hrastnik - trbovlje - zagorje - litija Več je ceneje! Rastlinsko olje Cekin ■ Tovarna olja Gea, PET, 1 I jm l l( ) i 11_ J v i n***"—•' VEC JE CENEJE Ob nakupu 2 ali VEČ = 1kos ] ) -»no/n-S^: n 20 /o . .»* redna cena 1 kos = 2,17 ob nakupu 2 ali več = 1 kos 1,73 Sojini polpeti Hokus zamrznjeno, Žito, 400 g Polpeti VEČ JE CENEJE Ob nakupu 2 ali VEČ = 1 kos redna cena 1 kos = 2,86 ob nakupu 2 ali več = 1 kos 1,79 Turistična pašteta Delamaris, 80 g JE CENEJE Ob nakupu 2 ali VEČ = 1 kos 12% m ceneje redna cena 1 kos = 0,71 ob nakupu 2 ali več = 1 kos 0,62 ■ llllll Ulil lllllllllllllllll n —■ Knjižnica sp ZASAVC 2008 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0090666,20 COBISS e seMos J Aleš: 041615 050 Samo S ’ir'tS IjDI7®3[PLIG](š0l1u g Mm® vwtopnUSo s masažni aparati www.semos.si ZASAVC ISCE DOBITNIKA 2000 € . ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE hmmsS c1 sABi letih Poiščite več informacij na WWW.fSn.Si lil Podjetniška zvezda Dola ' Sj/fe/a/OBf Dobrodošli v hipermarketu S PAR ® ZAGORJE! Ponudba velja do 7.10.2008 oz. do prodaje zalog. Cene so v EUR. SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, Letališka cesta 26 OQlAi s m-Mt1 4 n ’> Projekt delno ßnancira Republika Slovenija Projekt delno ßnancira Evropska unija Kohezijski sklad Občina Trbovlje občina Hrastnik Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije. Gradimo čistilni napravi in kanalizacijska sistema Vsak od nas proizvede približno 150 litrov odplak na dan. Prebivalci občin Trbovlje in Hrastnik skupaj vsak dan izpustijo 4,4 milijona litrov onesnažene vode. Čiščenje odplak, ki obremenjujejo vodotoke, je del naše odgovornosti do okolja in naša naložba za prihodnost. Skoraj dve tretjini sredstev za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v občinah Trbovlje in Hrastnik sofinancira Kohezijski sklad EU. [glOr=—... ^nm "j f Morate prebrati: rf Na Bohu razkopavajo Belgijski dijaki na STPŠ Najboljši laser za najnižjo ceno Podjetniški kotiček Irene Meterc Reanimacijski kovček za ZD Zagorje Radeške mažorete v evropskem vrhu Intervju s štirimi poslanci Kulturna šola 2008 in odličnost Zasavci v najboljših letih Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00sit;, polletna 13,52 EUR <3240,00 sit). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UVODNIK jT Im Ob pohajkovanju po bližnjih gričih in vzpetinah je bilo ta teden slišati vesel otroški živ - žav. Posrečilo se jim je spet enkrat preživeti športni dan v naravi in to brez vremenskih težav. Vzklikanje, klepet in prešerni smeh me je opomnil, da se bliža teden otroka. Joj, kako polna usta so nas skrbi za naraščaj. Kaj vse jim pripravljamo v njihovem tednu. Kot, da bi otroci bivali z nami le en teden v letu in n e prej, ne potem o njih ne duha ne sluha. Dobro, ni čisto tako ignorantski naš odnos do mladih bitij in vendar bi lahko storili dosti več, kot jim ponudili le igro, zabavo, sprostitev...Ob kocu prireditve, športnega dneva, učnih delavnic gre naša bodočnost domov. Dragi starši, se zavedate, da je teden otroka vse leto, predvsem pa, da je tudi takrat, ko se zaprejo vrata stanovanja in v ključavnici škrtne ključ. Vprašanja, kot so: kje si bil, kaj si delal, so več kot odveč. Vrnite se v svoje otroštvo in odkrito priznajte, da so vam šla krepko na živce ta mamina vrtanja. Tresk z vrati v svojo sobo, v svoj svet...to je že neke vrste protest. Ali naša domišljija res ne premore kakšnih bolj izvirnih vprašanj za nadobudno mladež. Ah, ja, za to pa je potrebno nekaj več truda in energije, ki jo tako ali tako nima nihče več po napornem delu in dirkanju za takšnimi in drugačnimi dobrinami. In, če bi si morali po takem vsakodnevnem boju izmišljati še bolj izvirna vprašanja, potem bi znoreli. Mogoče bi tako vzkipeli in izgubili živce, kot jih je tista mama, ld se je lotila svojega še ne najstnika, kar v otroškem dispanzerju. Seveda, službe so takoj ukrepale, o tem ne gre dvomiti. In vendar dvomim o tem, da je to eden od redkih primerov, ko mora nekdo tretji poseči v dialog (besedni in fizični) med staršem in otrokom. Da se bedasto sprenevedamo, če pri sosedu bobni v stanovanju od premetavanja pohištva in se sliši vpitje in jok, to je že stara praksa. Tam, v javnem prostoru res ni bilo mogoče zatisniti oči, ko pa so stene vmes, to ni več naša stvar. Ali res ni? Ali v tem norem svetu ni mogoče, da odrasli znorijo za malenkosti in se znesejo pač nad šibkejšim od sebe. Nikar se za vogalom s sosedo ne spogledujte in pomenljivo Id maj te proti oknom, za katerimi se nekaj dogaja. Mogoče bi pa lahko drugače pomagali...Vsaj v tednu otroka! Urednica Marta P J mmtJA šreMtKA me V x_ 16. oktdsifi. 2009 v Jr^. 2L Naslovnica: Ansambel Zasavci F “70 OX //> V soboto, 20. septembra je v Trbovljah potekala predstavitev sistema zaščite in reševanja, istočasno pa je bilo regijsko preverjanje usposobljenosti ekip Prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa iz Zasavja in Posavja. Najboljši sta bili, za Zasavje ekipa Prve pomoči Občine Hrastnik in za Posavje ekipa Prve pomoči Nuklearne elektrarne Krško. Stojnica OO RK Trbovlje Dogajanje v Trbovljah je bilo na gimnazijskem igrišču in v mestnem parku. Na predstavitvi so sodelovali Uprava RS za zaščito in reševanje - Izpostava Trbovlje, Center za obveščanje Trbovlje, Radioamaterji iz Trbovelj, Industrijska reševalna enota »Klor« TKI Hrastnik, Brodarsko društvo Steldarna Hrastnik, Društvo za podvodne dejavnosti Trbovlje, Območno združenje Rdečega križa Trbovlje, Policijska postaja Trbovlje, Enota reševalnih psov Zasavje - Kinološko društvo Zagorje ob Savi, Zdravstveni dom Trbovlje, PGD Zagorje ob Savi, PGD Turje, PGD Dol pri Hrastniku, PIGD STT IM, PGD Dobovec, PGD Čeče, PGD Trbovlje mesto in Gasilski zavod Trbovlje. Skupinska slika zasavski in posavskih ekip Vsi sodelujoči so predstavili svojo opremo in sredstva, ld jih uporabljajo v različnih zaščitno - reševalnih intervencijah. V treh šotorih je potekalo preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in Rdečega križa. Sodelovalo je pet ekip, dve za področje Zasavja, to sta ekipi prve pomoči Občine Hrastnik in Eti Elektroelement d.d. Izlake, in tri za področje Posavja in sicer eldpa Občine Krško, Nuldearne elektrarne Krško in Poldicne gasilske enote Krško. Pripravljena so bila tri delovišča oz. tri prizorišča namišljene nesreče. Območno združenje Rdečega križa Trbovlje je na stojnici predstavilo ves material na temo zaščite, reševanja in prve pomoči iz založbe Rdečega križa ( brošure in zložen- ke: Najnujnejši ukrepi prve pomoči, Prva pomoč jutri, Temeljni postopld oživljanja... in pa zloženke na zdravstveno - preventivno tematiko: krvi tlak, holesterol, sladkorna bolezen, prevelika telesna teža, hepatitis...) Ob tem pa so na lutki prikazovali temeljne postopke oživljanja z uporabo učnega avtomatskega defibrilatorja. Zmagovalni eldpi regijskega tekmovanja za Posavje in za Zasavje se bosta udeležili Državnega tekmovanja usposobljenosti eldp prve pomoči CZ in RK, ld bo 11.10.2008 v Novem Mestu. Vir: GZ Trbovlje in OO RK Trbovlje MaH, slike: J.A. V času med 1. 10. 2008 in 22.10. 2008 potekajo, v sodelovanju Policije z drugimi subjekti, aktivnosti za večjo varnost pešcev v cestnem prometu. Sodelujoči v akciji imajo zastavljena dva cilja: - zmanjšanje števila prometnih nesreč v katerih so udeleženi pešci ter zmanjšanje teže posledic teh prometnih nesreč; - povečanje uporabe odsevnih teles pešcev, še posebej pri otrocih in starejših; Opravljene so bile analize stanja v zvezi s pešci v cestnem prometu. Pešci so v dolgoročnem obdobju zagotovo med najbolj ogroženimi v cestnem prometu, saj je delež mrtvih na 100 poškodovanih med najvišjimi glede na druge skupine udeležencev. Delež mrtvih je več kot dvakrat višji kot pri voznikih osebnih avtomobilov in kolesarjih. Najbolj ogrožena starostna skupina pešcev je nad 64 let. Med razlogi za večjo ogroženost starejših pešcev so njihove slabše sposobnosti za varno sodelovanje v prometu, manjša sposobnost organizma za uspešno zdravljenje in ne nazadnje pogostejše sodelovanje v prometu v vlogi pešcev. V jesenskem in zimskem času so, zaradi krajšega svetlega dela dneva in s tem povezane zmanjšane vidljivosti, pešci še toliko bolj izpostavljeni udeleženci v cestnem prometu, deleži mrtvih pešcev so enaki pri nesrečah v in izven naselij, kar kaže na različne dejavnike nesreč. Med poškodovanimi pešci prevladujejo otroci osnovnošolske starosti 7 do 14 let. V času preventivno-represivne akcije bodo policisti: - opravljali nadzor nad ravnanjem pešcev in voznikov, - izvajali poostrene nadzore nad kršitvami pešcev na območjih, ki izstopajo po problematiki pešcev; - obiskali domove za starejše občane in predstavili pomen ukrepov za večjo varnost v cestnem prometu; - opozarjali pešce na uporabo odsevnih teles in delili preventivni material. Glede na stanje cest, prehodov za pešce in pločnikov v Zasavju bo to več kot nujno potrebna akcija (predvsem) opozorilnega značaja. HMfeRČa 0 Vodstvo Občine Trbovlje je 17. septembra 2008 v prenovljeni občinski sejni dvorani pripravilo novinarsko konferenco. Največji poudarek so namenili zaključenim projektom in investicijam in tistim, ki se bodo v Trbovljah pričele izvajati v bližnji prihodnosti. Župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič je v uvodu predstavil projekte, ki so bili pred kratkim zaključeni oziroma so v fazi zaključevanja. Večina naložb predstavljajo rekonstrukcije državnih in mestnih cest. Tako je vodstvo Občine Trbovlje v četrtek, 18. septembra in v petek 19. septembra odprlo prestavljeno lokalno cesto Dobovec - Cimerno, odsek regionalne ceste, vodovod Planinska vas in rekonstruirano mestno cesto kopališče - Vreskovo - Neža. Do konca meseca septembra so se zaključili še rekonstrukcija ceste Komunala - Cerkev Sv. Martina in ceste Jager - Reška planina. Kljub temu, da je Občina Trbovlje zaključila nekatere pomembne projekte, je ostalo še nekaj odprtih, ob tem pa vodstvo Občine že načrtuje nove naložbe. V prihodnjih tednih se bo začela izvajati tretja faza urejanja Trga revolucije in modernizacija Spančevine, ld vključuje prestavitev struge potoka Trboveljščica in gradnjo varne poti v šolo, dela naj bi bila zaldjučena do leta 2010. V okviru projekta Centralna čistilna naprava (CCN) se v občini pospešeno nadaljuje gradnja kolektorjev, pretočnih bazenov meteornih voda in upravne zgradbe v Bevškem. Izmed prihajajočih naložb je podžupan Metod Kurent izpostavil naročilo projektno gradbene dokumentacije za novi, 25m dolg zimsko-letni bazen, ki se bo nahajal na lokaciji letnega kopališča v Trbovljah. Z omenjenim projektom bo športnikom celo leto zagotovljen objekt za treninge, bazen pa bo primeren tudi za najmlajše in za učenje plavanja, saj bo imel dvižno dno. Prav tako je vodstvo Občine Trbovlje pred kratkim, skupaj s podjetjem Rotiš, vložilo dokumente za spremembe prostorskih aktov, ld naj bi bile gotove do 3 1. marca 2009 ter tako obravnavane na aprilski seji občinskega sveta. S sprejetjem spremenjenih prostorskih aktov bodo omogočene investicije za gradnjo objektov z garažnimi hišami, trgovsko-poslovnimi prostori in stanovanji. S tem korakom želi vodstvo Občine Trbovlje med drugim prepričati mlade, da ostanejo v Trbovljah, saj se mesto v zadnjih letih pospešeno razvija, z vključevanjem v tretjo razvojno os pa bi mesto predstavljalo še večje potenciale. Tako so predstavniki Občine še enkrat zagotovili, da se bodo tudi v prihodnje borili za potek 3. razvojne osi na m ikro lokaciji Trbovelj, saj bi s tem skrajšali čas in razdaljo cestnih povezav občine Trbovlje z ostalimi večjimi slovenskimi središči. Za konec novinarske konference je župan predstavil nov projekt, v katerega se je vključila Občina Trbovlje. Projekt je imenovan »Otrokom prijazno Unicefovo mesto« in je namenjen dviganju kakovosti življenja za otroke in mlade. Mesto Trbovlje k temu projektu, v sodelovanju z Mladinskim centrom Trbovlje, pristopa kot peto slovensko mesto. V okviru projekta se bodo v prihodnjih dvanajstih mesecih razvile ‘varne točke’, imenoval ‘glasnik otrok in mladostnikov’, postavili ‘nabiralniki želja, vprašanj in idej’ ter prirejali dogodki, ld bodo vzpodbudili otroško in mladostniško ustvarjalnost. MaH K preostalim hišam v Planinski vasi, ki niso še imele vodovoda, so v tretjem četrtletju letos napeljali pitno vodo, da ne bodo več odvisni od bližnjih studencev in njihovega pritoka in kapnice. Slavnostna otvoritev je bila 18.septembra popoldan pri Hribarjevi domačiji. Predsednik odbora za izgradnjo vodovoda Bojan Gorjup je opisal potek izgradnje od prvih začetkov v podpredsednik KS Klek Bogdan Jager. Novo pridobite' financirala občina, deloma pa tudi s sredstvi EU. letu 1991 do danes. Prisotne sta pozdravila župan Bpgdgjj^Sajuvič in / je blagoslovil župnik farne cerkve sv. Martina IvarKŠblih. Izgfatjjnjo je BesedU0in slike: Irena rf&zelj % „J ■V I© füMftagc Poslovni prostori Adriatica, ki so bili doslej v gasilskem domu na Dolu, so zdaj že nekaj mesecev v Hrastniku, Trg Franca Kozarja 2. »Ljudje so se že navadili,« je povedala zastopnica Stanka Završnik. »Gasilski dom pa je zaradi novega prostorskega načrta Dola tako in tako predviden za rušenje...« Dodala je še, da imajo odslej tudi v centru Radeč svoje poslovne prostore, saj je stranke pred tem obiskovala zastopnica le na terenu. Slika in besedilo: Fanči Moljk Tudi letos je Zasavska ljudska univerza, kjer je Svetovalno središče Zasavje, imela 17. septembra svojo stojnico pred Šparom v Trbovljah. Kar sedemdesetim ljudem, ki so se oglasili pri njih, so predstavili bogato ponudbo izobraževanja, Id jo ponujajo Zasavska ljudska univerza, Srednja tehniška in poklicna šola v Trbovljah, Srednja šola v Zagorju in Društvo U3 - Univerza za tretje življenjsko obdobje. Nekatere je zanimalo kako priti do formalne izobrazbe ali zaključiti nedokončano izobraževanje na različnih stopnjah ali kako pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo. Drugi so spraševali po funkcionalnih znanjih, ki jih želijo pridobiti. Veliko so se zanimali za računalniške in jezikovne tečaje, tečaj masaže in refleksne masaže stopal. ZLU je ob tej priložnosti pripravila tudi nagradno igro, ld bo enemu srečnežu ali srečnici prinesla brezplačno udeležbo na tečaju refleksne masaže stopal. V okviru projekta CVŽU (Center vseživljenjskega učenja op.a.) bodo v tem šolskem letu na ZLU v Zagorju organizirali vsak mesec 5-urno brezplačno računalniško delavnico za starejše in brezposelne. Prva delavnica je bila v ponedeljek, 29. septembra. Na delavnice se je potrebno predhodno prijaviti na ZLU. Tečaj refleksne masaže stopal bo v oktobru, če bo dovolj prijav pa tudi v novembru. Besedilo in slika: Irena Vozelj V sredo, 24. septembra 2008 so začeli v centru Dola z rekonstrukcijo ceste Dol - Blate, ki jo sofinancira evropska skupnost. »V prvi fazi bomo uredili vodovod, pločnik, javno razsvetljavo, asfaltirali cesto,...« je povedal Janez Kraner, direktor občinske uprave. Potem pa bodo sledila dela v zvezi s kolektorjem. Sliki in besedilo: Fanči Moljk za avc 17. seja OS Občine Hrastnik je potekala v galeriji DD Hrastnik v četrtek, 18. septembra 2008 in je imela dvanajst točk dnevnega reda. Med prvimi sklepi je bila potrditev podrobnega prostorskega načrta Resnica - prva obravnava, s katero bo v naslednjih fazah seznanjena tudi javnost. Na vprašanje, če je v tem načrtu tudi Korbarjev hrib, so dobili pojasnilo, da je prostorski dokument Korbarjev hrib že v veljavi. Upoštevali so tudi nekaj drugih predlogov občinskih svetnikov. Pri sprejemu odloka o plakatiranju so se strinjali, da je potrebno proučiti še nekatere KS, ki nimajo plakatnih mest za splošna obvestila. Najobsežnejši dokument te seje je bilo poročilo o izvrševanju proračuna občine Hrastnik v obdobju januar - avgust 2008, ki ga je podala Vanja Jerič, vodja oddelka za proračun in finance in so ga sprejeli brez razprave. Po obravnava in daljši razpravi so sprejeli tudi predlog odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom Hrastnik v prvi obravnavi. Razpravljali so še o dodatnih sredstvih, ki naj se zagotovijo iz proračuna za leto 2008 za izplačilo proračuna plač zaposlenim v programu pomoč družini na domu. Tako bi odpravili nesorazmerja v osnovnih plačah v javnem sektorju v skupni višini 662,14€. Brez razprave so sprejeli tudi sklep, ki pravi, da se za športna objekta občinskega pomena določata nogometno in rokometno igrišče s pripadajočimi površinami in objekti v športnem parku na Logu. Pri točki volitve, imenovanja so razrešili za člana nadzornega odbora Sebastjana Sketaka in do konca mandata imenovali Jurija Kolarja. Namesto Mateje Planico pa bo članica sveta Knjižnice Antona Sovreta odslej Tanja Butara. Na koncu so dali še nekaj pobud za sanacijo centra Hrastnika - stopnice med davčnim uradom in stolpnico Log 3 in za ureditev železniške postaje. Zupan se je strinjal in pojasnil, da je posredoval pobudo za železniško postajo že ob obisku vlade v Zasavju. Besedilo in slika: Fanči Moljk V letošnjem letu je Davčna uprava prvič posredovala zavezancem za plačilo dohodnine informativni izračun, s katerim so se lahko strinjali ali pa vložili ugovor. V zadnjih dneh septembra je davčna uprava izdala še 68.599 odločb o odmeri dohodnine. Odločbe so prejeli tisti zavezanci, lci so vložili ugovor zoper informativni izračun ali pa so sami vložili napoved za odmero dohodnine. V Zasavju je dohodninske odločbe pričakovalo še 1877 davčnih zavezancev, od katerih je 1381 že dobilo konec septembra, okoli 500 pa je takih, za katere je potrebna dodatna obdelava oziroma primerjanje podatkov. Vsi ti zavezanci bodo dohodninske odločbe dobili do 31. 10 2008. MaFI Na trboveljskem Spektru so se odločili za prodajo nezasedenih stanovanj, starih 60 let in več. Vseh stanovanj v tokratni ponudbi je bilo osemnajst in sicer v Trbovljah, Zagorju in Kisovcu. Velikost stanovanj je različna, od 40 do 90 m2, izklicne cene pa so se vrtele od 16.000€ za 32 m2 do 35.000 € za stanovanje velik okrog 80m2. MaH ”70 o\ /r» [Q fiwftggc Na razpisih za evropska sredstva je bila zagorska občina v preteklosti dokaj uspešna, zato se je tudi letos odločila za prijavo nekaterih projektov za sofinanciranje z denarjem evropska unije. Tokrat gre za modernizacijo cestnega cestna povezava je izredno pomembna evropske unije je tudi modernizacija odseka v dolžini 1580 m. Prvi del od- za povezavo celotne KS Senožeti-Tir- Ceste Borisa Kidriča po izgradnji ob-seka od Sentlampertom naprej bo ob- na z Zagorjem. Dokumentacija je pri- voznice. Najprej bo potrebna prekate-novljen, drugi daljši del ceste proti Mo- pravljena, pričakujejo pozitivni sklep gorizacijo ceste v kategorijo lokalnih seniku pa bo popolnoma prenovljen, službe za lokalno samoupravo in se cest, nato pa računajo, da bodo to za-Investicija je vredna okoli 802.000 €, pripravljajo na izvedbo načrtovane in- gorsko osrednjo cesto lahko prenovili od tega pričakujejo 568.000 €. Dela vesticije. Eden od projektov, ld ga na- tudi s pomočjo evropskih sredstev, bodo potekala v letih 2009-2010. Ta meravajo realizirati s pomočjo sredstev MaH Temperature zraka so se na hitro spustile navzdol, ob položnicah za ogrevanje pa bo pošteno vroče Trboveljčanom in Hrastničanom. Cene energentov se višajo, kar pomeni tudi podražitve toplotne energije. Tako sta Toplarni v Trbovljah in Hrastniku s 1. septembrom zvišali cene toplotne energije. V Hrastniku je ogrevanje poskočilo za dobrih 11 odstotkov, v Trbovljah pa za okrog 16 odstotkov. Nove cene za gospodinjstva za megavatno uro so zdaj v Hrastniku 69 evrov, v Trbovljah pa 77 evrov. V Zagorju, kjer v kotlarni za pridobivanje toplotne energije uporabljajo biomaso oz. odpadni lesni material iz Svee, se cene niso zvišale in veljajo od 1.1. letos. Gospodinjstva pa za megavatno uro plačujejo dobro polovico manj kot v sosednjih dveh občinah, in sicer 33 evrov. Da položnice za ogrevanje v hladnih dneh, ld so se raztegnili kaj na deset mesecev na leto, le ne bi bile tako nerazumno visoke, lahko poskrbijo odjemalci toplotne energije tudi sami. Stanovanja je potrebno prezračiti tako, da imamo o lena na stežaj odprta krajši čas. Naj ne bodo vertikalno odprta na daljše obdobje, saj tako prostor le ohladimo in ne prezračujemo. Po temeljitem prezračenju o lena zapremo. Zelo pomembno je, da pri ogrevanju ne pretiravamo s temperaturo. Z vsako stopinjo, za katero zmanjšamo temperaturo v prostoru, prihranimo 6-7 % pri rabi energije. Strokovnjaki zagotavljajo, da je 21 do 22 stopinj v sta- novanju dovolj, razen v kopalnici. Pazimo tudi, da so radiatorji prosti. Tudi zavesa lahko zmanjša dotok toplote v prostor. Za hladne dni torej skrajšajmo zavese in odmaknimo pohištvo stran od grelnega telesa. Ugotovimo še, ali je v radiatorju morda zrak in mu dajmo prosto pot ven iz radiatorja. Ne nazadnje pa morajo biti o lena tudi dobro zatesnjena, da nam toplota ne uhaja na napačno stran, s spuščenimi roletami prihranimo še dodatnih 15 % toplote. Če nismo vezani na toplovod in se ogrevamo sami, moramo dobro pregledati še peči. Vsakoletni servis ne bo odveč. MaH Regionalni center za razvoj kot štipenditor - v sodelovanju z zasavskimi delodajalci ter Skladom RS za razvoj kadrov in štipendije - razpisuje 34 novih štipendij za šolsko leto 2008/2009. Javni poziv za oddajo vlog za pridobitev štipendije iz enotnih Regijskih štipendijskih shem za šolsko oziroma študijsko leto 2008/2009 je objavljen na spletni strani Regionalnega centra za razvoj. Tam je objavljen tudi obrazec Vloga za štipendijo, kandidati pa ga lahko tudi osebno prevzamejo na sedežu centra (Podvine 36, Zagorje ob Savi). Štipendije bodo dodeljene dijakom in študentom, ld se šolajo za poklice, po katerih delodajalci povprašujejo in za katere so predhodno izrazili interes na posebnem javnem pozivu. Število štipendij je omejeno z obsegom razpoložljivih javnih sredstev iz Evropskega socialnega sklada, upravičenci pa so dijaki in študentje, ki se izob- ražujejo doma ali v tujini, se pa bodo po končanem šolanju zaposlili v zasavski razvojni regiji. Vloge lahko oddate osebno na sedežu Regionalnega centra za razvoj - najkasneje 10. oktobra 2008 do 12. ure - ali po pošti, pri čemer bodo veljale vloge s poštnim žigom do 10. oktobra. Do istega datuma se morajo na razpis prijaviti tudi sedanji štipendisti, ki morajo izpolniti le izjavo, s katero dovoljujejo prenos dokumentacije iz predhodnega razpisa. Vsa dodatna pojasnila glede razpisa lahko dobite pri Barbari Kaluža (tel: 03/56-60-5 12 ali 03/56-60-500 oziroma po e-pošti: barbara.kaluza@rcr-zasavje.si in info@rcr-zasavje.si.). Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje je 14 dni gostila šest dijakov in tri profesorje tehniške šole VTI - Vrij Technisch Institut iz belgijskega mesta Ieper. V okvira projekta Leonardo da Vinci Mobility, ki spodbuja sodelovanje med državami članicami EU na področju izobraževanja, je Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje od 14. do 26. septembra 2008 gostila šest dijakov in tri profesorje tehniške šole VTI - Vrij Technisch Institut iz belgijskega mesta Ieper. Belgijske in trboveljske dijake povezuje projekt Aviacija - nekaj iz njene preteklosti, kjer belgijski dijaki in profesorji izdelujejo repliko (ne maketo) vojaškega letala iz 1. svetovne vojne, na STPS Trbovlje pa so s pomočjo dijakov, pod mentorstvom profesorja Saša Kneza, in ostalih profesorjev popravili originalni letalski motor ter izdelali dele letalskih kril oz. repa. Belgijski dijaki so poleg resnega in zahtevnega dela v delavnici imeli tudi pester spremljevalni program, v katerem so v dveh tednih spoznali Trbovlje in Slovenijo, pri čemer pa je bila rdeča nit zgodovina, letalstvo ter seznanjanje z lokalno industrijo. Gostje iz Belgije so tako obiskali Termoelektrarno Trbovlje, Steklarno Hrastnik, podjetje Forstek, trboveljski muzej, Bogenšperk, Medijske toplice, zimski muzej motociklov na Vranskem, dolino Trente, muzej 1. svetovne vojne, Maribor, Piran, Hrastovlje, Celjski grad ... Posebno težo pa je dal tudi sprejem na občini Trbovlje. Ker je bil v času obiska belgijskih dijakov in profesorjev evropski dan jezikov, se je v ta namen izdelal priložnostni trojezični (slovensko-angleško-nizozemski/flamski) slovar, ki obsega nekaj koristnih vsakdanjih izrazov ter nekaj strokovnih izrazov s področja avtomehanike in letalstva. Dan pred zaključkom so belgijski dijaki in profesorji na šoli pripravili zaključno prireditev, kjer so predstavili 14-dnevno delo, svojo šolo in šolski sistem v Belgiji. Zadnji dan pa so preživeli ob lepotah Bleda, Kranjske Gore in Planice, saj so se pridružili nagradnemu izletu ravnateljice za dijake, ld so se v lanskem šolskem letu še posebej izkazali z učnim uspehom, na tekmovanjih ali v krožkih. Sam projekt se bo nadaljeval v Belgiji, in sicer v novembru z obiskom dijakov STPS Trbovlje in dveh profesorjev. Ravnateljica STPŠ Trbovlje, Marjetka Bizjak, je s projektom in izmenjavo zadovoljna in se veseli nadaljnjega sodelovanja in novih projektov. Tanja Tkane Na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje so se v tem šolskem letu povezali s podjetjem Microsoft in svojim dijakom ponudili storitev Live@edu. Gre za brezplačno storitev, ki med drugim vključuje elektronsko pošto, storitve povezovanja in sodelovanja (Windows Live Messenger, Office Live Workspace, Windows Live SkyDrive, ipd.) in druge storitve v okviru storitev Windows Live. Skupaj s predstavniki podjetja Microsoft so organizirali v septembru predstavitev Live@edu za dija- ke in profesorje, na predstavitev pa so povabili tudi predstavnike zasavskih osnovnih in srednjih šol in jim ponudili brezplačno vpeljavo storitve na njihovih šolah. Prikaz so zaradi večjega števila obiskovalcev izpeljali dvakrat v prostorih telovadnice Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. MaH lijfMfifi l&ser täi na j niljo; mvio Negovalni salon »Andreja«, katerega lastnica je Andreja Borišek, in domuje v Zdravstvenem domu Zagorje, že osemnajsto leto skrbi za boljše počutje vsakogar, ki se odloči nekaj storiti zase, za svoj izgled in za zdravje. Mati in hči na delovnem mestu Med dejavnosti negovalnega salona »Andreja« sodi pedikura, manikura in umetni nohti, nega telesa, nega obraza in dekolteja, sedaj tudi z uporabo ultra zvoka, solarij, ličenje, permanentni make up, vstavljanja uhanov in od sedaj dalje tudi laser. To je novost v med njihovimi storitvami, v stroki pa se uspešno uporablja v Sloveniji že nekaj let. Ime te novosti je 1PL-LASER, Id zelo uspešno odstranjuje moteče nevšečnosti pri ženskah in pri moških. Rezultati raziskav o uspešnosti so pozitivni in zavidanja vredni. Poudariti pa je treba, da je za delo z IPL laserjem primeren le jesenski, zimski in spomladanski čas, kajti koža v času uporabe laserja ne sme biti porjavela. V salonu se lahko pohvalijo z dobrim obiskom. Stranke so se odločale predvsem za odstranjevanje dlakavosti po obrazu in telesu (brčice, Manikura noge, pazduha, bikini in pri moških hrbet) odstranjevanje kapilar na obrazu (rdečica) odstranjevanje starostnih in sončnih peg (obraz, roke) aknasta koža mladostnikov v puberteti fotopomlaj evan j e ali nekirurški lifting obraza (gube) Uspešnost terapije je 80-90 odstotna. Glede na to, da 100 % rezultatov ni mogoče doseči niti v zdravstvu, je odstotek uspešnosti več kot zadovoljiv. »Likanje« z laserjem Za dosego tako visokega odstotka uspešnosti pa je potrebno določeno število terapij oziroma obiskov. Pri odpravljanju dlakavosti je potreben poseben sistem zaporedja tretmajev in najmanj šest obiskov. Pri kapilarah na obrazu naredijo štiri do šest tretmajev s presledki, pri fotopomlajevanju morajo biti trije do šest tretmajev enkrat mesečno. Za odstranjevanje starostnih in sončnih peg priporočajo štiri do šest obiskov s presledki, medtem ko pri zdravljenju herpesa Simplex (na ustnicah) naredijo dva tretmaja v dveh dneh. Seveda je število terapij odvisno od poraščenosti z dlakami, globine gub, globine kapilar... Za začetek se pri prvem obisku s stranko pogovorijo o tem, kar mora vedeti o samem postopku. Po končani terapiji dobi posebna navodila za nadaljnjo nego doma. Zelo ponosni so ob ugotovitvi, da so stranke zadovoljne z njihovimi storitvami. Ne gre prezreti dejstva, da se v negovalnem salonu »Andreja« zavedajo, da kupna moč prebivalstva v Zasavju le ni tako visoka kot v drugih krajih Slovenije, zato so svoje usluge temu primerno ovrednotili. Lahko se pohvalijo s cenami, ld so najnižje pri tovrstni dejavnosti v Sloveniji. Prišla je jesen, porjavelost kože počasi bledi, dlačice dobivajo spet temnejše barvne tone in zato je zdaj ravno pravi čas za obisk negovalnega salona in razvajanje duše ob zavedanju, da smo nekaj storili zase, in telesa, ki je njeno domovanje in je prav, da lepo izgleda... -7d ca zn produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja pstanitß "Ut trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP „ . . E-mail: atv.signai@siol.net ÄVIlgno dri L! Valvasorjev trg 3 1 270 Litija tel,/fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 O OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! (7|*| ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 HI 2 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 JEe 4Ö let z uami: ,7 • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • barSedmica imml ‘m- KŠEFTI GSM 040 101 411 V soboto se dobimo v Savni Peči Za peti Sovretov pohod v Savno Peč je vse pripravljeno, zato se dobimo v soboto, 4. oktobra 2008 od 8. do 9. ure za hrastniško železniško postajo ali za Dolanko. Tudi z dežniki bo zabavno, če bi jih slučajno potrebovali. (Dodatne informacije: 031 626 772) F. M. ”70 o\ ir> ® PODJETNIŠKA Podjetniški kotiček Irene Meterc Monting SK iz Laškega je Savinjsko-zasavska gazela Časopisna družba Dnevnik, d. d., je 25. septembra v Celju razglasila savinjsko-zasavsko gazelo 2008. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in tretji finalist izbora za naziv zlata gazela 2008 je podjetje Monting SK iz Laškega, ld izdeluje stroje za proizvodnjo kamene in steklene volne. Letošnja generacija gazel savinjsko-zasavske regije je v letu 2007 ustvarila skoraj 448 milijonov evrov prihodkov od prodaje. To pomeni, da so najhitreje rastoča podjetja savinjsko-zasavske regije prihodke v petletnem obdobju, od leta 2002 do 2007, povečale 4,6-krat. Monting SK, d. o. o. Silvester Knez, direktor Monting SK d.o.o., Laško Osnovni program podjetja je izdelava in montiranje strojev za proizvodnjo kamene in steklene volne. Silvester Knez je začel leta 1969 kot vajenec v enem od takratnih družbenih podjetij, ld je precej uspešno delovalo do leta 1995, nato pa je sledil stečaj. Sel je na svoje in kot samostojni podjetnik povabil k sodelovanju še nekaj sodelavcev. V najetih prostorih je posel hitro stekel in s poslovnimi partnerji je ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo, ki je bila do leta 2000 že precej uspešna. »Nato so postali naši pogledi na prihodnost vse bolj različni, razšli smo se in današnje podjetje je takrat praktično začelo znova,« je povedal Silvester Knez. Podjetje je raslo iz leta v leto, osnovni dejavnosti so dodali še montažo strojev in naprav ter se vse bolj ozirali po tujih trgih. Danes podjetje na domačem trgu ustvari le približno 15 odstotkov celotnih prihodkov, med tujimi trgi pa sta najpomembnejša Rusija in Kazahstan. Inovativnost je ena od prednosti družbe. »Tega je pri nas presenetljivo veliko. Danes smo v našem podjetju že v takšni fazi, da lahko del denarja vlagamo tudi v razvoj in spodbujamo inovacije na vseh ravneh. Prepričan sem, da se da tu še veliko narediti, veliko izboljšati in s tem popraviti kakovost našega dela in izdelkov.« Sto najhitreje rastočih podjetij savinjsko-zasavske regije Sto savinjsko-zasavskih gazel je v letu 2007 zaposlovalo 3.258 ljudi ali v povprečju vsaka gazela 33. To pomeni, da so podjetja od leta 2002, ko so v povprečju poslovala z ekipo osemnajstih zaposlenih, število delovnih mest skoraj podvojila. Letošnja generacija gazel savinjsko-zasavske regije je v letu 2007 ustvarila skoraj 448 milijonov evrov prihodkov od prodaje. To pomeni, da so najhitreje rastoča podjetja savinjsko-zasavske regije prihodke v petletnem obdobju, od leta 2002 do 2007, povečale 4,6-krat. Več kot polovica zaposlenih v gazelah savinjsko-zasavske regije mesečno prejema plačo, ld presega 1.012 evrov, pri čemer povprečen zaposleni ustvari 29.630 evrov dodane vrednosti. Nadaljnji regionalni izbori Izbor najuspešnejših regijskih podjetij se bo nadaljeval 2. oktobra v Novi Gorici, ko bo časopisna družba Dnevnik, d.d., med podjetji Epic, d.o.o., Finali trading, d.o.o., Instrumentation Technologies, d.o.o., Simčič storitve, d.o.o. in Studio Gasspar, s.p., razglasila primorsko-notranjsko gazelo 2008 in četrtega finalista za zlato gazelo 2008. Dravsko-pomurska gazela bo znana 9. oktobra in gorenjska gazela 15. oktobra. Razglasitev zlate gazele 2008 bo 22. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Znani so že trije finalisti za zlato gazelo 2008 - to so podjetje Rem, dolenjsko-posavska gazela 2008, Blažič, robni trakovi, gazela osrednje Slovenije, in podjetje Monting SK, savinjsko-zasavska gazela. IAPTI in GZS Izbirata naj e-podjetje Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo vabi podjetja k sodelovanju na izboru za nagrado Naj e-Podjetje za celovito in uspešno vpeljavo procesov in tehnologije e-poslovanja v svoje vsakodnevno poslovanje. V okviru nagrade Naj e-Podjetje bodo izbrali tista podjetja, ki so bila posebej uspešna pri uvedbi in nadaljnji uporabi e-poslovanja v svojih poslovnih procesih. Na podlagi pregleda učinkovitosti rešitev v prijavljenih podjetjih bodo nagradili tudi najboljše e-aplikacije oziroma integrirane e-rešitve, ld so rezultat slovenskega razvoja. Kategorije, merila za izbor, postopek izbora in druga dokumentacija v zvezi z javnim povabilom so na voljo na spletnih naslovih: wwvv.naj-ePodjetje.si in www.gzs.si. Prijaviti se je mogoče najkasneje do 7. oktobra 2008 do 10.00 ure s pomočjo obrazca na spletnem naslovu: www. naj-ePodjetje.si. mmio 01 V sredo, 24. septembra 2008, je potekala v trboveljskem Delavskem domu okrogla miza na temo projekta Občina po meri invalidov. Okroglo mizo je organiziralo Društvo invalidov Trbovlje in Občina Trbovlje. Pravzaprav je naziv okrogle mize nosil podnaslov Ovire niso nepremagljive, saj so prisotni spregovorili ravno o tem, kje in kakšne ovire invalidom še vedno predstavljajo težave v vsakdanjem življenju. Odpravljanje ovir omogoča invalidom samostojno in neodvisno življenje. Prvi koraki so bili v Občini Trbovlje že narejeni, zato je bila mestu Trbovlje pred tremi leti podeljena listina Občina po meri invalidov. Vendar je, kot pravijo invalidi, še marsikaj možno pa tudi potrebno postoriti. Okroglo mizo je vodila Joža Ložak, sicer svetnica občinskega sveta. V imenu Občine Trbovlje sta prisotnim spregovorila tudi sklicatelja okrogle mize Rudi Janežič, predsednik Društva invalidov Trbovlje in podžupan Občine Trbovlje Mitja Rozina. V razpravi je bilo slišati vrsto pohval na račun razumevanja občinske politike in upravnih služb, pa tudi kritičnih pripomb. Razpravljale! so menili, da je mogoče z malo sredstvi in veliko dobre volje odpraviti še marsikatero pomanjkljivost. Rudi Janežič je poudaril velik pomen projekta Občina po meri invalidov za invalide in vse občane. Menil je, da je nadgradnja projekta vidna na vseh področjih življenja. Projekt je bil potrjen tudi v Bruslju, kjer bodo invalidi v prihodnosti po vsej verjetnosti dobili tudi komisarja(ko). Kot je dejal, je pohvalno, da je občina Trbovlje na četrtem mestu med vsemi občinami v Sloveniji, ko gre za realizacijo ciljev, dogovorjenih v projektu. Treba pa se je zazreti tudi v prihodnost in omogočiti invalidom vključevanje v normalno življenje. Trboveljski podžupan Mitja Rozina, Id je zadolžen za družbene dejavnosti, je bil kritičen do svojih kolegov svetnic in svetnikov, saj sta se od 27 zgolj dva udeležila okrogle mize. Dejal je, da je potrebno še marsikaj postoriti, vendar pa so Trbovlje lahko na tem področju zgled marsikateri drugi občini v Sloveniji. Izrazil je tudi prepričanje, da se bo v naslednjih letih kakovost življenja invalidov v Trbovljah še izboljšala. Ml ■ jMi Marija Juraja, predsednica Turističnega društva Trbovlje, je poudarila sodelovanje med Društvom invalidov Trbovlje in Turističnim društvom Trbovlje. Kot je menila, je tudi po zaslugi trboveljskih invalidov mesto postalo bolj prepoznavno. Predstavnica Rdečega križa Trbovlje, sekretarka Helena Kastelic, je pohvalila dosežke projekta in menila, da bi bilo pametno v prihodnosti nabaviti aparat za oživljanje. »Smo ena redkih občin, v kateri deluje koordinacija za pomoč invalidom,« je še poudarila Helena Kastelic. V razpravi je bilo slišati tudi, kaj najbolj pogrešajo posamezne kategorije invalidov in kaj pričakujejo, da se bo uredilo. Tako so omenili zvočno signalizacijo na semaforjih za slabovidne, poostren nadzor koriščenja parkirnih površin, namenjenih invalidom, nadaljevanje graditve ldančin, banke bi za komitente, še posebej invalide, morale poskrbeti z vgradnjo WC-jev v svojih poslovnih prostorih, v trgovskem centru Spar bi morala njihova redarska služba zagotoviti, da parkirnih prostorov namenjenih invalidom ne zasedajo vozniki, ki nimajo statusa invalida. Še poseben problem pa pomeni pomanjkanje razumevanja sicer telesno zdravih etažnih lastnikov v večstanovanjskih objektih, ki nimajo posluha za sosede invalide. Tekst in slike: M.A.Š. BßlKrV£AJO 1---------- Počitniški projekt »Letovaje in prosti čas« je člane Društva prijateljev mladine Trbovlje zaposlil za dva res aktivna poletna meseca. Njihovi prostovoljci so bili resnično delavni in uspešno so izpeljali počitniške dejavnosti v domačem kraju in tudi štiri letovanja. Počitniških dejavnosti se je v povprečju udeleževalo 25 otrok, ob lepemu vremenu več, v primeru dežja pa se je število kar precej zmanjšalo. Tudi vsa letovanja so bila polno zasedena in letošnje leto so imeli na vseh štirih lokacijah izredno srečo z lepim vremenom. Savudrija Tabor Mojca v Dolenjskih Toplicah Otroci so tako užival v Taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah, na Krku, v Savudriji in na Debelem rtiču. Poletne dejavnosti so zaključili konec avgusta s prireditvijo »Slovo poletju«, Id je bila dobro izpeljana, želeli bi si le več obiska. Komaj so se končali počitniški dnevi in se je pričela šola, že je bila na vrsti organizacija dogodka Vesela ulica v okviru Dneva brez avtomobila, ki so jo pripravili skupaj z občino Trbovlje in Mladinskim centrom Trbovlje. Prireditev je potekala v soboto, 20. septembra pred trboveljskim mu- zejem. Za otroke so med 18. in 20. uro izvajali raznolike ustvarjalne delavnice (izdelovanje časopisa na temo »Dan brez avtomobila«, risanje družinskega drevesa, oblikovanje obeskov za ključe in izdelkov iz balonov), po 20. uri pa je sledil še program za mladino v organizaciji Mladinskega centra Trbovlje. Debeli rtič Naglo se bliža Teden otroka v mesecu oktobru. Letošnje leto na temo »Nekoga moraš imeti rad«. Pripravili bodo že tradicionalne prireditve, ki so jih v letošnjem letu še preoblikovali in nadgradili. Teden med 6. in 12. oktobrom bo tako ponovno pester za najmlajše Trboveljčane. DP M Trbovlje za avc mimio © R^aaitilma^iijSifeH loMek ts IB lagod je Zdravstvenemu domu Zagorje je Lek, v sklopu dobrodelne akcije »Darilo življenju« omogočil nakup reanimacijskega kovčka. Zagorski zdravstveni dom je 29. septembra dobil tak kovček in ob predaji je Lek za zdravnike in druge zdravstvene delavce pripravil tudi obnovitveno delavnico o oživljanju in prvi pomoči. V imenu ZD Zagorje je kovček prevzel dr. Franc Novak. Letos so v Leku začeli z dobrodelno akcijo Darilo življenju, s katero zdravstvenim domovom oz. njihovim urgentnim službam po vsej Sloveniji ponujajo možnost, da z Lekovo pomočjo kupijo nov, sodoben reanimacijski kovček. Za nakup kovčkov bodo skupno namenili 70.000 evrov, saj želijo pripomoči, da bodo ustrezno izobraženi in usposobljeni strokovnjaki imeli na voljo tudi ustrezno opremo, da bodo lahko rešili čim več življenj. Pri osebah, ld so prenehale dihati ali se jim je nenadoma zaustavilo delovanje srca je treba čim prej začeti s postopkom oživljanja (reanimacijo), ld zajema masažo srca in umetno dihanje usposobljene medicinske eldpe. Usposobljene medicinske eldpe pa takemu bolniku lahko pomagajo še z zdravili in uporabo defibrilatorja. Znanje o oživljanju in prvi pomoči je nujno, da bi znali pravilno pomagati in to znanje je treba vedno znova osveževati, kar velja tako za laike kot strokovnjake. V Leku že vrsto let pomagajo zdravstvenim domovom po vsej Sloveniji pri izvedbi tečajev reanimacije, na katerih zdravniki in medicinske sestre redno obnavljajo svoje znanje prve pomoči in oživljanja. Prav ustrezno znanje in hitro ukrepanje najbolj pripomoreta k uspešnemu oživljanju bolnikov v kritičnih trenutkih. Predajo reanimacijskih kovčkov Lek vedno pospremi z obnovitveno delavnico o prvi pomoči in oživljanju. Tako je bilo tudi v Zagorju. Delavnico sta vodila dr. Kovač in dr. Žnidaršič, sodelovalo pa je petindvajset zdravnikov in zdravstvenih delavcev iz ZD Zagorje. Na delavnici so obnovili različne načine oživljanja, od oživljanja brez pomoči aparatur, do oživljanja z defibrilatorjem, adrenalinom itd. Spregovorili so tudi o uporabi zdravil, ld se uporabljajo pri reanimaciji. Reanimacijski kovček je priročen kovček, ki je vedno pri roke za takojšnjo uporabo v primeru nenadne nezavesti ali hudega poslabšanja zdravstvenega stanja, v zdravstveni ustanovi ali ob klicu na pomoč s terena. Namenjen je zdravnikom, predvsem v urgentni službi in zdravstvenim delavcem za potrebe prve pomoči in oživljanja. V kovčku je medicinska oprema, ld je zdravniku v pomoč pri ugotavljanju bolnikovega stanja (stetoskop, merilnik krvnega tlaka), ponovnem vzpostavljanju dihanja (dihalni balon, redihalna maska in inhalator, laringoskop...) ali vzpostavljanju pravilnega delovanja srca. Kovček vsebuje tudi zdravila, ki so lahko potrebna pri reanimaciji. Besedilo in slike po vini: MaH V sredo, 17. septembra 2008 je ob koncu poletja OZ Rdeči križ Trbovlje organiziral že tradicionalno srečanje starejših Trboveljčanov in Trboveljčank v domu starejših na Tereziji. Na druženje, ld bi sicer moral biti piknik, a so ga zaradi hladnega vremena pripravili v jedilnici doma in ne na ploščadi pred njim, so bili povabljeni vsi starostniki iz Trbovelj, tudi tisti, ld sicer ne živijo v domu. Namen tega srečanja je namreč druženje starejših in tudi spoznavanje življenja v domu ‘bolj od blizu’. Organizatorji so pripravili pogostitev in družabni del s plesom. Za glasbo so zopet poskrbeli Ping pong plus, ki se vedno prijazno odzovejo vabilu na takšna srečanja in igrajo popolnoma brezplačno. Tega prijetnega popoldneva se je na srečanju zbralo veliko število starejših občanov Trbovelj in skupaj s stanovalci doma in obiskovalci so jih našteli preko 200. Besedilo in slike: Jerneja Amon ~7CX ca/n © mRmio Že nekaj let v Radečah uspešno deluje društvo mažoret in sicer pod imenom RAP Radeče. Po uspehih na državnem prvenstvu so se letos mlade Radečanke potrudile in na evropskem prvenstvu dokazale, da niso ‘od muh'. Ob tej priložnosti smo za nekaj zanimivosti in podatkov o uspehih poprosili trenerko Tadejo Rozman. Radešlce mažorete so se udeležile letošnjega evropskega prvenstva. Kje je bilo in kdaj? Ni še dolgo tega, kar je bilo državno prvenstvo twirling in mažoretnih skupin Slovenije v Radečah, ki je potekalo v organizaciji radeškega društva. Na njem so Radečanke zasedle odlična mesta, ki so vodila na evropsko prvenstvo, ki je bilo letos v Romuniji. Koliko oziroma kako zavzeto so dekleta vadila pred tem? Odkar se naše društvo udeležuje evropskih tekmovanj, ki so vedno v začetku jeseni, naša dekleta nimajo skoraj nič prostega časa. Morda so prosta v prvi polovici julija, medtem ko se z začetkom avgusta že pričenjajo intenzivne priprave. Po Radečah jih je bilo slišati predvsem zaradi tega, ker se tekmovanja odvijajo zunaj. Temu primerna je tudi vaja in koreografija, zato je potrebno vaditi zunaj, na ulicah, stadionih ipd. S tem pa smo bile slišne in vidne po celem mestu. V Romunijo ste se odpeljale z avtobusi. Kakšna je bila pot tja in nazaj? Dolga. Predvsem moram reči, da je mesto precej oddaljeno. Prvenstvo je bilo v Transilvaniji, v njenem glavnem mestu Cujl Napoca. Sicer je samo mesto precej veliko, starinsko in urejeno. Pot je bila precej dolga in naporna predvsem tja, ko smo bili vsi v pričakovanju in pod pritiskom. Nazaj grede je bilo lažje, saj smo od utrujenosti po večini zaspali. Kakšne rezultate pa ste dosegle? Eden od najpomembnejših rezultatov je 1. mesto Laure Kalšek v kategoriji posameznic in s tem naslov evropske prvakinje. To je pomembno tako za klub, za mesto Radeče in slovenski prostor in je obenem prva medalja na sploh v zgodovini slovenskih mažoret na kakršnih koli evropskih tekmovanjih. Poleg tega so tu tudi še ostali rezultati oz uspehi. Mislim na našo skupino kadetinj, ki je v močni konkurenci dobila status četrte v Evropi, skupina seniork pa je bila sedma. Poleg tega smo imeli zaradi uspehov na državnih tekmovanjih, kjer se uvrstijo na EP prve tri po posameznih kategorijah, veliko posameznic in parov. Mija Podlesnik je dosegla peto mesto, seniorke Jasna Blaj in Dragana Bašič sta dosegli 7. in 8. mesto, v parih sta bili Janja Samec in Jasmina Kramžar na osmem mestu ter Anja Gospodarič in Mojca Brilej na 10. mestu. Z doseženimi rezultati sem res zadovoljna. So se na evropskem prvenstvu pojavile tudi mostarske mažorete? Moram reči, da so bile in da smo se v Cujl Napoči počutile, kot da bi bile domačinke. Imele smo veliko navijačev (od staršev do simpatizerjev), ld so šli z nami na dolgo pot, da nas tam bodrijo. Poleg tega pa imamo tudi precej prijateljev med mažoretnimi vrstami. V prvi vrsti so to mostarske mažorete, ki so gostovale pri nas v mesecu marcu. Z njimi skupaj smo se tudi pripravljale, gostile smo jih v Planici, kjer so potekale pet dnevne intenzivne priprave na evropsko prvenstvo. Tam smo bile res kot eno - ena ekipa. Poleg njih pa smo imele še naše prijatelje iz Zagreba. Imele smo občutek, da nas veliko ljudi podpira in vzpodbuja. Jesen je in pred vami so priprave na državno in kasneje evropsko prvenstvo ter nastope. Kdaj in kako? Ne vemo še, kje bo evropsko prvenstvo, medtem ko bo državno prvenstvo v Kranju v maju. Po pravkar minulem evropskem prvenstvu je mesec dni namenjen umirjanju. Potem pa se že normalno začnemo pripravljati na nove koreografije in nove točke za državno prvenstvo v maju 2009. Do takrat nas čaka še nekaj projektov in turnej. V bližnji prihodnosti imamo v načrtih gostovanje v Mostarju, turnejo po Franciji in Španiji. To so naši načrti do državnega prvenstva v naslednjem letu. Sodelovanje z laškimi mažoretami? V Sloveniji imamo tri seniorske skupine, ki malo bolj izstopajo. To so trebanjske, laške in radeške mažorete. Z dekleti se zelo dobro razumemo, čeprav ima vsaka nek svoj način oziroma stil dela. Kljub temu si pomagamo, kolikor se pač da, nikakor pa si ne škodujemo. Ko smo na evropskem prvenstvu, delujemo skupaj kot ena ekipa za Slovenijo in navijamo ene za druge. Kaj pa motivacija za ponovno obuditev bobnarske skupine? Imamo jo, saj nam je v zadnjem času to tudi v interesu. Skratka, začeli smo se ukvarjati s takšno dejavnostjo, ki sovpada z bobnarsko skupino. Interesi so in prvi pogovori so že stekli, da bi se kot pred leti, bobnanje obudilo. Sicer pa vsaka stvar zahteva in išče svoj čas, vendar upam, da bomo čimprej uspeli razviti takšno pravo bobnarsko skupino. Besedilo: Rudi Špan, slike: RAP Radeče mSrvEMo 0 Daitijasjimie bule V soboto, 27. septembra 2008 so na Marnem v vrtnariji Napret spet pripravili dan buč, kamor so prihajali ljudje od blizu in daleč. Že od prej namreč vedo, da bodo deležni okusno pripravljenih jedi, ki jih pripravlja kuharski mojster Dejan Mastnak. »To je tudi družabni dogodek, saj se malo pogovoriš in izveš kaj novega,« je dejala ena izmed obiskovalk in dodala, da k Damjani ljudje vedno radi pridejo, ker dela vse s srcem. Pri organizaciji je sodelovalo TD Hrastnik. Poleg pokušnje odličnega golaža iz buč, juh, namazov, pit, je potekala otroška delavnica, odrasli pa so navijali za tekmovalca, ki sta pritovorila buči velikanki. Zmagovalka je bila 64 kilogramov težka buča lastnika Branka Podmenika st. z Marnega. »Buče bodo na ogled in nakup še cel oktober, le golaža ne bo več. Imamo pa Dejanove recepte za vse obiskovalce,« vabi neumorna Damjana. Slike in besedilo: Fanči Moljk Mimo so volitve, na katerih s(m)o se, državljani Slovenije, opredeljevali in glasovali za predstavnike v Državnem zboru. Zasavje bodo naslednja leta zastopali štirje poslanci Melita Zupevc in Matjaž Han iz SD-ja, Milan Jerič iz LDS-a in Bogdan Barovič iz SNS-a. Le ti naj bi pomagali popeljati v boljši jutri kraje, ld se jim ta trenutek (ne) piše lepša prihodnost. Tudi v zasavskih občinah se prebivalstvo vse bolj stara, zato bo nedvomno potrebno posebej poskrbeti za številne starostnike. Kam bo usmerjen vaš prvi korak v tej smeri? Melita Župevc: Socialni demokrati smo se zavezali, da bomo poskrbeli za varno in kakovostno starost vseh generacij. Sama se nameravam zavzeti za širitev števila postelj v domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje. Socialni demokrati smo v naš alternativni vladni program tudi zapisali, da bomo poskrbeli za izgradnjo dodatnih varovanih stanovanj. Izpostavila pa bi še eno stvar. Ker je pri domovih za starejše pogosto problem pomanjkanje sob ali njihova cena, Socialni demokrati vidimo kot alternativo oskrbo/pomoč na domu, ki pa jo bo potrebno razširiti. Kot enega izmed prvih korakov, ki ga nameravam podpirati tudi kot poslanka, vidim sprejem Zakona o zagotavljanju dolgotrajne nege. Matjaž Han: Sam se zavedam problema, Id ste ga navedli. Osebno se bom zavzemal, kot sem se do sedaj, da bodo starejši imeli lažji dostop do domov za starejše. Zato podpiram, da bi država namenila več denarja za izgradnjo domov za starejše iz javnega denarja, kot tudi da bi prišli lažje do koncesij za izgradnjo domov za starejše. Miran Jerič: V Hrastniku smo že pričeli z razgovori o povečanju kapacitet Doma starejših v Hrastniku in v povezavi s tem tudi o gradnji varovanih stanovanj v neposredni bližini doma. Hkrati imamo dobro razvito službo pomoči na domu, kar izvaja Dom starejših v Hrastniku, po potrebi bomo to službo tudi širili. Zato bo moj prvi korak usmerjen v to, da za pomoč starejšim zagotovimo ustrezno organiziranost in materialne pogoje in da ministrstvo v okviru državnega proračuna zagotovi sredstva za realizacijo teh investicijskih projektov. Bogdan Barovič: Naš program je bil jasen: zgradili bomo varovana stanovanja, razbremenili dom upokojencev, prizadevali smo si za ustanovitev negovalnega oddelka v SBT. Težave v zdravstvu so vse večje. Kaj boste storili na področju zdravstvenega varstva in za obstoj regionalne bolnišnice v Trbovljah? Melita Zupevc: Zavzemala se bom za čim prejšnjo posodobitev bolnišnice v Trbovljah. Vprašanja, ali bo obstala ali ne, ne more biti. Regionalno bolnišnico potrebujemo in vanjo je potrebno vlagati. Na nivoju države pa se je potrebno uspešneje spopasti s problemom pomanjkanja zdravnikov, kar je tudi eden izmed ključnih problemov v Trbovljah. Matjaž Han: Poskrbeti bo potrebno tudi za to, da bo javno zdravstvo še naprej javno in da bodo imeli do zdravstva ljudje lažji dostop ne glede na debelino denarnic. Trbovlje absolutno potrebuje Bolnišnico in osebno se bom zavzemal, da bo regionalna bolnišnica v Trbovljah obstajala. Se več. Zavzemal se bom za dodatna sredstva iz državnega proračuna tako za bolnišnico Trbovlje, kot tudi za druge bolnišnice in sicer, Celje, Slovenj Gradec, itd. Miran Jerič: Socialni demokrati kot zmagovalci teh volitev napovedujejo reformo zdravstvenega varstva, ld naj bi vključevala tudi bolj pregledno in jasno podeljevanje koncesij v javnem zdravstvu. Sam si bom v okviru teh reform vsekakor prizadeval, da država tudi na področju primarnega zdravstva prevzame večji del odgovornosti, še posebej na področju zagotavljanja kadrov, saj imajo zdravstveni domovi na tem področju velike težave, katerih reševanje je vse preveč prepuščeno lokalnim skupnostim. Absolutno si bom prizadeval ne le za obstoj regionalne bolnišnice, ampak za to, da Ministrstvo za zdravje končno zagotovi potrebna finančna sredstva za vlaganja ne samo v prostor, temveč tudi v sodobno zdravstveno opremo ter kadre, ki bodo zagotovili takšno raven bolnišničnega varstva, ki si ga tudi Zasavčani zaslužimo. Bogdan Barovič: Za urejeno zdravstvo je potrebno, že narejeno, javno razpisati koncesijo in zasebno zdravstvo za dopolnjevanje in za izvajanje javnega zdravstva. VTrbovljah rabimo sodobno opremljeno bolnišnico. Regije v preteklem mandatu niso bile zakonsko opredeljene. V kateri regiji vidite kraje od Litije do Radeč? Melita Zupevc: Menim, da je najprej potreben ponovni - tokrat temeljit in širok razmislek o tem - koliko pokrajin (če sploh) Slovenija potrebuje. Gre za nacionalni projekt, ld terja konsenz, predvsem upoštevanje volje lokalnega prebivalstva. Zasavčanke in Zasavčani so na referendumu jasno izrazili svojo voljo - tj., da ne želijo biti umeščeni v neko politično ustvarjeno tvorbo, ki si jo je izmislila vlada. Matjaž Han: Kar se tiče regij mislim, da je potrebno še enkrat odpreti razpravo o pokrajinski zakonodaji, istočasno pa tudi o mejah regij in najti kompromis med državo, lokalnimi skupnostmi in ljudmi. Miran Jerič: Glede na sedanji koncept manjših regij, smo v Hrastniku in sam osebno ves čas zagovarjali samostojno zasavsko regijo z možnostjo širitve na sosednje občine. V primeru oblikovanja predloga z manjšim številom in s tem razvojno močnejšimi pokrajinami, bom vsekakor zagovarjal takšen predlog, ki Zasavja ne bo razdeljeval, temveč povezoval in ki bo hkrati zagotavljal Zasavju večje možnosti razvoja. Želim si predvsem, da bi bile bodoče pokrajine finančno neodvisne ter da bi se poleg prenosa pristojnosti in nalog z državne ravni zgodili tudi prenosi nekaterih pristojnosti z lokalne ravni na pokrajino. Vse prevečkrat lokalni skupnosti ostajajo le »zapletene« zadeve, ld jih je vse težje reševati. Bogdan Barovič: za tretjo razvojno os smo že potolkli kolena, novo so oblikovali gospodje iz »nove koalicije« nekateri župani SD in LDS s pritiskom in v dogovoru z župani SLS, pa so nam jo speljali. Bomo videli, kako bo nova vlada in novi poslanci naldonjeni našim predlogom. Meh, velenjski župan, član SD, jo hoče po svoji črti, mi, v Zasavju po svoji! Torej? Kako bo? Predvolilne obljube so običajno večje od njihove dejanske realizacije. Naštejte pet obljub, v katerih realizacijo ne dvomite. Melita Župevc: Sem človek, ld mu je dajanje poceni obljub tuje. Izvoljena sem bila za poslanko Državni zbor, ker so mi to veliko nalogo zaupali Trboveljčani in Trboveljčanke. Veste, zaupanje je zelo krhka stvar. Obljuba, ki jo dajem, je predvsem ena: naredila bom vse, kar bo v moji moči in pristojnosti, za moje Trbovlje. Želim si, da bomo poslanci, ki so nam Zasavčanke in Zasavčani zaupali svoj glas, zmogli stopiti skupaj in se zavzemati za naše skupne cilje. Matjaž Han: Kar se tiče obljub sem človek, ld ne daje praznih obljub, tako tudi v volilni kampanji nisem obljubljal gradove v oblakih, ampak sem obljubljal, da bom zastopal interese ljudi, Id so me izvolili, njihove probleme in seveda, da se bom zavzemal za blaginjo vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Miran Jerič: Ne dvomim v to, da bo ta koalicija vse napore vložila v to, da bo ta država socialna in da bodo spoštovani atributi pravne države. Prav tako ne dvomim, da bomo v Zasavju pospešili učinkovite energetske projekte in da bomo razpoložljive rudniške površine v Hrastniku čim bolj racionalno izkoristili. Tretja razvojna os je za Zasavje razvojnega pomena, saj bo omogočila večjo vldjučitev regije v sodobne gospodarske tokove, zato ne sme biti vprašljiva. Nesporno pa bom deloval za blaginjo vseh ljudi, čeprav bo ta mandat za Vlado in koalicijo eden najzahtevnejših. Recesija Slovenije ne bo obšla, pričakovanja ljudi so zelo velika. Tisto, kar mene v tem času najbolj boli, je to, da v povprečni družini, kjer delata oba zakonca, z dohodld ne moreta dostojno živeti in je potrebna pomoč države in lokalne skupnosti. To je do teh ljudi naravnost žaljivo. Socialno pomoč naj dobivajo tisti, ki ne dobijo dela in ne tisti, ki delajo. Bogdan Barovič: Vse, kar smo zastavili, smo že poskusili narediti, udejanjiti, pa nam ne pustijo!!! Vse, kar je zapisano, se da!! Stanovanja za mlade, boljši pogoji za investitorje, manjši dobički za elito in večja plača za delavce z znižanjem davčnih stopenj... A nova vlada bo te predloge, oblikovane v zakon, morala sprejeti in jih podpreti!! Novi poslanci tokrat ne obljubljajo veliko. Vsi trdijo, da bodo poskrbeli za ljudi in jim skušali prisluhniti. Upajmo le, da bomo čez štiri leta lahko rekli, da so dobro opravili svoje delo in da nam ni žal, da nismo izvolili koga drugega. Besedilo: Irena Vozelj Osnovna šola Litija je dne 19. 09. 2008 prejela s strani Zveze kulturnih društev Slovenije ter Društva za razvoj in varovanje GEOSS-a naziv Kulturna šola leta 2008. Nazive je prejelo šest osnovnih šol, vsaka za svojo regijo. Tako je OS Litija prejela naziv za celotno področje Gorenjske in Zasavja. Poleg priznanja je šola prejela še situlo z Vač, spominski znak Zveze kulturnih društev Slovenije ter zastavo Kulturna šola leta 2008, lci jo bo ponosno izobesila v šolskem hodniku. V ponedeljek, 22. 09. 2008 je šola z vsemi učenci in zaposlenimi med glavnim odmorom proslavila ta svečani dogodek. Priznanje je sad povezanega dela gledališke, likovne, glasbene dejavnosti tako učencev in njihovih mentorjev kot učiteljev, ld predano gojijo skrb za razvoj kulture na vseh področjih in s tudi sami aktivno vključujejo v ustvarjanje odraslih. Visoke uvrstitve gledališke skupine na državnem nivoju, desetletnica učiteljskega pevskega zbora, šest let delovanja Vokalne skupine učiteljev, Likovna skupina odraslih Lila, osem pevsldh zborov na šoli, visoka priznanja za literarne in novinarske prispevke učencev, samostojne razstave učencev, slab za estetsko urejenost šole, izdelki učencev za različne priložnosti, likovno in literarno sodelovanje učencev v projektu Pomladni dan v Evropi - najbolj aktivna slovenska šola v projektu, literarna priznanja na natečaju Evropa v šoli, plesni na- stop učenke Podružnice s prilagojenim programom v Cankarjevem domu - to je le kratek povzetek dejavnosti šole. Vsakoletne odmevne javne kulturne prireditve šole polnijo dvorano Kulturnega centra na Stavbah. Koordinatorica kulturne dejavnosti šole je slavistka Jana Stojs, pri vseh dejavnostih pa sodelujejo ostali mentorji, velikokrat pa kar celotna šola. Vse to delo je opravljeno z veliko ljubeznijo in z zavedanjem, kako pomembno je mlade navdušiti za kulturo in odraža poslanstvo in hkrati slab za celovit razvoj osebnosti otrok. Besedilo: Ravnateljica Gabrijela Hauptman, slika: Fanči Moljk Prijznanjj% m odličnost Osnovna šola Trbovlje z natečaja, ki ga je tudi letos razpisala Zveza kulturnih društev Slovenije in Društvo za razvoj in varovanje GEOS-a, z naslovom »Kulturna šola 2008 in odličnost« ni odšla praznih rok. Postala je nosilka Priznanja za odličnost, ki ga je prejela v petek, 19. 9. 2008 na GEOSU. Priznanja za odličnost so se na šoli zelo razveselili. Dobili so ga za dejavnosti na likovnem področju. To pomeni, da so učencem dali možnost udeležbe na vrsto različnih likovnih natečajev, državnih in mednarodnih. In prav njihovi učenci so na teh natečajih prejemali priznanja, diplome, odlikovanja, objavljeni so bili njihovi likovni izdelki... na tem področju so naredili velik premik naprej, zato jim je podeljen naslov »odličnosti«. Za pedagoge, mentorje in ravnateljico je to predvsem vzpodbuda za naprej. Mentorica, ld je vodila te dejavnosti z ostalimi sodelujočimi učitelji, profesorica Miroslava Kovačič, je bila nadvse srečna in zadovoljna, ko je prejemala to priznanje. Enako ponosni so vsi zaposleni na OS, saj se lahko ponašajo z »naslovom odličnosti«. V preteklih dveh letih so-dobili »samo« priznanja za nominacijo na natečaju »Kulturna šola«. V bodoče se bodo še bolj potrudili, tudi na ostalih področjih. Delajo zelo dobro, učencem ponujajo možnosti različnega kulturnega udejstvovanja, od glasbene, plesne dejavnosti, možnosti mladih raziskovalcev, ld delujejo na različnih področjih, kulturni dialog, literarno delovanje... V prihodnjih letih pričakujejo, da bodo uspeli dobiti tudi naslov »Kulturna šola«. MaH 7a mm/oQiAi Popolna preobrazba c>Žd6S 'mu Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01)89 81 088 Najnižja šolnina v regiji in ugodni plačilni pogoji. • 03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.ames.si • • www.pksola.com/visja/visja.htm • P0SL0VN0-K0MERCIALNA SOLA CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija videzom. Se enkrat moramo poudariti, da se upoštevajo le tisti kuponi, ki prispejo na naslov uredništva Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagor- Romana je pravočasno poklicala v Studio Las in prišla na dogovorjeno preobrazbo. Glede na to, da jo je še čakalo neko slavje, je verjetno bila zelo zadovoljna s svojim novim je. Dobili smo tudi eno zelo lepo pohvalno pismo z moške strani. Zdaj pa poglejte, kako lepo preobrazbo je imela Romana in pošljite kupon na Zasavčev naslov. Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! KUPON SfILSKA PREOBRAZBA Ime: Priimek: Ulica: Kraj: Telefon: GRAFIKA GRACER L V gospodinjstvu je vsako leto vec požarov. Kot rešitev vam ponujamo samodejne gasilne ampule BO N RET. Ampula BONPET, ki jo preprosto namestimo nad štedilnikom ali nad pečjo v kurilnici, se bo samodejno aktivirala in pogasila ogenj. Življenjska doba ampule je deset let brez vzdrževanja. Pooblaščeni instituti so potrdili učinkovitost in neškodljivost za človeka in okolje. Sodobna oblika in barva ampule zagotavljata tudi skladnost z ambientom. SAMODEJNE GASILNE AMPULE BONPET priporočajo tudi Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor in AdriaticSlovenica s popusti pri zavarovanju gospodinjstev. o n pet trb ovij el d.o.o. Gabrsko Tla, 1420Trbovlje tel. 03/561 47 20 e-pošta: bonpet@siol.net www.bonpet.si EKONOMIST moduli: turizem komerciala računovodstvo fgpomžA PottsMi Bä Mi> V soboto, 20. septembra 2008 je imelo podjetje Forstek na Dolu dan odprtih vrat. Z razlogom: preteklo je že 15 let, odkar so postali od bivše steklarske orodjarne samostojno podjetje. Na dvorišču okrog poslopja so se zbrali delavci, upokojenci, poslovni partnerji, krajani. Pozdravil jih je direktor Matej Haberl in med drugim dejal: «Res praznujemo petnajst let samostojne poti, vendar pa so v podjetju akumulirane izkušnje in znanje tudi iz let, ko je bilo podjetje še del Steklarne Hrastnik... Ne samo, da je potem samostojno podjetje preživelo na zelo zahtevnem trgu, v vseh teh letih je Forstek celo povečal število zaposlenih in to iz začetnih 44 na današnjih 66...« Ob tej priložnosti se je zahvalil dolgoletnemu direktorju Avgustu Fišnarju, priznanja pa so dobili tudi štirje delavci: Na hannoniko je igral Klemen Kreže iz Podkraja. I i Direktor Matej Haberl s svetilko, darilom RTH ■Hfi Nejc Vrtačnik, prejemnik pi-ve nagrade. Ji- 1 Nagrajenci Forsteka z leve: Bojan Smodiš, Bogdan Grahek, Bojan Koritnik, Franc Seničar. Bojan Smodiš je začel 1. 1964 kot vajenec strugar, leta 1995 pa je prevzel kot strokovnjak za IS program posle obratovodja, kar nadvse uspešno opravlja še danes. Franc Seničar je 1. 1983 začel kot programer. Najprej je programiral stružnice, potem pa vse bolj zahtevne CNC rezkalne stroje. Je eden od stebrov razvoje CNC tehnologije. Bogdan Grahek se je najprej usposobil za konstruktorja IS orodja, v orodjarni pa je z njegovim znanjem postal Forstek ena najbolj cenjenih orodjarn v Evropi za specialne steklenice. Bojan Koritnik je kot cizeler znan po svoji preciznosti. Posebno njegove parfumske steklenice so za marsikoga nedosegljiv pojem kvalitete, zato je zelo cenjen sodelavec. Forsteku se je še posebno zahvalil Ivan Cinžar v imenu KS Dol, saj so krajani z njimi do- Tii itm j- e Skupinska osnovnošolska(vsi izdelovalci žage ) z mentorjema Heleno Drstvenšek in Ivanom Pauličem. bili veliko podporo. Forstek pomaga lokalni skupnosti že vse od začetka na športnem, kulturnem, humanitarnem in okoljevarstvenem področju. K čestitkam se je pridružila z daljšim govorom tudi direktorica GZS OZ Staša Baloh Plahutnik in poudarila njihov pomen za hrastniško in zasavsko gospodarstvo:»Forstek lahko upravičeno imenujemo podjetniška zvezda, ki svetlo sije. Upam, da bo s tem svojim sijem obsijala tudi druge in tako pozitivno prispevala k razvoju podjetništva v Hrastniku in Zasavju...« Vinko Žagar, podžupan občine, pa jim je obljubil vso podporo pri njihovi viziji, da bodo postali vodilni proizvajalci orodij za specialne steklenice v osrednji in vzhodni Evropi. »S pomočjo poslovnih partnerjev vam bo to gotovo tudi uspelo,« je poudaril. Program je vodila Martina Vajdič, popestrili pa so ga plesalci plesne šole Urška iz Zagorja in s harmoniko Klemen Kreže iz Podkraja. Pozornosti so bili deležni tudi učenci dolske šole, ki so razstavili svoje makete žag. Izdelali so jih pri tehničnem pouku na podlagi slikovnega gradiva in po obisku delavnice v Forsteku. Bodoči kader tega uspešnega zasavskega podjetja. Slike in besedilo: Fanči Moljk OQlfii OLIKO JE VREDEN VAŠ DOM? NIČ. CE NIMATE POPOLNEGA ZAVAROVANJA. Paketno zavarovanje doma je najboljša rešitev za popolno zavarovanje vašega premoženja: • premoženje je zavarovano na novo vrednost-povračilo • hitro reševanje škodnih primerov-prijava škode škode v celoti tudi po telefonu 080 2864 • najboljša zavarovalna kritja za primerno ceno • paketni popust • 24-urna asistenca na domu • popust na avtomobilska zavarovanja NOVO ZAVAROVANJE DOMA ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d d ,—MOORA ŠTEVILKA rVij t„ Col FTur www.tri; Janža je v pogovoru s Tomažem Dernovškom Vinčijem razkril utrinke iz svojega razgibanega in ustvarjalnega življenja, spregovoril o svojem talentu, motivih, kako je začel s formalnim izobraževanjem na akademiji a ga je življenje odpeljalo stran in ga na različne načine oblikovalo do te izrazne faze, kjer je zdaj. Kljub mnogim viharjem gleda pozitivno na svojo pot, optimistično sprejme vse, kar mu pride nasproti, vključno z razstavo v litijski knjižnici. Direktorica knjižnice Litija, Andreja Štuhec, je omenila, Filatelistiato razstavo in izbor španskih knjig (last Maje da je v vsakem izmed nas del don kihotovstva, kanček dru- Šubic) je pripravil Janko Štampfl, filatelistični strokov-gačnosti. njak Najboljša pa je Don Ki h otova misel: »KAR SE TEBI ZDI BRIVSKA SKLEDA, SE MENI ZDI MAMBRINOV ŠLEM, DRUGEMU PA SE BO ZDELA DRUGA STVAR.« Razstava bo na ogled še cel oktober 2008. (Aleksandra Mavretič) Grajski muzikanti Velenje Kitarska skupina iz Čemšenika V nedeljo, 28.9.2008 se je pred obiskovalci prepolne dvorane čemšeniškega Prosvetnega doma odvijala 5. predstavitev glasbenikov. Sodelovali so glasbeniki iz Čemšenika in okolice, Zagorja, Podkuma, Velenja, Dolenjskih Toplic, Gabrja pri Novem Mestu, Lahovč na Gorenjskem.... In obljubili so, da drugo leto spet pridejo. Peter in Bojan Kader z eno harmoniko Pečki trio iz Peč Trio faloti z Izlak Topliška pomlad - Dolenjske Toplice Slike in besedilo: St.R. I© m um Knjižnica Antona Sovreta je v četrtek, 25. septembra 2008 gostila Tomija Kočico, ki je pred kratkim izdal broširano knjižico lirskih pesmi V sebi sem daleč od sebe. Izdal jo jev trinajstih izvodih, Kočica obiskoval v Hrast-saj svoja besedila pošilja po niku. Presenetili so ga tudi elektronski pošti in jih izdaja- s skupinsko fotografijo iz jo potem sproti, kar je, pravi, tega časa. najceneje. Največ pozornosti Večer je potekal sproščeno pa so posvetili I. in II. delu in za take dogodke malo pesniških zbirk Presenetljivi drugače. Vsak obiskovalec svet notranjosti. je dobil namreč eno pesem Poleg drugih se je zbralo tudi na listu, ki jo je prebral in lepo število njegovih sošolcev, lahko povedal svoje mnenje. kajti osnovno šolo je Tomi Slike: arhiv knjižnice in Branko Klančar, besedilo: Fanči Moljk Od letošnjega februarja poteka skupni projekt Zvesti bralec, ki skuša bralcem približati predvsem domače avtorje. Nosilka projekta, ki je k sodelovanju povabila več knjižnic, tudi litijsko, je Knjižnica Pavla Golie iz Trebnjega. V knjižnicah so zloženke s priporočilnimi seznami, bralci V Reki slezenaste barve, zgodbi, ld z izmišljenim živi res-pa lahko berejo tudi po lastni izbiri. Na dan splošnih knjiž- nično, nežno, barvito, ironično, resno in humorno, hodi ob nie, 20. 11. 2008 se bo projekt zaključil, bralci pa bodo reki otroštva. Avtorica živi v Trebnjem, ki ga v omenjeni prejeli knjižno nagrado. knjigi tudi opisuje s pomočjo svojih spominov z otroštva. Prvi skupni literarni večer so v Litiji pripravile trebanjske Ivan (Janez) Gregorčič (1951) je profesor slovenskega jezi-knjižničarke z Barico Smole in Ivanom Gregorčičem torek, ka in književnosti in pesnik, zaposlen na OS Mirna, doma 23. septembra v Knjižnici Litija. pa na Rakovniku pri Šentrupertu; bil je sourednik Men- Barica Smole, rojena 1948 na Prevaljah, je pisateljica (do- torja, glavni urednik pri Rasti; objavljal je v Samorastniški končanje dela Josipa Jurčiča in tri knjige kratke proze: Ka- besedi, Dolenjskih razgledih, Sodobnosti in Rasti. Izdal je tarina, Igra za deset prstov, Kamendan), prevajalka in pu- dve samostojni pesniški zbirki Beg gazel (1992) in Si slišal blicistka. Poleg nagrad na anonimnih literarnih natečajih pesem? (2001) ter pesniško antologijo Rijeka riječi = Reka za kratko prozo, je prejela tudi nagrado za radijsko igro na besed (2005) in grafično pesniški publikaciji Reka poetič-Radiu Trst. Je članica uredniškega odbora založbe GOGA nih podob (2007). in literarne revije Rast. S svojimi kolumnami sodeluje pri novomeškem glasilu Park. Knjižnica Litija: Aleksandra Mavretič Hrastniške lepotice - lutke, ki so shranjene na podstrešju Muzeja Hrastnik in jih je Matjaž Kirn ujel v objektiv, lana Mlakar Adamič pa jih je predstavila v knjigi Lutkarji in lutke, so se predstavili v Knjižnici Šmartno. Na fotografski razstavi Matjaža Kirna, člana Foto lduba Hrastnik, je bila predstavljena tudi knjiga Jane Mlakar Adamič, ld je izšla ob 60. letnici hrastniških lutkarjev z naslovom Lutkarji in lutke. Knjiga je obenem tudi katalog eksponatov, okrog 80 jih je preživelo srečanje z buldožerjem 1987 leta, ko so rušili stavbo, kjer so bile lutke, ki so nastajale od davnega leta 1947. Na literarnem večeru v Šmartnem pri Litiji je ena od marionet oživela pod rokami dolgoletnega hrast-niškega lutkarja Janeza Vovčka. A.M. »PRT ©| Pretekli teden so v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje opravili inventuro - popis vsega gradiva v knjižnici oziroma knjižničnih enot, kamor spadajo tudi nosilci zvoka. Delo ob popisu so knjižničarke opravile v nekaj dneh. Tiste dni je bila knjižnica zaprta, v soboto pa so že odprli vrata svojim uporabnikom. Rezultati popisa knjižničnega gradiva bodo znani v prihodnjih dneh. Sicer pa vabijo otroke, da jih obiščejo na pravljičnih urah in ustvarjalnih delavnicah. Torek 7.10. ob 17.00 Pravljična ura: Tat s praprotja - Tončkov kotiček v Domu svobode Trbovlje Sreda 8.10. ob 17.00 Pravljična ura: Zur in Lila - Pravljična soba Tončka Knjigoljuba na mladinskem oddelku Sreda 15.10. ob 17.00 Ustvarjalna delavnica za otroke: Jesensko listje na mladinskem oddelku. Na predavanju je v zagorski knjižnici Mileta Klopčiča v septembru gostovala strastna popotnica, turistična vodička in zgodovinarka Andreja Rustja. Tokrat je predstavila Etiopijo, predstavitev pa je popestrila s številnimi diapozitivi. Njena potovanje se od drugih razlikujejo po tem, da med ljudmi dežele, ki jo obišče, preživi tudi nekaj več časa. Med potepanjem po Etiopiji je spoznala lepote in bedo afriškega velemesta Adiss Abebe, kjer je delala na projekti »preprečevanje otroške prostitucije. Obiskala je grad Gondar, skrivnostni Lalibele, samostane na jezeru Tana, videla nasade droge chat, nasade kave, se izpopolnjevala pri kuhanju tamkajšnjih tipičnih specialitet. Višek potovanje pa je bil čas, preživet med plemeni Hamer in Mursi, ki živijo enako kot pred stoletji. Na predavanju je predstavila tudi celotno ceremonijo pitja kave. V prihodnjih dneh pa pripravljajo: Torek 7. 10. ob 17.00 Ustvarjalno delavnico: Poslikajmo kamne Ponedeljek 13. 10. ob 18.30 bo srečapjeijBarlic BMK Četrtek 16. 10. ob 10.00 Knjižna čaj ari lca v-p ro s töf ib knjigarne MK g-k ^ ~7C\ Simon Sernec pravi: »Haifsmai znamka Kmart ostaja -- s spromormbamii!«; Kaj je bilo zapisano prvemu Kreartu na pot? »Od likovne javnosti in kritike bo slišati: No, še ena kolonija, ex tempore, delavnica... Ampak mi smo poskušali ta srečanja postaviti malo drugače. Motivi so tako kulturološki kot sociološki, tudi pluralistični, če hočete. Sodelujejo povabljeni likovni ustvarjalci skoraj vseh zvrsti in glasbeniki podobnih nazorov. Slikarji, oblikovalci, fotografi, arhitekti... V glasbenem delu sodelujejo glasbeniki jazzovske ldasične usmeritve. Seveda naj bodo ti avtorji nosilci novega. Njihovo ustvarjanje naj bo »koristno« za ožjo in širšo javnost. Pomembno je tudi vrednotenje likovne in glasbene ustvarjalnosti uveljavljenih in mladih obetajočih avtorjev (absolventov in študentov likovnih in glasbenih šol). Širša javnost in krajani naj od blizu spoznajo likovne in glasbene zvrsti, ki so jim sicer težje dostopne. Letošnja je bila na povsem novi lokaciji, za katero pa so nekateri ustvarjalci in obiskovalci menili, da se kot organizem ali blagovna znamka mora vrniti v kraj nastanka, sicer bo njen pomen zbledel. Morda je včasih res potrebno, da gre človek od doma, da se dokaže, a je še vedno najlepše in morda ustvarjalcem bližje prostor, kjer ustvarjajo v že znanih in njim primernih krajih in prostoru.« Na klepet smo povabili umetniškega vodjo Krearta, Simona Serneca. Z njim sva dorelda to in ono o letošnjem dogajanju in načrtih za naprej. Letošnji enajsti Kreart se je zgodil na novi lokaciji. Morda bi kakšno relda na pomenu tega Krearta? O samem Kreartu sva že dostikrat govorila, saj je likovno - glasbeno srečanje, ld druži različne kreativce različnih likovnih zvrsti - slikarje, kiparje, arhitekte, ilustratorje, oblikovalce in fotografe pa tudi glasbenike in družboslovce. Zasnova je več ali manj podobna že 11 let. Mogoče je tako zasnovana prireditev že celo rahlo izpeta in bi jo bilo mogoče potrebno že dograditi, zminimalizirati oz. napraviti bolj komorno. O tem smo imeli s predsednikom Zoranom Cvarom in ožjim odborom tudi že nekaj različic glede morebitnih sprememb. Na enem od sestankov, kjer sem bil prisoten, smo govorili tudi o iskanju podobe Krearta izven Trubarja. Ostaja Kreart še vedno stilsko vezan na Trubarja ? Trubar je bil več ali manj bolj slučajnost, ker je bil Kreart nekoč samo blagovna znamka v okviru KUD Primož Trubar v Loki pri Zidanem Mostu. Kreart pa je že tretje oz. četrto leto samostojno društvo in je nekaj let dajal malo večji poudarek Trubarju, metamorfozam in asociacijam nanj, tudi glede na Trubarjevo leto. Vemo pa, da smo Trubarja več ali manj uporabili v dizajnerskih principih. V zadnjem letu smo se vezali na Savo in okolico ali pa povsem osebnih pogledov avtorjev. Morda bi se tudi na temo Aškerca, a le če bi gostovali v Globokem ali pa v Rimskih toplicah kot Kreart. Kot vemo, je Kreart živ mehanizem že od začetka, ko smo ga postavili v letu 1997 s predsednikom Zoranom Cvarem in Blažem de Glerio. Takrat smo si ga namreč izmislili in niti nismo vedeli, kaj bo iz tega nastalo in to je bilo včasih manj včasih pa bolj udarno ali celo manj zanimivo. Problem je namreč v tem, da je Kreart še vedno bil in je domicilno v Loki, sicer pa je po sedmih letih začel tudi potovati - Sevnica, Razbor, Lisca, z razstavo je gostoval tudi že v Radečah, deli razstave so gostovali tudi v Zagorju. Kakšna pa je bila letošnja tema Krearta? Sama tema je bila opazna na vabilu in plakatu za Kreart in to je bilo Svibno in tam je Kreart tudi gostoval. Vsa društva, od turističnega društva Ostrovrhar do vseh ostalih, so ga zelo dobro sprejela. Motivika je bila vezana na Svibno, ki ima precej zanimivo zgodovino, od zgodnjega srednjega veka dalje, in naravoslovje. Dolina Sopote je ena najlepših dolin od tistih, ki niso alpske, pravijo geografi in biologi. Tam se nahajajo živali kot so raki in postrvi in gozdu vse od srnjadi, divjih prašičev, tja pa zaide tudi kak medved. Tu so tudi mokrišča in izkopanine iz prazgodovine, med katere sodi tudi pragozd Jatna. Sicer pa je vsak avtor delal "7 /n svoje izdelke glede na svoj pogled od panoramskega do osebnih. Letos je nepričakovano ravno v tem času umrl Edi Bukovac? Koncert Beneških fantov je kljub temu bil, saj je Edi Bukovac to želel. Sicer pa je bil njihov koncert v sklopu predstavitve tržnice, ld jo je zelo uspešno organiziralo Turistično društvo Ostrovrhar iz Svibnega. Vse je bilo narejeno v smislu zelo dobre veselice, kamor je prišlo kar nekaj obiskovalcev iz okolice in je bilo kar všečno. Koliko številčno pa jih je prišlo na Svibno? Zdi se mi, da jih je prišlo okrog petnajst, nekaj pa jih ni bilo, kot je to pač vedno. Bili pa so tudi častni gostje, ld so več ali manj že del folklore - od Janeza Kneza, Janeza Suhadolca, Borija Zupančiča in glasbenikov Igorja Bezgeta, ld je bil na vseh Kreartih od tretjega dalje. To so v bistvu ljudje, ld so čisti privrženci ali pa pripadniki tega gibanja. Nekaj jih pa tudi ni bilo zaradi takšnih ali drugačnih namenov, vendar Kreart kot tak je uspel. Nekaj del je že nastalo - fotografska in ilustratorska, ostali pa bodo dela še dostavili. Ste si kdaj zastavili tudi nalogo, da bi glasbeni ustvarjalci naredili in posneli kakšno delo ali celo ploščo na temo Ičrearta? Te variante so bile pred leti, vem da se je delalo v kombinaciji s slikarji. Kavčič je naredil ob otvoritvi kar celo suito na temo razstave. Glasbeni poskusi so bili kot sprotna glasba ali kar je bilo že narejenega ali celo v korelaciji. Sicer pa bi Igor Bezget glede nato, da je skoraj vedno prisoten, morda bil pripravljen kaj storiti v tej smeri, oziroma sta že kdaj razmišljala o tem, da bi Kreart upodobil v glasbi? Igor je to že napravil, ne ravno direktno. Zdi se mi, da je napisal skladbo Kreart in mislim, da je imel že zelo zgodaj, še ko je bil prvič prisoten, napisano sldadbo - Na poti v Zidani Most ali Proti Zidanem mostu. Je pa Igor dal tudi idejo, med pogovorom o morebitnih kreartovskih spremembah, da bi lahko začeli tudi z delavnicami za kitaro. Vanje se naj bi prijavljali (z reklamo) tisti, ki že nekaj znajo, da bi izgledalo kot nadaljevalni tečaj. Delavnice bi trajale tri dni, potem bi sledil pa zadnji dan nastop udeležencev. To je od asociacij na glasbenem, medtem ko na likovnem področju še razmišljamo. Nekaj stvari bom zagotovo spremenili, ker je 11 let le dolga doba in stvari se rahlo izčrpavajo. Prvih pet do šest let smo bili zelo zanimivi - unikatni - sedaj pa se stvari rahlo ponavljajo pri nas. Ex tempore in kolonije gredo po naših stopinjah. Slednje niso samo slikarske, ampak celo drugačne. Si kot umetniški vodja Krearta letos zadovoljen? Ce sem pošten, nekih hudih presežkov ni bilo, kljub temu, da so udeleženci zelo zadovoljni s pogoji dela. Turistično društvo Ostrovrharji so stvari zelo dobro postavili. Na razpolago je bilo vse, od osnovnih potreb prehranjevanja, delovnega prostora (odstopila ga je podružnična osnovna šola Svibno) do spanja. Vendar o nekem hudem ustvarjalnem presežku je težko govoriti in tudi ni bil mogoč. Bilo je pač, kot je bilo in dela, ld so nastala so zanimiva, nekaj jih bomo še dobili, fotografska in ilustratorska v roku parih mesecev. Je pa bila zadeva zanimiva, ker je bila pač na drugem hribu, na drugi lokaciji. Najbolj je pomembno tudi to, da so ljudje Kreart sprejeli tudi v Svibnem. Sprva sem bil glede na vse načrtovano malce skeptik, vendar so fantje iz Turističnega društva Ostrovrharji iz Svibnega, kljub veliko dodanega programa, stvar zelo dobro zasnovali z dogodki kot je tržnica, srečelov ipd. Kako si zadovoljen z umeščenostjo Krearta v slovenski kulturni prostor? Vemo, da se je nekako prijel in stoji v tem prostoru. Sicer je bil prvi tak in drugi drugačen, od tretjega dalje pa kar dosti trdno stoji v tem prostoru. Nekateri določeni avtorji se dostikrat kar sami od sebe pojavijo, kljub temu da nimamo nekih trdih propozicij. Morda jih bom spremenili, glede na to, da bi se stvari precej zminimalizirale. Kot pravim, nismo še tako daleč, vendar bomo morda zasnovali koncept še bolj tematsko - akt figura - tako, da bo en del Krearta postal bolj komorni. Nikjer ne piše, da bi se morali tako ali drugače reklamirati na ta način, da mora biti lociran zunaj. Lahko, da bo Kreart pozimi, morda bo povabljenih samo 5-6 avtorjev in bodo od tega 3 kiparji. Zadeve se še analizirajo, saj je od Krearta minilo le malo več kot mesec dni. Blagovna znamka bo ostala, ostale stvari pa se bodo spremenile in tudi koncerti bodo morda bolj komorni, tako da bo še več mejnih zvrsti, nepoznanih avtorjev. Razlog temu je, da smo morda malce pozabili, da smo v bistvu iskali tudi nove avtorje. Dosti tistih, ki so šli skozi Kreart, je danes uveljavljenih umetnikov, tako na področju likovnega kot glasbenega dela. Lahko za konec rečeva še adijo 11. in dober dan 12. Kreart? Mislim, da lahko to rečemo. Kje bo, kakšen bo, pa imamo še časa slabo leto ali več, saj bi lahko bil celo bienalno. Seveda morava s predsednikom Zoranom Cvarom sesti skupaj in predvsem zaradi njegovi odsotnosti po operaciji. Bodo pa nekatere stvari zagotovo drugačne. Besedilo: Rudi Span ©pOET Alpinistične novice Pred kratkim je alpinistični odsek Planinskega društva Trbovlje organiziral alpinistični tabor v spomin na ponesrečenega alpinista Bojana Pajka. Tokrat je potekal na Korošici v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tridnevnega srečanja se je udeležilo deset alpinistov. Slabo vreme je preprečilo, da bi opravili več daljših plezalnih vzponov na območju Korošice. Spomin na alpinističnega inštruktorja in plezalskega tovariša pa še vedno živi. V nedeljo, 7. septembra 2008 so se na domu Vilija Pistotnika v Radečah zbrali na spominskem srečanju člani prve alpinistične odprave zasavskih alpinistov, ki se je podala izven Evrope, na Grenlandijo. Potekala je od 10. julija do 10. avgusta 1978. Vodil jo je Janez Bizjak, načelnik alpinističnega odseka PD Trbovlje. Udeležencev - alpinistov je bilo deset. To so bili poleg vodje še Renato Vrečar z Dola pri Hrastniku, Andrej Pušnik iz Zagorja, Vili Pistotnik iz Hrastnika, Rudi Pušnik iz Hrastnika in iz Trbovelj Bojan Pajk, Bojan Špro-gar, Marko in Matevž Lenarčič ter dr. Damjan Meško iz Ljubljane. Vsi so se zdravi vrnili s te odprave. Rezultat odprave je bil velik. Opravili so 16 pristopov na razne vrhove, opravili 10 prvenstvenih plezalnih vzponov med IV. in VI. stopnjo, na 9 vrhov pa so pristopili kot prvi in jih poimenovali z našimi imeni: Slovenija, Trbovlje, Zagorje, Ojstro, Zasavje, Glažuta, Pedenj, Peter Fjeld, Ličko (po Dušanu Ličarju). Po takrat znanih podatkih je bila ta odprava najuspešnejša v tistem letu. Udeleženci so opravili vzpone okoli 200 lent v notranjosti Grenlandije. Na spominskem srečanju, ki je trajalo več ur, je bilo obujenih nešteto spominov na to pustolovščino. V soboto, 20. septembra, je potekalo pred planinskim domom na Mrzlici (1122 m) tradicionalno srečanje Zasavcev, Savinjčanov in Laščanov. Tradicija je stara že več desetletij. S srečevanjem so pričeli že pred drugo svetovno vojno. Srečanja so bila vedno množično obiskana. Zadnja leta pa ta srečanja organizirajo zasavske in savinjske občine ter občina Laško. Tako izmenjaje vsako leto organizira na tretjo nedeljo v septembru, letos je izjemoma v soboto, zaradi državnozborskih volitev, srečanje vsaka od občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Žalec, Prebold, Tabor in Laško. Letošnjo organizacijo je imela na skrbi Občina Tabor. Po slavnostnem govoru župana občine Tabor so sledili še pozdravi predstavnikov ostalih občin, nato pa je pevski zbor iz Tabora zapel več pesmi. Sledila je predstavitev mladih s primernim skečem. Po zaključku uradnega dela programa je bil čas še za pogovor navzočih ob raznih dobrotah. Tokrat se je srečanja udeležilo nekaj manj udeležencev kot običajno, v glavnem zaradi prestavitve datuma, deloma pa tudi oblačnega vremena, pa tudi ostalih prireditev je bilo na zasavskem in savinjskem področju veliko. Člani Planinskega društva Trbovlje in oskrbnica koče na Mrzlici so poskrbeli za dobro počutje vseh navzočih. Naslednje srečanje bo tretjo nedeljo v septembru 2009. T.L. 2\/n V soboto, 20. septembra 2008, je v Športni dvorani POLAJ v Trbovljah v organizaciji Karate zveze Slovenije in Karate kluba TRBOVLJE, kot tehničnega organizatorja potekala 3. tekma za »POKAL SLOVENIJE 2008«, za vse kategorije, od najmlajših do članov. Na tekmi je sodelovalo 42 klubov s 369 tekmovalci, ki so opravili 467 nastopov. Trboveljčani so prvič v zgodovini slovenskega karateja, odkar obstajajo pokalna tekmovanja v okviru Karate zveze Slovenije, postali absolutni zmagovalci pokalnih tekmovanj v letu 2007. V letu 2008 so bili ponovno zelo uspešni, saj so s 260 osvojenimi točkami osvojili tretje mesto in za samo tri točke zgrešili drugo mesto. V letu 2008 se je za lovoriko POKALA SLOVENIJE 2008 potegovalo kar 70 slovenskih karate klubov. V ldubu so se odločili, da v letu 2008 ne bo v ospredju osvajanje medalj na pokalnih tekmovanjih. Svoje bodoče delo so začrtali na novih smernicah, ki temeljijo na tem, da se v bližnji prihodnosti enakopravno pomerijo z najboljšimi evropskimi in svetovnimi karateisti in osvojijo vidna mesta, tudi na zmagovalnih stopnicah. Ko pa so trboveljski karateisti po drugi pokalni tekmi Karate zveze Slovenije v Tolminu osvojili največ medalj, kar devetnajst, in se močno približali prvim trem ekipam iz Kranja, Postojne in Nove Gorice, so sklenili, da se bodo tudi v tem letu potegovali za najvišja mesta v POKALU SLOVENIJE za leto 2008. Čeprav je bilo večino članov Iduba vpletenih v samo organizacijo tekmovanja, je trener Miha KOVAČIČ s pomočjo ostalih klubskih trenerjev dobro opravil svoje delo, saj so Trboveljčani ponovno osvojili največ medalj, kar 19. S tem so v skupni uvrstitvi prehiteli Postojnčane za celih 13 točk, za Gorico pa ostali samo tri točke. Ne bi posebej izpostavljali posameznih tekmovalcev, saj so vsi, vsak po svojih najboljših močeh, prispevali k izrednemu uspehu trboveljskih karateistov. Uspeh tekmovalcev so dopolnili neumorni organizatorji tekmovanja, člani Karate kluba Trbovlje. POKAL SLOVENIJE 2008 - (70 KLUBOV! -KONČNA UVRSTITEV 1. KK IGRANJ - 281 točk, 2. ŠPORTNO DRUŠTVO GORICA- 263 točk, 3. KK TRBOVLJE- 260 točk; te dvanajst medalj na mednarodnem turnirju v Kranju V soboto, 27. septembra je v Športni dvorani Šenčur pri Kranju potekal 9. Tradicionalni mednarodni karate turnir. Turnirja se je udeležilo 350 tekmovalcev iz petih evropskih držav. Trboveljske barve so zastopali Tea LOPAN, Tim ŽLAK, Aljaž VESENJAK, Almin SALKIČ, Timi UMEK, Žiga ROZINA in Jernej HUDOMALJ. Vodil jih je trener Miha KOVAČIČ. Na turnirju je v vlogi sodnika opazovalca nastopila tudi Katja SIMERL, ki je svojo nalogo za zapisnikarsko mizo opravila z odliko. Almin, Aljaž, Timi in Žiga so nastopili v katah. Vsi štirje so skupaj z Velenjčanom Klemnom PLAZAR-JEM zagotovo najboljši slovenski kataši v tej starostni kategoriji. Timi UMEK je osvojil bronasto medaljo. Veliki met pa je tokrat uspel Alminu SALKIČU, ki je v finalu premagal v zadnjem obdobju nepremagljivega PLAZARJA ter osvojil zlato medaljo. Svojo premoč so trboveljski kataši potrdili v ekipnih sestavah saj sta zlati medalji osvojili obe ekipi, tako mlajši kadeti kot kadeti. V športnih borbah se pozna dobro delo v poletnih mesecih, saj so tekmovalci že v pravi športni formi, kar se tudi odraža v dobrih rezultatih. Bronaste medalje so osvojili Tim ŽLAK, Žiga ROZINA in Aljaž VESENJAK. Srebrna medalja je pripadla Ti-miju UMEKU. Zlato medaljo pa sta tokrat osvojila Tea LOPAN in Jernej HUDOMLALJ. Tea LOPAN je v jesenskem delu tekmovalne sezone osvojila medalje na vseh štirih tekmovanjih, kjer je nastopila, v Italiji srebrno, v Čakovcu bronasto, na zadnji pokalni tekmi v okviru Karate zveze Slovenije zlato, prav tako v Šenčurju. Ekipi mlajših kadetov in kadetov so bile, tako kot v katah, tudi v športnih borbah najboljše in osvojile zlato medaljo. Osvojenih 12 medalj na mednarodnem turnirju je dobra popotnica za naslednji vikend, ko se bodo trboveljski karateisti udeležili dveh močnih mednarodnih turnirjev v Slavonskem Brodu in Beogradu. Vsi ljubitelji karateja, ki bi se pa želeli vključiti v enega izmed najuspešnejših karate klubov v Sloveniji, Karate klub Trbovlje, se lahko vsako sredo in petek od 17.00 do 19.00 ure vpišejo v začetni tečaj karateja, v Večnamenskem prostoru OŠ Trbovlje. KKT: Bogdan SIMERL © RAzmmo m -g* si Wv \ x P. L PREPROGA (POG.) ODRASLA ŽUŽELKA KODA ZA GSM VERA V DUHOVE NAUK VODJE OKTOBRSKE REVOLUCIJE MESTO V DALMACIJI TIPALNI ORGAN AMERIŠKI RAPER INDIJSKI SLOVNIČAR IGO GRUDEN AMERIŠKI IGRALEC JACKI E MAJHEN GLODAVEC OKRASNI PTIČ ► SLOVENSKA PEVKA BARUCA m MEDNARODNA OZNAKA ZA KNJIGE POMOŽNI MOTOR FRITZ HABER m POLITIČNO PRIBE- ŽALIŠČE VPRAŠAL- NO RIBE BREZ LUSK DROBEC ŽAREČE SNOVI UNIJA KITAJSKA PLAVALKA LE POLOŽAJ TELESA NA STOLU ŽUPAN V ILIRSKIH PROVINCAH MEDMREŽJE SPLAV ZA PREVOZ ČEZ VODO GRŠKO GOROVJE MAKARSKA KAR SE DOLUE ZRAK (ANG.) NADMOR- SKA VIŠINA m ELEKTRONSKA POŠTA (ANG.) SLOVNIČNO ŠTEVILO LEKCIJA JAHALNE ŠOLE VETER V J. IN JV AZUI LJUBEZEN- SKI PESNIK ZIDNI LOK SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS AMERIŠKI TEDENIK AMERIŠKI SCENARIST ELLIOTT NASILJE, STRAHO- VLADA RIMŠČICE ERBIJ HUMORISTKA PUTRIH NOBELU RADIJSKA VODITELJICA ROŠ SLOVENSKA IGRALKA RINA OPAZNOST SVINEC NASELJE NA ROBU U. BARJA TOK PREBIVALKA ARABUE OKLEPNO VOZILO REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. 8 7 2 4 9 3 6 1 5 6 5 3 2 8 1 7 9 4 4 1 9 6 7 5 8 2 3 7 6 1 3 4 8 2 5 9 2 8 4 9 5 6 3 7 1 3 9 5 7 1 2 4 6 8 9 3 8 1 6 7 5 4 2 1 2 6 5 3 4 9 8 7 5 4 7 8 2 9 1 3 6 mvemto -------h Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 11.10. 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 20/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 19/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 27.09. 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 19/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 18/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Živko Milojevič, Cesta zmage 12,1410 Zagorje- bon za 20,86 € - Danica Kugonič, Novi dom 24,1420 Trbovlje - bon za 12,52 € - Primož Martinčič, Šklendrovec 3,1414 Podkum - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO V TRGOVINI JAKA V ZAGORJU ZOPET UGODNE CENE KEKSOV TAKO DOBRI....KOT DOMAČI... AKCIJA KEKSI V REFUZI -20%€ VABLJENI POSEBNA PONUDBA TRAJA OD Ol.lO DO 15.10.08 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Časa imate do petka, 10.10. 2008, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERin ČEBElICn YRAÖEYIÖ fllotej Yolyoxorjero % IZtflKE. Tel.: 05/56-74 157 Kuhamo s Stašo Drobnjakovi štruklji z drobtinami Sestavine: 30 dag drobtin, 2 veliki jajci, I I sladke smetane, 50 g sesekljanega drobnjaka, zavitek vlečenega testa. Priprava: V posodo stresemo drobtine, jajci, sladko smetano in drobnjak. Mešamo, da nastane enakomerna zmes in jo pustimo, da se drobtine napojijo. Če sta jajci majhni, dodamo malo več sladke smetane. Nadev mora biti mazav.Testo razdelimo na dva dela. Raztegnemo ga, vendar ne pretanko, namažemo z nadevom, zvijemo in narežemo na dolžino, ki nam odgovarja. Štruklje zavijemo v moker, z drobtinami posut prtič in kuhamo približno 20 - 25 minut Ko so kuhani,jih lahko prelijemo s praženimi drobtinami. Dober tek! Staša Drage bralke, cenjeni bralci! Lepo je, če imamo ob sebi človeka, ki mu lahko zaupamo skrite vzgibe svojega srca. Vzgoja marsikdaj peha v zatiranje samega sebe, potiskanje najglobljih želja v podzavest. Tako si olajšamo vsakdanje življenje v skupnosti, hkrati pa se odrečemo pristnemu delu svojega bitja. Le stežka ga prebudimo, še posebej, če živimo v okolju, kjer ni razumevanja za osebno in duhovno rast. Podpora je pri takšnem prizadevanju nujna, kajti samo bilka, ld jo zalivamo, lahko zraste v močno in zdravo rastlino. Ali je smisel umrl v pehanju za preživetjem? Koliko je na tehtnici dobička vredno življenje? Koliko smo izkoristili dopust za resničen počitek? Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) ANGEL Ni lepšega kot slišati njeno besedo, ki boža kot angelska roka. Naj slajše je zreti v njene oči, prostranstva globoka. Nič ni bolj nežnega, kot stisniti se med topla nedra in se nasrkati sladkega mleka. Res, prelepo je ob sebi imeti angela, ki mar mu je zate, ki zate živil Igor Goste POETI (NJE), OTRESITE SE SPON STRAHU IN PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Vaše dragocene stvaritve, ld bodo obogatile bralce, pošljite na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. NA RAB Tam, kjer morje valovi, otok Rab se dviga, na njem pa dom stoji, rudarjev kraj oddiha. Ko nas bodo popis’vali, kdo želi na Rab, takrat moram pohiteti, ne bi zamudil rad. Ce mi sreča bo ob strani, gostitelj moj bo otok ta, na kopnem al’ v vodi mi užitek, srečo da. V domu, na obali mi bo prijeten san, ko po delu v črni jami si veselo duška dam. Podnevi se bom sončil, v vodi se hladil, po morju s čolnom vozil, nasmejan, ves srečen bil. Na veselo srečanje, otok naš, Jadran, želja je rudarja iz zasavskih jam. Maks Marinčič POLETJE JE ODŠLO, A SONCE NAJ ŽIVI V NAS NAPREJ! VERZI Našli so verze pozabljenega pesnika. Iskal je zvezdno sled, jokal je v samoti, solze so zarezale v njegov obraz, ki se je nekoč nasmehnil upanju v lepši svet. Spodrezanih kril se je boril naprej, ihtel, blodil, bolečina je razklala srce, polno čuteče ljubezni. Svet ni bil zanj, prehitro je spoznal njegov strupeni ustroj, ki peha človeka, da postaja slepa zver; za en dan daljši dih, obsojen na gotovo trajno prekinitev, je pripravljen sekati na kose sotrpinovo meso. Verze so natisnili, opevali njihovo globino, da bi namenoma pozabili na grozljivo plehkost strašnih dni brez cilja, ko vlada razdejanje pod namišljeno podobo kakovosti življenja. Segros 2\/n Aleksij Porednik: KAI IE PRAV? Kdo ve, kaj je prav? Nekateri pravijo, da Bog. Človek ni Bog, zato tega ne more točno vedeti. Kako si lahko cerkve jemljejo pravico razsojati, kaj je prav in kaj ne? Kdor si vzame v roke pravico “vedeti za drugega”, je padel v past nečimrnosti in napuha. Največja skušnjava človeka je, da se vidi enakega Vsemogočnemu. Nasedajo ji vsi, ld pravijo, da razodevajo božjo voljo, ko skušajo soljudem dopovedati, katera pot mišljenja, govorjenja in ravnanja je pravilna. Nihče nima pravice trditi, da je Resnici bliže kot drugi. Najboljšo potezo bržkone potegne tisti, ld ponižno prizna, da je prekratek, da bi drugim solil pamet. Naši dušebrižnild so mojstri prepričevanja na podlagi knjig, manj pa življenjskih izkušenj. Ni dveh ljudi, ki bi bila enaka v doživljanju. Z drugimi besedami: vsakdo vidi, sliši in občuti svet nekoliko drugače. Nihče nima pravice sočloveku vsiljevati svojega pogleda na svet, saj se s tem postavlja nad njega. To pomeni, da ga hoče pokoriti, naj izbira še tako lepe besede za svoje početje. In kdo je pokorjeni človek? To je bitje, ki se je odreklo lastnemu spoznavanju sebe in sveta, ld ga obdaja. Izvrsten primer so otroci, ld prevzemajo miselne vzorce staršev. Bolj so ti pozitivni, lažje se bodo znašli v življenju, bolj so negativni, težje jim bo. Večina ljudi se v otroštvu privzgojenih vzorcev mišljenja, govorjenja in ravnanja drži do zadnjega izdihljaja. Pozabijo na spoznavanje samega sebe, ker mislijo, da je tisto, kar so se naučili, zakon. Ko se pojavi človek ali okoliščina, ki bi utegnila pripeljati do razmišljanja o njihovih prepričanjih, se z vsemi štirimi uprejo. Obrnejo se proti človeku oziroma okoliščini, namesto da bi se zazrli vase in se vprašali, ali se vzrok za odpor morda le ne skriva v njihovem pogledu na svet. Pometati pred svojim pragom je namreč vse prej kot lahko. Navadimo se na določen način razmišljanja in reagiranja, o katerega pravilnosti ne dvomimo. Kdo se recimo navadi, da mu ni potrebno reči, naj bližnji stori to ali ono. Domneva, da bližnji ve, kaj si želi. To seveda ni mogoče, vendar se je na takšen pristop navadil v svoji izvorni družini. Slej ko prej pride do tega, da sočlovek ne stori tistega, kar si je želel. “Ura je sedem zvečer. Televizor bi moral biti vid j učen. Zakaj ga nisi? Ali ne veš, da je na sporedu Dnevnik?” Partnerica negoduje: “Kako naj vem, kdaj želiš gledati televizijo? Če bi mi prej rekel, naj ga vključim za spremljanje Dnevnika, bi to storila.” Dobi odgovor: “Ali ti moram to reči? Ali ni logično, da mora biti v času Dnevnika televizor vključen?” Na tem preprostem primeru jasno vidimo različnost konceptov, ki jih imamo ljudje. Tega bi se moral zavedati vsakdo, saj vsak dan stopamo v odnose z ljudmi, torej bitji, ki so naravnana drugače kot mi sami. Tu bi se moral začeti resen intimni, prijateljski, poslovni ali kateri drugi odnos med dvema človekoma. Le s tovrstnim zavedanjem je mogoče razumeti drugega in sebe. Nič drugače ni pri odnosih, ki vključujejo več ljudi. Zavedanje razlik je prvi korak k zavedanju, da nismo popolni, in gradnji odnosov, ki bogatijo vse udeležence. Bistveno lažje je živeti, če se ne srečujemo z ljudmi, ld mislijo, da so “požrli” vso pamet. Pravkar povedano je bistvo strpnosti. Slednja se poudarja, ker se bojimo vojnih strahot, vendar do nje ne bo prišlo, dokler ne bomo razumeli korenin nestrpnosti. Ključ je v prej povedanem. Do nestrpnosti prihaja zaradi strahu pred drugačnostjo. Jaz mislim, govorim in ravnam tako in tako. Če sočlovek misli, govori in ravna enako ali podobno, se počutim varnega, če pa so njegove misli, besede in dejanja drugačni, se počutim negotovega. Vir negotovosti hočem spremeniti najprej zlepa, v skrajnem primeru tudi zgrda. To je vzrok vseh prepirov in vojn. Raje smo vsak na svojem bregu, kot da bi gradili mostove. Neumestno je torej dokazovati svoj prav. Ne naš ne sočlovekov prav ni Resnica. Do določene mere se v svojih mislih, besedah in dejanjih moti vsakdo. Ni človeka, ld ne bi mogel zavoziti, zato nima nihče pravice ‘pegi ati’ sočloveka in delati iz njega svojo kopijo. Spoštovati je potrebno en-kratnost vsakega med nami. Strpnost mora postati vrhovna vrednota. Brez nje so vse druge vrednote prazen nič. Kaj pomaga vera, če sovražim druge vere? Kaj mi bo izobrazba, če zaničujem drugačne poglede na svet? Kaj pomeni družina, če se posmehujem drugačnim družinsldm vrednotam? Kaj mi bo domovina, če žalim domovinska čustva tujcev? vet ca/n mo/omstiLA Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 02.10. ob 18.00 petek 03.10. ob 18.00 sobota 04.10. ob 18.00 ob 20.00 nedelja 05.10. ob 18.00 I 1 ob 20.00 ponedeljek 06.10. ob 18.00 torek 07.10. ob 20.00 sreda V' 5 08.10. ob 18.00 četrtek 09.10. ob 18.00 ■p"»-.-'' petek 10.10. ob 18.00 sobota 11.10. ob 18.00 ielja ob 20.00 12.10. ob 18.00 ob 20.30 ponedeljek 13.10. ob 18.00 [torek 14.10. ob 18.00 sreda 15.10. ob 18.00 četrtek 16.10. ob 20.00 1 Kino Delavski dom Hrastnik četrtek 02.10. ob 17.00 petek 03.10. ob 19.15 sobota 04.10. ob 17.00 ob 19.00 nedelja 05.10. ob 17.00 v- ob 19.00 sreda 08.10. ob 19.00 četrtek 09.10. ob 17.00 POSLEDNJA LEGIJA PRSTAN ZAOBLJUBE petek 10.10. ob 19.00 KUNG FU PANDA HANCOCK akc.kom. anim.kom. HANCOCK sobota 11.10. ob 17.00 KUNG FU PANDA PRSTAN ZAOBLJUBE ob 19.00 POSLEDNJA LEGIJA PRSTAN ZAOBLJUBE nedelja 12.10. ob 17.00 KUNG FU PANDA HANCOCK ob 19.00 POSLEDNJA LEGIJA HANCOCK sreda 15.10. ob 19.00 UJEMITE SMARTA BOB DYLAN: akc.kom. 7 OBRAZOV drama četrtek 16.10. ob 17.00 UJEMITE SMARTA BOB DYLAN: 7 OBRAZOV Kino Dol pri Hrastniku POTOVANJE V petek 03.10. ob 17.00 KAKO UGRABITI SREDIŠČU ZEMLJE NEVESTO rom.kom. družin.pustol. petek 10.10. ob 17.00 KUNG FU PANDA POTOVANJE V anim.kom. SREDIŠČU ZEMLJE POTOVANJE V Kino Delavski dom Zagorje SREDIŠČU ZEMLJE Petek 3.10. ob 19.00 KAKO UGRABITI BOB DYLAN: NEVESTO rom.kom. 7 OBRAZOV Sobota 4.10. ob 19.00 ISKAN am.akci.triler BOB DYLAN: Nedelja 5.10. ob 19.00 KAKO UGRABITI 7 OBRAZOV NEVESTO, POTOVANJE V Ponedeljek 6.10. ob 19.00 ISKAN SREDIŠČU ZEMLJE Torek 7.10. ob 19.00 Film teater: ZIDANE : POTOVANJE V portret 21 .stoletja SREDIŠČU ZEMLJE Petek 10.10. ob 17.00 KUNG FU PANDA UJEMITE SMARTA akc.kom. UJEMITE SMARTA HELLBOY II: ZLATA ARMADA akc.pustol. KAKO UGRABITI NEVESTO rom.kom. MUMIJA:GROBNICA ZMAJEVEGA CESARJA akc.pust. MUMIJA:GROBNICA ZMAJEVEGA CESARJA KAKO UGRABITI NEVESTO KAKO UGRABITI NEVESTO MUMIJA:GROBNICA ZMAJEVEGA CESARJA POSLEDNJA LEGIJA zgod.pustol. ob 19.00 Sobota 11.10. ob 17.00 ob 19.00 Nedelja 12.10. ob 10.30 ob 18.00 ob 17.00 ob 19.00 Ponedeljek 13.10. M Torek 14.10. ob 19.00 ob 19.15 ob 19.15 Kino Izlake Nedeljäj 5.10. Nedelja 12.10 am.anim.druž.kom. MUMIJA : GROBNICA ZMAJSKEGA CESARJA akc.pustol. KUNG FU PANDA MUMIJA: GROBNICA ZMAJSKEGA CESARJA KUNG FU PANDA KUNG FU PANDA KUNG FU PANDA MUMIJA: GROBNICA ZMAJSKEGA CESARJA, Film teater: TO JE ANGLIJA, brit., drama ISKAN am.akc.triler MUMIJA: GROBNICA ZMAJSKEGA CESARJA akc.pustol. Film teater: ZIDANE : portret 21.stoletja Zidane, film, ki je nekje na pol poti med športnim dokumentarcem in umetniško inštalacijo, prikazuje celotno nogometno tekmo, posneto izključno s perspektive nogometnega superzvezdnika Zinedina Zidana, ljubkovalno poimenovanega »Zizou«. Dobitnik Turnerjeve nagrade in cineast Douglas Gordon je v navezi s francoskim umetnikom Philippom Parrenojem ustvaril delo, ki je veličastno v svoji preprostosti. Film pokriva večino vseh 90-ih minut tekme med Real Madridom in Villarealom (23. aprila 2005), kjer spremljamo Realovega kapetana Zidana skozi sedemnajst 35 mm in HD kamer. KUNG FU PANDA, ameriški, animirana družinska komedija (lh 32min) Ustvarjalci Shreka in Madagaskarja predstavljajo nerodnega pando Poja, ki sanja, da bi postal nepremagljivi kung fu borec, a je obsojen na dolgočasno življenje v družinski špageteriji. Splet zabavnih okoliščin poskrbi, da veliki modrec v njem prepozna izbranca, zato Po pristane v rokah čemernega mojstra borilnih veščin Shifuja. Izkaže se, da je Pojeva največja moč in strast ljubezen do hrane, toda ko deželo ogrozi zlobni Tai Lung, mora Po dokazati, da se srce pravega junaka včasih skriva tudi v najbolj nenavadnem telesu. Film je sinhroniziran v slovenščino. 7a av/p mo/MQMwe IQ&/MM oqlasi © MUMIJA : GROBNICA ZMAJSKEGA CESARJA, Nemčija, Kanada, ZDA, akcijska pustolovščina (lh 52min) Igrajo: Brendan Fraser, Jet Li, Maria Bello, John Hannah, Luke Ford, Michelle Yeoh, Russell Wong, Isabella Leong Pogumni arheolog Rick se še v tretje vrača po starodavne zaldade, le da tokrat namesto egipčanskih piramid raziskuje grobnice kitajskih cesarjev. Med eno od odprav naleti na krutega zmajskega cesarja in njegovo armado, ld jo je dvolična čarovnica pred 2.000 leti obsodila na večno prekletstvo. S pomočjo temne magije cesarjeva vojska znova vstane od mrtvih, a ker mumije ne poznajo poštenega boja, čaka Ricka in njegovo druščino ena največjih in najbolj smrtonosnih pustolovščin. Film teater: TO JE ANGLIJA, britanski, drama (lh 41 min) Igrajo: Thomas Turgoose, Stephen Graham, Jo Hartley, Andrew Shim, Vicky McClure Konec šole leta 1983. Osamljeni 12-letnik Shaun odrašča v dolgočasnem mestu, njegov oče je padel med falklandsko vojno. Med počitnicami si nove vzornike in prijatelje poišče med lokalnimi obritoglavci; odkriva zabave, ljubezen, ozke hlače in čevlje martens. Ravno ko se njegovo novo življenje nekako ustali, se pojavi Combo, mladi skrajnež, Id se je vrnil iz zapora. Med rasističnimi napadi njegove bande Shaun izgubi nedolžnost. mali oglasi ► ■■ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospa HERMINA PUŠNIK iz Zagorja. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. Prodam Prodam novo nerabljeno posteljo v velikosti 160 x 200, rdeče barve. Telefon 041 773 700 Prodam zazidljivo parcelo 900 m2, Dole pri Litiji - Rad-gonica . primerno za stanovanjsko hišo ali vikend. Cena 24 €/ m2. Telefon : 041 707 035 Za novo zgrajeni Dom na Prvinah razpisujemo prosta delovna mesta in sicer: 1. Vodja doma ( M Ž ) 2. KV kuhar ( M Ž ) 3. Pomožni kuhar ( M Ž ) 4. Pomožna dela v kuhinji ( M Ž ) 5. Natakar ( M Ž ) 6. Sobarica - čistilka ( M Ž ) Prošnje z dokazili pošljite na naslov: UTRIP d.o.o., Špruha 19, 1236 Trzin KUPON ZA ŠT. 18 2000 € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 6-centov. Vabljeni k sodelovanju! Ime in priimek:. Naslov:. «.Jsl C S R o £ 8 a ižž§8 Podpis:..................................... Telefon in e-pošta:........................................ .S S ^ ° Davčna številka:............................ Številka TRR:............................................. *vsi podatki so obvezni* /n 0 MFEmm Glasba včeraj, glasba danes Glasba jutri in vse dni To je dama, ki Zasavce Vrsto let že skup drži. Nande Razboršek Letošnje leto je nekako v znaku številnih obletnic in različnih proslav. Ena okrogla številka se je zaustavila tudi pri ansamblu Zasavci. 40. rojstni dan - res ni šala! Ob tem zavidanja vrednem jubileju izhaja njihova nova kombinirana zgoščenka z 12 novih avtorskih kompozicij v njihovem prepoznavnem stilu. Narodnozabavne je uglasbil Milan Kuder in besedila spesnil Nande Razboršek, ld ga imenujejo tudi osmi in deveti član ansambla in je tudi avtor ovitka za novi CD. Za zabavni del je poskrbel Dušan Zore iz Kamnika in za besedila Marinka Žulič iz Trbovelj. Sicer pa so jim do sedaj zabavno glasbo pisali Martin Zvelc, Igor Podpečan in Oto Pestner. Največ besedil je napisal Nande Razboršek, nekaj so jih prispevali tudi Ivan Sivec, Vera Soline, Miša Cermak, Janez Hvala in Slavko Podboj. Te dni jih je težko ujeti in jim stopiti na rep, saj so prisotni povsod: na ETV, RTV ( v oddaji -Na zdravje, ki bo tokrat govorila o Španiji in spanju) in kot edini gostje na Radiu Slovenija v Četrtkovem večeru 2.10. 2008, vendar smo nekako le uspeli uskladiti urnike. Spomini popeljejo naše Zasavce štiri desetletja nazaj, ko so nastopali v Medijskih Toplicah. Že takrat so bili izredno priljubljeni, saj so bili redki, ki so peli in igrali »na note«. Leta 1989 jim je uspelo posneti prvo in to kombinirano kaseto ( V revirjih je lepo) in do danes jih je sedem ter sedem zgoščenk, če računamo tudi najnovejšo. Najprej so snemali pri založbi Sraka v Novem Mestu ( tu so osvojili Zlati CD in kaseto za album Iščem te). Izmed članov prvotne zasedbe je v ansamblu še vedno kitarist Viki Drnovšek, le pol leta krajši staž ima Srečko Sušnik. V sedanji zasedbi so skupaj šestnajst let. Povsod po Sloveniji so razveseljevali svojo zvesto publiko. Gostovali so tudi po Evropi, največ v Nemčiji. Ob njihovem muziciranju so zasrbele pete številne goste na porokah, obletnicah, veselicah, koncertih in drugih prireditvah. Pojejo v živo in to je tudi izredno pomembno v času nove tehnologije in raznih play backov. Vsekakor so v trendu in spremljajo novosti na glasbenem trgu. Velikokrat so se odrekli honorarju, da so si lahko privoščili nove in bolj popolne instrumente ipd. Zato ni čudno, ko trdijo in prepričana sem, da je res: »Igramo za publiko in zase.« In njihova publika je zvesta in jih z veseljem pričakuje na različnih prireditvah. Mala Zagorjanka in Bela snežinka sta že skoraj himni, a njihovi hiti so izvirne - Ti si meni vse, Natali, Sedem noči, med narodnozabavnimi pa - Zasavska, Pri tebi doma, Kje si doma, Sreča je, Za vse je studenec, Razigrani hribi itd.. Šest instrumentalistov in en solist-zasavski slavček. Poleg teh glasbenih nalog ima vsakdo še kakšno drugo zadolžitev, saj drugače ansambel ne bi mogel obstati. Za marsikaj je še treba poskrbeti. Omenila sem solista, to je, kot že sami veste, Jože Buden, ki skupaj z mojstrom za bobne Jožetom Vukičem skrbi za medijsko promocijo ansambla. Vodja je Srečko Sušnik, ld igra prvo trobento, a tudi ostali niso brez nalog. Viktor Drnovšek je vokal, zadolžen za akustično in električno kitaro, Stane Ojstršek, tudi vokal, igra drugo trobento, Brane Peklar igra na diatonično in klavirsko harmoniko, pa še klaviature. Bas kitaro obvlada Bojan Kališnik, ld je tudi vokalna podpora. Včasih resnično pride do kakšnih nesoglasij, ki pa ne vplivajo na njihovo delo. Ko sem povprašala kako in kaj naprej, ni bilo dileme - z istim tempom do Abrahama in naprej....le zdravje naj bo... pa še presenečeni so - Je res minilo toliko let? Saj imajo občutek, da so komaj začeli! Radi pripovedujejo različne anekdote in zanimivosti. Pred kratkim so gostovali na trgatvi v Vipavi. Kot že vemo, je zdaj nekako čas raznoraznih vetrov, ki niso ravno prijetni. Tudi tam je pihalo in to tako močno, da so instrumenti skoraj dobili krila in poleteli. Pa niso. Naši Zasavci so jih domiselno prikovali na podi j, pa še selotejp so za vsak slučaj uporabili. In nastop je bil, to sploh ni bilo vprašanje! V zagorsld Športni dvorani bo 3.10.20-08 slavnostni rojstno dnevni koncert, pravo glasbeno slavje. Večer bo nepozaben, saj bodo poleg slavljencev nastopila sama znana imena: Modrijani, Pop Design, ansambli Cvet, Mladi Dolenjci, Navihanke, Pogum, Tihožitje (ljudski godci iz Bele Krajine) in Majda Petan. Zaplesal bo Plesni center Zasavje, program pa bo povezoval in skupaj z Modro kroniko za humor poskrbel Slavko Podboj. Slike: arhiv Zasavci, besedilo: St.R. ■70 o\/n _________mec © Mi m sname p^fajati? Ob besedi pogajanja mnogi pomislijo na dolga naporna usklajevanja med managementom in sindikatom, na sestanek med skupino poslovnežev in odvetnikov glede združitve dveh podjetij ali na sestanek med predsednikoma sprtih držav, ki skušata preprečiti nadaljevanje vojne. Toda to je le nekaj situacij, ki jih lahko imamo za pogajanja. Kajti pogajanja so eden od načinov, kako v življenju pridemo do stvari, ki jih nimamo, vendar pa si jih želimo. Dejansko se vsak od nas pogaja vsak dan, pa se tega niti ne zaveda. Pogajamo se namreč v svoji družini, s prijatelji, sorodniki in na delovnem mestu in naše zadovoljstvo v življenju je v velild meri odvisno od naših sposobnosti, kako se znamo pogajati. Zlasti otroci, v odnosu s svojimi starši, znajo biti odlični pogajalci in tega se zavedamo šele takrat, ko že popustimo njihovim zahtevam. Vsi poznamo tisto: »Če mi kupiš čokolado, bom pa odnesel smeti,« in podobne zahteve. Tudi to so pogajanja. Prav pogajanja so nepogrešljiv del človekovega poklicnega udejstvovanja, vendar pa smo tudi v zasebnem življenju obsojeni na neuspeh, če nimamo niti kančka pogajalskih spretnosti. Nekateri so rojeni pogajalci, nekateri pa se morajo tovrstnih sposobnosti v življenju pač naučiti. Po nekaterih ocenah je le 15 % pogajalskega uspeha odvisno od tehničnega znanja, 85 % pa od naših pogajalskih veščin. Za uspešnost pogajanj ni potrebno »hoteti«, ampak »znati«. Kot vsake veščine, se je pogajanj mogoče naučiti in jih ves čas izpopolnjevati. Velja namreč, da dobri pogajalci niso rojeni, temveč vzgojeni »Nikoli se ne smemo pogajati iz strahu. Nikoli pa se ne bojmo pogajati,« je rekel pokojni predsednik ZDA John Kennedy. Torej je pri pogajanjih zelo pomembno, da najprej spoznamo sami sebe, ocenimo svoje sposobnosti in svoje karakterne značilnosti, šele potem je smiselno, da iščemo strategije in taktike, ki jih bomo v pogajanjih uporabili. Kakšen naj bo dober pogajalec? Če povzamemo po Jane Hudgson, mora biti dober pogajalec: spreten, potrpežljiv in odločen. Spreten mora biti pogajalec zato, ker mora biti sposoben upravljati z mnogimi hitro se spreminjajočimi informacijami in negotovostmi. Lastnina, odločnost in umirjenost niso način, da izluščimo najboljše iz neke situacije. Zelo pomembno je, da smo zmožni živeti in uspevati v situacijah, ko ne vemo natančno, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku. Pogajalec mora biti potrpežljiv predvsem zato, ker se tako lažje približa pogajalskim ciljem. Pritiskanje ali celo grožnje nasprotnemu pogajalcu imajo lahko zelo negativne posledice. Nasprotnik lahko postane kljubovalen in nepopustljiv. Počasno napeljevanje na rešitev sicer zahteva več časa, več tolerance in vztrajnosti, vendar daje več možnosti za zadovoljiv izid. Odločen pa mora biti pogajalec zato, ker se je včasih potrebno znati postaviti zase, kadar je nasprotnik brezobziren pogajalec. Pomembno je biti prepričan v svoje zahteve in vedeti, do katere mere si se še pripravljen pogajati in kdaj od pogajanj odstopiti, ker nisi pripravljen sprejeti zahtevanih pogojev. Poleg teh pa so pomembne še nekatere lastnosti pogajalcev, ld jih Kavčič navaja v svoji knjigi »Spretnost pogajanja«. Pomembna je neobčutljivost za stres, ker so pogajanja pogosto dogajanje, polno presenečenj in ima lahko zelo resne posledice za prizadete, sposobnost poslušanja, ker pogajalec pogosto komaj na pogajanjih z aktivnim poslušanjem pride do pravih informacij o nasprotni strani, njenih namenih in argumentih. Pogajalec mora biti tudi prepričljiv, ker je razen argumentov, znanja in moči, pomembno tudi to, kako uspe nasprotnika prepričati. Biti mora inventiven, da se zna prilagoditi nastali situaciji. Prav tako je pomembna tudi fleksibilnost, ker se noben pogajalec ne sme vedno pogajati na enak način, saj bi tako nasprotniku omogočil, da se preveč dobro pripravi na pogajanje. V teku pogajanja mora presoditi ali se pogaja na pravi način ali pa ga mora prilagoditi. Pogajalec mora imeti tudi visoke cilje, ne sme biti prehitro zadovoljen z doseženim. Pripravljen mora biti tudi sprejemati odgovornost, saj imajo pogajanja pogosto zelo resne posledice za eno ali obe stranki. Pogajalec mora biti tudi vljuden in takten, kar je zelo pomembno, da naredi dober vtis na nasprotnika. Biti pa mora tudi realen glede lastnih zmogljivosti Kako se pogajati z določenimi tipi ljudi? Če je naš sogovornik nagnjen k dramatiziranju, njegovih scen ne smemo jemati preresno. Potrebujemo predvsem zvrhano mero potrpežljivosti. S poslušanjem ga lahko pomirimo in vzbudimo zaupanje v skupen trud k iskanju optimalne rešitve v smeri zadovoljitve obojestranskih interesov. Velikokrat se srečujemo z ljudmi, ki so polni starokopitnih načel in se strogo držijo pisanih pravil. So zelo nefleksibilni in ponavadi nedovzetni za spremembe. To nam otežuje delo pri prepričevanju. Starokopitnost moramo pri pogajanjih upoštevati in si vzeti veliko časa za argumentacijo predlogov. Vseeno si moramo postaviti meje, preko katere ne bomo šli. Če opazimo, da nekdo brezvoljno spremlja naše argumentacije, smo za to lahko krivi tudi sami. V takšnem primeru moramo predlagane rešitve predstaviti tako, da bodo pri nasprotni strani vzbudile čim manj naporov in nezaželenega sodelovanja z njihove strani. Srečujemo tudi ljudi, ki nas nikoli ne pustijo do besede, nas venomer napadajo in vztrajajo pri sprejemanju edino svojih, za nas večinoma popolnoma nesprejemljivih predlogov. Tu nasprotna stran pričakuje naš protinapad. Če ga ne dobi, jo presenetimo. Predvsem pa pokažemo interes za reševanje problema, kar je tudi razlog za veliko verjetnost kasnejšega popuščanja in upoštevanja tudi našega mnenja. Zaradi različnih razlogov lahko sogovornik ne pokaže nobenega spoštovanja do nas kot pogajalcev in tudi ni preveč zainteresiran za kakršnokoli pogajanje. To se dogaja tudi, če je v poziciji moči. V teh primerih moramo paziti na neustrezne pogajalske taktike nasprotne strani in jo na to takoj opozoriti. Naša meja do sodelovanja na tak način mora biti zelo očitna. Težave nastopijo tudi takrat, ko nekdo v sodelovanju z nami že vnaprej vidi zaroto in ne verjame v obstoj zaupanja in skupnega reševanja konfliktov. Ohraniti moramo strogo posloven odnos brez vpletanja kakršnih koli negativnih čustev. Nastopati moramo z veliko mero samozavesti in spoštovanja. Kljub vsemu pa v zaključku lahko pristavimo, da so pri pogajanjih najpomembnejši ljudje. Nikakor pogajanja ne smemo jemati kot način, kako drugo stran čim bolj prelisičiti, temveč kot način komunikacije, proces, v katerem želimo zadovoljiti lastne potrebe, s hkratnim upoštevanjem nasprotnikovih interesov. Če bomo pogajanje obravnavali kot dialog, kjer vsak nastopa zaradi enakih razlogov in v nasprotni strani ne bomo videli tekmovalcev ali konkurentov, temveč partnerje, ki nam lahko omogočajo lepše^življenje, bomo zadovoljni. Pogajanje je umetnost in dejavnr^t^oJpr^yljanje nasprotij. Kot vsako umetniško obliko paMtahk^izpopdnimo z urjenjem v stvarnosti in z razumevanječh. I Andreja Ptiikar V* Akutne bakterijske okužbe sečil predstavljajo v splošni praksi enega od glavnih vzrokov obolevnosti bolnikov. Daleč najpogostejša oblika je vnetje sečnega mehurja (cistitis). Več kot polovica odraslih žensk vsaj enkrat v življenju zboli zaradi akutne okužbe sečil, tretjina pa ima ponavljajoče se okužbe. Sečni mehur ali sečnik je mišičast votli organ v katerem se zbira seč. Leži v mali medenici, pri žensld pred nožnico, pri moškem pa pred zadnjikom. Seč neprenehoma izteka iz ledvic, sečnik pa omogoča zavestno in občasno uriniranje. Ločimo več vrst cistitisov (intersticijski, radiacijski, hemoragični, eozinofilni), najpogostejši pa je bakterijski, ld ga v 85% povzroča črevesna bakterija E.coli. Pojavlja se zelo pogosto pri spolno aktivnih ženskah starih med 20 in 50 let ter pri starejših ljudeh, posamezne primere pa najdemo prav tako pri drugih skupinah ljudi. Razlog za pogosto pojavljanje obolenja pri ženskah je v anatomiji ženskih sečil, ki imajo relativno kratko sečnico ter kratko razdaljo med ustjem sečnice in zadnjikom. To pomeni, da morajo bakterije prepotovati veliko krajšo pot, da dosežejo mehur in povzročijo bolezen. Poleg spola, starosti in spolne aktivnosti so dejavniki tveganja še zmanjšan vnos tekočine, zaprtje, bivanje v domu za ostarele, pomanjkanje gibanja, anatomske nepravilnosti sečnice in mehurja, medicinski posegi E.coli - najbolj pogosta povzročiteljica bakterijskega cistitisa v sečila (kateterizacija, cistoskopija), nosečnost, sladkorna bolezen, benigna hiperplazija prostate ter refluksna ne-fropatija. Simptomi in znald akutnega vnetja mehurja so bolečina oziroma pritisk v spodnjem delu trebuha, boleče oziroma pekoče odvajanje urina (di-zurija), pogosta potreba po odvajanju majhnih količin urina, povečanje števila odvajanj ponoči, nenormalna barva in vonj urina z ali brez prisotnosti krvi (hematurija). Telesna temperatura ponavadi ni povišana, če pa se pojavi skupaj z mrzlico in bolečinami ledveno eno ali obojestransko pa je lahko znak razširitve vnetja v zgornja sečila. Diagnozo se postavi na osnovi laboratorijskega pregleda krvi in urina in če je potrebno se opravi še urinokultura s katero se določi povzročitelja in njegovo občutljivost na različne antibiotike. Zdravljenje z antibiotiki je potrebno v vseh primerih bakterijskega cistitisa, saj se s tem zmanjša možnost zapletov, ki so še posebej pogosti pri starejših, nosečnicah in sladkornih bolnikih. Zdravilo izbora in trajanje zdravljenja sta odvisna od starosti, spola, pridruženih bolezni in drugih dejavnikov. Večino cistitisov se pozdravi po zdravljenju z antibiotikom, čeprav obstaja tveganje, da postane bakterija odporna na predpisano zdravilo, še posebno, če ga uživamo prekratek čas in v premajhnih odmerkih. Če z zdravilom simptomov ne omilimo, nam zdravnik na podlagi laboratorijskega izvida predpiše ustreznejši antibiotik. Če zdravljenje tudi tokrat ni uspešno, nas napoti na pregled k specialistu. Maja Knez, dr. med. Septembra je minilo ravno dve leti od nesreče, ki je zaznamovala življenje Jerneja Bidermana. V takih trenutkih iščemo ljudje pomiritev in mir in to največkrat dobimo v naravi. Jerneja je sprejel gozd, drevesa, listje, skale, zemlja. Zato se je vračal tja s fotoaparatom, kjer je bolečina počasi izginjala. Njegova izpoved nam je na vpogled v njegovih fotografijah, ld bodo lepšale galerijo Zdravstvenega doma Hrastnik vse do konca oktobra. Jernej Biderman je član Fotokluba Hrastnik. Fotografiji in besedilo: Fanči Moljk D\ijatzCjs.t Moč osamljenega Za nami so volitve v Državni zbor. Kljub dejstvu, da bodo uradni rezultati objavljeni šele 03. oktobra 2008, so tokratne volitve prinesle dokaj presenetljive rezultate. V boju med desnico in levico so namreč kratko potegnile nekatere parlamentarne stranke, pa tudi posamezna imena kandidatov, Id so se po letih slovenske samostojnosti nenehno pojavljala v DZ in sčasoma že skoraj inventar postala, so tokrat izpadla iz konkurence. Med strankami je po volitvah najbolj klavrno vzdušje preplavilo duše članov NSi-ja, ki so v zadnjih štirih letih izgubile največ simpatij in podpore med volivci. Vzrok, da je prišlo na volitvah do takšnih sprememb med strankami, pa tudi, ko gre za rezultate posameznih kandidatov, je zagotovo v dvoboju, ld se je bil med levico in desnico. Dobili smo dve stranld z močno podporo volivcev. SD in SDS sta pobrala okrog 60% pozornosti volivcev, ld so se volitev udeležili. Preostanek, okrog 40% glasov, pa so si razdelile ostale stranke, ld se deklarirajo za levico ali desnico in še številne tiste, ld so med volivci bolj malo znane in jih ne preveč izvirno imenujemo neparlamentarne stranke. Tako SDS kot tudi SD sta tokrat osvojila rekordno število glasov. Se posebej je v primerjavi z volitvami leta 2004 napredoval SD, ld je pred štirimi leti osvojil komaj nekaj več kot 10% simpatij volivcev. Pri takšnem volilnem iztržku trenutno dveh najmočnejših strank v slovenskem političnem prostoru, je matematično povsem logično, da so se ostali glasovi volivcev porazdelili kot so se in je ena izmed do sedaj odmevnih parlamentarnih strank postala žrtev ne preveč posrečenega partnerstva v koaliciji z SDS. Žrtev je postala, kot je že znano, NSi, SLS pa je komajda, s sicer kratkimi nogami palčka, uspela preskočiti prag in vstopiti v slovensko parlamentarno zgradbo. Med tem, ko je SD okrepila svoj položaj in po do sedaj še neuradnih podatkih, skupaj z levo orientiranimi zaveznicami prevzela primat v slovenskem političnem prostoru, pa pomeni najboljši rezultat SDS-a v zgodovini slovenskih demokratičnih volitev pravzaprav njen polom, saj ni uspel prevzeti glasove levice, temveč je glasove očitno pobral svojim desnim zaveznicam in tako tudi eno od njih izločil iz Državnega zbora. Tu pa gre tudi iskati razliko v moči dveh vodilni strank in njunih vodij. Tako je Borut Pahor svojo moč okrepil s partnerji, Janez Janša pa je svojo moč plačal z osamljenostjo. Ne glede na to kaj bodo prinesli glasovi iz tujine in kako se bodo glasili uradni rezultati 03. oktobra 2008, je možno zaključiti, da je Janša svojo moč črpal in krepil iz shrambe prijateljev vanjo pa je v vseh teh letih bolj malo prispeval. To, kar počne Janša in njegova stranka, je zgolj obup nemoči močnega, ki se ne želi sprijazniti z rezultati in vzroke poraza namesto pri sebi išče vsepovsod le pri sebi in v lastnih vrstah ne. Moč je priporočljivo enakomerno porazdeliti. Če je moč koncentrirana, pa prevzame značilnosti eksplozije in lahko povzroči rušenje vsega kar se je dolgoročno gradilo. Mefisto Kaj je najlepše? Vrnili smo se domov, dopustniška evforija je za nami. Spet so tu vsakdanje skrbi, problemi, jesenska jutra, ld se bodo čez čas sprevrgla v zimska, priprave za bolj temačen, a prazničen del leta..., pa saj bo tudi ta minil v pričakovanju novega poletja. In potem bo vse šlo spet v krog, pa spet, vse dokler se ne izteče ura življenja. In kje je cilj, v čemu je poanta? Pred kratkim sem potovala kar daleč, ali pa tudi ne. Kaj je v današnjih časih 500 kilometrčkov? No, pač.... Lepo je bilo, tudi razlog mojega potovanja je bil lep, najlepši... Vedno potujem z razlogom. Najsi je to družinska zadeva, radovednost, obveza, ali pa...imeti se fajn! Videti in doživeti nekaj novega, kar me bo grelo ob dolgih zimskih večerih, sivih in meglenih jutrih, ali pa tistih polnih dežja, ki rosi drobno kot proso in na koncu zmagoslavno premaga še najbolj skriti suhi kotiček, zavit v odpadlo listje mirnega in zaspanega jesenskega dne. In sem se - potepala namreč. Lepo je bilo. Res, brez pretiravanja. Dolgo sem čakala na ta potep, ki v resnici ni bil navaden potep. Bila je to želja matere, da njena ptičica dobi krila, odleti in poišče srečo v lastnem toplem gnezdu. Potem to ni več samo materina sreča, kar je tudi prav, saj je ptičica našla srečo svojega življenja. V današnjem času, ko izgubljamo vero v ljudi in dolgoletne vezi, ko kronanje zveze ni več moderno - je to velik korak. Prilagojeno besedam prvega človeka na mesecu bi to bilo: Velik korak za starše, še večji za otroka. Samo tisti, ki je to doživel, pozna vso silovitost in moč čustev, ld starše preplavijo v takšnih trenutkih. Ponos, strah, veselje, sreča...vse naenkrat...in potem olajšanje po mesecih nestrpnega pričakovanja. Izgine tisti strah: ali bo vse po načrtu, lepo in prav, kakšno bo vreme, bodo vsi zadovoljni in dobre volje, kje kdaj, kako....nešteto vprašanj in sto različnih odgovorov. Treba je izluščiti pravega. Pot nazaj ni bila razburljiva v istem smislu, kot prej. Je pa hitro minila, ker sem znova podoživljala vse dogodke, katerih večina ne bo nikoli zbledela. Hvaležna sem Ji za nepozabne trenutke. Zdaj vem, kako je to, zdaj sem to doživela. Tisto, kar sem si vedno naskrivaj želela in se mi ni nikoli uresničilo. Za to popolnost se moram zahvaliti Njej. Za pravljične trenutke, kakršnih je vse manj. Trenutke, ld jih doživiš le enkrat. Silovito, a z veliko nežnosti. Izpolnjen si do poslednjega kotička z neizmerno srečo, ponosom in zadovoljstvom. Prišla sem nazaj, polna izsanjanih sanj. Pa se te sanje vseeno niso končale in še se bodo nadaljevale, le v drugi obliki. Moje oči gledajo okrog sebe, kot da prvič vidijo. Vse je zdaj lepše, barvito in spokojno. Tako kot moja duša. Med potjo me je pozdravljalo zeleno morje naših gričev. Mahali so mi gozdovi in oblaki. Reke so se lesketale in hitreje tekle - a sonce...sonce je tako milo sijalo, da je vse v meni topilo in potopilo v dišeči sopari zadnjih poletnih dni. Potem je prišel čas, ko sem se spet zapeljala soncu nasproti. Navzgor, tam, kjer ga je veliko več in več svetlobe. Narava se je prebujala v septembrsko jutro in pred mano je lovil sapo stari avtobus. Okna so mu krasile nasmejane otroške glavice in roke, ki so mi mahale v pozdrav. Kaj ni življenje lepo? St.R. W DMjJW EtestPäfei039üf hikb.obsu 29T9T2008 GXjXaMD mladinsko [JXKTSGIlSOo^S) C5I^3SXCfÖ!IXät)S\G£^G3S) Slovenska reprezentanca v Neaplju Hrabri izlašld borci, ld so na mladinskem svetovnem prvenstvu zastopali Slovenijo so bili: Neva, Gregor, Rok in Tilen. Kot že v naslovu omenjeno, je prestižno lovoriko svetovne prvakinje osvojila Neva Ocepek. Skozi kvalifikacije se je prebila brez večjih težav. Nasprotnicam je vsilila svoj način borbe ter s tem vodila duel, kar je prinašalo suverene zmage. Njena koncentracija je bila ves čas na vrhuncu. V finalu je po treh napornih rundah porazila Irko za pet točk razlike. Drugi najboljši Izlačan je bil Gregor Razpotnik, ki je bil v uvodnih borbah zelo sproščen in brez pričakovanj, kar je bil eden od vzrokov za zmage. V četrtfinalu, ko bi zmaga že pomenila medaljo, pa je žal podlegel pritiskom. Odnesel pa je bogate izkušnje, ld mu bodo še kako prav prišle na prihodnjih velildh tekmovanjih, saj se bo kmalu pomeril tudi v bolj težavni članski vrsti. Njegova uvrstitev na mladinskem svetovnem prvenstvu pa je vseeno njegov največji uspeh do danes. Tilna Zajca je trema »zvijala« že pred prvo borbo, toda vseeno je močno zmagal. V naslednjem kolu je bil žal poražen, saj nikakor ni uspel pokazati borbe, ld jo je sposoben. Pričakuje se, da bo v kratkem lahko prenesel sproščenost in hitrost, ki jih prikaže na treningih, na tekmovanja. Debitant na velikih tekmovanjih je bil mladi član Rok Vrtačnik. Pokazal je veliko želje, toda pritisk velikega tekmovanja je bil žal prevelik. Izgubil je v prvem kolu, dobil pa neprecenljive izkušnje in lepe spomine iz skoraj enotedenskega spektakla mladinskega svetovnega prvenstva. Sprejem doma Svojim asom so predstavniki Pon-Do-Kwa Izlake v ponedeljek pripravili veličasten sprejem v telovadnici na Izlakah. Vsem tekmovalcem, še posebej pa prvakinji Nevi je vodstvo kluba izročilo nagrade in jih počastilo. Zahvalo sta prejela tudi trenerja Srečko in Miloš Rozman. Prvi je tekmovalcem stal ob strani v borbah kot sekundant, kar je najpomembnejša naloga, saj je dober nasvet trenerja, ki popolnoma pozna tekmovalca, v pravem trenutku lahko odločilen. Srečko je svojo nalogo izvrstno opravil, za kar mu gre vsa zahvala. vju Izlaški borci Transparent Začinite ga po svoje. NLB Poslovni paket nlbO www.nlb.si/poslovni-oaket Poslovni paket za vsak okus. Izmed vseh storitev NLB Poslovnega paketa lahko izberete svojo kombinacijo. Enostavno se odločite za NLB Poslovni račun in NLB Poslovno kartico MasterCard, nato pa sami naredite svoj izbor storitev iz paketa. Če pa NLB Poslovni račun že imate, storitev zgolj razširite v paket. Ponudba velja do 30. oktobra 2008. NLB Poslovni paket vsebuje: • enoletno brezplačno vodenje NLB Poslovnega računa (za nove stranke), • NLB Poslovno kartico MasterCard z enoletno brezplačno uporabo varnostnega SMS sporočila, • NLB Poslovno kartico BA Maestro z enoletno brezplačno uporabo varnostnega SMS sporočila, • polovično enkratno pristopnino za elektronsko banko NLB Proklil • direktne obremenitve in odobritve.