"NOVICE Bulletin PLAMCA SPRINGVALE INC. Leto XVI, st 64 Marec 1996 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE !! POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA, TRSTA in DUNAJA enako do RIMA, FRANKFURTA Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovence in vseh strani sveta... Pokličite ali obiščite nas urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! m Eric Ivan GREGORICH , DONVALE TRAVEL SERVICE 1042/1044 DONCASTER ROAD, » EAST DONCASTER, VIC., 3109 TEL: 842 5666 Licence No: 30218 Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. p.t.a coatings aust. pty.ltd. Reclamation of - conveyor screw flood and P.T.A welding of forge - diecasf and extruder dies. Joseph Varglien Managing Director 175 Wellington rd., Clayton, 3168 Tel: 561 9555 Fax: 561 9155 Dnevno sveža jajca lahko dobite pri vasem rojaku.... ALMA AUGUSTIN POSTREGNA LOT 1, CHAPEL ROAD., KEYSBOROUGH Ph: 798 2853 Slovensko Društvo "Planica" Springvale, Inc. 11 Soden Road, Bangholme 3175 P.O. Box 1188, Rosebank Avenue, South Clayton, 3169 (03) 9772 6235 Odgovorni urednik: Meta Lenarčič, Uredniški odbor: Lucija Srnec, Vera Brne in Yanja Srkulj. Vaše prispevke pošljite na poštni naslov društva. Za podpisane članke odgovarja pisec sam. STARA DOMAČA OPRAVILA ZA CVETNO NEDELJO Spomin na prihod Kristusa v Jeruzalem je cerkev že od nekdaj slovesno praznovala.Skozi stoletja pa so se izročila spreminjala, nekatere posameznosti so opustili,marsikaj je šlo v pozabo.. Cvetno nedeljo po naših pokrajinah različno praznujejo.Ponekod na podeželju se fantje še sedaj radi postavijo z več metrov dolgimi butarami,okrašenimi z zelenjem, pomladanskim cvet jem, pisanimi trakovi ob lan j a in v zadnjem času so se jabcUcom pridružile še pomaranče. Butare velikanke so bile velikokrat objekt simpatičnega tekmovanja med vasmi; tista "naj" butara je fantom prinesla ponosa za celo leto. Če ni preveč snega,začnejo že pozimi nabirati zelenje -pušpan, vejice rese,parkeljčke,brinje in še kakšen cvet,če se v naravi že pokaže. Ponekod,kjer naredijo velike butare,se držijo nekakšne uveljavljene zapovedi ali pravila,da mora cvetni šop imeti po sedem vrst lesa. Nabrati morajo dovolj leskovih šib,cvetočega drena,brinovih vejic,bezga,predvsem pa pušpana,bršljana^in če je mogoče še mačice. V zadnjem času nosijo k blagoslovu oljčne vejice, ki naj bi spominjale na prvotni pomen blagoslovljenega lesa iz butar. Po blagoslovu te butare največkrat ostanejo za okras v stanovanju ,nekater i jih tudi odnesejo na grobove svojcev. Ni slovenskega kraja,kjer na cvetno nedeljo ne bi nosili k blagoslovu snopov in šopov pomladanskega zelenja v spomin na palmove veje,ki so jih (po evangelijskem poročilu) v Jerazalemu lomili in stali pred prihajajočim Kristusom. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ZELI ODBOR S.D."PLANICA", SPRINGVALE, INC. DRAGI ČLANI IN PRIJATELJI "PLANICE" Za nami je že več kot pol leta delovanja letošnjega vodilnega odbora,to pomeni,da je tudi čas,da Vas vse prav lepo pozdravim in še posebno tiste,ki ste pridno obiskovali naše druš-vene prireditve In s tem doprinesli izboljšanje finančnega stanja društva Planice. Vsi se trudimo in skrbimo,da gre vse po načrtih katere smo si zadali ob prevzemu te dolžnosti. Mnogo prostega časa je vloženega v to skupnost, veliko skrbi in kilometrov prevoženih v ta namen. Vse skupaj pa je poplačano,kadar vidiš,da je dvorana sorazmerno polna in ljudje v njej veseli in zadovoljni brez kakršnih problemov. Še enkrat -hvala vsem tistim,ki tako redno obiskujete in se veselite na različnih prireditvah. Ob tej priliki bi se zahyalil tudi družinam,ki so sprejele tako odgovorno delo v kuhinji in tako razbremenile dela odbornikov. Po mojem mnenju je kuhinja in balinarji hrbtenica našega gruštva. Isočasno pa je lovska sekcija katero letos vodi g.Verdenik pokazala,da so tudi oni del naše skupnosti. Letošnje leto so imeli že kar dva uspešna piknika na društveni zemlji, ter darovali ves dohodek v skupno društveno blagajno. Daj Bog,da ostanemo složni,ker le v slogi je moč.Prav tako pa se moramo zavedati, da imamo vsi napake - ta pa je slabost vsakega človeka. Člani in prijatelji Planice - verjetno vam je znano,da prihajajo zadnje čase ogromne ponudbe različnih skupin iz Slovenije. Radi bi nastopali in obiskali naša društva - seveda proti plačilu. Mnogo takih skupin je že bilo organiziranih brez našega znanja. Smatram,da je to nepravilno in krivično,ker mi kot društvo o tem nimamo niti besede za spregovoriti.Obiski pa, kateri nam ne morejo zajamčiti finančnega uspeha ne glede kdo je organizator,društvo ne more sprejeti. Vsi že toliko poznate načrte vsake organizacije, da se planira vse za eno leto naprej. Zelo težko je potem take obiske vključiti v že rezervirane društvene prireditve. Slučajno,če je skupina pripravljena priti in se vključiti v naš program,smo pa pripravljeni sodelovati pod pogojem,da smo obveščeni leto dni v naprej, ter enakovredni pri organizaciji tega. Verjetno bomo o tem še kaj več pisali v naslednjih poročilih. Za sedaj lep pozdrav z željo, da boste praznovali Velikonočne praznike,zdravi v krogu svojih družin,ter obiskali naš Velikonočni ponedeljek na Planici v velikem številu! Pozdrav n- Matija Cimerman SLOVO OD STAREGA LETA - TEŽKO PRIČAKOVANO NOVO I^TO 1996 ! STE ZAČUDENI? STANKO MOHOROVIČIČ PA NIČ. RAD POMAGA,PA ČE JE TUDI V KUHINJI, SAMO iDA JE DELO OPRAVLJENO.(Ženske čestitamo). ŠTAJERSKIH - 7 - Prvi teden v decembru 1995. so bili na turneji po Avstraliji ena zelo poznanih ansamblov iz Slovenije -Štajerske - po imenu "Štajerskih 7". Med ostalimi gostovanji po Avstraliji smo jih bili deležni videti in slišati tudi v Melbournu. Ansambel "Štajerskih 7" so prišli v Avstralijo največ z namenom,da se srečajo s čim večjim številom rojakov ter vidijo kako se tukaj v prostem času zabavamo,živimo in se vključujemo v'vsakdanje življenje. "Videli so precej,doživeli pa še več." Tudi mi gledalci in poslušalci smo se morali sprijazniti z vodstvom te turneje in odnesti najlepše spomine kar se je dalo.Upamo, da se še kdaj vrnejo ter bi takrat nastopali v slovenskih društvih za kar so bila z žulji tudi v ta namen zgrajena. AUSTRALIA PAY Šestindvajseti januar "Australia Day" je za nas zelo pomemben dan. Dobili smo vabilo od City of Greater Dandenong, da bi na ta dan tudi naša skupnost sodelovala. Bilo nas je lepo število narodnih nos - kar tri generacije. Pridružili so se nam nekateri balinarji (v balinarskih oblekah) in se tudi nekaj spremljevalcev je bilo z nami, da nas je bila kar lepa skupinica. Nase sodelovanje je bilo v paradi, ki je trajalo trideset minut. Dan je bil zelo vetroven, kar pa je tudi pomagalo, saj sta se obe zastavi lepo vidno odpirali. Z zanimanjem so gledalci opazovali in slikali nase slovenske narodne nose. Spraševali so nas: "Where do you come from?" S ponosom smo odgovorili, da smo Slovenci. Hvala lepa g. Matiju Cimermanu, ki je poskrbel za okrepcilo. Lepo je, da sodelujemo pri takih avstralskih primerih kot je "Australia Day". S tem pokažemo vsaj delček hvaležnosti državi v kateri svobodno živimo kot del multikulturnega naroda. Lidija Lapuh "Avstralia day" -Dandanong 26.1.1996 SOLSKO POROČILO Zopet so se odprla šolska vrata. Vpis šole je bil v nedeljo 4. februarja. Vpisalo se jih je kar lepo število. Letos bo pouk vsak prvi in tretji petek v mesecu ob 7:00 uri zvečer. Novi ucenci so vedno dobrodošli. Ne pozabite, da sola "Planice" sprejema člane in nečlane. Šolski načrt za leto 1996 je, da se ucenci bolj poglobijo v znanje slovenskega jezika. Učili se bomo pa tudi za sodelovanje pri raznih kulturnih prireditvah. Upam in želim, da bo to leto uspešno, kot je bilo lansko. Nasvidenje v razredu Lidija Lapuh WB i » m- *«• m Takole so učenci slov. šole Planica z učiteljico L.Lapuh pripravljeni za kulturni nastop. TAJNIK SE OGLAŠA Zdi se mi kot bi včeraj izšle decemberske Novice - a že je tu marčna izdaja. Kljub naravni naglici se pri društvu stvari dopolnujejo, obnavljajo ali celo spreminjajo. Tako je S. D. Planica dobila od občine City of Greater Dandenong-Springvale svoj novi naslov: 11 Soden Road Bangholme 3175 (prej; Lot 1 Springvale Road), kar upamo, da bo tako ostalo v bodoče. Vsaka sprememba dela nekaj časa malce nevsecnosti, posebno pri postni usmeritvi. Za nove in bolj redke obiskovalce je društvo poskrbelo, da ne bo preveč nepotrebnega izkanja "Planice". Na Springvale Road-u tik pred odsekom na Pillars Road je smerokaz - plavi znak z belim napisom: Planica, Slovenian Association. Drugi enak znak je ob odseku Pillars Road in Soden Road v sami bližini vhoda na zemljišče "Planice ". Druge dopolnitve ali obnovitve pri ali v društvenih prostorih pa prepustim kar vam dragi člani in prijatelji, da jih ob obisku sami odkrijete. Dela res ne zmanka nikoli, predvsem takega. ki ni vidno ocem. Zopet so prazniki tu in ob tej priložnosti želim vsem bralcem "Novic" Vesele in blagoslovljene Velikonočne praznike. Ivan Lapuh - SKLAD - Prejeli smo zopet nekaj pomoči za vzdrževanje naših "Novic".Iz leta v leto so stroški večji,zato je vsaki dolar dobrodošel. T.Smrdelj je daroval S 20.- in F.Kampuš pa S 200.-Obema iskrena hvala. - ZA SMEH - Babica,bratca bom dobil: Kako si pa to iztuhtal? Ko je bila mamica bolana, sem dobil sestrico,sedaj je pa očka bolan. - LOVCI IN RIBIČI PLANICE! V nedeljo 26.novembra 1995. smo si lovci in ribiči izbrali dan za piknik,tokrat kar na našem zelenem vrtu pod lepimi spominskimi drevesi društva Planica. Takoj v jutranjih urah še ni izgledalo prav dobro,kasneje proti popoldnevu se je šele vreme malo popravilo in na koncu smo imeli prav lep dan. Za dobro voljo se nam je na tem pikniku pridružil g.Viktor z njegovo "frejtonarco" - harmoniko,k njemu pa so pristopile še pevke Planice in še nekaj drugih veselih pevcev. Po pripovedovanju obiskovalcev sem tudi slišal kako so se spominjali nazaj preteklosti celo do 15 let ali še več. Na tem vrtu so se začeli osnovati prvi načrti za to>kar stoji danes. Nekaj tednov kasneje smo bili lovci in ribiči vprašani, kdaj bo zopet lovski piknik na Planici? Nismo vedeli drugega odgovora kot to,da piknik bo že,smo mogoče kje 'drugje.Vodilni odbor pod vodstvom g.M.Cimermana in pa mi vsi skupaj smo sprejeli predlog,da bomo skupaj s člani in prijatelji kar na Planici,kot zadnjič. Vsi skupaj smo bili tega predloga veseli. Dne 25.februarja 1996. -v nedeljo popoldne smo imeli drugi piknik pod temi znamenitimi drevesi. Tudi tokrat nas je g. Viktor razveseljeval z njegovo harmoniko. Razlegala se je vesela pesem,proti koncupa je postajalo pravo lovsko vrtno rajanje. Zbralo se nas je kar lepo število,dan je bil kot naročen -žeja pa tudi tako velika,da "kelnar" ni imel toliko časa,da bi ponudil pijačo delavcem na BBQ. Nekaj nepopisnega. V imenu lovsko-ribiške družine bi se rad zahvalil ženskam,ki so pripravile toliko hrane,da jo je bilo za vse dovolj,istočasno pa tudi fantom na BBQ -u in ostalim,ki so pripomogli,da je bil dan tako uspešen. Upajmo,da se bomo srečali še večkrat na takšnih veselih piknikih in v tako lepi družbi. Vas prav lepo pozdravlja, Starešina,Otto Verdenik Balinarske novice! Čas tako hitro beži,da ne morem verjeti,da smo že v novem letu 1996. Poglejmo kaj je novega od zadnje izdaje "Novic". 17.decembra smo začeli zvezno balinarsko sezono in to kar doma na Planici. Z novo sezono smo tako spremenili sam potek balinanja pri moških trojkah. Pred tem smo imeli tri vrste trojk in s tem,da je vsaka skupina igrala med seboj. Sedaj so vse trojke v eni skupini in vsaka trojka igra z vsako trojko enkrat v sezoni,je malo manj iger, vsi so bolj zadovoljni,ker se igranje konča malo bolj zgodaj. Ženske četvorke so ostale kot prej,vsako društvo pa ima po eno četvorko - razen Geelonga. Na začetku balinarske sezone nam je bilo vreme zelo naklon j eno, tudi veselja ni manjkalo.V popoldanskih urah so se nam pridružili tudi nekateri navijači,tako,da je bilo res veselo. Tako nam je dan tudi hitro minil. Iskreno bi se rad zahvalil vsem kuharicam,ki so pod vodstvom ga.I.Kinkela pripravile tako ukusno kosilo in pa seveda tudi tistim,ki so nas stregle. Enaka zahvala gre tudi fantom v baru, da nismo bili žejni. 28.januar ja~'so se vsa društva srečala na Planici,da se pomerijo za pokal "Planice V Jutro je bilo polno dobre volje in igralcev je bilo tudi dovolj.Miro Franetič je vse lepo pozdravil jim izrekel dobrodošlico. Istočasno se je tudi zahvalil družini Varglien za poklon pokalov za ta dan. Pričeli so z igrami, vse to pa je spremljala dobra volja. Tudi tokrat smo prenehali z igranjem,ker se je približal čas za kosilo.Zopet se je M.Franetič zahvalil kuharicam za vse delo in skrb,poleg tega pa še izrekel nekaj besed ga.S.Krnel ob obletnici njenega R.D.,ter g. Jožetu Mezgec podaril steklenico šampanjca,ki je na obisku pri družini Mohorovičič iz Slovenije. Po vsem tem smo se vsi zopet vrnili na balinišča in igra za igro so se vrstile,da smo že komaj čakali končnih rezultatov. V četrt finale so se uvrstili: "Učka", dve trojki iz"Jadrana", ter "Planice". Končen rezultat je bil sledeči: "Planica" so si osvojili prvo mesto in tako so si pridobili pokal nazaj po dolgem času. Čestitke torej, L.Kovačiču, L.Brgoč in M.Franetiču.Drugo in tretje mesto so dobili "Jadran",četrto mesto pa "Učka". Najlepša hvala I.Mohorovičič in njenim kuharicam za odlično pripravljeno kosilo in še za popoldanski BBQ. 4.februarja so naši balinarji tekmovali v Geelongu za "Cankarjev"pokal.Na pot so se odpravili že zgodaj zjutraj z žel jo, da si pridobijo kakšno nagrado,pa so se kmalu vrnili domov praznih rok. Nič zato,bo pa drugič več sreče. Najlepša hvala vsem balinarkam in balinarjem,ki ste se udeležili tega tekmovanja. 2. in 3.marca 96. smo na domačem igrišču balinali in skupaj proslavljali peti slovenski festival. Bilo je zelo živahno. Prisostvovala so vsa balinarska društva v Viktoriji.Končni rezultati pa so bili sledeči: ŽENSKE EKIPE: MOŠKE EKIPE: 1.S.S.P.K.Jadran 1. S.D.Planica 2.S.D.Melbourne 2. S.S.P.K.Jadran 3.S.D.Planica 3. "Istra" 4."Učka" 4. S.S.P.K.Jadran Hvala vsem za vso pomoč, naj si bo v kuhinji ali pa na baliniščih, v baru ali kjer koli. Balinarska referenta: L.Sluga M.Franetič Meddruštveno balinarsko tekmovanje na petem slovenskem festivalu na S. D. Plani ca. Moška in ženska trojka i? S.D.Planica. Pustovanje na "Planici" 1996. Letos je bilo melbourn-ško poletje bolj slabo. Na pustni dan, pa nam je sonček pokazal svojo moč. Pustna tradicija na "Planici" postaja vedno močnejša. Pust in pustne maske so del evropske dediščine,katera smo prinesli s seboj v to sončno deželo. Oživljamo jo,da ne bi izumrla, s tem pa razveseljujemo sebe in druge okoli nas. Doma v rodnem kraju ima vsaka pokrajina svojo znamenito masko,kot npr. "Kurenta , Pehtro babo , Skoromate,Zvončarje".... ( To so izvrstne maske,ki so vedno vredne ogleda. Večina mask današnjega časa ni starega porekla,ampak zmedenost narodnosti v katerem živimo. Gre se za večer dobre volje,smeha in ugibanja. Letos je bilo zopet vsega v našem klubu. Ker je čas gospodar,smo morali kar hiteti z maskiranjem. Lasulje so letele iz glave na glavo,šminke iz kota v kot- tako smo bili zaposleni v balinarski sobi. Naši "Zvončarji" v prekrasnih kostimih so bili že pripravljeni. Vedeli smo,da nas ljudje v dvorani že težko pričakujejo in treba se bilo postaviti v kolono. Naš harmonikaš Drago in fraškar Nino sta vodila povorko,kateri so sledili "Zvončarji",mornarja, angel,parkelj ,kmetica z nahrbtnim košem in v njem (Fabro),ciganka, pijanec, El vi s Presley,Mortisha še in še bi lahko naštevala. Po prihodu v dvorano smo si zaslužili ogromen aplavz. Najboljše maske so bile tudi nagrajene. Dosti nas je bilo,upajmo,da bo drugo leto šc boljše. Vsaj za nekaj časa pozabiš na vse skrbi,dobro za zdravje in dolgo življenje! Zora Gec S.BRNE CARPENTER EXTENSIONS RENOVATIONS AND NEW HOUSES *FREE QUOTES* Ph: 763 4113 PUST - PUST KRIVIH UST-M S.D.PLANICA 17.2.1996. ZVONČARJI - DA BI NAS ZABAVALI ŠE NA MNOGA LETA! ZVON ČAR JI ! Zgodovina govori ¿da te šege ali navade ¿-prihajaj o že iz 14. ali 15. stoletja. Tiste čase ¿ko so Turki prodirali proti severu so se prebili vse do Jadrana in kasneje vse do Kastava. V tistih časih so bili ljudje dokaj preprosti.Največ so se ukvarjali s poljedelstvom in ovčerejo. Seveda takrat še niso poznali orožja3ki bi se branili pred sovražniki. Domače izročilo pa pripoveduje kako so se prav ti kmetje na zelo preprost način izmislili primemo orožje proti tem Turkom. Na pleča so si nadali ovčjo kožo¿okrog pasu tri velike kravje zvonceJ na obraz pa masko.Turki so bili zelo vraževerni ¿mislili so¿da je ta pošast zdruzena z Bogom in hudičems se tako prestrašili in zbežali iz dežele. Zvončarji - čeprav tako daleč od doma3vsaj enkrat na leto ubujamo spomine3držimo tradicijo¿zabavamo sebe in pa publiko. Radi bi ¿da se ti običaji ob ¿bežijo ¿prenesejo na mlajši rod - pa nikdar ne pozabijo v tej novi deželi. w p Pustni ples na S.D. Plani ca917. 2.1996. Na sliki: Jože Var-glein9 S.Kinkela3 V.Katic 3 F.PosčičJ S.MohorovičičiA. Katic. BODIMO PONOSNI NA USPEH GOSPE DRAGE GELT. ČESTITAMO! Slovenian's OAM A SLOVENIAN woman's love for teaching others about her native land and its culture has earned her recognition in the Australia Day awards. Draga Gelt, of Ferntree Gully, 48, was touring the country she has so busily promoted when her Order of the Medal of Australia (general division) was announced last week. Her schedule meant she could not be contacted by her family. "I think she would be over the moon," said her daughter Frances. Since migrating to Australia in the 1960s, Ms Gelt has painted, written and researched Slovenia. She has spread her knowledge through books, folk dancing and language classes. In 1976 she founded the School for Slovenian Language Teaching. Since 1984 she has worked as a translator of Slovenian language with the Department of Immigration and Ethnic Affiars. Slovenia, formerly of Yugoslavia, declared itself independent in October 1991 after several years ofconllici with the Yugoslav government. Frances said her mother, a draftswoman at Monash University, had always considered Slovenia her home country. "If anyone ever asked her where she came from she'd say Slovenia, not Yugoslavia," Frances said. Frances said her mother had used her creative streak to inspire others to learn about Slovenia. "She wants everyone to know she's so proud to be Slovenian," she said. "You can't get her away from anything to do with Slovenia." Frances said she hoped to tell her mother of her award before she arrived home. Ms Gelt's books include - Slovenians from the Earliest Times. VSE POTT - All Paths and she co-authored Let's learn Slovenian - Part I. She also contributed the Slovenian section in the Mediterranean Europe Phrase Book for tourists. She is a member of the Slovenian Association and the Slovenian National Council of Victoria. — PATRICK CARLYON ZGODOVINA SLOVENSKEGA FESTIVALA - TABORA - TABORI - v slovenski zgodovini so pojmovali obliko shodov na prostem,zahtevali so,da se uvede slovenski jezik v šole in,da je slovenski jezik uporabljen po pisarnah,kakor tudi,da ima slovensko ljudstvo svoje slovenske knjižnice s slovenskimi knjigami.Tako so se prvič zbrali v Ljutomeru leta 1868. istega leta pa potem tudi v Gorici. Kmalu po ustanovitvi prvega Tabora leta 1988 med slovenskimi društvi tu v Avstraliji smo ugotovili,da potek ni namen organiziranega srečanja - ni ustrezal besedi Tabor.Slovenska društva se niso poglabljala v pomen te besede,tako smo Tabor preimenovali v "Slovenski festival". Tak dan za večino ljudi pomeni ponovno srečanje s sestro ali bratom,prijateljem ali vaščanom,peživetje veselih uric v petju in domači besedi. Obenem pa organizator poskrbi,da je festival obogaten še s kulturnim programom: športnimi dejavnostmi,različnimi razstavami, ročnih del,pokaži kaj znaš..... Prvi Slovenski Tabor - Avstralskih Slovencev je bil na S.D.Planica,12. in 13.marca 1988. Drugi Slovenski Tabor -Slovensko društvo Melbourne,10.in 11.marca 1990. Tretji Slovenski Festival - S.S.K.Jadran,7.in8.marca 1992. četrti Slovenski festival - S.D. Ivan Cankar Geelong,12.in 13.mar-ca 1994. Danes prisostvujemo petemu Slovenskemu Festivalu -Planica, 2.in 3.marec 1996. Bodimo ponosni,da smo tukaj zbrani,skupno pripomogli k letošnjem organiziranju le-tega. Tak obisk nam potrjuje osnovo za uspešno nadaljevanje prvotne zamisli o organiziranju festivala vsake dve leti. Obenem pa želimo še osvežiti spomin na prvi festival -Tabor-,ki je bil po srečnem žrebanju v tekmovalnem krogu vseh slovenskili društev leta 1988,izveden ravno tu na Planici. Podprimo in obogatimo drug drugega s spoštovanjem in lepo besedo,ter ne pozabimo,da smo otroci slovenskih korenin, kjer v krušni peči diši po zrelem slovenskem žitu. Vera Brne V MELBOURNU PETI SLOVENSKI FESTIVAL! Pozdravljeni vsi v dvorani, ki ste na Planici tukaj zbrani. Slovenci veseli od vseh strani smo na slovenskem festivalu združeni Staro ime "Tabor" je šlo v pozabo. Festival je lepše za proslavo, da bi to navado še obdržali,-to,kar so naši dedje zasnovali. Slovenci združeni moramo biti -ako hočemo v svetu imeti kredit. Podajmo si v resnični slogi roke, da bo ozdravljeno tudi užaljeno srce Do naše zastave ljubezen naj gori,-tudi,če v bodoče barve spremeni. Tu in povsod v slogi - -Bog obvaruj slovenski rod. Marcela Bole Pred.S.D.P. g.M.Cimerman-,g.A.Gosnar odpravnik poslov Canberra; Pred.S.S.0.A. g.J.Ritoc; Pred.S.S.0.V. g.K.Bevc MNOGO NARODOV - ENA DEŽELA - je bilo geslo 5.Slovenskega Festivala pod vodstvom organizatorja SSOV, kulturni program pa je bil voden pod geslom - SLOVENSKI KRIJH - Tudi 5. slovenski festival je mimo.Bilo je lepo.Število prisotnih in njih razpoloženje je bilo največje plačilo za ves vložen trud vsem tistim,ki so poskrbeli,da sta bila 2. in 3. marec 1996 brezhibno izpeljana. V soboto dopoldan smo imeli v dvorani Planice sveto mašo,ki jo je vodil p.Tone. Božji oltar je bil okrašen z obilico cvetja. Po končani sv. maši smo kmalu pričeli s kulturnim programom. Oko je lahko uzrlo lepo urejen oder. Stara krušna peč,pečeni hlebec rženega kruha,kolovrat,cepec in slike po steni so mnogim prisotnim obudile spomine na stare čase slov. življenja. Gospa Zora Gec - prisotna na kulturnem programu. Proslava je potekala brez večjih zastojev in nevšečnosti. Tu pa tam se kaj pritakne(vendar,saj nismo"profesionalci"). Mladih ljudi je še okrog,ki so pripravljeni nastopati pa naj si bodo to mamice, dekle t a, fant je ali otroci. Pestrost programa je vendarle treba pripisati k udeležbi vseh slovenskih društev v VIC. Tako ali drugače ne moremo mimo tega,da bi ne omenila gospo Lucijo Srnec in moža Štefana,ki sta že oba v pokoju pa vendarle polna energije in dobre volje.Zaslužita si lepe besede in pohvale za njun trud,posebno Štefan,ki je nedolgo tega še ležal v bolniški posteljI,zdaj pa je kar1 na lepem po taki operaciji nazaj na Planici. Če imamo vse na papirju že zapisano in zarisano ni tež. ko prebrati."Dokler" pa je bilo vse na papirju je bilo porabljenega časa,govorjenja, pisanja in urejanja za pripravo kulturnega programa. Tokrat imam prav trdno podlago za mojo izjavo. če bi ne imeli ga.Mete Lenarčič na Planici,ki ogromno svojega prostega časa vloži v kulturni doprinos Planice,bi verjetno še zdaj sestavljali vsebino festivala. Meta vedno reče:"Saj ne delam samo zase, to je za vseh nas na Planici in nasploh v slovenski skupnosti". Kar pa je še omembe vredno je zahvala vsem delavnim kuharicam,ki so po mojem mnenju po dveh dneh trdega dela zaslužile vsaka en par novih čevljev (da ne govorimo od utrujenih nog in znoja).Pri številni udeležbi sobotnega kosila in večerje na zabavi je vsakemu od nas,ki smo bili prisotni jasno razumljivo,koliko kosov posode je šlo skozi njihove roke.Hrana je bila izvrstna,saj je v nedeljo pri kosilu že kmalu vsega zmanjkalo. Mešani pevski zbor "Planika" V nedeljo popoldne se je zaključilo dvodnevno balinanje, v katerem so se pomerila vsa balinarska društva v VIC. Podelili so se pokali za prve štiri najboljše uvrstitve. Kakor balinarji so tudi lovci prejeli svoje zaslužene pokale,poleg tega pa še mladinske košarkarske skupine. Zelo zanimivi sta bili razstava ročnih del in slik ter ocenjevanje tradicionalnih domačih slovenskih kolačev po okusih in dekoraciji. Gospod Ivan Mejač z ženo -ocenjevalec peciva po okusu in lepoti,poleg tega pa sta bila najlepši par na ta dan. Gospa Marija Kosi pri razstavi peciva. Zaključek dvodnevnega kulturnega programa je bil "Pokaži kaj znaš". Prijav nastopajočih ni bilo številno,vendar se je tradicija obdržala.Žrebala sc je tudi loterija,kateri dobitniki -je bila večina prisotnih. Vsebina 5.slovenskega festivala katerega namen je bil srečati prijatelja,govoriti v slovenski besedi,peti in plesati je bilo zares " ZA VSAKOGAR NEKAJ". Vera Brne -SEM SLOVENSKE KRVI- Deklica majhna¿rojena v rodu slovenskem -slovenske krvi-. Ras la^pasla,¿molila, se učila -slovenske krvi. Odšla po S lov eni j'izučila slovenske besedi -slovenske krvi. Preko morja živim>v zavesti slovenski nadaljujem in slovensko učim - slovenske krvi. Postala sem mati3v petih otrocih pretaka -slovenska se kri. danes že lasje srebrni so vsi ¿v meni preliva slovenska se kri. Deset malih vnuckov se mi smeji - v njih pretaka slovenska se kri. Lucija Srnec 1991. Spoštovane članice in člani Planice! Kakor vidite je polovica finančnega leta že za nami. V kuhinji smo me"dekleta" vedno vesele in vztrajno urejamo vsa opravila. Posebno vesele smo,kadar se v kuhinjski blagajni nabere dobiček. Pri pripravah plesnih zabav ni potrebno pregovarjati ljudi za pomoč. Ženske so vedno z veseljem pripravljene pomagati. Le tako naprej,saj vsi delamo za enega gospodarja vsi za isto plačilo. Ne pozabite. To je za Planico! Včasih že pride "nadloga", vendar jo mirne duše odpravimo iz našega kroga in poskrbimo,da je zopet veselje in enotnost med nami vsemi. Pozdravljeni vsi! Kuharice s Planice. - IVAN CANKAR - Ivan Cankar,je največji in prvi poklicni pisatelj slov. jezika. Poznamo ga po mojstrskih črticah,najbolj priljubljene so materinske. Ivan Cankar se je rodil 10.maja 1876.na Vrhniki,na Klancu. TU je preživljal otroška leta. Bil je osmi izmed dvanajstih otrok, Nekaj jih je umrlo zelo zgodaj. Cankarjev oče je ostal brez dela. Obupan je prepustil vse delo in skrb za družino ženi - materi in odšel v svet. Ko je bil pisatelj star tri leta,jim je zgorela hiša.Mali deček se je tedaj veselil svetlega ognja,ni slutil,da se bodo odslej kot reveži selili sem ter tja. Osnovno šolo je obiskoval jna Vrhniki.Maturiral je leta 1896. Bil je vedno zelo priden učenec. Zadnja leta šolanja je zanemarjal,ker se je podal pisanju. Takole je napisal spis za domačo nalogo:"Menda sem bil v peti realki takrat. Profesor Leveč nam je dal za domačo nalogo spis o Kocijanarju.Vsi so oddali naloge razen mene.Leveč je bil hud." -Cankar kje imate nalogo? - "Spisal sem jo v verzih." -Oddajte jo:"-se je še bolj razjezil profesor.Drugi dan se je Leveč jezil na nekatere,ki nič ne poslušajo. Aha, sem si mislil,treba,da se poboljšam. Po končani uri me pokliče ven. Strah me je že bilo njegove pridige.On pa pravi: -Dobra je vaša naloga in izide v Zvonu, - in v roko mi je stisnil goldinar. To je bila prva noja pesem tiskana v Zvonu in tisti goldinar je bil moj prvi honorar'.' loj i materi: "Oh,gledal sem Vas,mila mati moja, Kako Vas kruta žalost v grob podira Srce ječi, mi duh bolan umira...." Ivan Cankar je umrl 11.decembra 1918.leta v Ljubljani. llilililililiSilil WHAT A WEEK IN MELBOURNE! So much is happening in one week in March that Melbourn-ians don t know where to go first. Firstly and most importantly is the Transurban Grand Prix. It^s back in Melbourne and what better place for it to be staged than this awesome city. Already they have had record breaking crowds and the atmosphere is incredible. People have travelled for miles to be here, to be deafened by the roaring engines and to inhale the fumes and smell of burning rubber from the formula One cars. And most people would think that the Grand Prix would distract some of the traditional Moomba goers, but if anything it will only bring more people into the city. People who may have had enough of the Grand Prix and whnt to see something different. There^s the good old Moomba Parade - Moomba being the Aboriginal word for ''getting together and having fun^ and the rides and fireworks. And if that doesnt interest you either you can also caib-ch a good game of Football. There's a big Carlton v Colling-wood match on on the 9th March which is said to draw record crcwds. There will not only be the regular footy lovers, but also the tourists from inter-state and overseas who have never witnessed this crazy sport. So where else could you hope to be on the Labour Day weekend other than Melbourne. After all, it is the best city in the world. T7 , T Wendy L. P.& S.ROB Ph: 569 9513 BRICKLAYING DARKO ERZETIČ se priporoča ; Za vsa zidarska dela lahko pokličete Pepija ali Stanko na 795 4108 89 Grantham Tee. Mulgrave, 3170 ZA TERAZZO, MARMOR IN CERAMIC PLOŠČICE Ph: 543 5663 Z.ABRAM OLYMPAC PTY.LTD. Delcom Engineering & Tooling Expanded Polystyrene Moulders-Fruit, Fish boxes Custom Moulding and packaging Factory 9/26 30 Howleys Rd., NOTTING HILL, 3168 Factories 4&5, 173 Wellington Rd., ! North Clayton, 3168 Ph: 560 6337 i Fax: 560 6730 |IHI| K2E); B » i I m m m ml ¡1 AUSTRALIA 1 Mill1 ■ EURO FURNITURE 1 Wide range of colonial furniture from Slovenia 1 Dining Settings Bentwood Chairs 1 Rocking Chairs Modern Bedrooms I Available at all leading furniture retail stores | EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipmeni, food products and a variety of other products. riiro SHOWROOM ADDRESS: SYDNEY BRANCH: cu 3 Dalmore Drive 2A Bessemer Street in+P>rnr»tir>nr>l Scoresby VIC 3152 Blacktown NSW 2148 II iv^n iviuwi IVJI ph:(03) 764 1900 Ph:(03) 671 5999 ! | pty.ltd. Fax:(03) 764 1461 Fax:(03) 621 3213 PHOTOGRAPHER For all your photographic needs Weddings & Engagements our Specialty Very Reasonable Prices Ph: 789 8448 Joe Rozman Frank Rozman F.& J.ENGINEERING PTY.LTD. Mould Makers Steel Fabricators 20 Bando Rd., Spring vale, 3171 Ph: 548 1808 Fax: 548 4797 KARLO STRANCAR PLESKAR ŽEL/TE PREBARVA TI HIŠO ALI MENJA TI ZIDNI PAPIR Ph: 569 8286 Jidam Mechanical Repairs General Motor Repairs to all Makes and Models Performance Tuning V8 Motor Specialists Servicing Brakes, Gulches Sl Automatic Transmissions Adam Katie Factory 1/6 Steele crt., Mentone Ph: 585 0424 (HgHvunom V.F.L PANELCARE P/L ACN 007 152 203 265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450 ♦MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS ♦PRESTIGE CAR SPECIALISTS ♦ALL MAKES AND MODELS ♦BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ♦INSURANCE WORK ♦3 YEAR GUARANTEE A.H. Frank Kampuš - 560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago. G COLONIAL MUTUAL