I 111 V. tii.	V L I u D LIANI.
Cena 33 Din za celo leto. Za inozemstvo bO Din. 1'osutnczna Številka I vsako sredo. Spisi in dopisi naj so pošiljajo Uredništvu »Domoljuba
D N li 21 OKTOBRA 1931	L L 1 O 44
Din. V inscrutnem dolu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja i«, naročnina reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljubu« v Ljubljani
Kristus Krali
»Kristus je kamen, ki ste ga vi zidarji zavrgli, ki pa je postal vogelni kamen In v likomer drugem ni rešitve...« Apd 4, 11.
Tako je govoril prvak apostolov sveti Peter pred velikim zborom v Jeruzalemu, tako so ponavljali za njim njegovi nasledniki irseh stoletij in tako nam kliče tudi sedanji krmar Petrove ladje sveti oče Pij XI., ki je pred šestimi leti postavi! praznik Kristusa Kralja. Vendo je bil upravičen ta klic, zakaj zmerom so se ljudje obračali od Kristusa, niso marali priznati njegove oblasti in niso hoteli ničesar slišati o njegovih zapovedih; ali še nikdar ni bil morda tako upravičen kakor je danes, ko se zdi, da hoče vse človeštvo za vedno zavreči ta vogelni kamen, ki edini nas more še rešiti.
Nobenega dvoma ni, da je Kristus temeljni kamen, na katerem mora stati vsaka omika in čigar načel se mora držati vsak narod, ki noče izginiti s površja zemlje. Kristus mora kraljevati v vsetn javnem in zasebnem življenju. Kristus je naš Stvarnik in Odre-šenik, Izvor in edini Cilj vsega našega življenja, naš Kralj in naš Gospod. Že po naravi smo torej popolna njegova last, njegova last smo pa tudi v nadnaravnem oziru, ker nas je odrešil in nam pridobil potrebnih milosti, da dosežemo svoj poslednji namen — nebesa.
Kristus, vir vsega našega naravnega in nadnaravnega življenja, je postal današnjim ljudem breme in čedalje bolj se obračajo od Njega kakor oni državljani v sv. pismu, ki so klicali: »Nočemo, da bi ta vladal nad nami!« Zato pa je tako na svetu, zato je toliko gorja med vsemi narodi in med vsemi stanovi. Samo poglejmo kakšno življenje je v onih družinah — in takih je vsak dan več — kjer ne priznavajo Kristusa Kralja! Mož hodi po svojih potih, žena po svojih, za otroke pa — če jih sploh imata! —• se ne zmenita dosti. Zakonska zvestoba in čistost, na katerih temelji vsaka prava družinska sreča, sta pozab-I jeni. Pravijo, da to ni več »moderno«! — Enako je gospodarskem življenju. Tudi tukaj t>i moral biti Kristus in njegove zapovedi oni temeljni kamen, na katerem bi se vse vršilo in stalo trdno. Ker pa so ljudje zavrgli ta temeljni kamen in pozabili Kristusov nauk, da je delavec vreden svojega plačila, se jc zgodilo, da so si nekateri nagrabili neizmerne kupe denarja, drugi pa nimajo najpotrebnejše hrane in obleke! Pozabili so, <Ja smo vsi ljudje bratje in vsi ustvarjeni po »ožji kraljevski podobi, zato je človek zasužnjil svojega brata in ca izrablja kot sred-
stvo, da zadosti svojemu pohlepu po imetju in uživanju. — Iz tega nenaravnega razmerja, ker je vsak cenil svojega bližnjega samo toliko, kolikor mu je oni koristil in kolikor ga je lahko izrabil se je razpasla po svetu strašna sebičnost in samopašnost, ki se stopnjuje naravnost do sovraštva. Sosed sovraži soseda in mu ne privošči lepe besede, sovražijo se narodi med seboj in v drugo-rodcu nihče več ne vidi človeka, kaj šele brata v Kristusu!
Vse to je prišlo kot popolnoma naravna posledica in pravična kazen nad današnje človeštvo. Ker noče, da bi mu vladal Kristus Kralj — (zakaj Bogu služiti, se pravi vladati, vladati nad svojimi strastmi in slabimi nagnenji) — je postal suženj svoje izkvarjene narave, ker noče Kralja miru, ga razjeda nemir in sovraštvo.
Kristus Kralj ljubezni in mira. In česar je ravno današnji človek bolj potreben kakor prav ljubezni in miru? Vsak človek išče sreče
in hrepeni po njej, moderni človek pa jo je izgubil, zavrgel, ker je zavrgel Kristusa, ki je temeljni kamen vse sreče. Danes bi bilo treba takorekoč iznova krstiti in pekristjaniti mnogo ljudi, posebno po mestih, čeprav tudi po kmetih ni brez takih. Ali kljub temu ne bomo zgubljali poguma in dobre volje, ker vemo, da še živi oni Kristus, ki je rekel: »Jaz sem svet premagal in jaz sem z vami do konca sveta.. !« Kristus je oni temeljni kamen, ki bo rešil današnjega človeka, posameznika in po njem vse ljudi, saj je sam rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jan 14, 6). Naša dolžnost pa je, delati na to, da bo Kristus zopet zakraljeva! v vseh srcih, v vseh družinah, v zasebnem in javnem življenju, da se mu bodo podvrgli vsi narodi, ves široki svet... Ne pozabljajmo, da smo vsi otroci najvišjega Kralja in tako tudi ravnajino drug z drugim. Vsi moramo tvoriti eno vesoljno družino, katere Poglavar je sam Kristus, da se bo od kraja do kraja zemlje razlegal en glas: »Vladaj, Kristus Kralj, vladaj, Kristus Kralj...«	Jože Gregorič.
jBrez zobnega kamna
bodo in ostanejo zobje čvrsti in obvarovani težkega obolenja edino z rednim negovanjem s Sargovim Kalodontom. Samo Sargov Kalo-dont vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulfo-ricinoleat po Dr.Braun-lichu). Vsakdo more ohraniti sedaj čvrste in zdrave zobe.
,vyNuyw?r
Proti zobnemu kamnu
Poziv vsem usmifienžrn srcem
Huda beda, v kateri živijo mnoge družine naše Škofije, me sili, da se obračam z iskreno prošnjo na vas, predragi verniki, za pomoč. 81aba letina in pomanjkanje dela in s tem zaslužka sta vzrok velike bede, ki preti, da bo postala še hujša v zimi, ki je pred durmi. Zlasti so otroci, lačni in slabo oblečeni, vredni našega usmiljenja. Ko vso to bedo premišljujem, se mi zdi, da slišim Gospoda Jezusa, ki gleda to bedno množico in pravi: »Ljudstvo se mi smilit: in nas opominja kakor nekoč apostole: »Dajte jim jesti.«
Poslušajte vsi glas Gospodov in izka-lite v teh Inidih časih bednim svojim bližnjim usmiljenje in ljubezen. To je naia sveta kril fantka dolžnost. Zdaj nam daje Bog priložnost, da v dejanju pokažemo, kako resna nam je Njegova prva in največja zapoved: »Ljubi Gospodu, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušu in vso močjo in vsem mišljenjem, in tvojega bliinjega kakor samega sebe*. Izpol-njevanje te zapovedi je znak pravega kristjana, resničnega učenca Kristusovega. Dela ljubezni do bližnjega so bila v vseh stoletjih cerkvene zgodovine najbolj jasen dokaz resničnega krščanstva in tudi danes bo svet na tem, kako dejansko ljubezen bližnjemu izkazujemo, spoznal, koliko smo res Kristusovi in se smemo kristjane imenovati. Še vedno velja beseda sv. apostola Pavla: »Vi ste namreč poklicani k svobodi..., da drug drugemu služile z ljubeznijo. Zakaj vsa postava se dopolnjuje v eni besedi, namreč: Ljubi svojega bliinjega kakor samega sebe.*
Ne zapirajte src in rok pred revežem, saj je ludi on stvar božja, tebi enak po svojem človeškem dostojanstvu, z isto dragoceno kivjo Sina božjega odrešen kakor ti; namenjen za nebesa kakor ti. Že po Mozesu je B-g izvoljenemu ljudstvu skrb za reveže položil na srce: »Ako kdo izmed tvojih bratov.. obnboia v deželi, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Ilug, ne zakrkuj svojega srca in ne stiskaj svoje roke, temveč odpri jo ubogemu. Ne bo manjkalo ubogih v deieli tvojega bivanja: torej ti zapovem, da odpiraš svojo roko svojemu potrebnemu in ubogemu bratu, ki prebiva s teboj v deieli.« Ako je že v Stari Zavezi Bog tako ukazal, koliko bolj nas veže v Novi Zavezi dolžnost pomagati vsakemu bednemu bližnjemu, ko nam je Jezus Kristus dal novo zapoved ljubezni do vseh ljudi in je s svojim življenjem in trpljenjem dal zgled največje ljubezni.
Nikar ne mislite, dragi verniki, da bo miloščina, ki jo daste v pomoč in podporo bednim in revnim, vam v škodo, da boste zaradi nje manj imeli. Prav nasprotno! Saj veste, da Bogu posojuje, kdor revežu daje. Bog je miloščini, z ljubečim srcem dani, obljubil svoj
S »oseben blagoslov. »Kdor je nagnjen k nsmi-jenju, bo oblagodarjen, ker od svojih kruhov 'daje revežu,t pravi sv. pismo. Na drugem piestu zopet je zapisana ta-le božja beseda: kKdor ubogemu daje, mu ne bo pomanjko-'valo; kdor pa prošnjika zaničuje, bo pomanjkanje trpeU. Kolikokrat ste se že prepričali v svojem življenju, da je vse vaše delo zastonj, ako rx blagoslova od Boga. Vprav letošnje leto je v mnogih krajih škofije suša ali toča uničila*ves pridelek. Kaj vam je prineslo delo drugega kakor trud in skrb? Vidite, predragi v Gospodu, kako potreben je božji blagoslov našemu delu. Pritegne ga na nas po besedi Boga samega dobrodelnost, »s katero 2'
pomagamo revnemu bližnjemu. »Blagor mu, kdor se spominja ubogega in potrebnega, njega bo Gospod rešil hudi dan,* Da si pridobite za bodočnost božji blagoslov, da vam ne bo nič primanjkovalo, da si zagotovite rešitev v hudih dDeh, ki nam grozijo, izkazujte usmiljenje in pokažite dejansko živo vero, brez.katere ni zveličanje. Ne bodite podobni onim, ki samo z besedo izkazujejo ljubezen, z dejanjem pa ne, in o katerih govori sveti Jakob: »Ako bosta brat ali sestra brez obleke in nimata vsakdanjega iiveia, pa jima kdo izmed vas reče: Pojdita v miru, pogrejta se in se nasitila, pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj lo pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del: sama zase je mrtva.« Mrtva vera k večnemu življenju nič ne pomaga.
Dejanska ljubezen do bližnjega ima še drug jako važen učinek v nas samih. Jezus sam nas je opozoril na to: »Blagor usmiljenim, zakaj li bodo usmiljenje dosegliV usmiljenje božje stavimo mi grešniki svoje zaupanje, da nam bo Bog odpustil naše grehe v tem življenju, da bomo prišli očiščeni-in v posvečujoči milosti pred natančnega in neizprosnega pravičnega Sodnika. Z deli usmiljenja si nekoliko zaslužimo te božje usmiljenje, katero nam bo vsem nekoč zelo, zelo potrebno. Sv. Peter trdi: »Pred vsem imejte motno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokrije mnoiico grehov.« Ljubezni se Bog ne ustavlja. V ljubezni nam odpušča grehe, z deli ljubezni si to božjo ljubezen najbolj zaslužimo. Za svoje grehe in še za grehe drugih moremo zadostiti z dobrodelnostjo. Vsi pa sami vidite, koliko se danes greši, kako se sk run i jo Gospodovi dnevi, kako zasužnjuje razbrzdanost, nesramežljivost in nečistost ljudi, kako pozabljajo Boga in hlepe le po zemskih užitkih, koliko krivic se zgodi, kako mnoge vodi brez-srčnost in trdosrčnost, da ne gledajo na bedo bližnjega, ampak le na svoj čezmerni dobiček. Saj morajo vsi ti javni in tajni grehi izzvati božjo pravičnost, da pusti svet drveti v lastno pogubo. Z dobrodelnostjo pa- moremo zaustaviti božjo pravično jezo, z deli ljubezni do bližnjega se odkupimo svojih grehov in postanemo deležni božjega usmiljenja. Sprejmimo nasvet, katerega je dal prerok Danijel kralju Nabuhodonozorju: »Stori po mojem nasvetu ter odkupi, se svojih grehov z miloščino in svojih krivic z usmiljenjem do ubogih, morebiti li bo odpustil Bog tvoje grehe.«
Končno pa, saj poznate vsi Jezusovo besedo o sodbi, ki vsakega izmed nas čaka. Sodil nas bo po naših delih. Karkoli smo dobrega storili in lako nam tudi najmanjše dobro delo po božje povrne. Zdaj v teh bednih časih si naberimo z dobrodelnostjo zasluženjn, da bomo vredni slišati ob svoji'smrti večno osrečujoče besede Sodnikove: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sem bil in sle mi dali jesti... mg sem bil in sle me oblekli... Resnično, povem vam: kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.«
Da pa bo vaša dobrodelnost prišla res v pomoč najbolj potrebnim in vedrim, jo je treba urediti. Vsaka župnija ima svoje uboge, katerim mora najprej pomagati. V večjih krajih, mestih iu delavskih naselbinah, pa je toliko bede, da je župnije same ne morejo premagati, tam moramo vsi priskočiti na pomoč. Mnogi
kraji pa so vsled suše in slabe letine na spiogn« v takem pomanjkanju, da je širša in dobro urejena dobrodelnost potrebna, ako se naj vsaj za najhujšo silo pomaga. V ta namen naj osnuje vsaka župnija dobrodelne odbore, ako še nima ustanovljenega kakega dobrodelnega društva, ki bi moglo prevzeli to nalogo. Ti odbori nnj predvsem ugotovijo domače uboge, zlasti otroke, kateri nujno rabijo pomoči, nadalje naj organizirajo zbiranje prostovoljnih prispevkov v denarju, živilih in oblačilih za domačo in drugo potrebne. Vso dobrodelno akcijo v škofiji pa bo vodila Karitativna zveza v Ljubljani, t. j. zveza vseh dobrodelnih društev, ki bo dajala navodila in oskrbela pravično radelitev darov. V vsaki župniji naj se na primerno nedeljo napravi darovanje za te dobrodelne namene. To darovanje naj bo v zahvalo za dosedanji božji blagoslov in v iskreno prošnjo, da naj nas Bog reši hujšega in pripelje kmalu boljše čase.
Predragi verniki! — Vaša dobrodelnost bodi Bogu posvečena, naj bo kakor služba božja. Zaradi Boga pomagajte, za to žrtvujte, da v teh težkih dneh v višji in popolnejši meri izpolnile zapoved ljubezni. Ljubezen do Boga in do bližnjega naj vas vodi in nagil>a da vsak po 6Voji možnosti lajšate bedo mnogoterih. Združujte dobrodelnost z molitvijo. Sveti Oče Pij XI. je izdal 2. oktobra t. 1. okrožnico, v kateri nas poziva, da vse storimo, kar moremo, da v letošnji zimi pomagamo naštel im bednim in stradajočira. A poziva nas tudi k molitvi. >Vsi, tudi najpleuieuitejii človeški napori so brez božje pomoči nezmožni, zato se obrnimo k cielivcu vseh dobrih darov z iskrenimi prošnjami, da po svojem največjem usmiljenju ukaže, da napočijo srečnejši časi.< Ker pa je po papeževem prepričanju sedanje bede v veliki meri krivo čezmerno olx. "»zevanje in pripravljanje na novo vojno med . arodi, ki požre toliko gmotnih sredstev, katerii potem nedostaja za najnujnejše potrebščine ljudem, želi sv. Oče, da bi s posebno tridnevnico pred praznikom Kristusa Kralja »prosili trajen mir, v katerem bi mogla vzcveteli splošna blaginja. Kakor dobri in poslušni otroci poslnšajino glas skupnega očeta iu namestnika Kristusovega ter se združimo v molitvi, da izprosimo od Boga skrajšanje leh hudih dni pomanjkanja in bede. Posebno prosim vse dobre in požrtvovalne duše, ki so se v redovniškein življenju Bogu posvetile ali pa v svetu pobožno žive, da pri vsakdanjem sv. obhajilu Jezusa prosijo usmiljenja in pomoči v zmislu želje sv. Očeta iu pa za to, da bi se v srcih vernikov, zlasti tistih, ki so oblagodarjeni s premoženjem, vzbudila požrtvovalna ljubezen in neizčrpljiva rado-daruost do bednih.
Z obojim, z dobrodelnostjo in molitvijo, lajšamo bednim težke skrbi, da si bomo zaslužili odpuščenje grehov, blagoslov pri delu in večno povračilo v nebesih. Storimo to, predragi verniki, da bo sedanji čas bednim prinesel pomoč, nam vsem pa poživil vero, poglobil ljubezen in napolnil naše življenje z več-nostnimi vrednotami.
Vsem onim, ki so pomoči potrebni, in onim, ki so pripravljeni pomoč nuditi, pošiljam nadpastirski blagoslov. Presveto Srce usmiljenega Jezusa bodi vsem tolažnik iu plačnik. Amen.
V Ljubljani, dne e. oktobra 1931.
f Gregom. škof.
Za novega predsednika avstrijske republike je bil izvoljen za nadaljno štiriletno krščanski socialee prof. Mikla«.
&lxavcn tekoč, za Vsake lase tudi za najbolj svetle.
dobi se sedaj
tudi o formi Shampoon a.
Flegma. Natakar zlije vsled neprevidnosti pri postrežbi gostu, ki je bil plešast, nekoliko juhe na glavo. — »Ali menite, da to pomaga?« vpraša meni nič tebi nič fleg-matični tujec.
Iztirjevalec je slabo naletel.
»Ne morem plačati, pridite jutri,« je dejal dolžnik.
, A kaj, tako ste rekli včeraj.«
Dobro, pa pojutrišnjem! :
Dober svet. »G. doktor! Tega ne morem več prenesti. Lejte, vsako noč v spanju nevede vstanem pa zlezem pod posteljo. Ko se zjutraj zbudim, ležim takorekoč skrit pod posteljo. Kaj mi je storiti?« — Doktor: »Dajte postelji nejre porezati!«
Častni kanonik t. g. Ferdinand iirker ju praznovat v nedeljo tridesetletnico, odkar je de-Vjin v Kočevju. Se na innocn leta'
Bognslovec Josip Kiizma iz Bogojinc v Prek-nturju je podlegel na svojem domu jetiki. Naj počiva v miru!
Suremi-iiilia mehiške vlado. Na levi: Ortiz Rubio, sedanji predsednik Mehike, na desni: Calles, prejšnji mehiški predsednik in sedanji vojni in mornariški minister
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI INSERIRAJO V »DOMOLJUBU«!
katoliški Albanci iz Črne gore so prišli v ld«b-iano pobirat prispevke za svojo cerkev sv. Antona, 1(1 je napol dozidana. Njihove slikovite narodne ___noše vzbujajo splošno pozornost__
Kmetje, oklenite se Kinet. zveze!
Prof. Calinettc, svetovnoznani francoski medicinec, ki je odkril cepivo proti jetiki.
• „,.„M «pata! Na sliki vidimo lepo poslopje, kjer zboruje nemški državni Nemški parlament seje	tal. j^l i "zborovanja l februarja 1932..	p
PO SVETU
Katoliška cerkev
s Kristusa ne smejo več pozdravljati. Z vzklikom »Naj živi" Kristus Kralj«, so prelili mnogi stari in mladi mučeniško kri v Mehiki. Naj živi »Kristus Kralj« odmeva sedaj tudi na Španskem, kjer poizkušajo framazoni ža-treti vse, kar je katoliškega. Ta silni vzklik druži španske katoličane v vedno večjo armado in v strah drznemu svobodnjaštvu. Zato ni čudno, da je izšel te dni ministrski odlok, ki uporabo vzklika »Naj živi Kristus Kralj« strogo prepoveduje in ga označuje kot pun-tarsko geslo. Mi po pravimo: Kristus živi in bo živel, ko o španskih in drugih podobnih »reformatorjih« že davno ne bo ne duha ne sluha.
s Protestantovski duhovniki prestopajo h katoliški Cerkvi. V ameriški državi New Vork je pred nedavnim prestopilo v katoliško Cerkev več protestantovskih duhovnikov ali pastorjev in sicer sledeči: Rev. Lloyd Burd-win Holsaple, rektor cerkve sv. Petra v Peek-skill, N. Y.; Rev. Carlton Fr. Miller Sage, pomožni pastor cerkve sv. Pavla v Broo-klynu, N. Y.; Rev. K. H. Jones iz samostana sv. Križa v West Park. N. V. in Rev. Harry A. Stirling, pomožni pastor cerkve sv. Pavla v Brooklynu. Trije izmed teh so bili ponovno krščeni po katoliškem obredu in se bodo podali v neko semenišče, da postanejo katoliški duhovniki.
Italija
s Bravol Mussolini je telegrafiral vrhovnemu fašističnemu komisarju v Napolju, ki je napovedal velik sprejem, posebne večerne slovesnosti in še banket v čast vseh fašističnih komisarjev province, da to najodločneje prepoveduje. »Danes ni čas, da bi se denar na ta način zapravljal,« izjavlja v tem telegramu načelnik italijanske vlade.
Rumuniia
s Kadar voda v grlo teče. Časopis »Ade-verul« se obširno bavi s političnim položajem v Romuniji in poroča, da se je kralj pričel posvetovati s načelniki strank. Ta posveto-\'anja zelo važna in vse kaže, da se bodo zaključila z uspehom. List naglaša, da se bo ustanovila vlada narodne sloge, ki se bo predstavila parlamentu bržkone že 15. novembra. Titulescu je baje sporočil, da vse dotlej noče sodelovati v romunskem notranje-po-litičnem življenju. Odstraniti je treba razloge, zaradi katerih se je dr. Maniu voditelj romunskih kmetov, umaknil iz političnega življenja.
Francija
s Zlata doba. Okoli 60 milijard frankov ali 2350 milijonov dolarjev znašajo sedaj zlate zaloge Francoske banke; še pred enim letom jih je bilo za 48 milijard frankov. Mednarodna kriza zaupanja, znatno poostrena po razvrednotenju angleškega funta, se čuti sedaj vedno bolj tudi v Franciji. Francosko občinstvo je v skrbeh za svoje v zadnjih letih lako zelo narasle prihranke, in francoske ve-lebanke so pričele odjemati svoj denar sedaj ludi tam, kjer ga doslej še niso odpovedale, da se pripravijo na zahteve svojih domačih varčevalcev. Zelo veliko zlata so poslale v zadnjem času v Francijo ameriške banke. — Primerjanje z letom 1913. nam kaže veliki 4l
prirastek francoskih zlatih zalog; leta 1913. so znašale zlate zaloge Francoske banke 676 milijonov dolarjev, leta 1918. so padle na 664 milijonov dolarjev, so narasle leta . 1926 na 709,1. 1927 na 954,1. 1928 na 1253, 1. 1929. na 1633, 1. 1930. na 2100 milijonov dolarjev in so znašale na koncu letošnjega septembra 2350 milijonov dolarjev. Ze na koncu leta 1913. so bile zlate zaloge Francoske banke za 150 odstotkov-večje kot pa one Nemške državne banke, sedaj pa znašajo 2350 milijonov dolarjev proti 309 milijonov pri Nemški državni banki.
s Vojaška moč. Francoska vojna moč se deli na obrambno vojsko domovine, vojsko za obrambo obale, na kolonijalno in mandatno vojsko. Francoska šteje 763.352 vojakov in 138.209 oficirjev. Od vojakov odpade 176.000 na vojsko za obrambo domovine. Letno se poziva na orožne vaje samo 12.000 od 240.000 rezervistov. Poročilo dalje razlikuje izvežbane od neizvežbanih rezervistov. Kot izvežbani se smatrajo oni, ki so aktivno služili najmanj 6 mesecev. Poročilo ne vsebuje nobenih podatkov o materijalu v arzenalili. Po tem poročilu ima francoska mornarica .28.603 tone, sestavljena pa je iz 9 linijskih ladij, 23 križark, 31 rušilcev, 61 torpiljerk, 110 podmornic, 22 specialnih ladij in 2 matičnih ladij. Francija razpolaga nadalje z 2.240 letal, ki so v službi, medtem, ko rezerv ni navedla. Vojni proračun zadnjih petih letih je zrastel od 7 na 13 milijard 809 milj. frankov. Znano je, da ima Francija v rezervi 4,100 000 izvežbanih vojakov, 51 tisoč strojnic, 4.300 poljskih topov, 2000 težkih topov, 3.500 tankov in 4.800 letal.
Amerika
s Bi včasih tudi drugod ne škodilo. Pred
policijskim sodnikom Hulom v Clevelandu je te dni stal že prileten delavec Mike Niznik, rodom Poljak s svojim 18-letnim sinom Johnom. Joh je neubogljiv in poreden fant, ki tudi rad krade. Sodnik ga je obsodil v plačilo stroškov in na 25 dolarjev glebe, kar pa Johnov oče ni hotel plačati, ker jih ni imel. Modri sodnik se je pa z očetom pobotal, da odpusti kazen, če bo svojega sina v petem nadstropju glavne policijske postaje z jermenom pretepel. Te odredbe je bil oče zelo vesel, katero je tudi kmalu zatem izvršil, ko je porednega sina pošteno vpričo policajev »našeškal«.
s Razno. V Clevelandu so preminuli: Josip Brulc iz vasi Dole, fara Stopiče; Ma-Klaus roj. Ivane od Sv. Gregorja na Dolenjskem; Martin štembal z Iga pri Ljubljani; Janez Trhlen od Sv. Gregorja na Dolenjskem; Marija Vidmar roj. Babnik iz Velikih Lašč in Frank Petrič iz vasi Kočevje pri Dobrepoljah. — V bolnišnici v Butte Mont je umrl Alojz Pišek iz vasi Veliko Mraševo, fara Cerklje pri Krškem. — Dne 24. septembra je vdrlo v neko kinogledališče v Baltiniore 45 policajev in odgnalo v zapor 1000 možkih, ki so gledali pohujšljive kino slike. —■ Združena dobrodelna društva v Clevelandu pobirajo te dni staro in obnošeno obleko ter obuvalo za brezposelne delavce. V svrho pobiranja so na razpolago vse mestne policijske in ognjegasne postaje. — Največjo štruco kruha je dala speči leta 1925 neka paromlinska družba v Miiineapolis. Minn. Dotična štruca je bila dolga 60 čevljev in se je za isto rabilo 400 funtov moke. — V Jolietu je odšel na drugi svet Anton Golobic iz vasi Brezova Reber pri Semiču. — V Chikagu je odšel
po plačilo na drugi svet g. Matija Hiti, oče dveh duhovnikov. — V Lorain Ohio so pokopali Matildo Janežič. — Pri avtomobilski dirki v Sharon Pa. se je ubil mladi Anton Ponikvar iz Clevelanda. — Jugoslovanska socialistična zveza ima v Ameriki okrog 800 članov in nekaj nad 1000 dolarjev premoženja. — V Sheboygan Wis so pokopali 43 letno Julijo Jenko iz Goričan pri Medvodaii.
Španija
s Alcala Zamora je odpravil... Tako je
ime možu, ki je bil pretekli teden še ministrski predsednik v vladi nove španske republike. Zamora in z njim tudi minister Maura sta podala ostavko, ker je večina ustavodajne skupščine sklenila ostre zakone proti katoliški veri in Cerkvi. Vzlic žalostnim razmeram, v katere je zašla porevolucijonarna Španija, se je vendar našlo še 51 poslancev, ki so v znak protesta proti španskemu zakonodajnemu, brezbeštvu zapustili parlament, če kdo, potrebuje zlasti nesrečna Španija sodelovanja katoliških množic, brez katerih Je trajna okrepitev nove državne oblike nemogoča. To se vidi tudi iz tega, da se Španija ne mere pomiriti in da so poulični boji na dnevnem redu. Cele pokrajine odrekajo madridskim centralističnim prenapetežem pokorščino. Težke razmere izrabljajo v svoje temne svrhe tudi komunisti, ki jih vodijo iz Rusije poslani agitatorji. Zadnja poročila vedo, da so an-daluški železničarji proglasili štrajk. Ker vlada splošna stavka tudi v Cadixu in Granadi, je vlada zelo v skrbeh in je guvernerje pro\ inc pooblastila, da proglasijo vojno stanje, kjer bo treba, ne da bi prej vprašali dovoljenja centralne vlade. Vlada je poslala železniške čete, da deloma vzdržujejo promet. Vlake spremlja vojaštvo, orožništvo pa je dobilo nalog, da naj rabi v slučaju potrebe orožje brez obzira. Vlada je poslala v Malago in Seviljo številne vojaške oddelke, da vzdržujejo red. Med Madridom in Kordovo se vzdržuje promet v svrho preskrbe z živili glavnega mesta z izrednimi sredstvi. Vlake spremlja tudi orožništvo. 51 katoliških poslancev je objavilo manifest, v katerem izjavljajo, da ustave ne priznavajo in da bodo javno mnenje pozvali na odpor proti brezverskemti in protisocialnemu delovanju sedanje vlade.
Drobne novice
Do 8 milijonov brezposelnih je v Združenih državah ameriških.
Srebro je precej poskočilo v ceni v zadnjem času.
Kritje bankovcev v Švici z zlatom je doseglo že 116 odstotkov.
Prepovedan je izvoz zlata i i. Rusije. Izvoz srebra in platine je dovoljen.
Bolgarski miuistrski predsednik Maiinov je podal ostavko. Novo vlado je sestavil dosedanji notranji minister Mušanov.
Pogodil |e misli.
Znameniti Čarovnik Belachi je po končani predstavi zapustil dvorano. Pri izhodu je izročil vratarju napitnino. Ves začuden je gledal vratar od svoj«1 roke, v kateri jo držal napitnino, na znamemleg.i čarovnjaka iu jo končno vzkliknil: Res zna misli uganiti!: Belachi je dal namreč v svoji razlresn-nodi vratarju eno Aspirin tableto, katere je veJiio nosil seboj, In lahko si predstavljamo »čudenje, če zvemo, da so vratarja ravno mučile revmatične bolečine.
Samo 25 odstotkov nemških rečnih ladij obratuje redno, druge počivajo.
Briiningcvi nemški vladi je izrekel parlament zaupnico.
Romanski kralj Karol pojde v kratkem v Pariz. Z njim bo šel tudi finančni minister Argetoianu.
Na romunsko obal črnega morja se je prišel zdravit poljski maršal Pilsttdski.
15 milijonov žtfov je na vsem svetu. (V Jugoslaviji ckrcg 70 tisoč.)
Za zgradbo novih ljudskih šol bo dala Češkoslovaška v bodočih 10 letih 200 milijonov čeških kron.
Okrcg 95 milijonov je vseh Nemcev.
Japonci pravijo, da ne pojdejo več iz Mandžurije.
18 milijonov prebivalcev ima po zadnjem štetju Romunija.
Ukrajina naj dobi samoupravo, zahtevajo poljski socialisti.
Plačo si je znižal bolgarski kralj od 6 na 5 milijonov levov letno (okroglo 2 milijonu Din).
Ameriško bojno brodovje je odplulo v kitaiske vode.
V četrti razred ljudske šole ie vpisal romunski krali svojega sina Mihaela.
4 2 rudarjev se je ponesrečilo prve štiri mesece tekočega leta sirom ameriških združenih držav.
Umrl je 18. oktobra v ameriški državi New Jersey največii iznaiditelj Tomaž Edison.
Vojaško zaroto proti vladi so odkrili v japonskem Tokiu.
Pravn* nasvet!
Koliko sme raču-ati notar? M, B. 70. Za lupno pogodbo, v kateri je znašala vrednost kupi enega predmeta 20.000 Din, ie notar zaračunal 10CO Din brez državne takse. Ali ni preveč? —
Ko,'jko bi v vašem slučaju smel notar računati, bi mogli točno povedati, če bi imeii pred seboj podroben račun o stroških, ki ga mora na zahtevo stranke notar izdati. Za pogodbo, pri kateri znaša vrednost predmeta nad deset tisoč di-naijev do vštevši dvaiset tisoč dinarjev, dol>ča tarifa notarju 150 Uin nagrade. V tej postavki |e jbse/.ena tudi nagrada za pripravljalna dela, ki so običajno združena s talftrn pravnim poslom in ki se opravijo v kraju, kjer je uradni sedež notarja. Če pa notar opravi istočasno tudi izvedbo pravnega posla (pogodbe) v zemljiški k ijigi, se za potrebna nadaljna dela v tarifi določena nagrada zviša in sicer pri gori navedeni vrednosti predmeta za 70% torej v vašem slučaju za 105 Din. Izdatki za kolke, poštne znamke, kakor tudi drugi izdatki v gotovini se morajo vedno posebej povrniti,	i,"'
Odgovornost očeta za ikodo, ki jo napravi lin. K. G. V. Vaš 19 letni sin je s kolesom povozil "eko žensko. Obsojen je bil za to na 500 Din. Ali je oče dolžan plačati ta znesek? — Ne, Pripojeni znesek, bodisi kazen ali odškodnino je dolžan plačati le sin. Če pa on ničesar nima^ jc pa v njegovem interesu, da zanj poravna dolg oče, ker bo 6iccr sinu vedno eksekutor za petami.
A, I, K. »Pravna zadeva«. Takšnih opozoritev "e moremo objavljati na tem mestu, ki je namenjeno pravni mnasvetom. Če vam lastnik zemljišča krati pravice, ki ste jih izvrševali že 60 let, ga sami opozorite na posledice eventuelne pravde. V časopisu tak oklic ne bi imel nobenega smisla in bi tudi ne dosegel vašega namena.
Pravica revnih. F. K. Č, Kedaj je davkoplačevalec oproščen sodnijskih stroškov? Ali je v 'em slučaju oproščen tudi stroškov za zagovornika? _ Pravica revnih pomeni nekaj čisto družba, kakor si nekateri prestavljajo. Ta ni odvisna od višine davkov, ampak sodišče na podlagi vseh v poštev prihajajočih okolnosti( davek, število družine itd.) prizna pravico revnih om franki, ki ne more plačati pravdnih stroškov <"ez škode za potrebno vzdrževanje sebe in svoje družine. S pravico revnih pa stranka ni v vsakem »lučaju oproščena advokatskih stroškov. Ce na-"arae advokata, ga mora tudi v tem slučaju pla-
pere zares čisto

čati. Takšna stranka ima pravico da v onih pravdah, pred deželnim ali okrožnim sodiščem, v katerih je zastopanje po advokatu obvezno, prosi, da se ji postavi advokat, ki bo vodil pravdo brezplačno, to pa le toliko časa, dokler stranka ne pride do kakšnega premoženja. Če stranka pozneje pridobi kakšno premoženje mora poravnati stroške advokatu, ker jo je le začasno zastopal brezplačno. Kar se tiče zagovornika v kazenskih pravdah, sodišče postavi na zahtevo po službeni dolžnosti branilca kot zastopnika ubogih onemu obdolžencu, ki po svojih imovinskih razmerah ne more sam poravnati stroškov obrambe. To pa nc velja za postopanje pred okrajnim sodiščem, kjer torej nihče ne more dobiti brezplačno agovornika.
Oprostitev davka, K. V. G. Ker imate 9 otrok, ste oproščeni davkov. Občina pa zahteva, da plačate kuluk. Prejeli ste tudi prijavo za odmero zgradarine v izpolnitev. Kaj storiti? — Kuluk ne spada med one davščine, katerih so očetje z devetimi o-troki oproščeni. Prijavo za zgradanno le izpolnite in notri navedite odlok, s katerim ste bili oproščeni davkov,
Radfo
Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 22.00 Cas in poročila. - Četrtek, 11. okt.: 18.30 Gimnastične vaje. 19.00 Italijanščina. 19.30 Srbohrvaščina. 20,00 Prenos ljubljanske opere (Lu-zerna). - Petek, 23. okt.: 11.30 Pravilna izgovorjava slovenščine. 18.30 Gospodinjska ura. 19.00 So-kolsko predavanje. 19.30 Prenos opere »Turandot«
z Dunaja. — Sobota, 24. okt.: 18.30 O kulturnem filmu. 19.00 Angleščina. 19.30 Spoznavanje blaga v specerijski in manulakturni stroki. 20.00 Šah. 20.30 Duetni večer (ga. Kogejeva in g. Marčec). 21.15 Salonski kvintet do 23. Vmes poročila. — Nedelja, 25. okt.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.30 Klavir-solo (izvaja gdč. Vojka Prelovec). 11.00 Koroška ura. 12.00 Cas, dnevne vesti. 15.15 Dekliška ura. 15.45 Citre s spremljevanjem kitare (gdč. Greta in g. Milan Justin). 16.15 Zabavno čtivo. 16.45 Komedija o človeku, ki igra dva brata. 20.00 Pevski nastop članov sokolskega društva s Tržiča. 21.00 Harinonika-solo (g. Kovač). 21.45 Poročila. 22.00 Salonski kvintet. — Ponedeljek. 26. okt.: 18.30 Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa. 19.00 Ceščina. 19.30 Higi-jenska ura. 20.00 Koncert radio-kvarteta (gg. prof. Jeraj, Bravničar, Feršnik, Eržen). — Torek, 27. okt.: 17.30 Otroški kotiček. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Nemščina. 19.30 Etika in sociologija evangelijev. 20.00 Radio-tehnika. 20.30 Prenos iz Zagreba. — Sreda, 28. okt.: Opoldanski program odpade. 18.30 Kmetski upori III. 19.00 Ruščina. 19.30 Literarna ura. 20.00 Glasbeno predavanje. 20.30 Večer ruske glasbe. Sodelujejo: ga. Vukova — sopran, Vladimir Semjonovič Žoltenko — tenor, De Make - bariton, Josip Grbec — klavir. 21.15 Salonsk^ kvintet.
Koledarček KZ 2.1 1932 je izšel. Lepa in zanimiva vsebina! Polno praktičnih nasvetov I11 navodil, ki bodo našemu zares naprednemu kmetu v veliko korist. Cena pa tako mala I — Za k r a 11 j -s k i okraj se dobi v odvetniški pisarni gospoda dr. Sitarja v Kranju. Prosim, da pridejo odborniki in zaupniki KZ čimprej ponj ter ga razpečajo v kar največjem številu, da ne bo Izgube. — Tajnik OK4.
KrUtiii. ...^u.ilj onuk. hip. ki so ga le dni postavili nn ol»'c:k'in pokop 'H:čii v Moiinkovem.
Orgaui/ai-ija *friiili uiiietnikovt-gralikov si je v
Ljubljani na začetku Miklošičeve ceste zgradila svoj lm)LrO'Vn dom. I<i bo v nedeljo slovesno otvorjen.
Moosiguor iti. Ali.on Jerovm-k |i ->• u-t ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru. Odličnemu gospodarskemu delavcu želimo .-<■ mw>!/o srečnih :n -/dravih tet!
(ieorge \Vashingloii. prvi predsednik Združenih držav Severne Amerike in voditelj ameriških osvo-oodilnih bojev. Dne lil. oktobra bo preteklo K>0 let, kar so čete Združenih držav pod poveljstvom \Vasdiingtona izvojevale pri Yorklo\vmi odločilne zinafjo nad angleškimi četami. Tn bitka je slrla od-por Aniflij« proti samostojnosti Amerike
Argentinski mojstcrski tekač Zabala^ reže cilj J novem svetovnem rekordnem času! Zabala Je dni tekmoval na Dunaju na progi 30 lun in i-kusil rušiti svetovni rekord na Tej progi. To »J mu je posrečilo. Pretekel je 30 km v eni uri 4-mimitah in 31 sekundah, kar je boljše od svetov nega rekorda.
Po :i tjanje poda ali kozolca je po naših vaseh vedno w*el dogodek. Ker je posestniku 1'ev- • ii na Jagnjenici strela uničila skedenj, mu je mojster Blaj i z Hadeč napravil levega, katerega so številni sosedje pomagali postavit'
i-:v	a • **	wmi i. ^.Mi.m vsem čitateijein Domoljuba , posebno troji-
iJ v,ilin.-.,ini in reikni."kim dekletom in laiitoni: Fr. Hribar, M. Mramor, .1. Itot, Al. ,3riiiiožič. K. Ponikvar. .1. Korošec
V vsako niso Domoljuba!
KAJ Ji
Zahvala
Upravništvu »Domoljuba«.
Podpisani potrjuje prejem 2000 Din (z besedo dvatisoč Din), katere je izročil po požaru prizadeti Mariji Ivanež, Gabrje 73, ter se v imenu pogorelke Marije Ivanež najp, :-srčnejše zahvaljuje upravi »Domoljuba« za navedeni znesek.
Kako prav ji je prišlo, da je ze januarja plačala vso naročnino za »Domoljuba« ,n tako ob nesreči požara postala deležna »Do-moljubove« podpore.
Župni urad Brusnice, 13. oktobra 1931.
— Ivan Sesek, župnik.
d Stoletnico obstoja je slavil 17. oktobra ljubljanski narodni muzej.
d 80 letnico rojstva je obhajal 15. oktobra vladni svetnik in znani zgodovinar g. Lilok v Celju. Na mnoga leta!
d Sedemdeset let je dopolnil te dni ugledni ljubljanski trgovec g. Kari Planin-šek. Bog ga živi!
d 30 letnico dekanovanja je praznoval 18. oktobra mestni župnik v Kočevju, častni kanonik gosp. Ferdinand Erker. Naj ga blagoslavlja Bog še mnogo let!
d 20 let neumornega in požrtvovalnega dela je obhajal te dni ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru gosp. dr. Anton Je-rovšek. Bog ga živi še mnogo let!
d Razrešen. Komisar pri, Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev odvetnik g. dr. Miha Krek je prejel odlok ministrstva «» socialno politiko, s katerim ga minister razrešuje dolžnosti komisarja. Istočasno je bil postavljen za komisarja Okrožnega u-rada uradnik Delavske zbornice g. Ivan Tavčar.
d Nova občina. Vas Čušperg, občina Iiačna, okraj Ljubljana okolica, se je, kakor poročajo, izločila iz občinske uprave Mala Račna in dobila svojo lastno občinsko upravo.
d Novo, moderno šolsko poslopje bodo v nedeljo 25. t. m. otvorili v Lescah na Gorenjskem.
d Nove napisne table so dobile trafike. Tablice imajo napis v srbohrvaščini in državni grb na trobojnici .	„
d Nagrobni spomenik pokojnemu politiku dr. Gregorju Žerjavu so< odkrili preteklo nedeljo na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu.
d Društvo učiteljic v Ljubljani je zaprosilo mestno načelstvo, da občina odstopi primerno stavbišče v sredini mesta, ker namerava društvo zgraditi dom učiteljic, v katerem bi imele učiteljice primer; Ka stanovanja s prehrano ali brez, kjer bi bila tudi prenočišča za učiteljice z dežele, prihajajoče v Ljubljano, dalje bi bila v domu nameščena gospodinjska šola. Tam bi »a vršil tudi tečaj za učiteljice, kmečka in
delavska dekleta. V domu bi imele stanovanje tudi dijakinje-hčerke učiteljev.
d Dr. PIriemer, nemški fašist, vodja nedavno ponesrečenega avstrijskega pu-ea, se je poslovil od Maribora. Potuje sko^ zi Italijo in Švico v nemški Miinchen.
d Vzpenjača na Pokor je. Z rešitvijo ministrstva je bila izdana tvrdki »Pohorska vzpenjača d. z o. z. predkoncesija za trasiranje in pripravljanje tehničnih del za vzpenjačo žične železnice od Perka, Sv. Bolfenk (Pohorje), in sicer od podnožja pri Perku do vrha Pohorja do cerkvice Sv. Bodfenka. Koncesija ie biia izdana brez kakšnih obvez za državo, in sicer za leto dni, to je od 30. septembra 1931 do 30. septembra 1932.
d Carinarnica na Jesenicah. Ministrstvu predložen načrt nove %yjnarnice na Jesenicah je odobren. Prorai^n znaša Din 1,043.982. '
d Odprle in oskrbovane so sledeče planinske koče: Erjavčeva na Vršiču, Dom na Krvavcu, Koča na Veliki planini in Dom v Kamniški Bistrici.
d Kmetijsko gospodinjski tečaj na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zg. Šiški, Ljubljana, se prične 2. n o v e m b r a t. 1. Natančnejša pojasnila daje vodstvo.
d Delavska zbornica ni več mestna. Med ljubljansko mestno občino in Delavsko zbornico je prišlo do sporazuma, da odstopi občina palačo ob Miklošičevi cesti v popolno last DZ. Kakor znano, je mestna občina to palačo za DZ prevzela za 3 milijone obligacijskega stanovanjskega posojila mesta Ljubljane. Nakup palače od strani DZ je že odobrilo ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje, kakor tudi banske uprave. Kupnina bo znašala nad 7,200.000 Din.
d Vsem prosvetnim društvom. Prosvetna zveza, Zveza fantovskih odsekov, Okrožje Ljubljana sporoča, da je dne 25. oktobra naš novi praznik »Kristus Kralj«. Ljubljansko okrožje ga bo obhajalo v župni cerkvi v Trnovem s sledečim sporedom: Ob pol 9 je tiha sv. maša, po masi pa skup-| no sv. obhajilo za vse člane. Nato je sloves-
na sv. maša, med katero ima cerkveni govor g. župnik F, S. Finžgar. Po maši je skupen zajtrk v dvorani Kat. prosv. društva Krakovo-Trnovo. Dolžnost vseh fantovskih odsekov je, da se te skupno slovesnosti udeleže v polnem številu! — Vsa društva prosimo, da nemudoma, najkasneje pa do petka dne 23. t. m. javijo svojo udeležbo.
d Najdba dveli znamenitih slik. Kon-servatoriatu dr. Steletu se je v zadnjih dneh posrečilo v minoritskem samostanu v Ptuju novo odkritje starih umetniških slik. V minoritski cerkvi, katero renovi-rajo, je odkril dve freski. Prva predstavlja Kristusa v nerazločni skupini, druga pa smrt sv. Frančiška med sebrati redovniki. Obe sliki sta iz druge polovice XIII. stoletja ter najstarejši, doslej znani v Sloveniji. Poleg zgodovinske sta tudi izredne umetniške vrednosti.
d Prodaja kruha v pekarnah. Zanimivi in za občinstvo važni so podrobni predpisi glede kvalitete kruha. Beli kruh mora biti pečen iz pšenične moke št. 0 in mora veljati kg 4.40 Din. Polbel; kruh mora biti pečen iz pšenične moke št. 4 s 30 odstotno piimesjo pšenične maše št. 6 ali ržene moke. Veljati mora kg 3.80 Din. Črni kruh mora biti pečen iz pšenične moke št. 6 s 30 odstotno primesjo ržene moke. Veljati mora kg 3.10 Din.
Ta cenik mora biti nabit v vseh prostorih, kjer se kruh prodaja. Ce pek meša posamezne vrste pšenične moke z drugo moko, kakor pa to določa ta uredba^ mora biti cena kruhu tudi temu primerna. Ker pa je prodaja kruha po takih cenah težavna, ker gre za decimalke dinarja, prodajajo sedaj peki v Ljubljani na primer hlebe kruha po 4.50, tehtati pa morajo 103 dkg. V enakem razmerju prodajajo peki tudi kruh slabše kakovosti, kar je vse na vfd-nem ceniku označeno. Ako je kdo v dvomu, da kupljeni kruh ne tehta toliko, kakor določa cenik, naj stehta takoj hleb ali štruco na tehtnici, ki mora biti občinstvu na razpolago v vsaki prodajalnici.
d Žalostna slika. Letošnji trboveljski jesenski sejem je pokazal kako hudo je po naših krajih. Kar imamo sejem, ni bilo še tako slabo. Na kramarskem sejmu je bilo najbolj žalostno. Ljudi ni bilo skoraj
7*
Miišiiimv, novi bolunrski ministrski predsednik
V Ženevi done lepi govori o miru, v Mandžuriji |i« pokajo puške. Ženevske konference, ki je bila sklicana zaradi mandžurskega vprašanja, se udeležujeta tudi zastopnika obeli vojujočili se držav, in sicer dosedanji kitajski poslanik v Londonu Sze (na levi) in japonski delegat Yosihann (na desni)
Poštni torpedu s i(M) km hilr<»ii. Nemški inženjor Riliard Pfautz prvič preizkusil svoj zračni torpedo
za prenašanje pošti'. Torpedu doseže hitrost IDO Tomaž tidison, slavni ameriški učenjak in iznajdi-liui na iro in bi mogel prenesti pismo iz Berlina lelj mnogih koristnih stvari v elektrotehniki, je le v Hamburg v 43 minutah	dni umrl, star 85 let.
Osuševanje Zuiderskega jezera —- ogromno tehniško delo. Dovršen jc 20 km dolgi nasip od kraja Medemblick do kraja Den Oever na otoku Wieringen. S tem je, narejen« najtežja naprava za osušitev Zuiderskega jezera. Otok Wieringen je zopet združen s celino. Nn ta način so morje odrezali od celine, katero je poprej poplavljalo. S tem so pridobili 20.000 hektarjev zemlje, katero je poprej zu-llvalo morje. Naša slika natn kaže osuševalno naprave pri kraju Den Oever na otoku AVieringcn — z oeromniml zatvornicaml: Slika ie posneta z letalu
Velik dar angleškega kralja. Tajni svetnik prof. ur. Sauerbruch, znani berlinski kirurg, je pred letom dni rešil s svojo spretnostjo gotove smrti angleškega kralja .lurija. V zahvalo za to je sedaj angleški kralj daroval milijon mark zn zboljšanje berlinskih bolnišnic
nič, pa šc tisrii, ki so bili, so povečini samo ogledovali. Isto žalostno sliko je pokazal živinski sejem. Blaga dosti, a cene sramotno nizke. — Prignanih je bilo 45 volov, 23 krav, 9'telet in 61 prašičkov. Od tega je bilo prodanih 31. glav govedi (20 volov za Italijo) in polovico prašičkov. Cene govedi so bile od 4 do 5'I)in za kilogram, prašički pa par 100 do 150 Din.
d Posestne izpremembe. Moran Alojz in Marta, trgovca iz Rac, sta kupila v Mariboru hišo za 600.000 Din, Lipša Joško, trgovec, pa hišo istotam za 192.500 Din.
d Radi pomanjkanja dela je v kamnolomih ing. Milana Lenarčiča pri Ribnici na Pohorju ustavljen obrat.
d Nad eno milijardo hranilnih vlog izkazuje jugoslovanska Poštna hranilnica.
d Vsled padca angleškega denarja trpi ludi jugoslovansko trgovsko brodovje. V zadnjem času je pamiški promet precej padel in bo bržčas še nadalje nazadoval.
d Čim več žita, tem dražji kruh. Amerika, oziroma Kanada izvažata pšenico po vsem svetu. Po glej, kruh je v teh državah še enkrat dražji, kot n. pr. v Aneliji. ki kupuje ameriško moko. Pač narobe svet!
d Plačo bo znižala znana družba Alpi-ne Montan. Vendar pa bo imel generalni ravnatelj Apold še vedno 160 tisoč šilingov na leto ali 106.000 Din na mesec. Pika.
d Sušilnice za slive po načinu dr. Stoj-koviča so pričeli graditi v vseh slivnih okrajih Bosne. Na ta način se bo kakovost i:elo izboljšala in bodo imelo jugoslovanske slive še večji sloves na domačem in tujem trgu.
d 25 slučajev tifusa sc je pripetilo v Senti pri Subotici.
d 4500 slušateljev ima letos zagrebška univerza.
d Zagrebška občina in pobiranje državnih davkov. Zagrebški mestni odbor je • klonil, da ne bo več pobiral državnih davkov in sicer iz razloga, ker je imel mestni odbor pri pobiranju državnih davkov veli- j ko izdatke brez vsake koristi, iz druge strani pa je bilo mesto odgovorno za pobiranje davkov.
d Nemško učiteljišče so slovesno otvorili 11. oktobra 1931 v Bečkereku. Ravnati I j nut je Nemec profesor Jožef Taubl, Nemško učiteljišče obiskuje sedaj 38 mladenk in 65 mladeničcv. S poukom so pričeli v treh letnikih. Prvi letnik šteje 26 dijakinj in 37 dijakov, drugi letnik 5 dijakinj in 15 dijakov, tretji pa 3 dijakinje in 17 dijakov. Kako pa je v drugih državah s slovenskimi manjšinami?
d Blagoslovitev nove belgrajske tehnike se je vršila preteklo nedeljo ob navzočnosti predstavnikov, kralja in raznih oblasti. Blagoslovitev je izvršil pravoslavni duhovnik g. dr. Dimitrije Štefanovič-
d Ognjeni zublji divjajo naprej. V Ormlji v Slovenskih goricah je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Muršaku Tomažu. — V Nemčavcih v Slovenski krajini je gorelo pri Lončarjevih. — Vse gospodarske prostore jc uničil ogenj gostilničarju Čelanu v Slovenji vasi pri Ptuju.
-	Iz neznanega vzroka ie pogorela 14. oktobra mežnarija v Zavogljem pri Sostrem.
—	Pretekli teden je izbruhnil pložar v Spuhlji pri Ptuju. Pogoreli sta dve gospod. Poslopji in deloma tudi hiše. —• Zidanica s polnimi sodi vina je pogorela posestnici Kirn iz Gorenje Stare vasi. — Čebelnjak t
z 20 panji čebel in kozolec, poln mrve in slame je uničil požar Tereziji Oribar na Dobravi pri Ihanu. — Pogorelo je v Sla-pah pri Dev. Mar. v Polju veliko gospodarsko poslopje posestnika Ivana Doviča. Zažgal je zetu po lastni izjavi 65 letni Josip Kalan iz maščevanja. — 6 vinič ij in od sedme hlev je uničil ogenj v Čakovskem vrhu pri sv. Antonu v Slovenskih goricah. — Pogorel je vezan kozolec posestnice Ane Rede v Ihanu. — Požar je uničil s pridelki obložen kozolec posestnika Ocepka v Podgorju pri Velenju.
d V 40 m globok prepad. Na višegrad-ski progi (Bosna), blizu postaje Stamano-vič je na odprti progi iztiril vagon s premogom in se zrušil v 40 m globok prepad, kjer se je seveda popolnoma razbil.
d Pes je odgriznil nos štiriletni hčerki posestnika Radeščka iz Dol. Grčevja pri Novem mestu.
d Ko je hodil po vrvi. Pri mizarskem mojstru Ivanu Napastu v Vižmarjih se je učil mizarstva 15 letni učenec Mihael Ura-njek, kjer je bil šele 14 dni v službi. Med opoldanskim odmorom se je vežbal v hoji po vrvi in padel pri tem tako nesrečno z vrvi, ki je bila približno 1 m nad zemljo napeta, da je neškodbi podlegel po poldrugi uri.
d Na Irdo cesto pod voz je padel 46-lctni posestnik Jurij Pilih iz Vojnika. Mu je počila lobanja in bo težko okreval. Ima ženo in 6 ofrok.
d Vihar jih je iznenadil. Oni dan so pluli v zadrskem kanalu z ribiško ladjo nekateri mornarji. Ponoči okrog 11 jih jc iznenadil vihar. Mornarji so napeli vse sile, da bi ušli iz nevarnega položaja, pa jih je vihar prehitel. Nenadoma je močan sunek prevrnil ladjo in osem mornarjev se je znašlo v razburkanem morju. 43 letni mornar Ustni, oče,fosmero otrok, je po nekaj minutah utonil, medtem ko sta se druga dva, Danko Longin, star 28 let in Cvetko Šoljarev, star 17 let, skušala rešiti s plavanjem proti otoku Mljanu- Obeh ponesrečencev dosedaj niso mogli najti in sta najbrž našla smrt v morju. Ostalih pet pa se je držalo na vodi ter borilo za življenje in smrt. Po 12. je priplula v razdalji 50 metrov od njih ladja : Francesco Moro-sini . Ponesrečenci so na vso moč klicali na pomoč, vendar se je pa »Francesco Mo-rosini oddaljil, ne da bi čul njihove klice. Nate se je pa pojavila na morju ladja »Pečina , ki je po encurnem junaškem naporu rešila pet že potapljajočih se mornarjev. Med njimi pa je 17 letni Jurina izgubil v zadnjem trenutku zavest ter izginil v valovih.
d Zavozil je v betonsko ograjo. Vinko Kavčič, 25 letni čevljarski pomočnik iz Ži-rov, sc je vozil z drugimi fanti proti domu. Pri takozvani Mokarjeva grapi se je Vinko Kavčič zaletel v nizko betonsko o-grajo, izgubil ravnotežje in padel 6 m globoke pod cesto na robato skalo. Je podlegel težkim poškodbam.
d Avtobus jo do smrti povozil 1. 1909. v Komendi rojenega in pri tvrdki Remec v Duplicah pri Kamniku zaposlenega delavca Andreja Janežiča.
d Ko je obiral sadje, jc telebnil na tla in si zlomil obe roki 15 letni Sraki Jožef iz Benčan v Slov. krajini.
d Tri težke nesreče. Ljubljanska bolnišnica je sprejela v nedelja tri ponesre-
čence, cd katerih je pač najhujše poškodovana 27 letna žena posestnika Katarina F lajn i k iz vasi Hrast v občini Vinici v Beli krajini. Flajnikovi so včeraj delali na polju in Katarina se je med delom preveč približala togolnemu volu, ki jo je nasadil na rege ter jo vrgel cd sebe. Flajnikova ima poškodovano levo roko in nevarne notranje poškodbe. — Huda nesreča se je pripetila tudi 44 letnemu mizarskemu mojstru Antonu Božja k u iz Spodnjega Loga 4 v občini Sava pri Litiji. Bozjak jc delal na nekem kmetskem podu, kjer je popravljal deske. Med delom je izgubil ravnotežje in padel navzdol, nanj pa je padel tudi težak tram, ki mu je prelomil ključnico. Božja-kova poškodba bo zahtevala daljšega zdravljenja. —■ Prav tako pri delu se je ponesrečil 46 letni tesarski mojster Anton Urbanija, doma iz Serjuš, v občini Drtiji. Ta je obdeloval les, pri tem pa. se je močno vsekal v levo koleno. Tudi njegova poškodba je zelo težka.
d V Bogojini v Slov. krajini jo zaspal v Gospodu bogoslovec g. Jožef Kiizma. Bog ititi daj večni mir!
d 0, le klečite, le molite... V Ljubljani je umrla blaga gospa Slavka roj. Pesja-keva, vdova rajnega dr. Lovra Pogačnika.
—	V Ljubljani so pokopali g. Franca Peška, vpokojenega železničarja. — V Novem mestu je zapustila solzno dolino gdč. Katarina Rome, sestra vpokojenega g. župnika. — V ljubljanski splošni bolnišnici je na veke zatisnii oči invalid Ivan Grocer.
—	V trboveljski bolnišnici je umrla Slo-kan Alojzija. — Pri ljubljanskem Sv. Križu so pokopali go. Pavlino pl. Gariboldi.
—	V ljubljanskem Leonišču je izdihnil družabnik tvrdke Goreč g. Franc Ogrin. — V Strcčji vasi pri Ljutomeru je preminul 79 letni krojač Jakob Vogrinec. — V Podrejali pri Šmartnem pri Litiji je zapustila svet ga. Alojzija Hostnik, mati trnovskega! župnega upravitelja g. Hostnika. — V Do-lenšaku so pokopali posestnika in trgovca g. Franca Dolenška. — V Ljubljani je preminul pesestnik g. Ivan Junkar. Trije njegovi otroci so v Ameriki. — V častitljivi starosti 87 let je umrl najstarejši Turjačan Janez Štrukelj. — V Celju je umrla ga. Lavra Klobučar. — V Mariboru je preminula ga. Ivanka Vole, roj. Steska, naduči-teljica v pok. — V Eggenbergu pri Gradcu (Avstrija) je odšla na drugi svet Marija Tome, roj. Zaje. — V Ljubljani je izdihnil dijak Kelcr Josip. — V Ljubljani so pokopali g. Josip ino Pressl, soprogo železničarja v pokoju. — V Ljubljani, je preminula 85 letna Frančiška Prime. — Tem in vsem tu navedenim zadnje dni umrlim, večni mir, preostale pa tolaži Bog!
d Uradno poročilo o dveh ubitih komunistih. 15. t. m. so organi zagrebške policije iskali znanega terorista in komunista Josipa Debeljaka, ki je 30. septembra med aretacijo ubil policijskega organa in nato pobegnil. Izvedeli sot da se nahaja Debe-ijak z nekim svojim tovarišem v Vočarski ulici št. 20. Ko je policija stopila v to stanovanje, je opazila v njem znanega komunista Josipa Adamiča. Ta je hipoma potegnil revolver in ga naperil na policijske organe, ki pa so ga prestregli in ga smrtno ranili. Pri njem so našli dva revolverja, razna pisma, napisana s kemičnim črnilom in legitimacije za tri raene neznane osebe. Debeljalc je med tem pobegnil. Policija ga
PO DOMOVINI
je takoj zasledovala in ga kmalu našla v stanovanju Barice Iveroviča. Ko je policija hotela aretirati Debeljaka, jo je sprejel z revolverskimi streli. Policija je odgovorila in ga ubila. Smrtno ranjen Adamič je kmalu preminul.
d Opozarjamo cenjene bravce na prilogo pooblaščene prodajalne srečk razredne loterije Serdarušič in drug, Beograd, Kneginje Ljubice 16, ki je priložena celotni današnji nakladi.
d Pri išiasn sledi na kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josef« voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri zabreklih žilah, haemorrhoidah, prostatal-nih boleznih in katarju v mehurju. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
d Varno nalagate svoje imetje v glasbeni instrument, V teku treh let na vrednosti celo pridobi (glej gosli, gitare). Ravnate tedaj dobro, ako takoj kupite ter se obrnete na skladišče tvornice glasbenih instrumentov Meinel & Herold, Maribor št. 100. Zahtevajte zato čim preje od tvrdke katalog, katerega prejmete takoj brezplačno.
d Mogoče v nemogočem, pa vendar izvedljivo in za sedanje hude čase tudi priporočljivo je to, kar dela Trgovski dom Stermecki v Celju. Cene zimskega blaga so lako urejene, da se ne more nihče več pritoževati, da so previsoke. Cene so tako nizke, da zadovolje vsakega, blago pa pri tem dobro in solidno.
Duhovne vale
za dekleta v Mali Loki pri Ihanu (p. Domžale).
2. tečaj duhovnih vaj za dekleta od 10. oktobra zvečer do 14. okt. zjutraj je vodil p, Jan. Prislov, D. J. Pri slovesu deklet iz zavoda se je videlo na njih obrazih veliko veselje, sreča in zadovoljnost, le težko so odhajale, tako se jim je priljubil ta kraj, zelo miren in tih, kakor nalašč za duhovne vaje. Ko so prišle domov, so gotovo že agitirale pri drugih dekletih, naj gredo še on« posKUsit srečo in mir, ki so jo same našle v tem zavodu. Gotovo ne bo njih beseda zastonj. Nove in nove udeleženke se bodo začele oglašati za 3. tečaj, ki bo za dekleta od sobote 24. do 28. okt. Morda katero plaši pot v Malo Loko. Žene in dekleta, ki se peljejo z vlakom v Ljubljano, naj tam prestopijo na vlak, ki pelje v Kamnik. Pridite iz daljnih krajev, pa tudi iz bližnjih župnij se pridno priglašajte. Nobeni fie bo žal, če je dala za prehrano v teh dneh 100 Din, dušni dobiček mnogo odtehta te stroške. — Pa tudi ve žene ne smete zao-stati za dekleti, zlasti mlajše matere, da boste svoje otroke v katoliškem duhu vzgajale. Za vas bo prvi tečaj letos meseca novembra; začne se v sredo 4. nov, in traja do' 8, nov. Drugi tečaj za žene bo pa drugo polovico novembra. Pokažite slovenske žene in matere, da se po pravici zanašamo na vašo pobožnost in gorečnost. Dekleta in žene, kadar se hočete kakega naznanjenega tečaja duhovnih vaj udeležiti, pišite dosti zgodaj vsaj 4 dni prej, natančno s katerim vlakom in odkod se boste pripeljale na sledeči naslov: Sestre sv. Krila, Mala Lok« pri Ihanu, p. Domžale, Gorenjsko. T
Med brati v tujini.
(Westfalsko.)
Pretekli mesec se ie poročila tukaj hči vrlega preds. društva sv. Barbare Štefanija ridej s Štefanom Osenar iz Essen-Borbecka. Želimo jima obilo sreče in božjega blagoslova! -- Zvsza Jugoslovanskih društev v Nemčiji. — Moers-Meerbeck; Nepričakovano je bela žena vzela življenje mladi materi Ani Strašek roj. Mlinarič. Prav malo časa je tožila, da jo boli glava. Zdravnik je ugotovil, da ima vnetje možganov. Komaj je prišla v bolnišnico, je postala nezavestna. Po desetih dneh je dala življenje krepkemu in zdravemu sinku, a nekaj ur na to se jj preselila v večnost v 22 letu starosti. Družini Stašek in Mlinarič sta katoliški in člani naših organizacij. Naj ji bo tuja zemlja lahka, ostalim pa naše sožalje. Obenem se zahvaljujemo za obilno udeležbo pri jjogrebu in za vence. — Odbor društva sv. Barbare in roženvenske bratovščine.
V Aiperiki je hudo.
(Helper-Utah.)
Delavske razmere so se v Ameriki strašno f>oslabšale. Milijoni ljudi so brez dela, brez živeža, obleke in slrebe Pomoči ne morejo dobiti nikjir, vsejrovsod je sama revščina. Kakor razvidim iz časopisnih jjoročil, je po drugih državah Amerike še slabše, kot tu v Utah. Večina naših dela v tukajšnjih premogokopih, a le po eden do tri dni n.i teden. Tu v Ameriki je dobro le tistim redkim, ki sede na tisočakih. Revežu pa je tu mnogo huje, kol v starem kraju. Pozdravljam vse čitatelje Domoljuba! — M. Ogrin.
Dopis iz Kanade.
(Timmius.)
Ker tudi k nam prihaja vaš list v par izvodih, edini iz starega kraja, vam hočem pisati par vrstic, da boste videli, kako se nam godi v tej tuji deželi. Delavske razmere so jako slabe. Marsikateri naših fantov bi rad naročil vaš časopis, a nima de; narja. Slovencev je tukaj mnogo, a le malokateri ima delo. Opozarjam rojake v domovini, naj opu-ste misel na to »obljubljeno deželo«, dokler se razmere ne izpremene. — Dne 10, septembra se je tu
Sonesrečil do smrti naš tovariš France Možek iz :ota pri Igu. Komaj sedem in dvajset let star je moral v grob. Tri mesece je delal v tukajšnjem ruduiku. Na usodni dan mu je težek kamen zdrobil prsni koš, nakar je v težkih mukah izdihnil. Ker je bil pokojni prej dolgo časa brez dela, si ni mogel ničesar prihraniti. Zato so mu njegovi tovariši preskrbeli dostojen krščanski pogreb, katerega so se udeležili vsi tukajšnji Jugoslovani. V starem kraju zapušča pokojni brata in mater. Počivaj v miru, dragi tovariš!
Koncert.
(Žiri)
Dne 25. t. m. priredi cerkveni pevski zbor v Žireh ob priliki blagoslovitve novih bronastih zvonov ob pol 3 popoldne cerkveni koncert, ,na katerem nastopi pod vodstvom g. skladatelja .lobsta pevski zbor, solisti in orkester z orglami. Vstopnine ui, prostovoljni prispevki za kritje stroškov novih zvonov se bodo hvaležno sprejemali eno uro pred koncertom pri glavnem vhodu.
Iz društvenega življenja.
(Trata.)
V nedeljo, dne 25. oktobra, ob 3 popoldne priredi Prosv. društvo na Trati s sodelovanjem dekliške Marijine družbe in Marijinega vrtca v Društvenem domu na Tfati otroško igrico: »Otroci Marijinega Vrlcac in zgodovinsko igro s petjem v 4. dejanjih: »Junaško Blejkec. Med odmori bo igral domač radiol Pridite! Občni zbor smo imeli 27. septembra. Ustanovili smo »Fantovski odsek«, v zavesdi, da je ena prvih nalog našega dela prava vzgoja in izobrazba naše moške mladine!
Ko ste se pa za en tečaj odločile, pa tudi gotovo pridite. Ako se pa iz važnega vzroka, za katerega prej niste vedele, ne morete udeležiti tega tečaja, pa se pravočasno z dopisnico odglasite, da se lahko kaka druga mesto vas udeleži duhovnih vaj.
Nov društveni dom.
(Preddvor pri Kranju.)
Krasna stavba Preddvorskega doma, kjer ima sedež kat. prosv. društvo, je dograjena. Zidarska dela je po načrtu agilnega in za prosveto vnetega g. kaplana Jeraše dovršil domačin g. takob Vrtač, mizarska dela pa mizarski mojster Keru. Lep je pogled na stavbišče in v avlo ob vhodu doma, v katero vodijo stopnice od dveh strani. Dvorana ia dolga 13 metrov in 10 metrov široka. Gledališki oder je 10 metrov širok in 8 metrov globok, ter ima moderno električno napeljavo. Spodaj je soba za razne manjše shode in za igravce in predsoba z vhodom na oder. Največ zaslug za dograditev doma ima g. kaplan Jeraša, ki se je mnogo žrtvoval in pa fantje, ki so pridno nabirali stavbni materija!, katerega so farani brezplačno navozili. Znatno vsoto je daroval naš roiak g. dekan Savs r Ameriki. Ker so se dela zakasnila, se bo slovesna blagoslovitev doma vršila spomladi. Otvoritev gledališke dvorane in dramske sezone bo v nedeljo 25. oktobra točno ob 3. popoldne z igro »Za pravdo in srce« s petjem v petih dejanjih. Ob tej priliki sodeluje iz prijaznosti slavna cerkljanska godba.
Farna cerkev zopet otvorjena.
(Škofja Loka.)
Na praznik Kristusa Kralja bo slovesno vrnjena bogoslužju župna cerkev sv. Jakoba, v kateri so se skozi dolge štiri mesece vršila najrazličnejša obnovitvena dela. Bil je že skrajni čas, da se je g. župnik Podbevšek pogumno lotil težke naloge in jo je sedaj s pomočjo župljanov tudi srečno izvedel. Cerkev izgleda sedaj vsa nova in lepa. Velika novost je nova umetniška slika umetnika Pengova, ki je napravit podobo Kristusa Kralja. Nov je tudi tlak v cerkvi, nova je električna napeljava na lustre in reflektorje, nov tlak na koru, nove bodo orgije itd. Skoro vse obnovljeno in popravljeno, zato pa se bodo množice župljanov odslej toliko raje zbirale v svoji lepi župni cerkvi in toliko raje za njo žrtvovali, saj so stroški zelo veliki in darovi še zel® potrebni. Obenem z otvoritvijo bo proslavljena tudi 460-letnica, odkar je bila cerkev zidana, kar nam kaže na stropu najdena letnica 1471.
Naš vodovod.
(Pšenična Polica.)
V	zadnjem nedeljskem poročilu se mi jc pripetila neljuba pomota, kateri naj vsi, ki so biM radi nje prizadeti, blagohotno oprostijo. Blagoslovitev se ni vršila prejšnjo, pač pa zadnjo nedeljo. Bila je velika svečanost; lepo vreine in izreden dogodek sta privedla mnogo ljudi iz okolice. Blagoslovitev je izvršil g. dekan. Nato je zdravnik dr. Bohinc pojasnil velik pomen te naprave. Veselja in vsesplošno navdušenje je podčrtala tudi cerkljanska godba; gasilske vaje pa so pokazale, da vodovod služi tudi drugemu glavnemu namenu: obraniti vas pred ognjeni, v popolni meri! In res je morala ta novonapeljana voda še isti dan prestati svoj ognjeni krst. Med tem, ko so bili zbrani vaščani in gostje pri dostojnem »likofu« v hiši posestnika Erzarja, je v kozolcu imenovanega okrog enajstih izbruhnil ogenj. K sreči so ga pravočasno opazili in je bil kmalu zadušen.
Smrt in drugo.
(Reteče.)
V	petek 9. oktobra je umrl Franc Volčič, star 88 let. Bil je najstarejši v župniji. Primerno je, da se ga tudi »Domoljub« spomni, saj je zelo rad čital »Domoljuba« in »Slovenca«. Bil je kmet z dušo in telesom. Zemljo je zelo ljubit. Sam je dejal, da je bil takrat najbolj srečen, ko se je peljal na polnem košu gnoja. On ni poznat razkošja in udobnosti. Bil je vedno preprost in veren gorenjski korenjak. Dolgo je bil tudi član in predsednik šolske; ga odbora. Veliko hudega je užil v življenju tudi na stara leta, a kljub temu je bil vedno zdrav in močan kot hrast. Upajmo, da sedaj že uživa vemo veselje. Pokoj njegovi duši, preostalim pa naše sožalje. — V nedeljo 4. oktobra je prišel k nam tajnik Prosvetne zveze g. Zor in nam je v besedi m sliki pokazal lepoto in moč Lurške božje jK>ti. Hvaležni smo mu za njegov trud in prosimo, da m društvo tekom zime še večkrat kaj stičnega P'1-pravilo. — Letos nas zapuščajo najboljše ig"isKe moči. Nekateri se ženijo in može, drugi pa oana-
wj0 k vojakom. Treba bo novih delavcev, da bo Jase društvo tudi za naprej še slovelo po dobrih igrah. — Kolportaža »Slovenca- naj se v zimskem času poživi. Vsakdo, ki ga obišče kolporter, naj lupi .Slovenca«. Ostanimo zvesti katoliškemu ča-
»opisjul
Zopet požar.
(Cešnjice.)
Se ni preteklo pol leta, odkar je pogorela hiša in drugo gospodarsko poslopje g. Žaubiju Vidu, p. d. Grejjcu na Pišajnovici, (ara Cešnjice. 11. oktobra pa je bil zopet ogenj na Pišajnovici pri Pe-utolniku 1-rancu in 1'ervinšcku Ožbaldu. Pogorelo je obema gospodarsko poslopje do tal. Pri požaru $o bili takoj vrli šmartinski gasilci, ki so ogenj'
omejil.
Novice
(Dev. Mar. v Polju) »Prosveta Polje* priredi v soboto, 24. I. in., ob pol S zvečer za svoje člane prosvetni večer. Vstopnina je prosta proli predložitvi članske, izkaznice, — Preteklo sobolo je ogenj vpepelil gospodarsko poslopje posestnika Janeza Dovč iz Slap uri Dev. Mar. v Polju. Zažgal je neki slaboumen .lijanček, ki je orožnik odgnal v ljubljanske napore. Posestnik ima škode okrog 100 tisoč dinarji v, ki je polovico krita z zavarovalnino. I)o-tnače požarne brambe, med katerim se- je kot prva in posebno odlikovala zopet vevška' -- so se mudile 111 varstvo sosednjih poslopij.
Požar.
(Sostra.)
Uut U. oktobra ob 23. je začela goreti mež-11 arija v Zavogljcm. Poslopje je leseno, s slamo »rito. zato ie bilo takoj vse v plamenu. Vnela se j; titdi streha na cerkvi. Pridni ognjegasci iz So-stre;;a in iz Vevč so takoj došli na pomoč in omejili ogenj tako, da požarni brambi iz Kašlja ni bilo treba'rabiti brizgalne. Skoda je ? zavarovalnino delno krita. Pogorela jc mežnarija in stelnice sose-d,t Hregarja. Mežnar je rešil samo nekai oprave in obleke. V nevarnosti je bila c\da vas ker hiše telo hakop'("ene
Smrtna kosa (Turjak)
Umrl je najstarejši mož naše fare, Janez Štrukelj v 87. letu starosti. Z njim je legel v grob precejšen dej zgodovine naše fare. Tudi sicer je
bil znamenit mož. Posebno rad je pripovedoval o onih razburljivih dogodkih, ki so se pred 80 leti odigravali med turjaško graščino in podložnimi kmeti, ki so zahtevali svobode. Več sto pogrebcev ga je spremilo k večnemu počitku in s leni pokazalo, kako je bil priljubljen. Naj počiva v miru I
Gorejlo je.
(Skocjan pri Turjaku.)	•
Dne 8. oktobra se je pozno zvečer oglasil klic gasilske trombe: na pomoč! Gorelo je trem posestnikom v vasi Osolnik pri Turjaku. Prvi so. bili na mestu škocjanski gasilci s svojo ročno brizgalno. Ker ni bilo vode, so morali gasiti z gnojnico, dokler jo je bilo kaj. Le njihovemu neumornemu trudu se je zahvaliti, da se požar ni še bolj razširil. V imenu'vseh gasilcem najlepša hvala.
" Prosvetno društvo.
(Št. Vid pri Stični.)
Poljsko .'delo gre Ii koncu. Zato je naše Prosvetno 'društvo začelo "zopet delovati. Sezono smo začeli z kino-predstavo »Križarska vojna«. Za prihodnjo nedeljo- pa pripravljajo naši pridni pevci zopet pevski koncert z lepilni narodnimi in umetnimi pesmimi. Domačini- in okoličani šte vabljeni. — Ker bo sedaj v zimskem času več prilike za čitanje, zato bo društvena knjižnica vsako nedeljo (io prvi.sv; maši odprta/ Mladina segaj rada pd nobrih knjigah! • .
Novice.
(Št. Peter pri Novem mestu.)
Občni zbor Kol. Prosv. društva bo v nedeljo dne '25. oktobra po popoldanski službi božii. Takrat bo v Domu tudi zanimivo predavanje g. dr. Cesnika. Pridite v obilnem številu! — S tem dnem bo tudi odpita knjižnica. Knjige se bodo izposo-jevale članom vsako nedeljo. Izobrazba se kaže ludi v tem, koliko kje bero. — V novembru bo uprizorjena lepa igra v 5 dejanjih: »Mlinar in njegova hči-. Do tega časa bo že tudi v Domu svetila elektrika. — Vino je letos prav dobro. -• •■ i ; i i	l ! ,. L J-It I '.. .L. ' 'l i i i
'6.1 — Vinski pridelek je letos prav dober. Vse grozdje je bilo obrano v gorkem vremenu, ravno pred dežjem. Sladkorja pa je imel mošt 20 do 22 stopinj. Bo torej vino daleč prekašalo vina prejšnjih let. Zato pa ludi upamo, da ga bodo vin-
ski trgovci od nas radi kupovali. — Nujno nam j« potreben vodovod. Dobre, zdrave pitne vode po. grešamo. Naj se vsi merodajni činitelji zganejo In započno akcijo, da se ta že dolgotrajna želja čimprej izpolni. — Opozarjamo, da morete vsako ne. deljo dobiti »Slovenca< pri našem kolporterjr Gotlibu. Za 2 Din imate branja za ves dan.
Obletnica.
(Begunje pri Cerknici.)
Dne 8. oktobra smo imeli za obletnico smrti naših ■ bratov iz Bazovice peto črno sv. mašo z libero. Ljubezen, domovinska in bratska, se ob taki priliki najlepše pokaže. Naj živi spomin slovenskih junakov! — Z veseljem smo letošnje leto prebirali v »Domoljubu« članke o ljubezni do domovine iu uvodne članke v ■ Društveniku«.
Žalostna in vesela novica.
(Jurklošter.)
Tovarna lesnih izdelkov, v Jurkloštru je I 1. oktobrom t. 1. znižala delavske mezde za 10 odstotkov, medtem ko jim je že lansko jesen istolako utrgala. Dne 15. t. m. pa je tovarna odpustila vse delavce in ukinila obrat, t' » r :>7. t i t t>.
' t
t * i ,-k'
\
y>
V	ti
'	M
t	i' i t
i t | I
"v ' t, l ji i i./j f) . I i \ '.1 I ,1.: I« Ml*.t-i i i..>«» n. .. (t	r k
t v-.il l>u * levi ti po »'It.ta i*
1 " i l" VI 1
x (i': ~
.t ti l i nt J.i rv <i '» i Ju u » m vraii — V Jur|}loštru se je 27. sept. obhajala prav slovesno 75 letnica, kar obstoji župnija. Lepo vreme, godci, pevci, procesija in lepi govor dr. Valjavca so navdušili mnogobro.ino ljudstvo in navdali z veseljem. Vsak udeleženec je rekel: »Tako lepo pa še ni bilo.«
Modni moški Stofi
za obleke, zimsko sukno za suknje in modne suknjiče v veliki izberi
Janko Cešnik-u
Liagarjeva Ljubljana Stritarjeva
52
RAZNO
Kaj skriva Sahara? — Afriški raziskovalec ller-»ard le Pontois, ki je že opelovano prepotoval »črni del uvela, se je pred |iar dnevi zopet odpravil v notranjost Sahare. Zdaj hoče po puščavi nabirati orožje in orodje, ki ga bodo razstavili na pred-tgodovinskeni oddelku pariške kolonialne razstave 1. 1951. Ti predmeti naj podajo sliko o življenju iu kulturi davno izumrlih narodov in ljudstev, ki so po računih arheologov obljudevall Saharo, ki je bila takrat še plodna pokrajina, pred približno 12 <!o lo tisoč 'eti. Bernard le Pontis potuje s petimi ili šestimi tovariši na ogromnih avtomobilih, h katerimi namerava kri-teina prepotovati Saharo. 1'olovanje bo trajalo približno pet mesecev in bo ekspedicija ves ta čas po radiu zvezana s Francijo in celim izobraženim sve-lotn. S seboj imajo tudi dva filmska aparata za fotografiranje peščenih valov, živali, posebno pa življenja po puščavi raz-tresenskih črnih plemen. Stroške za ekspedicljo je previela Francija.
Mma Boštianova
Roman.
Nemško spisal Paul Keller, prevela Marija Kmetova
Ali nič več ne veruješ v Boga, Lojze?« »Sleparija! je siknil. »Vse je samo sleparija! Ali ni bila sleparija tudi to, ko si me utaknila v novo obleko in so morali mati misliti, da sem imeniten
gospod?«	.	.
»To je bilo njeno zadnje veseije, Lojze! lo je bila prav nedolžna neresnica, ki jo bo Bog odpustil. Prav tako pravi zdravnik bolniku, ki se bori s smrtjo, da bo še ozdravel, dasi sam ne misli tega.«	.
»Govoriš ko bukve. Mi, kar nas je v tej prisilni beznici, smo drugačnih besed. Mati so mrtvi. To se ne da predrugačiti. Zdaj hočem vedeti, kako je z mojo dedščino: to je zdaj najvažnejše zame.«
Tako je govoril Lojze, ki je bil še pred nekaj dnevi tako mehak pri materini smrtni postelji. Ua-notje ga je že spet minilo.
' Mina ie vstala in je bila spet močna.	_ .
> Svojo dedščino dobiš; zato sem pnsla. Najemi si odvetn ka in midva - Tone in jaz - si najameva drugega; odvetnika naj skupaj izračunata,_koliko t. Se n potem lahko ravnaš š svojo lastnino kakor hočeš Sam si pa rekel, da domačije ne maras pre-
VZet»Ker bi mi loški osli in loške gosi zaradi tiste traparije onemogočili življenje doma in b. ml bilo v rojstni hiši ko v peklu.« »To je res!« .In ti tudi!«
»To pa ni res; sicer te ne bi obiskala.«
Prav tiho je zašepetal, ko je paznik pogledal skozi okno:
»Ali si mi vsaj stekleničico žganja prinesla?«
Vitle! je, kako se je zgrozila. Živinsko so se mu zasvetile oči,, skczr zenice je šinil strasten pohlep. Za-škrtnil je z zobmi, glasno in razločno je dejal, da se ji še ne sanja ne, kako je človeku, ki je kaj takega vajen in mu mahoma vse odide. Da ne more več prestajati, da se mu bo zmešalo, kakor se je že mnogim v tej hiši. Dali ga bodo v oddelek za slaboumne, kjer jih zdaj tiči Štiri in trideset. Če bi bila ona prava sestra, bi mu preskrbela steklenko žganja in mu jo skrivaj dala.
Paznik je posegel vmes.
Začutila je, da nima s svojim bratom nobene skupnosti več, rekla je, da bo dejala ravnatelju, naj poskrbi, da bo zmeraj zdrav, in glede odvetnika naj premisli, katerega bi si najel.
Še se je hotel zadirati nanjo, pa je prišel ravnatelj v so bo. —	« . ,
Dva odvetnika sta nato uredila premoženjske zadeve. Jože je posodil tsiti denar, ki ga je moral dobiti Lojize,
»Lahko mi obrestuješ po štiri odstotke, Mina,« je dejal zvesti služabnik, »dodam jih kapitalu. Ti in Tone bosta nekoč tako in tako moja dediča. Torej ne gre za to, da mi plačujeta obresti; to je kot bi nosila v hranilnico-«
31.
In čez leto je nastopil za Mino Boštjanov« tisti težki dan, ko je umrla mlada gospa učitelja Novaka.
Kmalu po poroki je prišel Novak k Boštjanovim predstavit svojo mlado ženo. Deset minut, deset stra-
(z ž viien a kato iške cerkve
m.
Misli za praznik Kristusa Kralja.
Prelepo je izpričevalo, ki ga je dal kat. Cerkvi angleški protestantovski zgodovinar Mekale (Macaulay). Glasi se:
»ljla tem svetu je ni nikjer ustanove in je tudi nikjer ni bilo, ki bi bila toli vredna, da se premotruje in proučava kakor je rimsko-katoliška Cerkev. Zgodov.na te cerkve obsega obe veliki dobi civilizacije (omike). Nobena druga ustanova, ki še obstoji, ne vodi naših misli v one čase nazaj, ko se je dim daritev dvigal iz Pan-teona in so v amfiteatru (gledališču) Fla-vijem kretali tigri in leopardi. Najznamenitejše kraljeve hiše so od včeraj, ako se primerjajo z ono vrsto najvišjih duhovnikov (papežev), ki v nepritrgani vrsti sega od papeža, ki je mazilil Napoleona, do papeža, ki je mazilil kralja Pipina. A vrsta papežev sega še dalje. Beneška republika je segala daleč v stari vek, a nastala ie pozneje kot paneštvo, v primeri z njim je bila še nova. Davno je že ni več, a pa-peštvo je še; še je, a ne v stanu propadanja in ne kod razvalina, ampak polna življenja in mladostne moči. Katoliška Cer-.tev še vedno pošilja v skrajne konce sve-ta svoje misijonarje, Iti razodevajo isto go-
Za grgranj
pri l»t.ieo nati v vraiu, za holeM r: pomirjujoči nin-run .'a in .t.klnilk , vz nt le -t;,ro in preizkus i:n doni če d-Kivo m ko'inu, kun) — Fel er.cv hlm» di<e . b if ni . Hvalei"i brni le Punliui <a »leUleutcu fi Din. <lvoina » »n povsod. l'o p it ) poskusil I, ml 6 dvojnih ali ! Telili) sp.cijalill 62 nin brnz ilaljniii »t.ro&kov pri le-lanarjn F.iur ti V. Fellcr, Htniica nnnja. Klnntru 16.
S ivska banov na.
rečnost, katero so imeli misijonarji, ki so z Avguštinom prišli v grofijo Kent (na Angleško); misijonarji, ki pred sovražnimi kralji z isto odločnostjo govore, kakor papež Leon pred Atilom. Število njenih otrok je sedaj večje, kakor v kateremkoli prejšnjih stoletij. Njena duhovna oblast sega črez ravnine reke Misuri in črez Kap Horn (v Afriki), v pokrajine, ki bodo, preden mine sto let, imele prebivalce, kakršne ima Evropa. — Niti eno znamenje ne kaže, da bi se bližal konec tega dolgotrajnega vladanja. Ona je videla začetek vseh posvetnih vlad in ustanov v Evropi, in lahko trdimo, da ji je odločeno gledati tudi njih konec. On aje bila velika in mogočna, preden so Saksoni stopili na Angleško, preden so Franki prestopili reko Reno, ko je še cvetela grška zgovornost v Antijohiji, ko so se še častile podobe v templu Meki. Velika in mogočna in spoštovana mora biti tudi tedaj, kadar bo potnik iz Nove Zelandije (Avstralije) postal na podrtem loku velikanskega' mostu, da sredi nepregledne puščave nariše poartine in razvaline (sedaj še veličastne cerkve sv. Pavla v Londonu).
Pri zdravniku: »G. doktor! Ali ni to hudo? Kašijam, nahod imam, trga me, v glavi mi šumi!« — Doktor: »MoJ Bog! Kdor ob takem vremenu ni bolan, sploh zdrav ni!«
V restavraciji: Gost: »Gospod natakar! V pivu plava mrtva muha.« — Natakar: »Vi bi me radi potegnili, gospod; saj mrtva muha vendar ne more plavati.«
Znamenje. Portir: »Na svidenje, gospod profesor!« — Gost: »Kako, da me danes kar s profesorjem naženete?« — »Ker ste v svoji raztresenosti pozabili na postrežnino!«
Razkolnikov:
VražH črevlii
(Gorenjska pripovedka.)
Se zdaj stoji za vasjo razdrta bajta kočarja Tomaža, Ljudje se je ogibljejo. Mnogi trdijo, da tamkaj straši. Bajta stoji med grmičevjem. Okolica je močvirna in nepri-prijazna. Ponoči skovika okoli sova in stare ženice pravijo, da se vrača duša nesrečne Franice, bajtarjeve hčerke.
Tomaževa Francka je bila lepa in ljubezniva deklica. Najbolj je ugajala skromnemu kmetu Bajtu. Rada sta se videla in oba sta bila zadovoljna, da se poročita Tudi starši niso nasprotovali, Tomaž je bil ež zelo star, žena je že pred leti umrla. Starec je tudi sam živel že žbolj za drugi svet. Posedal je na klopici pred bajto in mislil samo na ranjko.
Franica je bila sicer pridno dekle, le eno hudo napako je imela. Pete so jo preveč srbele. Vedno je hotela plesati. Nikoli ni zamudila nobenega plesa.
Bajt pa je bil resen fant. Ples se mu je dozdeval smešen. Sme al se je ljudem, ki so noreli po glasovih harmonike. Najrajši je sedel sam in poslušal če je harmonikar lepo in počasi zasviral. Tisti direndaj mu pa kar ni hotel v giavo.
Franici je vedno branil, naj ne pleše. Ona ga pa ni poslušala. Povsod je norela, kjer je samo začula harmoniko.
»Meh je tako zapeljiv. Plešem rajši ko ne vem kaj. Nihče mi ne bo branil, tudi ti ne I« je zavrnila svojega fanta.
Bajt jo je žalostno pogledal s svojimi rjavimi očmi in molčal.
Ljudje so pripovedoval, da straši ob
hotno dolgih minut sta bila ondi. Kakor bi Mino malce k;ip zadela, so se ji skrotovičile ustnice, kadar je izdavila iz sebe nekaj puhlic, rekoč, kako je bilo z blagim ga.podcm svetnikom, kako si je mlada gospa uredila stanovanje in če je pohištvo v redu do-ilo. Novak je vprašal, kako je s Tonetom. Tako se je riekel mučen, medel razgovor, dokler ni vstal Novak t navadnim izgovorom, da nočeta več motiti. Šele sdaj se je Mina vzdignila, se zahvalila za obisk in da ga ne bo mogla vrniti, ker je itak znano, kako težko breme mora prenašati in da ne gre nikoli nikamor. Maloliesedno obžalovanje. Slovo. —
Topot se Mina ni ustavila na stopnicah pri opri-jemaiču; visoko vzravnana in močna je šla navzgor. Ce jo je kdaj obšla kaka skeleča misel na učitelja Novaka, si jo je iztrebila iz glave, kakor je bila zmeraj vajena, da je naglo izpulila kak cvetoč ple-velček, čim je stopila na vrt. —
Pa je čez leto dni planil ves prepoten kovač v hišo in povedal:
.'•Gospodična Mina — gospodična Mina — z Novakovo gospo je pa zelo hudo-; »Kaj pa?« »Umira!«
»Menda se Vam meša, Klander?« »Ne, no, gospodična, sem čisto trezen! Gospa umiral Otroka je dobila in — po njej je! Saj sem zmeraj rekel, da je prešibka za življenje na kmetih.« »In zakaj ste pritekli k meni, Klander?« »Novak me pošilja. Gospa Olga bi rada govorila z Vami, preden zatisne oči. Pa je rekel: ,Kovač, brž, brž, Vas bo Mina poslušala, rada Vas ima.'« —
Ni minilo še pol ure, ko je bila Mina v šoli. Srečala je zdravnika ki je skomizgnil z rameni, rekoč: >Konecf« Novaka je dobila v nekem kotu na stopni-5'
šču; zmešano jo je pogledal in obraz mu je bil ves zabuhel od solza.
Mlada žena je umirala.
Mina, močna, in Olga, umirajoča, sta si pogledali iz oči v oči.
»Gospodična Mina, ali ste hudi name?« »Ne!«
»Ali se boste zavzeli za moje dete? Punčka je.« »Da.«
Dovolj sta si povedali, povedali sta si vse.
Mlada žena je bila mrtva. Boštjanova Mina je šla po punčko. Skrbno je bila spravljena v krasnem, otroškem vozičku, ki ga je Mina kupila v mestu. Kovač ji je pomagal pri tej selitvi.
Ko so bili odnesli ženo in spravili otroka iz hiše, se je Novak zaklenil v svojo sobo.
Ko sta prišla kovač in Mina do reke, je dejal junaški oproda:
»Gospodična Mina, voziček morava čez ta vražji most kar prenesti. Ta most je za samo nesrečo pri nas, pa težko je po vegastem tramovju in reka je hudič!«
Pa sta prijela otroški voziček in ga prenesla oez most. Celo v teh svečanih trenutkih ni kovač pozabil pljuniti čez ograjo mostu. •
In potem je bila Boštjanova Mina sama z otrokom.
32.
Nobeno delo na svetu ni tako bogato poplačano ko materinsko skrstvo. To delo ima plaičilo že kar v sebi:- blažen občutek sreče, da sme človek služiti najnedolžnejšemu in najljubkejšemu bitju; dragocen
Prisilim, ki je prvi začel z velikim uspehom zdraviti bolnike z vol o, so poslali nekoč zdravniki popolnoma medlega mladeniča, katerega niso mogli ozdraviti. Ko je Prisnic zagledal mladeniča. je rekel: »Ti dohtnrji so res premeteni; zase so ohranili meso, meni pa pošljejo kosti k
Srce ji jc počilo. Da komu poči srce, se ne dogaja satno v pesmih temveč se zgodi včasi tudi v resnici, kakor je oovedal te dni prof dr. Klemperer na zadnji seji berlinske medicinske družbe. Tako Je hotela pred nedavnim stara berlinska gospa obiskati svojega težko bolnega moža. V bolnišnici so ji povedali, da je že mrtev. — Prebledela je, sn zgrudila na tla in Je bila mrtva. Kaztelesenje je pokazalo, da ji je bilo srre dobesedno počilo in jo umrla od notranje izkrva-vitve.
Gospodarji morja. Danes gospodarijo v pomorski trgovini Anglija, Zeti injene države, Nemčija, Japonska, Francija, Italija in Holandska. Zanimiv je pregled, kako so od 1. 1914 do današnjega dna naraščala trgovinska bro-dovja teh dežela. Začnimo s Holandsko. Leta 1914 jo imela 1.4 milj. ton. L 19M
brvi, ki je bila kakih pet minut oddaljena od Tomaževe koče.
»Kaj če te enkrat počaka strah, ko se boš pozno vračala domov?« je skušal prestrašiti dekle njen fant.
»Strah je znotraj votel, a okoli kraja ga nič ni!« ga je zavrnila Franica in še dalje hodila plesat.
Cesto se je zakasnela in se vračala domov šele o polnoči.
Njen fant je vse to vedel. Rad jo je imel in potrpel je. Toda grizlo ga je in vedno se je boril s seboj. Neštetokrat je že sklenil, da Franico pusti. Pa jo je preveč ljubil in ni je mogel pustiti.
Ljudje so tisti predpust zopet pripovedovali, da pri Vražji vrvi straši.
Franica se jim je smejala in hodila še nadalje v vaško krčmo plesat.
»Nekaj pa res mora biti na vsem tem!« je dejal tisti večer godcc Veha in pritiskal na meh. »Ko sem sinoči šel domov, sem zgrešil v temi pot in prišel blizu brvi. Pa vidim res na nasprotni strani zelenega lovca, prijazno se je smehljal in mi migal «
Franica je sedela poleg godca in se mu zasmejala:
»Ne noril Meniš, da me boš preplašil? Motiš se prijatelj! Le ra e zaigraj, da bodo srca vesela! Pete me srbe, plesati moram! Vem, še svojo ljubezen bom zaplesala. Moj fant se me je pričel ogibati, čeprav sem drugače pošteno dekle. Plešem pa rada in plesala bom dokler bom mogla. E meni se zdi, da bom še na drugi svet kar priple-sala,« je rekla Franica.
Tisti večer se je spet o polnoči vračala domov.
Začula je udarce cerkvene ure. Nekam zeblo jo je. Hitro je stopila. Kmalu je prišla do brvi.
Luna je skrivnostno obsvetljevala za-megleno okolico. Le nekaj korakov je videlo dekle pred seboj.
Mahoma je Franica obstala. Komaj tri korake pred njo se je črtala postava v zeleno obleko oblečenega mladeniča. Smehljal se je. Prijazen je bil in lep.
Franica se je prestrašila. Spomnila se je na strahove.
Pa jo je mladenič ogovoril: »Ne boj se dekle! Saj vidiš, da sem človek kakor drugi ljudje. Cul sem, da si dobra plesalka. Daj! Zapleši še z menoj! Tudi jaz sem ves neumen na ples!«
Njegove oči so žarele, ko ji je to govoril.
Začutila je nekaj tesnega, a obenem tudi zapeljivega, ko ga je vprašala: »A kje naj se zasučeva?« Zvonko se je zasmehljal: »Kar tu na travi. Poslušaj, kako bom vmes žvižgal in spremljal najin ples, da ne zgrešiva takta!«
Zažvižgal je tako lepo in milo, da je njeno srce vztrepetalo, ko mu je odvrnila: »Rada zaplešem s teboj, kjer koli hočeš!«
»Toda nove čeveljčke moraš obuti! Poglej! Zlata šolnička sem ti prinesel. Bogat človek sem. Zvedel sem, da si vedno jezna, ker strgaš na plesu preveč črevljev. Teh ne boš strgala. Vedno boš lahko plesala in nikoli se ne boš utrudila.«
le so zablesteli pred Franico čreveljč-ki. Takoj je sedla na brv in se preobula.
»Zdaj pa zaplešiva in na vse pozabiva!« je reklo dekle in objelo plesalca.
Lovec se je nasmehnil in jo zasukal. Ze sta skočila čez brv.
Franica je čutila, da pleše po vodi. Ni
se brigala. Sukala se je in sukala, deklet se ni utrujena zgrudila.
Zjutraj so jo našli pred domačo hišo. Bila je sicer živa, toda zgubila je dragoceni um./iZblaznela je.
Obiskal jo je njen fant. Pripovedovala mu je o svojem zalem plesalcu in se smejala. Kazala je svoje bose, ranjene noge iu trdila, da sijejo na njih zlati čreveljčki.
Zasmilila se mu je. Ni ji mogel po-magati.
Revica ni dolgo živela. Zmrznila je Neko zimsko noj so jo našli v snegu.
Pripovedka o zajarani brvi je pa ostala. Še zdaj pelje tista brv za našo vasjo proti močvirju. Zelenega lovca pa ne vidi nih' če več
Zamorski krati obiskal pariški ženski samostan
Nj. Vel.-Zunun, »kralj noči«, iz Porto Novo v Dahomeyu, je prišel na kolonijalno razstavo v Pariz. Pred svojo vrnitvijo v domovino je hotel obiskati- pariški samostan sester naš* ljube Gospe od apostolov, ki delujejo v njegovi deželi. V sijajnem oblačilu, višnjevem X zlatom vezenem kraljevskem plašču, obdan 8 sijajnim spremstvom, je potegnil za samostanski zvonec. Po mnogih pokloniti je samostanska prednica izjavila kralju, da si šteje v izredno čast videti ga sredi svojih sosester. Kralj se je zahvalil za vse, kar je kongregacija v njegovem kraljestvu dobrega storila., Razgovor je vodil tolmač. Nato je kralj obiskal kapelo, se odkril in z vsem svojim spremstvom pokleknil pred Najsvetejšim.
Ta kraljevi obisk spominja na dva druga.
Sestre naše ljufte Gospe od apostolov so se izkrcale leta 1877. na tako zvani Suženjski obali. Takrat je tam vladal Gle-Gle, oče zloglasnega Bebanzina. Stregle so bolnikom, otvo-rile skromne šole, pri tem pa so jih motili
53
2.94 milj; potem slede po vrsti: Italija 1914 1.6milj. ton, 1930 9.28 milj.; Fran-:ija 2.3 milj. odnosno 3.38 milj.; Nemčija, ki je motala po vojni oddati skoraj vse svoje ladje, je imela 1914 5.4 milj. ton, 1930 4.09 milj.; Japonska 1.7 milj. odn. 4.19 milj.; /.edinjene države 5.3 milj. odnosno 14.6 milj.; Anglija 21.0 milj. odnosno 25.1 milj. ton.
Kjer jc naskok, ondi mora bili odpor. Časopis
iu knjiga podpihujeta strast, s knjigo in s časopisom jo treba braniti nasprotno čednosl. Kurjene šipe. Orošene in zaledenele zaščitne šipe pomenijo za vozače težko in nevarno oviro. To oviro jo odpravila sedaj neka Monakovčanka s preprostim izumom, kurilno pripravo, ki šipe segreva in suši. Njo učinek se da podkrepiti z ventilatorjem (prezrafe.valnl-lcom).
Zvon vseh mrtvih. V mestu lloveretu na Tri-' denlinsketn je vojni muzej. V stolpu poleg muzeja je obešen "zvon vseh mrtvih r. To je velik zvon, vlit i/, topov vseh narodov. Na vernih duš dan •e je ta zvon zamajal v ■nali In njegovo donenje
ponos, da sme človek sodelovati pri zgradbi človeškega življenja; sladko upanje, da ves trud v resnici prav za prav ni noben trud, marveč je lepota, in ga bo otrok nekoč tisočero poplačal. In mimo vsega tega — tisočero iznenadenj in šegavosti nastajajočega človeka!
Usoda strahovito opehari žensko, ki ji je odvzeto materinstvo; seveda ne mislimo tukaj na tiste, ki so tako neženske in nenaravne, da si otrok niti ne želijo. A sedanja doba je taka, da privzgaja nenaravno^. Ostriži si lase, obleci se po moško, ne imej druge skrbi, ko da si ohraniš vitko telov živi z:a igro in šport in uživanje — a boj se otrok! Kaj bi s tako grdo, kvakajočo žabico? Počemu ti bo? Skazi ti telo, jemlje ti prostost, obsoja te na življenje v slabem ozračju otroške sobe, za dolgo te izključi od plesa in športa, iztrga te iz vrst uživajočih vsaj za eno leto tvojih najlepših let. Vsak otrok te postara za več let; ti celo izdolbe tvoje zobe; tiran je, ki nima
nikoli dosti.	.	, v, ,
Če kaka žena takole misli, je presneto škoda, da nista prav tako mislila njena mati in njen oče m da je sploh prišla na svet taka lenobna čenčljavka, taka tatica, ki krade svojemu narodu najboljšo do-
bimCe bodo naše dežele kdaj uničene, bodo take ženščino nosile poglavitno krivdo za razpad.
Ženske pa, ki jim je življenje brez njih krivde odvzelo materinstvo, ki se jim mo;rda njih naii^re-nejša želja ni izpolnila, so sirote ko vsi tisti, ktjso brez dobrin in brez pravic. Materinstvo je največja čast najvišja sreča ženske. Vendar so v hudi zmoti 1 otroku ljubijo prav za prav le sebe, la men £ da so njegove vrline njih last, ki pa napake otroka' nikoli »• BkVjo .v sebi in ki imajo otroke
samo zato, da se z njimi bahajo in slednjič zato —> da imajo dediče. Niti premisliti ne moremo, koliko odstotkov ljubezni staršev je golo samoljubje! Na milijone otrok je, ki potrebujejo pomoči, ki so brez mater! Zakaj se vedno ne najdeta taka ženska, ki nima najboljšega na svetu, in tak otrok, ki je brez najboljšega na svetu, da bi se iznebila samote in uboštva in bi oba obogatela?
Tuja kri! Grcza spreleti toplo telo ženske. P« ostaja sama v samotni sobi in ne dopušča, da bi prišel k njej otrok brez matere, ki s plahimi prstki potrka na njena vrata; nazaj na cesto mora. Ko j« hotel satan pokvariti svet, je čez mero povišal ceno pravilnega samoljubja in je užagal najkra&nej&e drevo na velikem božjem svetu, samopašnost.
Resnično: desetkrat laže je biti dobra krvna mati ko srednje dobra mačeha ali pooinovnica. Zakaj človek ljubi predvsem svojo lastno kri. To, kar pri kaki ženski ko motor poganja srce samo od sebe naprej, mora kaka druga ženska trudoma vleči za seboj v vozičku, ki si ga je sama naredila iz ljubezni do bližnjega. Srce ženske je motor, njena volja le nalahno gibanje mišic. In vendar — kaka strahotna zmota! Če bi imela ti, ki si ženska brez otrok, le malo zaupanja, le malo samocataje, le malo potrpljenja — čez nekaj let, morda že čez nekaj tednov bi ti navada, najmočnejša orjakinja sveta, izvila iz srca groznico spričo tuje krvi. Priljubil bi se ti tuji otrok, kot bi bil tvoj; oskrbovala bi ga ko svojega m če bi ga izgubila, bi se bržkone prav tako jokala, kakor če bi bil kri tvoje krvi.
Boštjanova Mina je oskrbovala torej majhnega otročička, ki ni bil njene krvi. Pač je bil krvi tistega moža, ki ga je ona ljubila, vendar pa tudi krvi ženske, ki ji je uničila srečo njenega življenia. Otrok
roparski pohodi zamorskih tolp is Abomeya, glavnega mesta Dahomeya. Požgana so bila mesta in vasi, prebivalstvo pa odgnano v suž-njost, v kolikor ni moglo pobegniti. Pred svojo smrtjo je Gle-Gle prosil svojega sina Behan-zina, naj sestram nikoli ne stori nič žalega. Behanzin je to očetu obljubil in svojo obljubo tudi držal. Leta 1890. pa je hotel kralj enkrat videti >bele žene iz dežele mraza«. Ne bi bilo dobro upreti se Behanzinovim željam. Večkrat so Sle sestre k rezidenci v Abomeyu. Vstopile so se v slavno palačo, čije zidovi so bili okrašeni s sulicami, na katerih so bile nataknjene sveže odrezane človeške glave, dekoracije pa so tvorile človeške kosti. Pri zadnjem slovesnem obisku je nastopila vsa garnizija Dnho-meya. 4000 plesalk je plesalo in sestre so odšle bogato obdarovane. Koze, ovce, kokoši, banane so vzele s seboj. Poleg tega je vsaka sestra dobila tudi malo sužnjo.
Trideset let pozneje, leta 1923., je obiskala generalna prednica kongregacije Dahomey. Tekom polstoletja so se sestre za ceno nepopisnih težav v deželi človeških žrtev razširile in jo popolnoma izpremenile. Še poganski kralj Zunun pač dobro ve, koliko se mora l)a-homey zahvaliti sestram. Da bi pokazal svojo hvaležnost, je hotel obiskati generalno prednico v Porto Novo. Pripeljal se je na vozu, ki so ga vlekli štirje veliki zamorci. Preden je stopil ua dvorišče naselbine sester, je zaplesal s kraljico en najbolj zanimivih domačih plesov. Sestra prednica ga je prdsila, naj se vsede in mu je ponudila na blazinici iz bele svile svetinjo s sliko sv. očeta. S spoštovanjem je kralj sprejel dar. Po originalni poslovilni ceremoniji se je zopet uredil sprevod dostojanstvenikov in odkorakal ob udarcih tnm-tama.
Vrle sestre so svoj apostolat v Dnliomevu začele iz nič. Danes vodijo 40 šol. 1S lekarn, 20 sirotišnic iu dve bolnišnici.
Zavetišče. Postrešček: »Prosim, gospod, pobiram za starostno zavetišče.« — Gospod: »Lejjo. Pridite pozneje, pa boste mojo staro kar s seboj vzeli.«
Kalifat v Jeruzalemu?
Jeruzalem, 18. okt. s. Tukajšnji listi poročajo, da se bo na konferenci ob okrogli mizi v Londonu načelo vprašanje kalifata. Ne samo Savkat Ali, brat umrlega indijskega vodite ja Mohameda Alija, sc je izjavil v tem smislu, marveč so to vest, ki je velike važnosti, potrdili tudi ostali indijski delegati. Za kalifa je baje izbran Abdul Medjid, bratranec bivšega sultana Vahed-ed-Dina, ki je umrl leta 1926 v San Remu. Sedež kalifa bi bil, kakor pravijo, v Jeruzalemu.
Abdula Medjida, ki živi danes v Švici in se ni svoji kalifski časti nikdar odpovedal, podpirajo indijski mohamedanci v vsakem oziru. Ker so mu zaplenili njegova posestva v Turčiji, je ostal brez vsakega premoženja; nizam iz Hajderabada mu daje vsaki mesec okroglo 80.000 dinarjev. Vseindska konferenca in združeni indijski uleme so ga leta 1922 izrecno priznali za kalifa, prav tako Egipt, čeprav je nekaj časa izgledalo, da bi egiptovski kralj sam rad sprejel kalifsko čast. Tudi jugoslovanski muslimani drže z Abdulom Me-djidom.
Ker Indijci odločno odklanjajo^ lbn Sauda kot kalifa, na drugi strani pa Turčija pod današnjim režimom ni prav nič zainteresirana na kalifskem vprašanju, šanse Abdula Medjida niso slabe, posebno ker je on kot potomec Osmana edini, ki ima pravico tlo tega naslova S presenečenji je vsekako treba računati, posebno ker bi vplivni arabski krogi radi videli na prestolu kalifa Arabca.
Poročila iz Londona, da je turški poslanik oficielno protestiral proti nameravani proglasitvi Abdula Medjida za kalifa, so tukaj pozročila veliko razburjenje, posebno še, ker arabski listi poročajo, da se bo v Nizzi živeči pretendent na kalifat udeležil islamskega svetovnega kongresa v Jeruzalemu. Splošno pa prevladuje mnenje, da bo la konires kljub odporu arabskih vladarjev izvolil Abdul Medjida za kalifa s sedežem v Jeruzalemu.
Edison in papež
Odkar je slavni izumitelj Edison zbolel, s» je papež Pij XI. vsak dan zanimal za potek nje. gove bolezni. Edison je v zadnjem času ponovno pokazal svoje občudovanje in spoštovanje do sv. očeta, ki ob vsaki priliki pokaže svoje zanimanje za napredek tehnike. Ko je Edison nastopil z enim svojih zadnjih izumov, diktafonom (narekovalni stroj), je poslal papežu en aparat, ki je dobil prostor na pisalni inizi papeževe zasebne knjižnice. Pij XI. se večkrat posluži tega diktafona, da narekuje na ploščo pisma, ki jih pozneje njegovi tajniki prepišejo. Kot protidarilo je poslal papež Edisonu s prisrčnim zahvalnim pismom zlato svetinjo, ki jo je imel Edison v veliki časti. Ko je prišlo papeževo darilo v New York, so se cariniki živahno posvetovali, kako naj postopajo s to pošiljatvito. Ali predstavlja svetinja odlikovanje, ki se lahko uvozi brez carine, ali dragocenost, za katero bi morali predpisati primerno visoko carino? Končno so vprašanje rešili tako, da se svetinja, čeprav ui odlikovanje v običajnem smislu, vendar lahko smatra kot darilo suverena in kot red. Zato so Edisonu podeljeno papeževo svetinjo oprostili carine in jo izročili prejemniku.
I'n poroča s« prvi slovenski zavod
VzaiciHBta imrovalnica
Lfublfana
v la?lni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesli
PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice. Zagreb,Starčeviče\ trg 0, Sarajevo, Aleksandrova ce3ta 101. Split, Ulicu XI. pult« 22. Beograd, Polncareova 2
n- Sv. Gregor. Dne 25 oktobra uprizori Prosvetno društvo pri Sv. Gregorju ob pol 3 igro »Mlinar in njegova hči«. Vsi vljudno vabljeni!
| Dre,
rorofni- prstane. budilke, očala in drugo
zlatnino ilo. 1(0 naJccm-JSo pri Matija Wach ter. diplomiran urir Novo me to.
sam ji je bil tuj po krvi, po nagnenju, bil ji jc prav za prav sovražen.
*
Tudi Mino Boštjanovo je spreletela grozniea spričo tuje krvi. Večkrat, kadar je pogledala v drobč-kan, zgubančen obrazček, ki so se nanj pritiskali dve rdeči peščici, jo je zazeblo ob misli, da bo ta tuji otrok zmeraj pri njej, da si bo pridobil v hiši domovinsko pravico in da si je za vse življenje naprtila resno odgovornost. Kako naglo se je to zgodilo ob Olgini smrtni postelji; z besedico ne i na vprašanj eo krivdi, in z besedico r dne na veliko prošnjo! Resnično, smrt ne klepeta in se ne obotavlja!
: Še poslovi se pa pojdi! tako reče in porine dušo naglo skozi vrata, čeprav se še tako koprneče ozira za svojci. —
V hiši je bila dojilja, oskrbovala je otroka. Mina je večkrat gledala, kako je kopala otroka, ga oblačila, devala v posteljico. Mina se je do svojega štirinajstega leta igrala z lutkami. Ker ie bila že tako velika, se je igrala na skrivaj, ker je je bilo sram. Ko je nekoč prišla iz šole na počitnice, je bila medtem mati vse lutke razdala drugim otrokom in Mina se je splazila na vrt in so razjokala ko mali, kateri so pomrli vsi otroci. Dojilja se je v hiši zelo uvaže-vala, kakor je to sploh navada tega stanu, in ni dovolila Mini, da bi ji na kakršenkoli način pomagala pri oskrbovanju dojenčka. Nobene reči ni znala Mina prav prijeti v roko, niti ne škatlo s praškem ali kosmiča bate; dojilja jo je koj pokarala in ji dajala nauke.
Učenik je spet hodil v šolo in poučeval namesto Novaka, ki ga je ženina smrt tako potrla, da ni bil za nobeno delo 3'
Deseti dan po rojstvu otroka je rekla Mina uče-niku:
Povejte gospodu Novaku, da mora biti otrok krščen. Delj ko dvanajst dni ne sme biti noben otrok brez krsta. Kom že za vse poskrbela. Novak mi naj le sporoči, ali mu je prav, da sem jaz za botro in kakšno ime naj dobi punčka. Tudi uradno še ni naznanjena," a za to je še dovolj časa. — A saj ste v tej zadevi Vi, gcspctl učenik, uradna oseba.
Učenik si io s prsti počesal dolge lase s tilnika na teme in je v zadregi odvrnil:
-Saj res, uradno otroka še nismo vpisali. To se mora zgodili, kajpa. No, pozabili smo, pa borno zdaj storili.
>Torej: kako se naj punčka imenuje, če mu je prav, da sem jaz za botro in kovač za botra, ker mi je pomagal otroka sem prinesti in jo prišel pome, da sem šla k umirajoči materi.
Učenik je obljubil, da bo vse dobro opravil. Vrnil se je in dejal, da jc Novaku vse prav in naj dobi punčka ime Marija .
Mina je vsa osupla dolgo molčala; nato je rekla častitemu papanu, ki je bil v Loki učenik in začno uradna oseba: »Vpišite: ,0lga-Mariia'!
Uradnik se je začudil:
Olga?
Tako je.
A po materi? Olga Marija? Tako — tako! Torej najprej mati?
Seveda! Najproj ime matere in potem, ker gospod Novak tako želi, ime botrek
Olga-Marija! je zamrmral starček, ko je sto)>al po stopnicah v svojo uradno sobo, ki jc bila obenem soba za glasbo. Olga Marija^ naravnost muzikalično! Bom zložil na to ime pesem brez besed.«?
so z radijem prenesli po vsem svetu. Vsi narodi so lahko čuli mrtvaško pesem, ki jo poje bj-on lopov o veličastju smrti, ki sovražnike od včeraj v mrtvaškem objemu pobrati ...
Surovo ali kuhano mleko? Nn škotskem delajo sedaj zanimive poskuse s tem, da ugolove pravo hranilno vrednost mleka, o kateri se v novejšem času zopet mnogo razpravlja. Poskuse delajo na 10.000 šolarčkili na ta način, da dobi njih polovica vsak dan dopoldne ob enajstih po eno skodelico surovega mleka, polovica pa dobiva pasterizirano mleko. V določenem času otroke tehtajo. Zaradi primerjave opazujejo iu merijo še 1000 otrok, ki dopoldne ne dobivajo mleka. Na podlagi dosedanjih opazovanj izgleda, da je surovo mleko najbolj izdatno. Tretjina otrok, na katerih delajo poskuse, so olroci brezposelnih staršev.
V liivši vojni padli vojaki še zdaj nepokopani. Poročevalec nekega pariškega lista je nedavno opisal strahotno stanje, v katerem so nahaja blvse bojišče okrog trdnjavo Verdun. Na podlagi te vo-sti se je odpravil nato minister za penzije. sprem-
Slabi zubja
kvarijo mojlepSi obraz. Neprijeten duh ust jo zoprn Oh,, hibi odstranite že z enkratno vporabo kramo osvežujočo Chlorodont-pastc. Zobje dobijo krasen sijaj slonovlno Poskusita najprej r. malo tubo, ki stano Din 8— Veliko li,ba "tnrn Tin irt.~ Dobiva so povsod
SALDA-KONTE 6TRACE • JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD
nudi PO IZtlifillNO UUOUNIH OENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PltEJ
K. T. D.
v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 6 II. NADSTROPJE
OBJAVA!
S tem naznanjam cenjenemu občinstvu da se moja tvrdka Ljubljana, Slomškova ul. 2, nahaja od danes	'
Ljubljana, Stari trg 19
ter se. cenj. občinstvu najtopleje priporočam za nadaljna naročila.
Ljubljana, dne 20. oktobra 1931.
Trnovska aeentura In komisijska trgov, za i o-viianje vseh vrst slik
Nlho SimonIC. LlUOljan«, Stari trg 19
V VSi KO UIŠO »DOMOLJUBA«!
»Ali ima vaš mož dober spomin in ve, kdaj je vaš god?«
»Nikoli! Zato ga pa jaz opomnim sep-tembra in aprila in tako dvakrat dobim kaj • za god, namesto enkrat.«
! Pijanček govori sam s seboj in modruje: »No, lepa reč! Salamenski copatarji! Ali ni I to nesramno, da človeka, ki pošteno plača, i nazadnje še čez tri stopnjice vržejo; saj bi bil tako kot tako sam dol padel.«
S ©Isnin
Jesenska sapa diha. Pastirček vabi z rogom s planine svojo čredo: Poletni dnevi, z Bogom!
Poletni dnevi, z Bogom! Z višave ženem jasne vesele svoje misli v doline dolgočasne.
V doline dolgočasne, kjer zadnja roža vsiha; celo podlesek toži: Jesenska sapa diha.
Vam je neobhodno potrebna. Čevlji
Trgovskega doma
Stermecki, Celje»
niso samo trpežni in poceni, ampak so tudi elegantni in lahki, kljub temu pa trpežni za 2 para drugih. Na zalogi čevlji iz Uravine 127 Din, iz teletine 145 Din, iz boksa 159 Din, dalje velika izbira domačih telovadnih, lovskih turistovskih, smučarskih in raznih drugih čevljev za šport, ples in druge prilike.
Veliki, ilustrirani cenik zastonj I
Poravnajte naročnino!
54
Ijan od nekega poročevalca, na lice mesta in ugotovil, da je bila vest popolnoma resnična. — V enem samem skladišču je namreč našel nič manj kakor 12.000 nepokopanih mrličev, bivših vojakov. Veliko število jih je pa še v drugih podobnih skladiščih. Kakor mu je pripovedoval neki čuvaj, ki ga ni poznal, prihajajo, zlasti po dolgotrajnem deževju, Še vedno — mrtva trupla ali pa posamezni deli iz zemlje na površje.
Neka stara gospa je bila znana daleč naokoli radi svoje dobrosrčnosti. Ko je nekega dno prišel zelo razcapan vandrovcc in jo prosil jesti, mu je postregla 7. vsem, kar je Se ostalo od obeda. Pri jedi ga je sočutno vprašala: >A1 i morem za vas kaj storili?« — Vandrovcc je prenehal jesti ter iz žepa privlekel gumb: '•Prosim, gospa, ako mi k letim gumbu prišijete — srajco!«
Zakaj je nahod dober. Kuharica: »Ta pečenka že smrdi, treba jo je zavreči. - Gostilničar:' »Pustite jo še. Morda pa le Še prid« kmalu ltdo, ki ima nanod.t
33.
Klander, kovač, je bil spet silno razburjen. Da bo on krstni boter! Pa takega imenitnega otroka, te punčke, ki jo bila hči učitelja, vnukinja samega vladnega svetnika, rejenka Mine Boštjanove! Klander je bil svoj živ dan zmeraj zelo častihlepen. Zato se je bil z najbolj zagrizeno vnemo povzpel pri ko-njikih do podčastnika. In v loški občini so ga vsi spoštovali, pa naj reče kdo, kar hoče — posebno še zdaj, odkar je imel — s pomočjo Mine Boštjanove — dobro uspevajoče gostišče. Gostišče je bilo tako gosposko, da se je komaj upal stopiti vanj, dasi je bilo njegovo. Gosposke goste je imel. Eden je bil pomočnik tajništva višjega deželnega sodišča. Še mlad človek, ampak -- jih je imel za ušesi!
Krstni boter! Ah, koliko it .,. kovaču izjalovilo v življenju! Prva kovačnica mu je reka odnesla, ura na kukavico je utonila in tista predrta reč z motornim kolesom! Le polovico kupne cene so mu dali potem v trgovini zanj, češ, »rabljeno jed Po eni sami vožnji! — Krstni boter! Nekoč bi bil skoraj dosegel to'čast pri nekem sorodniku, ki je bil zaposlen v opekarni. A ko je pražnji suknjič že razobesil na solnce, da so prezrači, je došlo Žalostno obvestilo, du so morali otroka v sili krstiti in da z botrstvom jn botrinjo ne bo nič, ker je otrok ze umrl. Častne zadeve so skoraj, zmeraj zadeve sreče. Kovač je imel malo sreče liti svetu.	v	.
Ko ie vrli mojster topol vzel praznjt suknjič iz velike omare, ki ie bila na podstrešju, in si ga ogledaK *e je zgodilo nekaj prav žalostnega. ŽSneH obraz kovača se je mahoma posu * nežnimi, Si marogmni čim je
SSeSTSmt^^^Kovih licih šegavo za-
plesali sami solnčni kolobarčki. Kovaču so omahnile roke.
»O, ti preteti molji! Da se more točno v petnajstih letih kaj takega napraviti in zgoditi na podstrešju!«
Ves prevzet je ogledoval nekdanji okrasek svojega telesa, v kaiterem je bil pred osem in dvajsetimi leti tak cvetoč ženin. Poln bridkih slutenj je začel iskati svoj cilinder, ki je že od zdavnaj sameval na podstrešju kovačnice. Klander je našel klobuk med razno ropotijo, ki sicer ni nikomur nič koristila, a je bila vendar spravljena, zakaj »človek nikoli ne ve, čemu bo še prav prišla.«
Tu so bili: lonci brez roča, pomve brez dna, miš-nice, ki se niso več sprožile, ogrodje nekega otroškega vozička iz njegove kolarnice in tudi kovačeva knjižnica: »Grofica, beračica«, »Reza Jelodvotrska«, »Beračeve skrivnosti«. Na »Beračevih skrivnostih« je ležal njegov cilinder. Kovač je podržal praznični piskerc, ki ni bil več vajen luči, k solncu. Tedaj se je stemnilo njegovo oko v mrkem sovraštvu. Molji, te pretete pare, so ostrigle njegov plemeniti svileni cilinder, da je bil ves plešast!
»Sodrga! Sodrgak
Pred petnajstimi leti, ko mu je utonila, kovačnica, je rešil kovač, sedeč v nekem koritu, tudi ta nekdanji podaljšek glave iz objema razbesnelih valov. In zdaj bo ga imeli molji v delu!
Peter: »Pa si pravil, da imaš vedno k ti zadnjo besedo pri ženi. Opazil sem pa, da ni tako.«	..,.*,
Pavel: »Kako, da ne? Ali nisi slisal, ko sem rekel ,bom'.«
2»
Vrsta 96J7-21
Polšiljasta oblika moških polčevljev. Pri, ravni za vsakdanjo nošo. prakt Cni pa za jesen, ker se lahkn nos jo z gainašami in dobro nadomeščajo vis' ke čevlje.	.
»DOMOLJUB«, dne 21. oktobra 1931-
Za jesen
NOGAVICE:
Moške iz sukanca ..... Din 9'—
Moške iz sukanca.....> 15'—
Moške iz svile......> 25 —
'Ženske iz svilo Din 15'— in ' »' 25— Ženske iz svile......> 35'—
DROBNO ULAUO:
Krema v i«atlinh.....Din 6'—
Krema v steklenicah ...»	6'—
Krema v tubah......»	5'—
Žlice za čevlje......»	3'—
Vrsta 1977-22
Čevlji z močnim gumastim |>odp!atom za štrapac. Ti čevlji so vsekakor potrebni tistim, ki mnogo hodijo ob vsakem vremenu.
Mali oglasnik
Vsako drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Ženini in neveste
Kupite pohištvo na ceneje iz mehkeaa lesa od 20'0 Dn naprej iz t<dega o l 4'100 Din naprej ve l> o v zalogi. Strojno mi'.arst'0 Gol-mn er Ja: ez, Breg 3, p. Križe na Gorenjskem
Lepo posestno
z g spodsrskim po-slop em. pripravno za obrtnika se proda: niive, travniki in lep go«1 eno uro od Ljubljane. skiii-no ali po posameznih parcelah. Naslov v upr. Domoljuba« pod št. 12 414.
Slamoi-eznico LurT
ljeno, dobro ohranjeno, srednje veliko Ponudbe z nav»-dbo cene nn ■lemec Franc Ilovica šiev 59, Ljubljana
Čevljarskega vajenca
sprejmo Peter Grilc, ICIanec-Kranj štev. 18. Ur na in stanovanje v hiši.
Prodam travnih
ali njivo in tudi gozd skupuo 15 ha. Solnčna lega. izvrstna za sa Ije-rejo v bliiini Predvora na Gor-njskem. Po. nudbe pod >Solnčna lega. na upr. Domol viha štev. 1 ;4it>
Marskega vajenca
kateri se je že kje učil ali pa novinca sprejme Josip šu~iaršič,čevliar, Šnvhel. Novo mesto
Mesarskega vajenca
sprejmem za mesarijo na deželi, hiana in sta-novan e prosta. Naslov pove upr. » Domoljuba-pod št. 12.397
Sode in Kadi tb,no
pri Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo.
llčenham pletiljam
brezplačni pouk, če si nabavile od nas ple-tilni stroji „Tehna" družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Gbann kupim iz ržene
anuuu S|(lme. 2 kopi. Ponudbe na Loboda. 1'odgora šl. 9. Dol pri Liubijani
Prostovoljna dražba
živine, vsakovr-dnega k neikegM orodja, voz in p h štva, se radi preselitve vrši v nedeljo 25. oktobra ob I uri po|ioldaii ua Svetju št-v 13 pri Metvodnh
FehovsRega vajenca
dobrih krščanskih staršev, z dotirimi spričevali. ki ima tudi veselje za pekovko obit. spretne z vso oskrbo takoj: Rupena A ton. pek. mojster, Mirna peč
sorejmem. Franc P<žar Dravlje št. 66. Št Vid nn t Ljubljano
poštenih slaršov. z vso oskrbo sprejmem. Ponudbo pod štev. 12.120.
Posestvo naprodaj
obstoječe iz hiše. kozolca, vinogradu, njiv za 15 mernikov posetve, gozd do 2 ha, c>-na je l>5.lXH) Din. Naslov v upravi poil št. 1 435
Krojaškega vajenca
za moški oddelek in vajenko za damski oddelek sprejme takoj Fianc Pellto ml., Novo mesto, Prosvetni dom, Zglasilev osebna in takoj
500 dinarjev tedensko plačamo zg0X
osebam s številnimi poznanstvi. - Perssons, Ljubljana, Poštni predal 307. Znamko za odgovor 1
Revnejši siarSI pozor!
Nadarjenega učenca za risan e sprejmem takoj v popolno oskrbo. Adolf Zelnik, sobo slikar, Ljubljana, Ižansko cesta štev. 26
Glasbila za vse I
Vtuitue.....od llln M'—
Oltarc.....nit Oln 1W-
Trnmpeto • • • • od Oln IM'— Harmonike - • • od Din M'— Krnmnttfne ln klavirske harmonike, lazz-instrumentl.
ZjihternJte brezplačni
CENIK
• d ii«jvn'jc luajcenr) ie oil|>rrmnc tvrdke ptanbtt Jigtilarljo
MEINEL & HEROLD
tovarne glasbil in harmonik
prod. podr. MARIBOR St. 107
Preklic
Braiplažan pouk v »vlranlu, Na\oilltn v ccnlkn.
Podpisana preklicujem kot neosnovane vse govorice, ki sem jih širila o g. Francetu Silrcrju, posestnikovem sinu iz Zabnice št. 42, in se mu zahvaljujem, da ie odstopil od kazenske tožbe, Zabnica, dne 13. oktobra 1931.
Sifrer Frančiška, Zabnica št. 24.
Ure, zlatnino in srebrnino
kupite poceni in dobro pri tvrdki
H. SUTTNER
* Luibiiena 1
Prešernova ulica št. 4 Razpošilja ee na kra^o Europe, Amerike. Afrike, Azije in Avstralije
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, tire v vseh cenah od Din 44 — naprej. St 120 Kovmasla onker ura Din 44' , s sekundnim kazalcem Din 78' — St. 121. Ista z radijem Din 58 —, s sekundnim kazalcem Din 94'-. št. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49 —, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine |>rosto od
H. SUTTNER, LJUBLJANA 1
Postaje k riževega pota
izdeluje
Stane Vidmar
Ljubljana, Galusovo nubrežje 33
Nagrobni križi
po zelo znižanih conah — posametno — doklei
traja zaloga se oddajajo.
RUDA, NABIDOtt, rranhupaiiova tO
BRINJE IN FM3E
prvovrstno blago, dobite zopet pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta št. 67 (nasproti mitnice).
Hranilnica in posojilnica
rcKistrovann amlruga z neomejeno zhvczo
v KAMNIKU
šutna št. 22 (lastna hiša) blizu postaje
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje. Vse davko plačuje hranilnica samo. Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog. Daje posojila na vknjižbo iu.proti poroštvu. Otvarja tekoče račune itd.
Izdajatelj: Dr. Krnnr Kulovee
Urednik: Joic Košiček
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel reč.