Po*t?nSS"" Leto IX, št. 258 a
Ljubljana, petek 2. novembra 1928
Cena 2 Din
mesečno Dtn ijv—•
Din
Ogla« po tarifo.
Uredništvo i
Uefcflona, Knaikrra ulica »ter. s/L T«Wob it. ao7* in 1804, ponoči tudi
iaftsplal se «• «niai«<
Up»v«iCtv»i L#ubi>»n«,
ta. $4- — Tdefon k.
Dnevnikza-gospodarstvo/prosveto in politiko
ti L)ubitana,
nova uMca ta. 4. — T de t on tt Mg«
Potfrvintd: Maribor, Atetsan k. t) - Celje, Aleksandrova
pri poitnem Cek. zavoda: Ljob> tL !!.&«* • Praha čiaio 7&.ita. Wi«n, Nt. njj^i. , ^
Grmenje na hegemonističnem nebu
Kralj sc je vrnil iz Topole. — Avdijence na dvoru. — Demokrati nadaljujejo napade na dr. Korošca in zahtevajo notranje
ministrstvo
Beograd, 1. novembra p. Današnji dan je bil v Beogradu dokaj živahen. Opoldne se je kralj vrnil iz Topole, nakar so se na dvoru vrstile avdijence. Tekom popoldneva so bili v avdi-jencah ministrski predsednik dr. Korošec, minister trgovine dr. Spaho. minister brez portfelja dr. Šumenkovič, minister socijalne politike Stjepan Ba-rič in minister finarnc dr. Subotič, ter končno sarajevski veliki župan Milan Nikolič.
V predsedstvu vlade so se ves dan vršile konference in posvetovanja. Četudi vladni krogi zatrjujejo, da gre zgolj za resorne zadeve spričo skorajšnjega sestanka Narodne skupščine, prevladuje splošno mnenje, da so se vse te konference in deloma tudi avdijence tikale splošne politične situacije. Beograjski večerni listi v zvezi s tem znova napovedujejo skorajšnjo rekonstrukcijo vlade, ki bi bila v zvezi z akcijo inž. Savčiča in bi po mnenju teh krogov tvorila nekako prvo etapo v sondiraniu terena za sporazum s KDK.
Interesantno je, da demokratska »Pravda«, ki velja za glasilo zunanjega ministra dr. Marinkoviča, zopet ostro napada dr. Korošca in naglaša. da so nezadovoljni ž njim ne le demokrati, temveč tudi radikali. Demokrati zahtevajo resor notranjega ministrstva za sebe in zatrjuje se, da je bila na včerajšnji konferenci vodstva Davido-vičeve stranke v kabinetu ministra javnih del sklenjena tozadevna akcija v okrilju vladne koalicije. Kakor poroča današnja »Politika«, smatrajo de-
mokrati, da dr. Korošec kot notranji minister ni izvršil ničesar pozitivnega. Njegovo delovanje kot notranjega ministra je obstojalo doslej zgolj v tem. da je igral vlogo posredovalca med demokrati in radikali, ni pa si niti enkrat upal odločno nastopiti in izmenjati slabo uradmštvo, proti kateremu so se kar kupičile pritožbe. V dobro naučenih krogih po informacijah »Politike« zatrjujejo, da sedaj tudi Davido-vič iusistira na tem, da se dr. Korošec umakne kot notranji minister ter da dobe resor v roke demokrati, ki kandidiraio za to mesto Dragutina Pečica ali Kosto Timotiieviča. V beograjskih političnih krogih pričakuiejo. da bo tokrat prišlo do resnega konflikta med radikali in demokrati, ker skuni-na Velje Vukičeviča, ohrabrena po izidu občinskih volitev v Bosni in Hercegovini odločno nastopa proti tej demokratski zahtevi. Radikali niti najmanj ne mislijo poouščati, ker mislijo, da so v sedanii vladi že itak dovolj zapostavljeni. Če pa bi se že moral dr. Korošec iz razloga višjih državnih interesov umakniti, zahteva VeJia Vuki-čevič. da se notranje ministrstvo ponovno vrne radikalom.
V informiranih krogih pa tej »borbenosti« demokratov ne pripisujejo ni-kake važnosti. Demokrati so doslej za ceno očuvania hegemonističnega režima in ohranitve četvorne koalicije še vedno popuščali in bo očividno tudi tokrat ostalo samo Dri grmeniu. da potolažijo nezadovoljneže v lastnih vrstah.
Mesto iztreznenja zopet nova izzivanja
Včerajšnje izjave Svetozarja Pribičeviča. — Generalni direktor Poštne hranilnice napada prečane. — Radikalski poraz v
Bosni in Hercegovini
Zagreb, 1. novembra, n. G. Svetezar PribioJvič je danes sprejel novinarje ter jim podal par izjav o aktualnih dnevnih vprašanjih. Uvodoma se ie dotaknil članka dr. Nedeljkoviča v beograjskem «Vremenu». v katerem na odvraten način napada zlasti prečanske gospodarske kroge, ki da so oplačkali državo in med drugim izjavil:
«Poštna hranilnica je skupna državna ustanova, toda to ne moti genera.nega direktorja, da ne bi metal blata na prečane. V tem pamfletu trdi celo. da je bilo v Beogradu zato osnovanih 18 ministrstev kot nikjer drugod, da bi se ugodilo Hrvatom. Vsakdo pa ve, da so od 1. 1918. naprej v teh ministrstvih večinoma sedeli Srbijanci. Dejansko pa ne gre za borbo med Hrvati in Srbi. kakor to zatrjuje direktor poštne hranilnice, nego za borbo Srbov. Hrvatov in Slovencev na eni strani in srbijar.skimi hegemonisti na drugi strani.»
Za tem je Svetozar Pribičevič omenil izzivalno pisavo novosadske «Srba-dije». List zopet hujska. naj bi se prelivala kri. «Taki listi,» je naglasi] gospod Pribičevič, «se financirajo z državnimi sredstvi z izrecnim nalogom, naj pripravljajo teren za umorstva narodnih voditeljev, da na ta način odvzamejo prebivalstvu prave voditelje.»
Novinarji so na to opozorili Pribičeviča na izjavo, ki jo je dal poslanec dr. Svetisiav Popovič o Savčičevi misiji in o njegovi nameri, da odpotuje v Zagreb. Pribičevič je odvrnil:
«Posl. Popovič je docela pravilno informiral g. Savčiča o sedaniem razpoloženju vodstva KDK. Netočne pa so vesti, da bi bil te dni g. Popovič prispe! v Zagreb.»
Glede občinskih volitev v Bosni in Hercegovini je Pribičevič izjavil, da je sedaj že vsej javnosti jasno, da so radikali doživeli pri občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini poraz, a ta poraz bo zlasti viden pri konstituiranju občinskih odborov.
Današnje «Vreme» poroča, da statuti pravoslavne cerkve ne bodo predloženi Narodni skupščini, nego da bo sporazum o teh statutih* ki je bil bnjda dosežen med vlado in predstavniki cerkve, čim ga bo kralj potrdil, zadobil zakonsko veljavo. To pomeni z drugimi besedami, da bo v nasprotju z načelom avtonomije, ki ga jamči državna ustava. ta cerkveni statut kratkomalo ok-troiran. Razume se. da narod ne bo priznal takih statutov, o čemer ne smejo dvomiti škofje. Gospodje škofje si žele borbe in oni bodo borbo tudi dobili.»
Pravi obraz hegemonističnih amputašev
Srbijanci so novim krajem vse dali, se zanje gospodarsko in moralno upropastili — sedaj pa hočejo napraviti konec .... Nečuven pamflet visokega državnega lunkcijonarja, generalnega direktorja Poštne hranilnice
Beograd, 1. novembra, r. Današnje «Vreme» objavlja pod naslovom «Pri-vredniki in državna kriza« s podnaslovom «Privredniki naprej!» članek generalnega direktorja Poštne hranilnice dr. Milorada Nedeljkoviča. ki je izzval ogromno senzacijo. Dr. Nedeljkovič se v svojem članku zavzema za to, da bi se naj naša država razdružila. češ, da je to neodložljiva potreba celokupnega srbskega naroda, ki da bo v nasprotnem slučaju doživel še hujšo katastrofo, kakor je bila na Kosovem! Dr. Nedeljkovič zanika narodno edinstvo Srbov in Hrvatov. Mož nadalje izjavlja, da Srbom za njihov napredek in kulturno gospodarski procvit ni potrebna sedanja državna zajednica.
«Kar se tiče narodnega edinstva, smo mi Srbi iz Srbije preveč lahkomiselno in enostransko sprejeli to tezo in na njej gradili vse naše politične konstrukcije.* Dr. Nedeljkovič smatra, da je treba s to prevaro enkrat za vedno prenehati in pogledati resnici v oči. Hrvati mrzijo Srbe. To je činjenica. s katero ie bilo treba računati pri ustanovitvi sedanje države. Ali morda izgledamo mi sedaj bolje nego nekdanja Avstro-
Ogrska? Kaj imamo pričakovati mi Srbi, ki tako obupno in krčevito branimo to «narodno» edinstvo in centralistično državo? Ali naj postanemo tirani in krvniki Hrvatov, ako bomo vladali s čvrsto roko. podkupovali in zavajali njihove duše ter z jezuističnimi metodami poskušali pridobiti Hrvate zase? Mi bi s tem izgubili najlepše oblike svoje duše: pravicoljubje, blagoduš-je in humanost!
Da smo mi Srbi ostali sami v svoji hiši, kolikšen bi bil naš nacijonalni elan! Večni tresljaji, večni dvomi v jutrišnji dan. ubijajo podjetniški duh in onemogočajo vsako gospodarsko delo. a upropastili so nam vrhu tega še finance ter nam ubili dušo. Ni naša živ-Ijenska potreba, da smo za vsako ceno v veliki, toda nesložni in zastrupljeni državi. To ni več potrebno in nočemo več. Ekonomsko je naš srbski del nazadoval s tem, ker nismo vso skrb in vsa svoja sredstva uporabili za obnovo našega opustošenega sela. naše industrije, naših prometnih sredstev. Z vojno odškodnino smo gradili železnice, ceste, mostove, vodovode, telegrafe in telefonske zveze, avtomatske centrale
itd. po vseh krajih naše države. Odprli smo brez odškodnine svoja vrata in svoja konzumentska tržišča industriji, bankam in trgovini naših novih krajev... Financijsko smo zasledovali samo en cilj: da pridobimo Hrvate! Napravili smo 18 ministrstev, da jih čim več pritegnemo, v ministrstva smo natrpali na stotisoče parazitskih eksistenc (!). samo da brata še bolj prive-žemo na državo. Gradili smo jim stavbe. delale investicije na vse strani, da dvignemo njihovo delavnost in olepšamo njihove kraje! Vse zaman!
Medtem ko «zasužnjeni» kraii napredujejo gospodarsko tako, da bolje ne more biti. leži naša Srbija še vedno v ruševinah in z neizlečenimi gospodarskimi ranami. Finančno smo hoteli le eno: da pridobimo Hrvate za to državo!
Premagana Avstro - Ogrska nam 'e pustila trojanskega konja, v čegar trebuhu so se skriii naši največh" sovražniki — Hrvati! Privlekli smo tega konja, ki je bil podoben bratstvu in edinstvu. v naše mesto, v naša srca, v naše duše. Naš poraz je strašen Nihče nas v preteklosti ni tako potolkel, kakor nas sedai tolčejo Hrvati.
Mi se približuiemo strašni katastrofi, kakor je po kosmopolitskem Dušanovem car-stvu prišlo srbsko Kosovo, ki nas ie pokopalo za 500 let. Mi moramo preprečiti novo Kosovo. Stopimo na noge. zberimo se in osvestimo se. Pripravimo se duhovno na dogodke, ki bodo naizbežno nastopili, ker nam žensko kričanje in trkanie na prsa ne bo nič pomagalo Duhovno prebuievanje in zbiranie Srbov, ponovno zavojevanje izgubljenih in prostovoljno opuščenih poziciji, to ie prvo. kar imamo storiti. Potem šele bomo lahko pristopili k reševaniu našega velikega in usodepoinega nacionalnega problema. S pomočjo uiedinienja in do zadnjega starca in deteta mobiliziranega srbskega naroda.
Ureditev odnošaiev z Grčijo
Beograd, 1. nov. p. Danes opoldne je posetil zunanjega ministra grški poslanik na našem dvoru Polihroniades. Zunanji mi* nister ga je pri tej priliki obvestil, da je naša vlada danes potom našega poslanika v Atenah izročila odgovor na noto grške vlade glede rešitve še nerešenih vprašanj, tičočih se prijateljskega pakta med obema državama in raznih konvencij. Zatrjuje se. da je odgovor naše vlade zadovoljiv ter da bodo že prihodnje dni rršena vsa sp<>r» na vprašanja, nakar bo v Atenah na sve* čan način podpisan prijateljski pakt.
Konstituiranje občinskega odbora v Sarajevu
Sarajevo, 1. nov. n Sinoči se je vršila konferenca novoizvoljenih občinskih od' bornikov HSS. Posl. dr. Šutej je informiral prisotne, da je vodstvo KDK v Zagrebu prepustilo novo iz\oljenim občinskim od* bornikom v Bosni in Hercegovini, naj gle* de izvolitve novih občinskih odborov po* stopajo svobodno in po lokalnih razmerah Čeprav so muslimani vladna stranka, ie vendar JMO le delno odgovorna za sploš* no politično situaciio, vsled česar bi bilo sodelovanje med HSS in JMO tudi v Sa* rajevu najprimernejše. Koncesije, ki jih v tem pogledu nudi JMO. so za KDK prav ugodne. Če pride do sodelovanja, bi KDK dobila podžupana in še dva važna občin* ska funkcijonarja
Po mestu so bile te dni razširjene vesti, da bodo politični nasprotniki uprizorili na dr. Šuteja atentat in je zato policija dala 7 tražiti njegovo stanovanje.
Sporazum med HSS in JMO v Mostar ju
Mostar, 1. nov. n. Takoj po občinskih volitvah so novo izvoljene skupine občin* skih odbornikov stopile v medsebojne kon* takte v svrho sodelovanja v novem občin« skem svetu. Najvažnejši je bil sestanek med JMO in HSS Radičevski poslanec Ni* kola Preka je izjavil, da je sporazum o sodelovanju HSS in JMO v novem občin* skem odboru v Mostarju že perfekten.
Muslimani hočejo imeti v Bosni proste roke
Beograd, 1. novembra, p. Danes doi>ol-dne se je vršil dolgotrajni sestanek med ministrom trgovine dr. Spabom in Veljo Vukičevičem. Kakor se izve iz poučenih krogov, sta razpravljala o kolaboraciji radikalov in muslimanov pri konstruiranju novoizvoljenih občinskih svetov v Bosni in Hercegovini. Radikali se zavzemajo za to. da bi vodstvo radikalske in muslimanske stranke izdalo vsem svojim organizacijam obvezna navodila, po katerih naj bi radikali in JMO nastopili skupno. Na sestanku pa ni prišlo do nikakega rezultata, ker se muslimani nočejo preveč vezati z radikali-Vodstvo JMO je danes izdalo vsem svojim orgffsizaeijam navodila, naj postopajo po svoji lastni nvidevnosti in upoštevajo f«ri konstituiranju občinskih odborov predvsem lokalne politične in gospodarske prilike.
Kongres Narodne odbrane
Beograd. 1. novembra, p. Kongres Narodne odbrane se bo vršil letos v dneh 17. in 18. novembra v Sarajevu. V teku so velike priprave, ker bo kongres združen z nekako proslavo osvobojenja in ujedinjenja.
Poplave t primorsko-krajiški oblasti
Karlovae. 1. novembra, n. Zaradi neprestanih nalivov so reke v karlovški oblasti prestopile bregove in napravile na poljih veliko škodo.
m fin
Včeraj zjutraj je srečno pristal v Friedrichs-hafnu, kjer ga je pozdravila velika množica
Friedrichshafen, 1. nov. g. »Grol Zeppelin« je davi ob 7.06 pristal v Friedrchshafenu. Na prostoru pred hangerjem se je že davno pred prihodom nabrala velika množica ljudi.
V temi in megli na cilju
Ob 4.36 so zrakoplov prvič zagledali v daljavi. Ker še ni bilo svetlo in leži nad Friedrichshafenom vsled bližine Bodenskega jezera v jutranjih urah megla, se dr. Fckener ni hotel odločrti za pristanek v temi. Zrakoplov ie dolgo križaril nad mestom in Bodenskim jezerom. ter ie nudil, plavajoč 30 m nad zemljo, z razsvetljenimi kabinami ter rdečimi in zelenimi svetiljkami, krasen prizor.
Težaven pristanek
Okoli sedmih zjutraj ie dr. Fckener sporočil, da hoče pristati. Navdušena množica je predrla kordon in navalila na prostore pred hangarjem. Dr. Fckener je poslal ladjedelnici brezžično brzojavko. s katero je prosil, naj skrbe za to. da bo množica izpraznila prostor, ker sicer ne more pristati. Le z naivečiim prizadevanjem se ie policiii posrečilo odstraniti množico z letališča. Šele ko se je to zgodilo, se ie »Zeppelin« začel spuščati na tla. Zrakoplov je nagnil prednji del in spustil vrvi, ki iih ie takoi zagrabilo tristo mož posadke, ki je bila pripravljena za pristanek. V oknih dr. Fckenerjeve kabine ie bilo natančno videti dr. Fcke-ner.ia in niegove častnike, na oknih glavne kabine pa potnike. Ko so potegnili še zadnji del zrakoplova k zemlji, so privezali velikana na drogove. Vojaška godba je zaigrala narodno himno, ki so jo pele tudi zbrane množice. Na čast amerišk h potnikov je godba rasvirala tudi ameriško narodno himno, ki so jo navzoči peli razkriti.
Naval občinstva
Nato je začelo občinstvo burno vzklikati posadki »Zeppelina« in navdušenje se ni hotelo poleči. Zrakoplov je bil stisnjen med množico in ga ni bilo mogoče zavrteti niti toliko, da bi ga potegnili v hangar. Nato so položili do kabin lestvo in kot prvi so med zasmehovanjem občinstva vstopili v kabine carinski uradniki. Po kratkem izpraševanju. ali imajo potniki s seboi carinsko blago, so zopet zapustili krov, nakar so jim sledili potniki. Zadnje ie izstopilo moštvo, ki je skrbelo, da so zrakoplov spravili v hangar.
Dr. Eckener je ušel
Zavedajoč se svoje dolžnosti kot vodja zrakoplova je dr. Fckener zapustil »Grofa Zeppelina« kot zadnji. Množica je izbruhnila v navdušene ovacije Kljub temu se ie dr. Eckeneriu posrečilo uiti skozi strojnico ladjedelnice v svoj urad. Beže ie dajal novinarjem in kinooperaterjem znamenja, naj ga pu-
Drzen roparski napad
Beograd, 1. nov p. Iz Žabara poročajo, da je neka hajduška četa v minuli noči na* padla osamljen mlin «Morava» ter ga po* polnoma izropala Zločinci so hišo dobe* sedno oplenili ter odpeljali tudi veliko že* lezno blagaino. v kateri je bilo nad 100 ti*~jč Din. Orožništvo je bilo še le danes obveščeno o drznem napadu. Uvedeno je bilo sicer takojšnjo zasledovanje storilcev, vendar na doslej brez uspeha.
Mednarodna pomorska razstava v Parizu
Beograd. 1. novembra, p. Vlada je sklenila, da se tudi naša država udeleži mednarodne pomorske razstave, ki se bo vršila v času od 14. do 25. novembra v Parizu.
Jovan Bajloni umrl
Beograd. 1. novembra, p Davi je umrl po daljšem bolehnnju znani beograjski industrijalec Jovan Bajloni. brat guvernerja Narodne bauke Ignata Bajlonija.
Italijanske ladje v francoskih vodah
Rim, 1. nov g. Listi poročajo, da so od* šle iz Livorna tri ribiške ladje na lov pruti Sardiniji. Vsled goste megle so izgubile smer ter dospele v francoske teritorijalne vode. Neka francoska torpedovka je ladje ustavila ter jih spremila do pristanišča v Bastiji. kjer bodo ostale zaplenjene, do« kler se ne razčisti, kako so prišle ladje v francoske vode.
Eksplozija v tovarni za zrakoplove
Turln, 1. nov. g. V tukajšnjih delavnicah tovarne za zrakoplove je prišlo do težke eksplozije. pri kateri so bili trije delavci ubiti, sedem pa težko ranjenih.
I ste vsaj za par minut v miru. V uradu ga je pričakovala njegova soproga, s katero sta ostala par minut sama. Gio-boko sta ganila dr Eckenerja dva šopka krizantem, ki jih je neznan častilec postavil na njegovo pisalno mizo. Ob 8.30 se je odpeljal dr. Eckener z ženo in hčerko domov.
Junak dneva
Vsi potniki so se izražali o poletu zelo zadovoljivo. 191etni zastonjkar Terhune, ki se je vtihotapil na krov zrakoplova, je oil prav za prav junak dneva. Množica ga je dvignila na ramena in no-ila po pristanišču. Kakor se zatrjuje, ni prišel Terhune na krov samo kot »slepi« potnik, temveč ga je spravil na kro^ zastopnik riearstovega časopisja, da b: mogel slično kot z lady Hay na potovanju v Ameriko prinašati senzacionalne vesti za svojega delodajalca. Razen tega zastonjkarja je bil še neki drugi potnik brez potnega lista in sicer Američan lHman. ki je tik pred poletom »Grofa Zeppelina« v šali iz-
avil. da plača 4000 mark več kot 3000 dolarjev, če ga vzamejo s seboj. Na veliko presenečenje ie dr Eckener ponudbo sprejel in Ulman je brez potnega lista in potne prtljage vstopil v zrakoplov.
Dr. Eckener o poletu
Dr. Eckener je pripovedoval, da se je moral prvo noč boriti z najhujšimi viharji. Kljub temu je zrakoplov premagal vse ovire in dokazal, da bo lahko opravljal v vsakem vremenu redno prekomorsko službo. Opremiti ga bo treba le z močnejšimi motorji in številnejšo posadko. Nemško časopisje posveča povratku »Zeppelina« tople pozdrave. Veliko nezadovoljstvo je povzročilo v javnosti, da so se ameriške novinske agencije revanžirale nemškim in monopolizirale vse vesti o povratku, tako da je bila širša javnost do zadnjega brez točnih poročil.
Čestitke Hindenburga
Predsednik Hindenburg je poslal dr. Eckenerju pozdravno brzojavko, v kateri izraža upanje, da bo »Grof Zeppelin« v kratkem posetil Berlin. Dr. Eckener ie izjavil, da zaenkrat ne more odpluti v Berlin, ker je moštvo izčrpano.
Tudi Amerika je zadivljena
Newyork, 1. novembra, g. Vesti o pristanku cGrofa Zeppplina* v Friedrichshafenu so objavile prve jutranje izdaje lisiov. V Ameriki prevladuje velikansko navdušenje zaradi posrečenega povratka. Posebno nagla-sajo, da se je zrakoplov mnogo hitreje vrnil, kot je vozil v Ameriko. V mornariških krogih so polni hvale o uspehih zrakoplova in pripisujejo <rZeppelinom» z ozirom na okolnost, da je <-Grof Zeppčlin> prevozil 13.000 km brez večjega defekta, najsijajnej-šo bodočnost.
Pomanjkanje vagonov v Zagrebu
Zagreb. 1. novembra, n. Zbornica za trgovino. obrl in industrijo v Zagrebu sklicuje za jutri ob 5. popoldne konferenco gospodarskih krogov v Zagrebu. Na konferenco so povabljeni tudi predstavniki direkcije državnih železnic. Konferenca bo razpravljala o katastrofalnem pomanjkanju vagonov ter o ukrepih, ki bi bili umestni, da se iztegne hujšim posledicam.
Odstop ameriškega poslanika v Londonu
Washington. 1. novembra, g. Ameriški poslanik v Londonu Hughton je odstopil, da bo mogel kandidirati pri volitvah v ameriški senat. Predsednik Coolidge je podal diplomatu pismo, v katerem »e mu zahvaljuje za njegovo delovanje.
Radiofonski promet Newyork—Dunaj
Newyork, 1. novembra, (lo.) Dne 3. novembra se otvori z Dunajem brezžični promet.
Marseillski Landru umrl
Marssellle, 1. novembra s. Marseilista Landru, Pierre Rey. ki Je bi' obdolžen, da je umoril več žensk, je v zaporu umrl.
Športne vesti
Zagreb, 1. nov. Reprezentanca vseučili« šča r Hašk 4 : 3 (2 : 2).
Dunaj, 1 nov. Admira : Nicholson 4 : I (1 : 1); Rapid : Slovan 3 : 2 (0 : 1): Au. stria : WAC 2 : 1 (0 : 1); Wacker : Liber. tas 10 : 2.
Budimpešta, 1. nov Madžarska : Svic*
3	: 1 (1 : 0). 20.000 gledalcev. Madžarska zmiga jt bila zaslužena. Sodil ie Italijan Cararro. Tekma šteje za mednarodni ev« ropski pokal.
Monakovo, 1. nov. Bayern : DFC (Praga)
4	: 1 (2 : 1).
Bojazen srbijanskega politika pred bodočnostjo
Vodja zemljoradnlkoy o Davidovičevem govoru. — »Izgubljena je vera v dobro voljo«
Beograd, 1. novembra, r. Vodja zem-Ijoradnikov Joca Jovanovič je podal novinarjem izjavo, v kateri, govoreč o politični situaciji, med drugim naglasa: «Ves narod čuti težino sedanjega položaja in zahteva nujni izhod iz te nevzdržne situacije. Toda po govoru Ljube Davidoviča, ki ga ]e ime! na demokratski konferenci 27. oktobra, je izgubljeno vsako upanje, da bi sploh bilo mogoče najti primernega izhoda, izgubljena je vsaka vera v dobro voljo. V narodu se je pričakovalo od g. Davidoviča. da bo povedal vse kaj drugega. Pričakovalo se je, da bo napovedal izstop demokratske stranke iz četvorne koalicije, da bo demokratska stranka odprla vrata sporazumu s KDK na ta način, da se odreče politiki, ki je do. vedla do 20. junija. Mesto vsega tega pa je & Davidovič ponovil besede Velje Vukičeviča iz njegovega volilnegi proglasa iz leta 1927. Baš ta program Velje Vukičeviča je dovedel do tako opasne
napetosti med Beogradom in 7agre bom.»
«Narod v Srbiji in na Hrvatskem za hteva spremembo tega stanja. Narod zahteva spremembo, ker čuti. da se kuha in pripravlja nekaj resnega. Narod sliši bobnenje pod zemljo, ki prihaja iz Hrvatske in instinktivno napoveduje, da ne bo prišlo nič dobrega, Narod ne more razumeti, zakaj odgovorni politični krogi temu posvečajo tako malo pažnje. Narod ni nikdar pogrešil in je še vedno zadel pravo. Zato ima tudi dandanes prav. Stanje je resno in postaja od dne do dne še resneje. Le oni, ki nimajo čiste vesti, ki nočejo ničesar videti in slišati, ostajejo slepi in gluhi. Samo takojšnja sprememba sedanjega režima, nova vlada in svobodne volitve morejo ublažiti vladajočo napetost. Če pa bo osta'o še nadalje vse pri starem, e, potem pa. kakor bog da...»
KDK hoče močno državo
Oblastna konferenca SDS v Solitu. — Dr. Grisogono o politiki
KDK.
obstoja,» je nadaljeval dr. Grisogono, «in ne bomo dovolili, da se rušijo te-
Split, 1. novembra, n. Danes se Je vršila oblastna konferenca SDS za južno dalmatinsko volilno okrožje. Poslanec dr. Grisogono ie poročal o političnem položaju. Najprvo je ostro kritiziral politiko Ljube Davidoviča in dr. Voje Marinkoviča ter omenil tudi pisavo ve-lesrbijanskega lista «Srbadi.ia» v Novem Sadu, ki ščuva k nadaljnjim umorom voditeljev KDK. Dr. Grisogono je naglašal. da je treba tako neodgovorno postopanje kar najostrejše obsojati. KDK ne napada države, marveč jo žel? samo preurediti. «Mi smo proti temu. da se postavlja vprašanje državnega
melji države, ker gre naša borba za tem, da se ustvari enakost in strmoglavi srblianska hegemonija. Naša državna zajednica mora dati vsem krajem svobodo in popolno enakost.»
Nato so se vršile volitve novega oblastnega odbora SDS. Za predsednika je bil izvoljen posl. dr. Grisogono. Konferenca te izrekla zaupnico dr Gri-sogonu in vsemu vodstvu KDK. Pribi-čeviču pa je poslala še poseben brzojavni pozdrav.
Ugotovitve preiskave o praškem atentatu
Atentator priznava, da je hotel izvršiti političen umor in se
kot Ukrajinec maščevati nad Poljaki
vem do leta 1924. Ko je bil naš tabor razpuščen, sem delal kot gradbeni delavec v Jožef o vem in Jaromiru. Spo-
Praga, 1. novembra g. Paciuk, ki je Izvršil atentat na poljskega konzula Luhačevskega, je bil danes ponovno zaslišan. Po policijskem poročilu je navajal Paciuk sledeče: »V letu 1915 sem vstopil kot 16-leten deček prostovoljno v avstrijsko armado, pri kateri sem prišel leta 1916 pri Kolomeji v rusko ujetništvo. V Rusiji sem bil radi veleizdaje obsojen na smrt, vendar se mi je posrečilo med revolucijo leta 1917 zbežati. S svojimi tovariši sem oribežal v Bukovino, kjer sem se javil v Cernovicah avstrijski vojaški oblasti. Dodeljen sem bil ponovno v avstrijsko armado. Pozneje sem se udeležil bojev, ki so se vršili med ukrajinskimi Četami in poljskimi rednimi četami po proglasitvi poljske republike. Ti boji so trajali do leta 1920. Med tem sem postal oficir. Po porazu Ukrajincev in zaključitvi miru sem prišel z ostankom čet generala Krausa v Liberec, kjer sem ostal do aprila 1921. Bil sem z ostalimi tovariši interniran v Jožefo-
Volitve v Mostah pri Ljubljani
V kratkem se bodo vršile občinske volitve v Mostah, veliki ljubljanski predmestni občini. Umevno je, da vlada za te volitve veliko zanimanje. Dosedanji župan napenja vse sile, da bi se obdržal na krmilu, toda vsa znamenja kažejo, da mu njegovi napori ne bodo uspeli.
Zupanova dosedanja večina je temeljila na svoječasni zvezi SLS in delavstva. To je bik) se v tistih časih, ko so se klerikalci igrali <komuniste> in vpili proti velikosrb-stvu. Kasneje, ko so prišli na vlado, so se pokazali za najhujše reakcijonaree. Zaloški cesti pred leti so sledile barikade v Beogradu in Zagrebu, številne delavske žrtve, a kako preganja sedanji režim vse delovne sloje širom države, je dovolj znano. Še nikoli delavstvo in delovni sloji niso bili so-cijalno tako poteptani in policijsko preganjani ter brez vsake moči, kakor so danes. Zakonito pripuščene organizacije se razpu-ečajo pod firmo komunizma. Na stavkajoče, onemogle in izčrpane delavce režim poganja orožnike. Stanovanjsko zaščito je ukinil predvesm na ljubo beograjske earšije <kr-ščanskosocijalnb vodja dr. Gosar in s tem je naprtil neizmerno gorja vsem delovnim slojem, M žive od borne tedenske ali mesečne plače. Ni se spomnil niti na to, da rezervira iz povišane najemnine izhajajoče višje davčne prejemke za energično podporo stanovanjske akcije.
A mi v Mostah smo bili deležni še boljšega stanovanjskega «žegna». V svoji predi smo imeli najženijalnej<šega rešitelja stanovanjskega vprašanja v naši državi. To je bil naš dosedanji župan, ki je kot petičen milijonar kupoval zemljišča, parceliral pose-sitva in ljudem sam gradil hiše. Mož je s temi akcijami mnogo zaslužil in si še utvarja, da je iznašel stanovanjski eliksir.
In SLS si upa s takimi svojimi prvaki na čelu očitati »kapitalizem« svojim demokratskim nasprotnikom!
Kje Pa so otroški vrtci, kje je socijalna politika, ki bi jo morala izvajati baš tako izrazito delavska občina, kakršna so Moste? Kamor pogledamo, sama praznina, nobenega dela. Elektrarna pasivna, vodovod pomanjkljiv, o občinskih delih v modernem smisla ne duha ne sluha.
Enega dejstva ne more zbrisati nobena, še tako lažniva klerikalna kleveta s sveta:
mladi leta 1928 sem sklenil umoriti poljskega konzula v Pragi. Svoj načrt sem odgodrl do 31. oktobra, t j. do 10. obletnice, ko so se pričeli boji med Poljaki in Ukrajinci. V Jaromiru sem si preskrbel flobert in municijo. Svojemu delodajalcu in najemniku sem pri odhodu rekel, da grem v tujsko legijo in potujem v Afriko. Odpeljal pa sem se v Prago, kamor sem prispel 31. oktobra ob 6. zjutraj. S kolodvora sem šel na ogled poljskega konzulata, nato pa v kavarno nazaj. Ob devetih dopoldne sem odšel ponovno na konzulat. Mimogrede sem si preskrbel v neki drogeriji stekleničico bencina.«
Paciuk je odkritosrčno priznal, da je hotel konzula umoriti, vendar pa zatrjuje, da ni imel nikakih pomagačev in nobenih stikov s svojimi rojaki. O njegovih načrtih ni vedel nikdo razen njega.
Kriminalna in policijska kronika beleži najstrahotnejše primere mladinske pokvarjenosti v občini, ki ji je načeloval mož »katoliške« stranke! Alii je treba še boljšega dokaza, da so bile dosedamtje razmere nevzdržne in da bo moralo moščansko prebivalstvo temeljito pomesti, ako noče, da ostane še nadalje v dosedanjem blatu so-cijalne reakcije, socijalnega licemerstva, propadanja občinske politike, demoralizaci-je mladine . . .
Spremembe v mednarodnem železniškem prometu
Beograd, 1. novembra r. Te dni je
bila zaključena mednarodna prometna konferenca v Berlinu, kjer so bile sprejete nekatere važne spremembe v mednarodnem prometu, ki se deloma tičejo tudi naše države. Predvsem je stara proga SO za Jugoslavijo tudi v bodoče osigurana. Sinnplonekspres pa bo vozil nekoliko drugače (skozi Ljubljano proti Beogradu okoli tri četrt na 12 ponoči, proti Trstu okrog 5. zjutraj). Poletni ponočni brzovlak Zagreb—Du-nai ostane tudi v zimskem času ter vozi tudi iz Maribora naprej posebno. Primorje dobi novo direktno brzovoz-no zvezo Berlin—Praga—Bratislava— Kaniža—Sušak. Večerni brzovlak bo imel direkten vagon Milan—Sofija in nazaj. Na progi Kotoriba—Pragersko se s 15. decembrom uvede sezonski vlak, ki bo posredoval direktno zvezo Budimpešta—Trst—Milan—Niča.
Komunistično rovarenje na Litovskem
Vilno, 1. novembra, g. Tukaj so pred dnevi aretirali emisarja komunistične intemacijo-nale Erdmanna, ki se je izdajal za emigranta iz sovjetske Rusije in navezaval stike z ruskimi emigrantskimi krogi. Vzdrževal je tudi zveze z voditelji ruske emigracije v Parizu, kar je porabljal za to, da bi o tem obveščal moskovsko GPU. Erdmann je bil, kakor so pokazale preiskave, agent GPU in je posredoval pri vseh zadnjih atentatih proti članom sovjetskih poslaništev. Tudi atentati na Poljskem so bili delo Erdmanna, oziroma njegove centrale GPU.
Samo še danes!
Grandijozni velefilm
Povratek
Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. v Kinu Matica. Tel. 2124.
Kakšne so bile jeseni nekdaj
V nekem časopisu iz leta 1830. Čita-mo, da so oktobra 1733 bile že vse reke debeio zamrznjene. 1443. je pritisnil mraz že za Šimna in Judo in ni odnehal do Jurjevega drugega leta. 1480. so v avstrijskih deželah trgali grozdje ob hudem mrazu in snegu. 1693. je Donava zmrznila že meseca oktobra in se ota-jala šele drugo leto začetkom aprila. Nenavadno mrzli sta bili tudi leti 1728. in 1739.. ko je traja! mraz zdrže na 5 mesecev.
«Moravija» poroča, da so bile v letih 1787. in 1426. tako mile jeseni, da je decembra vzcvetelo vse drevje in da so pognale mnoge vrtne in travniške cvetice. Otroci so se do novega leta kopali v Bodenskem jezeru. Decembra 1830. se je nad Rakitnikom pri Postojni raz-besnela takšna nevihta, kakršne so običajne samo ob prav soparnih poletnih dnevih. Čudno je, da je istočasno po nekod na Kranjskem zapadel 2 m visok sneg in da je po Krasu brila burja s takšno silo. da si vozniki niso upali na cesto. V nekem listu iz leta 1829. čita-mo, kako se nezmotljivo ugotovi kakšno bo vreme bodoče zime. Prvi sneg je treba zgnesti v kepo in ga podržati nad plamenom sveče. Sneg se ali ota'a v nekoliko kapljic vode, ali pa se v kepi napravi majcena globelica. V prvem primeru bo zima vlažna, v drugem pa suha in mrzla. V istem listu najdemo zanimivo dogodbico o nekem čevliarj.i, ki je bil najboljši vremenski prerok, kar jih je kdai živelo. Nekoč se je pri njem oglasil sam kralj in ga vprašal, kako je mogoče, da vedno tako točno ugane vreme. «Ne smem vam povedati. Veli-čanstvo». pravi čevljar, «kajti moj brat je dvorni astronom, ki bi ga gotovo takoj spodili iz službe, čim bi vam povedal kako in kaj.» Ko mu je kralj obljubil, da bo brat vseeno ostal to, kar je in tam kjer je. se ie dal čevljar pregovoriti in povedal tole: «Če prerokuje moj brat dež. pravim nak. solnce bo. če napove mraz. vem da bo deževalo in kadar zavoha vihar, bi zastavil g'avo. da bo dan brez vetrčka. Evo. Veličanstvo. tako delam in še nikoli se nisem zmotil.»
Na grobovih ...
KINO IDEAL
Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
Ana May V/ong
v pretresljivem filmu
SONG
Zagonetna smrt novorojenčka
Mursko Sobota, 31. oktobra
V zapore okrajnega sodišča v Murski Soboti je orožniišfrvo prignalo neko A nt on t jo Kovačevo, posestmikovo hčer iz Domajiincev, osumljeno dc-tomoira. Trupelce otroka pa so prenesli v mrtvašnico, kjer čaka nesrečno bitje sodnega ogleda. Osumljenka je dokaj zastavno dvaindvajsetletno dekle. Priznala je, da je porodila živo dekletce, ki ga pa je v popolna duševni zmedenosti, ne da bi se zavedala, kaj dela — zadušila. Sodna komisija se je torej odpeljala včeraj takoj na ffice mesta. V mrtvašnici so jo že pričakovali vaščani. Odpro zabojček, ki naj bi vseboval po navedbi vseh prisotnih otrokovo tru-pelce. Zdravnika stopita bližje, pogledata, pogledata pozorneje — zmajeta z glavo:
»To, da je dete?«
»Seveda je, hite zatrjevati ljudje, »samo zmr-cvarjeno je tako, da se ničesar ne more ločiti.«
Zdravnika pa se nista dala ugnati — pregledala sta stvar natančneje in spoznala v njej »posteljico« (Placema) Kje je torej ostaJ otrok? Domači so vedeti povedati k toliko, da je v noči nekaij dvakrat zavedalo. Starejši sin je vstal, pogledal v kuhinjo teT vprašal sestro, kaj da je. Ona ni odgovorila ničesar, nakar se je sin vlegel zopet spat.
Vsa komisija se je sedaj spravila na delo, da poišče dete. Z grablijami, z vilami in kolci oboroženi so brskali po vrtu, smeteh in gnoju. 2e so biH prepričani, da ne najdejo ničesar, ko povleče nekdo izpod peči trupelce, ki je ležalo med pepelom . . .	nir.
Nočni brlog
V neki neznatni beograjski kavarni le policija te dni razkrila brloz razuzdanosti in kokainizma. Že dolgo časa so v bližini stanujoči ljudje sumili da se v kavarni »Mali Orlic«, v ulici Vojislava lliča, dogajajo po-nočne orgije Toda dostoD v kavarno ie bil tako otežkočen da ie doslej vsaka policijska racija ostala brezuspešna. Cim so se detektivi pojavili pri vratih, ki jih je odpiral portir so se vsi sumljivi tipi v kavarni izgubili v sosednje prostore in posebne sobane ki jih le lastnik kavarne Vladimir Kornič, označeval kot svoje privatno stanovanje.
Na ponovne prijave ie policija nedavno noč s samokresi vdrla v kavarno in po ogledu vseh prostorov aretirala kavarnar-ia in odgnala na policijo tudi večje število sumljivih tipov in izgubljenih deklet. Ki lih je Kornič znal 'zvabiti v svojo službo in jih nato zlorabljal. V kleti je policija našla tudi lokal, kjer so se vsak večer sha-iali kokainistl in morfinisti. Med niimi le baje tudi več uglednih beograjskih osebnosti ki so redno obiskovale to zloglasno nočno kavarno. Afera vzbuja v Beogradu mnogo prahu.
Ob grobovih hrvatskih narodnih mučenikov
Zagreb, 1. novembra.
Že na vse zgodaj so se pričele pomikati na pokopališče Mirogoi ogromne množice zagrebškega prebiva stva. Pod arkadami je bila pred grobovi hrvatskih narodnih mučenikov Stjepana Radiča, Pav'z Radiča in dr. Gjura Ba-sarička postavljena posebna častna straža s številnimi reditelji. Mimo grobov hrvatskih mučenikov so tekom dneva defilirali desettisoči in dese-.tiso-či kakor svojčas, ko so mrtvi voditelji hrvatskega naroda ležali na mrtvaškem odru v Seljaškem domu.
Ob 11. so reditelji prekini i sprevod občinstva, nakar so se mačenikom poklonili voditelji HSS. Za dr. Mačkom in Predavcem so se vrstili vsi v Zagrebu nahajajoči se poslanci HSS. Vsak :e nosil krasen venec iz svežih rož. Poslanec Predavec je položil na grob Stjepana Radiča venec v imenu oblastnega odbora, dr. Košutič pa je ooložil na grob mučenikov krasen venec po naročilu hrvatskih kmetov, izseljencev v Novi Zelandiji.
Kmalu za tem je prispel v arkade Svetozar Pribičevič s uoslanci KDK. Po kratki molitvi na grobu svojih bivših tovarišev in prijateljev sta Svetozar Pribičevič in dr. Maček z ostalimi poslanci KDK odšla na grob Radiče-vega brata dr. Ante Radiča. Odtod sta se napotila na grobove omiadincev. ki so padli ob priliki manifestacij proti umoru v Narodni skupščini dne 21. junija. Voditelie in poslance KDK ie obkrožala velika množica om'adincev in meščanov.
V spomin Stjepanu Radicu
Napisano za koledar »Bažičnico«.
Bled, na dan Vseh svetih 1928
S svojega doma. ki stoji na obronku grička, kronanega s cerkvico, vidim vso gorenjsko pokrajino vse do Ljubljane preko rmenega. zlatega, icečega in škrlatnega jesenskega listja, kier solnce za siovo še enkrat obseva drevje. stare hraste. Na levi strani se dvigaio v nebo visoke Karavanke, a v neposredni bližini, kjer v ozki strugi teče Sava. gledam cerkveni stolpič Vibe. Prešernove domačije, srečne drage vasi domače, ki jo ie tako krasno opeval v svojem sonetu Tu sem je v svojih mladih dijaških letih prihajal kot romar Stjepan Radič na svoii apostolski in trnjevj poti ki si io je sam izbral. Spominjam se dni ko ie pozneje zopet prišel v naš kraj in ie večkrat bil gost v mojem domu.
Bilo je poleti, ko je solnce stalo visoko in smo polni nad mislili na žetev. Podnevi so ga obiskovali novinarji, zvečer pa ie prihajalo ljudstvo iz okolice, da v moiem domu pozdravi in čuje znamenitega sina velike Hrvatske. Tako je ljubil naš nepozabni vodja Slovenijo, da mi ie pozneje, ko me ie postavil za kandidata v Gorskem kotaru. dejal, da me želi kandidirati v takem kraju Hrvatske, odkoder ie mogoče z Vodenjaka ob bistrem dnevu videti slovenske Alpe in njih očaka Triglav, imenovan po bogu naših pradedov. ki še vedno živi v globini naših src Tedai sem se spomnil časov, ko sva v Beogradu govorila o tem. kako naj bi letos po njegovi veliki zaposlenosti prebila nekaj dni na Bledu in v okolici. Usoda ie hotela drugače Ni mu bilo usojeno enolično človeško življenje in navadna smrt kakor nam. Čakala ga ie polgota. na kateri je imel dati poslednjo in največjo žrtev za svoi narod Vidim ga še danes tako jasno pred seboj, kakor 20 iuniia. ko ie sedel mirno. tiho. brez zle misli in brez strahu v prvi klopi Narodne skupščine, v isti vrsti z dr Pernarjem. Grandio in Pribičevičem. dočim sem iaz bil oddaljen dva koraka. Naenkrat ie šest strelov pogodilo 5 naših naibnliših ljudi Naš vodia ie bil smrtno ranjen. Vse to se je zgodilo v par sekundah, a vsega tega večnost ne more popraviti.
Ko ie odjeknil strel za strelom, sem mislil samo eno- nai se zgodi karkoli, ne bom bežal nred streli z mesta, kamor so me poslali voliloi Gorskega kotara Še sem stal na svoiem mestu ko ie skupščina bila do malega že orazna. Pred menoi ie ležal dr. Basariček. ki ie pravkar izdhnil. a nekoliko levo od tribune ie umiral v srce zadeti Pavle Radič, okrog katerega se ie trudil slučajno navzoči zdravnik . . Šele zdaj sem se osvestil in vprašal takoj. k;e se nahaja naš predsednik Radič. Nekdo mi ie deial. da ie ranjen. Ves orestrašen po-hitim v klubsko sobo kjer sem stokaioče-mu Grandii slekel suknn In mu pomagal leči Tedai ie vstopil v sobo Svetozar Pribičevič Vprašam ga. kje ie Stiepan Radč Tudi on ga ie iskal Odšla sva skupno na dvorišče, kamor ie ravno dospel šofer, ki nama ie povedal, da ie oravkar odpela1 težko ranjenega predsednika v bolnico. Ta-koi sva se rvodala tjakaj in sva mu še lahko stisnila roko. ko ie bil brez tožbe In obtožbe Prenešen v operacilsko sobo.
Pozneje sem ga večkrat obiskaval na kliniki, v sobi. napolnieni s cvetiem. In sem se radoval niegovega naglega okrevania ki se ie po moiem mnenju hitro približevalo. Spremlial sem ga oozneie z ostalimi poslanci v Zagreb Das' smo odhod iz Beograda držali v ta'nostl le bila pot skozi Slavoniio In Hrvatsko nravi triumf manifestacija hvaležne duše hrvatskega naroda. ki ie svo-i živ dan ne bom pozabil.
Samo še enkrat sem poizneie dali časa govoril z našim predsednikom Povabil me ie k sebi in ie sedeč na verandi svoie vile govoril z vso bistrostjo svoiega duha. a vendar nekoliko tužno Zdravniki so za-branili rbiske. ki so ga utrulall. Obliubil ml ie še. da bo prispel k' meni na Bled na daljši ndd'h čim mu bo zdravie to dopustilo Zatrieval mi le. da se na Bledu počuti kakor doma Neki akademik, ki mu ie zaradi sigurnosti bil dodeljen ml ie oozneie povedal da le šp na dan pred smrtio ponovil želio da se odoravl na Bled Tam je nekoč v moio spominsko kniigo zapisal kratke besede, ki vsebulelo vse niegovo živllenle. nlegov uspeh, niegovo smrt in njegovo neumriočo slavo: — Iz narods z narodom za narod! — Dr. Ivan ŠvezeL narodni poslanec.
Ljubljana, 1. novembra.
Jesenska turobnost z deževiem in meglo je legla na zemljo in obiela vso prirodo. Na dostojen način kakor vselej se je Ljubljana tudi letos spomnila svojih mrtvih Že dopoldne so vrele množice po vseh potih k Sv. Križu in k Sv. Krištofu, pa tudi na Vič in v Štepanio vas. Ljubiiansko polje v smeri proti Sv. Križu ie bilo navzlic dežju že dopoldne podobno živemu mravljišču. Popoldne, ko se ie deževte nekoliko vneslo, jc promet narašča! od ure do ure. Ni prenizka cenitev, da je posetilo obe ljubljanski pokopališči do 5u.(X:y ljudi iz Ljubljane in okolice.
Ob 3. popoldne so se pričele v kapelici pri Sv. Križu molitve za mrtve, nakar je sledil Dri plavnem križu svečani requiem. Ob štirih popoldne se je vršila glavna svečanost na grobovih mrtvih voiakov. Ta tradicionalna svečanost ie pridržala številno množico navzlic zopetnemu deževiu. Tam na zelenih rušah skupnih ffrobov so zagorele neštevilne lučice. Pod spomenikom iu-denburskim žrtvam ie bilo naeromadenih mnogo vcncev. Mrtvim tovarišem v spomin je izpregovoril bivši voini kurat gospod ti o n a c. V ljudeh se je zbudilo toplo so-čustvo do tisočev onih nesrečnih ki so umrli da pripravijo drugim boliše življenje Vojaška godba ie zaigrala na voiaških grobovih več žalostink in oddelek vojaštva ie oddal razantno salvo.
Z njive mrtvih so se pričele razhajati množice šele v mraku. Odsev moria lučic ie žarel visoko gori pod nebo in vonj sveč in lesenskih rož. krizantem. aster, cipres in Palm ie napolnieval vse ozračie.
Lepo okrašeni so bili tudi letos grobovi Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Ivana Cankarja. Ketteja. Murna. dr. Kreka in drugih naših znamenitih ookoinikov.
Tudi na starem pokopališču rvri Šv. Krištofu ie bilo mnogo ljudi, vendar pa se je nudil občinstvu precej žalosten pogled. Grobovi so večinoma zapuščeni, deloma izkopani in prekopani, spomeniki nagneni ter poškodovani, nekateri celo na tleh in vsepovsod preraščeni z grmičeviem. Ciprese in žalne vrbe so nagnile svoie veie in v h.adnem vetru ie poz;io v večer ugaševala lučka za lučko. Le tu pa tam je še vzdrh-tela svečica nato pa ie vsepovsod nad grobovi zopet zavlada! mir in ie na pokopališčih zopet zavladalo ^veličanstvo smrti.
Tudi letos se je vršila skromna spominska svečanost na grobovih žrtev krvave avstrijske justice, na Suhem bajerju. Kljub skrajno slabemu vremenu se je zbralo na vojaškem strelišču lepo število občinstva, zlasti nacijonalistov, ki so tudi poskrbeli, da so bili arobovi lepo okrašeni s cvetjem in lučicami. Slovesnost se je pričela ob 11. dopoldne. Šentjakobski pevski zbor je pod vodstvom gosp. prof. Grobminga zapel na-grobnico «Bla?or mu». nakar je gosp. župnik Barle opravil molitve za mrtve in blagoslovil grobove. Pevci so še zapeli večno Jepo «Vigred», nakar je se ?osp. Ivo Rer-Ščak v daljšem govoru spominjal nesrečnih žrtev ob desetletnici našega osvobojenja, ki so prelili pred 14. leti kri za našo svobodo. Za udeležbo, poklonitev cvetja in svečic se je končno v imenu svojcev padlih žrtev zahvalil br. Kalin, nakar je bila ta skromna pijetetna svečanost zaključena.
¥
Navzlic velikemu prometu v mestu in na cestah proti pokopališčem ie dan minil brez nesreč. Do manjšega incidenta ie prišlo pri Sv Križu, kier so bivši Oriunaši no končanem obredu na vojaškem nokonališču izkazali pijetetno počaščenie svo;im pokojnim tovarišem. Grobovi pok. Slanah a. Bol-tavzaria in Znideršiča so bili posuti s cvetiem in v lučicah. okrog spomenikov pa se ie nabralo mnogo ljudi. Gosp. Berščak ie izrekel govor, ki ie bil ob koncu zelo temperamenten in ie končno aludiral na da-našnie politično stanje ter na dogodke pred 14 leti To ie izzvalo pri enem delu publike proteste in nastalo ie prerekanje z obeh strani Na ugovore: »Sram vas je resnice!« so oooziclonafci odnehali. Gospod Berščak ie zaključil svoi govor, nakar so se Hud je začeli mirno razhajati
Malo takta j,n piietete so žal tudi letos t>okaza!e večie gruče brezobzirnih Hudi. tudi žensk, a naiboli mladine, ki ie po končanih obredih mandrala preko grobov. Mučen prizor se ie odigral pri nekem grobu, kier sta se sprli zaradi nekeea mladega pokojnika dve skupini deklet. Mimoidoči so obe skup:ni glasno obsodili in preprečili nadaljnje prepiranie.
★ -
Maribor, 1. novembra. Danes so velike množice Dosečale dom vseh mrtvih. Most in cesta na Pobrežje sta bila ves dan polna ljudstva, hitečesra na grobove z venci in cvetjem, ki so ga že od nedelje dalje v izobilju prodajali na trgu vrtnarji in kmetje.
Staro pokopališče v mestu, ki jie bilo doklej skoro vsako leto precej zapuščeno, so letos lepo uredili in očistili. Tu je poko-nanih_ lepo število odličnih osebnosti, ki so si pridobili velike zasluge za naš kulturni napredek in zaslužijo, da se ohranijo pred propastjo vsaj njih spomeniki. Nameravano štetje posetnikov grobov na tem pokopališču ni popolnoma uspelo
Na obeh mestnih pokopališčih na Pobrež-ju je vladalo ves dan najživahnejše vrvenje. Mestni avtobusi so prevažali množice ves dan in so mariborske ulice nudile pravcato velemestno sliko. Trume pešcev so izpopolnjevale to vrvenje množic, ki so obiskovale njivo večnega miru. P-i vhodu na pokopališče so nabrali nekaj drobiža, ki se bo porabil v dobrodelne namene. Števila obiskovalcev pa tudi tu ni bilo mogoče niti približno ugotoviti. Pri popoldanskih obredih je nastopilo vojaštvo in oddalo dve salvi, svirale pa so vojaška godba ter godba društva Drave in katoliške mladine.
Splošna je bila sodba, da sta mestni pokopališči letos zelo okusno in lepo urejeni, dasi tudi to pot ni manjkalo žalostnih zapuščenih grobov. Kljub veliki množici, ki se ie kar trla na pokopališču, in kljub izredno živahnemu prometu se ni pripetila nobena nesreča.
Dobro j'e bilo obiskano tudi pokopališče v Studencih, ki spada pod magdalensko župnijo. Tudi to, nekdaj precej zapuščeno groblje je bilo letos izredno lepo urejeno, za kar gre glavna zasluga studenški občini Spominske prireditve so potekle v lepi pi-jeteti. Našteli so nad 3000 obiskovalcev že do 4. popoldne. Mestni avtobusi so brezhibno poslovali, čeprav občinstvo ni vzdržalo potrebne discipline in je rinilo v vozove, ki so bili že popolnoma zasedeni.