4t. 64.
V Gorici, dne 11. avgusta 18919;
t'4*
XXIX.
Isslmjft dvakrat na teden v fitlrih Izdanjih, in sicer: vsaktorek in petek, jutranje Izdanje opoldne, reSeruo Izdanje pa ob p. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drago nredniSko izredno prilogo vred po poŠti prejetnana ali v Gorici na dom posiljena:
Vse leto........gld. «•—
''   pol letju.,.*.-^,.,.,, < ,,.«   »   3 —
"' Četrt leta .'.... .¦¦...., ¦j/50
Posamične številke stanejo 6 kr.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v «Gori§ki Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročil« brez doposlnne miroeniiie ne ne ozimni«.
„PRI3lORl!(!<*-fehaja needvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1*20.
cSoča* in »Primorec* se prodajat, v Gorici v to-bakarni Schvrarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčie' na trgu della Caserma in Tipa n v ulici Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
SOČA
(Večerno izdanje).
Bog1 in narod!
Uredništvo In odpravniStro
se nahaja v Gosposki ulici Si. i v Gorici v n. nadstr.
zadej. - UredaSt sprejemlje rtranke vaak dan od 11.
do 12. ure predpoldne,
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, m se pošiljajo le uprarnKtvu.                                              *   * *
Neplačanih pisem ne sprejemlje ae ureduigtvo ne
Oglasi In poalanio«
se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., S-krat '' 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi — " Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plačati loeo Gorica.
»Goriška Tiskarna« A. Gabrgček tiska in zalaga razen «Soče» m .Primorca* Se .Slovansko knjliuico*,
katera izhaja meseSno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vselelno 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «Sloy. knjižnici* ee raCunijo po 90 kr. petit-vrslioa.
Ribaresje v motni vodi.
»Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade*.
»Gorica* 4. avg.
ftevica »Gorica" je strašno konfuzen in neokreten Časnikarski nestvorcek — zato ne nevaren pojav na našem politiškem in narodnem obnebju. Živi se že od 'ojstva le od pačenja in zavijanja resnice — ako osebnostna udrihanja še prezrcmo — toda vse to dela takč neokretno, kakor rovtarski Čevljarček plesne Čeveljčke za poskoCno mestno damo. V svoji nerodnosti in neokretnosti kaže v vsaki vrsti svojo duševno nagoto, ki nikakor ne dela Časti prvakom, ki se skrivajo za njo. Ce!6 najpriprostejši Citatelji se norčujejo z revico »Gorico" in Ž njenim velikim in znamenitim uredniškim in nadzorovanim odborom.
V potu svojega obraza bi gospodje radi dokazali, da r a z p o r na Goriškem sta vzro-Cila dr, Turna in G a b r š C e k, ker »hočeta splezati na vrhunec". — Kdorkoli pa ni slep in gluh, je ciial in slišal resnična dejstva, ki dokazujejo nepobitno, da razpor so pričeli roditelji »Gorice" in nikdo drugI. Oni so se hoteli iznebiti najboljšega narodnega delavca v Gorici, dr. Turne, ker poleg njegove delavnosti in velikih vspehov je preveC bledela zvezda prvakov, ki bi radi le sloveli po vsej Sloveniji a niC ali le malo delali, toliko da ne zanincamo spanja pravičnega; toda tak mož si ne dovoli kar meni niC tebi niC takd grde igre — zat6 se brani proti takemu nečuvenemu postopanju. AH se to pravi — delati razkol?! Ali niso vzročili razkol tisti, ki so hoteli dr. Turno politiški ubiti?
Dr. Turna je dobil v celi deželi veliko in odličnih ter uplivnih zagovornikov. Slovenski trgi so se že izrekli zanj, pa tudi povsod drugod je večina najveljavnejših mož odloCno obsodila postopanje »Goričanov*. ¦— Prvi in najodločneje se je potegnil za dr. Tumo — GabršCek, ki je povedal na ves glas že na obenem zboru posojilnice, kaj naklepajo naši »prvaki". Takrat je mislil, da je še Cas, zabraniti vsak razpor na Goriškem. In mož je storil svojo narodno dolžnost. Govoril je najprej z dr. GregorCiCem in za njim z vsemi drugimi veljaki ter zahteval, da dr. Turna mora ostati na  svojem
MARCO  VISCONTI
Zgodovinski roman .       •*•  .
3talijaaski napisal Lommaso Grossi.
(Dalje)
«Res, njegov oproda je».
«NjegoV, pravite, •— Čegav ?»
* Njegov... tistega vašega bratranca... tistega viteza...* je odgovorila deklica, ne upajoč se povedati imena.
«PoVejte, čegav ?» je ukazal on ojstro.
*Ottorinov», je rekla Biče in za-rudela kot žrjavica.
•Sedaj povejte mi, kakor bi povedala spovedniku na smrtno uro», je nadaljeval Marko z zamolklim in tresočim se glasom, «ali ste me prišla prosit milosti za Lupa zatd, da bi onemu ustregla ?»
»Prositi vas je imel .moj oče*.
t Ne prašam tega. Povejte mi to, ali vas je oni k temu pripravil ?»
«D&, tudi on je prosil mojega očeta, ker vedočv da ste nevoljni ž njim, se ni upal,..*
mestu; rotil jih je, naj se z dr, T, sporazumejo, ker ločijo jih od njega le — ko -varstva sebičnih zavidneževin n e s p o r a z u m I j e n j a. Ta zahteva se je vlekla kakor živa nit po »S o C i" in je bila edini predmet osebnih razgovorov.
Toda naši »prvaki" so menili, da njihova moC v deželi je takč velikanska, da se jim ni treba prav nič ozirati na take glasove, ker se nam vsem hlače tresejo, ko pridejo na dan s svojo obsodbo. Oni so res menili, da cela dežela iz strahu pred neizmerno silo njihovih podpisov kar na tla pade pred njimi. — žrtvovaje raje dr. Tumo in vse njegove ožje somišljenike.
Ali varali so se! Vse izjave naših »voditeljev" so bore malo imponovale našemu ljudstvu, da, naletele so na odločen odpor ~ nastal je razkol. Kdo ga jevzroCil? Ali dr. Turna in GabršCek?! Ta je pa lepa! Ako si ta dva ne pustita kar odseCi glav, marveč da se branita proti nečednim naklepom »Goričanov", ako imata za seboj še odlično Četo sobojevnikov — teduj sta ona v z r o C i t c i j a razkola. Turna in GabršCek bi morala kar izginiti iz Gorice, »Goriško tiskarno" bi bilo treba zapreti, — »SoCa*, »Primorec", »Adriatische Post", »Slovanska knjižica" itd. bi morali prenehati izhajati — potem bi seveda ne bilo nikakega razkola, ker nikdo bi se ne upal upreti absolutizmu nekaterih »Goričanov", katerim bi šla pšenica v klasje tudi brez dela...!
Toda takč daleC še nismo — in tudi ne pridemo, Ce tudi se oglašajo proroki, ki vidijo v svojem proroškem duhu uresničene vse svoje srCne željice. Za zdaj imamo — razkol, katerega pa mi prav nič ne obžalujemo. V tisti ginljivi »slo^r zadnjih dveh let bi bili kmalu segnili v hladnokrvnem cin-canju in mencanju od slučaja do slučaja — brez programa in brez vsakoršne ene rži je l Tako smo se pa vsi skupaj vzbudili — in dobre posledice ne izostanejo. Kar se tiCe naših narodnih nasprotnikov — se morajo našega razdora le bati, kajti v tem pogledu si obe stranki ne bosta nikdar nasprotovali, paC se bo zaCelo še ra-dikalneje delovati za vsestransko osvobojo našega ljudstva izpod jariaa lahonskega — »primata".
Kar se pa tiče našega domačega prepira, moramo reči: Razkol ste vzročili »Go-
«A! vam je znana vsaka njegova tajnost!... pa kedaj ste ga videla?«
«Malo časa poprej, ko sem stopila v vašo hišo*.
«In ga vidite vsaki dan, ni res?... in ste mu obečala... srčno rada... in ste zaljubljena va-nj? — o povejte, povejte v božjem imenu!»
Bioe vsa preplašena je molčak.
»Tedaj vendar ne tajite ?»
«Ne, ne tajim», je izrekla deklica rahlo, «on... ima biti moj ženim.
«Smrt in pogubljenje!* je zarohnel Marko, popadel pismo, katero je imela v rokab, in se zagnal va-njo besen, kakor da bi jo hotel raztrgati.
Ubbžici ste se stresli koleni, za-temnilo se ji je pred očmi, in padla je nezavestna na tla.
Nekaj trenotkov je Visconte gledal na-njo z divjim pogledom, desnica mu je nehotč segla po bodalu — vendar je takoj pustil orožje, vtaknil onesveščeni pismo pod pas, stekel od tam, in po nekih skrivnih stopnicah naglo odšel na dvorišče. Čutil je v sebi nepremagljivo potrebo, da bi dihal na prostem, da bi se tam gibal in razpasel. Skočil
«Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov, Iv. Meljavcc) tiska in saj
riaani" zaradi nekega slabo razumljenega »primata*. Za vse dobre svete ste bili in ste še vedno nepristopni — paC pa hočete ribariti v motni vodi. Popolnoma enako je bilo 1. 1889. Tudi takrat je bila Tonkli-jeva stranka nepristopna, ker je menila, da ima celo deželo v žepu: ni hotela prepustiti niti deželnega odborništva — zatč je zgubila vse. Sprva ni nikdo niti sanjal, da bi odstranili takrat toli mogočnega dr. Tonklija, toda razmere so se razvijale svojim potom, katerega mož ni hotel razumeti -— zal6 je zgubil vse.
NoCemo dalje pisati komentarjev! „Go-riCani", resnica je, kar pravite: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo padel — Kakor je ribaril pred leti dr. vitez Tonkli v motni vodi, ker ni razumel toku Časa, takd — ribarite tudi vi! Mi pa smo prijatelji Ciste studenčnice!
DOPISI.
S Krasa. — (Glas izmed naroda.) Meseca julija je izšel v Gorici nov list z imenom »Gorica". Že prva številka in za njo vse drugo so pokazale, kak namen ima ta list. Namen ima; uničiti dr. Tumo, GabrSCeku in pa »SoCo". Takoj ko smo to sprevideli, smo bili nejevoljni, a ne le nejeverni, jezni in ogorčeni! In kako bi ne bili I Torej dva moža, kt delujeta že dolgo vrsto let v blagor našega naroda, je potreba ubiti, potreba jih je spraviti iz politiškega življenja. Zakaj vendar? Zaman povprašujemo, zakaj? Pravega vzroka nam ne povedo, reCejo le: zato, ker nočeta delati tako, kakor drugi hočejo. Aha! Taka je ta reč. Kadar drugi kimajo, takrat nočeta kimati, kadar drugi se le posvetujejo a ne store nič ali pa le malo, stojita ona dva v prvih vrstah pri delu, — zato pa jih je treba uničiti! Tako! To naj bo politika naših narodnih voditeljev ?!
Pa »Soča" ! ? Poslušajte nas!
V »Soči" imamo goriški Slovenci vestno zaščitnico. Poglejmo malo nazaj v preteklost, kako je stala ona v prvi vrsti narodnega boja, kako je z vso eneržijo vodila nas do cilja, do zmage. Edino njej se imamo zahvaliti, da nismo že vklonili vratu pod jarem lahonov, ampak da smo se pokrepili za na-daljno delovanje. Kar so se v zadnjem Času vzdignili   nekateri   drugI   poveljniki,  kateri
je na konja, ki je bil pripravljen zanj, ker je imel odpotovati tisto noč, in ga je pognal v najdivjiši dir po prvi poti, ki je bila pred njim. Jeden sam izmed mnogih oprod, ki so ga imeli spremljati, se je jedva mogel spustiti za njim; ker ga ni mogel dohajali, mu je sledil le od daleč. Takšen je bil tisti človek; ko ga je prevzela strast, se je takč silno razburil, da je pozabil na vsak pomislek in obzir.
Šel je, kakor da bi bežal pred za-sledujočim ga sovražnikom; o, sovražnik je bil ž njim na  konju, bil je v njem, v njegovih možganih in mu ni dal miru , — jemal mu je dušek.  Ker mu je med j to strašno ježo v temi v obraz pihala j mrzla ponočna  sapa,  se mu je zdelo, ; da Čuti neko olajšanje. Dirjal je, kakor da bi bil zblaznel, okolo in okolo ni slišal drugega nego top6t konjskih kopit in žvižganje zraka, ki ga je on rezal z vso silo in ki mu je popihoval na čelu lase, mokre od potu.
Plemenita žival,  katere  gospodar
ni več brzdal, s krvavečimi ledji, je ska-
kala zdivjana, je dirjala sedaj iia jedno
I sedaj na-drugo stran.  Zgubivši hojeno
so pa v času boja se tiščali za zidovi; iMf hočejo zdaj imeti lovorikov venec, ne meneči se za zasluge drugih prvoborltetfev, katere hoCejo zdaj na vsak način strmoglaviti. V ta namen bo se začeli posluževati vsakojakih sredstev, da bi jih odvrgli od javnih del, ne videči, da narod na Goriškem ve ceniti dela in zasluge tistih mofc, katere zdaj oni tako močno kritizirajo in 00 jim trn v peti l
G. dr. Turna, kateri je žrtoval mnogo za svoj narod, je zadnji cas pal v nemilost onih gospodov kakor tudi g, GabršCek; tudi njega hočejo uničiti. Niti ne mislijo več na zaslužna moža, katera sta se Že toliko trudila v poliliških in gospodarskih strokah, katerima smo obilo hvale dolžni za požrto-valnoat v prid svojemu narode. Tega oni nočejo vedeti, ati to vemo mi,
Goriškim Slovencem naj bode v poduk kmetsko pero, da »Soča" nas je ščitila mnogo let in njej zaupajmo se nadalje. V njej vidimo svojo moC in od njo smemo pričakovati, da nas bo ščitila se nadalje v sedanjih kritičnih dnevih, Onim pa, ki sejejo razdor, naj bode v pojasnilo, da »kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade".
Toliko na to strani H koncu omenim še to: Pisava »Gorice" se nam gabi. Tako se ne piše in tako se ne sme pisati na Goriškem. Kar ne moremo verjeti, da temu listu daje ime naš preC, g. dr. Grego r C i č t P Ne, tako ne sme biti. Odnehajte vi, ki ste narodni voditelji, ako noCete izgubiti med nami vsakega spoštovanja, odnehajte, ne blatite ugleda slovenskega naroda na Goriškem s pisavo »Gorice", odnehajte in spravite se lepo s tistima dvema možema, katera hočete uničiti brez vsakega pravega povoda.
Iz naroda samega prihaja ta glas. Poslušajte ga in ravnajte se po njem, ker sicer se odvrne narod do cela od Vas in Vas bo sodil, kakor zaslužite!
Laika godba r Škrbini.  —  Dne 6.
t. m. je bila goriška godba v Škrbini. Vzlic opominu od strani cenjene »SoCe* in raznih rodoljubov so prireditelji godbe vsejedno najeli — Lahe I Spoštovanja vredna vas Škrbina, katera je bila v narodnem pogledu v prvi vrsti na spodnjem Krasu, si je nakopala z laško godbo — sramoto! Preziranja
pot, je tekla po njivah in pašnikih, skakala čez jame in grme v goščavi, vedno v nevarnosti, da bi zadela z glavo ob kako drevo ali da bi se pogreznila v' kako močvirje ali prevrgla v kak prepad. Jezdec, ki je s to divjo gonjo,.s tem prisiljenim vratolomnim telesnim gibanjem nekako mamil svojo duševno bol, ni nehal poganjati z glasom in z ostrogami, katere so ubogi živali vedno tičale v ledjih. V tej pijanosti svoje domislijo je želel pogrezniti se v zemljo, izginiti za vselej s sveta s konjem vred.
Dirjal je in dirjal, dokler ni opazil, da je bil sam; oproda mu namreč ni mogel dolgo slediti v tem besnem teku. Slišal je, da je uboga Žival stokala pod njim, videl jo je v svetlobi jutrnjega mraka vso v penah, v soparni megli, krvavo ter pihajočo iz široko odprtih nosnic gosto in vročo sapo. Tedaj je prijel vajeti, in jo ustavil na neki veliki pušči. Vzdignil je oči proti solncu, ki je ravno vzhajalo, a ko ga je za* gledal, se je raztužil, svetloba mu je bila zoperna, ker ga je zopet kazala ljudem in samemu sebi; nočna tema je bolj ugajala njegovi srčni bolesti;  v
in .obžalovanja i<t vredna,  ker se je prva | pftslužila godbe na laški takt!!!                     j
'""*"'Ob prihodu godbe, ko je zaigrala eno narodno pesem, precej so prosili prireditelji plesa in drugi   za »Marameo*! J Odgovorili so godci, da nimajo orkestra, nekemu  drugemu pa, da »Marameo" ne godejo kakor le po Laškem, in tam da ne niti za 100 gld.! Na dvoriSfiu g. Adamiča ni bilo niti dosti  zasi*v.  Eno  so  razvili  na   visokem drogu, ali glej, treščilo je v drog, in strela jj'"'i ožgala    nekega    dečka,   ki  je   zraven stal. Laška godba in  slovenska  zastava ne gresta skupaj, tako si je mislil sv. Elija ter je poslal strelo v drog. Mladenči iz Lipe, ko | so prikorakali mimo plesa, so rekli: zastavni, j godba je laska, prav kakor v Kalabriji smo, j torej ne plesati J Iz drugih vasij enako, ra-zun Pedercev in Rubijl
Zvečer pa je prišlo do spopada radi laškega plesa; posledice tega je bila, da neki mož Iz Škrbine je vdobil veliko rano v ramo. Med Svetom in Pedrevom je prišlo tudi do spopada; neki mladenič, p. d. Vidmar, je bil moCno porezan.
Sedaj naj si. županstva spoznajo, kakšne posledice prineso javni fantovski plesi! Prepiri, sovraštva, poboji i. t. d. Pred kratkim je bil žalosten slučaj na Pro-seku, sedaj v Škrbini. Vsaj Že naj bi bilo konec teh javnih plesov, ker so v pogubo mladim in starim. Posebno sedaj, ko ima vsaka vas svoje pevsko ali bralno društvo, bi se lahko prirejale lepe veselice, o katerih prilikah ne pride nikdar do prepirov. Torej bi morala si. županstva in razni prvaki delati na to, da zabranijo vsestransko pogubo-nosne javne plese, ki tako radi dajo povod prepirom in pobojem!
Torej ti slučaji naj bodo v opomin ne le oblastim, ampak tudi vsem onim, ki imajo vpliv nad ljustvom, da bodo delali na to, da se odpravijo ti nesrečni javni plesi ter se nadomestijo z veselicami, kjer skrbi društvo za mir in red. Take veselice, kjer so bile doslej, so bile dostojne, in ž njimi si mladina blaži srca in vzgaja razum! Opazovalec.
Doraače in razne novice.
Osebne vesti. — Predstojnik okrajnega J sodišča v Korminu in  dež.  sodišča svetnik Henr. D o mini c h je premeščen na deželno J sodišCe v Trstu; dež.  sodišča svetnik Ivan Marcolini, predstojnik okrajnega sodišča v Piranu, je pa premeščen na trgovinsko in J pomorsko sodišče v Trstu.                             I
Prizivno sodišče v Trstu je imenovalo '     oficijalom   kanceliste   Ant.   Basellija   v Tržiču, Avg. Berlota   v  Tolminu in   Ign. I Doljaka v Korminu.                                   J
Notarska mesta na ftoriškem. — Notarsko mesto v Gorici, katero je bilo izpra- I zujeno po smrti notarja Dellabona, je dobil j g. Earol Cibej, dosedaj c. kr. notar v Komnu. I Tako bomo imeli vendar v Gorici dva slo- J venska notarja, dočifn je bil doslej samo jeden I vkijub. temu, da ogromno večino notatskega j ' dela dajejo Slovenci.
"'   Notar g. dr. Ignacij Kotnik je preme- j
' ščen iz Tolmina v Komen.                              j
Notar g. Blaž Quarantotto je do- I
. ločen stalnim notarjem za Tolmin.                  I
goriška tiskarna*   t  posojilnični hiši. — »Gorica* je poslala v svet neko pri- j - ;nteto med »Šol. domom" in posojilnico, češ: I
temi se je njegov duh sirom  sprehajal in se navzemal skrivnostnega občutka neskončnosti in večnosti, v katero se je j želel potopiti.
A ko se je prikazal dan, ko se je jel njegov duh zopet zavedati, ko je zopet padel v to življenje, in je videl I pred seboj določno in osorno istinitost v strašni puščavi svojega notranjega življenja, ga je mogla le jedna misel še nekoliko tolažiti, namreč misel, da more vendar nekaj storiti, da se more maščevati.
Zaklical je nekaj konju, in ta je zopet začel stopati; jezdec ga je obrnil .proti nekemu zvoniku, kateri je molel tam v daljavi čez vrhe nekega gozdiča, čim dalje je jezdil, tembolj se mu je dozdeval znan tisti kraj. Ko je zavil po nekem kolovozu, kraj katerega so bile na obeh straneh zasajene vrbe, je srečal kmečko deklico s šibo v roki, ki je gnala kravo na pašo in pela na ves glas. Vprašal jo je, ali je tista vas ondi blizu Rosafe; toda deklica je le zavpila in stekla v joku po pc^ju. Marko je sklonil glavo na prsi in jezdil dalje, dokler ni med drevjem zapazil stolpov rosatskega
kakor je Gabršcek poskrbel prostore za svojo i tiskarno v posojilniCni hiši,  tako  bo   lat ko tudi »Gorica*  s svojo tiskarno v »Šolskem domu« itd. itd.
Na ta zavijanja kratko pojasnilo. Ako hočemo Slovenci v Gorici napredovati, zlasti naša obrt in trgovina, moramo imeti dovolj hiš v najbolj prometnih ulicah. V ta namen j? kupila posojilnica že pred časom lepo hišo v Gosposki ulici. — Ze štiri leta pa se je ponujala prilika, da bi dobili v svoje roko še znano B. hišo v isti ulici, kamor bi lahko spravili nekaj svojih podjetij. Znano pa je, da se je prav Gabr-šCek že štiri leta jako prizadeval, da bi spra-to hišo v slovensko last. Pogajal se je že dvakrat poprej v imenu zasebnikov. Ko je pa letos potrebovala »Krojaška zadruga" pripravnih prostorov za svojo pro-dajalnico, je bil zopet Gabršcek eden tistih, ki so največ silili, da se mora hiša k u- j piti. Ko se je raCunalo o uporabi in o dohodkih hiše, je Gab. tudi vedno govoril, da prostore, kjer je znani Steiner, vzame on in plača za nje celo tretjino več najemščine. Hiša se je kupila in Gab. res dobi Steinerjeve prostore za tretjino veCjo najemščino. Drugega slovenskega po-j nudnika niti ni bilo, dasi je bilo jav i naznanjeno, da bodo isti prostori 1. septembra prosti.— ,.Goriška tiskarna" se torej res preseli v isto hišo, na kar je Gab. mislil in deloval že štiri leta; plača pa celo tretjino veC nego je plačeval doslej Italijan. — Toliko na to stran. V ostalem pa pripominjamo, da posojilnica kupuje hiše v namen, da spravlja na varno slovenska obrtna podjetja, za kar prejema najemščino. Posojilnica je dalje do cela denarno društvo, ki ni navezano na miloščino ali n a r rodno požrtvovalnost. — Vse drugače je pri »Šolskem dom u*. To društvo je navezano skoro vseskozi na narodno požrtvovalnost in na miloščino! Brez dobrotnih prispevkov bi moralo društvo propasti! Vsi rodoljubi brez razločka so skladali denar, da smo zgradili poslopje „Š. doma" ; enako bi morali vsi brez razlike še dalje podpirati to društvo, enako sveto bi moralo biti vsakemu Slovencu, naj bo že te I ali one stranke l
Ali kaj se je zgodilo! Odbor »Šolskega J doma* — ki je ob enem  uredništvo   »Go-j rice* — je začel kar meni nič tebi  nič zidati velike in lepe prostore za  uredništvo „ Gorice" in njeno tiskarno.  S ka-košno pravico je to  storil? Nadzoroval nega odbora ni poklical na posvetovanje! Petorica gospodov  kar sama sklepa o takd važnih iečeh! — AH denimo, da petorica tudi ima to pravico, potem moramo reči, da je r a v-nalajako nepremišlj eno,kajti spravila je društvo   »Šolski dom" v veliko nevarnost!  Saj je vsakomu jasno, da je zadel Časnikarski nestvor, ki se zove »Gorica", na silen odpor med velikim delom   našega  na- I roda. Ali ni povsem naravno, da bodo pre- J mnogi  slovenski  rodoljubi z  nejevoljo  gledali, da se bodo širile take hujskarije prav j iz »Šolskega doma", oziroma ž njegovo po- j močjo?! Prav radi tega jih je prav veliko, ki so se že izjavili: Za »Šol. dom* ne damo j niti novčiča več, ker  nočemo  dajati svojim J političnim nasprotnikom noža, s katerim nas bodo mesarili!   Rodoljubje se  tu  neha! — J »Soča" je le konstatovala to golo dejstvo! j Kdor živi med  ljudmi in ni gluh,  je  lahko J slišal nešteto takih glasov in najostrejših za-bavljic na odbor »Šolskega  doma". Žalogtni vspeh tombole v Št. Petru je prva posledica j breztaknosti odbora »Šol. doma". Da bi odvrnili nevarnost,   ki  resno   preti   prekorist-nemu društvu, smo se oglasili in jasno povedali sicer  bridko resnico.   Prikrivanje  bi bilo narodni zločin! — Zategadel resno svarimo, dokler je še čas!  Prostori, ki  se pripravljajo v »Šolskem domu", so vredni 600 do 700 gld.,  zlasti z ozirom   na  porabljene svote; kolika bo škoda, to se ne daniti pri-
gradii, kateri, kakor že vemo, je bil I i njegov fevd. Videl je na najvišjem stolpu j i plapolati veliko štirivoglato zastavo, znan enje fevdnih vitezov, s kačo na sredi, in prišel je do prekopa, ki je bil nazobčanega zidovja. Z mečem je trikrat udaril po skovanem sedlu; vzdignjeni most se je počasi znižal, ih Marko je šel čez.
Ko je stopil v drugo dvorišče, je srečal oskrbnika, kateri mu je stekel držat stremen. Bil je Pelagrua, tisti oskrbnik samostana sv. Ambroža, katerega so bili spodili iz Limonte, a ga je bil Marko, kakor smo že omenili, tamkaj namestil in potem določil kot svojega oskrbnika. Ta ni mogel po-streči svojemu gospodu, kakor je nameraval, ker je Marko le hitro skočil s konja, in prepustivši njemu vajeti, anu J je ukazal, naj nikomur ne črhne o nje-I govem prihodu.
I           Iz zmedenega obraza, iz nereda,
j ki se je kazal na celi osebi gospodar-I jevi, iz pomilovanja vredne zunanjosti uboge  živali  je   zviti  lisjak  marsikaj ugibal, vendar ni niti od daleč prave ' pogodil.
bližno preracuniti! — Tako je suho dejstvo, j s katerim je treba ra ču n i t i. Vse zavijanje niC ne pomaga! — Torej:   »Šolski  dom" hod? vzvišen nad naš domači prepir!             J
Dr astro »Sloga* ni imelo nad 3 let nikakega pravega imenika članov. Zakaj ne, to ve g. predsednik najbolje. — Da bi pa prišli vendar enkrat na čisto, je bilo lani proglašeno, naj vsakdo, ki hoče ostati ud, j plaCa udnino vsaj za I. 1897. in 1898. — j V zadnji pošteni seji 5. dec. pr. 1. je naznanil predsednik, da se je prostovoljno o gl a s i I o okoli 240 C! a n o v. Zdaj pa razglašajo in se hvalijo po Ustih, da je okoli — j 5 00 članov, a od teh da jih je bilo na zadnjem zboru blizu 300 za »Goričane". — Vprašamo: Odkod nakrat do 500 članov?! — Odgovor: Nekaj so jih nabrali učitelji, ki so se pripravljali na obCni zbor, — večino pa so stlačili skupaj „ »Gor«čaniw samM Od naše strani do prvega obč. zbora ni bilo nikakih priprav, pozneje pa sploh ni mogel biti nikdo več sprejet, vsaj od naše strani ne! Ako bi mi hoteli, bi se oglasilo v par dneh 500 novih članov, samih možakov cele dežele! Tak6 so se torej pripravljali na boj — in zdaj hočejo dati svetu razumeti, da zastopajo javno mnenje v deželi! Imenik udov »Sloge* je šušmarsko delo »Goričanov*, ki so dobro izkoristili »škarje in platno* po znanem uzorcu I. 1890. Tak imenik članov nam nič ne impo-nuje! — Vkijub temu zatrdimo še enkrat, da večina navzočih članov je bila na naši strani. Vaša pooblastila so za ta slučaj sicer štela, kakor ste sami hoteli, drugače j pa so za daljni razvoj našega razkola — velika nfčla! In odbor, takd izvoljen, je izključil dr. Tamo iz društva!!                       I
Kako je prišel jeden podpis pod j znano pismo odbornikov »Sloge* do dr. Gregorčiča. ¦— Solnce je pripekalo na doline in brda, vroč poletni dan je bil, in ves j njegov upliv na človeško telo so občutili zlasti I tisti, ki so morali delati po poljih in seno-j žetih. Kraj senožeti v senci nekje v naši mali deželi si je brisal priden gospodar znoj s čela ter gledal v hipih po nebu, od kod bi utegnila priti nevihta, kakor jih je bilo v zadnjem času veliko preveč. V mislih je računal, koliko mu prinese letos obširna se-nožet, kar zagleda nekega moža, ki gre proti njemu z nekim papirjem v roki. Po kratkem pozdravu mu ponudi papir, nagovarjaje ga, naj podpiše, da ga je poslal ta in ta gospod iz mesta. Gospodar je že poznal, kaj da ima podpisati, branil se je, ali končno — da bo mir na to stran — je pa le podpisal, in tisti 1 mož je odšel zadovoljen, da je dobil podpis, katerega nt bilo dobiti v mestu kljubu vsemu prigovarjanju od strani raznih uplivnih gospodov.
Kaj se je zgodilo? Tisti gospodar, drugače prav vrl človek, je odbornik »Sloge". V Gorici se je branil podpisati pismo, katero so bili skovali odborniki »Sioge* proti dr. Tumi, ni se udal, dokler ga niso poiskali doma na senožeti. Le neodjenljivi terorizem in pa morda strah pred veiiko gospodo — in pa da bo mir — je privedlo moža do podpisa. Vemo, da mu je že žal, da je podpisal tisto zloglasno pismo do dr. Gregorčiča, toda žal je že marsikateremu, ki je hitel v prvem navdušenju za novo nastalo kliko, ne vede, za kaj prav za prav se gre.
Posebno se odpirajo sedaj marsikateremu oči, ko vidi, da dr. Gregorčič je izročil svoj list »Gorica" v roke Gašperja Likarja in pa Petra Medveščeka, katera mesarita v svoji strasti dr. Turno, Gabrščeka in »Sočo" tako, da se mora studiti vsakemu poštenemu | človeku.
Tisto blatenje, sumničenje brez dokazov, kradenje ugleda svojemu bližnjemu, poskusi  uničiti  Wvš3  sodruge,  to torej naj bo   oficijalna  poiitika   našihj narodnih voditeljev! Glasilo s tako pisavo naj nas osreči ter naj nas reši iz laške J sužnjosti 11 Uboga Goriška, ako bi nam imeli 1 | vedno gospodariti možje s takimi namenili i           Možko postopanje. —Prof. Berbuč
je bil poslal tudi kanalskemu županu g. | Zegi, namestniku v »Sloginern" odboru, j ono famozno izjavo, da odborniki nočejo sedeti skupaj z dr. Tu m o, dasi bi si morali v čast šteti, ako on sedi med njimi. —Toda g. Z e g a izjave ni podpisal, marveč jo je vrnil visokor g. grofu Coronini-ju s takim odgovorom:
Visokorodrii gospod grof! j           V prigibu pošiljam Vašemu Visokorodju
| izjavo   dr.u  Gregorčiču,   izdano mu od J odbornikov »Sloge". Da je nisem podpisal, so vzroki naslednji:
Dasi odobruje popolnoma vse razum-ništvo postopanje slov. kluba v dež. zboru, vendar so vsemu ljudstvu izmed vseh naših poslancev najljubši trije: Dr. Anton Gregorčič, Vi, visokorodni g. grof, in dr. H. Turna. To našo trojico, stoječo vedno in povsod v ospredju, si ljudstvo naše sploh ne more misliti ločeno, — in j ako se je med njo sedaj kaj neprijetnega pripetilo, kar utegne začasno omajati edinost, ne more to biti povod, da bi se zaradi j tega tudi lj udstvo ločilo v stranke, in to toliko manj, ker nam na deželi biva-jočim niso in ne morejo biti natančno znani vzroki temu razdvoju.
Izvolite, visokorodni gospod groff vspre-jeti izraz   mojega   najglobljega  spoštovanja. Vam vedno udani M. Že ga, s. r. j           V Kanalu, 5. juL 1899.
Tako je govoril —¦ možak Zega. Ako bi bili enako govorili tudi drugi in ne slepo podpis<"rali enemu ali dvema na ljubo one nečuveno grde izjave, bi morda ne prišli tako daleč... Vemo, da tudi drugi so podpisali le »radi solidarnosti", kakor so javno potrdili. Jednega, ki se je krčevito branil, so konečno ujeli na senožeti, da se je sit-nežev rešil in izjavo podpisal.
Župan Zega je gospodom povedal veliko resnico, namreč, da ljudstvo si ni moglo misliti ločeno trojico Gregorčič-Coronini-Tuma. Ako smo imeli kako ožje »narodno vodstvo", tedaj si je pač vsakdo moral misliti uprav to trojico. ~ Toda že nad dve leti se je siste-matiški delovalo na tem, da je' bil dr. Turna izključen od vseh važnejših posvetovanj, brez njega so ukrepali in sklepali ob usodi naše domače  politike.  Ko
je bila reč že dognana,  tedaj je  bilo tudi------
dr. Tumi sporočeno, kaj se je sklenilo, na čemur pa ni bilo mogoče nič spremeniti. Naravno je, da so take razmere na daljši čas nevzdržljive in da jih tak mož, kakor je dr. Turna, ne more mirno gledati! »Ukloni naj se narodnemu vodstvu!" so govorile nekatere najivne dušice. Kateremu vodstvu pa, ako je dr. T. med prvimi poklican, da je član narodnega vodstva ?! Ali morda eni sami osebi?! Slovenski trgi bi se lepd zahvalili za poslanca, ki bi ae smel drugim soposlancem le uklanjati! Iz pisma g. Zege je tudi razvidno, da je zahteval že takrat — pojasnili Vkijub temu jih ni dobil niti na občnem zboru 20. julija! In takim možem očita »Gorica*, da so hoteli na obč. zboru le škandalov in ne jasnosti!! — Kakor se redi »Gorica* v tem slučaju le od insinu-vacij, podtikanj, dolženj, sumničenj, tak6 je polna grdih osebnosti j, zbadanj, obrekovanj na vse strani! — Torej takega glasila je ..narodno vodstvo* potrenovalo!! Dober tek!
KolobocIJe in žaHtve vrlih tržimo v. — V glasilu   »naših prvakov"  čitamo:   »Ko bodo tudi naši trgi po Soški dolini spoznali, da so pristaši svobodne roke z brezvestno (!)  agitacijo   ulovili   nekaj  volilcev v trgih za izjave proti razkolu na Gori-I škem, nastopijo kmalu časi, ko na Goriškem j ne bo mogoče več  govoriti o razkolu, katerega prav za prav tudi zdaj ni". i           Kdo to razume? »Izjave proti razkolu
I — ne bo več razkola — saj ga niti ni*. I Seveda: vsi Slovenci tekajo kar slepo za Petrom in Gašperjem, — za »Sočo* so se izrekli le tisti tržani v Soški dolini, ki so bili ulovljeni z brezvestno agitacij o. Ali ste culi starašine v Kanalu in Kobaridu, Vi volilci v Tolminu in Bolcu, Vi vsi ste gumpci, ki ste se le dali ulov.r. v mreže brezvestnih agitatorjev, Vi sami nič ne mislite s svojo glavo, Vi se daste kar loviti na brezvestno nastavljeni trnek.... Potem res ni Čuda, ako sle požrli grofu C. kar 3000 gld., predno ste se odločili — voliti dr. Turno svojim poslancem. Torej žaljenje za žaljenjem naših slovenskih trgov? Ako so pa trgi taki, kaj naj si mislimo o kmečkih občinah ?! Poveri noi!
Dalje čitamo tudi to-le: »Dr. Turna in njegov pobratim s peščico kričačev sta umetno zanetila razkol ter o njem kričita, ker ž njega pomočjo bi rada splezala z op e t na vrhunec, od koder se ju je še o pravem času pahnilo, ko se je zapazilo, da onadva nameravata nekaj jednacega storiti s prezaslužnimi voditelji goriških Slovencev".
Turna in Gab. sta torej Že bila na vrhuncu, pa so ju pahnili doli! Zdaj hočeta gori splezati. V ta namem sta naredila razkol ! — No, pa T. in G. sta hotela pahniti z vrhunca zaslužne voditelje! Na vrhuncu so torej še vedno »zaslužni voditelji". Uboga logika, uboga resnica, v kakošno mesnico sta prišli! In za take koiobocije je treba posebnega nadzorovalnega odbora! Kaj bi še le bilo brez takega odbora! Tu se vidi, kakd so »nadzorovalni odbori" res potrebni!
IzkljuČenje  dr. Turno iz   »Sloge*. — Odbor »Sloge* si je pridobil torej novih   lovorik  v svojem   »delovanju*   za  slovensko stvar na Goriškem! Izključil je dr. Turno iz društva na podlagi §. 4. dr. pravil, ki pravi:   »Odbor ima  tudi  pravico, j družabnike iz društva  izključiti,  ako  bi se I nespodobno obnašali ali dosego društ-I venih namenov zavirali*.
Uporaba tega § proti dr. Tumi je naravnost — škandalozna! Da, gospoda slavna, škandalozna. Pred vsem bi si dovolili vprašanje: ali ima ta §. pravico tudi čez o d b o r n i k e, ki so izvoljeni na občnem zbo»a in zastopajo torej veliko število članov. Menda ue! — Dalje bi si dovolili vprašanje: V čem in kdaj je dr. Turna J zaviral dosego društvenih namenov? — Še * na občnem zboru 25. maja je izjavil, da je pripravljen ukloniti se večini — bil je tudi izvoljen v odber. Na zboru 20. julija je stal kakor grešnik pred sodnim zborom in se je hotel zagovarjati — ali naša najnovejša inkvizicija ga je hotela obsoditi brez zaslišanja — in ni smel se zagovarjati. Kaj je drugače storil takd strašnega proti „Slogi-nim" pravilom in koristim ? I Nič, nič in niC 1 — Ako ste izključili njega, morate dosledno izbacniti celo vrsto drugih rodoljubov, ki tudi nočejo iti za komando sedanjega odbora! Tako »narodno mesnico* so otvorili ' naši voditelji! Kdor se slepo ne pokoril tega
karniflajo kar na debelo! Kak6 lep program, kakoSna odločnosti Sem k nam naj pridejo v fiolo vsi teroristi celega sveta, da bodo videli: kakd se šibajo politiški nasprotniki!
Ali eno moramo gospodom povedati: V svoji slepi strasti padate Čedalje niže in niže — in ogromna večina naroda gleda na Vas s čutom pomilovanja in tudi — prezi-ranja. Vi samj tirate razkol do skrajnosti! Sejete veter — a-žeH-bedete-vihar L
ZnaMlno, Jako značilno! — Pri abi-turijentski veselici v Tolminu je sodeloval tudi neki gimnazijec gornjih razredov. To menda ni nič hudega, /.lasti ne, če sodeluje kdo pri tako lepi veselici, kakoršna je bila v Tolminu, — todsuiisM dijak je — kakor se je nam sporočilo in kakor se "je govorilo v Tolminu — gojenec tukajšnjega malega semenišča. Namignilo se mu je od mero-dajne strani, da ne sme sodelovat^pri veselici. Cuj te fiii Mtmterz^^ Z&io ker }e pokroviteljica gospa dr. Trillerjeva, da veselica irna »liberalno" lice itd.!!
Tako daleč smo torej 1 Cepljenje na vse strani hoče imeti izvestna gospoda, in pri tem cepljenju ne past: na miru niti mladine ! Kaj vendar takega se je godilo pri veselici v Tolminu, da ne bi smel sodelovati kak dijak, ki stoji v kakem zavodu pod duhovnim vodstvom ?! Povejte,, kaj ?
Dočim prihajajo iz ljudstva samega klici po spravi, delajo visoki gospodje na vsej črti na razdor, niti mladine ne izpuste. Goriška se deli v dva tabora, kar gotovo ne bo v korist Slovencem, temveč edino le It?-lijanom. — Naši abiturijentje se bodo spominjali, dokler bodo živeli, v kakih časih so priredili ono lepo veselico v Tolminu, katera jim je pa tudi pokazala, kdo je njihov prijatelj in kdo neprijatelj l
»Primorski List" iii dijaška veselica v Tolmina. -— Lepo jo je zavil l Pravi:
„Gospodje abiturijentje so se veseljačili celo popoldne, plesali do poznih ur in so pokazali, — kakor piše »Soča", — „dokaj eneržije in resne volje, in z te mladine, — našega upa, — postanejo možje, uneti za pozitivno delo, možje, kakoršnih potrebuje naš narodH.
Dalje: „Protestujemo in odločno zanikamo pa, da bi bilo to, kar so gg. abiturijentje napravili v Tolminu, kako pozitivno delo. Obžalujemo, da se gg. abiturijente s takimi sicer laskavimi dopisi, kakor ga jo prinesla „Sočau, nekako prepričuje in jim usiljuje misel, da je taka veselica s plesom do poznih ur ~ pozitivno delo, ki naj služi v blagor našega toliko zatiranega naroda. Tako naziranje in usiljevanje takega nazi-ratija je napačno in narodu škodljivoS"
Kje je pa rekla »Soča', da je to, kar navaja »Pr. L" — pozitivno delo?! „Soča" je le rekla, da »trud, kateri so imeli s pri* reditvijo veselice, ter izvajanje iste kaže, da ti mladi gospodje imajo dokaj eneržije in resne volje"! In to je res, ker veselica je vspela sijajno, in prirediti tako veselico, kakoršna je bila v Tolminu, ni šala, temveč je treba eneržije in resne volje. Vprašajte tiste, ki so se je udeležili! In aH ni opravičeno potem, če rečemo: in iz te mladine — našega upa — postanejo možje, uneti za resno pozitivno delo! „Pr. List" pa jo je obelil po svoje s plesom, češ, kakor da je ples do poznih ur pozitivno delo, kar bi bila rekla „Soča"ti—Kako zvito, pa saj se poznamo 1
Čisti prebitek ablturljentske veselice v Tolmina znaša 90 gld. Od tega se izroči 30 gld. za Prešernov spomenik v Ljubljani, 30 gld. za »Šolski dom" in 30 gld. za »Sokolski dom", skupaj 90 gld.
Naši abiturijentje so s tem storili lep čin; darovali so znatno svolo za domače potrebe, ki pripomore spomeniku in dvema zavodoma, ki imajo biti vedno naš ponos. Kako razlika med slovenskimi in italijanskimi dijaki! Dočim slednji nabirajo novce za po-tujčevalne zavode proti nam, so nabrali naši denar za plemenite namene! Slava jim!
Ples v Pevmi. — Tudi letos so pevm-ski fantje plesali na »laški takt", ali drugo e bilo vse drugače kakor lani. Ni bilo onih mestnih zastav tudi izzivalnih pesem ni bilo! Laški godci so škripali pod rusko zastavo. Po vasi ni bilo videti drugega kot slovenske in cesarske zastave. Tudi na dvoriščih gg. Vincenca K o m a v 1 i j a in Mihaela Brezi-g a r j a je bilo vse okinčano z lepimi slovenskimi zastavami, balončki in verižicami. Okoli 6. ure zvečer je prišlo okoli 12 laških fantov na dvorišče g. Brezigarja, misle, da jim bodo slovenski fantje roko držali kakor lani, ali* varali so se. Ali ko so zaslišali slovenski ; »Marameo", so jo popihali z dolgim nosom. Tudi godce je zbadai ta slovenski »Marameo* tak6, da so s tresočimi se in>» strumenli zagodli »Naprej zastava Slave!" Ko so godci slišali, da so fantje in dekleta slovensko peli in tudi zapeli slovenski »Marameo", niso se dolgo pri večerji mudili, temveč so odšli hitro nazaj v Gorico I
Tudi »Corriere" pripoveduje, da »šagra" v Pevmi je letos skončala popolnoma mirno. Umevno, da je skončala mirno, ker ni bilo tam laških izzivačev iz Gorice!
Kar se tiče „ruske" zastave, so isto fantje radovoljno razobesili, ker je povsem naravno, da v Pevmi more biti prostor le za slovensko zastavo, nikakor pa ne za — goriško.
Obžalovati je, da so fantje v Pevmi najeli   goriške   škripovce,  ali  počasi   se  že
otresejo laškega upliva, kateri jih mori. V ostalem pa se držijo, ker so tik mesta, tega načela: nikomur se ne zameriti, vsakdo je dobrodošel v Pevmi, ako ne pride z namenom izzivat! Radi tega so tudi dali tiskati lepake v treh jezikih.
Italijani se trudijo dobiti v svojo pest tudi Pevrao, ali ne pojde, čeprav zahajajo pridno vanjo/ Zavednost se širi tudi v Pevmi oii.skoro.iiaj*4ujde čas, ko pokažejo Pev-menčani goriškim Italijanom, da v Pevmi ni prostora za njihove nakane.
V nedeljo v Brda! ~ »Slovenski j e z" priredi v nedeljo dne 13. t. m. na Dobrove m pod gradom javno tombolo in veselico'na korist »Šolskemu Domu" in »Aloj-zijevišču" v Gorici. Dobrovo je jeden najlepših krajev v Brdih. Znamenit je starinski grad, kateri si rad ogleda vsakdo, kdor pride na Dobrovo. Zanimiv je tudi domači muzej, v katerem je shranjenih obilo starinskih zna-menitostij.
Zategadel se je nadejati obilne udeležbe od strani Bricev samih, pa tudi iz Gorice izleti ta dan gotovo več občinstva z železnico do Kormina, od koder ni več daleč v Brda.
Srečke prodaja g. Ivan Reja, krčmar „Alla Colomba" za vojašnico v Gorici.
Komisija za obrtnljskl davek. — V
smislu § 21 zakona od 25. okt. 1896. so izvoljeni v to komisijo kot redni člani in kot namestniki: Iz trgovske in kupčijske zbornice v Gorici Jos. Venuti kot reden član, kot namestnik pa Jos. Juch; iz mesta Gorice Rug. Kttrner in Ant. Braidotti kot redna člana, kot namestnika pa Ant. Seppenhofer in Salvaterra Fioravante. Iz g o r i š k e g a okraja redna člana: Mih. Š i-nigoj v Mirnu, Ferd. Makovec v Ajdovščini ; namestnika H. M o z e t i č v Solkanu in Andr. Konjedic v Plaveh. Za okraj Sežana redna člana: Iv. Božič v Sežani, Andrej Kočij a n v Brjah, namestnika Jos, P i r j e v e c v Sežani, Ant. Sonc v Tomaju.
V   okraju tolminskem redni člani: Al. S o r č v Bolcu, Oskar Gabršček v Tolminu in Fr. Urbane i č v Kobaridu, namestniki Pet. Kokošar v Podmelcu, Fran Golja na Grahovem in Luc. Kovač i č pri Sv. Luciji. V okraju, grariiščanskem so izvoljeni 8 Italijani rednim članom in 2 namestnikom.
Vovlnskl župan Ples. — Najvišje sodišče na Dunaju je uničilo razsodbo, s katero je bil gospod dovinski župan Ples radi znanih dogodkov povodom smrti cesarice obsojen na 8 mesecev v ječo. Vršila se bo nova obravnava, na kateri upamo, da se pokaže nedolžnost g. Plesa.
Prott^t proti § 14. tn proti novemu davku na sladkor, kateri je odposlal L e-n a s s i v občinski seji na goriškem magistratu naravnost ministerskemu predsedniku, je ta zavrnil ter ga poslal namestniku v Trst, kateri ga je dal goriškemu magistratu na razpolaganje. Lenassi je radi tega pisal namestniku v Trst ostro pismo, v katerem obsoja tako postopanje ter preti, da se bo o tem govorilo tudi v državnem zboru.
Jelen - kopltovec se je prikazal te dni v revirju g. župana Konjedica v Plaveh. Drži se največ pred sv. Goro v občini Deskle.
V  nedeljo nameravajo iti ga streljat. Bolje bi bilo, če bi ga ujeli, ker jelen - kopitovec je redka prikazen; morda bi bilo umestno poslati ga potem v Schonbrunn. Jelen dela škodo na polju, zlasti v žitu. Zarije se pa tudi cesto med fižol, da mu ostane fižolovega perja polno po rogeh.
V Kojskctn se je obesila včeraj zjutraj neka 22-letna Tržačanka, ki je bila prišla tje na letovišče; obesila se je na smreko na grajskem vrtu. Vzrok je bil baje neozdravljiva bolezen. Sinoči so jo spravili v mrtvašnico na pokopališču.
Na znanje. —Ker je v torek praznik, izide »Soča" v ponedeljek 14. t. m. ob navadni uri.
Javna zahvala.
Podpisani odbor se najsrčnejše zahvaljuje vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k dobremu vspehu abiturijentske veselice v Tolminu. V prvi vrsti šteje si v čast in dolžnost, zahvaliti se velerodni gospej Albertini dr. Trillerjevi in njenemu gospodu soprogu dr. K. Trillerju za prijaznost in naklonjenost, kakor tudi blogorodni gospej Vittorio, katera je dala prostovoljno na razpolaganje prostore za veselico in gla-sovir. Istotako se zahvaljuje vsem Tolmiocem, osobito tolminski inteligenci, katera je pri ureditvi veselice tako prijazno pomagala. Prisrčna hvala za prispevke tudi onej gospodi, katera se sama ni mogla udeležiti veselice; s kratka vsem, ki so skakali veselici svojo naklonjenost ter se je udeležili, hvala, stokratna hvala I Odbor za abiturijentsko veselico v Tolminu.
Poročilo rovnrteljBtva »Trgovsko - obrtne aadruse« v Gorici z neomejenim Jamstvom ta oprAVilnt mesen Julij 1809.
1.  Število zadružnikov dne !. juhja 1899. .  .  . 1323
Naraslo tekom meseca za........      H
Padlo tekom meseca...........        3
Štev. zadiuSnikov dne 1. avg. 1899. je znaSalo 1331
2.  Število deležev dne 1. juhja    .......2457
Priraslo deležev tekom messca   ,,....      50
Odpadlo     ,           ,           „       ....  .  .        7
Število deležev dne 1. avg. znašalo je  . 7 .  2500
3.  Svota vplačanih deležev do 1. juhja   . .   157903-32
»     .    »               »       tekom meseca . 11480'=
,     izplačanih      „        . ,         s        ,    49g._
Svota vplačanih deležev dne 1.   avg.     . 768885*32
Svota podpisanih deležev po 300 kron dne            "
1. avg..............    750000"__
4.  Predujmov je bilo izplačanih do 1. julija .425666-72
Priraslo tekom meseca........33993-—
Odplačalo „         ,        ........10322-96
Stanje prfidujmAv.dne J,, .avg. .... 449336-76
5.  Dopolnilni zaklad je znašal 1. julija. .' .  28773-11 * ; Tekom meseca se je doplačalo.....3280*70
Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. avg.   32053*81
6.  Do konec meseca prosilo je 1075 prositejjev
za predujme v znesku.......794546-70
Dovolilo se je v znesku.......G77329-60
Izplačalo       ,         ,      .......551591-86
7.  Hranilne vloge so znaSale dne 1. julija  .  251391-6* Vložilo se je tekom meseca.....    16487-82
• Izplačalo    „     .           ,        .....10733*64
Stanje hranilnih vlog dne 1.   avg.   . .   257145-81 v 176 knjižicah povprek po 1461 kr. 58 vin,
8.  Gotovine dne 1. juhja.......2185821
Svota prejemkov tekom meseca ....   71113-61
,    izdatkov        ,          .....86421-24
Saldo   dne 1. avg, in pri poštni hran.     655058
9.  Denarnega prometa blagajnice od dne 1.
decembra do dne 31. julija .... 2000b28-36 Hranilne vloge se obrestujejo po tll.%.~Pre-dujmi se vračajo v enem ali večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru. — Seja ravnatelj, je vsak ponedeljek ob šesti uri zvečer.
Uradne ure so od 9. do 12, dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki dan.
Razgled po svetu,
Raznoterosti. — Francoski minister Delcasse je že odpotoval iz Petrograda nazaj v Pariz. — Grof Goluhowski in oba mimsterska predsednika Thun in S zeli pridejo te dni v Ischl k cesarju. — — Govori se, da je p a p e ž nevarno obolel vsled hude vročine. — Nadvojvoda Ludo-vik Viktor je kupil staro ladijo „Novara% na kateri se je bil cesar Maks prepeljal v Meksiko; iz lesa te ladije hoče dati napraviti križ, ki bo postavljen v Miramaru. — Blizu Brna se je včeraj utrgal oblak, ki je poškodoval progo na železnici, da je tovorni vlak skočil s tira; k sreči ni bil nikdo poškodovan. — V soboto so čutili na Koroškem precej močan potres, posebno v Veli-kovcu. — Hazkralju Milanu nameravajo postaviti spomenik v Belemgradu na mestu, kjer je bil napaden.  Kdo le ga bo plačal ?!
V Konjicah na Štajerskem bodo imeli dnd 15. in 16. t. m. veliko slavnost. Ta-mošnja čitalnica priredi veliko otvoritveno slavnost. Dne 15. dop. bo sprejem gostov, po maši (od 10,—11.) ogledovanje trga, starega grada in okolice; popoludne bo na vrtu g. Suterja banket, pri katerem bo svirala celjska narodna godba. Temu sledi ob 4. ljudska veselica. Na dnevnem redu je prolog, nastop raznih pevskih in drugih narodnih društev, šaljiva pošta, srečolov, tombola itd. V sredo 16. prirede izlet na Brinjevo goro, kjer bo sv. maša in skupen zajutrek. Po za-jutrku obisk slavnih skaliških vinogradov.
Konjice so bile tisti kraj, kjer se je hotelo razšopiriti ošabno nemštvo tako, da bi bilo zatrlo vse tamkajšnje Slovence. Pa prišlo je prebujenje, narod se otresa nemškega Upliva, in ta veselica nam je porok, da Konjice ostanejo slovenske. Zato kličemo vrlim Slovencem v lepih Konjicah od bregov bistre Soče krepki: živio !
Trgovinski minister Dipauli se nahaja v Parizu. Dne 7. t. m. je sprejel v av-dijenci Picarda, ki je načelnik odboru za svetovno rastavo prihodnjega leta. Dipauliju na čast so priredili tudi velik dejeuner.
Drcvfns. — V torek je bila tajna razprava, na kateri se je pečalo sodišče s tajnimi pismi. Razprava traje še. Jutri bo druga javna seja.
Srbija. — Razprava proti napadalcu Kneževiču je odložena zopet za 20 dnij. Milan se trudi dobiti gradiva in dokazov, da bi mogel uničiti celo radikalno stranko. Glede napada samega se bosta imela zagovarjati le Kneževič kot izvršitelj in Nikolič" kot pro-vzročitelj.
Češki visokošoict na Slovenskem. — Kakor smo Čitali v ljubljanskih listih, je bil sprejem čeških visokošolcev na Kranjskem prav prisrčen, pred vsem na Bledu in še posebno v Ljubljani. Nebroj občinstva je pričakovalo na ljubljanskem kolodvoru češke visokošolce, na čelu razna društva, ki so z največjim navdušenjem sprejela češke izlet* nike. V »Narodnem domu* je bilo potem slavlje na čast Čehom, kakor so bili po-, češčeni v Šiški, l?r sploh, kamor so stopili. Ni prostoTa, da bi mogli opisat5, bratski praznik v Ljubljani, rečemo le s kratka: Ljubljana je storila, kar se je dalo storiti, in s tem so biii Čehi do cela zadovoljni.
Iz Ljubljane so se napotili v Celje, kjer jih je čakala razdivjana nemška pouli -čad. Ker v Celju ni zadosti Nemcev, da bi mogli uprizoriti take škandale, kakor so hoteli, so poklicali iz Gradca somišljenike, ki so ves prišli pomagati, reševati nemštvo Celja, katero je bilo v nevarnosti zato, ker je stopila na tla mesta češka noga. Nemški kulturonosci so kričali in vpili po dnevi in po noči, kamenali so »Narodni dom" ter v pritličju napravili veliko škode, ko je izšel iz razdivjane nemške mase klic: Planivno po „Nar. domu* 1 Deželnegaposie.ncadr. Dečka so tepli s palico, neki knjigovodja je bil težko ranjen, da je padel v krvi na tla, istotako nevarno sodnijski adjunkt Kavčič. Tolpe rasdivjanih Nemcev so hodile po mestu neprestano ter tulile „die Wachi, aisRhein/
Kjerkoli so dobili kakega Slovenca, ni bil varen življenja; župniku, ker je Slovenec, pa so vpili: Proč z duhovniki, ki izhajajo iz Rima! Več oseb so zaprli, med njimi tudi nenega vis.okošolca Lenza iz Gradcu. Ko je razdivjana nemška tolpa to slišala, je hitela na magistrat zahteval, da Lenza izpuste, in res nemški župan je to dovolili Na io pašo ga kot »narodnega mučenika* nosili v triumfu po trgu. —Morala je priti na pomoč vojaščina, pa tudi tej se ni posrečilo, vzdržati mir. Pred „Nar. dom";je bila zbrana preteča tolpa, ki se ni hotela umakniti. Na »Narodnem domu" je vihrala slovenska trobojnica, katero pa je dala politiška oblast odstraniti Nemcem na ljubo, dočim je na Friderikovem stolpu prosto vihrala — nemška zastava 1 Nevarnost je bila taka, da v sredo Čehi niso mogli odpotovati iz Celja-; prenočiti so morali v „Nar. d/, kamor so jim prinesli vojaki okoli 100 postelj,
Predno se je še začela velika gonja proti Cehom m Slovencem, se jim je bilo posrečilo priti do razvalin grada celjskih grofov. Uhod je mestni zastop sicer v svoji prijaznosti zaprl, a kljubu temu so prišli gor. Ogledali so si tudi spomenik pokojnega učenjaka Oblaka.
»Piccolo" poroča o teh izgredih, brez posebnih pretvez, učenjaka Oblaku, tega mirnega moža, ki je Živel le svojim Študijam* pa imenuje panslavističnega agitatorja l
Izgredi proti Čehom in Slovencem dne 9. t, m. — kateri so nadeli črno znamenje gospodujočemu nemštvu v Celju — so izvirali iz čistega golega narodnega sovra&tva proti Slovanom. Lani smo imeli v naši deželi seveda vse drugačne »izgrede«, katerim pa so pripisavali skrajno narodno sovraštvo, kar je potrdil v Batujah sam grof GoSss, vsled česar je zagrmelo z Dunaja »Strenge Bestrafung!" Radovedni smo, kako bodo kaznovali nemške divjake v Celju, pri katerih je očitno narodno sovraštvo! I • **
Včeraj so odšli Čehi iz Celja, sprem-Ijevani od vojakov. Metali so nanje kamenje ter jih več ranili, vpili pa so kakor zverine. Prejšnjo noč so čuvali Nemci ves čas ,Nar, dom*. Po noči okoli 1, ure so hoteli nekateri oditi iz „Nar, doma", prišlo je do spopada, nekdo je sprožil revolver ter zadel smrtno nekega priv, uradnika.
Poslancu Srnecu so na cesti vpili: Če ne tukaj, pa se vidimo zopet v Gradcu I Slovence napadejo, kjer se prikažejo, Zupan in okr. glavar grof Attems pa sta pokazalo svojo slabost, ker sta šla v „Nar. dom" preganjat Čehe, naj odidejo, ker ne sprejmeta več odgovornosti za javno varnosti
Proti dr. Srnecu je podana kazenska ovadba, da je hujskal ljudstvo proti Nemcem,
Foulard - Seide 65 Kr.
bis fl. 3*35 p. M. japanesisehe, ebinesisehe elc. in den neu-
esten Dessins und Farben, sovrie schwarze, \veisso und
farbige H«Rnob«rg-S«ld« von 46 to, bis fl. 14*85
per Meter — in deu modernsten 6eweben, Farben und
Dessins. An Privato porto- and stouorfrel ins H*us.
Huster amgohend.
Selden-Fabriken 6. Hennebergfk. u. k. Hofl.),
ZORICH.                                 {ž]
Špedicijska posloviiica
Gašpar Hvalic v Gorici
v ulic: Mirelli It 12.
Priporoča se toplo Slovencem v mest« in rojakom na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje.. Ker ima
nov, zaprt voz za prevažanje
zagotavlja, da se blago nepoškodovano dostavlja.
Razglednice
krasno dovršene od 20—25 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerkič, fotograf v Goric!. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svel na razglednicah.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica St. 23. Priporoča svojo zalogo; jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega plja, navadnega in najfinejo vrste tLuka*.  y Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej.,A Obljubujt) točno In hitro postrežbo.
a J r g » c i i » g i • t.
M. ŠULIGOJ,
urar v Kanalu.,
i Velika zaloga Šivalnih strojev .najnovejših sistemov, kakor Ringschiffchen in Rundschiff-
'chen .Hrana". • tihi? tokom. Slednja je: gleda praktičnosti iti hitrosti nedosegljiva (t000-S!UOU
i Šivov v minuti), šiva naprej in nazaj. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati.
1 Stroji z* šivilje dSO gld., za krojače od ( gld. naprej s stojalom vred.
I       Gb enem se; priporoCa za točno popravo
i vsakovrstnih ur »strojev pč zmerni ceni.
Barancija  8  I« t.
SA1MHLE71
V DlHci — Nunska ulica 14-16 — V Gorici
Prodajalnica
in
edina mehanična
popravljalniea
šivalnih strojev
Brc* konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata ludi dvokolasa, puške
DomaČa slovenska gostilna
črtati *»atetvfc
v Trstu v ulici Solltarlo it. 12
toči dobro, črno in belo vipavska, Istrsko in okollfonsko Tino. Daja se tudi vino na debelo krč m a r-jem in druiinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Pttfitražlm točna. Cana primarna. Za nmogobrojni obisk se priporoča udani Pran Valcttč, krčmar.
P. Draifiek
trgovec z jedilnim blagom
t Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p, n. slovenskemu  občinstvu v 64               Gorici in z dežele.
Prodaja kavino prlmaso I« tovarna
ARHOLD * GUTMANN z Dunaja. Zalog* ftveplenk družba sv. Cirila in
* Anton Pucelj *
¦pi                    torivee
S     na Travniku št. 21.     j|
JEE Priporoča se si. občinstvu v mestu 2F H* in na deželi za dobro in hitro po- ^ •5« strežbo. Prodaja tudi različne pro- Ss" $L fameršje za dame in gospode po f$* §1                        najnižji ceni.                        gg.
jft nap- Na Travniku štev. 21. -SJH &.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovsti razstavi s prvo ceno  - srebrno  svetinjo
-JL-G,
71    iT
v SBLKRNit pri Girici
je otvorila 1.  maja t. I. v novih prostorih gosp. Otona Lenassija
mehanično tovarno vsakovrstne^ pohištva
ter strugarskih izdelkov.
Izdelovalo se bode z najnovejimi stroji vsako delo, spadajoče v mizarsko in stru-garsko obrt.
V svoji veliki zalogi v Solkanu, kjar se bode prodajalo na drobno in debelo, Ima v veliki izberi najmoder-naje izdelanega pohištva za spalne in sprejemne sobe ter za salone. — Nadalje ima v zalogi vsakovrstne strugarske izdelke.
Pismena naročila je pošiljati direktno na tovarno, kjer se izvršujejo točno in solidno.
Tovarna se nahaja nad Lenassijevim mlinom, zaloga pa v hiši štv. 8 v prostorih .Uršul »n k*.
gSaaMaaaiaaal   '            |   |             J    k
ff -UJJ.
Tmaraa ntriii telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-JL,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smiehov) Vinohradska ulice čislo 816. ,;                         se priporoča
k popolnemu tizornemu prirejevanfu sok ois kili in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-ocih spridal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
/V'ayadae priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadoice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                —3
Ffrprave Izvršuje po najnižjih cenah.
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lelu^m,. praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicah utež olvoril
v Semeniški ulici štev. 8
lastoo zalogo z izdalovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov in viiine, v kateri izvršujem vsa naročila, kf spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem dela more dati slavno županstvo v Št. Andre?u, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, Sivslne stroje in stične reči.
Imam slavno zalogo kolas prvih amari-hanafcih  sistemov, katera so prlpoznana najboljša.  — Vedno pripravljen na izvrtfiev se belež udani K ARO L KOMEL, °*-* •                            v SemeniSki ul?ci Številka 8
111 it 311 (M. mneis KS K
vaeh krajih a prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev m svečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost — Ponudbe pod LuiMf Oster-rfllcher, VIII Deutsche ga ase 8 Budapest.           101
Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi)
3,
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinslvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSteno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskarno Jrk na perilo.               (P. cl.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Kaštelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nimberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
Svctinjice. — Rožni venci. — Mstšne knjižice.
Mišim obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarie, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       2 35-8
Karol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinslvu   za
mnogobrojna   naročila   ter  obljublja solidno
postrežba po jako zmernih cenah.
Zaloga apnenega karbora prvevrste
G. D. CONFOBTO
v Goriei na Kornu št. 12
Vsak kilogram daje najmanj 300 litrov plina.
Cena 24 gld. kvintal
franko iz zaloge.
Cene se razumejo naprej plačane ali proti povzetju.
Dobi
povsod
$20
prSpoznano najbolje sredstvo za čiščenje zob.
CXSHS^3Sff3 Kava družbe sv. Cirila In Metoda t ftffi^^fl^Sffi^H
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske iti stadove tvarine n.ipravljena domača »Kava" in »Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačintl v Ljubljani.
s
§
l!tž&XXff Sr?   S*adna kava družbe sv. Cirila in Metoda t """fl^^ffiJP^ffŽ"
Odlikovana tovarna
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva

Ivan DoUak
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Dro6).
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali strn-garski stroki od priprostega do najlienejšega izdelka. Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji nikake konkurence.
u
BOGATO
-------------^s------------^        ZALOGA
Kulantna postrežba.      vseh, k mizarski
obkladkov (remeša)
¦ najrazličnejših vrstah.
strugarski stroki spadaječih potrebščin.
Tiskarna ustanovljena leta 1893., je oskrbljena z najmodernejšimi črkami.
»Salonska knjižnica"
„5lovanska Hnjižnica".        „l^njižmca za mladino".
..primorec".
„SOČA".
kažipot".
Goriška Tiskarna
A. GABRŠČEK, zaloga vsakovrstnih izgotovljenin tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in druge uraife
v Gosposki ulici štev. g. v Gorici,
sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin,
kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitka in listov« ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi ikatljicami.
Gskovine po uzorcu za zasebnike, urade, drušlva itd.
izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sladeče tiskovina ima tiskarna izgotovljane v zalogi:
Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni Hst, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd.
Za cerkvene urade i Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testira, mortis, Testim. matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in facier.dis), Fides Nattvit, et Bapt., Testim. status liberi, krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd.
Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in Hal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd.
Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršiliie prošnje itd. itd.
Vsako naročilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se Ugotovi v teku 24 ur.                     y
i zalooi JoSe"tIskarne" i. 6aljrš6ek so izšle knjige
»Materino delo za Soga in domovino". Za Slovenke prirodil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr.
„Zgodov. ertiee iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rutar. Cena s poštnino 55 kr.
„Osnee slovanskih povestitf. Črtice iz ruskega, poljskega, slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino 55 kr.
Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji 30 kr.
jfnt. Juntka izbrane pesmi.   Cena lični izdaji 50 kr.
Pagliaruzzi-Kritanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 00 kr.
Jtnion Jilodičev »Materin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr.
„€pizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega e. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušic. Cena s poštnino 12 kr.
»Slovanska knjižnica". Izhaja 15. dan v mesecu. Do konca leta 1898. je izšlo 81 snopičev. Celoletna naročnina gld. 180.
»Knjižnica za mladino". Izšlo je 24 snopičev. — Cena vsakemu snopiču je 25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. —
»Salonska knjižnica", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!" stane broširan gld. M0, vezan gld. 1-S0. V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine.
»Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevania. 350 strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. 1*30.
»Bele noči". Sentimentalen rc ian. Cena 25 kr.
„Ben-Hur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. "VVallaee, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 165, mehko vezan gld. 130.
»Kako jo ravnati z mlekom V Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančie v Tolminu, 1 iztis 15 kr., 10 iztisov gld. 1.
Trdo vezan gM. 1-90.
Pomoli
Mehko vezan gld. l'G0.
P^CCKO-CjIOBHHCKlft   ClOBAPB
(Ročni Rusko - Slovenski Slovar)
IN
Kratka slovnica ruskega jezika
(KpaTKOH rpaM&iaTHKa P^ccKaro fl3MKa) V kratkem izide „Slovensko-ruski slovar" in »rusko-alovenska slovnica",
76