem mestu se bodo premikale pre- počasi, da bi vas utrudile. Ne želite si sprijazniti s položajem, v katerem ste, vendar pa vam primanjkuje potrpljenja, da bi iz semena, ki ste ga posadili, nekaj zraslo in vam prineslo dobiček. Četrtkova polna luna je v zname- nju strelca in vam lahko pomaga do pomembnih uvidov, zato ne- kaj dni prej in pozneje pozorno poslušajte notranji glas. Naučili ste se, da se zares zga- nete le še, ko gre za pomembne stvari, sicer pa se namesto delu trenutno raje posvečate stvarem, v katerih uživate. Znate uživati tako, da vas nihče ne opazi, a pozorno oko bo lahko videlo, da si privoščite le najbolje, česar kozorogi običajno ne počnete zaradi slabe vesti, a tokrat bo drugače. Veliko romantike, do- bre hrane, počitka, sprehodov v naravi, druženje z najbližjimi in partner, ki vas crklja, bodo stebri vašega dobrega počutja. V sebi čutite toliko energije in kreativnosti, da bi kar poleteli, a vas na tla venomer priklenejo zemeljske, vsakdanje skrbi, ki se jim morate posvečati, ker so povezane z vašimi najbližjimi, običajno z družino. Zvezde vam svetujejo, da se lotevajte stvari po vrsti, nikar vseh naenkrat, saj ne rešujete sveta, a tako boste prišli do časa, ki ga potrebujete zase. Do svobode, ki vam manjka in pripada. To boste dali lepo vedeti tudi partnerju, ki bo pogosto v skrbeh, da je odveč. Vzeli ste si čas za razmislek, kdo je v vašem življenju pomem- ben, in potegnili nekaj ostrih re- zov. Postavljanje meja nikoli ni bila vaša močna točka, a posta- jate priden učenec, ki že razume bistvo, da je to v življenju nujno, če si želite ostati zvesti sebi. Za- radi novih pravil igre boste lažje in bolje spali, predvsem pa se boste lahko posvetili romantiki, saj vam srce na tihem bije samo za trenutke, ki jih lahko preži- vljate v dvoje. Tu ne bo meja, ampak eno samo uživanje. Zaradi vpliva Marsa v ovnu vam pravi nič ni težko, vendar pa vas Merkur v biku opozarja na prepreke, ki jih nočete videti. Včasih ni vse stvar volje in pogu- ma, ampak tudi dobre organizi- ranosti in potrpežljivosti, ravno prava mešanica vsega tega vas bo ponesla do želenih ciljev. V ljubezni boste čutno razpolože- ni, kljub trenutkom strasti pa boste jasno dali vedeti, da potre- bujete tudi svojo svobodo in na trenutke celo samoto, da lahko zadihate s polnimi pljuči. Pod blagodejnim vplivom Venere v biku vas romantično nosi po svetu, hkrati pa ostaja- te praktični in prizemljeni, ko začnete razmišljati o svojih pri- čakovanjih. Tako je, kot da bi se sprijaznili z usodo, globoko v sebi pa veste, da ni vse tako, kot si želite, in da boste to še kako poskušali spremeniti. Za- čeli ste se ceniti in ne pristajate več na katerekoli kompromise, kar velja tudi za poslovno življe- nje, kjer se bo vloženi trud začel močno obrestovati. Še vedno boste veliko vlagali v odnose, ki niso samo prijatelj- ski, ampak imate od njih dobi- ček, kar vam boš šlo zelo dobro, saj boste znali biti prepričljivi in boste zlahka unovičili svoje ideje. A vse skupaj bo postalo skoraj rutinsko opravilo, zato se bo počasi začela pojavljati želja po spremembi, ki bo dosegala svoj vrhunec na četrtkovo polno luno v strelcu. Od idej in besed se bo treba premakniti k deja- njem, ne samo znati prepričati druge, naj vam sledijo. Veliko pozornosti bo še na- prej veljalo delu, a zdaj se boste znali tudi umiriti in se prepusti- ti razvedrilu, za katerega niste imeli veliko časa. Lahko se boste družili s prijatelji in nadoknadi- li zamujeno, pa tudi doma boste začeli uživati v krogu družine in partnerja. A predvsem vas bo veselilo, ko boste videli, da so bile tvegane poslovne odločitve pravilne in da so začele prina- šati opazen dobiček. In medtem ko se vaša denarnica polni, vi že razmišljate o novih ciljih. Energije vam ne primanjku- je, prav tako ne discipline, ko je treba zagristi v delo, zato lahko pričakujete odlične poslovne re- zultate ali celo večjo spremembo v svoji karieri, ki bo utrdila vaš položaj. Do tukaj vse lepo in prav, a po vseh naporih pogreša- te sorodno dušo, pa čeprav mor- da živite z njo. Kakšen namig, da potrebujete več romantike, ne bi bil odveč, sicer pa vam bo četrtkova polna luna ponudila več priložnosti, da presekate z rutino in se divje poveselite. Mirni in premišljeni so vaši koraki, vaše poslovne poteze so uravnovešene, dajali boste vtis, da ste z nogami trdno na tleh in da vas nič ne more iztiriti. Tudi v ljubezni boste stremeli k harmoniji, vendar pod svoji- mi pogoji, kar pa boste spretno znali zakriti z razvajanjem par- tnerja, tako da ne bo niti slutili, da se stvari odvijajo po vaše. Pa vendar se vedno najde nekaj, na primer polna luna, ki vas bo presenetila z dinamičnimi izzivi in obrnila vse na glavo. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 20, 16. maj 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Naočarke Učiteljica: »Janezek, v katero skupino uvrščamo kače na- očarke?« Janezek: »Med kratkovidne!« Klinični center Štajerec vpraša Ljubljančana: »Kako se najhitreje pride do kliničnega centra?« Ljubljančan prizadevno: »Zaprite oči, prečkajte cesto in tam boste v desetih minutah.« Vzgoja Mihec bere knjigo. Ko mama vidi naslov knjige, ga vpraša: »Mihec, zakaj bereš knjigo o vzgoji otrok?« »Nadziram, ali me pravilno vzgajata!« Bencinska črpalka Od danes naprej morajo imeti vsi bencinski servisi tudi zdravnika in policista. Zdravnik nudi prvo pomoč tistim, ki omedlijo na blagajni, policist pa tiste, ki si natočijo poln tank bencina, zasliši, od kod jim denar. Prvi razred Pride železničarjev sin prvi dan iz šole. Oče ga vpraša, kako je bilo. Sin se razjezi: »Pa tak prvi razred! Sedeži sploh niso tapecirani!« 10 pravil za življenje brez stresa 1. Lenoba je pol zdravja. 2. Kar lahko storiš danes, preloži na pojutrijšnjem; ostal ti bo en prost dan! 3. Če drugi delajo, še ne pomeni, da moraš ti tudi! 4. Zadeva, ki se v desetih dneh ne reši sama, si ne zasluži tvoje pozornosti. 5. Nikdar ne išči svoje izgubljene volje do dela! 6. Kdor nič ne dela, ničesar ne pokvari, zato si zasluži po- hvalo. 7. Za delo poprimi tako, da bo še dovolj za druge. 8. Če te slabo plačajo, ne moreš dobro delati. 9. Delovno mesto ni bife, zato se tam ne zadržuj cel dan. 10. Dela se nikdar ne boj. Poleg njega lahko brez skrbi ležiš, delo ne grize. Pesimist in optimist Oče je imel dva sinova, enega pesimista in drugega optimi- sta. Za božič je pesimistu kupil vlakec na električni pogon, optimistu pa kup dreka. Naslednje jutro vpraša pesimista: »Kaj si dobil, sine?« Pesimist: »Mah, vlakec na elektriko. Sranje. Moral bom kupovati baterije, kvaril se bo … Eh, brez zveze.« Oče: »Saj je na elektriko, ne potrebuješ baterij.« Pesimist: »Mah, bom pa elektriko porabljal, brez zveze …« Oče nima več živcev, da bi ga prenašal, zato gre do optimi- sta, ki gleda v kup dreka. »Kaj si pa ti dobil, sine?« Optimist: »Ponija! Ampak ga trenutno ni tukaj.« Ko veš, da je še 20 let do službe. Posebej vpojen brisalec Najsodobnejši grob Tako so odojek, francoska solata in krofi rešili zajca. Ko bi me vsaj enkrat zbudil s poljubom. Dostava na Balkanu Nikamor se vam ne mudi, tudi ko vas priganjajo, zdaj si znate vzeti trenutek za razmislek in po- tem kdaj reči tudi ne, kar je zelo pomembno. Ni vam treba spre- jeti vsega, kar se ponuja, ampak le tisto, kar je dobro za vas in vas ohranja v ravnovesju. Ne do- volite si, da kdorkoli uniči vaš notranji mir, ki ste ga postopoma dosegli, odmaknite se od skrbi in se večkrat prepustite roman- tiki v dvoje. Morda pa odkrijte v sebi obzorja, za katera niste niti vedeli, da obstajajo. Te dni vam v ljubezni ne bo težko pokazati, kako zelo pose- sivni ste lahko, saj bodo dejanja govorila sama zase. Ko nekoga hočete, ga hočete do konca in brez skrivnosti, ki jih boste s svojo škorpijonsko intuicijo tako ali tako hitro zaznali. Kdor se tega boji, nima kaj iskati z vami oziroma se bo moral moč- no spremeniti. Okoli sebe si na splošno ne želite več površinskih odnosov, v katere sami vlagate, drugi pa ne. Zdaj pazite nase in ste se postavili na prvo mesto. V vas ostaja višek energije, ki bi jo bilo dobro pokuriti s špor- tom, kajti stvari ne delovnem mestu se bodo premikale pre- počasi, da bi vas utrudile. Ne želite si sprijazniti s položajem, v katerem ste, vendar pa vam primanjkuje potrpljenja, da bi iz semena, ki ste ga posadili, nekaj zraslo in vam prineslo dobiček. Četrtkova polna luna je v zname- nju strelca in vam lahko pomaga do pomembnih uvidov, zato ne- kaj dni prej in pozneje pozorno poslušajte notranji glas. Naučili ste se, da se zares zga- nete le še, ko gre za pomembne stvari, sicer pa se namesto delu trenutno raje posvečate stvarem, v katerih uživate. Znate uživati tako, da vas nihče ne opazi, a pozorno oko bo lahko videlo, da si privoščite le najbolje, česar kozorogi običajno ne počnete zaradi slabe vesti, a tokrat bo drugače. Veliko romantike, do- bre hrane, počitka, sprehodov v naravi, druženje z najbližjimi in partner, ki vas crklja, bodo stebri vašega dobrega počutja. V sebi čutite toliko energije in kreativnosti, da bi kar poleteli, a vas na tla venomer priklenejo zemeljske, vsakdanje skrbi, ki se jim morate posvečati, ker so povezane z vašimi najbližjimi, običajno z družino. Zvezde vam svetujejo, da se lotevajte stvari po vrsti, nikar vseh naenkrat, saj ne rešujete sveta, a tako boste prišli do časa, ki ga potrebujete zase. Do svobode, ki vam manjka in pripada. To boste dali lepo vedeti tudi partnerju, ki bo pogosto v skrbeh, da je odveč. Vzeli ste si čas za razmislek, kdo je v vašem življenju pomem- ben, in potegnili nekaj ostrih re- zov. Postavljanje meja nikoli ni bila vaša močna točka, a posta- jate priden učenec, ki že razume bistvo, da je to v življenju nujno, če si želite ostati zvesti sebi. Za- radi novih pravil igre boste lažje in bolje spali, predvsem pa se boste lahko posvetili romantiki, saj vam srce na tihem bije samo za trenutke, ki jih lahko preži- vljate v dvoje. Tu ne bo meja, ampak eno samo uživanje. Zaradi vpliva Marsa v ovnu vam pravi nič ni težko, vendar pa vas Merkur v biku opozarja na prepreke, ki jih nočete videti. Včasih ni vse stvar volje in pogu- ma, ampak tudi dobre organizi- ranosti in potrpežljivosti, ravno prava mešanica vsega tega vas bo ponesla do želenih ciljev. V ljubezni boste čutno razpolože- ni, kljub trenutkom strasti pa boste jasno dali vedeti, da potre- bujete tudi svojo svobodo in na trenutke celo samoto, da lahko zadihate s polnimi pljuči. Pod blagodejnim vplivom Venere v biku vas romantično nosi po svetu, hkrati pa ostaja- te praktični in prizemljeni, ko začnete razmišljati o svojih pri- čakovanjih. Tako je, kot da bi se sprijaznili z usodo, globoko v sebi pa veste, da ni vse tako, kot si želite, in da boste to še kako poskušali spremeniti. Za- čeli ste se ceniti in ne pristajate več na katerekoli kompromise, kar velja tudi za poslovno življe- nje, kjer se bo vloženi trud začel močno obrestovati. Še vedno boste veliko vlagali v odnose, ki niso samo prijatelj- ski, ampak imate od njih dobi- ček, kar vam boš šlo zelo dobro, saj boste znali biti prepričljivi in boste zlahka unovičili svoje ideje. A vse skupaj bo postalo skoraj rutinsko opravilo, zato se bo počasi začela pojavljati želja po spremembi, ki bo dosegala svoj vrhunec na četrtkovo polno luno v strelcu. Od idej in besed se bo treba premakniti k deja- njem, ne samo znati prepričati druge, naj vam sledijo. Veliko pozornosti bo še na- prej veljalo delu, a zdaj se boste znali tudi umiriti in se prepusti- ti razvedrilu, za katerega niste imeli veliko časa. Lahko se boste družili s prijatelji in nadoknadi- li zamujeno, pa tudi doma boste začeli uživati v krogu družine in partnerja. A predvsem vas bo veselilo, ko boste videli, da so bile tvegane poslovne odločitve pravilne in da so začele prina- šati opazen dobiček. In medtem ko se vaša denarnica polni, vi že razmišljate o novih ciljih. Energije vam ne primanjku- je, prav tako ne discipline, ko je treba zagristi v delo, zato lahko pričakujete odlične poslovne re- zultate ali celo večjo spremembo v svoji karieri, ki bo utrdila vaš položaj. Do tukaj vse lepo in prav, a po vseh naporih pogreša- te sorodno dušo, pa čeprav mor- da živite z njo. Kakšen namig, da potrebujete več romantike, ne bi bil odveč, sicer pa vam bo četrtkova polna luna ponudila več priložnosti, da presekate z rutino in se divje poveselite. Mirni in premišljeni so vaši koraki, vaše poslovne poteze so uravnovešene, dajali boste vtis, da ste z nogami trdno na tleh in da vas nič ne more iztiriti. Tudi v ljubezni boste stremeli k harmoniji, vendar pod svoji- mi pogoji, kar pa boste spretno znali zakriti z razvajanjem par- tnerja, tako da ne bo niti slutili, da se stvari odvijajo po vaše. Pa vendar se vedno najde nekaj, na primer polna luna, ki vas bo presenetila z dinamičnimi izzivi in obrnila vse na glavo. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 20, 16. maj 2024 RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 621 SUDOKU 622 SUDOKU 313 REŠITEV SUDOKU 312                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje 3K ZASUČITE VEČJA PTICA PEVKA DEL ROKE MED ZA- PESTJEM IN KOMOLCEM UČENJE (STAR.) KLIN … KLINOM IZBIJA TRNOVI PALICI GEOMETRIJ- SKA TELESA Z 20 PLOSKVAMI V NJEJ HRANIMO LISTE OPROSTIM BORZNA POSREDNICA AMERIŠKI IGRALEC STEIGER CUREK (SVETLOBE) MEDN. OZN. NOVE ZELANDIJE … IN FUJ SADEŽ PODOBEN SLIVI AM. FILM: ČAROVNIK IZ … ENA (ANG.) VRSTA PECIVA IZRASTKI NA GLAVI JELENA NAPOVEDUJE NEVARNOST ČITA MEJI NA IRAN LAGO … COMO DEL TENIŠKE IGRE AM. REŽISER WELLES NEKDANJI NEMŠKI ZUNANJI MINISTER (KLAUS) ROBIDOVO GRMIČEVJE VERGIL JE AVTOR … NEKD. PRED- SEDNIK ZDA REAGAN OPRAVLJA KIRURŠKI POSEG VRSTA MIŠICE RENTGEN TURISTIČNA, UPRAVNA ORGANSKE KISIKOVE SPOJINE RADIO CELJE RENDEZ - …: NE LAŽI MI ČRNA … JE DRŽAVA NA BALKANU PO 100 LETIH IMAMO … OBLETNICO STREŽE PRI BOGOSLUŽJU OŽINA JE … PAS MORJA OBKROŽEN, OVIT EMILE …: BEZNICA SLOVENSKI RADIJEC GIACOMELLI DEL ATMOSFERE UBIL JO JE HERAKLEJ VAŠKI ODBOR SPLET, SOVPAD NALEPIMO JO NA PISMO BOŽIČKOVA JE RDEČA AVSTRALSKI IGRALEC (GEOFFREY) ZNAM. NEM. GOSPODINJ. APARATOV NAŠ NEKD. MINISTER (DUŠAN) DUBLIN JE … GLAVNO MESTO JORDANKE SO SOSEDE … PRIVRŽENCI ISLAMIZMA Povsod z vami PRVOTNI PREBIVALCI ITALIJE PRODAJA NA SEJMU OSNOVNA ENOTA FILMA VOJSKA NEKD. SFRJ POLJSKA CVETLICA RIBIŠKA DRUŽINA PLAHE GOZD- NE ŽIVALI GOLJUFA SLOVENSKI PISATELJ (FRAN) LOVI GAMSE ODVEČNE STVARI NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA AMERIŠKI IGRALEC (WOODY) ... ZORE: ŠE SI TU JOSIP IPAVEC V. KRESLIN: … ČRNA KITARA NASTANE PRI ESTRENJU ENERGIJSKI CENTER V JOGI …E BIDEN ODPRTINA V STENI JANEŽ (LAT.) UČENEC OSNOVNE ŠOLE NEKDANJA SMUČARKA SVET PRILOGA K ČEVAPČIČEM EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA ANGLEŠKA PEVKA MOYET IZVAJA GA KLEMEN KLEMEN ALUMINIJEV NITRID SI … NISI PRIJATLI, OB- RODILE SO TRTE VINCE … SLADKO SINOČI SEM NA VASI BIL, NA … KRAJ POTOKA KALI…RNIJA SLOVENSKA DEMOKRA- TIČNA ZVEZA VEČANJE DOMAČI ŽIVALI KATASTRSKA OBČINA MAJHEN KRT SLOVENSKA KEMIČARKA KORNHAU- SER ITALIJANSKI ZELIŠČNI LIKER ITALIJANSKA JED IZDELUJE POHIŠTVO 1 13 6 12 10 3 2 11 5 4 7 9 8 Novi TEDNIK št. 20 16. 5. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 20, 16. maj 2024 PISANI SVET Maj je za številne kristja- ne priljubljen zaradi šmar- nic, bogoslužij, posvečenih Mariji, ki jih še posebej radi obiskujejo otroci. V številnih župnijah po dr- žavi letos v tem času pre- birajo knjigo Na začetku je bila škatla. Gre za prvenec knjižne urednice Celjske Mohorjeve družbe Saške Ocvirk iz Šentjurja. Da je prava mojstrica besed, ni treba posebej poudarjati, saj gre za nekdanjo dol- goletno novinarko Novega tednika in Radia Celje. Med knjižnimi platnica- mi je 31 zgodb, kjer skozi pripovedi otrok spoznamo, da je molitev lahko zahva- la, prošnja ali slavljenje in da je drugačna pri vsakem posamezniku. Saško Ocvirk so za pisanje spodbudili v Celjski Mohorjevi družbi, sploh zato, ker letos cerkev obeležuje leto molitve. »Če- prav živim za knjige in od knjig, se v tej ›škatli‹ zame, čeprav je drobna knjižica, skriva vse, s čimer se ver- jetno bode vsak avtor. Ob izidu knjige čutim ponos, a tudi negotovost in strah,« je dejala. In dodala, da je res vesela izjemno lepih odzi- vov iz vse Slovenije. »Pravi- jo, da je iz ›škatle‹ prišel tisti duh, zaradi katerega otroci radi hodijo k šmarnicam, odrasli pa se ne mučijo pre- več, ko jih berejo. Molitev je nekaj, kar potrebujemo vsi, čeprav neverni temu druga- če rečejo. Letošnje šmarnice so namenjene temu, da nas vse, majhne in velike, spo- mnijo, da je molitev še vse kaj drugega kot ponavljanje obrazcev in dolgočasenje pri maši.« TS Med najboljšimi v planinski orientaciji Na Slovenskem planin- skem orientacijskem tekmo- vanju (SPOT) Poljčane 2024, ki so ga pod okriljem Mla- dinske komisije Planinske zveze Slovenije organizirala planinska društva Podravske orientacijske lige, se je pome- rilo 64 najboljših ekip iz vse Slovenije. Še posebej dobro so se odrezale ekipe iz naše regije. Državne prvakinje so postale kar v štirih od šestih kategorij. V kategoriji A (učenci do 6. razreda osnovne šole) je zmagala ekipa OŠ Vransko – POŠ Tabor (PD Tabor), v kategoriji B (učenci od 7. do 9. razreda OŠ) so državni pr- vaki ponovno postali mladi planinci iz PD Gornja Radgo- na, v kategoriji C (mladi do 20 let) so bili nepremagljivi domačini iz PD Poljčane, zmaga v kategorijah D (člani, starejši od 18 let) in F (druži- ne) je romala v PD Polzela, v kategoriji E (člani nad 45 let) so se uspeha veselili v PD Ve- lenje. V osnovnošolski odprti kategoriji G so slavili v POŠ/ PD Tabor, v odprti I (primer- ljiva z E) pa v PD Borovnica. Najuspešnejši so se uvrstili na mednarodno tekmovanje v planinski orientaciji, ki bo jeseni v Severni Makedoniji. Sobotna dnevna in nočna tekma sta bili izziv le za tek- movalce v najzahtevnejših kategorijah C in D, na nedelj- skem orientacijskem vrhuncu pa so se zbrali tudi tekmovalci iz preostalih kategorij. Planinci so morali poleg odličnega zna- nja iz orientacije, sposobnosti gibanja po zahtevnem terenu, splošnega planinskega znanja in dobre telesne pripravljenosti pokazati še poznavanje snovi planinske šole, na progi pa so jih čakale praktične naloge iz prve pomoči, planinskih voz- lov, orientacije in dodatnega gradiva o Boču in njegovi na- ravi. ŠO Nov zeleni Lokalc Po velenjski občini zdaj vozi tudi zeleni Lokalc. (Foto: arhiv občine) Prebivalci Mestne obči- ne Velenje zadnja leta lah- ko uporabljajo brezplačen avtobusni mestni prevoz Lokalc. Med potniki, vsako leto jih je približno 300 ti- soč, je največ delavcev, upo- kojencev ter osnovnošolcev, dijakov in študentov. Te dni po Velenju vozi nov zeleni avtobus, ki je opremljen z grafi čno podobo Evropske unije Zeleni list (Green Leaf), saj je Velenje letos no- silec tovrstnega evropskega naziva. Občina poziva Velenjčane, naj se tudi v prihodnje čim pogosteje odločijo za mestni potniški promet, saj tako pri- spevajo k zmanjšanju števila avtomobilov ter škodljivih iz- pustov v mestu. Manj je tudi prometnih zastojev. Lokalc v velenjski občini vozi po petih progah – rumeni, rdeči, mo- dri, zeleni in oranžni – ter po posebni popoldanski sobotni liniji do pokopališča Podkraj. Prvo postajališče za vse pro- ge je Avtobusno postajališče Velenje. Dva Lokalca sta prilagojena za vstop in iz- stop z invalidskimi vozič- ki. Letos občina načrtuje nakup dveh novih vozil. Na vseh postajališčih so informativne table z voz- nim redom. Na obnovlje- nih postajališčih je name- stila e-prikazovalnike, ki obveščajo o prihodu av- tobusa. V prihodnje načr- tuje nadgradnjo z e-prika- zovalniki na še 20 drugih a vt obusnih post ajališčih. BF V najmlajši kategoriji A so zmagali mladi planinci iz POŠ/PD Tabor (desno), drugo mesto so si prislužili v OŠ Šalek (PD Velenje) in tretje v POŠ Ponikva (PD Žalec). (Foto: Janko Kovačič) S »škatlo« o pestri mavrici molitev Srečanje prijateljev Prijateljski mesti, Biograd na Moru in Slovenske Konji- ce, sta se tudi letos povezali pri organizaciji prireditve Slovenski vikend. Letošnje dogajanje v tem priljublje- nem obmorskem turistič- nem mestu je med drugim popestril svetovni popotnik Konjičani Oli Walker s psič- ko Carlitos. Pred približno mesecem sta se odpravila na Pot prijateljstva okoli sveta. Glasbeni del dogodka Slo- venski vikend je popestrila Godba na pihala Slovenske Konjice s koncertom doma- čih in tujih uspešnic popa in roka. Konjiški godbeniki so poleg koncerta izvedli še dva mimohoda koračnic. Domačini in turisti nad nji- hovim igranjem niso skriva- li navdušenja. Predstavniki mesta Biograd na Moru so goste iz Slovenskih Konjic v zahvalo povabili na vožnjo z ladjico, obiskali so tudi vinogradniško posestvo, na katerem so jim predstavili postopek pridelave olivnega olja in vin. Konjičani so prav tako sodelovali na prireditvi Gastronomska zgodba prija- teljskih mest. Matej Vinko- vič je v svojem starodobnem kombiju, predelanem v sim- patično vinsko fontano Wine Van, poskrbel, da so obisko- valci lahko spoznavali vina s Konjiškega. Predstavniki prijateljskih mest Biograd na Moru in Slovenske Konjice so srečanje končali z obljubo, da se bodo prihodnje leto maja ponovno družili ob Jadran- skem morju. BF Konjiški godbeniki navdušili s koncertom. (Foto: arhiv občine) Vprašanje (ne)moči Na dan Evrope in nekdanji dan zmage so v avli Muzeja novejše zgodovine Celje toč- no opoldne odprli razstavo Kraji spomina: Moč in ne- moč partizanskih spome- nikov. Gostujoča razstava Središča za javno zgodovino Oddelka za zgodovino na Fi- lozofski fakulteti v Ljublja- ni je v Celju brezplačno na ogled do 2. junija, nato se bo selila v prestolnico. Panojska razstava prika- zuje usodo spomenikov na- rodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije na ozemlju nekdanje Jugosla- vije. Pripravili so jo Božidar Flajšman, Peter Mikša, Božo Repe, Kornelija Ajlec in Bojan Balkovec, ki so v njej ugotovi- li, da se odnos do spomenikov v nekdanjih jugoslovanskih republikah močno razlikuje. »Na Hrvaškem je z razpadom Jugoslavije prišlo do množič- nega uničevanja partizanskih spomenikov; tam naj bi bilo uničenih približno tri tisoč spomenikov in obeležij. Podo- ben odnos se delno vidi tudi v delu Bosne in Hercegovine, kjer živijo Hrvati. V Srbiji in Vojvodini so spomeniki v glavnem ohranjeni, primerno so ohranjeni tudi v Sloveniji in Makedoniji. Na Kosovu so ne- kateri spomeniki povsem ali delno opuščeni, nekateri so nedotaknjeni,« je ob odprtju razstave povedal Bojan Bal- kovec. Dogodek je popestrila tudi glasbena skupina iz Šol- skega centra Celje. SJ Na panojih so predstavljeni izbrani primeri spomenikov in njihova usoda po razpadu skupne države. (Foto: Andraž Purg) Saška Ocvirk s svojim prvencem (Foto: TS)