Št. 42 (1073) Leto XX) NOVO MESTO, četrtek, 15. oktobra M * 1970 DOLENJSKI LIST Franc Popit v Sevnici Obiskal je tovarno STILLES in imel razgovor s političnim aktivom in predstavniki podjetij Predsednik Zveze komuni, s tov Slovenije Franc Popit je v torek obiskal Sevnico. Z njim sta bila še člana sekretariata CK ZKS Zvone Dragan in Franc Šetinc ter sekretar medobčinskega sveta Ivan Molan državni prvak? Na drugi dirki za državno prvenstvo v speedwayu, ki ja bila v nedeljo v Ljubljani, je ponovno zmagal Krčan Ivan Molan. Ker je Molan osvojil že prvo dirko v Svetozarevu, je trenutno na prvem mestu, pred Mariborčanom Perkom. Do konca tekmovanja sta preostali še dve dirki (Maribor in Zagreb). Našemu rojaku zadostuje že drugo mesto na eni izmed preostalih tekem, pa bo postal državni prvak. Prepričani smo, da učenec Franca Babiča ne bo izpustil iz rok lepe priložnosti, da Krškemu spet prinese naslov državnega prvaka, ki ga je štirikrat osvojil hrabri Babic. ZK Franc BukoviniSiky. Gositje so si ogledali proizvodnjo v STIT,T.F.SU, kjer jih je direktor Stane Kaluža seznanil s pripravami za pridružitev k podjetju SLOVENIJALES ter s prednostmi takega ukrepa, o čemer smo izčrpneje že poročali. Sledil je razgovor s političnim aktivom in predstavniki podjetij. Inž. Martin Novak je izčrpneje govoril o poslovanju kopitarne, Franci Avsec pa o načrtih JUGOTANINA, ki bo ob koncu letošnjega leta uvedel dodatno proizvodnjo furfurola iz izluže-nega taninskega lesa. Z drugimi podatki o občini je goste seznanil Ivo Pinterič, predsednik komisije za druž-beno-ekianomske odnose pri občinskem komiteju ZK. Franc Popit je ugodno ocenil gospodarska prizadevanja, potem pa je dlje časa govoril o političnem delovanju članov ZK. Poudairil je, da je zdaj čas konkretnega političnega dela in akcij, kar edino lahko zagotavlja vodilno družbeno - politično vlogo Zveze komunistov. S kosilom v kmečkem hramu v Kolodvorski restavraciji je bil obisk končan. Gostje so nadaljevali pot v krško občino. Več o tem bomo še poročali v prihodnji številki. M. L. f*0* VRATA ! * I OKNA inies polkna ribnica KREDIT član sveta federacije Edvard Kardelj je v nedeljo, 11- oktobra, obiskal Kostanjevico na Krki. Spremljali so ga: podpredsednik zvezne skupščine dr. Marijan Brecelj, predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher, podpredsednik dr. Jože Brilej, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Vinko Hafner, predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik in drugi. Gostje so si z veliko pozornostjo ogledali galerijo Forme vive, Gorjupovo galerijo in retrospektivno razstavo Toneta Kralja v Lamutovem likovnem salonu- Na sliki (od leve proti desni): Zoran Polič, Edvard Kardelj, Sergej Kraigher, dr. Jože Brilej, Karel Šterban, Jožko Radej (pred. ObS Krško) in slikar Tone Kralj. (Foto: Ivan Zoran) MEDOBČINSKI SVET ZKPO ŽE ORJE PO DOLENJSKI Brazde na vseh kulturnih področjih Že prihodnje leto medobčinske revije odrske besede in lepega petja - Za zdaj dogovori v mejah štirih dolenjskih občin Dvojna slovesnost Priznanje delavcem Dolenjskega lista Pretekli petek so družbenopolitične organizacije Novega mesta pripravile dvojno slovesnost: v šmarjeških Toplicah so se zahvalile novinarju Milošu Jaikopou, ki je invalidsko upokojen, za vsa njegova prizadevanja, ki jih je posvetil rasti in uveljavitvi pokrajinskega Dolenjskega lista. Poleg tega sta glavni urednik lista Tone Goš-nik in Miloš Jakopec dobila red zasluge za narod s srebrno zvezdo, novinarka Ria Bačer je bila odlikovana z redom dela s srebrnim vencem, uslužbenka uprave Dol. lista Cirila Mazovec pa z medaljo dela. V imenu predsednika republike Tita jim je odlikovanja izročil predsednik občinske skupščine Franci Kuhar, slavljencem so čestitali še podpredsednik skupščine Avgust Avbar, tajnik Dušan Zupanc, sekretar komiteja občinske konference ZK Boris Gabrič, predsednik občinske konference SZDL Franc Beg, predsednik ob činske sindikalne organizacije Adolf Šuštar in predsednik občinske borčevske organiza-cije Janez Potočar. Urednika DELA Jak Koprivc in Maitdo Dermastja sta tov. Jaikopou v imenu uredništva izročila tudi spominsko darilo. Medobčinski svet Zveze kultumo-prosvatnih organizacij, ustanovljen pred poletjem v Novem mestu za občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, je imel 8. februarja prvo sejo. Govorili so predvsem o skupnih kulturnih akcijah v prihodnjem letu, o usklajevanju načrtov posameznih občinskih ZKPO pa bodo razpravljali prihodnjič oziroma potem, ko bodo občine poslale medobčinskemu svetu svoje delovne načrte in tako uresničile enega glavnih dogovorov. Druga seja medobčinskega sveta bo novembra v Metliki. Bančni krediti za obrtnike? člani medobčinskega sveta ZKPO so se zavzeli, da bodo že v tej ali pa vsaj v prihodr\ji kultumd sezoni uresničene naslednje večje in pokrajinsko pomembne skupne naloge: ■ medobčinska revija pevskih zberov ob obletnicd smrti skladatelja Marjana Kozine, (Nadaljevanje na 8. sbr.) Obisk mongolske delegacije Mohgolska partijska delegacija, ki jo je vodil Basav Hjamzzavin, sekretar komiteja MRLP v Ulan Batorju, je pretekli četrtek obiskala Novo mesto. Štiričlanska delegacija iz Mongolije se je pod vodstvom Marka Kosina, sekretarja komisije za mednarodne odnose pri republiškem CK ZK, ustavila v tovarni zdravil Krika in tekstilni tovarni Novoteks. Gostje so se zanimali za razvoj in proizvodnjo obeh tovarn. Zdaj še kuhane ribe v Sušici V nedeljo, 11. oktobra, je po usahli Sušici v Dolenjskih Toplicah spet plavalo na stotine poginulih rib. Do množičnega uničenja je prišlo zaradi izredno nizke vode v potoku in vroče termalne vode, kj je »shuhala« precej rib. Požrtvovalnosti novomeških športnih ribičev gre zahvala,-da škoda nd še občutne j ša. Vso nedeljo so neutrudno z agregatom lovili ribe in jih precej odpeljali z ogroženega območja; Zasebna obrt je pomemben sestavni del gospodarstva, družbi postavlja precejšnje zahteve, morala pa bi bolj organizirano sodelovati Novomeška skupščina je na zadnji seji, govoreč o obrti, med drugim sprejela tudi priporočilo, naj bi banke dajale zasebnim obrtnikom kredite za gradnjo in opremo delavnic. Na seji so poudarili, da nimajo v mislih kreditov, ki. jih obrtniki že lahko dobijo na vezane, namenske hranilne vloge. S takšnim namenskim varčevanjem imajo v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI, kar se obrtnikov tiče, slabe izkušnje. Varčevanju za gradnjo in opremo delavnice se je doslej odzval samo en obrtnik. Drugi se niso ogreli, čeprav bi brez dvoma držalo, da imajo zasebni obrtniki v rokah precej denarja in da tudi prihrankov, vsaj nekaterim izmed njihv gotovo ne manjka. Zakaj se torej ne Lov na najtežjega V soboto, 10. oktobra, se je z otvoritvijo polharske razstave v Domu telesne kulture v Kočevju začel polharski teden, ki bo trajal do 13. oktobra. Včeraj zvečer je bilo v šeškovem domu predavanje o varstvu narave. Vse do sobote, 17. oktobra, bo posebna komisija ocenjevala največje polhe, ki bodo uplenjeni v polharskem tednu. Polharji,' ki bodo ujeli, najtežje pollie, bodo ob zaključku polharskega tedna 18. oktobra prejeli posebna priznanja. odzivajo vabilu za varčevanje, ki jim zagotavlja tudi kredit za naložbo? Pogoji, ki jih nudi banka, so celo zelo ugodni: najkrajša varčevalna doba je 13 mesecev, obrtnik pa jo lahko (Nadaljevanje na 18. str.) POLHARJA. Inventura nočnega lova (Foto: Člani Foto-kino kluba osnovne šole Kočevje) S požigi povzročil spet za 44.000 din škode Marjan Hiti iz Šalke vasi pri Kočevju je že priznal, da je v zadnjem letu in pol zažgal dva kozolca in štiri mopede ter tako povzročil nad 44.000 din škode. Zaradi bojazni, da bi s požigi nadaljeval, so ga 8. oktobra odpeljali v preiskovalni zapor v Ljubljano.. Zaradi požiganja je bil Hiti pred leti že kaznovan. V pretekli številki našega lista smo poročali, da je nekdo vzel 4. oktobra v Ko- čevju moped in ga v Mahovniku zažgal. Pred kratkim (Nadaljevanje na 10. str.) od 15. do 25. OKTOBRA I Prevladovalo bo pve- J težno lepo vreme, le j okrog 25. oktobra so ■ možne manjše padavine. ! Včeraj se je v New Yorku (na sliki) začelo jubilejno zasedanje generalne skupščine OZN. Več o tem na 4. strani! Požigalec odkrit in zaprt tedenski mozaik Znano je, da moda zahteva žrtve. To posebno občutijo nezaposleni v ameriški zvezni državi Kaliforniji. Oblasti so namreč sprejele sklep, da ne bodo več izplačevali podpore tistim nezaposlenim, ki nosijo dolge lase, brade in zalisce. Pravijo namreč, da večina delodajalcev noče zaposlovati dolgolascev... Bivši predsednik britanske vlade Harold Macmillan piše v svojih spominih: »V politiki vedno kaj itorijo prekmalu ali prepozno. Izbrati pravi trenutek za dejanje, je največja umetnost politika.« Macmillan sam je le redko znal najti pravi trenutek in mnogi drugi politiki tudi. Zal celo do takih modrih ugotovitev prihajajo, ko je že prepozno in jim ostane samo še pisanje spominov... Japonci so natančni in skrbno zbirajo vse mogoče podatke. Med drugim so tudi objavili, da poprečno pojedo na leto 6.250.000 ton riža, 18 milijard jajc, 3.200.000 ton mleka. 6.800.00 svinj. 29 ton želv in 50 ton — zdravil proti želodčnim težavam ... Šved ska akademija je letošnjo Nobelovo nagrado za književnost podelila velikemu sovjetskemu pisatelju Alkesandru Sol-ženjicinu. V uradnih sovjetskih krogih je to povzročilo veliko ogorčenje, saj Solženji-cina v Sovjetski zvezi ne marajo, ker je preveč odkrit in kritičen. Sovjeti nimajo sreče. V povojnih letih so trije njihovi pisatelji dobili Nobelove nagrade — Pasternak, So-lohov in Solženjicin. Toda samo Solohov je po godu oblastem, medtem ko so Pasternaku očitali, da je »notranji emigrant«, Solženjicin pa da »dela usluge buržoazni propagandi« ... Alkohol zahteva vse več žrtev. Rp podatkih za lansko leto, je zaradi pretiranega uživanja alkohola umrlo v Franciji 5.680 ljudi, v ZDA 2.665, v Zahodni Nemčiji 625, na Japonskem 608, v Italiji 385 itd. Zal ni podatkov za vzhodne države, kjer — zlasti v ZSSR in na Poljskem — tudi veliko popijejo, predvsem žganja ... Sklepe o kmetijstvu bo treba uresničiti Komunisti so si razdelili naloge za izboljšanje razmer v kmetijstvu - Podpirali naj bi jih tudi drugi kmetovalci, ki imajo enake želje in stališča O nekaterih, včasih zamotanih vprašanjih o kmetijstvu, ni treba več veliko razpravljati, V dolgih dvoletnih razpravah smo stvari dobro ocenili in proučili, kaj bo treba storiti. Podoba pa je, da le ne gre vse tako, kot bi moralo po dosedanjih ugotovitvah in sklepih. Nekateri so se v razpravah strinjali z vsemi dobrimi predlogi in glasovah za sklepe. Ko je treba te uresničevati, pa se izmikajo, ko da ne vedo za njih, ali jih razlagajo po svoje. Sklepi, ki jih je sprejela republiška konferenca Zveze komunistov Slovenije na drugi seji — bila je v juniju — TELEGRAMI VVASHINGTON — Izraelski zunanji minister Aba Eban je v Wa-shingtonu izjavil, da Je Izrael za podaljšanje premirja na Srednjem vzhodu. 2e prej je podobno pripravljenost izrekla tudi vlada ZAR BEOGRAD — Predsednik mednarodne banke za obnovo in razvoj McNamara je na obisku v Jugoslaviji. Z našimi gospodarstveniki se posvetuje o sodelovanju med mednarodno banko in Jugoslavijo. LA PAZ — V Boliviji je prišlo do hude notranje krize. General. Ovando je moral odstopiti s predsedniškega položaja. Zamenjal ga Je general Torres, kateremu pa močno nasprotujejo desničarske sile. Kriza še traja in se utegne še zaostriti PARIZ — Francosko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je v nekem spopadu v Čadu padlo 11 francoskih vojakov. V tej afriški državi že več mesecev deluje precej močno gverilsko gibanje, ki se bori proti režimu, ki liživa francosko podporo. MONTREAL — Pripadniki Fronte za osvoboditev Quebeca so v Montrealu ugrabili britanskega trgovinskega atašeja Crossa, nato pa še ministra za delo v pokrajinski vladi Pierra Laporta. Zanju zahtevajo pol milijona dolarjev odkupnine, Izpustitev 12 njihovih somišljenikov iz zapora in letalo, s katerim bi se odpeljali iz Kanade. so gotovo tako jasni, da jih ni moči slabo ali celo napačno razumeti. Kdor jih ne izvaja, jih torej podcenjuje ali celo zavestno zavrača. Seveda v škodo kmetovalcev. Zato je centralni komite Zveze komunistov Slovenije razpravljal na zadnji seji, ki je bila pred dnevi, o akcijskem (delovnem) programu za uresničevanje teh sklepov in ga tudi sprejel. Zveza komunistov nima pravic oblastnih organov. S svojimi idejami in stališči lahko le vpliva, da bodo njeni člani v organih oblasti in v gospodarskih organizacijah uresničevali najnaprednejša stališča za hitrejši gospodarski razvoj in lepše življenje naše družbe ter vsakega posameznika v njej. Pri tem pa je potrebno veliko vztrajnosti. Zato so v akcijskem programu natančno določili, kateri organ — pravzaprav komunisti v njem — je dolžan poskrbeti za pravočasno uresničitev posameznih nalog. Pri mnogih nalogah so določili tudi čas, do kdaj morajo biti opravljene. Po preteku tega časa bodo ocenili, kdo je opravil svoje dolžnosti in kdo ne. Kmetovalci ne smejo čaka-ti, da bodo vse, kar naj bi koristilo njim, lahko opravili le komunisti. Med razpravo o akcijskem programu za uresničevanje sklepov konference Zveze komunistov Slovenije Je bilo povedano, da republiški organi lahko uresničijo le polovico nalog in še te le takrat, če bodo zelo podjetni in dosledni. Drugo polovico bo treba uresničevati v kmetijskih oragnizacijah in na sami vasi. V nekaterih kmetijskih organizacijah so se lotili nalog zelo resno, v drugih pa se ni veliko spremenilo. Morda je v njih premalo komuni- i '• * * * . * w. **_______________________________________________ NEMIRNA IRSKA — Kljub prisotnosti britanske armade na Severnem Irskem ze nekaj mesecev ni miru- Vsakih nekaj dni izbruhnejo srditi spopadi med domačini in britanskimi vojaki ali pa med domačini katoliki in protestanti. Tudi v soboto in nedeljo so bili v glavnem mestu Severne Irske Londonderryju hudi spopacli med prebivalci in vojaki, v katerih je bilo na obeh straneh precej ranjenih. Na sliki: britanski vojaki vlečejo enega od demonstrantov v zapor. stov ali niso dovolj podjetni. Morda tudi ne zmorejo prevelikega odpora nasprotnih sil. Zato se v boj za uresničevanje stališč in sklepov Zveze komunistov Slovenije morajo vključiti vsi, ki se strinjajo z njimi, četudi niso člani te organizacije. Predvsem kmetovalci. Saj se bodo bojevali za svoje pravice, hkrati pa podpirali tiste, ki jim želijo pomagati. Mnogi boji so dolgotrajni. Vedno pa zmaga tisti, ki je najvztrajnejši, čeprav v začetku boja ni najmočnejši. Od kritike slabosti bo treba preiti k ustvarjalnemu delu. Nekateri ljudje se namreč ne zmenijo za očitke. Ko bodo »nezadovoljneži« postavili nasproti njihovemu delu svoj program, resen in uresničljiv, pa bodo morda začeli resno razmišljati. Ce ne bodo storili tega, se bodo morda morali pozneje umakniti in prepustiti mesto drugim, sposobnejšim in podjetnejšim. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ RIBIČIČ O URAVNOVEŠE-NJU GOSPODARSTVA — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je v nedavnem pogovoru z novinarji »Politike« dejal, da bo prišlo do hudih družbenopolitičnih in socialnih aporov z raznimi deli družbe, z' delavskim razredom v mestih zaradi previsokih življenjskih stroškov, če ne bomo mogli uravnovesiti gospodarstva; Da bi se premaknili iz sedanjega dokaj neugodnega gospodarskega položaja, pripravlja zvezna vlada stabilizacijski program neposrednih akcij na vseh področjih, to je na področju monetarne m kreditne politike, zunanjetrgovinskega režima, politike cen, proračunskih in drugih obveznosti federacije in tako naprej. Ribičič je pri tem izrazil upanje, da se vlada ne bo treba zatekati k zamrzovanju ali administrativnemu dodočanju cen, če pa bi se kaj takega zgodilo, bodo to samo kratkotrajni ukrepi. ■ URESNIČEVANJE POLITIKE ZK — Centralni komite ZK Slovenije je prejšnji teden obravnaval uresničevanje politike ZK in sprejel akcijski program za uresru-. če vanj e sklepov druge konference ZKS o kmetijstvu. Predsednik CK Franc Popit je v svojem uvodnem referatu poudaril, da so v zadnjem obdobju očitni uspehi na vseh področjih delovanja ZK, vendar je potrebna v prihodnje še večja zavzetost, če bomo hoteli pravočasno premagovati nasprotja, ki jih zaznavamo. Nesprejemljiv je očitek, da bi se ZK ne smela vtikati v nekatere zadeve, saj je njena prven- stvena naloga, da pospešeno oblikuje zavedno samoupravno družbo-■ KARDELJ O PROGRAMU 2E-LEZARSTVA — V petek so se član sveta federacije Edvard Kardelj, predsednik CK ZKS Franc Popit in predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič na Jesenicah pogovarjali s predstavniki samoupravnih organov združenega podjetja Slovenske železarne o položaju in prihodnosti slovenske črne metalurgije. V razpravi o razvojnem programu je Edvard Kardelj .dejal, da je prav, da slovenski že-lezarji primemo kompletiraj o svojo proizvodnjo z višjimi stopnjami Ukrepi vlade za premik iz neugodnega položaja predelave in tako dosežejo tudi večjo rentabilnost. Predstavniki združenega podjetja pa so omenili, da železarje močno bremenijo izgube iz prejšnjih let in pa predolgotrajen investicijski proces, ki se je razvlekel na celo desetletje. ■ PRIPRAVLJANJE ZAKONA O POSPEŠEVANJU RAZVOJA MANJ RAZVITIH OBMOČIJ — Republiški izvršni svet je pripravil osnutek zakona, ki bo določal manj razvita območja v naši republiki kot tudi ukrepe za sodelovanje republike1 pri pospeševanju gospodarskega in socialnega razvoja teh obmo- čij. Osnutek zakona predvideva merila, po katerih bo določeno, katere občine se bodo štele za manj razvite (glede na višino narodnega dohodka na prebivalca, odstotek kmečkega prebivalstva, odstotek vseh zaposlenih v občini itd.). Poglavitni nosilci pospešenega razvoja bodo morale biti seveda priza dete občine in zainteresirane delovne organizacije, medtem ko bo republika pri teh naporih sodelovala. ■ IZVOZ, UVOZ IN PRIMANJ. KLJAJ — V devetih mesecih letoš njega leta je znašal jugoslovanski izvoz 15 milijard 150 milijonov di narjev ali za 17 odstotkov.več kot v istem lanskem obdobju.* Uvozili pa smo v tem času za 25 milijard 630 milijonov dinarjev blaga ali za 30 odstotkov več kot v istih mesecih lani. Trgovinski primanjkljaj je znašal približno 10,5 milijarde dl narjev oziroma za 55 odstotkov več v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Zvezni sekretar za zaman j o trgovino Muhamed Hadžič je v zve-zi s tem izrazil prepričanje, da bo štiri petine letošnjega blagovnega primanjkljaja možno pokriti1 z neblagovnimi deviznimi dohodki (iz turizma, prometa, z gradbenimi deli v tujini itd-). ■ SPET PREDLOG ZA PODRA-ŽITEV BENCINA — Hrvatska bo znova predlagala, naj bi podražili bencin (za več kot 20 par), uvedli višje tarife za motoma vozdld (odškodnina za oeste) in delili sredstva, ki se stekajo od plačil zveznega davka na promet z bencinom. Z vsemi temi podražitvami naj bi zbrali več sredstev za ceste. tedenski zunanjepolitični pregled Predsednik Tito se je vrnil s potovanja po nekaterih zahodnoevropskih državah. Obiskal je Belgijo in Luksemburg, na povratku pa se je zadržal za nekaj ur v Bonnu in se pogovarjal s kanclerjem Brandtom. 2e čez nekaj dni se bo znova odpravil na pot — tokrat na Nizozemsko in — spet na povratku — še na kratek sestanek s francoskim predsednikom Pompidoujem v Pariz. Pozneje letos bo obiskal še Italijo. Čeprav je zahodnoevropska turneja razdeljena na več delov, gledamo nanjo kot na celoto.- Po njenem zaključku bo namreč imel predsednik za Sabo pogovore z najvišjimi voditelji vseh šestih držav, ki sestavljajo močno gospodarsko skupino — Evropsko gospodarsko skupnost. Pomena naših odnoov s temi državami ne moremo poncenjevati, saj sodijo med najbolj razvite in najbogatejše v Evropi in s tem tudi na svetu. Razen tega so to naši zelo pomemb ni trgovinski partnerji in od tega, kako bomo uspeli razvijati našo trgovino in druge gospodarske odnose z njimi, je močno odvisen naš nadaljnji gospodarski razvoj. Ne smemo tudi pozabiti, da v teh državah dela večina naših delivcev v tujini. Ce k temu prištejemo še, da smo hkrati z njimi življenjsko zainteresirani za mir in varnost v Evropi — potem je več kot dovolj razlogov, da si moramo želeti z njimi čim boljjše odnose in čim širše sodelovanje. Predsednikov obisk je bil prav zaradi teh vidikov izredno pomemben. Povsod je naletel na pripravljenost še bolj razviti gospodarske in druge odnose, hkrati pa je z gosti telji tudi pretresel mednarodna in zlasti evropska vprašanja, kar je omogočilo večje medsebojno razumevanje. Ta obisk je olajšal našim organizacijam, podjetjem in vsem «ainteresiranim navezovanje stikov in sodelovanja s članicami EGS in samo upamo, da bodo vsi prizadeti znali to pametno in učinkovito izkoristiti. BEOGRAD — Na obisku v Jugoslaviji se mudi danski minister za zunanje zadeve Harting, ki so z državnim sekretarjem Tepavcem pogovarja predvsem o evropskih problemih. VARŠAVA — Umrl je bivši poljski zunanji minister Adam Ra-packi. Svet ga pozna predvsem kot tvorca zamisli o breasatom-sklh conah v Evropi, ki Je dobila ime »plan Rapaokega«. Predsednik Nixon je prejšnji teden razglasil svoje dolgo napovedane predloge za rešitev krize v Indokini. Predlagal je program petih točk: prekinitev ognja v Vietnamu, Laosu in Kambodži, postopen umik ameriških čet, sklicanje mednarodne mirovne konference, skupno iskanje rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse Vietnamce in takojšnjo izmenjavo ujetnikov. Prizadete strani v Indokini še niso uradno odgovorile na Nixonove predloge, neuradno pa jih močno kritizirajo, češ da gre v veliki meri za predvolilni manever. Seveda ni nihče pričakoval, da bodo Nix ono vi predlogi taki, da jih bo nasprotna stran lahko kar takoj evropska turneja sprejela — najbrž niti Nixon sam. Toda na pogajanjih o Vietnamu v Parizu imajo zdaj na razpolago dve varianti za rešitev: ameriško in vietnamsko. Gotovo ne bo nobena v celoti sprejeta, toda to, da sta obe strani izdelali in predlagali svoja načrta kaže, da se želita pogajati in najti politično rešitev. To pa daje določeno upanje, da bodo pariška pogajanja končno le prišla iz slepe ulice. Gotovo pa še ne tako kmalu in tudi ne na lahek način. V Pragi se je začel proces proti osmim znanim češkim izobražencem, ki so obtoženi dejavnosti proti republiki in proti prijateljstvu med Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo. To je prvi politični proces na Češkoslovaškem, odkar so avgusta 1968 deželo zasedle čete varšavskega pakta in preprečile izvajanje nove politike češkoslovaške komunistične partije. Husakovo vodstvo je sicer obljubljalo, da ne bo procesov, toda očitno je moralo popustiti pred pritiskom zelo močnih skrajnežev. Obstaja strah, da bo moralo več ali manj popuščati tudi v prihodnje, tako da ni izključeno, da bodo sedanjemu procesu sledili še novi. To pa bo že itak slab politični položaj v deželi samo še poslabšalo in povečalo jez med vodstvom in prebivalstvom. DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! KAKO POMAGATI NERAZVITIM Lovci, kmetje in divjad v krogu Kmetje najbolj nerazvitih območij Slovenije so še vedno izpostavljeni škodi, ki jim jo povzroča divjad, in so premalo zaščiteni Po mnogih ostrih in obupnih opozorilih odbornikov kmetijskega zbora, ki so si lansko pomlad in zlasti jesen sledila na sejah, je ObS Novo mesto na zadnji seji razpravljala o odloku o preprečevanju škode po divjadi. Skupščina je po dokaj burni razpravi sprejem odloka odložila. Čeprav je na prvi pogled neverjetno, je vendarle res, da kljub izredno razviti civilizaciji še danes marsikje v Sloveniji ogroža divjad kmetov pridelek. Ta pojav storiva v sebi še drugo, enako nenavadno nasprotje: kmetje ogroženih predelov (v Sloveniji gre v teh primerih povsod za nerazvita področja!), ki jim je pridelek, ne po njihovi krivdi, uničen, se morajo zaradi zamotanih določil zakona o lovstvu na NOVO V ZADNJIH DNEH Mongolska partijska delegacija, ki je pretekli teden obiskala Novo mesto, se je ustavila tudi na Otočcu in se lahko prepričala o prizadevanjih in uspehih dolenjskega turizma. Zal vsi niso kot Otočec. Potrebno bo še dosti naporov, preden bo dolenjski turizem dosegel razvite turistične kraje. Medtem ko gre sezona h kraju, se najvnetejši že pripravljajo na zimsko smučarsko sezono. Danes, ko razdalje ne pomenijo dosti, bodo mnogi hodili smučat na Gorenjsko. Vse več pa je takih, ki bodo ob koncu tedna s smučmi odšli na domača smučišča. Mimo črmošnjic si zadnje čase prizadevajo še za ureditev nekaterih drugih smučarskih centrov. Najdlje so v svojih načrtih Trebanjci, o podaljšanju sezone in iskanju novih gostov pa razmišljajo tudi drugje. Pravijo, da bi s prenosnimi vlečnicami, ki bi jih postavljali tam, kjer sneg najdlje ostane, lahko lepo izpopolnili sicer mrtvo sezono. zapletene načine potegovati za povračilo škode. Kmet, ki mu je divjad uničila pridelek, mora prevzeti vlogo tožnika (!), dokazovati, da je pridelek primemo zavaroval pred divjadjo, prijavljati škodo, klicati komisijo, barantati za ceno in čakati na plačilo škode! Odlok mora kmeta resnično zaščititi, tako, da bo brez zavitih poti dobil povrnjeno škodo, za katero ni popolnoma nič kriv, so menili na novomeški seji. Ugotovili pa so, da je odlok, ki je bil učinkovit v tem smislu, nemogoče sprejeti zato, ker so nesprejemljiva tista določila, ki v zakonu o lovstvu govore o preprečevanju in povračilu škode. Nesprejemljiva so zato, ker najbolj prizadetega kmeta, ki še komajda životari v hribovskih predelih ter je že zavoljo tega v nezavidljivem položaju, spravljajo v obup. Lovstvo in lovski turizem sta dejavnost, ki uživata v naši družbi preveč naklonjenosti in imata premajhno odgovornost do kmeta. Hribovski kmet postaja hočeš nočeš fcrmilec divjadi, ki mu uničuje pridelek. Lovstvo postaja tudi pri nas — če želimo priznati ali pa ne — dosegljivo predvsem bogatejšim slojem. Zato pa bi morali td, ki jim je lovstvo dosegljivo, tako kot povsod drugod po svetu, biti dolžni poravnati škodo, ki jim pripomore do lovskih užitkov, po najkrajši poti in na učinkovit način! Črnomelj: 35 odst. več V prvi polovici letošnjega leta so gospodarske organizacije v občini Črnomelj Ustvarile za 83,228.898 din celotnega dohodka, kar je za 34,9 odst. več kot v enakem obdobju lani. Na porast celotnega dohodka sta vplivala zlasti večji obseg proizvodnje v nekaterih podjetjih in povečana prodaja. Napredek se kaže v vseh panogah gospodarstva, razen v kmetijstvu. Niti obup niti navdušenje »Letošnja turistična sezona je bila taka, da nad njo ni treba obupavati, prav tako pa ni bila navdušujoča: skratka, bila je zadovoljiva in kaj več pravzaprav sploh nismo mogli pričakovati,« trdi član republiškega izvršnega sveta inž. Franc Razdevšek. Zdaj smo resno stopili v mednarodno turistično areno: ekonomsko dobro pretehtane akcije morajo prinesti uspeh. Organizira- , na gradnja turističnih centrov še nikjer v svetu ni doživela neuspeha. Res pa je, da turizem najbolj čuti inflacijske pojave: dvig penzionskih cen, višje cene najrazličnejših storitev in splošen porast cen življenjskih stroškov kajpak močno vplivajo na turizem. Podatki za osem mesecev govore, da je Slove nija uspešnejša od Jugoslavije, saj se je devizni priliv povečal za 12 odstotkov in je'dosegel 59,5 milijona dolarjev, sem pa še niso všteti vsi aranžmaji, nakup biaga z devizami pa se je povečal celo za 32 odstotkov. Medtem ko je po številu nočitev Jugoslavija ostala na lanski ravni, se je v Sloveniji dvignila za osem odstotkov, število tujih nočitev pa je naraslo za 6 odstotkov, čeprav je bilo iz vzhodnih držav 3,2 odstotka nočitev manj kot lani. Slovenija je imela letos 9,8 odstotka jugoslovanskih nočitev, medtem ko je pri tujcih presegla desetino. V primerjavi s prejšnjimi leti so povečanja bolj pičla, vendar pa tudi obrobne dejavnosti niso tako naraščale: tudi trgovin, cest, prireditev, kam-pingov, mejnih prehodov nimamo toliko več, kolikor želimo povečati turizem. V bodoče bo torej treba tudi več investicij v turistično infrastrukturo — banke bodo lahko odločilno pomagale. Končno bo potrebno narediti red tudi pri oddajanju zasebnih sob, ki je bilo doslej skrajno neorganizirano. Kvaliteta sob ni bila povsod na višini, cene pa so se kar nmrej dvigale. J. SPLICHAL Kmetijstvo je postalo y zadnjem ' desetletju najtežji problem naše družbe. Bodočnost - kmeta je zelo nejasna celo v razvitih obomočjih naše republike in države. Toliko bolj nejasna in vprašljiva pa je v nerazvitih, zlasti hribovskih predelih, kjer kaže kmet v svojem boju za obstanek kljub vsemu izredno zvestobo in privrženost zemlji. O nerazvitih področjih in o pomoči, ki naj bi jim jo dali, smo zadnje čase v Sloveniji veliko govorili, za zdaj pa še ne moremo kaj veliko pokazati. Ob tej priložnosti pa lahko z malo dobre volje republiški zakonodajni organi, ki bodo odločali o predlogu novomeške skupščine za spremembo zakona o lovstvu, čeprav posredno, dajo pomoč najbolj nerazvitim predelom Slovenije. Z zemljo zraščeni, skromni prebivalec teh območij, ki je v zadnji vojni nahranil in napojil preneka-terega partizana ter z njim delil skromno streho, jim bo za to posredno pomoč resnično hvaležen! M. JAKOPEC r?a?W in tako postane članica OZN, ae s svojim podpisom ofavezuje, da bo spoštovala navedena nače- da bodo njene članice spoštovale sklepe, kd jih sprejme generalna skupščina ali varnostni svet. Prav zadnja leta, ko se vse več držav v svojih težavah zateka po pomoč k OZN in ko skoraj ni več mednarodnega dogodka, ki bi šel mimo nje, postaja vse bolj jasno, da OZN ne bo mogla postati tisto, kar •od nje svet pričakuje in želi, če članice ne bodo našle mehanizma, ki bo omogočal ne le sprejemanje skiepov, ampak tudi njihovo uresničevanje. Važno vprašanje je tudi univerzalnost OZN. Zamišljena je kot organizacija, ki naj bi zajela prav vse države na svetu. Temu cilju se je že močno približala, toda po številu prebivalcev največja država na svetu — LR Kitajska — še vedno ni članica OZN. Njeno mesto v svetovni organizaciji zaseda Formo-za, kar je eden največjih političnih ' nesmislov. Pravica veta, ki jo imajo stalne članice varnostnega sveta onemogoča, da bi LR Kitajsko sprejeli v OZN, čeprav je večina za njen sprejem. Nerešeno je tudi vprašanje članstva razdeljenih držav (Nemčija, Vietnam, Koreja). OZN mora postati močnejša osebne, državljanske in politične svoboščine, obsojajo rasno, versko in vsako drugo diskriminacijo ter razne oblike izkoriščanja človeka. Vpliv te dejavnosti OZN je velik in prav zaradi njenih prizadevanj je bil dosežen marsikakšen pomemben napredek na teh področjih. So pa tudi države, kot na primer Južnoafriška republika, Rodezija in Portugalska, ki ne spoštujejo zahtev OZN po ukinitvi rasne diskriminacije in kolonializma. Proti njim je OZN priporočila vsem članicam tudi konkretne gospodarske ukrepe. Sedanji generalni sekretar OZN U Tant Znatne uspehe je OZN dosegla na področju gospodarskega razvoja in pomoči manj razvitim državam, zla sti onim v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Težave in problemi Žal pa se mora svetovna organizacija boriti tudi z velikimi težavami, ki onemogočajo, da bi bali njeni uspehi še večji. Ali bodo njeni sklepi in priporočila uresničeni ali ne, je v veliki meri odvisno od članice, na katero se nanašajo. OZN na primer lahko obsodi nečloveško rasno diskriminacijo v Južni Afriki, vendar ne more doseči, da bi tamkajšnji režim odstopil od svoje politike. „Zahtevala je na primer od svojih članic, naj ne trgujejo z Južnoafriško republiko, da bi tako izvajale pritisk nanjo, vendar nekatere — zlasti zahodne države — tega ne upoštevajo. Prav tako OZN lahko le malo stori za mir v Vietnamu, ko ena stran — ameriška — noče poslušati njenih priporočil, prisiliti pa je ni mogoče. Sploh je eno najbolj perečih vprašanj svetovne organizacije, kako doseči, Na račun svetovne organizacije je v svetu slišati veliko hvale pa tudi graje. To predvsem dokazuje, da je OZN že tako tesno vraščena v sodobno mednarodno življenje, da si brez nje sveta ne morejo zamišljati niti njeni kritiki niti njeni občudovalci. Del kritik na njen račun jo posledica tega, da je OZN dosegla največje uspehe prav na tistih področjih, kjer najširša javnost ni tako podrobno seznanjena z njenim delovanjem — to je pomoč državam v razvoju ter razne humanitarne, znanstvene, socialne in druge dejavnosti. Na teh področjih je potrebno dolgotrajno in vztrajno delovanje, ^zultatd so vidni šele po več letih in še takrat niso take narave, da bi o njih pisali kot o senzacijah. Nasprotno pa je manj uspehov dosegla OZN na področjih, M jih mednarodna javnost najbolj vidi — se pravi, v tekočih političnih krizah in spopadih. Kljub uspehom, ki jih je dosegla tudi tu, je na tem področju OZN vendarle v glavnem le moralna sila, nekakšna vest človeštva. Minulih petindvajset let je dokazalo, da je pomembna tudi ta funkcija, saj se vsaka država, naj bo še tako velika in močna, le nerada znajde na obtožni klOpd svetovne javnosti, ki jo predstavlja generalna skupščina OZN. Toda samo to ni dovolj. Večina članic svetovne organizacije se strinja, da je treba najti način, da bo OZN res učinkovit mednarodni dejavnik, ki bo zares tisto, kar po ustanovna listini mora biti: varuh miru in varnosti za vse države in narode. Prav na letošnjem jubilejnem zasedanju je učinkovitost OZN ena glavnih točk razprave v generalni skupščini. Nekatere države so že predlagale konkretne ukrepe, ki se tičejo predvsem sprememb v varnostnem svetu — organu, ki je najbolj zadolžen za mir. Toda prav te dni so se zbrali v palači na bregu Vzhodne reke številni voditelji držav članic OZN, ki so najbolj poklicani, da povedo mnenje svojih držav o poteh za krepitev OZN. Sele ko bomo slišali njihove predloge in zamisli, bomo lahko ugotovili, kakšne stvarne poti se odpirajo k skupnemu cilju — krepitvi OZN. Vsekakor pa lahko že zdaj ugotovimo, da je svetovna organizacija mednarodni skupnosti nujno potrebna in da Je v interesu ogromne večine njenih članic, da se vse bolj razvija in krepi. la. Hkrati OZN določa tuda pravice in dolžnosti članic, ki so v glavnem tele: — vse članice Združenih narodov za suvere in enako pravne: — vse članice izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalaga ustanovna listina, prostovoljno; — članice OZN rešujejo mednarodne spore z miroljubnimi sredstvi; — odrekajo se pritisku ali nasilju; — obljubljajo vso potrebno pomoč OZN; — OZN se ne bo vmešavala v notranje zadeve katerekoli države. Glavni organi OZN GENERALNA SKUPŠČINA je najvišji in najvažnejši organ OZN. V njem so zasto pane vse članice. Vsako leto se zbira na redno zasedanje, če pa je potrebno, se lahko sestane tudi na izredno zasedanje. Vsaka država ima v generalni skupščini en glas. VARNOSTNI SVET je organ, ki je zadolžen za varovanje miru in varnosti. Sestavlja ga 15 držav. ZDA, ZSSR, Francija in Velika Britanija in Kitaj sika (Formo, za), ki imajo tudi pravico veta, so stalne članice, ostalih deset mest pa vsaki dve leti voli generalna skupščina. Varnostni svet deluje neprekinjeno. SEKRETARIAT OZN je administrativni organ, ki skrbi aa uresničevanje načrtov in sklepov OZN. Načeljuje mu generalni sekretar OZN, ki ga voli generalna skupščina. Od novembra 1962 je generalni sekretar OZN Burmanec U Tant. V sekretariatu je stidno zaposlenih skoraj 10 tisoč ljudi. EKONOMSKI IN SOCIALNI SVET (ECOSOC) upravlja in vsklaja ekonomsko in socialno dejavnost OZN. To je eden najbolj učinkovitih organov svetovne organizacije, ki z denarjem, strokovnjaki in načrti pomaga številnim državam pri njihovem hitrejšem gospodarskem in socialnem razvoju. Svet sestavlja 27 držav, ki pa se v njem menjajo, tako da pridejo na vrsto vse. SKRBNIŠKI SVET je poseben organ, ki v imenu generalne skupščine upravlja in nadzoruje ozemlja, kd so pod skrbništvom OZN. To so ozemlja bivših kolonij, ki so do bile neodvisnost, ki pa še niso toliko močne, da bi lahko same uspešno gradile svojo državnost in neodvisnost. MEDNARODNO SODIŠČE je glavni sodni organ OZN. Sedež ima v nizozemskem mestu Haagu. Sestavlja ga 15 sodnikov, ki jih volita varnostni svet in generalna skupščina, razpravlja pa o vseh mednarodnih sporih, ki mu jih predložijo članice OZN. Uspehi in dosežki V 25 letih obstoja je OZN narastla od 51 na 126 članov, tako da so zdaj v njej že skoraj vse države. V tem času ni bilo večjega mednarodnega dogodka ali dogajanja, o katerem ne bi razpravljali in tudi ukrepali v OZN. Sprejela je vrsto resolucij, sklepov in priporočil, od katerih so nekateri odigrali zelo pomembno vlogo. Tako je na primer eden največjih uspehov svetovne organizacije njeno delovanje za dekolonizacijo in za dajanje neodvisnosti nekdanjim kolonijam v Afriki in Aziji. Posredovanje OZN je velikokrat pripomoglo, da se mednarodne krize niso razvile v težje oborožene spopade, večkrat pa je tudi s svojimi mirovnimi silami, ki Iso jih sestavljali vojaški oddelki posameznih članic, skrbela za mir. Z mirovnimi silami je OZN posredovala v Kongu, na Cipru in na meji med Izraelom in Egiptom. Še pogosteje je ob raznih mednarodnih krizah in zapletih nastopala s priporočili in predlogi za miroljubno urejanje sporov. Velikokrat, zlasti kadar je šlo za spore med manjšimi državami, je posredovanje OZN uspelo, žal pa je bilo tudi precej primerov, ko se prizadeti niso menili zanjo. Svetovna organizacija je sprejela veliko resolucij, Id se zavzemajo za človekove Predsednik Tito med zasedanjem generalne skupščine OZN leta 1960, ko je vodil jugoslovansko delegacijo 4 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! »1A.fr v>- K<.4>fV3A fO #*>*♦*> *,/***. > - »S<<-x v iiv . ;• <;~ ■'■*:■ .t*»' '•■•’’•:< :». :• -v-1 DOLENJSKI LIST Delovna skupnost osnovne šole narodnega heroja Ivana Kovačiča-Efenke - Mirna peč razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ZA RAZREDNI POUK Pogoji: učitelj — U ali PRU (za določen čas do 31. 12. 1970). Raspis velja do zasedbe delovnega mesta. Sardinec Giovanni Cucco — Ivan, ki je dobraviški bunker smrti predal partizanom, je bil hraber vojak in komandant bataljona v Šercerjevi brigadi — V Kočevju in Metliki so ga sprejeli kot brata Slab italijanski vojak - dober partizan Partizan Cucco (v sredi) z Olgo Jurajevič in Mihelčičem iz Metlike. »Skupaj smo bili v Dobravicah, par naj bomo še na sliki,« je rekel gost- (Foto: Ria Bačer) Cucco je bil v italijanski vojski devet let. Bil je vedno proti fašizmu, prav zato so ga poslali v Slovenijo, kjer naj bi padel z »banditi«. Za kazen je bil nato tudi premeščn iz enote v Metliki v napol porušeni bunker pri Dobravicah. Ta bunker so partizani že prej večkrat uničili, zato se ga je med Italijani prijelo ime »bunker smrti«, življenje vojaka, ki je bil tja poslan, ni bilo več vredno počenega groša. ★ Italijanska črna ovca Ko je bil Cucco še v italijanski posadki v Metliki, je civilistom in partizanom pošiljal hrano, sol, cigarete, zdravila in tudi strelivo. Tudi v Dobravicah je Ivo kmalu dobil stike z domačini in partizani. Narodni heroj Jože Boldan-Silni iz Kočevja se spominja, da Ivo ni streljal na partizane. Celo nasprotno: vsa njegova skupina je pred bunkerjem z dvignjeno pestjo pozdravljala partizane »Smrt fašizmu«, ko so nemoteno prehajali čez progo. Vendar je tudi to obnašanje Giovannija — Cucca prišlo njegovim predstojnikom na ušesa. Proti njemu so zbrali že toliko dokazov, da se jejšušljalo o ustrelitvi. Ko je pobegnil v začetku 1943 k partizanom, jim je predal do zob oboroženi bunker. Postal je borec Tomšičeve brigade, nato komandant IV. bataljona Sercerjeve brigade, kasneje pa je bil instruktor za minomete pri štabu 7. korpusa. ★ Zanimiv dokument Zdaj Cucco piše spomine. Pravi, da bo v njih povedal vso resnico o fašistih, belogardistih, Nemcih, Italijanih, četnikih, ustaših. Se pravi, da bo razkril uboje, mučenja, streljanje in ropanje okupatorske vojske. Pisanje mu gre bolj počasi od rok, saj je bil med vojno nepismen pastir. Pisati se je naučil pri vojakih. Pravi, da bo spomine dokončal čez kak mesec dni, vprašanje pa je, kje bo dobil zanje založnika. Tovariš Ivo mi je pokazal tudi zanimiv dokument o odpustu iz partizanske vojske, propustnico 332, ki jo je izdal 10. maja 1944 na položaju štab 7- korpusa NOV in PO Jugoslavije. V njej piše: »Propustnica za tov. Cuc-cu Giovannija-Iva, s katero se mu dovoljuje prost prehod i£ sektorja 7. korpusa preko glavnega štaba Hrvatske. Tovariš Ivo ima položajni čin komandanta bataljona. Imenovani je kot vojak italijanske vojske pred kapitulacijo Italije, to je konec januarja 1943, prostovoljno stopil v, NOV Slovenije, s tem, da je pobegnil iz italijanskega garnizona v Metliki in prinesel s seboj lahek minomet in pripeljal s seboj še 6 italijanskih vojakov, ter puškomitraljez in 6 pušk in 30.000 metkov.« Nadalje piše v propust-nici, da je bil Ivo v partizanih hraber borec in specialist za streljanje s težkim minometom. Na lastno željo se vrača v južno Italijo, da bi se tam boril na domači zemlji, kar mu štab korpusa v znak priznanja tudi dovoljuje. Rečeno je, naj mu gredo vse partizanske enote pri vrnitvi domov na roko. Dokument sta podpisala politkomisar* Jože Brilej-Borut in načelnik štaba Rado Pehaček. Narodni heroj Stane Se-mič-Daki, ki Iva tudi dobro pozna, je povedal, da je bil tovariš Ivo še vse do januarja 1945 pri partizanih in da je šele nato krenil domov v Italijo. ★ Njegovemu sinu je ime Tito Kdo bi si mislil, da Gio-vani Cucco po 25 letih tako dobro govori slovensko. Nič se mu ne zatika in ves srečen se rokuje s prijatelji. četrt stoletja je moral čakati, da je lahko obiskal nekdanje soborce in deže- PO 25 LETIH SPET SREČANJE S SOBORCI tudi naš zdravnik Vam svetuje: naročite si DOLENJSKI LIST na dom pa boste dolgo živeli! Ne bo se Vam treba razburjati, če ga že ob četrtkih zmanjka v trafiki, in ne gristi v dno srca, če ga soseda prebere,.preden vam ga posodi. Živce in srce pa je najbolj treba varovati! DOLENJSKI LIST je priljubljen pri svojih 150.000 bralcih: ★ ker edini redno poroča o novicah in zanimivih dogodkih iz Vaših krajev ★ ker piše preprosto, razumljivo in kratko ★ ker daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo ★ ker je največji in najcenejši pokrajinski tednik v Jugoslaviji! Naročite ga lahko tudi pri pismonoši! lo, .ki mu je med vojno tako prirasla k srcu. Veliko ljudi se še danes spominja sposobnega in živahnega partizana Cucca. Med vojno se je dvakrat sešel s tovarišem Titom, kar je naredilo nanj nepozaben vtis. Prvič ga je srečal na Visu, kasneje še enkrat v Bariju. Cucco je imel po vrnitvi v svoj rojstni kraj veliko težav zaradi partizanščihe. Bil je tudi dve leti zaprt. Preprost kmet v dobrih 30 km oddaljeni vasi od mesta Cagliari na Sardiniji je svojim otrokom dal politična imena. Eden je Josip, drugi Tito, hčerka Dunja ga spominja na neko partizanko, Jovanka na Titovo soprogo in Vladimira n!t Lenina. Samo hči Carmineta ima domače ime. Cucca so v Kočevju in Metliki sprejeli kot brata. Z nekdanjimi sodelavci je obiskal tudi Dobravice, kjer so obuj ah spomine. Natanko ve, kje in kdaj se je kaj zgodilo, celo bolj se spominja dogodkov kot sami domačini. Njegovo nenavadno življenjsko zgodbo je posnela na filmski trak tudi ljubljanska televizija. JOŽE PRIMC RIA BAČER Giovanni Cucco-Ivo še vedno hrani 26 let staro partizansko dovolilnico, ki sta jo podpisala Jože Brilej in Rado Pehaček. (Foto: Jože Primc) 11. JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ PREVENTIVE V STOMATOLOGIJI Kaj pa otroško zobozdravstvo? Med 581.000 slovenskimi otroki (do 19. leta starosti) jih je le malo z zdravimi in pravilno raščenimi zobmi, med študenti 1. letnika ljubljanske univerze pa jih je kar tri četrtine, ki jim manjka po en ali več zob! - Nič čudnega: v Sloveniji mora en zobni terapevt skrbeti (povprečno) za 4.000 otrok, čeprav bi moralo biti to število za polovico manjše. - Dejansko število otrok, za katere skrbi en zobozdravnik v manj razvitih, pretežno kmetijskih področjih, pa je še dosti večje - V Sloveniji je celo ena četrtina občin (15), ki sploh ne premorejo šolske zobne ambulante. - Posledice zamujene skrbi za zdravo zobovje plačujemo potem z desetkratnimi obrestmi in splošno škodo. 11. jugoslovanski simpozij preventive v stomatologiji je sijajno organizirala mariborska podružnica Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije s sodelovanjem regionalnega zdravstvenega centra Maribor v dneh od 24. do 26. septembra letos. Hkrati je bila proslava 25-letnice Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije in 25-letnica Zobozdravstvenega vestnika. Dvorano v domu mariborskih družbenih organizacij so do kraja zasedli zobozdravniki, ki so kot odposlanci zdravstvenih ustanov' in fakultet iz vseh večjih krajev države spremljali pereča vprašanja o preprečevanju zobnih, ustnih in obrazno-če-Ijustnih obolenj in anomalij (nepravilnosti izraščenega zobovja) ter njihovih posledic pri otrocih in mladini. Bilo V tem času uniči največ mlečnih zob, ustvarja vrsto obolenj, ki jih na kratko lahko imenujemo »patologija ka-rioznih posledic«. To ustvarja tolikšno bakterialno floro, da so zobje — stalniki v prvi dobi izraščanja takoj napadeni, hkrati pa predčasna izguba mlečnikov poraja nered pri izraščanju stalnih zob v določenem čeljustnem prostoru, pil čemer nastopajo Piše dr. Matjaž Zupančič je 44 referatov, ki so jih pripravili in hkrati s slikami podali faikultetni učitelji ali njihovi sodelavci lz vodilnih medicinskih središč Ljubljane, Zagreba, Beograda in Sarajeva. Zanimivo je, da je dala skoraj polovico referatov ljubljanska medicinska fakulteta oz. njen oddelek za stomatologijo. 2e prvi dan smo bili pri bistvu stvari: pri organizaciji dispanzerske službe v mladinskem zobozdravstvu, problematiki zobne gnilobe pri otrocih v Sloveniji, razvoju specialistične ortodonske dejavnosti v okviru zobozdravstvene službe v Sloveniji. Posamezna vprašanja s področja j a ortodontnih anomalij (nepravilnosti izraščenega zobovja) so prikazali čeljustni ortopedi iz različnih ortodon-skih središč širom po Sloveniji s svojevrstnim ekipnim raziskovalnim delom. K celovitosti obrazno-čeljustnih bolezenskih sprememb pri otrocih Je prispevala posamezne strokovne razjasnitve skoraj celotna skupina čeljustnih kirurgov iz Ljubljane. Ne morem se ustaivljati pri pestri strokovni vsebini posameznih referatov, skušal pa bom v kratkem posredovati predvsem vse tisto, kar naj bi zanimalo starše in otroke na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju. Vodstvom zdravstvenih domov bo organizator simpozija poslal vse sklepe tega koristnega srečanja. Osrednji problem sodobnega zdravstva Je zobna gniloba v otrokovem mlečnem zobovju, ki nevarno uničuje mleč-nike od 3. do 7. leta starosta. kot posledice različne orto dontske anomalije. Ko nastanejo takšna tesna in ozka stanja v zobnih lokih na novo izraslih stalmkov, izbruhne zaradi pripravne lokacije bakr terialnih gnezd nov množični val zobne gnilobe, zdaj že drugič v istih ustih, toda tokrat na stalnih zobeh. Tako je sklenjen krog škodljivosti, ki je zelo celovita in zamotana in kateri ne . poznamo zgornje meje niti trajanja. Zato ji tudi zobje ne morejo nepretrgoma kljubovati. Prišli smo torej do ugotovitve, da imunih (nedotakljivih, takih, ki ne bi mogli zboleti) zob sploh ni. Vsestransko moramo torej iskati pota za preprečevanje zobne gnilobe in preiti k preprečevanju obolenja. Treba je organizirati otroško zobozdravstveno službo z dispanzerskim načinom dela, ki se bo opirala na osnove v dveh smereh: na otroške zobne ambulante za predšolsko in šolsko mladino ter na specialistične ortodontske ambulante, ki bodo imele preventivni (preprečevalni, varnosti ni) in korektivni značaj. Na ta vprašanja smo zobozdravniki našega območja že večkrat opozarjali In dramili različne kroge z zelo določenimi predlogi za izboljšanje stanja. Pomen mariborskega simpozija pa je prav v tem, da je najprej statistično prikazal potrebe vseh tistih, ki te službe še nimajo razvite, hkrati pa je priznal uspehe tam, kjer že obstaja otroško zobozdravstveno varstvo kot samostojno razvita služba, ki je na enakovredni ravni z drugimi strokovnimi službami v zdravstvenem zavodu. Kaj Je simpozij pokazal Dolenjski? Glede pogostnosti zobnih obolenj je Dolenjska s- Spodnjim Posavjem na drugem mestu med pokraj mami v naši republiki. Morala bo izločita otroško zobozdravstveno varstvo iz splošne zobozdravstvene službe, povečati število šolskih zobnih ambulant ali pa vsaj v prehodnem obdobju zadolžita obstoječe ekipe za ločeno dejavnost s posebnim ordina-cijskim časom za otroke. Za delo z otroki moramo zahtevati specialistično usposobljenost, o čemer bo več povedal zakon, ki bo sprejet prihodnje leto. Ustanovitev ortodontskega središča in sistematizacija v njem naj bo v skladu z republiško zamislijo o ortodontski službi. Pričakujemo lahko, da bo višjim dentistom po novem omogočena dokvalifikacija v zobozdravnika. Fluorizacija v obliki topikalne aplikacije (premazovanje zob z natrijevim floridom) lahko steče le tedaj, ko bodo na razpolago usposobljeni kadri in ko bo zobovje otrok v osnovi ozdravljeno. Družbeno-politične skupnosti, ka bodo v bodoče sofinancirale obseg zdravstvenega varstva, pa mariborski simpozij opominja, naj nikar ne pozabijo na obvezno zobozdravstveno varstvo vseh otrok. HUMANIZEM NE POZNA MEJA „Odprta noč in dan so.. “ Kadar gre za človeško življenje, krvodajalci brez razmišljanja pomagajo sočloveku - V nevarnosti je bilo življenje matere Odprta noč in dan so vrata transfuzijskega oddelka novomeške bolnišnice. Ko gre za rešitev človeškega življenja, dela oddelek tudi ponoči. Tako je bilo pred kratkim, ko je življenje neke porodnice, matere več otrok, viselo na nitki. Pozno ponoči llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIHIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! 6. oktobra so darovali kri na novomeški transfuzijski po- =§ = staji: Betka Kuplenik, Marija Sobar. Marinka Šmalc In Mirko = = Zupančič, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Jože S =E Gorenc, dlan IMV Novo mesto; Jožica Turk, članica KZ SZ §= = Novo mesto; Jože Ferbežar in Vinko Kraševec, člana Novo- §§ ^ telesa, Novo mesito; Stane Nahtigal, član Iskre, Novo mesto; || == Lidija Canič, Nevenka Sturm, Jelka Planinšec, Rezka Žagar, = = Dušan Dular, Anton Graberski, Meta Uhan, Boštjan Jenko, = = Peter Dular, Miroslav Gutman, Vlado Magnik, Majda Klob- = g čar, Marija Kren, Lado Javornik, Majda Škrubej, Alojzija = §= Rukše, Anica Majcen, Darinka Orlič, Milena Gerkšlč in Anton = = Ster, dijaki novomeške gimnazije; Mario Štajner, Alojz Plan- = = kar In Boris živič, člani hotela Grad Otočec. 9. oktobra so §= == darovali kri: Alojz Aš, član Pionirja, Novo mesto; Anica Kot- = == nik, Albina Hudoklin in Anton Judež, člani splošne bolnice = = Novo mesto; Slavko Judež, član PTT Novo mesto; Lado Kos, = = član Novotehne, Novo mesto; Ivanka Ilc, članica Dijaške ku- = s hinje, Novo mesto. IlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii so potrebovali zanjo kri. Iz pregleda, katere imajo na transfuzijskem oddelku, so napisali imena petih Novo-meščanov, ki imajo posebno redno krvno skupino. Kurir jih je sredi noči obiskal in tudi našel. Brez odlašanja so se pozivu odzvali: podarili so kri — porodnica je bila rešena! 2e naslednje jutro so od* potovali v Ljubljano na odvzem krvi tudi Alojz Kraševec iz podjetja Elektro ter Mirko Zupančič in Alojz Klobučar, oba iz tovarne zdravil Krke. Nujno so potrebovali njihovo kri, spet je šlo za rešitev dragocenega človeškega življenja. JANEZ KASTELIC — avtomehanik: »Kri sem dal že sedmič, vendar Je bil to 2e drugi primer, da so me iskali sredi noči. V podjetjih bi morali bolj upoštevati krvodajalce, zlasti tiste, ki se žrtvujejo za sočloveka, čeprav jih k temu nihče ne sili. Povedali so mi, za kaj gre, zato sem po najkrajši poti šel na odvzem.« IVAN ZAJC — tehnik: »Kri sem že večkrat podaril. Brez odlašanja sem šel na odvzem, čeprav sem kri dal že pred tremi tedni. Niti trenutka nisem razmišljal, šlo je za življenje matere treh otrok. Prepričan sem, da v takih primerih noben krvodajalec ne bi zavrnil prošnje.« KAREL GAČNIK — ključavničar: »Kri sem daroval štirikrat, vendar je bil ta nočni odvzem prvi. Ko so me našli, je bila ura 23.25, v bolnišnici pa sem bil že ob 24. uri. Povedali so mi, da gre za porodnico. Ne vem, koliko krvi so vzeli.« ALOJZ PUST — medicinski tehnik: »Desetkrat sem daroval kri, enkrat sem pomagal ponesrečencu ponoči. Domov sem se to noč ravno j^mil a dela, brez odlašanja sem se takoj napotil v bolnišnico.« ALOJZ PATERNOST — vo-dnoinstalaterski mojster: »šestkrat sem daroval kri, dvakrat pa sem šel na nujni poziv. Tisti dan so me iskali že dopoldne, dobili pa so me pozno ponoči, ko sem se ravno vrnil iz Banjaluke, kjer sem bil na delu.« MEDOBČINSKI SVET ZKS LJUBLJANA Kritično, a preveč načelno V razpravi je sodeloval tudi Sergej Kraigher Na razširjeni seji medobčinskega sveta ZKS Ljubljana, ki je bila 8. septembra, so razpravljali o političnem položaju v občinah, o izvajanju resolucije prve seje republiške konference ZKS in o nalogah komunistov v prihodnjem obdobju; kot kandidata za delegata 15 ljubljanskih, dolenjskih in zasavskih občin za sejo konference ZKJ pa so evidentirali Aleksandra Skoka iz Domžal in Zvoneta Dragana iz Ljubljane. V razpravi je sodeloval tudi predsednik republiške skupščine SRS in član CK ZKJ Sergej Kraigher. je govoril predvsem o uspe-•hih, ki so bili doseženi pri združevanju delovnih organizacij v občini in izven nje, o uvedbi samoprispevka za posodobljenje ceste Kočevje —Brod na Kolpi ter o kadrovskih vprašanjih in štipendiranju. Ob zaključku je poudaril, da je bila ZK vedno uspešna, kadar je s svojimi člani in občani reševala povsem določena, otipljiva vprašanja, za rešitev katerih je bil zainteresiran skoraj sleherni občan. Predstavnik ribniške občine Danilo Mohar pa je razpravljal o izdelavi srednjeročnega načrta razvoja občine, o gradnji ceste proti Delnicam, socialnih problemih, nerazvitosti in socialnih razlikah, ki niso nastala na osnovi dela in tudi slabo vplivajo na sprejemanje novih članov v ZK. Udeleženci seje so v razpravi v glavnem zelo kritično ocenili politični položaj v svojih občinah. Po mnenju Sergeja Kraigherja je bila ta ocena celo preveč kritična, hkrati pa tudi preveč načelna. A 'V razpravi je bil dan poseben poudarek izdelavi razvojnih programov podjetij, občin in republike; kadrovskim vprašanjem v gospodarstvu in ZK, gospodarskim vprašanjem in delu koordinacijskih aktivov v občinah, katerih naloga je, da bi usklajevali delo občinske skupščine, delovnih, političnih in drugih organizacij ter organov v posamezni občini. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki dolenjskih. občin Kočevje, Ribnica, Grosuplje in Litija. Predstavnik kočevske občine Stane Lavrič „Juntez" na domačem odru Po nekaj desetletjih je bila v Velikih Laščah 19- septembra ponovno uprizorjena Levstikova enodejanka »Juntez«, ki je pred dobrim stoletjem doživela krstno uprizoritev prav v tem kraju v vaški krčmi. »Juntez« je po predavanju o zgodovini Lašč zaključil pr- vi večer praznovanja 500-let-nice Lašč v nabito polni dvorani kulturnega doma. Laščani so pričakovali množičen obisk, vendar ne tolikšnega navala, ki je prekosil vsa pričakovanja. Precej obiskovalcev je ostalo nezadovoljno, ker niso mogli v nabito polno dvorano. CepTav je to Levstikovo delo kratko, je imel režiser težavno nalogo. V kratkem času, približno mescu dni, je moral pripraviti starejše igralce, ki so še bili voljni nastopati, in neizkušene novince. Igralci niso imeli lahke naloge, saj so morali nastopiti na domačem odru pred pestrim občinstvom, ki se je zbralo iz veliko krajev Slovenije. Nekateri igralci so morali govoriti v domačem narečju, ki je pri nastopanju zahtevnejše kot današnji pogovorni jezik. Vendar so prav tej govorici in aktualnosti igre — nekaj misli je še danes veljavnih — obiskovalci prisluhnili in ji ploskali. Ta uspeh naj bo igralcem spodbuda za nadaljnje uprizoritve, saj so v Velikih Laščah podobne prireditve vedno dobro obiskane. L. S. VEUKOLASKI DROBIŽ ■ ■ ■ PONOVITEV PREDAVA-NJA IN IGRE — Zaradi izrednega zanimanja za predavanje o zgodovini Lašč, ki ga je pripravila Justina Jagodič, in Levstikove enodejanke »Juntez«, ki so jo na oder postavili domači igralci, so oboje pred kratkim ponovili. Dvorana v kulturnem domu je bila ponovno napolnjena. Obiskovalci so bili s programom zadovoljni in si takih prireditev še želijo. ■ ■ ■ TUDI ZA SOLARJE je bilo predavanje o zgodovini Lašč. Tako so se otroci podrobneje seznanili z zgodovino domačih krajev. Oddaljeni učenci si namreč zaiadi neugodnih avtobusnih zvez večernih prireditev med praznovanjem niso mogli ogledati. ■ ■ ■ VODOVOD OBNOVLJEN — V zadnjih mesecih so velikolaš-ke gospodinje, ki živijo na trgu in v blokih, tarnale, da ni bilo vode prav takrat, ko so jo najbolj potrebovale. Prav tako ni bilo vode ponoči, da se nekateri, ki so odhajali zgodaj zjutraj v službo, niso mogli umivati. Oskrbnik vodovoda je zato večkrat natančno pregledal celotno napeljavo. Po dolgotrajnem iskanju so končno našli ob potoku na več mestih poškodovane cevi. Zdaj so cevi zopet popravljene in ni več težav s poplavami in pomanjkanjem vode. ■ ■ ■ DAN PIONIRJEV — Učenci osnovne šole Primoža Trubarja so praznovanje dneva pionirjev in letno konferenco preložili na soboto, ko so imeli prost dan. Ob tej priložnosti so pred- stavili Izvoljene pionirje in pionirke, vodje razrednih skupnosti. Pionirji, M so sami vodili konferenco, so poročali o delu v preteklem letu in sprejeli program za to šolsko leto. Podelili so tudi priznanja najbolj uspešnim pionirjem v tekmovanju »Vesele šole«. Končno pa so Izvolili še svoj centralni odbor in izvedli kratek kulturni program. Po končani konferenci so svoje praznovanje prenesli v naravo, kjer so si v bližini gozda zakurili taborni ogenj, pekli koruzo in krompir ter luščili orehe. Vse te dobrote so prinesli od doma. Za razvedrilo pa je skrbel učenec, ki je s harmoniko spremljal petje sošolcev. ■ ■ ■ KAOE V SOLI - Učenci osnovne šole so z zanimanjem poslušali predavanje o strupenih kačah, kajti kače lahko pogosto srečujejo pri igrah in opravkih. Najbolj so bili vznemirjeni, ko so si ogledovali žive primerke strupenjač iz raznih krajev Jugoslavije, ki Jih je predavatelj vešče držal v rokah. ■ ■ ■ SEJEM MOPEDOV — Vsako jesen je pred občinsko ZRradbo v Velikih Laščah pravi sejem mopedov, saj so jih letos v enem dnevu pregledali kar 150! Večino mopedov so po tehničnem pregledu ponovno registrirali, pomanjkljivo opremljenim mopedom je mehanik sproti odpravljal manjše napake. Največ okvar je bilo na lučeh in dušilcih zvoka. L. S. 0 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! „Dovolj nam je nadlegovanj!“ Člani kluba »Gepard« pišejo o svojih težavah Mladinci v Ulici heroja Starihe v Črnomlju smo sklenili, da si v kleti enega izmed blokov uredimo mladinski klub, ker drugje za mladino ni bilo prostorov. Komaj smo začeli delati, so prišli pogledat, kaj delamo, uslužbenci komunalnega podjetja, ker je nekdo prijavil, da delamo bazen. Potem nekaj časa nismo imeli težav, le sosedje so se nam posmehovali in govorili, da bo iz tega le drvarnica. In vendar smo si uredili klub. Neki dan so nas prišli iskat miličniki. Na postaji milice so nam povedali, da smo obdolženi kraje desk. Po nekajurnem zasliševanju so ugotovili, da to ni res. To- Sem bil res glavni? 17. avgusta je priredilo gasilsko društvo v Stranski a asi veselico. Okoli ene ponoči so bili na vesa-lici tudi še Cigani. Tedaj je bil ranjen Franc Hrovatič. Ker so ljudje še zdaj prepričani, da sem podpisani eden glavnih krivcev za nesrečni dogodek, bi rad povedal, kako je bilo. Na veselico sem prišel s 7-član-sko družino že ob M. uri. Pri vhodu sem plačal vstopnino, nato pa smo šli sedet v zadnjo klop. Naročil sem liter vina in liter kisle vode, za druge pa kranjske klobase. Zadrževal sem se največ pri svoji mizi. Sploh sem se dostojno vedel kot drugi obiskovalci. Bilo je že 23.30, ko sva šla z ženo zadnjikrat plesat. Do takrat ni bilo ne prepira ne vpitja. Z družino sem hotel mimo oditi domov. Moj brat Marjan je še ostal na veselici. Nenadoma pa je prišel za menoj ln rekel, da me neznanci na levi in desni spremljajo, da bi me napadli. Sam nisem nikogar videl in slišal za svojim hrbtom. Nenadoma pa je 200 m stran nekajkrat počilo. Sam tedaj nisem imel namena streljati, ker tudi pijan nisem bil. Hrovatiča, ki je bil pri tem streljanju zadet, sem videl prej v gasilski uniformi, čudno se mi Je zdelo, da ga je moglo zadeti tako daleč stran, ko pa je bil malo prej še natakar. Povedati moram še, da Je bita tisti večer poškodovana moja žena. Tepli so jo s koli. Toliko sem hotel povedati o tistem v Stranski vasi. Za dejanje krivcev oziroma povzročitelje tepeža in streljanja pa bo poskrbelo sodišče. ŠTEFAN BRAJDIČ da lastniku skednja to ni bilo dovolj. Zahteval je 500 din in nam zagrozil s sodiščem. Zahtevo smo odločno zavrnili in lastnik se je pomiril. Ko smo v klub napeljali elektriko, so nas obdolžili, da kalimo nočni mir, čeprav smo s hrupom prenehali ob 20. uri. Po enem letu so nas prijavili, da krademo elektriko. Vse je nastalo zaradi inkasantove napake, ki je zračunal, da smo v dveh mesecih porabili za 400 din elektrike. Ko smo napako popravili, je račun znašal le 6 din. Potem nas je obiskala socialna delavka F. M. in nam dejala, da kalimo nočni mir, da jo moramo pozdraviti,'ko vstopi, ter govorila o sodišču. Po krajšem prerekanju je odšla. Ko smo neki večer sedeli v klubu, je iz smeri vojaškega garnizona počilo. Menili smo, da vojaki preizkušajo orožje. Naslednji dan smo zvedeli, da je tovarišica F. M. dejala, da smo to bili gotovo mi. Mislimo, da bi morali socialni in drugi družbeni delavci drugače ravnati z mladino. Sprašujemo se, ali bomo sploh kdaj imeli mir? Ali bi bilo bolje, da vse skupaj podremo in začnemo hoditi v gostilno ali pa klub prodamo za drvarnico. Sklenili smo, da ga bomo kljub težavam in obrekovanju obdržali. Zanima nas, kaj vi mislite o tem. Prosimo za iskreno mnenje bralcev. Pišite nam . na naslov: »Klub gepardov«, Ul. heroja Starihe 16 a, Črnomelj. To pišemo zato, ker smo v resnici že siti nadlegovanj in bi radi, da bi ljudje s tem nehali, člani: Niko, Tomaž in Primož Skrbinšek, Dušan in Miran Cemas, Damjan Zupančič, Bojan Vovk, Vojko Baumgartner, Franc Rajmer. Mlade in nadarjene instrumentaliste, šolarje iz Velikih Lašč, vodi Marjan Sajovic (Foto: Sever) Rešimo kužno kapelico pri Mirni! Z imenom kuga so nekdaj imenovali vrsto nalezljivih bolezni, najbolj pa so se le bali tiste kuge z oteklinami, kateri so zaradi črnih peg na koži rekli »črna smrt«. Menili šo, da je njen glavni vzrok kazen za pregrehe, njen nie-posredni povod pa so čarovnice, zvezde, zlasti Saturn, predvsem v zvezi z Marsom, pa tudi repatice, človeška in živalska gniloba, zlasti poginule kobilice, pokvarjen zrak, slabo vreme, močvirja itd. Valvasor omenja kugo "pri nas že za leta 792, 883, 1006 in 1195, kar pa ni docela zanesljivo. Strašna črna smrt je leta 1348 res obiskala tudi naše dežele in pomorila polovico ljudi. Tudi za 15. stoletje so poročila o kugi povsem nezanesljiva, vendar jo Celjska kronika omenja za leto 1449. V 16. stoletju jte morila kuga pri nas v naslednjih deželah in krajih: 1511 na Kranjskem, 1529 na štajerskem in morda tudi na Kranjskem, 1532 na Tolminskem, 1533 v Kranju in na Krasu, od 1542 do 1543 na Kranjskem, 1563 spet na Kranjskem, 1564v v raznih krajih na Dolenjskem itd. V letih 1598 naj bi kuga morila spet po Koroški, v Ljubljani in Novem mestu. Pred kugo je bil nato precej časa mir. Med leti 1625 in 1627 se je prikazala spet na Dolenjskem in okrog Celja. Najsbrašneje pa 'je divjala v slovenskih deželah leta 1645. Na Dolenjskem je morila vse do leta 1650. Potem se je od kranjske dežele v glavnem poslovila, v sosednjih deželah pa se je še oglasila. Po letu 1715 je popolnoma izginila in prepustila mesto črnim kozam. Za kugo umrle so po navadi pokopavali na polju zunaj vasi, kjer so potem postavili kužna znamenja v obliki kapelic, poslikanih s »kužnimi« patrond (Devica Marija, sv. Rok, sv. Boštjan, sv. Rozalija, sv. Barbara, sv. Jožef, sv. Frančišek, Ksaverij in drugi). Precej takilr znamenj je tudi v Mirenski dolini na Dolenjskem, kjer se je kuga zarati velike prometnosti lahko še posebno hitro širila. Pri Mokronogu so tako znamenje ŠE ENA PLAT ODHAJANJA V TUJINO ZA KRUHOM 5 Državi devize, komu razdrte družine? j 7 • Žalostno pismo delavca v Zahodni Nemčiji, doma iz vasi pri Sevnici : Iz Zahodne Nemčije smo prejeli pismo, v katerem pisec želi, da objavimo njegovo življenjsko zgodbo, odkar je zapustil dom in šel v tujino za kruhom-. Pismu so dodane tudi fotografije svojcev. Iz obzirnosti do otrok in vseh prizadetih ne želimo objaviti imen, objavljamo samo to žalostno, a resnično zgodbo, ki najbrž ni edina in ld kaže, kaj lahko prinese tujina. Dovolite mi, da začnem od začetka. Leta 1958 sem spoznal dekle, in ker mi je bila všeč, sva se še tisto leto poročila. Od takrat se nama je rodilo šestero otrok. Ker smo bili zaradi velike družine siromašni (no, kruh je bil zmeraj pri hiši), sem se v začetku letošnjega leta odpravil na delo v Nemčijo z namenom, da bi zaslužil denar za boljše življenje družine, za hišo in malo zemlje, da bi tudi mi enkrat imeli svoj dom. Vseskozi sem ženi pošiljal denar, po 300 mark na mesec. Med tem časom me je prišla trikrat obiskat, vendar mi ni nikoli ne o-menila, ne pisala, da je doma odprodala del pohištva, mizarsko in sodar-sko orodje in povrhu vsega še dve stenski uri. Ko sem se julija vrnil domov na dopust, sem u-gotovil, kaj vse manjka. Zvedel pa sem še za druge žalostne reči. Zena je začela obiskovati gostilne, udajala se je pijači in se včasih napila do nezavesti. Otroke je prepuščala same sebi. Ni jim dajala skoraj ni$ jesti: zjutraj čaj in kruh, potem pa nič več. Našel se je fant, ki je navezal ljubezen z njo. Sprva sta zahajala skupaj v gostilno, sčasoma pa se je čisto udomačil in je hodil z njo tudi na dom. Ko me je v avgustu prišla žena obis/cat, sem ji prepustil ves svoj zaslužek — 1.200 mark, da se je dodobra oblekla in nakupila tudi nekaj za otroke. Dal sem n še harmoniko z namenom, da bi jo zamenjala za ozimnico. Ko sem se nekaj dni kasneje vrnil z njo domov (na bolniški dopust), ni bila več prijazna z menoj. Takoj sem zasumil, da ne- kaj ni v redu. Ko je od-šla v gostilno, sem v stanovanju naredil preiskavo, našel dva recepta za tablete proti nosečnosti, ki jih je izdala ambulanta bre žiške bolnišnice. Ko se je vrnila domov, sem jo vprašal od kod ti recepti in zakaj so potrebni. Izgovarjala se je in lagala. Kasneje sem spet prišel domov, vendar nisem našel ne žene in ne otrok. Z otroki je spala v drugi hiši. V razgovoru je priznala, da je imela spolne odnose s tistim jantom, za kar sem kasneje našel tud neovrgljive dokaze! Ko sem se v septembru drugič nalašč vrnil domov, sem ju našel zvečer skupaj pri vogalu hiše. Spoznala sta me in zbežala. Doma sem ugotovil, da mi manjkata kovček in potovalka, v njeni ročni torbici pa sem našel sliko fanta skupaj s pisemcem, v katerem ji piše, naj tisto noč pride. že sama ve, kam. Na socialnem varstvu v Sevnici so mi povedali, da so jo pred nekaj dnevi iskali na domu, a je niso našli. Otroke je imela soseda, ki je dejala, da jih mati v 14 dneh niti enkrat ni prišla pogledat, čeprav je najmlajši star komaj 14 mesecev. Ljudje so jo videli vsak dan v Sevnici, kamor se je vozila s fantom in vsak dan obiskovala frizerja, otroci pa so doma čakali lačni in slabo o-slfrbovani. žena se je celo hvalila, da ji tako dobro ni bilo še nikoli. Kasneje mi je priznala, da ji je kovček z oblačili odnesel fant na svoj dom, ker je večkrat spala pri njem. Za vse to so vedeli njegovi starši, vendar niso ničesar ukrenili. Ko je vse to počenjala, si je med tem časom iskala službo in govorila, da me bo injela samo še toliko časa, da se bo dobro oblekla in obula, potem pa me bo pustila. Vse kaže, da tako tudi namerava narediti. Dodajam vam sliko svojih otrok, žene in njenega fanta ter vas prosim, da jo v časopisu prikažete ljudem, kakšna mati je. Da je vse tako, kot sem zapisal, jamčim s svojim podpisom, lahko pa se pozanimate še pri socialni službi v Sevnici, kjer imajo vse podatke. okusno obnovili, kar .napravi tudi na tujca zelo ugoden vtis. Tudi pri Šentrupertu so na novo prekrili streho take kapelice. Podoben, lepo vzdrževan spomenik je v Prilesju. V zvezi s tem je zanimiva tudi cerkvica sv. Roka pri Šentrupertu, v kateri sta dve zanimivi podoba. Ena prikazuje procesijo v zahvalo, ker je kuga prenehala, druga pa duhovnika, ko obhaja kužnega bolnika skoz okno s hostijo, nataknjeno na paličico. Na eni podobi je celo letnica, menda okrog 1700. Taka kužna kapela se nahaja tudi na polju ob cesti zunaj Mirne. Streha ji je bila pited leti poškodovana, kar ogroža nadaljnji obstoj kapelice, kd je tudi sicer v slabem stanju. Mimogrede naj omenim, da je zelo veliko spomenikov okrog Škofje Loke, med Domžalami in Kamnikom in na Koroškem. V zvezi s kugo so zgradili naši predniki tudi mnogo cerkva. Vsi taka spomeniki so že od nekdaj zaščiteni in na splošno lepo vzdrževani, razen tam, kjer je pogosto menjavanje lastnikov zemljišč to oviralo. 2e z zgodovinskega stališča je naša dolžnost, da skrbimo za take spomenike, saj so bili postavljeni na krajih, kjer so bili pokopani naši predniki, ki jih je pomorila strašna črna smrt. To so tako rekoč , naši davni sovaščani. Prav je, da jih častimo in da se jih spominjamo s tem, da take spomenike' ohranjamo. Marsikdo morda misliti, da je taka skrb v današnjih časih odveč in brez pravega pomena. Tako mnenje ni pravilno in izvira predvsem iz nepoučenosti, zlasti mlajšega rodu, ki ga starejši nismo dovolj opozorili, kakšnega pomena so bili ti spomeniki nekdaj in kaj nam pomenijo še danes. Varstvo kulturnih spomenikov je napravilo za Dolenjsko izredno veliko, za kar mu gre vsa čast, priznanje in zahvala. Zavedati pa se moramo, da se ta služba le ne more ukvarjati z vsemi manjšimi objekti, ki so bolj lokalega pomena in tedaj zadeva tistega kraja, s katerim je tak spomenik v neposredni zvezi. Za take spomenike se moramo torej zavzeti in zanje poskrbeti tudi sami. Moj namen je opozoriti s tem pisanjem na že omenjeno propadajočo kužno kapelico na polju ob cesti pred Mimo, ki je v nevarnosti, da polagoma propade. Zdaj bi popravilo šlo še z lahkoto, pozneje bo prepozno in prebivalci Mirne ter Mirenske doline bi bili spet oškodovani za enega svojih znamenitih zgodovinskih spominov na svojo daljno krajevno preteklost. Slovenska vas lip. Šentrupert POLDE KOZLEVČAR, (Ne) gospodarnost Družbene zgradbe in naprave v Sodražici so zelo slabo vzdrževane. To potrjuje 'dejstvo, da je odtok v zgradbi št. 50 letos Se četrtič zamašen oziroma pokvarjen ter voda teče po cesti. O tej in o še drugih okvarah na tej zgradbi je bila pravočasno obveščeno Stanovanjsko podjetje Ribnica. Napačno mnenje predstavnika tega podjetja, da je to stvar hišnega sveta, saj ima podjetje ekipo za popravilo talcih okvar. Ker je zima pred durmi, je skrajni čas za popravilo odtoka. Zakaj tako ravnanje? Nobenega človeka ne želim žaliti, toda ne morem si kaj, da ne bi opisala primera, id se mi je dogodil 8. oktobra v kirurškem oddelku novomeške bolnišnice v čakalnici mavcarije. V čakalnico sem prišla med prvimi. Urejene sem imela vse papirje in sem jih tudi pravočasno oddala, čakalo nas je še več, in ko sem videla, da so prihajali na vrsto tudi tisti, ki so prišli za menoj, sem stopila iz čakalnice v mavcarijo in vprašala, zakaj je tako. Namesto da W mi, staremu človeku, kdo ponudil stol, me je mavčar grdo porinil nazaj v čakalnico. Bilo mi je zelo težko pri srcu, da so z menoj, partizansko materjo s tremi žrtvami, tako grdo ravnali. K. Z. Novo mesto Pijanci so najbolj zoprni v avtobusu Pijan človek nd nikjer priljubljen. S svojim vsiljivim obnašanjem do drugih Hjudi je prav gnusen. Vsak se ga najraje ogne, kajti od pijanca smrdi alkohol, razen tega kar bruha nespodobne besede. Take ljudi srečujemo vsak dan. So brez javne in lastne morale, nimajo omike, in kjer se pojavijo, delajo zgago. Najbolj zoprna pa so taki, ki skušajo treznega človeka med pogovorom držati t objemu in mu od blizu govoriti ▼ obraz. Tega ne delajo samo t gostilni, kjer je njihovo pribežališče, temveč že tudi na oesti in na javnih prevoznih sredstvih. Na cesti se vsak trezen in pameten človek še nekako odmika, toda v majhnem in natrpanem avtobusu nima kam. Tam so pijanci gospodarji položaja. Opotekajoče vstopa pijan človek v avtobus, neroden je pri plačevanju vozne karte, saj nikdar ne more najti denarja za vozovnico. Med vožnjo vinjenega premetava sem in tja, ker nima ravnotežja, če tak človek dobi sedež, je njegov sopotnik prava žrtev. Prisiljen je prostor zapustiti. Pravi simbol takega pijanca jo tudi 51-letni K. K. iz Nove lipe pri Vinici. V torek, 8. oktobra, se je peljal iz Črnomlja domov. Bil je tako pijan, da Je od njega smrdelo, počenjal pa je vse tisto, kar se dostojnemu človeku ne spodobi. škoda le, da so se mu nekateri mlajši potniki smejali in ga tako še spodbujali. S svojim grdim obnašanjem ne bi zaslužil drugega, kot da bi ga sprevodnik vrgel iz avtobusa in poklical miličnika, da bi mu pomagal do iz-treznitve. Zdi se ml, da bi moral biti vstop v avtobus pijancu prepovedan. P. P. Vinica NI NUJNO, da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki ki so objavljeni na tej strani. — K prispevkom, ki |ih pošiljate za objavo v našem tedniku. pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače). vsekakor pa |e pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam UREDNIŠTVO DL kultura in izobra- ževanje Razstava o pesniku V počastitev občanskega praznika so 9. oktobra odprli v novomeški štu^dijski knjižnici razstavo o pesniku, pisatelju, prevajalcu, esejistu in kritiku Miranu Jarc, po katerem se knjižnica tudi imenuje. Na razstavi so pokazali obsežno Jarčevo literarno delo, katerega večji del pa je, žad, Se vedno v rokopisu. Miran Jarc je padel 1942 pod okupatorjevimi kroglami na Pugledu, letos pa bi praznoval 70-letnico življenja. To je druga razstava o njem. Prvo so priredili v knjižnični avli pred 14 leti, ob 10-letnici študijske knjižnice, ki si je tedaj tudi nadela ime po pesniku Jarcu. Dve uri smeha V soboto, 17. oktobra, ob 19.30 bo v kostanjevLŠkem domu kulture zaključna prireditev letošnjega XV. dolenjskega kulturnega festivala. Gostovalo bo Slovensko gledališče iz Tista. z burico tržaškega pisatelja Jaka Stoke »Moč uniforme«. Stoika je bil med pionirji Slovenskega gledališča v Trstu na pragu tega stoletja. Njegove burke: »Ne kliči vraga!«, »Trije tički«, »Anarhist«, »Mutasti muzikant« in »Moč uniforme« so zelo znane in so v letih 1905 do 1940 obšle malone vse odre v Sloveniji. Pred več kot štiridesetimi leti so »Moč uniforme« igrali tudi Kosta-njevčani i zlasti šoJarJev- jem delovanju. Mestno gledališče ljubljansko, na primer, ki bo s svojimi gostovanji izpolnilo dobršen del abonmajskega repertoarja v Novem mestu, naj bi po do- Clani medobčinskega sveta so ugotovili,, da so malone povsod na Dolenjskem približno enaka pogoji za razvoj lutkarstva, ki naj bi ga začeli v novem letu razvijati Prenovi jetrni likovni salon v Kočevju je ob letošnjem občinskem prazniku postal gostitelj znanega akademskega slikarja Franceta Slane. Razstavo njegovih dvaindvajsetih olj in dvanajstih akvarelov so odprli 2. oktobra, na ogled pa bo še do 20. oktobra. Tako so zanimivega slovenskega umetnika po razstavah v Novem mestu in Krškem lahko zdaj spoznali 'tudi ljubitelji likovne umetnosti ko-čevsko-rifanriške občine. Slikar Dore Klemenčič-Maj v krški galeriji med pet* kovo otvoritvijo njegove male retrospektive. (Foto: Ivan Zoran) Mala retrospektiva V Krškem bo do 13. oktobra razstavljal Dore Klemenčič-Maj - Krajine, tihožitja, portreti Galerija v Krškem je dala ta dela krajine, tihožitja in svoje razstavišče za štirinajst portreta, dni na voljo akademskemu Ob navzočnosti slikarja in jemljiivostl za najširši krog slikarju Doretu Klemenčiču ljubitelja likovne umetnosti ljudi, če naj doseže umetnost -Maju. Razstavo njegovih del je razstavo odprla arheologi- ----------------------------- so odprli 9. oktobra zvečer, nja Marjanca Uršič, ki je To je slikarjeva mala reti«. ^ .^remn° b* perspektiva, saj je ponudil “do. ° izstavi m Klemen- . . , . , , , čačevi umetnosti, kot jo je obiskovalcem na ogled dela, . . . ' . o1j ^ O umetniškem ustvarjanju P. Slane bi težko povedali kaj pretresljivo novega, kolikor bi ne bilo novo vse, kar bi o njem povedali občinstvu, ki se z njim prvič srečuje. Povedati pa velja, da je poromal s svojimi razstavami ne le po domovini, pač pa vse do New Yorka, Kaira, Rima itd., v zadnjih trinajstih letih pa je prejel osem nagrad in priznanj za svoje delo. Slikarstvo Franceta Slane je neločljivo povezano s slovenskim likovništvom zadnjih dveh desetletij, Umetnik sam pa je eden najvidnejših kre-atorjev slovenskega likovnega izraza. Njegova likovna izpoved pogosto zahaja v ab-strakoijo, vendar ostaja v mejah razumljivega, sprejemljivega. S stališča preprostega gledalca, likovno neosve-ščenega, nespoznanega z najrazličnejšimi sodobnimi likovnimi tokovi seveda. Kaj in kako njegovemu delu pravijo učeni likovni velmožje — kritiki, Je preprostemu človeku prav tako tuje kot modema likovna pričevanja. In vrednost umetnine bi morali še vedno ocenjevati s stališča razumljivosti in spre svoj osnovni namen — spregovoriti slehernemu človeku. Sicer je umetnost sama sebi namen, kot se vse prerado dogaja. No, ljudje so na splošno ocenili razstavo kot zanimivo in — v glavnem razumljivo, kljub določeni abstrakciji. Ugotovili so, da hoče umetnik spregovoriti obiskovalcu o naravi, o prvobitnosti in nepokvarjenosti okolja, v katerem živimo. Njegova olja in akvareli prikazujejo marsikaj zanimivega, kar sicer v naravi vsi vidimo, šele izurjeno umetnikovo oko pa nam uspe približati s sliko, s prešerno igro barv pravo lepoto sicer na videz nezanimivega detajla. Poleg predmeta, stvari, ki v Slanovem izpovedovanju pogosto zgublja svojo težo in celo obliko, postaja metafora, Trebnje: razstava taborskih del V soboto, 24. oktobra, bodo v avli osnovne šole v Trebnjem odprti še eno likovno razstavo. Svoja dela bodo prikazali udeleženci vsakoletr nega avgustovskega tabora, ki je postalo tradicionalno srečanje likovnih samorastnikov. Ob otvoritvi razstave bo tudi kulturni spored. tvori osnovo njegovemu delu zanj značilni šopek, šopek prikazuje na najrazličnejše načine; vanj je vtkal celo ženski akt. Seveda Je umetniku šopek le sredstvo, eden mnogih načinov metaforizlra-nja stvari, predmeta. Tako dejansko spremeni obliko in razsežnost, iz tega pa se po-rajajo novi načini za umetelni dvogovor z gledalcem, ljubiteljem slike. Prav za to pa je potrebno dobro obvladovanje slikarske tehnike, kakor vedo povedati učeni kritiki. In tega Slani ne gre odrekati. „ P. GRIVEO Kardelj o slikarju Po nedeljskem ogledu retrospektivne razstave Toneta Kralja v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici je član sveta federacije Edvard Kardelj napisal v knjigo obiskov naslednje sporočilo: »Z globokim doživetjem od. ha ja človek s te razstave, ki je ne samo izraz celega obdobja slovenske likovne umetnosti, ampak tudi hotenja in hrepenenja slovenskega človeka.« Poleg Kardelja so se v knjigo obiskov vpisali še: Sergej Kraigher, Pepca Kardelj, Lidija Šentjurc, Vinko Hafner, Janez Vipotnik, Marijan Brecelj, Ančka Brecelj - Levarjeva, Lucija Hafner in Zoran Polič. ki so nastala v obdobju od 1937 do danes. Motivno so Mali kulturni barometer ■ CIRIL KOSMAČ V NOVEM MESTU — Pisatelj Oiril Kosmač, ki je pred kratkim proslavil 60-letnico življenja, v zadnjem Času veliko potuje po tujini In domovini. Ob koncu minulega tedna Je prišel za nekaj dni na obisk k prijateljem v Novo mesto. ■ KRALJ BO UPODOBIL »BIT-KO« — Tome Kralj, čigar retrospektivno razstavo ob 70-lertnicl življenja in 50-letnici umetniškega delovanja, odprto v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, Je obiskalo že več kot 7.000 ljudi, bo na sliki upodolbili »Bitko na Krškem polju«. ■ PODELITEV ŽUPANČIČEVIH NAGRAD — V soboto, 17. oktobra, bodo v hotelu LAHINJA v Črnomlju podelili 2upanCičeve nagrade skupinam iz obeh belokranjskih občin, kd so se na minulem natečaju za to priznanje najkvalitetnije predstavile. ■ SOL2ENICIN NOBELOV NAGRAJENEC — Švedska akademija Je podelila letošnjo Nobelovo nagrado za književnost sovjetskemu pisatelju Aleksandru Solženicinu. Solženicin J« v svetu zaslovel z deli, kot so: »En dan v življenju Ivana Denisoviča«, »Rakov oddelek«, »Prvi krog« in druga. Medtem ko svet to priznanje slovitemu umetniku odobrava, pa Solženicin v svoji domovini ne uživa podpore. Kot je mano, so ga zaradi »svojeglavosti« izključili iz Zveze sovjetskih pisateljev. B DVE PREDSTAVI »2 + 1« — V petek, 9. oktobra, Je na Dolenjskem in v Beli krajini gostovalo študentsko gledališče iz Ljubljane. Uprizorilo Je tri vesele enodejanke (Smešna zgodba o doktorju Faustu, Pokojnik in VolikaSka norost). Popoldne je bila predstava v Črnomlju, zvečer pa v Novem mestu. ■ PREDLOGI ZA TRDINOVE NAGRAJENCE — Komisiji za obravnavo predlogov za letošnje Trdinove nagrajence sta letos kar sami predlagali ljudi, ki naj bd jim ob oftisnkem prazniku v Novem mestu podelili Trdinove nagrade. Kot smo že poročali, letos do izteka razpisanega roka iz vrst kulturnih ln drugih organizacij ter posameznikov ni bilo predlogov za Trdinove nagrade. v mah katalog zapisal ravnatelj škofjeloškega muzeja Andrej Pavlovec. Iz te spremne besede povzamemo glavne Pavlovičeve misli o slikarju Klemenčiču. Tako pravi Pavlovec, da darv danes slikarstvo, ki ga zastopa Klemenčič, zaradi njegovega »tradicionalnega«' videza vse preradi imenujemo kot nekaj, kar je muzejsko pokopano. Dalje meni, da tudi pričujoča razstava daje možnost odkriti slikarjevo prizadevanje, da bi v svojih delih odkril prostor in snov, tako tesno in neločljivo povezano z naravo. Skrbna gradnja tonskih vrednot v slikarjevih mlajših letih se je pozneje razvila v zvahar-jeno potezo čopiča in mehko slikovitost raznih barvnih poudarkov, ki so pravo nasprotje temni paleti mladih dni. Seveda bodo pravo vrednost in mikavnost slikarjevih del obiskovalci lahko sami odkrili. Raasitava bo odprta do 23. oktobra. Član sveta federacije Edvard Kardelj je med nedeljskim obiskom Forme vive v Kostanjevici stisnil roko slikarju Tonetu Kralju in mu ob 70-letnici življenja zaželel še obilo ustvarjalnih let. Edvard Kardelj si je z zanimanjem ogledal tudi Kraljevo retrospektivno razstavo v Lamutovem likovnem salonu. Na sliki: Edvard Kardelj čestita Kralju (na desni), med njima pa je predsednik Dolenjskega kulturnega festivala Lado Smrekar (Foto: Ivan Zoran) OGLE* DALO MLA »DIH •; g Ta teden sem najraje posluša! (a) melodijo: Ime in priimek Kraj __________________ Rok: 19. oktober 70 Kupon št. Ob izidu Trdinovih bajk in povesti o Gorjancih, kii jih je slikarsko pospremil Boris Kobe, je priredila Cankarjeva založba v Dolenjski galeriji slovesnost, na kateri je obdarila z novo knjigo petnajst učencev in dijakov novomeških šol. Darila je v imenu založbe razdelil Tone Glavan. ' Obdarjeni so bili: Alojz Metelko in Jože Seničar, dijaka 2. razreda kovinarske in avtomehanike šole, Marija Kržišnik, dijakinja tretjega letnika šole za zdravstvene delavce, Anica Mirtič, dijakinja drugega letnika TSS — lesne stroke, Venčeslav Rožič, slušatelj tretjega semestra delo-vodske šole avtomehaniške stroke, Tinca Trobiš, učenka 6. razreda posebne šole iz Šmihela; Elizabeta Bajc, dijakinja 2. a iz šolskega centra za gostinstvo. Vera Jesenšek iz 3. a kmetijskega izobraževalnega centra, Milena Adamič, dijakinja 4. razreda ekonomske srednje šole, Silva Makarovič in Majda Heferle, učenki osnovne šole v Šmihelu, Branko Šipek in Majda Vikr torovsld, učenca 8. razreda osnovne’ šole Katja Rupena; Ni svoboden, kdor nekoga zveže, saj mora paziti, da se mu ta ne razveže. HENRIK ZBIL iz gimnazije pa sta bili obdarjeni 2arka Slana in Fani Plevnik. Priljubljena „Marijana" 114 bralcev je odločilo takole: 1. MARIJANA - Dubrovniški trubadurji, 54 gl. 2. TITANIK - Ansambel Lojzeta Slaka, 21 gl. 3. SERENADA - Mišo Kovač, 13 glasov 4. MINI-MAKSI - Bele vrane, 6 glasov Čeprav je Titanik zadnje tedne plul z vso paro, se mu je že prejšnji teden nevarno približala »Marijana«, tokrat pa ga je pustila že daleč za sabo. Težko je ugotoviti, koliko so k temu pripomogli Dubrovniški trubadurji, dejstvo pa je, da je pesem že tako priljubljena, da jo pojejo, žvižgajo in brundajo mladi in stari. Potem ni čudno, da je po priljubljenosti presegla celo Slake in njihov »Titanik«. Zanimivo je še to, da so vse predloge za skladbo »Serenada«, ki jo poje Mišo Kovač, poslala dekleta. Ponovno opozarjamo vse bralce, naj predloge za NAJ, POPLOT pošljejo najpozneje do ponedeljka ob 12. uri. Tokrat so bili izžrebani: l.Tatjana Sarvaš, Trg 3. oktobra 23-A, Kočevje ' 2. Anica Radovič, Breg revolucije 20, Metlika 3. Milan Vahčič, šolska 2, Krško Plošče za izžrebance je podarilo podjetje »Elektrotehna« iz Novega mesta. IZREŽITE IL3 in prilepite na navadno dopisnico (zgornji kviz brez slike) ter pošljite na naslov: DOLENJSKI LIST poštni predal 33 NOVO MESTO S prvim oktobrom so se cene v študentskem naselju v Ljubljani dvignile skoraj za sto odstotkov. Kosalo s bane zdaij 5,50 din, večeirja pa 3,50 din. Stanovanje stane poprečno 150 din. To naj bi bile ekonomske cene, kajti oblaka datiranja študentskih domov se je spremenila. Pred dvema letoma so pristojni organi pričeli pripravljati sistemsko rešitev doti-ranja domov in štipendiranje dijakov ter študentov. Analize so pokazale, da se vpisuje na univerzo vedno manj študentov iz delavskih in kmečkih družin, predvsem zaradi izredno močne selekcije na prehodu iz osnovnih v srednje šole. To je tudi osnova nadaljnje štipendijske politike. štipendiranje se bo preusmerilo v srednje šole. Namenjeno bo predvsem dijakom iz socialno šibkih družin. Na univerzi študira le 9,32 odst. študentov iz kmečkih in 14,9 odst. iz delavskih družin, kar kaže, da študirajo le tisti, ki izhajajo iz dobro situiranih družin, ne glede na sposobnost in nadarjenost. Da bi omogočili Studiranje vsem sposobnim in nadarjenim dijakom, je republiška izobraževalna skupnost sklenila, da bodo študentski domovi v celoti prešli na ekonomske cene poslovanja. Tako so z letošnjim oktobrom začeli študentski domovi poslovati po novih cenah. Republiška izobraževalna skupnost pa bo še dalje plačevala amortizacijo nepremičnin, investicijsko vzdrževanje in anuitete. konferenco SZDL, republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije, centralnim komitejem ZK, izvršnim svetom in univerzo. Prizadevanja bodo usmerjena v izenačevanje materialnih pogojev študentov in v selekcijo po sposobnosti. Zaradi objektivnih težav bo to steklo le postopoma. Zato bo republiška izobraževalna skupnost na osnovi pismenega dogovora z izvršnim odborom skupnosti študentov krila primanjkljaj v dohodkih študentov do višine 640 din. Kdo lahko dobi to dotacijo? Vsak redni študent, katerega dohodki s štipendijo vred znašajo manj kot 640 din. Pomoč mora znašati najmanj razliko med polovico dohodkov na člana družine in pripadajočega otroškega dodatka ter štipendijo in življenjskim minimumom. Prosilec mora za pomoč zaprositi pri Republiški izobraževalni skuposti, Ljubljana, Aškerčeva 9. Prošnji je treba priložiti potrdilo o dohodku, o premoženjskem stanju in višini štipendije. Prošnje bodo reševali vsak teden. JOŽE ZAGORC Pravilni odgovori »Kaj vem, kaj znam?« Pravilni odgovori na vprašanja od 11 do 20, ki so bila objavljena v prejšnji številki, se glasijo: 11. Meblo, 12. 4. stol. pr. n. št., 13. Altamira, 14. 4810 m, 15. Atlantski ocean, 16. Aristotel, 17. Honorć de Balzac, 18. Vincenzo Bellini, 19. 26. in 27. november 1942, 20. Jean Paul Belmon-do in Alain Delon. Opozarjamo vse, ki sodelujete v našem kvizu, da pošljete odgovore najkasneje do naslednjega ponedeljka! Odgovorov, ki bodo v naše. uredništvo prispeli kasneje, ne bomo upoštevali. Ugotavljamo, da v nagradnem kvizu sodelujejo pretežno starejši bralci, zelo malo pa mladine, kateri je kviz pravzaprav namenjen. % Pravilno rešenih je več kot polovica poslanih kuponov. BRZOJAVKE METLIKA Komisija za povezovanje med aktivi pri predsedstvu občinske konference ZM bo te dni skušala oživiti vaške aktive. To vsekakor ne bo lahko, saj bo treba aktive zbuditi iz nekajletnega spanja, pa tudi mladine na vasi je vedno manj. Tako so v Drašičih od nekaj deset mladincev ostali le še trije. Drugi so pri vojakih, v tujini ali pa zaposleni v metliških podjetjih. Ti se vozijo na delo in domov ,kjer jih po službi čaka še delo na kmetiji in se zato ne vključujejo v aktivno delo v Metliki. Predsedstvo kljub temu upa, da bodo tudi na vasi razvili primemo mladinsko življenje. TKEBNJE Mladi Treban jci so že lani ob sprejemanju delovnega načrta za letošnje leto ugotovili, da bi moral biti predsednik občinske konference ZM delavec v rednem delovnem razmerju, ki bi se popolnoma posvetil mladinskim vprašanjem. To se je pokazalo tudi letos ob različnih akcijah, ko kljub požrtvovalnosti pri delu niso zadostovali trije mladinci, ki jim je glavna obveznost šola. O tem se bodo morali še dokončno pogovoriti z družbenopolitičnimi organizacijami v občini in z občinsko skupščino, ki naj bi za to prispevala denar. Ba bi spodbudili delavnost mladine, bo predsedstvo občinske konference ZM letos in v začetku prihodnjega leta organiziralo za mlade skupne izobraževalne seminarje, predavanja in posvetovanja, ki naj bi dala mladim nove ideje za delo in pripomogla k večjim uspehom. Pred sprejemanjem v ZK so se člani mladinskega predsedstva skupno z občinsko konferenco ZK zavzeli za sprejem mladih v ZK. V ta namen bodo po aktivih pripravili krožke, na katerih bodo mlade seznanili z nalogami ZK in jih pripravili na bodoče naloge. Vaški aktiv Jožko Prijatelj-Slo-bodan na Ponikvah se je prijavil za sodelovanje na oddaji »Spoznavajmo svet in domovino«. V oddaji bo nastopilo osemindvajset mladinskih aktivov iz vse Slovenije. Tekmovanje bo potekalo v dveh delih v petnajstih oddajah. Mladinci s Ponikev bodo nastopili že na prvi oddaji RTV Ljubljana 17. oktobra, ki jo bodo prenašali iz studija 14. Odgovarjali bodo na vprašanje »Vse o Sloveniji«. V oddaji bo nastopilo 30 članov flktivft ■ NOVO MESTO — Na medobčinskem pionirskem prvenstvu r košarki za 1-1970 sta igrali samo dve ekipi. Novonieščani so bili ob koncu srečanja boljši in so premagali žužemberčane z 29:25. Novo mesto: Ilič 5, Špilar 8, Bon 6, Rožanc, Gerbec 2, Dobnikar, Švent 8. Žužemberk: M. Krakar 2, S. Krakar, Fortuna 4, Novak 3, An-žiček, Turk 5, Kovač. (J. S.) ■ LESKOVEC — V prijateljskem rokometnem srečanju so igralci Partizana B premagali učence osnovne šole z 9:8. Pri mladincih je bil najboljši Pirc, pri učencih pa Urbanč. (A. S.) Nekdo mora ostati doma Mladi iz vasi nezadržno odhajajo v mesta - Na kmetijah ostajajo le redki posamezniki Cankarjeva založba obdarila 15 dijakov in učencev novomeških šol s knjigo J. Trdine Dvaindvajsetletna prodajalka Anica Petrič iz Grabrovca je že štiri leta zaposlena v Mercatorjevi trgovini v Metliki. Vsak dan prehodi več kot štiri kilometre dolgo pot v službo in domov. Dopoldne je v službi, popoldne pa pomaga staršem na kmetiji. »Vsak je rad po službi prost, toda na kmetih je drugače. Zemljo je treba obdelovati, če hočeš, da kaj zraste. Zato se na kmete tudi nihče rad ne ženi.« — VI ste ena izmed redkih mladih ljudi, ki so še ostali v vaši vasi. Ali vas ne vleče kam drugam? »Vleče me v večje mesto, vendar nekdo mora ostati pri starših. Starejši sestri sta doštudirali in se ne mislita vrniti. Prihajata le še na obiske kot večina drugih.« — Zakaj bi želeli oditi odtod? »Razen dela človek tu nima ničesar. Posebno, če je mlad. Kulturnih prireditev skoraj ni. Ko sem hodila še v šolo, Je bilo drugače. Sedaj pa se je skrčil tudi krog znancev. Ostanejo le še klepeti s prijateljico in ure ob radiu ali televiziji. Mimogrede naj povem, da mi Je J?il zelo všeč kviz zagrebške televiziji »Malo jaz, malo ti«. Pole«, ko je lepo vreme, še lahko gremo v Metliko med ljudi, NAGRADNI KVIZ 21. Katerega leta je Rudolf IV. Novo mesto povzdignil v mesto? _______________________________________ 22. Kdo je francoski sodobni slikar in likovni umetnik, ki velja za začetnika kubizma? 23. Kako se imenuje in koliko meri najvišji vrh Pohorja? ________________________________________________________ 24. Kdo je napisal opero »Ero z onega sveta«? 25. Kako se imenuje angleški zdravnik, ki je odkril penicilin? f____________________________________ 26. Kdo je postavil temelje srbskemu knjižnemu jeziku in sestavil pravopis po pravilu »Piši, kakor govoriš«? t^ 27. Kako se imenuje francoski umetnostni slog klasicizma v času Napoleona I.?_________________________ 28. Kdo velja za največjega slovenskega dramatika? ; ,______________________________________________ pozimi pa so posebno nedelje neskončno dolge.« — Ali vaščani sami ne pripravijo nikakršne prlre. ditve? »Mladih je premalo, da bi kaj organizirali, starej- šim pa se ne-ljbi več. Da bi se malo prosvetlila, sem lani obiskovala tečaj angleščine, vendar sem ga spomladi morala opustiti, ker se je začelo delo doma.« — V tovarni Beti v Metliki ima mladina svoj klub. Ali tja ne zahajate? »V mladinski klub res hodijo tudi drugi Metličani, ki niso zaposleni v Beti. Jaz nisem bila še nikoli tam. Mladi iz mesta se razlikujejo od nas, ki smo na vasi. Mi smo še precej navezani na zemljo in tudi zanimanja so različna.« A. V. 29. Kako se imenuje fizik, ki je avtor relativnostne teorije?_________________________________________________ 30. Kdo je na fotografiji? '____________________ WWWwWwwwwWWWwwwWWw § § S Sodelujte 8 • v. | 3 na tHtsš S • • S strani! S f • V študentskih domovih ekonomske cene Spremembe bivanja v študentskih domovih - Možnosti za delno kritje življenjskih stroškov - Življenjski minimum študenta znaša 640 din Enkratno dejanje 2ivljenski minimum študenta po podražitvi v študentskih domovih znaša 640 din. Sprejet je bil družbeni dogovor na republiški ravni, po katerem naj bi reševali vprašanja, ki so povezana z materialnimi možnostmi posameznika. Pripravila sta ga sindikat in izvršni odbor študentov skupno z izobraževalno skupnostjo, republiško konferenco ZM, republiško Obdarjeni dijaki in učenci novomeških šol. Med njimi je tudi Uroš Kraigher (tretji z desne), mož pokojne Sonje Kraigher, ki je uredila knjigo Trdinove bajke in povesti o Gorjancih (Foto: S. Dokl). OB IZIDU TRDINOVIH BAJK« TRAGEDIJA IZ LONČARJEVEGA DOLA SE NA SODIŠČU Oglas jima ni prinesel sreče 66-letni Jože Rus se je v Novem mestu zagovarjal, da je ubil svojo ženo v silobranu - Veliki senat pa zagovoru ni verjel Lončarjev dol se j s nekega dne v letu 1905 povečal še za en zakonski par: v hiši št. 13 sta začela skupno življenje Jože in Ljudmila. Ljudje so govorili, da sta sd za jesen življenja postlala pravšno toplo gnezdece. »Mladoporočenca« sta postala znana tudi po tem, da sta se spoznala prek časopisnega oglasa- »Iščem sopotnika za utrujeno osamljeno srce.« Osebni upokojenec, 61 let, družinska upokojenka, 60 let. Potem sta pred matičarjem rekla DA. Komaj sta bila dve leti mimo, je Lončarjev dol in okolico tja do Sevnice presunila žalostna novica: Rus je v domači kuhinji s kuhinjskim nožem nekajkrat zabodel svojo ženo Ljudmilo in ji pre-. rezal vrat, da je izkrvavela in umrla. Pritožba Spodaj podpisani se, u-žaloščen in razočaran nad krivico, ki me je zadela, pravočasno pritožujem zoper odločbo, s katero sem bil kaznovan, češ da sem z avtomobilom vozil na prekratki varnostni razdalji za drugim vozilom in zaradi tega trčil vanj, ko je pred menoj na hitro ustavil. Ne gre mi za tistih nekaj tisočakov kazni. Utrpel jih bom, kljub večjemu porastu cen in življenjskih stroškov. Gre za princip! Priznam: res sem trčil v vozilo, ki je ustavilo spredaj. Ker pa je nastala malenkostna škoda, brez ranjenih in še manj mrtvih, menim, da ta postopek zoper mene sploh ne bi smel biti uveden. Kam le pridemo in kakšne stroške povzročimo državi, če bomo zaposlovali njene organe zaradi takih otročarij! Sicer pa sem prepričan, da tudi drugače nisem kriv. Vozil sem lepo in mirno za avtomobilom, ki je vozil pred menoj, šlo je zmerno in počasi, v skladu z vsemi predpisi in pravili vožnje. Kdo neki bi potem pričakoval, da bo avtomobil spredaj naenkrat ustavil? Res mu je skočil otrok pred avto.. Toda kako naj bi jaz to vedel in pričakoval? Otroke je treba čuvati. Zanje odgovarjajo starši. Zato bi bilo treba kaznovati stareše ctroka, ki je skočil čez cesto, ne pa mene. 2e dolgo sem šofer; sicer amater, a vendar. Vozim brez vsake nesreče že vrsto let in nihče mi ne more očitati, da bi bil slab voznik. Zdaj pa sem spoznan za krivega po tuji krivdi. To je krivica, ki boli! Upam, da bo pritožbena instanca ugotovila upravičenost mojih trditev in me oprostila, Resnično se ne čutim nič krivega ... Prosim, da to zadevo ponovno proučite s sledečih vidikov: — ali -je postopek sploh umesten; — ali je voznik dolžan vedeti in pričakovati, da bo vozilo spredaj nenadoma ustavilo; — ali sem torej kriv. če moja pritožba ne bi bila ugodno rešena, bom primoran iskati pravico na drugih mestih. Odnehal ne bom, ker sem prepričan v svojo že večkrat izpričano nedolžnost. Pripis: do ugodne rešitve pritožbe ne bom hodil na zbore volivcev. PEPE GALOŠA KR' NE W. DEŽURNI POROČAJO ■ TAT V STANOVANJU — Marija Kukman z Ljubljanske ceste v Novem mestu je 12. oktoba obvestila miličnike, da Ji je neznanec dan poprej v stanovanju ukradel 275 din. ■ PRIJELI RAZGRAJAČA — Trebanjski miličniki so 12. oktobra popoldne prijeli in pridržali do iztreznitve 20-letnega Alojza Verbiča iz Zagorice, ki je v Trebnjem opit razgrajal. ■ »VROČA KRI« NA HLADNEM — Ladislav Lavrič iz Stavče vasi je 12. oktobra v Žužemberku mislil, da lahko dela vse, kar se mu zljubi. Miličniki pa so ugotovili, da krši javni. red m mir, ln so ga pridržali do iztreznitve. ■ MOPED SO MU ZAŽGALI — Miha Grošelj iz Hruševca pri Straži je 7. oktobra pustil moped za osnovno Solo Katja Rupena in odšel v glasbeno šolo. Med 13. m 18. uro Je moped zgorel. Domnevajo, da ga Je nekdo namerno zažgal. Lastnik Je oškodovan za 1.000 din. Princ je gorel 4. oktobra proti večeru se je na cesti pri Župelevcu vžgal osebni avtomobil princ NSU, ki ga je od Brežic proti Bizeljskemu vozil Zagrebčan Zlatko Prah. Vozilo so pomagali pogasiti voeaniki, ki so se pripeljali mimo. Požar je naredil za 1.000 din škode. KOLESARJI IN PROMET Pojutrišnjem se bo v vsej Jugoslaviji začela petnajstdnevna zvezna prometna akcija pod geslom ZA yEčJO VARNOST KOLESARJEV IN VOZNIKOV VPREŽNIH VOZIL V PROMETU. Kot že geslo pove, je namen akcije seznaniti kolesarje in voznike vprežnih vozil kot pogostne udelečence v prometu, na našem območju pa tudi kot pogostne udeležence v prometnih nesrečah, s pravili, ki jih je treba spoštovati in se po njih ravnati v prometu, zlasti pri nočni vožnji. Med drugim bodo kolesarje seznanili s prepovedmi, ki jih često kršijo: da m dovoljeno voziti sopotnikov na kolesu razen otrok, če je vozilo predpisano urejeno; da je prepovedana in nevarna vzporedna vožnja dveh ali več kolesarjev; da na kolesu ni ndti dovoljeno niti primemo voziti daljših predmetov; da morajo biti hoJesa v javnem prometu opremljena s svetlobnimi telesi; da je vožnja pod vplivom alkohola prav tako prepovedana kot za druge udeležence prometa itd. Voznike vprežnih vozil bodo posebej opozorili, da gredo v mraku ali ponoči na cesto lahko le tedaj, če je njihovo vozilo ustrezno opremljeno z lučmi in odbojnimi stekli. Kajpak tudi za te voznike velja prepoved za vožnjo pod vplivom alkohola. V prvih sedmih dneh' akcije bodo varnostni organi kolesarje ln voznike motornih vozil samo opozarjali, po tem času pa proti tistim kolesarjem in voznikom vpreg, ki bodo gluhi za opozorila ln nasvete, najstrožje ukrepali. Da bi bila akcija čimbolj učinkovita In da bi tudi kar najbolj vzgojno vplivala, jo bodo spremljala predavanja, propagandni filmi, lepaki in podobna vzgojno-propagandna opozorila. To je bila ena najbolj pretresljivih tragedij, kar se jih je zgodilo v Spodnjem Posavju. Ljudje so medtem pozabili krvavo dejanje in njihovo ogorčenje se je poleglo. Od takrat so minila tri leta. Kaj je bilo 8. novembra 1965 med 21. in 22. uro v hiši št. 13 v Lončarjevem dolu, so spet osvetlili 6. oktobra letos v razpravni dvorani okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer je moral zdaj že 66-letni Jože Rus odgovarjati za svoje hudo dejanje. Javni tožilec je v obtožnici zelo podrobno opisal, kateri razlogi so potisnili Rusu v roke kuhinjski nož, da se je tako hudo znesel nad svojo ženo. Najprej: časopisni mali oglas, prek katerega sta se Jože in Ljudmila spoznala in si potem obljubila večno zvestobo, ni prinesel družinske sreče. Namesto toplega doma in varnega zavetja pod jesen življenja sta dobila osje gnezdo; sama sta pikala in bila opikana. Jože se je preselil k Ljudmili, nekaj časa je bil mir, potem pa se Je začelo: najprej trde besede, nato prepir in še pretep. Šibkejši Jože Res je začel lažje in brez-skrbnejše življenje, a ne za dolgo. Za prve vlome je dobil v Novem mestu leto dni in dva meseca strogega zapora. Po kazni se je v letošnjem aprilu zaposlil v rudniku Kanižarica. Na delovnem mestu pa je vzdržal le 14 dni: Sodelavcu je iz stanovanja odnesel denar in brivski aparat, zapustil rudnik in se vrnil domov na Hom. Hom je postal Brcarju nov kraj za »kazenske ekspedicije«. Med »izleti« po okolici je v slabih treh tednih (od 10. do 28. maja) naredil štiri vlome in roparsko tatvino. Vlamljal je v vikende in odnašal jestvine, žgane pijače in denar. Toda 28. maja so ga prijeli in od takrat je bil v preiskovalnem priporu. Zanimivo pa je, da je Br-oar v preftkavi zagovor odklonil. Poslali so ga na pregled k psihiatru. Ta je v Brcarju ugotovil podpovprečno inteligenčno, neprilagojeno in nevrotsko (živčno) moteno osebnost, v kateri se je naselil tudi alkoholizem. Psihiater pa je kljub temu menil, da je Brcar kazensko le odgovoren, čeprav nd bil po- je vselej potegnil krajši konec, vselej je bil premagan, kadar sta se spoprijela. 2ena je to moževo šibko točko poznala z vseh strani; navadno je prva začela in zadnja odnehala. Ljudem v okolici je postalo že »dolgčas«, če sta zakonca Rus* za nekaj časa sklenila premirje. Nikomur pa niti na kraj pameti ni padlo, da bodo kdaj priče krvavemu obračunu. To pa se je 8. novembra prted tremi leti le zgodilo. Zvečer sta se začela Jože in Ljudmila spet prepi- Požigalec odkrit (Nadaljevanje s 1. str.) smo poročali tudi, da je nekdo zažgal dva kozolca v Prigorici v ribniški občini. Vse te požige je opravil Marjan I^iti, ki je dejanja priznal. Razen tega je v drugi polovici preteklega leta in letos vzel v Ribnici še tri mopede, se z njimi odpeljal do bližnje okolice Kočevja in jih zažgal. 3. maja lani je zažgal v Mahovniku tudi kopico stelje. Zaradi teh požigov se bo moral Marjan Hiti spet zagovarjati pred sodniki. J. P. vsem sposoben razumeti dejanja, v katera je zabredel. Na glavni obravnavi na novomeškem okrožnem sodišču 8. oktobra je Brcar trdil, da je vsa dejanja storil v vinjenosti, ki naj bi bila celo tako močna, da se vseh dejanj niti ne spominja. Ker pa so delavci uprave javne varnosti našli med hišno preiskavo na Brcarjevem domu na Homu precej predmetov, ki jih je bil ukradel, in ker so ga nekateri oškodovanci tudi prepoznali, je V hudi prometni mesreči, kL se Je zgodila 10. oktobra ob 2.20 na avtomobilski cesti pri Gmajni, so tri osebe izgubile življenje, tri pa so bile ranjene. Nereo Riosa iz Gorice Je vozil proti Zagrebu simoo Italijanske registracije. Pri 136 kilometru mu je nasproti pridirjal fičko ljubljanske registracije, ki ga je vozil Janez Pelko iz Novega mesta. Italijan je močno zavTi, tedaj pa Je že pri*-šlo do strahovitega čelnega trčenja. Trije potniki v fič- rati, tokrat v kuhinji. Zunaj je bila trda tema, ko sta se začela tudi tepsti. Zena je pograbila kuhinjski nož in hotela moža napasti. Ta je sunek prestregel in ji iztrgal nož iz njenih rok. Pri tem se je precej obrezal. V trenutku ga je popadla divja jeza: z nožem je začel podivjano udarjati po ženi, koder je padlo. Kaj je storil,v se je zavedel šele tedaj, ko je izkrvavela in umrla. Z nožem ji je le prehudo poškodoval vrat in vratno ožilje. Obtoženi Rus se je na sodišču zagovarjal, da je storil dejanje v silobranu. Veliki senat, ki mu je predsedoval sodnik Janez Pirnat, pa zagovoru ni verjel. Menil je, da je bil Rus gospodar položaja od trenutka, ko je prišel do noža, zlasti še, ker je bila žena potem ves čas praznih rok. V takem položaju pač ni moglo biti silobrana. Za svoje dejanje je dobil Rus dve leti strogega zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo nekatera pomembna dejstva. Predvsem je Rus storil dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, kar je pri pregledu obtoženca ugotovil tudi psihiater. Razen tega je bil v času dejanja že v letih. Za olajševalno okolnost je sodišče štelo še sedanje Rusovo bolezensko stanje in dejstvo, da je konflikt začela vendarle Ljudmila. Naposled se je sodišče tudi prepričalo, da se Rus — za kakršnega je bil na razpravi spoznan — v kritičnem trenutku pred ženo ni mogel obvladati, ker je prevladal v njem afekt v takšni meri, da svojega ravnanja ni imel več v oblasti. imelo sodišče vsa dejanja, za katera je bil obtožen, za dokazana. Po načinu, kako je Brcar vlamljal, je sodišče celo sklepalo, da v času dejanj le ni bil tako vinjen. Za svoje prekrške je dobil Brcar tri leta zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo obtoženčeve osebne lastnosti, da je dejanja obžaloval in jemal predvsem manj vredne reči, ki so jih oškodovanci medtem v glavnem tudi že dobili nazaj. Glede na izvedenčevo mnenje pa je sodišče odredilo za Br-carja tudi obvezno zdravljenje za zastrupitvijo z alkoholom. Brcar bo moral pravnomočnost sodbe počakati v priporu. ku so izgubili življenje: voz-nlk 22-letnl Janez Pelko in 2 l-letni Vinko Kraševec iz Jelš pri Otočcu sta umrla na kraju nesreče, Vinkov brat Pavel Kraševec, star 20 let, pa Je izdihnil med prevozom v bolnišnico. V italijanskem avtomobilu so bili ranjeni trije potniki: Nereo Riosa (prepeljali so ga v Brežice) in sopotnika Mario Sossou in Boris Persoglio, ki so ju odpeljali v zagrebško bolnišnico. Gmotno Škodo so ocenili na 20.000 din. ■ KRŠKO: TRČENJE NA KRIŽIŠČU — 8. oktobra popoldne je prišlo na križišču Ceste 4. julija in Kolodvorske ceste v Krškem do trčenja, ki je povzročilo 2.500 din gmotne škode. Ar ton Gorenc iz Drnovega je z osebnim avtomobilom prehiteval tovornjak Jožeta Petriča iz Dvorca v trenutku, ko je le-ta zavijal na levo. ■ BREZINA: Z AVTOM V POTOK — Božidar Metelko iz Lomnega 7. oktobra ni mogel srečno skozi oster ovinek v Brezini piri Brežicah, zato je po 34 pietrih vožnje po bankini z osebnim avtomobilom vred padel v potok. Sopotnik Anton Zrilič iz Jedinščice je bil huje, sopotnik Josip Abra-himovič iz Ragovega pa laže ranjen. Odpeljali so ju v brežiško bolnišnico, kjer so iima dali zdravniško pomoč, škode je bilo za 5.000 din. ■ SELA: FRANCOZ IN KRČAN TRČILA — Na nepreglednem ovinku v Selih sta se 6. oktobra zaletela med srečanjem na tretjerazredni cesti Raka—Krško osebna avtomobila, ki sta ju vozila Anton Junkar iz Francije n Stane Pre-skar iz Krškega. Nesreča se Je končala brez ran, bilo pa je za 3.000 din gmotne škode. ■ KRŠKO: TRČENJE NA RO-STOHARJEVI CESTI — 6. oktobra sta se med srečanjem na Rostohar j e vi cesti v Krškem zaletela osebni avto nemške registracije, ki ga je vozil Alojz .Bizjak iz Kočnega, in zagrebški avtomobil, ki ga je vozil Viktor Vikot. Vikot se je peljal proti Goleku. Pri trčenju sta se razbili le ’ ozili in so škodo ocenili na 4.500 din. ■ KRŠKO: RAČAN ZBIL MOTORISTA — Franc Černič lz Dolge Rake je 5. oktobra z osebnim avtomobilom na Cesti krških žrtev v Krškem blizu dijaškega doma prehiteval kolesarja in zbil motorista Jožeta Mavsarja z Gore, ki se je pripeljal naproti. Mavsar Je dobil hude poškodbe in so ga takoj odpeljali v brežiško bolnišnico. ■ KOČEVJE: PREVRNJEN AVTO — 10. oktokra ob 15. uri se je s ceste med Lazi in Koprivnikom prevrnil osebni avto, ki ga je vozila Darinka Oberstar lz Ljubljane. Do nesreče J« prišlo po srečanju s traktorjem, ker je voznica zapeljala na desno izven ceste. V avtu ni bil nihče poškodovan, na vozilu pa je za okoli 5000 din škode. ■ JUGORJE: Z OČETOVIM AVTOM SE JE PREVRNIL — Ljubljančan Z. M. Je 11. oktobra z osebnim avtom, ko Je potoval od Novega mesta proti Metliki, pri vasi Jug orje zdrsel s ceste in se prevrnil. Mladoletni voenik Z. M. je po nesreči zbežal domov, avto renault 10, na katerem so ugotovili za 8.000 din škode, pa je pustil na kraju nesreče. Vozilo so kasneje odvlekli novomeški gasilca v Novo mesto, kjer so ga izročili lastniku, očetu mladoletnika Z. M. ■ GRADAC: S FICKOM V ZAPORNICE — Jakob Miller iz Čr- nomlja je 11. oktobra vozil fička od Gradca proti Stranski vasi. Pred križiščem ceste in železnice ga J« zaneslo, nato pa je dvakrat zadel zapornice. Škodo so ocenili na 2.500 din. ■ DRNOVO: NESREČA PERZIJ-CA — Afganistanski državljan Nas-sir Chan je 11. oktobra pri Drnovem ustavil avtobus mercedes. V avtobus za katerim voznik ni postavil varnostnega trikotnika, se je z osebnim avtom zaletel Perzijec Fakhreddin Abolmaall. škode Je bilo za 4.000 din. ■ LAKENC: TRČENJE MED SREČANJEM — V Zgornjem La-kencu sta se 10. oktobra zjutraj zaletela avtobus, ki ga je od Mokronoga proti Zburam vozil Jože Veršec z Bizeljskega, in renault, s katerim se je naproti pripeljala Ljubljančanka Joža Omahen. Škodo so ocenili na 4.800 din. ■ VIHRE: PODRL JE TRI SMERNIKE — 9. oktobra je prt Vihrah zaneslo osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Slavko Kunštek iz Starih Plav-nic. Podrl je tri obcestne smernike, poškodoval pa tudi vozilo. ■ SEMIČ: DVE POTNICI RANJENI — Na nepreglednem ovinku pri Semiču sta se pri srečanju zaletela volkswagen in renault. Ranjeni sta bili voznica volkswag-na Antonija Matkovič iz Pod rebri pri Semiču ln Alojzija Kopčič, ki se je peljala v renaultu pri Ludviku Lavrinu iz Rogaške Slatine. Gmotne škode je bilo za 3.000 din. ■ LEŠNIC.A: ZALETELA STA SE S FICKI — Med srečanjem na ozki cesti Trška gorar—Lešnica sta se 8. oktobra zaletela lička, ki sta ju vozila Anton Rifelj z Lešnice in Džordže Bulja iz Niša. škode je bilo za 5.500 din. ■ PRIMOSTEK: FICKO SE JE PREVRNIL — Boris Križan iz Metlike se je peljal 8. oktobra s ličkom proti Črnomlju. Pri Pri-mostku ga je zaneslo s ceste in se je prevrnil. Voznik Je bil laže poškodovan. Škodo so ocenili na 3.000 din. ■ VIHRE: S PRAZNO ZRAC-NICO CEZ BANKINO — Osebnemu avtomobilu, ki ga Je 7. oktobra vozila proti domu Zagrebčanka Vlasta Kapler, je pri Vihrah počila zračnica. Vozilo je šlo čez bankino in se na travniku prevrnilo na streho, škodo so ocenili na 4000 din ■ BOCKA: AVTOBUS PODRL PEŠCA — Jože Cajnar z Otoka je 6. oktobra pred Bočko stopil pred avtobus, ki ga je na redni progi Radatoviči—Metlika vozil Martin Težak. Avtobus je pešca podrl, da so nezavostnega odpeljali v bolnišnico. ■ DOBRUŠKA VAS: PODRL 2REBE — 6. oktobra je Ivan Klinčič iz Brdovcev podrl žrebe Jožeta Brajdiča iz Dobruške vasi. Žival Je obležala, škodo pa so ocenili na 3.000 din. Zaradi pijače pustil dober zaslužek in se vdal dolgoprstnemu življenju 26-letni Alojz Brcar obsojen v Novem mestu na tri leta zapora, moral pa bo tudi na obvezno zdravljenje za alkoholiziranostjo 26-letni Alojz Brcar, doma s Homa v Mirenski dolini, je bil precej časa zaposlen v jeseniški železarni, kjer je dobro zaslužil, celo po 1800 din na mesec. Vdal pa se je pijači in njegovega lepega zaslužka je bilo konec. Odločil se je, da se bo odslej preživljal z vlomi in tatvinami. Tri smrti pri Gmajni TBBOV0 NOGOMET CELULOZAR postaja vedno bolj nevaren Kot da bi dobili krila... Sevniški rokometaši, ki letos igrajo v višjem tekmovanju, se trenutno nahajajo v vrhu lestvice. Malce presenetljivo, vendar fantje izpod lisce igrajo zagnano, borbeno, domiselno in učinkovito, kot da bi imeli krila. .. Tudi v nedeljskem srečanju z žilavimi igralci Križ so pokazali vse svoje sposobnosti. Najuspešnejša je bila trojica napadalcev: Trbovc — Svažič in Šilc (slika zgoraj); na tekmi ni manjkalo takšnih »prijateljskih objemov« (slika desno); mladi vratar Debeljak je bil odličen. (Tekst in foto: SLAVKO DOKL> Sevnica : Križe 22:16 Sevničani so v 8. kolu LCRL osvojili dve dragoceni točki. V prvem polčasu je vse kazalo, da bodo Gorenjci plačali davek za izgubljeni točki z Olimpijo. Vendar so se gostje v drugem delu zbrali in biU zelo nevarni. V domači ekipi je bil najboljši '/ratar Debeljak, ki je zamenjal malce »utrujenega« Sirka. Sevnica: Sjirk (Debeljak), Valant 3, File j, Perc 3, Lovrek, Svažič 1, Koprivnik, Šilc 6, Štojs 2 in Trbovc 7. J- BLAS ROKOMET Brežicam presenetili, Ribničani pa so nas razočarali To nedeljo smo pričakovali, da bodo Brežičani poraženi v Mariboru, Ribničani pa bodo doma brez večjih težav premagali Šoštanj. Zgodilo pa se je ravno obratno: Brežičani so izkoristili slabosti Mariborčanov, Šoštanjčani pa so obračunali z oslabljeno ekipo Ribničanov. Sevničani so s precejšnjimi težavami porazili igralce Rriž, ki se niso dali zlahka ugnati. Krmeljčani so v srečanju z vodilno ekipo Hrastnika dobro zaigrali, vendar še preslabo, da bi lahko ugnali boljše goste. Drugo prijetno presenečenje bi nam skoraj pripravila dekleta Brežic, ki so vodilno ekipo Branika dobro utrudile. V zasavski rokometni ligi ni bilo večjih presenečenj, favoriti so pobrali zmage. Branik : Brežice 11:14 Brežičani so v Mariboru pripravili prijetno presenečenje, saj so premagali izredno močno eikipo B;a-nika. Igrali so zrelo in prodorno, odlikovali pa so se Rovan, Antolič ter mlajša igralca Blatnik in Zore. Posebno se je izkazal vratar Berglez. Breftice: Berglez, Žerjav, Šctinc, Andolovič 3, Rovan 5, Novak, Pavlič 3, Bosina, Zore 1, Iskra, Blatnik 2 in Novosele. V. PODGORŠEK Ribnica : Šoštanj 14:16 Oslabljeni Ribničani so v nedeljo doživeli nepričakovan poraz v srečanju z ekipo Šoštanja. Najslabšo Je šlo Ribničanom v prvem delu srečanja, ko so gostje dosegli 6 zaporednih zadetkov, kar jim je zadostovalo za končno zmago. Gostje so dobro igrali, vendar bi srečanje izgubili, ko ne bi imeli T vratih odličnega Barla. Ribndca: Lovšin, Rigler, Tomš č '1. Kersnič 2, L. Ponikvar 1, F. .Ponikvar 7, AndoKck 1, Nosan, Erčulj in Radič 2. T. N. Branik : Brežice 12:11 Malo j« manjkalo, pa bi Brežl-čanke v Mariboru pripravile veliko presenečenje, žal so po vodstvu v prvem polčasu 9:6 slabo nadaljevale, ostale brez moči in dosegle v drugem delu le dva zadetka. B reži čanke bi po prikazani igri zaslužile vsaj eno točko. Brežice: Bož čnik, Z. Zorko, Bu-žunčič 6, Molan 1, Štaubcr 3, Bah, MIŠI«, Kolar 1, V. Mišič tn Hribernik. V. PODGORŠEK Krmelj : Hrastnik 14:20 Srečanje Je bilo zelo lepo, gostje pa so z boljšo taktiko zasluženo zmagali. Domačini so bili enakovreden nasprotnik, vendar se J* krmeljskih napadalcev držala izredna smola. Zlasti v drugem polčasu so njihovi streli šli v vratnico »11 preko gola. Pri domačinih uta bila najboljša Prosenlk fr Zaman. B. DEBELAK Brežice B : Cerklje 34:23 Druga postava Brežic Je pokaza la izredno hitro in učinkovito Igro ter zasluženo zmagala. Odliko ▼ali so se vsi Igralci, predvsem pa Novosele, Gorišek In Hrovat Brežice B: Rožman I 1, Gorišek 3, Novak 3, Blatnik 4, Hrovat 3, Fcttich 3, Rožman II 4, Novoselo 12, Šetinc in Žerjav 1. Cerklje: Volk, Zlobko 3, Bevc 2, Srbčič 2, Degen 13, Pucko 2, PUta-ver 1, Požeg in Jurečič. V. PODGORŠEK Usnjar (Šmartno) : Sev-' nica B 18:16 V okviru zasavske rokometne lige so mladi Sevničani gostoval! ▼ Šmartnem in srečanje lagubili c dvema goloma razlike. J. BLAS Leskovec : Krško 20:13 V zanimivem srečanju so le-skovški rokometaši v petem kolu CPRL premagali Krčane z 20:13. Domači rokometaši so vodili ves čas srečanje, zaradi dobre igre v obrambi pa so slavild zasluženo ranago. Leskovec: Plut, Hruševar, N Mlakar 5, Kovač 3, Žnideršič, Vakselj, M. Mlakar 2, L. Šrlbar 3, Janc, R. Sr bar 2 in Pirc 2. Krško: Kranjc, Skoberne, Turk 2, Arh 6, Tomažič 1, Jelen 3, Andreja?, LlbenSek 1, Kovačič in Jankovič. L. ŠRIBAR Cosmos : Kondezatorji (Semič) 25:22 BelokrahjSki derbd Je razočaral. Rezultat pa Je velik uspeh za Semičane. Domačini so igrali raz trgano in vse preveč • sebično. Cosmos: Turk, Svetič, Grabrijan 1, Goršek 7, Lozar 13, Avguštin 2, Novak, Puljak 2, P. Englaro. Kondenzatorji: Strniša, Plut 2, Škrinjar, Kočevar 5, Sever, Lipar 12, Fašink 3, Velše in šoštar. T. LATERNER Novo mesto : Dobova 16:15 Novomeščani so morali prelita precej znoja, preden so ugnali borbene in zagrete Dobovčane. Gostje so se . predstavili z lepo igro, ki bi jim lahko prinesla tudi končni uspeh. KOŠARKA Belokranjci so prinesli z vročega terena v Tolminu lepo zmago, ki jih je dvignila na tretje mesto prvenstvene lestvice. Igrajo iz kola v kolo bolje in uživajo spoštovanje nasprotnikov. Krškega Ce-lulozarja, ki je pred letom igral zelo uspešno v drugi ligi, so že vsi pokopali. Vendar so njegovi igralci v zadnjem času, odkar imajo novo vodstvo, postali zelo nevarni in bodo? še marsikomu prekrižali račune. Brežičani so remizirali z Opekarjem in so še vedno med vodilnimi. Mirna je doživela pravo katastrofo v Litiji, Novo--meščani pa zaslužen poraz v Domžalah. Tolmin : Bela krajina 1:3 Belokranjci so v nedeljo gostovali v Tolminu in nepričakovano prinesli domov obe točki. Gostje so se izkazali s pametno in taktično igro, ki jim je prinesla tudi končni uspeh. Po vodstvu domačinov v peta minuti so Belokranjci izenačili z zadetkom Nediča. V nadaljevanju pa sta premoč kronala še T. Weiss m Petrovič. Bela krajina se je s to zmago povzpela na odlično tretje mesto. P. KOČEVAR 2:0, v nadaljevanju pa so močno popustili. Strelca zadetkov sta ■bila Maršič in Stefanovič. V. PODGORŠEK Litija : Mirna 6:0 Mirenčani so se Litijčanom upirali samo v prvem polčasu, ki se je končal brez zadetka. V nadaljevanju pa so po poškodbi vratarja prejeli kar 6 zadetkov. Mirenčani so zapravili tudi tri stoodstotne piložnosti za dosego gola. A. TRATAR Vojnik : Celulozar 1:2 Domžale : Elan 5:3 Celulozaa-jevo moštvo je tokrat zabeležilo prvo zmago v gosteh. Zadetka sta dosegla Stanojevič in Kandič. Celulozar je zmagal z 10 igralci, ker je bil Rabič II izključen. Celulozar: Karabaš, Andrejaš, Rabič I, Rabič II, Gajšek, Vladič, Stanojevič, Savčič, Šepetave (Urbanč), Germek in Kandič. L. HARTMAN Opekar : Brežice 2:2 Brežičani so kot gostje igrali z Opekarjem 2:2. Sicer so vodili že Novomeščani niso mogli v srečanju z Domžalčani doseči kaj več, saj so nastopili močno oslabljeni. Rezultat Je realen. Sevnica : Ponikva 7:1 Sevničani so dobro prerešetali mrežo nogometašev iz Ponikve. Več kot sto gledalcev je bilo s srečanjem zadovoljno. J. BLAS Gotovi je : Sevnica 2:5 ODBOJKA Novo mesto: končno prva zmaga doma V tem tednu so novomeški odbojkarji odigrali kar dve srečanji; eno so dobili, drugo pa izgubili, čeprav bi po realni moči morali zabeležiti celo dve zmagi. Brestaniške odbojkarice so končale tekmovanje, pristale so na tretjem mestu, kar je lep uspeh. Trebanjci so v Izoli brez večjih težav porazili Tomos. Novo mesto : Ljubljana 3:0 Novomeščani so brez večjih težav v pičli uri porazili izredno slabo ekipo Ljubljane, ki Je še vedno na koncu prvenstvene razpredelnice. Domačini se niso preveč trudili, saj so jih Ljubljančani s svojo monotono igro skoraj uspavali. To je prva zmaga domačinov na Loki. Upamo, da bo zdaj. krenilo na bolje Novo mesto : Sava 1:3 Odloženo odbojkarsko srečanje med Novomeščani n Savo iz Črnuč se je končalo z zasluženo zmago gostov. Gostje so brez večjih težav povedli z 2:0, nato so se domačini zbrali in pokazali lepo igro. V četrtem, odločilnem nizu so se spet ponavljale stare napake in Sava Je brez večjih težav srečanje dobila. V vrstah Novo-meščanov Je bil najuspešnejši Marjan Breščak, vendar v ostalih soigralcih ni imel dovolj podpore. 14). V prvem in zadnjem nizu so bili domačini enakovredni nasprotnik, vendar je treba dodati, da Trebanjci niso nastopili v najmočnejši postavi. Za Kemoopremo so tokrat igrali: Pavlin, Masnik, Mišin aš, Strajnar, Slak, šmuc in Le* gan. M. L. Kje, kdaj, kdo? Nogometaši Bele krajine bodo igrali s Piranom. V ljubljanski conski nogometni ligi bodo naslednja srečanja: Mirna — Odred in Elan — Sava. V celjski nogometni podzvez-ni ligi pa bo v Brežicah srečanje Brežice — Ljubno. Rokometaši Ribnice gostujejo v Slovenj Gradcu, Brežičani pa imajo doma srečanje s Tržičem. Dekleta Brežic bodo igrale z Olimpijo. V ljubljanski conski rokometni ligi bosta srečanji Kamnik — Kr. melj in Zagorje — Sevnica. Odbojkarji Novega mesta igrajo doma z mariborskim Branikom, Trebanjci pa v Trebnjem s Kamno gorico. Pokal Novomeščanom Pod pokroviteljstvom Franca Bega je Novo mesto na košarkarskem turnirju, na katerem so Igrali še tržaški Bor, Žalec in Laško, brez posebnih težav zmagalo in osvojilo pokal pokrovitelja. Domačini so zaigrali odlično an le Tržačani so se jim kolikor toliko upirali. Hkrati je bil to dokaz, koliko bolj kvalitetna je centralna druga slovenska liga od vzhodne. Žalec, ki je bil v vzhodni ligi tretji, so Novomeščani, ki so bili v centru četrti, premagali kar s 117:73! Rezultati: Novo mesto — Žalec 117:73, Laško 89:36, Bor 74:68 ; 2a-, lec — Bor 64:49, Laško- 89:65, Laško — Bor 63:56. Zanimivo je, da so Tržačani, sicer oslabljeni, dobro igrali le proti Novomeščanom, ostali dve tekmi pa so nepričakovano izgubili. Vrstni red: Novo mesto 6 točk, 2alec 4, Laško 2, Bor brez točke. Za Novo mesto so igrali: Piletič, Colarič 2, Lenardič 11, Šobar 18, Počrvina 23, S. Kovačevič 24. šepetave 26, Kopač 37, Splichal 65 in Z. Kovačevič 74. J- ®- Novo mesto četrto V drugi slovenski ligi Je košar, karsko tekmovanje končano: v slovensko ligo se je uvrstilo Trnovo Metlika, Šentvid ter bržkone Zagorje in Tabor pa bodo izpadli. Novomeščani so bili letos četrti z enakim številom točk kot tretje Prale. V jesenskem delu. so izgubili eno samo tekmo. S tako igro skozi vse leto bi lahko celo zmagali! Končna lestvica: Trnovo 18 16 2 1446:1024 32 Zarja 18 14 4 1245:1068 28 Pnlle 18 12 6 1228:1079 24 Novo mesto 18 12 6 1246:1125 24 Litija 18 10 8 1364:1320 20 Most« 18 8 10 1242:1290 16 Tabor 18 6 12 1228:1355-10 Zagorje 18 5 13 917:1048 9 Šentvid 18 4 14 1243:1405 8 Metlika ' 18 3 15 887:1332 5 Tomos : KEMOOPREMA 0:3 V dokaj slabi in nezanimivi tekmi Je odbojkarska ekipa »Kemo-oprema« iz Trebnjega v nedeljo v Izoli premagala moštvo »Tomos« iz Kopra z rezultatom 3:0 (15, 2, Praznik — mojstrski kandidat Prejšnji teden se je končal t Domžalah Herlng-Zupančičev spominski šahovski turnir, na katerem sta igrala tudi predstavnika Dolenjske : mojstrski Kandidat Igor Penko ln prvokategornik Tone Praznik iz Kočevja. Tone Praznik, ki je prišel na turnir v zadnjem trenutku, je brez posebnih priprav prijetno presenetil, saj je dosegel šest točk in s tem tudi normo za mojstrskega kandidata. Praznik je bil na tem turnirju peti, Penko pa je delil tretje in četrto mesto. Ker je bil turnir kvaliteten, je visoka uvrstitev dolenjskih predstavnikov lep uspeh. Končni vrstni red: 1. Ivačič 8,5, 3. do 4. Penko in Vavpetič 7, 5. do 7. Praznik, Lorger in Kamar 6 točk itd. I. P. Miro Cerar med vojaki Te dni je vojake in starešine v garniziji Ribnica obiskal naš zlati olimpijec in svetovni prvak Miroslav Cerar. V dvorani vojaškega kluba vojašnice »Mirko Bračič« je imel prijeten razgovor z vojaki in oficirji. Pripovedoval je o svojem življenju in naporih, ki jih je vložil, da se je povzpel v svetovni vTh. Predavanje je Miro popestril z diapozitivi s tekmovanja v Mehiki. Prisotni, ki so z volikim zanimanjem poslušali našega največjega športnika, so mu zastavili več vprašanj. Zlasti jih je zanimalo, kako se bo Jugoslavija uveljavila na bližnjem svetovnem prvenstvu v gimnastiki, ki bo v Ljubljani, in kakšna bo njegova uvrstitev. Odgovoril je: »Naša vrsta bo verjetno šesta, o sebi ne morem reči nič! Na sliki: Cerar podeljuje avtograme. 2/ KULASEVIC Od tu in tam ■ NOVO MESTO — Pričelo se je tekmovanje v dolenjski kegljaški ligi. V prvih srečanjih so bili doseženi naslednji rezultati: Železničar — Iskra 50:0, Vseh devet — Krka 329:337, Stari devet — Krško 257:338, Rudar — Pionir 353:367, Partizan — Pionir 50:0, Krško — Rudar 375:333, Rudar — Luknja 352:367 in Krka — Stari devet 277:224. (J. M.) * ■ SEVNICA — V okviru delavskih športnih iger zaposlenih v sevniški občini so bili v nogometu doseženi naslednji rezultati: Kopitarna — Prosveta 1:1 in Lisca — Kovinsko podjetje 1:1. (J. B.) ■ BREZICE — V tem tednu je odbojkarsko tekmovanje končala le draga skupina. Zmagala je osnovna šola Brežice, ki je pre- V soboto: jubilej na Loki Novomeški odbojkarji in športni delavci bodo v soboto, 17. oktobra, na Loki slavili pomemben jubilej: 25-let-nico odbojkarske dejavnosti na Dolenjskem. Slovesnost se bo pričela ob 15. uri na Loki. V dveh zanimivih odbojkarskih srečanjih se bosta najprej srečali ženska sindikalna reprezentanca Novega mesta in mlade odbojkarice Novega mesta. Nato pa bo še srečanje moških ekip: Novo mesto 1954 — Novo mesto 1970. Ker bodo na Loki zbrani najboljši novomeški odbojkarji izpred dvajsetih let in današnji, si bodo nekdanji zvesti spremljevalci lepih odbojkarskih tekem lahko ogledali zanimiva srečanja. Organizatorji so povabili na prireditev vse odbojkarje, ki so kdaj igrali v vrstah Novome-ščanov. Posebno zanimivo bo srečanje dveh moških generacij, ker se stari izkušeni igralci ne bodo dali kar tako ugnati. Ob tej priložnosti naj opozorimo na prvo ekipo, ki je ponesla ime Novega mesta po vsej Sloveniji in Jugoslaviji. To so bili: Pučko, Dolenc, Žerjal, Pogačnik, Romih, Ga-lof, Gunde in Mak. Pionirje dolenjske odbojke so nato zamenjali mlajši, ki so skupaj z nekaterimi bolj izkušenimi odbojkarji dosegli naj. večje uspehe novomeške odbojke. To so bili: Pučko, Dolenc, Bergant, Šonc, Simič. Medic, GoleS, Berger in Lapajne. S. D. magala ekipo vojne pošte in občinsko skupščino. V finalu se bodo prosvetni delavoj pomerili z gimnazijo. (V. P.) ■ KRŠKO — Tekmovanje v odbojki za občinskega prvaka še ni končano. Zmagovalca bodo dobili še ta teden (L. H.) ■ LJUBLJANA — Na generalki za svetovno prvenstvo v gimnastiki, ki bo še ta mesec v Ljubljani, bi morale nastopiti tudi tri novomeške mlade telovadke. 2al sta zaradi bolezni morali ostati doma Plantanova in Gajičeva, Nastopila je samo Maja Dokl, ki je največji uspeh dosegla v parterju, kjer je dobila oceno 8,45. V štirih disoiplinah • je mlada Novomeščan-ka zbrala 29,90 točk. (J. S.) ■ NOVO MESTO — Čeprav še ni končan finalni del odbojkarskega turnirja za • sindikalnega prvaka, je zmagovalec dejansko že znan: odbojkarji Novoteksa, ki so premagali v zanimivem srečanju žužemberško Iskro, so si že zagotovili prvo mesto. Prijetno so presenetili tudi igralci družbenih služb, ki so premagali Novoies in bodo osvojili čeitrto mesto. Za drago mesto se bosta potegovali ekipi novomeške Krite in žužem-berške Iskre. (M. H.) ■ SEVNICA — Na hitropoteznem šahovskem turnirju za oktober je osvojil prvo mesto Martin Pfeifer s 6,5 točke, sledi Drstven-šek (6,5) itd. (J. B ) ■ KRŠKO — Plavalci in plavalke krškega Celulozarja so že pričeli z zimsko »suho gimnastiko«. Prvič so se dobili v telovadnici osnovne šole že pretekli petek. Vaje bodo imeli do novega leta dvakrat, kasneje pa tudi večkrat na teden. Suhe treninge vodita C trenerja Niko Zibert in Živko Še-bek. (L. H.) ■ CRNOM EU — Prvenstvena tekma mladinske nogometne _ lige med Belo krajino in Olimpijo iz Ljubljane je bdla preložena. Tekma bo odigrana verjetno med tednom.1- (T. L.) ■ LITIJA — V prvenstveni nogometni tekmi so mladinci Litije premagali vrstnike z Mirne z rezultatom 5:2. (A. T.) ■ ČRNOMELJ — V predtekmi prvenstvenega srečanja zasavsike rokometne lige so se pomerili pionirji iz Črnomlja in Semiča. Zmagali so Cmomaljčanl z 18:12. (A. L.) Portret tega tedna Jakopec - „penzionist" Pravzaprav se sploh ne spominjamo, da bi bil Miloš Jakopec kdaj tako resen, kot je bil pretekli petek v šmarjeških Toplicah, kjer so mu družbeno-poli-ti&ne organizacije pripravile slovesnost ob invalidski upokojitvi. Nič več ne bosta simbola Dolenjskega lista pipo ali skodelica ekspres kave. Za smeh je pravzaprav poskrbel Franci Beg, ki je mlademu u-pokojencu zaželel, naj bo še naprej aktivni upokojenec. No, vsi, ki Miloša poznajo, vedo, da doslej njegovo življenje in delo nista bila upokojenska. Delal je več, kot je bilo potrebno delati, še posebej njemu, ki je bil prav ob koncu vojne, ko se je v svoji X. SNOUB boril na položajih, ranjen. Veliko povojnih let je zapisal časnikarstvu. Mnogi si bodo sicer oddahnili, češ da ne bo več sukal ostrega peresa, a številni bralci mu bodo hvaležni, če bo še pisal. Z domačo in preprosto bese-do je znal poiskati vez med listom in njegovimi bralci: to pa je tisto, kar dela novinarja uspešnega. Družbeno-politične organizacije so mu poklonile simbolično sliko v priznanje za njegovo poslanstvo — Kobetovo pokrajino s Krkq, ob kateri je živel, in z mlinom, v katerega je nosil in ki je mlel njega in čas, v katerem je živel. Kolektiv Dolenjskega lista je s prav tako simboličnim darilom — pisalnim strojem zaželel, da se ne bi še umaknil, da bi še pisal. Zdaj, ko bo rešen mnogoterih obveznosti v uredništvu, bo lahko »upokojenec« posvetil še več časa samo pisanju. Ko se tako kolektiv uradno poslavlja od Miloša, poslej upokojenca, mu vošči veliko sreče, hkrati pa želi, da bi bil v uredništvu še naprej pogosten gost. Mislimo, da si tudi bralci naše-ga časnika žele njegovih komentarjev, ki so bili doslej vedno povezani z delom in življenjem naših krajev, naše Dolenjske. •v On th« Krka Rivcr, I work • huchen toward shore *s August Strav moves in to give assistanc« DREAM WORLD OFTROUT Fishing in Yugoslavia By JOE BROOKS We find a clear-water challenge and great rewards in a wonderland C4 medieval cities and strong-bodied trout, grayling, and huchen NEV ER SAW SUCH nigged mountaina,” mid Auta Foater. "Every road ia a cork- "It’a mountaini that make the rive ra and rlvera that make the flahing," I aaid. “It may K* f ’--- • - v. . •• Marshai Josip Broz-Tito's summer residence. We checked into one of the several modern hotela on the lakefront. ‘TU go Rnd Toni Pregelj," Werner said. “He ia a profeaaional guide I met. h#»r* »»n«« Ivtf«— Naslovna stran omenjenega strokovnega sestavka v reviji Outdoor Life-KAJ MENIJO DRUGI O NAŠEM RIBJEM BOGASTVU „Čudežni svet postrvi" v očeh ameriškega novinarja J. Brooksa Nekdanji ameriški prvak v športnem ribolovu J. Brooks je napisal strokovno razpravo o ribjem bogastvu v naših najlepših rekah - Posebej smo prebrali mnenje, ki ga ima o ribah in ribolovu v naši Krki Leta 1968 je Jugoslavijo obiskal nekdanji ameriški prvak v športnem ribolovu Joe Brooks. K nam ga je prignala želja spoznati deželo, seznaniti se z ribolovnim režimom v naših rekah ter spoznati ribje vrste. Posebej se je zanimal za plemenite ribe — lipane, postrvi in sulce. Zapiske s svoje poti po Jugoslaviji je objavil v znani ameriški reviji OUTDOOR LIFE (Življenje v naravi). Prebrali smo vsebinsko bogat sestavek z naslovom »čudežni svet postrvi — Ribolov ▼ Jugoslaviji« in bili navdušeni nad njegovo 'prepričljivo izpovedjo. Ameriški športni ribič vabi bralce, naj si vsaj enkrat v življenju ogledajo deviške lepote naših rek, ki pustijo obiskovalcem izreden vtis. G. Brooks Je lovil lipane v Savi, postrvi, lipane in sulce v Krki ter postrvi v Morači, Drini, Sutjeski in Gacki. Razen opisa ribolova v teh na- KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske Novice. Težave zaradi kokoši ■ (SALAMON SKA RAZSODBA) — Neka v obče jako spoštovana gospa v Novem mestu imela je kokoš. Ta uhajala je na vrt sosede, kjer so imeli tudi petelina. Necega dne prišla se je soseda k posestnici kokoši pritožiti, da jej kokoš vrt razbrskava. Veste kaj, reče jej gospa, vi dajte meni vaš vrt, jez vam dam pa mojo kokoš, in ako bode kokoš razbrskava-la, ne bodem prav nič jeona na njo. No kakor se sliši, ostala je vsaka pri srvojem. ■ (POTOPIL SE JE) — angleški parnik »Sufolk« z 900 ogrskimi konji. Ljudje so te rešili. ■ (DIJAŠKA KUHINJA V NOVEM MESTU.) — Z novim Šolskim letam je bdlo ▼ dijaško kuhinjo sprejeto 56 gimnazijcev kn 5 učencev ljudske dole; skupaj toraj BI učencev, ki dobivajo hrano opoldne v dveh oddelkih, kar jih premajhna, jedilnica ne more ob enem več sprejeta ne-go 82. Zvečer jih hodi jest 51. Velika večina se podpira popolnoma brezplačno, le nekateri plačujejo po 4—« K mesečno, nekateri drugi so obljubili nekaj živil. — V mestu lin Kandiji bode hodil začetkom vsakega meseca pri dosedanjih dobrotnikih po darove pobiralec, kakor doslej. Nadejamo se, da bodo vsi stari ustali zvesti, pa fcudd še novi pristopili. a a s a a a a a a a a a a a a a a a a a a a ■. (SLOVENSKO UMETNIŠKO DRUŠTVO V LJUBLJANI) — otvorilo je 15. sept. v »mestnem domu« v Ljubljani razstavo raznovrstnih slik in umotvorov rezbarstva slovenskih umetnikov. Ponosni smemo biti Slovenci, da imamo toliko, in tako izbornih umetnikov, da bi se smel večji narod z njimi ponašata. Premajhen je naš list, da bi se v podrobnosti in oceno razstavljenih umotvorov spuščali, toplo pa priporočamo vsakemu, kdor ima v Ljubljani opravka, naj ne zamudi si imenovano razstavo ogledati. ■ (KRASEN USPEH PRAVILNEGA 2VEPLJANJA TRT,) — dokazuje ta4e slučaj. Gospodična Nežka Rome pod Trško goro ima ob mostovžu hiše, trto partugal-ko speljano. Rodila je ta trta v prošlih letih prav dobro, toda ob trgatvi je balo vse grozdje od grozdne plesnobe popolnoma uničeno. To vzlic temu, da je trto še celo po dvakrat žveplala, ali ne v pravem času. Koj ozelenju, še pred cvetjem je namreč nikoli žveplala ni, ampak še le poznejši ko je že odcvetela. No letaš žveplala jo je pa v prvič koj po oeelenju, in glej! 240 lepih velikih popolnoma zdravih grozdov je obrodilo, med tem ko je v štirih letih, če tudi je toliko obrodilo, pa skoro ene zdrave jagode ni bdilo na grozdju najti. IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1900 ših biserih je znal v vsej svoji izpovedi na svojevrsten način naslikati del pokrajine, ki jo je obiskal. Pozabil ni niti na folklorne navade in prirodno ostalo bogastvo. Najbolj nas je zanimal del potopisa, kjer opisuje srečanje z ribami in ribiči ob Krki. Ker sem bil tudi sam tedaj v njegovem spremstvu, me je toliko bolj aanimalo njegovo mnenje. Gostu iz Amerike se je najbolj vtisnil v spomin lov sul. ca v Soteski. Pri lovu »kralja voda« ga Je spremljal znam ribič Avgust Štravs iz Podturna. Poglejmo, kaj Je napisal g. Brooks: »Omeniti sulca kateremu koli evropskemu ribiču pomeni podžgati ogenj v njem ...«. Dalje piše: »Vrgel sem vabo kakih 16 metrov daleč. Ko sem Jo hotel potegniti iz vode, sem začutil močan prijem, ki bi mi palico skoraj iztrgal iz rok. Tam spodaj v globeli je bilo nekaj težkega, kar Je zagrizlo vabo in tolklo po vodi. Krepek sunek navzdol, potem je šlo vse gladko ... Najbrž sem sulca spravil med skale, pa se Je vrvica predrgnila. Hotel sem vreči še enkrat, pa je Štravs odmajal z glavo, rekoč: ,Samo en sulec’. Sulec zame še ni bil izgubljen. Naslednje jutro sem v globoki zeleni kotanji smaragdne Krke ujel šestkilo-gramskega jkralja', ki me j* stal 24 dolarjev. To Je bilo prvič v življenju, da sem mo ral plačati za ujeto ribo. 2al mi pa ni bilo, ker sem se prepričal, da Jugoslovanski ribiči na ta način ščitijo svoje vode...« Ribiške dogodivščine J. Brooksa niso kratke. Vendar bomo povedali zgoščeno, da je ameriški publicist s svojim strokovnim sestavkom verjetno pri marsikaterem ameriškem in evropskem ribiču vzbudil željo, da bi vsaj enkrat videl čudežni svet še neoskrunjenega rib jega življenja pri nas. S. DOKL Izgubil prijatelja 8. oktobra se je na okrožnem sodišču v Novem mestu zagovarjal Mihael Duh, voznik osebnega avtomobila Austin, v katerem se je 1. maja letos ponoči smrtno ponesrečil Zvone Kalčič iz Bršli- Duh je bil obtožen, da je vozil osebni avtomobil s štirimi sopotniki vinjen po avtomobilski cesti od Novega mesta proti Zagrebu. V Krakovskem gozdu je bil pri hitrosti okoli 110 km na uro tako nepazljiv, da je silovito treščil v zadnji del madžarskega tovornjaka — vlačilca, ki se je bil zaradi okvare na motorju ustavil na skrajni desni strani ceste. Duh je povedal, da je tovornjak zagledal že pri oddaljenosti najmanj 100 m, vendar je zaviral šele 30 m od madžarskega vozila. Sodišče mu je prisodilo 6 mesecev zapora. Pri tem je upoštevalo tudi dejstvo, da je Duha najbolj prizadela izguba Tkalčiča, ki je bil njegov prijatelj. 60 vreč cemdnta ostalo na nasipu Pavao Radušević lz Gore pri Petrinju Je vozil 8. oktobra tovornjak z 10 tonami cementa proti Sevnici. V Dolnjem Boštanju je pripeljal naproti s tovornjakom Rudi Demač iz Sevnice. Ker Radušević ni imel prednosti, bi moral z vozilom pred mostom počakati. Zavore na njegovem tovornjaku pa niso delale, zato je vozil naprej. Pri srečanju z Demačem je Radušević zapeljal na bankino, ta pa težko naloženega tovornjaka ni vzdržala tn se je udrla. Tovornjak se je prevrnil po nasipu 5 metrov globoko. Med kotaljenjem je padlo z vozila 60 vreč cementa, ki se je razsul po nasipu. »Kuku — kdo pa sem?« Prestreljeni čoln Ribniška ribiča Milan in Vinko sta ondan s čolnom lovila ščuke, ko je v bližini počila puška. Milan se je kot trdi Vinko, ob nenadnem poku tako ustrašil, da je precej na hitro sedel na klop. Takrat pa: — Glej ga, vraga! Nekdo je streljal na naju! čoln nama je predrl! je ugotovil Milan Voda je res začela iz dveh lukenj na tej in oni stranici vdirati v čoln. — Se en tak »šus«, pa sva tam! — Hitro h kraju! No, in potem sta ugotovila, da voda vdira v čoln zato, ker sta se takrat, ko je Milan trdo sedel na klop, izdrla iz stranic oba vijaka, ki sta držala klop. SPLICH • .. • Franci Kuhar je znan P° tem, da si z nobeno stvarjo ne Umaže rok. Crlo drva seka v rokavicah! • Avgust Avbar bo imel P° zdravnikovi prepovedi, ko ne bo več pokadil po 80 CIgaret na dan, dovolj denarja za popravilo trčeneg>} avtomobila. 0 .. . fakor pravijo, Franci Vrv*'čar že nekaj časa ni iznot^l nobene »Virante«, s kattfi bi »naštelal« naš družb# i sistem. • ••• Darjan Matjašič se mi je Iztožil, da članka o novoflieskem nogometu nisem pK vično napisal. Trdi, da je j1 ton letos več naredil! l'ani je v vsem prvenstvu izgubil tri tekme, zdaj P0, u sedmih kolih šti- 0..‘ Martin Bajuk, direktor Roga, bi se združil tudi z Oragom — da bi le naredi hudičev posel. %..-Miha Hrovatič je mislil ima partija toliko deW'ria kot Dominvest, ko je Nadomeščal sekretarja ' °risa Gabriča. Po-sledicO^Polne omare kipcev Prsdsednika Tita na komiti '* in SZDL. vlado Seničar ima spisek svojih sovražnikov, ki naj n ga prisilili, da se že šW leta seli iz Novega mesta v Beograd. Pa se vrstni red na tem spisku menja hitreje kot lestvice popul0rnih popevkarjev... Divji zahod v malem? 'Morda je imel dogodek, ki ga v teh vrsticah opisujemo, pobudo v filmih, ki prikazujejo razburljivo gradnjo železnice na divjem zahodu. Na progi Sevnica—Breg je bil namreč v začetku oktobra progovni delavec Dobrosav Jovanovič (33) med delom iznenada zadet v vrat. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so mu iz rane potegnili svinčen naboj, podoben naboju iz zračne puške. Milica primer raziskuje. Delavci no. progi vedo povedati samo to, da se je nekdo v tistem trenutku v avtomobilu peljal mimo. Se mar pri nas kavboji vozijo v avtomobilih? wm m „ '"'V* Nevsakdanja tekma avta in medveda Šele po dveh kilometrih je Rauhu iz Kočevja uspelo prehiteti medvedka, ki je tekel po sredini ceste s hitrostjo 45 km uro »Stara je šla počasi, medvedek pa se je ob njej igral. V snopu žarometov sem ju lepo videl. Potem sem zatrobil, da bi se umaknila. Medvedka se je povzpela na zadnje tace, prednje pa dvignila visoko v zrak. Mali se ji je stiskal k nogam,« je začel pripovedovati Lojze Rauh« m nadaljeval: »No, potem sta le zginila v grmovju, da sem lahko nadaljeval vožnjo. Kar naenkrat pa spet zagledam malega na cesti! Po sredi ceste je tekel cik-cak pred avtom, da ga nisem in nisem mogel pre-hiteti. Avto sem se bal ustaviti, da ne bi od kje prišla medvedka in mi ga stolkla. Pritisnil sem malo bolj na plin, da bi medvedka le prehitel, a Je «pritisnil na plin« tudi medvedek. Po makadamski cesti sva brzela s 45 km na uro, ker se mi je zdelo za mladiča veliko, precej pa je bilo zaradi slabe ceste tudi za avto. Tekma je trajala kar precej dolgo, saj sem prevozil približno dva kilometra, preden mi je uspelo medvedka prehiteti.« J. P- D^ji kruh — ^'62 besed Spo^iamo se še dolge razprl o tem, ali naj bi ceno K™ ha dvignili ali ne. Novarliči odborniki so bili precej ^ličnega mnenja, ko so leti razpravljali o kruM'/^ikat pa je podražitvi w Ko nasprotoval, češ da ^ Prizadela tiste z °Sebn™ti dohodki. Ob P°dražitvi, ki jo je razgkr &vršni svet, je pred-sedn&^ ^omeške občinske skupt™ - Franci Kuhar pred zadnj0 °°tinsko sejo krat-ko kreiral: »Danes po- draži™ njftče naspro- toval, . 1 sindikati ne.« Pa Še res ' °*io tako!. HNje menjave ("so dobre K° zadnji seji občin-sPPKtne Kočevje spre- Točno pred znakom Pred Švajgerjevo gostilno parkira na pločniku zmeraj dosti avtomobilov. Postavljeni so celo v dve vrsti, in to prav pred znakom, ki prepoveduje parkiranje. Kazni doslej še niso zahtevali, ob urejanju prometa v Črnomlju pa najbrž ne bo šlo brez tega. Menda se nihče ne boji, da bi imela gostilna zaradi tega kaj manjši promet? Ko se je 5- oktobra okoli 20. ure Lojze Rauh iz Kočevja peljal z avtom iz Strug proti Kočevju, je pri Vrbovcu zagledal na cesti staro medvedko in mladiča/velikega okoli pol metra in dolgega meter. KRPANOV KOTIČEK Smrti sem se ote/ Anti že veste, da me je iskala smrt? Menda ne. Dobro me poslušajte! Lansko leto je bilo. Popotoval sem_ po Dolenjskem. Mrak je Ze padel in noč me je dobila, ko sem jezdil od Turjaka do Rašči-ce. Menda veste, kje so tiste okljuke, kjer smo večkrat čuli za nesreče, ko so morali še mlddi popotni nehotoma pustiti zemljo in domače, čeprav so bili še željni sveta in života. Saj smrti se boji vsak, bogat in siromak, pobožen in hudoben. Vselej sprelete človeka bridke misli, kadar ide mimo teh okljuk, skal in prepadov, ki stoje tam v žalosten spomin mrtvim, živim pa v svarilo. Ovinek je precej dolg in oster, zlasti po tej plati, odkoder sem prišel; kar za mano pridirja voz, ki mu pravijo avto. Bes te opali, kako hitro je vozil. Rinil je mene in kobilico v prepad. Naglo sem zaustavil kobilico in kolikor toliko sva obstala na robu ceste* Ni treba opominjati, da mi je tačas življenje viselo na pajčini in sem že prijel za kljuko na nebeških durih. Moč res imam, ali kaj pomaga, če je nisem mogel rabiti. Ako bi mogel, prijel bi ■krepelo ali pa čevelj in bi z njim ohladil voznika, kamor bi palo. Kaj mi je bilo početi? Zapomnil sem si le številko. Vsaki sekiri se najde toporišče! Tudi temu vozniku bom našel mero! Ne bo mi ušel, ne, tega se ne bojim! Ako imam prav, bodo imeli prav gotovo v ljubljanskem mestu zapisan tudi ta voz, kot imajo zemljo v gruntnih bukvah. Pa si pravim: le pojdi, Krpan, saj do Ljubljane ni tako daleč in pot za nazaj se tačas tudi ne zaraste, da se ne bi mogel vrniti. Povsod vprašujem, čigav je voz LJ 403-47, da bi vedel, kdo me je rinil pred sodni stol, pa mi niso vedeli povedati. Menda so pred tremi leti uničili tablice s temi številkami. če jih živ krst nima več, si mislim, potlej se je pa sama smrt z onega sveta pripeljala z njimi pome. Ali Krpan se ii ne da, bog ve, da ne! MARTIN KRPAN ske jeman ^tut sklada za vzdr- žcvafir upravnih stavb ob- činsV’J^PŠčine, so med dru-girt r ~Javljali tudi, če naj bo doba članotf uPrtrta °dbora dve leti ali štiri * > ter če naj vse za-menpr vsaki dve leti. Pred- sed l I *56ine Miro ' He’ gler ‘ 2,nČno vprašal še in-ie $viu°neta Knavsa, naj P°ve„ rJ? Mnenje. Odgovor je »CJ^no tak: — 1 ®se člane zamenja Vsafte dve leti, *I ~ bi bil° dobro, ^i^ližno tako kot s si**"„icn naši občinski stavbi: *7 .hfo jo popravljajo drv9}, pa jcar naprej n po Bilo PUJSKI NA CUCELJ. Na kmetiji Jožeta in Ančke Zorn v Bučki pri Metliki se je pred petimi tedni izleglo 8 pujskov. Mama jih ni marala, prizadevna gospodarja pa sta jih 14 dni hranila z dudo in mlekom kot dojenčke. Petkrat na dan sta jima dajala cucelj, vstajala tudi ponoči, zdaj je njun trud poplačan. Vseli osem pujskov je zdravih, da je kaj. (Foto: R. Bačer) vm ZADNJA DIRKA ZA ŠPORTNE AVTOMOBILE ALI SREĆA V NESREČI NA »1000 KM OSTERE1CH-RINGA — Samo 30 km pred ciljem je Josephu Siffertu na nedeljski dirki v Zeltwegu zašepal motor porscheja 917. Prehitela ga je de Adamicheva alfa! še dva kroga, še en krog — pa je tudi alfi zmanjkalo sape (izteklo je olje) in zapeljati je morala v boks Počasi, a zmagoslavno je Jo Siffert prvi zapeljal skozi cilj ter dobil pokal, venec (na »liki zgoraj desno) in bogato nagrado. Prvi je priskoči) k zmagovalčevem avtomobilu njegov drugi pilot Brian Redman (levo zgoraj) — Zagrizeni spopad se je začel že na startu (spodaj): Ickx (terrari — 31) je silovito potegnil, dolžino voza za njim sta lanski Siffertov sozmagovalec iste dirke Ahrens (porsche — 20) in Siffert (porsche — 23), zadaj v sredi pa de Adamich (alfa — 3). Ce ne bi moral* 31. 21 (Elford — Attwood), 20 in K (Rodriguez — porsche) zaradi okvar odstopiti, bi bil boj še ostrejši. — Na sliki čisto spodaj so člani novomeške športne sekcije AMD, ki so se tokrat odpeljali v Zeltvveg z dvema avtobusoma GORJANCEV — zaenkrat še samo kot gledalci! (Foto- M. Moškon). ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ : Spoznanje V kotlini sredi visokih hribov je ležala vasica, kjer je živelo nekaj kmečkih družin. Delali so od jutra do večera, kajti zemlja je bila suha in nerodovitna in zahtevala je stalno nego. Bogastva v vasi ni bilo- Kdor je bil močnejši za delo, ta je več imel. Sin nekega kmeta, ki je imel številno družino, se je ^zaljubil v revno preprosto, kmečko dekle. »Navadno so take dobre žene, ker niso razvajene,« si je mislil. »Nič zato, če je revna! Skupaj bova že nekaj zbrala. V dvoje je laže.« Dekle mu je bilo všeč, ker je bila lepa in dobrega srca. V to je bil prepričan. Zasnubil jo je in kmalu sta se poročila. Prvi dnevi po poroki so bili kot v sanjah. Drug drugemu sta izkazovala neizmerno ljubezen. Vendar dnevi so hitro minevali in mož je opažal, da so njegova žena čudno spreminja. Rodil se jima je prvi otrok, kmalu drugi in na poti je bil tretji. Oče jih je lepo vzgajal, v materi pa ni nihče videl tega, kar bi moralo biti- Nikoli se ni z otroki pogovarjala kot mati, nikoli jih ni ljubkovala in toplo sprejela, kadar so prišli domov. Nekoč so moža poklicali k vojakom. Prosil je ženo, naj mu pripravi popotnico, žena pa mu je odgovorila: »še nikoli nisem ničesar pekla zvečer, pa tudi danes ne bom!« Na kmetih pa za to čez dan seveda ni časa. Sedaj je mož končno spoznal svojo ženo. Sklenil je, da jo bo zapustil in začel živeti znova, vendar ga je zadržala misel na otroke, če odide, bodo ob taki materi otroci ostali brez obeh. »Zaradi otrok!« je sklenil. »Bolje je potrpeti, saj življenje je tako kratko, otroci pa bodo le imeli dom.« ŠTEFKA ŠIMIČ Neizpeta pesem mladosti Bil je tih zimski večer. Kot jate belih ptic so padale snežinke na zemljo. Tišino nastajajoče noči je inotila enakomerna pesem burje, ki je zavijala okrog hiš, se poigravala s snežinkami in se umirila šele v temačnih gozdovih. Mesto, zavito v belo snežno odejo, se je pogrezalo v zimsko noč. Vse je bdlo tiho, le samoten odmev neznankinih korakov je odmeval v noč. Njen korak je bil počasen. Zdelo se je, da se ne zmeni za sneg in mraz, kot da je tudi sama del te neskončne zimske noči. S premrlimi rokami je objemala otroka v svojem naročju in mu s svojim dihom grela prezebli obrazek. Ne nadoma je obstala. Na njenem obrazu, v katerega sta trpljenje in žalost vsekala prve gube, se je pojavil ne žen nasmeh. Spomnila se je bronastega obraza, črnih, od potu zlepljenih las in kot morje modrih oča. V srcu se ji je pojavilo hrepenenje po nečem, česar ni mogla doseči. Nejasno je čutila, da je to hrepenenje povezano z lepimi Hinkovimi očmi. Ljubila ga je z vso močjo prve ljubezni prav tu, kjer so v sunkih burje drhtele breze. Tu sta se spoznala. Dan za dnem sta prihajala pod zlatolase breze, ki so čuvale njun sen, njuno ljubezen. Zrla sta v zeleno-modro reko, ki je brzela mimo. Spomnila se je tiste tihe noči, ko je z gora zavel veter in so se odprli prvii cvetovi. Sedela sta na zeleneči travi, prisluškovala šepetu vetra ter gledala zvezde, ki so utripale nad njima. Nizko so se sklanjale breze, toda nista jih videla. To noč se je spočelo bitje, sad njune ljubezni. S sedemnajstimi leti je postala mati. Ostala je sama s svojim otrokom, kajti za starše je več ni bilo. On, ld mu je podarila vso svojo ljubezen, nežnost in zaupanje, je odšel. Njen dom je postala ulica. Toda ta ji ni mogla nuditi tople sobe in hrane. Ničesar ji ni mogla dati. Zaman je iskala rešitve. Z negotovimi koraki je krenila proti reki, ki jo je nekoč imenovala raka življenja. Reka je zamolklo bobnela. Zdelo se ji je, kot da jo vabi v svoj objem. Za tre nutek je obstala. Pogledala je otroka, ki je jokal zaradi mraza in ker je bil lačen. Sedemnajstletna mati je poslednjič poljubila drobno bitje, nato pa s solzami v očeh in s trpkim spoznanjem, da nima nikogar, ki bi ji pomagal, z otrokom v naročju skočila v reko. Prediren krik, zamolkel pljusk, nato pa je vse objela tišina. Reka je odnesla dvoje življenj. Izza vej vitkih brez je pokukal bledi mesec in nad reko razlil srebrni saj. Zdelo se je, kot da poveličuje tre nutek. smrti- Bele breze so tiho zašumele, nato pa onemele, kot da hočejo v svojih krošnjah ohraniti mladosten sen, neizpeto pesem mladosti. IRENA Mati za hčer Nekje na Bizeljskem so imeli pri hiši dve mački — mater in hčer. Ker življenje niti mačkam dandanes ni lahko in se morajo težko boriti za vsakdanjo miško, je bilo za obe pri hiši premalo grižljajev. Končno se je mlajša starejši umaknila in se utaborila na sosedovem skednju na polju. Kmalu nato sta obe mački postali materi- Ena je imela svoje mladiče v hiši, druga pa v skednju. Mačko, ki se je preživljala na polju, je nekega dne ustrelil sosedov sin. Žival in njeni slepi mladiči, ki jim je pretila smrt zaradi lakote, so se vsem smilili. Bili so že povsem sestradani, ko jih je našla sitara hišna mačka- Velikodušno jih je prenesla v svoje gnezdo, jih dojila, skupno s svojimi mladiči in jih tako ohranila pri življenju. ^ Lahko ba rekli, da je ravnala po človeško. Ko bi le vsi ljudje tako ravnali! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ I Pripadniki garnizije na sejmu elektronike V soboto, 10. otatobra, je skupina vojaških starešin in civilistov, zaposlenih na leta iišču v Cerkljah, obiskala sejem elektronike v Ljubljani. Pripadniki garnizije so se najdlje ustavljali pred izdelki kranjske Iskre in tovarne RR iz Niša. Na razstavi so tako pobliže spoznali sodobne dosežke elektronske industrije. Delegacija iz Brežic v Veliki Plani Konec minulega tedna je bratska' srbska občina Velika Plana slavila 26. obletnico osvoboditve. Na praznovanje so. povabili tudi predstavnike Brežic. V delegaciji, ki so zastopali brežiško obično, so bili: Stanko Skaler, predsednik občinske konference SZDL, Prane Skinder, sekretar komiteja občinske konference ZK, in Prane Germov-šek. Ponujena roka za pomoč Globoški rudnik nima svoje komercialne službe, zato bo prevzela prodajo na domačem tržišču Jugokeramika iz Zagreba, ki je eden največjih odjemalcev gline. Podjetje je ponudilo rudniku tudi tehnično pomoč pri uresničevanju sanacijskega načrta. 6,200.000 jajc na leto Agraria ima v Cerkljah 4 velike kokošnjake (prej hlevi za govedo) , v katerih redi 25 tisoč kokoši. Na leto dajo te nad šest milijonov jajc. Po pogodbi jih oddajajo ljubljanski Emoni. Spomenik prihodnje leto? Zveza združenj borcev NOV za brežiško občino ima že dolgo v načrtu postavitev spomenika padlim borcem ln drugim žrtvam zadnje vojne. Računajo, da bodo Brežice dobile spomenik prihodnje leto. za 30 obletnico vstaje in preseljevanja ljudi iz teh krajev. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekle štirinajst dni so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnic: Franc Zorenč, otrok iz Trebč, je padel z drevesa in si poškodoval levo nogo; Josip Postružin, otrok iz Raaakovega, je padel pod voz in si poškodoval levo nogo; Dubravka Kramarja, učenca iz Laduča. je nekdo povozil z avtom in mu prizadel poškodbe po glavi; Stanko Reberšak, delavec iz Curnovca, si Je pri prometni nesreći zlomi! levo nogo; Franc Ga-iparin, elektrovarilec iz Gaberja, je padel z lestve in si poškodoval levo ramo in desno nogo; Jože Zavišek, delavec iz Dramelj, si Je pri prometni nesreči poškodoval levo nogo; Vladko Gračner, dijak iz Sremiča, Je padel z motorjem in si poškodoval glavo, desno roko in levo nogo; Fanika Udovič, delavka iz Gazic, je padla s kolesom in si poškodovala glavo; Martin Drenek, kmet iz Stare vasi, Je padel pod voz in si poškodoval levo nogo; Franja Jaklencca, delavca iz Molvic, Je nekdo povozil z avtom in mu prizadejal poškodbe po desni nogi. Učenci 8. razreda osnovne šole na Veliki Dolini v prostem času večkrat poprimejo za krampe in lopate. Urejajo si igrišče, ki ga jim bodo do praznika brežiške občine — 28. oktobra asfaltirali in tako izpolnili lansko obljubo. (Foto: Jožica Teppey) Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V BREŽICAH Dovolj za danes, premalo za jutri Izkoristiti obdobje velikega povpraševanja po izdelkih predvsem za nakup novih strojev, manj za pretirano poviševanje osebnih dohodkov Te dni so brežiški gospodarstveniki skupaj z odborniki občinske skupščine ocenjevali gospodarjenje v prvem polletju. Z obžalovanjem so ugotovili, da maitična podjetja iz drugih občin še vedno ne pošiljajo podatkov za svoje obrate. potkov za pristop k srednje, ročnim programom. S. KUNEJ Prireditev za praznik občine Brežice SOBOTA, 17. oktobra ob 13. uri Tekmovanje lovskih družin v streljanju na glinaste golobe za pokal SOb Brežice P Lovskem domu v Globokem ob 19. uri Republiška rokometna liga: Tržič Brežic© in 20. uri in 01ympia-Brežice, na rokometnem igrišču v Brežicah NEDELJA, 18. oktobra ' ob 14. uri Moto Cros na Čatežu ob Savi (dvoboj Hrva ska-Slovenija) SREDA, 21. oktobra . ob 14. uri Rokometno prvenstvo osnovnih šol obci Brežice — učenke, na igrišču pri osnovni šoli v Artičah ' p ob 14. uri Rokometno prvenstvo osnovnih šol občin Brežice — učenci, na igrišču pri osnovni šoli Vel. Dolina ČETRTEK, 22. oktoira ob 10. uri Otvoritev ceste Sentlenart—Sp. Pohanca ob 11. uri Otvoritev športnega igrišča pri osnovni so Artiče PETEK, 23. oktobra . ob 14. uri Pokalno tekmovanje v atletiki prvakov prvakinj osnovnih šol v 12 disciplinah, na stadionu TVD Partizan Brežice ob 15. uri Teniški dvoboj: Novo mesto-Brežice, na rokometnem igrišču v Brežicah SOBOTA, 24. oktobra ob 9. uri Otvoritev vodovoda Sromlje-Volčje ob 15. uri Otvoritev ceste Pečice—PodSTeda ob 19. uri Republiška rokometna liga »Polet« Murs in 20. uri Sobota — Brežice (ženske in moški) Skupni dohodek gospodar- podjetja računati na ustalitev stva se je povečal za 5 odstot- tržnih razmer. To bo marsika kov. Za sklade so odštele de- tero delavno organizacijo lovne organizacije 16 odst- spravilo ob nadpovprečni dokov dohodka, za osebne pre- biček. Skupščna jim je pri-jemke pa so porabile 84 odst. poročila, naj izkoristijo kon-To razmerje se brez upošteva- junktumo obdobje za izbolj-nja tovarne pohištva in rudni- šanje opreme in delovnega ka Globoko povečuje v korist postopka. će bodo taki kolek- _ skladov na 70:30. Omenjeni tivi gledali le na izboljšanje pridelku. Toda pri marsi-delovni organizaciji sta imeli življenjske ravni zaposlenih, ^ateri ni dovolj de- v prvi polovici leta izgubo, bo imelo to lahko slabe po- lovnih rok, da bi dozorelo Osebni dohodki so se povečali sledice. Gre za to, da se utr sadje pravočasno pospra-v tem obdobju za 22 do 25 dijo temelji za jutrišnji ob-odst. stoj. Večina podjetij je pospeše. Glede na trenutno težke po-no začela odpisovati zastare- goje gospodarjenja so polletni le stroje, kar je skupščina uspeh odborniki dobro oceni- ugodno ocenila. Nad podraži- h, če upoštevamo prihodnost, tvijo in pomanjkanjem mate- pa položaj ni tako obetaven. Podjetja bodo morala okrepiti gospodarjenje s svojim denarjem in se manj oslanjati na tuja sredstva, ki jih pre-močno obremenjujejo. Razprava o srednjeročnem PRI MARTINU HEIMBRINGU NA PONIKVAH OBIRAJO SADJE KUPCI Pomoč šolarjev mi je dobrodošla Dolinci imamo zelo zdravo sadje, prav nič nam ga ni treba škropiti riala se pritožujejo v lesni industriji in kovinarski obrti. Podjetja so razen tega v zadregi za obrtni kapital in so bila prisiljena najemati tudi neugodne kredite, kar zadeva Okoliš Velike Doline je znan po dobrem sadnem vile. Ljudje si pomagajo tako, da spustijo v sadovnjake kupce in jim prepustijo obiranje. Martin Heimbring s Poni-kev ima letos pet ton jabolk. Kdor pride, si jih lahko nabere po dinar kilogram. Z ženo nista več kos delu na posestvu. Pomaga jim druga družina za polovičen pridelek. »Ali upate, da bodo letoš- rodijo 25 jablan sem n ja jabolka šla v denar?« cepil in tiste so ene naj me je zanimalo. rodnih,« v,«noi?< »Upam že, upam, kako pa »Odkod prihajajo se nam bo posrečilo pro- »Največ iz Zagreba ^ dati pridelek, ne vem. če mobora. Dve toni ja tos lahko oberejo s tal, | bUC> lestve. Ob sobotah in ne«* ljah je v sadovnjaku bolj živo. Vesel sem, ce j živžav, saj to pomeni, bom nekaj prodai m žil.« 1 Mleko se še najbolj izplača Anton 2nidarSič iz odplačilo. Zaposlenost se je načrtu Spodnjega Posavja je v tem obdobju povečala in pričakovati je, da se bodo v kratkem odprle še nove mož-nosti. Vredno Je omeniti Gozdno gospodarstvo, ki je svoj dohodek desetkratno povečalo. morala z dnevnega reda po bližnjici. Odborniki so se zadovoljili z obširno obrazložitvijo podpredsednika Ivana 2i-viča in povedano sprejeli brez pripomb. Z začeto potjo soglašajo, kaj več pa bodo re- Na to niso vplivale le višje kli, ko bodo zvedeli, kaj so cene lesa, ampak tudi izbolj šana organizacija dela m boljša opremljenost s stroji. Vi-sok o rentabilnost so dosegle tudi delovne organizacije, ki izdelujejo gradbeni material Prej ali slej bodo morala strokovnjaki predvideli v svojih načrtih. Javno 90 zahtevali od republiških organov, naj ti omogočijo izdelavo na- NOVO V BREŽICAH ■ MOŠKI PEVSKI ZBOR DRI). ŠTVA BRATOV MILAVCEV je minulo soboto nastopil v brežiški bolnišnici. Koncert Je namenil bolnikom ln bolniškemu osebju. Pevci so pripravili pacientom prijetno presenečenje, ■ DIJAKI NA POUČNEM IZLETU. Dva Četrta razreda gimnazije v Brežicah sta pred nedavnim obiskala Ptuj, Ptujsko goro, Mursko Soboto ln Veliko Polano, rojstni kraj Miška Kranjca. V Ptujskem gradu so si dijaki ogledali dragocene muzejske zbirke. ■ TRBOVELJSKI MILIČNIKI V BREŽICAH. Skupina miličnikov in uslužbencev postaje mliice v Trbovljah je pred dnevi obiskala poklicne tovariše v Brežicah. O-glodali so sl Posavski muzej in zdravilišče Cateške Toplice. Zatem so se odpeljali še na letališče cerkljanske garnizije. Tam so imeli priložnost za ogled letal, pa tudi za pogovore s piloti in tehničnim osebjem. Ta obisk je bil kori- sten za načrte splošne ljudske ob rambe in za modsobojno spozna vanje. ■ OSEBNI PREJEMKI ZAOSTAJAJO ZA DRUGIMI V SLOVENIJI. V slovenski lesni industriji so povprečni izplačani osebni dohodki precej ve«5Jl kot v brežiški tovarni pohištva. V Brežicah dobi delavec povprečno 1020 dinarjev dohodka, slovensko povprečje pa Je 1200 dinarjev. Tovamo pohitiva so precej prizadele višje cene lesa in drugih materialov. Les plačujejo 18 do 30 odstotkov draže kot lani, svoje Izdelke pa so povišali za 7 do 8 odstotkov. ■ JESENSKA RAZPRODAJA. Poslovalnica s tekstilom in konfekcijo MODA v Brežicah je dala v prodajo veliko zimskih plaščev in druge konfekcije. Kupci so jih lahko dobili po znižanih cenah. • Kdor ne gleda na modo, ampak bolj na koristnost, si je ln si bo še lahko privoščil toplo obleko ceneje kot sdcer. »Bogata sadna letina mi prinaša veselje in skrbi obenem, saj pet ton sadja ni mogoče obrati kar mimogrede,« meni Martin Heimbring. sadjar z dušo in telesom. je jabolk preveč, ni dobro, če jih je premalo, pa tudd ne. Za stiskanje dajem sadje po 20 par. Rad bi, da md bi pri obiranju tudi letos pomagali šolarji. Za plačilo jim bom dal jabolka za šolsko kuhinjo. Nekaj pa bom dodal še v denarju.« »So vam otroci potemtakem že pomagali?« »Da, lani im predlanskim. Tudi letos se bom obrnil na ________________ ravnatelja dolinske šole za pri Brežicah je eden pomoč. Prepričan sem, da kmetov, ki je prod:al mi je ne bo odrekel. Saj za traktor. Pomagal si J ^ ne bi prosil za šolarje, če kredita. Sicer pa ima v ^ bi bilo kaj mladih ljudi za §e vedno šest mlekaric. ,j0 delo. Vsak, kdor kolikor to- da se to dandanes še naj ^ liko dobro napravi šolo, od- obnese. Krompirja ne■ ^ ide v dolino za lažjim kru- na veliko prideloval. P p^f, hom, zato mladih delavcev ■ cc tod okoli ni.« »Imate v vašem sadovnjaku dobre sorte jabolk?« »Imam, stare in nove: zlato parmeno, Baumanovo reneto, pogačarico, krivopecelj, mešanice, londonski peping, bo-skopski kosrrtač in še vrsto drugih znanih sort. Čeravno sem prekoračil že 74. leto, še vedno sadim mlado drevje. Letos sem posadil 25 orehovih drevesc in več vrst jabolk. Sliv imam enajst sort, in tako druga za drugo na veliko pndeiovtu. * -j, ceno ima, od 55 do letoS Odvečen pridelek b° prodal v Brežicah. BREŽIŠKE VESTI IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekle štirinajst dni so v brežiški porodnišnici rodile: Dragica Zorko lz Ravni — Jožeta, Dragica Matas iz Drenja — Lovorko, Dragica Popelar iz Sevnice — Sašo, Ana Možic iz Sevnice — Ano, Kata Lukšič iz Kostanjevice — Biserko; Terezija Ivanuša iz 2upelevca — Zinko, Terezija Petan z Oklukove gore — Janka, Terezija Pavlovič Iz Gor. Pirošice — deklico, Jelena Pavlovič iz Brdovca — Suzano, Renata Ilrgar iz Laduča — Diano, Dragica Lorber iz Brežic — Gorazda, Dcsanka Trgovčevič iz Brežip — deklico, Pavla Furlan iz Mihalovca — dečka, Ema Rostohar iz Krškega — Tomaža, Do-brila Dodič iz Brežic — dećka, Ana Travnikar iz Podvinja — Marjano, Marija Ferenčak iz Brega-ne — Vlaso, Ljubica Erdelič iz Brezja — dečka, Kata Kaluder iz Konjščice — Zdravka, Antonija Balon iz Brezovice — dečka, Anica Sokolović Iz Samobora — dečka, Marija Jazbec iz Sevnice — Jožeta in Rozalija Planinc iz Anov-ca — Vinka. — Čestitamo! UMRLI SO Pretekle štirinajst dni so v brežiški bolnišnici umrli: Fanika Tnrovec, upokojenka iz Samobora, stara 82 let; Jože Horvat, voj. invalid iz Kremena, star 74 let; Andrija Ferenčak, kmet iz Luke, star 78 let; Robert Kralj, upokojenec iz Tranja. star 65 let, _ _ — in Matija Nečemer, kmet lz prže- _________ „ več enako če vasi, star 93 let. TRGOVSKO PODJETJE »LJUDSKA POTROŠNJA« BREŽICE obvešča potrošnike, da je odprlo v Brežicah v stavbi poleg Turist hotela nov SALON POHIŠTVA Na 1000 m2 razstavnega in prodajnega prostora sl lahko ogledate vso obširnost zalog pohištva in opreme, ki bo zadovoljila vsako željo in vsak okus. Za ogled in nakup se priporoča trgovsko podjetje »LJUDSKA POTROŠNJA« BREZICE. Anton ZnidarMf Por njive krompir- ™ veliko zalezt.o j Tcppcy> ’ pove^1 __ NiimeraV ,o število krav v ^rlne _ Rad bi. toaa ^ga s s, prlvoMitP stema. PosastJ več razdrobljen ^ va> n _ Kaj P« fn KORAK BLI2E K BOLJŠI IZBIRI IN UGODNEJŠIM CENAM Hočemo le to, kar drugi že imajo Bosta tovarni Lisca in Labod pripravljeni prodajati svoje izdelke tudi v krških obratih? Sindikat se priporoča za to v imenu članstva 9. oktobra je občinski sindikalni svet naslovil na občinsko skupščino v Krškem pismo, v katerem se priporoča za posredovanje pri dveh konfekcijskih tovarnah: pri novomeškem Labodu jn pri sevniški Used. .Obe tovarni imata po en obrat v krški občini, Lisca Senovem, Labod v Kr-^oma’ na sedežih marčnih delovnih organizacij, vsaka svojo prodajal-V teh trgovinah dobijo °mači delavci in drugi kup v izdelke podjetja ceneje °t drugod. Ceneje zato, ker *^e to mimo trgovske mreže v blago ni vračunana trgovska marža. Ta znaša osem 0 deset odstotkov. Izdelki Napako pa so tudi do 30 odstotkov cenejši. Sindikat se torej zavzema to, da bi bili teh ugodno-^ deležni tudi Krčani. V pri-skupščini izraža sin-svet prepričanje, da ii Ja. ^ prezahtevna in da bi „j. podjetji lahko ustre-jL: p°t do njiju bi morala likati skupščina. Njeno Posredovanje prav gotovo ne naletelo na gluha ušesa. kakršno zahteva io kat, ni nekaj novega, saj , Poanaj° tudi drugod. Ni v.:,. a ^ daleč, dovolj je stoli,*. Volne v Laškem, do j. 1 v Metliki, do Polzele v VJU’ do Novoteksa v No-mestu in še kam. Sindikat pričakuje v prvi razumevanje od skup- ščine, nato pa seveda od obeh podjetij, ki zaposlujeta v obratih na Senovem in v Krškem občane s krškega območja. Svojo zahtevo opira sindikat na ugotovitve pri obravnavanju polletnih gospodarskih uspehov v septembru. Tedaj je namreč tekla beseda o razvitosti in založenosti tr- govine. Odborniki so se pridružili priporočilu ObSS, da bi morala trgovina poskrbeti za večjo .izbiro zlasti pri tekstilnem . blagu in pohištvu. Priporočilo vsebuje zahtevo po večjih zalogah, po boljši kakovosti blaga in ugodnih cenah za nakup. Tokrat gre za ukrep, ki bo zadovoljil kupce z izdelki dveh konfekcijskih tovarn. Gre za ugodnosti, ki jih trgovina na more nuditi, podjetje pa jim lahko ustreže. J. TEPPEY Premerimo, do kod smo prišli Občinska konferenca Zveze komunistov v Krškem si je izbrala mesec oktober za obravnavanje gospodarskega razvoja domače občine. Težišče razprav bo osredotočeno na pripravo srednjeročnega in dolgoročnega načrta. Eno naslednjih sej bo konferenca posvetila graditvi organizacij Zveze komunistov in strokovni zasedbi v gospodarstvu in drugih dejavnostih. V zvezi s tem bo na dnevnem redu štipendijska politika, -sodelovanje s študenti in njihovi stiki z delovnimi organizacijami. Posebej se bodo komunisti zavzeli za Utrjevanje mladinske organizacije. Prevetrili bodo sklepe, ki so jih o tem sprejemali na raznih po- Bodo odgovornost za zvišane cene spet naprtili samo proizvajalcem? Tudi letos težave pri obiranju sadja - V hladilnici preveč ročnega dela -Uvoznik strojev nima posluha za kmetijske potrebe Krško v. začetku oktobra ... Sadovnjaki Agro-kombinata v Leskovcu in Stari vasi so končno obrani. Letošnji pridelek ne bo rekorden, vendar še vedno zadovoljiv. Radio brežice 16P15T_^K’ 16- OKTOBRA: 16.00- feMla, 16 ™ P0' ftTB _ ifi r~ Nove plošče 16 50 - Novosti ^ Sl E zavarovanja - zad- vr 28 Javno razpravo. ,'anie — Obvestila in re- tiaja. -^00-18.00 — Glasbena od-/^rali sle sami. 18. OKTOBRA: 10 30 ZaPis * rwK?^lmivosti — Reportažni V p°savh. Pr®dsednika CK ZKS !>je J': r~ Zdravstveno predava- 1Jenje M,rko Bric — Delo,.živ- „ SfeSKT- žrafsr * n i Pisi , “*• Olga Lupšina: Pred- Al1 iščete ze kako drugo re ^etom f Proizvodnjo in pro- šitev? r: Poje Yv£\r Pozab>Jenl pevci ___________________________________:— Revnih !? Montand — Iz naših i ^taniovi«. — obisk v nL sporeri C" Obvestila, reklame ^atii ^L.v^^atografov. 12.30 ces‘itajo in pozdravljajo. Odgovori na vprašanja, ki smo jih zastavili direktorju Agrokombinata tovarišu Nun-čiču, nam pojasnjujejo vzroke za njihove težave, S svojo neposlovnostjo jih marsikdaj povzročajo tisti, ki bi morali v prvi vrsti skrbeti za razvoj kmetijstva. — Pomanjkanje sezonskih delavcev je v kmetijstvu zelo občutno. Kako ste sl pomagali pri vas? — Za obiranje sadja smo razen redno zaposlenih računali še na 80 do 90 sezon-oev. Na delavce iz Bosne se nismo mogli zanašati, zato sqio jih tokrat iskali v domači občini. Z oglasi ▼ časopisju in po radiu smo jih dobili okoli 60. Zadnje dni so pomagali dijaki tehniške srednje šole in vojaki iz Cerkelj. — Težave s sezonoi bodo 20. OKTOBRA: 16.00— Programa ln mi- 38 značkarjev V letošnjem letu so se pod-mladkarji Planinskega društva Bohor v Senovem vključili v tekmovanje za znak vTi ° mn« ui im* ~— - --v- — - ^ I8.ls-.i7 ,c lom Maksa Kumra »Pionirja planinca«. 37 pio-f4$.a’lclnirjev je izpolnilo pogoje za P« “5™ jw|e^sk0Sa lista — Te-l* ,a’ k°montar - Obve- sv 5M8 00^ 1,1 Pr^ed filmov. ^Ofilov _ ~ Iz zbirk naših di-Pasbena oddaja bronasti znak, en planinec pa je dobil srebrno priznanje. Po številu osvojenih znakov so senovski podmladka rji neuradni slovenski rekorderji. - — Ugotovili smo, da nastaja v delovnem procesu od obiranja do uskladiščenja sadja ozko grlo v naši hladilnici. Zato bomo drugo leto uredili pokrite prostore za sortiranje sadja. Po grobem odbiranju v sadovnjaku bomo v sortirnici izločili industrijsko sadje. V hladilne komore bo tako prišlo le prvovrstno sadje. — Pn delu t hladilnici opažamo veliko ročnega opravila. Ali ne izgubite prav zaradi tega veliko delovnega časa? — Res je. Viličar, ki ga že imamo, dviguje gajbice s sadjem le do treh metrov višine. Naprej jih dvigujemo ročno. Drugi viličar smo naročili že V vlogi gostitelja Delavska univerza v Brežicah vabi v svoje šolske klopi prodajalce, sprevodnike, gostinske delavce, uslužbence Petrola, lastnike bujskih sob, miličnike in vse tiste občane, ki prihajajo v stik s turisti. V tečajih jih bodo predavatelji seznanjali s kulturnimi znamenitostmi Posavja, z družbeno ureditvijo pri nas, z ureditvijo turističnih sob in domov s pomenom cvetja za prikiupnejšj videz hiše in s pravilnim odnosom do gostov. m W ^°brii, ,llet Ivan Abram z Dobrave (tretji z leve) z otroki- V hlevu ima Al *ajst k* telice. Pri molži pomagajo vsi otroci. Ko bo šel drugo ai*l0vii1r(/,Si. *‘n *n Vot,oči Kosl>°dar k vojakom (zadnji na desni), bodo pri kupili molzni stroj- število krav molznic nameravajo pomnožiti na 18. (Foto: J-Teppey) februarja. Zato se sliši skoraj neverjetno, da ga še nimamo. Videti je, da uvoznik Agrotehnika in Kmetijska banka ne dihata s kmetijstvom. Kljub številnim posredovanjem in zagotovilom da bo stroj za obiranja sadja v Krškem, je ostalo le pri obljubah. »Obljube« pa nam povzročajo le dodatne stroške in dodatno obremenjujejo naše pridelke. Odgovornost za višje cene sadju pa bodo znova naprtili le proizvajalcu. 2. S. svetih že pred meseci, čas je namreč že, da bi zaživele specializirane mladinske organizacije, predvsem taborniška, Ljudska tehnika, planinska in še mnoge druge, ki so za mlade ljudi zlasti privlačne. Komisija raziskuje Na željo odbornikov in občinskega sindikalnega sveta so v Krškem imenovali komisijo za pregled poslovanja v Zavodu za komunalno dejavnost. Njena naloga je, da ugotovi, kakšna je njegova družbena vloga in kako jo opravlja. O izsledkih bo komisija poročala na eni prihodnjih občinsikih sej. Prenovitev vodovoda na Raki Ker je raški vodovod, ki so ga baje leta 1908 dobili iz Gradca, popolnoma dotrajan, namerava tamkajšnja krajevna skupnost v sodelovanju z občani z Rake položiti v zemljo nove cevi in napeljati vodo v hiše. Stari hidranti so skoraj popolnoma neuporabni in stare vodovodne cevi na več mestih puščajo vodo v zemljo. Invalidske delavnice delajo za tujino Podjetje IDB iz Brestanice je letos razširilo prodajo svojih izdelkov po vsej državi. S tem sii je učvrstilo finančni položaj. Podjetje si je uspešno utrlo pot v tujino. 2e nekaj časa izpolnjuje naročila za zahodnonemško tvrdko Metallvverk iz Biiblin. gena. Zanjo izdeluje alumini-jaste odlitke iz materiala, kd mu ga tuje podjetje samo dobavlja. „Dolenj’ca“ ima vsak sedmi Vloga tiska in obveščanja v občini Krško Zadnja seja izvršnega odbora občinske konference SZDL je ugotovila, da je splošno obveščanje občanov krške "Občine zadovoljivo. Dolenjski list, kjer ima krška občina svojo stalno stran, ima naročen vsak sedmi občan. Dnevnik »Delo« prebirajo največ v večjih naseljih. Vsaka družina ima svoj radijski sprejemnik, po en televizor pa pride na 9 občanov. V vseh naštetih virih splošnega obveščanja je v zadnjem času vse več vesti iz krške občine, saj je dopisovanje bolje urejeno. Slabše pa je obveščanje v delovnih organizacijah. Posledica takega stanja so pogosti nesporazumi, ki škodijo delovni organizaciji in širši skupnosti. Le v tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj«, senovski Lisci in obratu Gozdnega gospodarstva je obveščanje zaposlenih urejeno. Ostala podjetja obveščajo svoje zaposlene z obešanjem sejnih zapisnikov na oglasne deske. Skupaj z občinsko skupščino in občinskim sindikalnim svetom bo zato SZDL še naprej podpirala Dolenjski list in ga širila predvsem v podjetjih, razen tega pa bo skušala urediti pravočasno in temeljno obve- 4.000 kg kruha dnevno Krčani so zadovoljni z oskrbo s kruhom, odkar je julija začela obratovati nova pekama. Ta obrat podjetja 2ito meri 600 kvadratnih metrov in v njem lahko spečejo v dveh izmenah po 4.000 kilogramov kruha na dan. Za sedaj je vgrajena le ena peč. Sodobna pekama je veljala dva milijona dinarjev, za opremo pa Je dalo žito en milijon dinarjev. ščanje v delovnih organizacijah. 2. S. vsak četrtek ZA MLADE PO SRCU IMPERIAL proizvaja več Od aprila letos posluje tovarna čokolade Imperial pod okriljem živilskega kombinata 2ito iz Ljubljane. V prvem polletju je obrat povečal proizvodnjo za 14 odst., celotni dohodek pa za 13,9 odst. Število zaposlenih so povečali od 83 na 90. V prvem polletju so izvozili za 308 tisočakov žvečilnega gumija. Kupujejo ga za sedaj samo še na Madžarskem, poskušali pa ga bodo prodati tudi v druge evropske dežele. Denar za stanovanja borcev V krški občini so borci deležni učinkovite pomoči pri gradnji oziroma popravilu stanovanj. Lani so jim dah 584.348 dinarjev posojila, vsega denarja pa je bilo na voljo nekaj nad milijon dinarjev. Neizkoriščeni del so razdelili prosilcem letos. Clam ZB NOV so dobili odobrenih 612 tisoč din za gradnjo novih hiš, 328 tisoč din za preureditev, 107 tisoč din za nakup stanovanj in 20 tisoč din v obliki premostitvenih posojil- Za, četrtino večji dobiček Na Senovem zmanjšujejo količine izkopanega premoga. Del rudarjev ne dela več v jami, ampak se pripravlja na delo v obratu gradbenih žerjavov, ki ga bo zgradila Metalna iz Maribora. Od prvega maja letos imajo tudi rudarji skrajšan delovni tednik, ki traja zdaj 45 ur. Čeravno je bila polletna količina premoga za 3.750 ton manjša od lanske, je podjetje ustvarilo za 10. odst. večji dohodek in za- četrtino preseglo planirani dobiček za to obdobje. Dobro leto za krško PAPIRKONFEKCIJO Nakup novih strojev se je v krški Papirkonfekciji hitro obrestoval. Letos so že v prvih šestih mesecih povečali proizvodnjo za skoraj pet odstotkov, dobiček je bil v tem času precej večji kot lani. Nekoliko so k temu pripomogle tudi višje cene, vendar to ne zmanjšuje zaslug kolektiva, ki se trudi, da bi z boljšo opremljenostjo dosegel tudi dobro izkoriščenost strojev. Klemenčič navdušil Olja Doreta Klemenčiča, razstavljena v krški galeriji, so deležna velike pozornosti občinstva. Slikar je bil v petek, 9. oktobra, navzoč pri otvoritvi razstave. Krčani so ga v svojem umetniškem hramu toplo sprejeli, prav tako kot njegova dela, ki so po svojem izirazu in vsebini blizu človeku. krške novice ■ 170 ZASEBNIH HIŠ — Gradnja zasebnih stanovanjskih hiš j« v krški občim vsako leto bolj živahna. V lanskem letu je občinska gradbena inšpekcija izdala 132 gradbenih dovoljenj. Do konca letošnjega leta je dobilo dovoljenje za gradnjo že 170 občanov. ■ NOV VODOVOD — Vas Gora pri Krškem Je pred 10 dnevi dobila vodovod. Gradnjo je denarno podprla občinska skupščina, večino sredstev in dela pa so prispevali vaščani sami. Vodovod, ki je dolg več kakor 2 kilometra, je svečano, izročil namenu predsednik občinske skupščine Jožko Radej. ■ IZOBRAŽEVANJE STARSEV — V jesensko-zimski sezoni bo občinska zveza prijateljev mladine začela s predavanji za starše, ki imajo otroke v predšolskih zavodih in prvih dveh razredih osemletke. Vsebino predavanj bosta skupaj pripravila Delavska univerza in pedagoški aktiv. ■ DISKO KLUB — Krška mla dina že nekaj let pogreša pro- stor, kjer bi se sestajala. Te dni so začeli preurejati podstrešne prostore v domu telovadnega društva »Partizan«. V prostoru, ki so ga mladinci dobili zastonj, bodo uredili čistilnico, prostor za družabne igre, plesišče in bife. Za dokončno ureditev kluba potrebujejo še nekaj denarja, zato iščejo pokrovitelja med delovnimi organizacijami. Otvoritev kluba bo verjetno v mesecu novembru. ■ HORTIKULTURNI KROŽEK — Hortikulturno društvo je prevzelo pokroviteljstvo in vodstvo hortikulturnega krožka na krški osemletki. Krožek bo začel delati še ta mesec. Za uvod so pripravili predvajanje diapozitivov, kd so delo članov društva. ■ TRŽIŠČE ZA KRŠKO SADJE — Agrokombinat bo večino letošnje sadne letine prodal na Hrvaško. Tradicionalni odjemalci so trgovska podjetja v Zagrebu, Splitu in Pulju. Kljub konkurečnim cenam in kvaliteti prodajajo Krčani na slovenskem trgu le malo sadja. , Zasedanje zbora delovnih skupnosti V petek se je v Sevnici sestal na posebni seji zbor delovnih skupnosti. Na dnevnem redu je imel poročilo o gospodarjenju podjetij v prvem polletju ter razpis nadomestnih volitev. Več bomo o zasedanju še poročali. Jožica Jankovič Ob zvokih godbe na pi. hala je velika množica ljudi pospremila na zadnji poti Jožico Jankovič, delavko obrata Lisce iz Krmelja. Pokojna Jožica se je namreč smrtno ponesrečila na cesti Krmelj—Šentjanž, ko je v petek, 2. oktobra, odhajala z dela. Bila je dobra delavka, družabna žena, nadvse pa je ljubila slovensko pesem. Presunljivo je bilo slovo, nobeno oko m ostalo suho. Zapustila je dva nepreskrbljena otroka. B. D. V Sevnici nadomestne volitve V nedeljo, 18. oktobra, bodo v volilni enoti, ki zajema nekdanje ulice Cesto na Dobravo, Poljsko pot, Savsko cesto, Trg svobode in Naselje heroja Maroka nadomestne volitve. Za odbornika občinske skupščine kandidira Valentin Hribar, upokojenec iz Sevnice. Dva dni poprej so na prvem kandidacijskem zboru izbrali dva kandidata: Rudija Cimperška in Naceta Strmoleta. Ker je slednji med tem časom prekinil delovno razmerje, so v torek še enkrat sklicali zbor. RADIO SEVNICA NEDELJA, 18. OKTOBRA: 10.30 — Reklame in oglasi — Zgodilo se je v preteklosti — Elektrotehna vam predstavlja — Kmetijski nasveti — Nekaj o bontonu — Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — Zdravstveni napotki — Civilna zaščita — Zabavna glasba z uganko — Zaključek odoaje. SREDA, 21. OKTOBRA: 16.00 — Reklame in oglasi — Zgodilo se je v preteklosti — Radi ste jih poslušali — Pogovor s sevnlšklmi ribiči — Športne novice — Pogovor z načelnikom oddelka za gospodarstvo — Segli smo na knjižno polico — Glasba za m'ade — Oddaja za najmlajše — Zaključek oddaje. ■ v. » ■ <- KOSTANJEV PIKNIK NA LISCI. Prenovljeni Tončkov dom obiskuje vse več izletnikov. Da bi še popestrili njih bivanje, bodo v soboto popoldne, 24. oktobra, in v nedeljo za tem priredili kostanjev piknik, na katerega vabijo kar največ obiskovalcev. Na sliki: pred domom, od koder je prelep razgled po dolini. (Foto: M. Vesel) KAJ BO S POBUDO, JE ODVISNO OD OBRTNIKOV SAMIH Da ne bo obrtništvo večno šepalo Tudi Sevnico je pritegnil zgled obrtne nabavno-prodajne zadruge iz Jesenic, ki močno spodbuja proizvodno obrt - Ne bi kazalo posnemati? že vrsto let veljajo enake pripombe: terciarne dejavnosti zaostajajo, obrt ne dohaja drugih gospodarskih vej. V sevniški občini je premalo obrtnikov, premalo uslužnostnih in premalo proizvodnih. Cvetd šusmarstvo, kar zdravemu razvoju obrtništva v občini prav gotovo ni v prid. V vsej občini je zdaj 124 obrtnikov, 20 ljudi pa ima tako imenovano popoldansko obrt. To je skupno manj, kot je inšpekcija odkrila šušmar-jev. 2e dalj časa razmišljajo, kako bi poživili obrtništvo, kar bi bilo občinskemu gospodarstvu v veliko korist. Kako organizirati proizvodno obrt, je zgleden primer obrtne nabavno-prodajne zadruge »Metal« Jesenice pri Brežicah, ki združuje 80 obrtnikov in ima 26 milijonov novih dinarjev celotnega dohodka na leto. Prav ta zadruga je veliko pripomogla, da se je močno razširilo obrtništvo v brežiški občini. Osnovno načelo zadruge je, naj vsak obrtnik še nadalje ostane povsem samostojen, prispeva le ustanovni delež. Zadruga v njegovem imenu išče zanj tržišče, prodaja izdelke ter opravlja še nekatere druge usluge. Obrtniku se potem ni treba spoznati na vse, ni mu treba biti proizvajalec, prodajalec, administrator hkrati. Posveča se lahko samo svojemu osnovnemu delu in je pri njem zato bolj uspešen. Omenjena zadruga v Jesenicah tako dobro deluje, da ji delo celo ostaja in ga ponuja še drugim. V Sevnici je to spodbudilo predstavnike občinske skupščine, da so začeli razmišljati, kako bi tudd SEVNIŠKI PABERKI ■ POL ZAVRNJENIH. Nič manj kot 149 proženj za odpis dolga je doslej že dobil svet za gospodarstvo in finance. Za odpise prosijo povečini kmetje, ki težko plcčujejo prispevke. Ugodeno je bilo 100 prošnjam, ker je bilo ugotovljeno, da Je pri nekaterih prosilcih ogroženo življenje, 49 pa so prošnje zavrnili. Nekateri ljudje pač vedno poskusijo, čeravno lahko vnaprej vedo, da Jim ne bo ustreženo. Vsaka prošnja gre čez več tiltrov, pomembno vlogo imajo tudi krajevne organizacije, ki razmere prosilcev najbolj poznajo. ■ PRILOŽNOST ZA SOLO. Sev-niška delavska univerza vabi k vpisu v večerno osnovno Solo, ki bo v Šoštanju, brž ko bo dovolj prijavljencev. Univerza Je pripravljena organizirati tudi šolo za pridobitev gostinske kvalifikacije. Tudi v tem primeru Je še premalo prijav, čeravno Je v občini razen družbenega gostinstva tudi 27 gostišč, od katerih se le malokatero lahko pohvali s kakovostnimi gostinskimi storitvami. ■ SPRTI S PRAVOM? Sevni-Sko Komunalno stanovanjsko podjetje Je samovoljno prekinilo nekatere najemne pogodbe o oddajanju prostora na pokopališču ter začelo obračunavati po višjih cenah, ki Ji je sicer dovolila občinska skupSčina. Prizadeti ljudje se zdaj pritožujejo; po vsej verjetnosti se bo našel kdo, ki bo poskusil tudi na sodišču. ■ GASILSKI IZLET. Zgodaj spomladi Je bil v Sevnici tečaj za gasilske podčastnike. 2e takrat so udeležencem obljubili izlet, vendar so obljubo uresničili Sele Jeseni. 10 oktobra je občinska gasilska zveza vabila gasilce na Izlet v Ljubljano, Jesenioe, Bled, Vrbo in Begunje, kjer je bil pred- viden ogled spomenikov NOB, v Ljubljani in Jesenicah pa ogled poklicne gasilske brigade in njene opreme. ■ PODPORE ZA 44 OTROK. Ko misija za zadeve borcev je prejšnji teden podelila Studijske podpore 44 otrokom udeležencev NOB. Podpore znašajo od 100 do 200 dinarjev na mesec, odvisno od stopnje Sole. ■ KRADEJO CELO CRKE. Kaj naj bi si objestnež pomagal s kovinskimi črkami, ki jih je potrgal od napisa »Kmečki hram« v kolodvorski restavraciji, so se spraševali minuli teden, ko so dejanje prijavili milici. Ugotovljeno Je bilo, da je škode za 320 uinarjev Ostalo je še vprašanje, kaj bo zlikovec s črkami. Najbrž se ne bo učdl obccede, saj smo pri nas nepismenost odpravili. ■ IN SE KOMPRESORJA. Sicer' pa tatovi ne prizanesejo niti Kompresorjem. Na gradbišču gradbenega podjetja »Obnova« Celje pri domu počitka v Loki pri Zidanem mostu so v priročnem skladišču ukradli dva kompresorja. Kaj bodo neki z njima? ■ IIALO GRADIJO. Pri žagi sevniško kovinsko podjetje že gradi nujno potrebne proizvodne prostore. Podjetje tudi letos zelo napreduje. Izmed vseh je letošnje prvo polletje najbolj povečalo dohodek — kar za 60,8 odstotka, če pri tem izvzamemo pogodbeno Šiviljsko delavnico. ■ KRIZANTEME PO 5 DINAR-JEV. V vrtnariji, ki Jo vodi Silva Prlc, pripravljajo večjo količino rumenih krizantem, po katerih je bilo lani največje povpraševanje. Prodajali jih bodo po pet dinarjev ovet. Na dan mrtvih se pripravljajo tudi v drugih vrtnarijah. MODERNIZACIJA ŠOLSKIH STAVB Najprej najbolj nujno V prvem petletnem obdobju: Zabukovje, Boštanj, Blanca in Tržišče, v naslednjem pa vse druge V prihodnjih petih letih bodo najprej na vrsti šole v Zabukovju, Boštanju, na ALI ŽE IMATE PEČ? V prodajalnah ELEKTROTEHNA v Sevnici in Krškem imajo veliko izbiro raznovrstnih peči. . miki VESTNIK Posebno priporočajo uvožene in domače trajno žareče peči, peči na olje, peči EMO in Gorenje ter druge. (PO-E) Loštrk o osnutku zakona Milan Loštrk, zvezni poslanec in direktor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju, je 9. oktobra govoril političnemu aktivu sev-ni.ske občine o osnutku zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Med ljudmi je slišati veliko vprašanj, kako bo v prihodnje urejeno’zdravstveno varstvo kmečkega prebivalstva. Blanci in v Tržišču. V tem času jih bodo popravili in usposobili za sodobnejši pouk, za gradnjo novih šol v Krmelju in Sevnici pa bodo pripravili načrte. Tak je sklep posebne podkomisije, ki v okviru srednjeročnega programa načrtuje potrebe šolstva. Kot je znano, je občinska skupščina Sevnica sprejela desetletni načrt gradenj in popravil šolskih stavb, kar bi po takratnih cenah veljalo 20 milijonov novih dinarjev, po novih pa najmanj eno tretjino več. To obdobje Je razdeljeno v čas do 1976, takrat bodo popravili zgoraj naštete stavbe, ter v obdobje od 1976. do 1980. leta, ko bodo prišle na vrsto vse druge šole, ki so še navedene v programu. In kako bo z denarjem? Podkomisija je imenovala poseben tehnično-finančni odbor, ki bo preučil možnosti. Predvideno je, da bodo načrte plačali z denarjem temelj-ne izobraževalne skupnosti, delno pe iz amortizacije šolskih stavb. Za posojilo bodo zaprosili republiško izobraževalno skupnost, poskusili pa bodo tudi pri bankah. Sev-niška občina se zavzema za nadaljni obstoj medobčinskega sklada za investicije v šol. stvo, ki ima sedež v Novem mestu. Od njega pričakuje namreč dodatno pomoč. NA TEMO: KMEČKI DAVKI Resnica o dajatvah Podatki davčne uprave v Sevnici: skupno plačujejo več, poprečna kmetija pa precej manj v sevniški občini ustanovili tako zadrugo, ki bi lahko veliko pripomgola k razvoju proizvodne obrti. Prve ugotovitve so pokazale, da bi zadrugo lahko ustanovili. Občina je celo pripravljena prispevati svoj delež za obratna sredstva, predvidene pa so tudi olajšave v dajatvah. Po naših predpisih zadostuje za začetek 10 obrtnikov, da se združijo v zadrugo. Med njimi mora seveda vladati zaupanje, notranji odnosi pa morajo biti urejeni s posebnim pravilnikom. Vse to je zaenkrat šele predlog. Zamisel je vredna, da bi jo uresničili, če bi zadruga že kmalu v začetku pokazala svoje prednosti, bi se ji pridružili tudi drugi obrtniki. M. L. Vedno je težko dajati, posebno še, če imaš malo ali če sploh nimaš. Tak je primer z mnogimi kmeti tudi v sevniški občini, kjer je med ljudmi slišati pripombe o velikih dajatvah. Na davčni upravi v Sevnici so postregli s naslednjimi podatki, ki kažejo, kako je z letošnjim obremenjevanjem kmetijskega prebivalstva. Ker se je letos znižala meja katarstrskega dohodka, do katerega so lastniki zemljišč oproščeni prispevka od 2.000 na 1.000 dinarjev), se je število ljudi, ki morajo plačati prispevek, povečalo za 40,4 odstotka. Osnova za odmero se je povečala za 17,7 odstotka, to pomeni, da se je prispevek za zvezo in republiko povečal za prav takšen odstotek, z občinskem prispevkom pa je bilo drugače. Vrsta zemljišč je bila namreč uvrščena v slabšo skupino, zato je bila odmera občinskega pripevka za 9,8 manjša. Kaj pa kupna obremenitev? Letos se je povečala za 8,8 odst. povprečna obremenitev na eno kmečko gospodarstvo pa se je zmanjšala od 1.053 dinarjev na 815 dinarjev, kar je 23 odstotkov manj kot lani. Seveda je treba posebej povedati, da tu ni všteto zdravstveno zavarovanje, ki se je letos spet podražilo. M. L- Na poti so pisemca . . - Sevniškim šušmarjem se te dni ne obeta ravno pretirano prijetna pošta. Inšpekcija jim bo poslala °&' ločbe, odkrila je namreč kakih 150 primerov kršitev, kar je za občino izredno veliko, šušmarji bodo morali plačati davščine, razen tega pa jim bodo dali dve možnosti: če bodo vsaj odslej naprej prijavili popoldansko obrt, jW ne bo treba pred sodniku za prekrške, če pa bodo šušmarstvo nadaljevali, pn bodo preganjali zaradi prekrškov. Silva Fric med rožami (Foto: M. kegan) ZA LEPŠO, PRIJAZNEJŠO SEVNICO Cvetje je dar narave V Sevnici pripravljajo ustanovitev hortikultur*1 nega društva - Govori pobudnica Silva^^^ celo za razstavo?« PriP°v Je Silva. ,e sKie* Zaradi vsega tegia J, rf®* nila dati pobudo. gta. Sevnice se beli od ep , rne- Da je vrt s svojim zelenjem in cvetjem, da so rože na oknih nenadomestljiv sestavni del človeškega okolja, na tem spoznanju gradi tudi Silva Fric, pobudnica hortikulturnega društva v Sevnici. Ustanovili naj hi ga v novembru ali najkasneje v decembru. Ni še dolgo tega, odkar Je kot mlada absolventka višje agronomske šole prevzela vrtnarijo, last kmetijskega kombinata v Sevnici, ln že Je dosegla uspeh, tako da Je s svojim delom zadovoljna. »Ko se zberemo vrtnarji, slišim očitke, zakaj v Sevnici ne ustanovimo društva. Vzgoja lahko naredi največ. Tudi k meni prihajajo kupci in sprašujejo za nasvete. Takole pripominjajo: Vse več nas je ljubiteljev — zakaj kdo ne poskrbi za predavanja, za tekmovanja in morda Sevnice se beli oa r ^e- novanjskih hiš, sta g^jti sto bi bilo rnogoee * 1J0. „etje" tudi smeti ne “ metali v bližnji P° jgj vgŽ-»Ni denar naJva»£J neje je ^ati P** ^ taK* lje Ce bo društvo pred-&i, bo dobro lagali so, naj bi & a, v^ ru turističnega druseprlčalla, dar sem trdn°Jsssnos^\ da bo bolje delalo ^ no. Gre predvsem zdrUžev&-teljstvo, drU.^Vprivlačijo g S" stvu Obravnavajo ^ elano druge nadeve, ^gtva horUkulturn^a linive/< \ bi bile toliko z m- * prepričana Silva K TEZAM ZA SESTAVO ODLOKA Kakšna občinska priznanja? Izvršni odbor SZDL predlaga samo moralna priznanja, ki naj nosijo ime po 4. septembru V četrtek, 8. oktobra, je o njih razpravljal izvršni odbor občinske konference SZDL. Predlagal je, da bi uvedli samo moralna prizna- Statut občine Trebnje v 870jem osmem členu določa, da se »za delo ali za dejanja, ki zaslužijo priznanje in od- 1?-ko, podeljujejo občanom, —— ------- , , . ", x delovnim in drugim organiza- nJa> 50 P ’ ene . in lepo izdelane. Odbor je «jam ter društvom posebna . . . itt, Priznani a« irročali nai bi PredJagai, da bi se imenova- » Ob oMtasMh praznikih. JJP9 * Toda kakšno naj bi bilo ko trebanjska občina slavi Pnznanje in po kakšnih me- občinski praznik. Imenovala ^ naj bi ga podeljevali, naj bi se »plaketa (priznanje) sprašujejo teze za sestavo . 4. september«. °dloka, ki j-ih Je dala v jav- razpravo »cina. *••••••••< občinska skup- Z drugimi predlogi v tezah se je izvršni odbor strinjal, menil pa je, naj bi ta občinska priznanja podeljevala posebna komisija, in ne komisija za odlikovanja pri občinski skupščini. Sprejel je tudi predlog, da bi podeljevali do 5 priznanj na leto, v izjemnih primerih pa naj bd jih občinski odlok dovoljeval tudi več. M. L. Vrbovec: nakazana pot do zemlje 9. oktobra so bili na obisku v Trebnjem člani komisije za prošnje in pritožbe pri republiški skupščini. Skupaj s predstavniki kmetov iz Vrbovca, ki se pritožujejo, da so proti svoji volji darovali gozdove ob podružabljanju zemljišč, ter s predstavniki občinske skupščine in druž-beno-političnih organizacij so preučili nastali položaj. V razgovoru je bila nakazana pravna pot, ki naj bi jo ubrali kmetje. Kmetje namreč zahtevajo zemljo nazaj in trdijo, da so bili skorajda prisiljeni podpisati pogodbo o darovanju. NEVIHTA NA TREBELJANSKEM. V noči od 2. na 3. oktober sc je nad Trebelnim in sosednjimi vasmi razbesnela huda nevihta- Strela je udarjala kot za stavo, med drugim je zažgala tudi skedenj, last Ane žagar z Drečjega vrha. £>m Lado, ki je spal na senu, je hitro planil v hlev, odvezal živino in jo resri. Prihiteli, so tudi gasilci s Trebelnega. Posrečilo se jim je omejiti ogenj, sicer bi zgorela se hiša. žagarjeva družina ima veliko škode, saj je bilo poslopje le malo zavarovano* * (Foto: Leopold Pavlin) V PRETRESU JE URBANISTIČNA DOKUMENTACIJA Načrti so sicer drugi, toda nujni Da bi lahko plačali nekatera nujna dela, naj bi občinska skupščina najela pri Dolenjski banki in hranilnici 150.000 novih dinarjev posojila Danes zasedanje skupščine Danes se bosta v Trebnjem sestala zbora občinske skupščine. Na dnevnem redu je poročilo o plačevanju pri. spevkov in davkov, odlok o sprejetju zazidalnega načrta industrijskega rezervata tovarne »Dane«, poročilo o izdelovanju urbanistične doku* mentacije, prenos kanalizacijskih naprav na Komunalno obrtno podjetje Trebnje, odlok o pokopališkem redu in še nekatera druga vprašanja. Nič pripomb k načrtu Konec septembra je potekel rok za pripombe k zazidalnemu načrtu industrijskega rezervata mirenske tovarne rastlinskih specialitet in destilacije Dana. čeprav je bil načrt mesec dni javno razgrnjen, nanj ni bilo nikakršnih pripomb. Načrt, ki predvideva gradnjo novih tovarniških objektov, je obravnaval tudi delavski svet podjetja in ga sprejel. Urbanistična dokumentacija je podlaga za vsakršno načrtovanje. Trebanjska občina je dosleij porabila 19 različnih načrtov, ki pa zaradi spreminjajoče se zakonodaje niso vsi najbolj uporabljivi. Trenutno je tsko, da z razmerami ni mogoče bditi zadovoljen, saj manjka vrsta .načrtov, brez katerih sd ni mogoče misliti razvoja posameznih območij. OB OBLETNICI KONGRESA PFŽZ SLOVENIJE fred praznikom v Dobrniču nedeljo bodo pri Železnem odkrili spominsko °beležje v spomin na padle aktiviste OF nj^°bmie’ knežja vas, Sveti- vorila ena izmed udeleženk druge vasi Dobmiške kongresa. Sodelovala bo godle- bodo v nedeljo slavi- ba na pihala iz Trebnjega ter ^ka^0 b° natanko 27 let, mirenski pevski zibor, z re-jw.r so s® v dvorani zadruž- citacijami pa se bodo pred-^^nia v Dobrniču zbrale stavili učenci dobmiške šole. žene na prvem Ob 10. uri bo spored iz V občinskem proračunu je letos predvideno v ta namen 70.000 din, kar je vsekakor premalo. Občinski skupščini je strokovna služba zato predlagala, naj pri Dolenjski banki in hranilnici najame posojilo 150.000 din, ki bi ga porabili za plačilo posameznih načrtov. Občina nujno potrebuje urbanistični program za celotno območje, ki bo v skladu z določili zakona o urbanističnem planiranju. Vseboval naj bi predvsem nekatere novejše podatke, ki bodo služili za nadaljnje odločitve v urbanističnem načrtovanju. Nujno je potreben tudi urbanistični načrt za celotno urbanistično območje Trebnjega. Ker že primanjkuje prostora za gradnjo, je treba izdelati zazidalni načrt za Stari trg Pri novomeškem podjetju Dominvest so nekateri izmed teh projektov že naročeni. Ker izdelovanje urbanistične dokumentacije veliko stane, je umestno, da občina najame posojilo, posebno še, ker gre za ugodno priložnost. Izdelovanje urbanistične dokumentacije pa je šele ena izmed težav pri urejanju naselij. Na vseh krajih namreč primanjkuje denarja za komunalno urejanje naselij. Cas od nakupa zemlje pa do plačila komunalnega prispevka se vleče tudi po več let, tako da zlepa ni zbran de nar, ki ga takšno urejanje nujno zahteva. Po približnih izračunih je treba za ureditev 1 ha gradbenega zemljišča tudi do 400.000 din. Komunalni sklad si sicer pomaga s kratkoročnimi posojili, vendar taka posojila niso ugodna in ne predstavljajo trajnejše reštve. Kje so cestarji? Pritožbe nad vzdrževanjem cest se spet kar vrstijo. Pritožujejo se Dobmičani, ki imajo še kar lepo cesto, kaj se ne bi še ljudje, ki vozijo po cestah proti Veliki Loki in Sentlovrencu, proti Selu pri Mimi ali proti Mokronogu! Vrsta cestišč nujno potrebuje popravilo. Ponekod se vidi že spodnje kamenje, položeno kot tlak. Besnel je škrat... Dobesedno besnel je tiskarski škrat prejšnji teden na tej strani. V sestavku »Vzajemnost pred veliko preizkušnjo«, je smisel besed kar po vrsti postavljal na glavo. »Pospeševalno delo« je prekrstil V »Posploševalno delo«, »preslabotno organiziranost rejcev« v »preslabotno originalnost rejcev«, besedo »predstavnik« v »predsednik«, število 9.000 glav živine v 900 glav. Preostane nam samo, da se bralcem vedno znova opravičujemo Za napake, ki jih zagreši tiskarna »Delo«, še posebej se opravičujemo, kolektivu KZ Trebnje, ki mu je škrat naredil krivico 24. septembra s tem, da je besedici »neaktivnih« odvzel prvi dve črki in s tem bistveno spremenil zapisano misel. vTIOT IAC* TVili VM V*-* * WSU ^ttfašistične žen- Dobrniča proti vasi Železno, no Slovenije in odloč- kjer bodo odkrili spominsko (nasproti obrata Modnih ob (Jie» »sodile sovražnike naše obeležje aktivistom Osvobo- lačil), zazidalni načrt diilne fronte, ki so padli na & Praznovanje, ki so Liscu. Ob odkrivanju bo go- kraievne orsra- vor in krajši kulturni spored. krajevne orga-Hasien • V Dobrniču, obsega bo »Pored; ob 9. uri ž^orova Arniču slavnostno ^Je< na katerem bo go- vor in krajši kulturni spored. Popoldne bo v dobmiškem _jdružnem domu zab katero organizatorji vaibdjo ljudi tudi iz drugih krajev. za Pavlinov hrib v Trebnjem, zazidalni načrt za bloke in garaže na Mimi in v Mokronogu ter načrte za kanalizacijo v Mokronogu, Trebnjem in na Mimi. Je postaja upraviče- TREBANJSKE IVERI na O P aCI ^' | 2E PREMALO PROSTORA, vsega denarja ne more dati taino Odbornik Jože Perko je na Zazidalno zemljišče nad osnovno zadnji seji občinske skupšči- J ne zastavil odbomiško vpra- zajela tudi Trebnje. Ker prostora šanje, če je Veterinarska po- za gradnjo stanovanjskih hiš v Trebnjem že primanjkuje, je ob- la, ~*jskcm praznovanju v Dobrniču bo nastopila tudi trebanjska godba na 11redkih kulturnih skupin, ki deluje žc vsa povojna leta. (Foto: M* L.) staja Trebnje upravičena za računavati 5 dinarjev za ve terinarski pregled krave. Vprašanje so posredovali skladu za osemenjevanje in veterinarski postaji. Postaja je sporočila, da je sprejela tak sklep, vendar o tem ni obvestila upravnega odbora sklada. Oddelek za gospodarstvo in finance bo predlagal, naj se odpravi sklep veterinarske postaje, češ da mora biti pregled o brejosti in plo-dnostnih motnjah plačan iz pavšalne skočnine. Lovci ne poznajo odloka Mnogi lovci ne poznajo veljavnega občinskega odloka o varstvu proste divjadi, ki dela na poljih škodo. Tako se je pokazalo na primeru z območja lovske družine Veliki Gaber, ko družina ni hotela dati kmetu brezplačno zaščitnih sredstev. Kmet polja ni zavaroval, in ko je divjad naredila škodo, je zahteval povračilo. Oddelek za gospodarstvo bo zato še posebej opozoril lovske družine, naj spoštujejo določila odloka, katerega namen je zaščititd. kmeta in njegov pridelek. čina naročila zazidalni načrt za Pavlinov hrib, zemljišče med Starim trgom in Trebnjem. Tam bodo gradili bloke in enodružinske ■ OTVORITEV KEGLJIŠČA. V nedeljo, 18. oktobra, bo v Trebnjem odprto dvostezno avtomatsko kegljišče pri gostilni Opara. To bo drugo avtomatsko kegljišče na Dolenjskem. Pričakujemo, da bo v Trebnjem sčasoma ustanovljen tudi kegljaški klub, tako da se bo tudi Trebnje pomerjalo v tem, vse bolj popularnem Spor- tU(| Ni POSEBNEGA ODZIVA. Kmetijska zadruga je začela odkupovati krompir. Ker Je sorazmerno poceni — Igor po 51 par kilogram — in ker je te dni veliko dela ob spravilu pridelkov, Je odziv sorazmerno slab. Krnet Je pričakujejo, da bo cena kaj večja, nekateri bodo naradl tega počakali tudi dlje, kot bi sicer. 51 par Je malo, če upoštevamo, kako Je s stroški. Cone škropiv, na primer, so se od leta 1965 več kot podvojile, cena krompirja pa se je zmanjšala. ■ NUJNA OBNOVA DOMA. Trebanjski prosvetni dom Je nujno potreben obnove. Prekriti jo treba streho, obnoviti fasado, popraviti napušče, delno zamenjati okna, kar bo vse skupaj veljalo najmanj 60.000 dinarjev. Upravni odbor TVD Partizan je na zadnji seji sklenil, da se z obnovo ne sme več odlašati. Za pomoč bo zaprosil občinsko skupščino, saj sekcija, ki dosega iz leta v leto sorazmerno manjši dohodek. Odbor Je menil, naj bi občina skušala dobiti denar iz republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti. _ i VEČERNE KMETIJSKE SOLE. Prejšnji teden so se sestali predavatelji, ki bodo vodili večerne kmetijske šole. Predvideno Je, da se bodo začele že sredi novembra, kar je mnogo prej kot lansko leto Vse nadrobnosti bomo objavili, ko bo natančneje določeno, v katerih krajih bodo večerne šole in kako bo s poukom. ■ ZA DAN MRTVIH. Poseben sestanek so predstavniki družben o-polltiflndh organizacij v petek namenili pripravam na letošnji dan mrtvih. V vseh večjih krajih bodo žalne slovesnosti pri spominskih obeležjih NOB, s cvetjem pa bodo okrasili vse partizanske grobove. ■ »ZUNAJ NE«. V trebanjskem motelu kot “da bi se branili gostov. Ko so v zadnjem lepem nedeljskem popoldnevu gostje posedali za mizami na terasi in prosili za postrežbo, so dobili odgovor, da na terasi ne strežejo več. Nekateri bolj vztrajn; so na prigovarjanje le dobili želeno, drugo pa so vstali in šli — drugam. čudno, zakaj so pri motelu sploh imeli zunaj mize in stole. B ZA PADLE IZJEMA. Občinski odbor ZZB Trebnje je poslal občinski skupščini pismo v katerm predlaga, da bi bili svojci padlih v NOB ln žrtev fašističnega terorja oproščeni plačevanja pristojbin za grobišča, ki so bile določene s posebnim občinskim odlokom. Občinska skupščina bo danes obravnavala ta predlog. TREBANJSKE NOVICE 42 (1073) — * 15. x. 1970 Stran uredil: MARJAN LEGAN DOLENJSKI L1StI7 Uspešna obrambna vzgoja Usklajevalni odbor za vprašanje narodne obrambe in vzgoje prebivalstgva pri občinski konferenci SZDL Kočevje je med oceno dosedanjega dela ugotovil, da je bilo prvo obdobje priprav na Splošni ljudski odpor na območju te občine uspešno. Povsod so bili organizirani ustrezni odbori, rešeno je vprašanje finansiranja, občinska skupščina je sprejela ustrezne predpise o terorističnih enotah, opravljeno pa je bilo še drugo potrebno delo. Po mnenju odbora je potrebno v prihodnjem obdobju vložiti še več naporov za obrambno vzgojo prebivalstva, zlasti mladine, ki naj bo nosilec vseh priprav za morebitni splošni ljudski odpor. -š Stara cerkev: za prometno varnost Svet krajevne skupnosti Stara Cerkev pri Kočevju je ugotovil, da nobeno avtobusno podjetje na tem območju ni urejeno v skladu s tehničnimi predpisi. Pri gradnji cest bi morali prostore avtobusnih postajališč ločiti od ceste — vozišča in jih vidno označita. Pri postajališčih bi bilo priporočljivo postaviti prometne znake, ki bi omejevali hitrost. Taki ukrepi bd pripomogli k varnejšemu prometu. Pri reševanju teh vprašanj pa so težave zaradi denarja. Vendar bi v proračunih občinskih skupščin, pr o metnih delovnih organizacij in cestnih skladih le morali zagotoviti del denarja za te zadeve. -š Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju ta Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (Cene v cin za kg) krompir sveže zelje kislo zelje cvetača stročji fižol fižol v zmju čebula česen solata Špinača korenje peterSilj kumare paradižnik paprika jabolka hruške slive grozdje limone banane jajca (cena Družbeni dogovor še ni sprejet 0,85 in 0,96 0,90 ,50 1,50 1,20 3,30 3,40 5,20 5,50 3,20 — 4,70 4,50 3,30 3,40 7,20 8,70 3,90 3,50 4,80 — 2,40 2,90 3,20 — 1,40 — 3,00- 3,40 3,20 3,50 1,60 in 2,10 2,60 2,70 in 4,20 4,10 2,60 2,40 3.40 3,40 5,90 5,45 5,40 5,30 Dva stebra pri spomeniku v Strugah in dva stebra šolske ograje je že lani poleti podrl kombi podjetja ELEKTRO. Do danes ni podrtega še nihče popravil. Bliža se dan mrtvih, ko je vsako leto pri spomeniku slovesnost v počastitev padlih borcev, zato je skrajni čas, da bi se vsaj organizacija ZB zavzela, da bo škoda do takrat popravljena (Foto: Jože Primc) Športni objekti propadajo Poškodovana tribuna in slačilnica - Stadion naj dobi ograjo, objekte pa je treba popraviti Posebna komisija predstavnikov krajevne skupnosti Kočevje, športnih organizacij in občinske skupščine je pred kratkim pregledala športne objekte na .stadionu v Gaju. Komisija je ugotovila, da sta precej poškodovani lesena tribuna na nogometnem igrišču in zidana slačilnica. Neznani storilci so odnesli s tribune precej.desk in podpornih stebrov, poškodovana je streha, strohnela pa je tudi večina podpornih stebrov. Iz slačilnice sta zmanjkala števca elektrike, poškodovana je električna napeljava, uničena so vrata in razbite šipe. Po mnenju komisije je vsa škoda nastala zato, ker stadion nd ograjen. Tako lahko pride nanj vsakdo in ob vsakem času ter povzroča škodo. Komisija je predlagala, naj bi stadion ogradili z visoko žično ograjo. Vendar ograja ne bi smela zapirati sprehajalne poti, ki vodi tod mimo. Seveda je menila tudi, da je treba vse poškodovane športne objekte popraviti. Krajevna skupnost je pred- DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ BLOK ZA BORCE -Te dni bodo zakoličili stavbni prostor v Kolodvorski ulici v Kočevju, na katerem bo pričel ZIDAR Kočevje gradita 20 stanovanjski stolpič. Denar za to gradnjo nični prevzem prenovljenih zapornic na Rinži. Občani so zadovoljni, ker je zdaj prehod preko jezu širši. Preizkus je pokazal, da naprave zapornic dohro delajo. ■ ■ ■ OTROŠKO IGRIŠČE SKl suojpiu. UVUitl 40 VJ £1 tK-uijv-’ , — — — ~ sta zagotovi® skad za ^reševanje je ^elaurejaU prt novih blokih stanovanjskih' zadev udeležencev NOV pri občinski skupščini in občinsko Društvo upokojencev Kočevje. Pričakujejo, da bodo dela zaključili do konca prihodnjega leta. V stanovanja se bodo vse-Hle dAižine in svojci udeležencev NOV in upokojenci. ■ ■ ■ MALO VEDO O PRA VICAH — Vodstva sindikalnih podružnic kočevske občine v razpravah o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega zavarovanja ugotavljajo, da so zavarovanci odločno premalo seznanjeni 7, zakonskimi določili, kd omogočajo komunalnim skupnostim precej samostojno odločanje o pravicah zavarovancev. Nujno potrebno bo seznaniti čimveč zavarovancev s pravicami, ki jih bodo imeli, ko bo sprejet sedanji osnutek statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja. ■ ■ Bi NAGRADA ZVESTI SODELAVKI — Za 10-letno vestno delo pri občinski organizaciji SZDL je pretekli teden dobila uro tajnica pisarne SZDL Boža Jaklič. Darilo ji je priznal Izvršni odbor občinske konference SZDL na zad nji seji. ■ ■ ■ ZAPORNICE PRENOVLJENE — 7. oktobra je bil teb- Podgorski ulici krajevna skup nost. Urejen Je že peskovnik, poti ln plezalna lestev ter postavljehl betonski stebri za klopi. Krajevna skupnost je težko zbrala denar, da je to uredila, zdaj pa pričakuje, da bodo za nadaljnje urejanje igrišča prispevali denar še hišni sveti; občani pa naj varujejo igrišče, da ne bo prekmalu uničeno. ■ ■ ■ BARVNE POSNETKE za novi prospekt Kočevske pripravlja Fotoklub Kočevje. Delo mu je zaupalo Turistično društvo, ki namerava prihodnje leto za 500-letnico mesta Izdati nov barvni prospekt. ■ ■ D NOČITVE V HOTELU — V hotelu PUGLED so septembra lani zabeležili 1109 nočitev, od tega 880 domačih; septembra letos pa 1135, od tega 941 domačih. Skupno so v devetih mesecih letos zabeležili 7.560 nočitev, od tega 5.902 domači; v Istem obdobju lani pa 7.104, od tega 5.596 domačih. IH ■ ■ GTBANJE PREBIVAfo STVA — Septembra letos se je na območju matičnega urada Ko čevje rodil en deček, poročilo pa ?e je pet parov. Umrla sta: Marija Ošlak, gospodinja iz Kočevja, Podgorska 11, stara 71 let, in Matevž Krže,"“preuiitkar iz Moalja 3, stai 89 lot. lagala še, naj bi vsa dela financirali s prispevkom od športnih stav, s prispevki gospodarskih organizacij in s pomočjo članov športnih organizacij. Komisija pa je predlagala, naj bi predračun stroškov obnove izdelala posebna strokovna komisija; občinska zveza za telesno kulturo pa naj imenuje poseben upravni organ, ki bo odgovoren za vse športne objekte in bo kasneje skrbel tudi za njihovo redno vzdrževanje. J. P. Garancija za ELMO Ko so odbornika občinske skupščine Kočevje na .zadnji seji razpravljali o izpolnjeva-njo obrata ELME iz Cmučv nančnih načrtov TIS in občinskih skladov, so med drugim izglasovali tudi garancijo za najetje posojila za gradnjo brata ELME iz Cmuč v Kočevju. Posojilo v znesku 600.000 din bo dano iz občinskega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij. Seveda bo to le delni prispevek za usposobitev tega obrata, saj bo celotna investicija veljala okoli 60 -milionov din. Posojilo bo dano v letih 1971 in 1972. Obrat ELME bo zgrajen v Kočevju zaradi preusmeritve RUDNIKA. V novem obratu bodo izdelovali manjše gospodinjske aparate. Gospodarstvo bi hitreje napredovalo, ko ne bi manjkalo reprodukcijskega materiala, strokovnjakov in ko se ne bi nelikvidnost zaostrovala - Preveč besed in premalo dejanj za zagotovitev strokovnjakov Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji 28- septembra razpravljala med drugim o poslovanju gospodarskih organizacij v prvi polovici letošnjega leta. Gospodarstvo je v tem obdobju lepo napredovalo — o tem smo že poročali — saj je doseglo ugodnejše uspehe, kot je za to obdobje povprečje v republiki ali vsej državi. « »Vendar pa bi bili uspehi lahko še boljši, ko ne bi primanjkovalo reprodukcij, skega materiala, ko se ne bi nelikvidnost kljub ukrepom zveze stopnjevala in ko ne bi primanjkovalo strokovnjakov,« je v razpravi ugotovil predsednik zbora delovnih skupnosti in sveta za gospodarstvo Stane Ocepek. Nadalje je opozoril, da bi znotraj občine lahko uspešneje reševali težave, ki nastajajo zaradi pomanjkanja strokovnjakov. Razprav o sprejemu družbenega dogovora o izobraževanju in štipendiranju je bilo še veliko, imenovan je bil usklajevalni odbor za štipendiranje, žal pa dalj od besed ni prišlo. Inž. Miha Briški je med drugim poudaril, da ni nobene analize, koliko in kakšnih strokovnjakov v občini manjka. Opozoril je tudi, da v zadnjem obdobju gradijo v občini predvsem zasebna stanovanja, premalo pa družbenih. Prav zato v občino ni mogoče dobiti niti strokovnjakov od drugod, saj zanje ni stanovanj. Prof. Saša Bižal je ugotovil, da je kočevska občina skupaj z večino dolenjskih in prekmurskih občin med zadnjimi v republiki glede na število štipendistov in na višino štipendij. Absolventi kočevske gimnazije iščejo štipendije drugod. Inž. Dušan Oražem je po. hvalil dobro sestavljeno poročilo, hkrati pa predlagal, naj bi po možnosti v njem zajeli še nekatere manjše delovne organizacije, delovne organizacije, ki imajo sedež podjetja izven občine — sem sodijo predvsem trgovine — in bančništvo. Miro Hegler, predsednik občinske skupščine, je po Krvodajalci presenetili Tudi letos so krvodajalci kočevske občine prijetno presenetili. Kri je oddal skupno 901 krvodajalec, to pa je 106 krvodajalcev več, kot je predvideval plan za letos, ki ga je izdelal republiški odbor RK. Prvič so letos oddali kočevski krvodajalci kri maja, nazadnje pa 30. septembra. Občinski odbor RK se zahvaljuje vsem krvodajalcem, aktivistom RK, ki so prispevali, da je akcija uspela, in delovnim organizacijam, ki so krvodajalcem omogočile, da so lahko oddali kri. udaril, da bodo gospodarski uspehi v drugem polletju še ugodnejši, saj bo do konca leta dokončana vrsta investicij, ki bodo vplivale na večjo proizvodnjo. V zvezi s šti-pendirajnem in pomanjkanjem strokovnjakov pa je menil, da je potrebno tesnejše sodelovanje med delovnimi organizacijami in domačo gimnazijo. V razpravi sta sodelovala še Nace Kamičnik, ki je opozoril na predvideni sprejem zakona o delitvi dohodka delovnih organizacij in zakona o obdavčitvi dohodka, ter Tone Šercer, ki je razpravljal o nesorazmerju med vlaganji v materialne dobrine in kadre ter med rastjo narodnega dohodka in potrošnje. J. P. Spet kritika zaradi cest Ceste bolje vzdrževati - Cestni inšpektor naj sodeluje z republiškim skladom za ceste Ko so na nedavni zadnji redni seji občanske skupščine Kočevje pod točko »vprašanja odbornikov« začeli kar trdo e odborniki razpravLjati o slabo vzdrževanih cestah III. reda, se je predsednik občinske skupščine prijel za glavo in zatarnal: »Joj, spet te ceste.« Izjema je že, če mine seja občinske skupščine, da na njej kdo ne bi pokritiziral slabih cest, uspeha pa kljub temu nd pravega. Odbornik iz Podpreske je opozoril, da kanali ob cestah po vaseh na tem koncu naše občine niso očiščeni, cestarje pa razporeja cestno podjetje na delo v druge kraje. Tudi zidana ograja pri šolskem vrtu ni podrta, čeprav ogroža varnost prometa. Zaradi teh pomanjkljivosti se je zgo- Zbor v Dragi V nedeljo, 11. oktobra, je bil zbor občanov krajevne skupnosti Draga. Udeležili so se ga predstavnaiki občinska koliko ga je cestno podjetje skupščine Kočevje, občinsike porabilo. Tako inšpektor dilo v Podpreski že več nesreč. Zaradi ene izmed njih je neki otrok postal invalid. Odborniki so opozorili še, da je. ponekod precej kamenja pod cesto, na cesti bolj malo, ker nd cestarja, da bi ga zmetal nazaj. Nekateri so spet zahtevali, da je treba za vzdrževanje ceste porabiti** toliko, kot posamezni cesti pripada. Inšpektor za ceste je poročal, da je izdal vrsto odločb o odstranitvi posameznih pomanjkljivosti. Žal pa ni bilo narejeno skoraj nič. Delo cestnega inšpektorja je težko oziroma skoraj nemogoče, ker ne ve, koliko denarja pripada posamezni cesti in konference SZDL, direktor Združenega KGP, direktor LIK, direktor gozdarskega podjetja in poslanec Drago Benčina. Razpravljali so o gospodarjenju z gozdovi, odkupu mleka, osemenjevalni službi, urejanju cest in potov, šolstvu, zaposlovanju in drugem. Zbor občanov je bal sklican na pobudo krajevne organizacije SZDL Dražja svinina Z 10. oktobrom so v Kočev. ju začele veljati višje cene za svinjsko meso. Nova povprečna cena svinine je 16,40 dinarjev za 1 kg, medtem ko je bila dosedanja 15,10 din Nove cene za posamezne kakovostne razrede svinine so naslednje: stegno 22,50 din kilogram, pleče 19 din, boč-nik 14 din, flani 9,40 din, zarebrnica 21 din, vrat 12,50 dinarjev, rebra 9 din in kosti 2 din kilogram. TEKMOVANJE GASILSKIH DRUŠTEV Najboljši gasilci iz Stare cerkve Lep uspeh so dosegli tudi pionirji-gasilci iz Šalke vasi 4. oktobra je bilo v Kočevju tekmovanje gasilskih društev kočevske občine. Organizirala ga je občinska gasilska zveza. Udeležilo se ga je 11 desetin osmih gasil sluh društev. Prvo mesto sp si priborili gasilci iz Stare cerkve. K0GEUSKE NOVICE Z dvema desetinama so nastopila gasilska društva Rudnik, Kočevje in šalka vas. Za Salko vas je nastopila razen desetine starejših gasilcev tudi desetina pionirjev. Vrstni red: 1. Stara cerkev, 2. Kočevje (žrebna številka 3), 3. Rudnik (žrebna številka 2), 4. Industrijsko .gasilsko društvo LIK 5. do 6. Rudnik (žčebna številka 1) in Salka vas, 7. Kočevje (žrebna številka 4), 8. šalka vas (pionirji), 9. Struge, 10. Ložine in 11! Mahovnik. Tri najboljše desetine so dobile pokale, ostale pa diplome. 2al se tekmovanja niso udeležila gasilska društva iz spodnjega konca občine. Dve bližnji društvi nista izostanka niti opravičili, in to sta prav tisti, ki jima je občinska gasilska zveza v zadnjih dveh letih pomagala, da sta lahko kupili boljšo opremo. Tekmovanje je vodil poveljnik občinske gasilske zveze Karel Maver. Novi gasilski sodniki so se zelo dobro znašli in so pravično sodili. Tekmovanju so prisostvovali tudi predstavniki nekaterih drugih gasilskih organizacij, med njimi poveljnik področne gasilske zveze, za občine Kočevje, Ribnica in Grosuplje Lojze Ljubič ter poveljnik občinske gasilske zveze Ribnica Anton Šobar. J. P. sploh ne more ukrepati. Odborniki so končno sklenili, naj vprašanje v zvezi z vzdrževanjem cest in odstranjevanjem raznih pomanjkljivosti rešuje cestni inšpektor v sodelovanju z republiškim cestnim skladom. J. P. Volitve in imenovanja Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so bili izvoljeni oziroma imenovani: ■ za sodnika občinskega sodišča Kočevje Andrej Horvat te Ljubljane; ■ v upravni odbor komunalnega sklada občine: Budi Zbačnik (predsednik), inž. Oto Dev jak (namestnik predsednika), EgidiJ Šinkovec, Pavle Vesel, Ivan Lavrič, Jože Smolej, Jože Kastelic, Anton Pugelj, Prane Volf, Stojan Cilenšek in Prane Krajc; ■ v komisijo za popis prebivalcev in stanovanji Miro Hegler (predsednik), inž. Francka Zavo-lovšek, Drago Aupič, Peter Šubic, Bojan Slokar, Janez Uhan ln Zinka Zemljak; ■ v odbor za pomoč odpuščenim obsojencem: Minka Rozman in Peter Šubic (v tem odboru sta bila razrešena Janez 2u2ek in Anton Hočevar); ■ v upravni odbor Delavske univerze: Mirko Kambič, prof. Herman Kotar, Anton Muhič, Lado Planinc ln Božo Resinovič; ■ za predsednika komisija za poizkusno ocenjevanje pedagoške storilnosti v Osnovni šol! Kočevje, Peter Šubic; ■ za direktorja Vodne skupnosti Kočevje—Ribnica pa Anton An-doljšek iz Ribnice. Osilnica: gasilstvo oživlja Pred kratkim je bil sesta-nek predstavnikov občinske skupščine Kočevje, občinsike gasilske zveze, krajevne skupnosti Osilnica in še nekaterih, na katerem so se pogovorili o ponovni ustanovitvi gasilskega društva v Osllnioi. Gasilci v Osilnici so pred leti namreč popolnoma prenehali delati in bili zato tudi izbrisani, iz registra gasilskih društev. Se letos bo spet sklican ustanovni občni zbor, na katerem bodo ponovno ustanovili gasilsko društvo. Svečanost topničarjev Nagrade in pohvale za vojake in oficirje Topniška enota v Ribnici je 6. oktobra svečano proslavila praznik topničarjev 7. oktober. Na svečanosti je govoril komandant enote polkovnik Stanko Ružič, vojakom in starešinam pa so ob tej priložnosti podelili več priznanj in nagrad. " - t- -u . Za izredne uspehe je dobilo denarne nagrade 14 oficirjev in vojaških uslužben- Križišče bo urejeno Neurejeno križišče glavne ceste in ceste proti Lipovcu v Dolenji vasi, kjer se je zaradi nepreglednega ovinka zgodilo že precej nesreč, bodo končno uredili. Nedavno so bila opravljena potrebna merjenja, mogoče kmalu — če bo dovolj denarja — pa bodo primemo dvignili dostop na glavno cesto z obeh strani. Seveda bo to le zasilna rešitev; nujno bi bilo še odstraniti tri kozolce in nekaj drevja, ki ovirajo preglednost križišča in ovinka. Dvignjeni dostopi na cesto bodo omogočili predvsem lažji in hitrejši prehod vprežne živine preko ceste. Pokopali smo Edija Kržana V nedeljo, 11. oktobra, so ob veliki udeležbi pokopali na pokopališču v Hrovači Edija Kržana iz Ribnice. Pokojnik se je rodil 1915. leta v Ljubljani. 2e od Petega leta naprej je "bil član »Sokola«. Bil je napreden mladinec, zato so ga Italijani 1942. aretirali in internirali. Takoj po kapitulaciji Italije se je pridružil borcem NOV in opravljal odgovorne funkcije v borbenih enotah NOV-Leta 1945 je bil sprejet v Komunistično partijo. Po osvoboditvi je vse do 1950 opravljal odgovorne službe v vojnem okrožju v Mariboru in Ljubljani. Po demobilizaciji je opravljal odgovorne službe. Bil je upravnik krajevnih podjetij v Ribnici, knjigovodja v tkalnici žičnih pletenin v Rib-nici, zatem pa je prevzel odgovorno mesto v ribniški kmetijski zadrugi, kjer je ostal do upokojitve. Zelo velike zasluge je imel za razvoj društva Partizan Ribnica, za kar je vložil veliko truda in prostega časa. Pri ljudeh je bil zelo priljubljen. Zapustil je ženo in dvoje otrok. Vsem, ki so ga poznali, bo ostal v lepem spominu. cev, 17 vojakov je dobilo nagradne dopuste, pohvaljenih je bilo 24 oficirejv in vojakov, več vojakov pa je napredovalo v čin razvodnika. Nadalje je bil podeljen pokal vojaški ekipi »Čelik«, ki je bila najboljša v kombiniranem tekmovanju ekip (kviz tekmovanje, urejanje stenskega časopisa in petje koračnic). Drugo mesto je zasedla ekipa »Proleter«, tretje pa »Drvar«. Na slovesnost so povabili tudi nekatere oficirje, ki so odšli na nove službene dolžnosti, in jih ob tej priložnosti skromno obdarili. Zvečer je bilo v domu »Partizana« tovariško srečanje topničarjev m gostov. Za praznik topničarjev so ribniški vojaški enoti ustno in pismeno čestitali mnogi njihovi predstojniki, sosednje vojaške enote in seveda predstavniki občine Ribnica in ribniških delovnih organizacij. J. P. Nad sto učencev Tudi letos je bilo za vpis v glasbeno šolo v Ribnici ve-liko zanimanje. Vpisan je bil 101 učenec ali dva manj kot lani. Približno četrtina jih je v oddelku v Sodražici. Ribniška glasbena šola opravlja hvalevredno poslanstvo. Njeno sodelovanje na raznih proslavah in prireditvah je postalo že skoraj nenadomestljivo. Komandant ribniške vojaške enote Stanko Ružič izroča nagrade in priznanja eni izmed skupin nagrajenih vojakov, oficirjev in vojaških uslužbencev (Foto: Jože Primc) Odborniki odgovorni zboru volivcev V ribniški občini večina odbornikov občinskega zbora samostojno vodi zbor volilcev in poroča o izpolnjevanju sklepov V občini Ribnica so doslej zbore volilcev sklicevali pozimi. V enoletnem razdobju se je v takih razmerah nabralo veliko nerešenih vprašanj, zato na zboru ni bilo mogoče spregovorita o vseh. Na dnevnem redu letošnjih zborov . volilcev, ki so sklicani v teh dneh, so tri pomembna vprašanja: poročilo o izvajanju sklepov zborov volilcev in svetov krajevnih skupnosti, razprava o predlogu za spremembo statuta občine in predlog srednjeročnega' plana razvoja krajevnih skupnosti. Tokrat se ustavimo pri poročilih o izvajanju sklepov. Volilce je na zboru treba obvestiti, kako njihove sklepe izvajajo sveti krajevnih skupnosti, občinska skupščina in njeni organi ter še kdo. Odbornik dobiva poročila o izvajanju sklepov občinske skupščine. Kako izvajajo sklepe in priporočila Brez vode za kmetije ni napredka Na Gori so za posodobljenje ceste preko Vagovke in ne preko Boncarja -* Hočejo nazaj gozdove bivše vaške skupnosti - Počasni odgovori občinske skupščine - Preseliti avtobusno postajališče na Gori V ribniški občini so v teh dneh zbori volivcev. Danes poročamo o zboru na Gori, kasneje pa bomo še o nekaterih drugih. Najprej so volilci predlagali, naj bi avtobus SAP v bodoče pobiral šolarje in druge potnike na primernejšem mestu v vasi Petrimjci. Zahtevali so tudi, naj se uredi pro- čelje osnovne šole in prodajalne v Petrinjcih. Temu območju je potreben tudi vodovod. Nekatera gospodarstva sicer imajo hidro-fore, katerih zmogljivost pa Skupnost naj pomaga manj razvitim Omogoča naj jim posojila za hitrejši gospodarski razvoj - Brez pomoči skupnosti ne bo mogoče uresničiti načrtov, ki naj bi pomagali ribniški občini, da bi hitreje gospodarsko napredovala Poročali smo že, da je bilo v Ribnici posvetovanje o manj razvitih območjih v Sloveniji, kamor je uvrščena tudi ribniška občina. Po vrstnem redu je na 47. mestu med občinami v Sloveniji. Narodni dohodek na prebivalca se je povzpel na 8000 din, doho-deik pa se je v primerjavi z istim obdobjem lani po večal za 60 odstotkov. Sestav prebivalstva se naglo spreminja. Danes je v ribniški občini le še 32 odstotkov kmetov. Razslojevanje kmečkega prebivalstva se še nadaljuje. Pri nadaljnjem razvoju gospodarstva se v ribniški občini naslanjajo predvsem na lastne sile. Toda kljub vsem prizadevanjem bodo te sile prešibke, da bi bil lahko razvoj industrije hitrejši. Na posvetu je bila izražena zahteva, naj bi širša skupnost omogočila ribniškim delovnim organizacijam najetje posojil za uresničitev njihovih načrtov. Ta ugodnost naj bi veljala tudi za tista podjetja, ki so pripravljena odpreti v teh krajih svoje obrate. Potrebno bo urediti tudi cestno omrežje, kar je glavni pogoj za hitrejši razvoj turizma. Prav zato se tudi prebivalci ribniške občine prizadevajo, da bi bila cesta Kočevje—Delnice čimprej posodobljena. Upravičena Je zahteva, naj bi bila občina soudeležena pri dohodku, ki ga ustvarjajo skupnosti naši delavci, ki delajo v tujini. Ker teži ribniška občina v ljubljansko gospodarsko območje, bo v bodoče tesneje sodelovala pri načrtovanju gospodarstva z Ljubljano. Vsi odgovorni činitelji v ribniški občini se trudijo, da bi čimprej premagali dediščino preteklosti — gospodarsko zaostalost. Z odprtjem kovinskega obrata v Loškem potoku in predvidenim povečanjem zmogljivosti lesnopredelovalnega obrata se bo Loški potok spremenil iz nerazvitega v srednje razvit kraj. Ce bodo uresničeni razgovori o ustanovitvi obrata kranjske »ISKRE« v Sodražici, bo v nekaj letih dobilo tu zaposlitev do 300 ljudi, predvsem žensk. V Jurjeviči bodo po dokončani granji tekstilnega obrata zaposlili še okoli 50 delavk. Predvideno je povečanje zmogljivosti PLETILNICE ta Sodražice, INLES in RIKO Ribnica. Ce bodo tl načrti uresničeni, bi se občina Izvlekla iz nerazvitosti. Hkrati bo omogočena zaposlitev v domači občini tudi tistim tišoč in več delavcem, Id so morali po svetu s trebuhom za kruhom. je premajhna, da bi kmetje lahko pitali več telet ali redili več živine. Pomanjkanje vode torej zavira razvoj večjih kmetij. Občani so predlagali, naj jim občinska skupščina pomaga dobiti strokovnjaka, ki bo ugotovil, kateri studenci so primerni za napajanje njihovega bodočega vodovoda. Tudi na tem zboru so predlagali, naj občinska skupščina dodeli njihovi krajevni skupnosti v upravljanje gozdove bivše vaške skupnosti. Tako bi imela krajevna skupnost zanesljivejši vir dohodkov za financiranje nekaterih krajevnih potreb. Vsem odgovornim v občini so priporočili, naj se zavzamejo za posodobljenje ceste Nova vas—Ravne—Vagov-ka—Sodražica. Niihove kraje bi ta cesta povezala z Notranjsko in Sodražico ter hkrati Notranjcem in Primorcem približala Travno goro. Menili so tudi, da bi bilo posodobljanje te ceste cenejše kot one preko boncar-skega klanca. Med razpravo o predlogu statuta občine so bili zadovoljni, da bodo v bodoče lahko tudi krajevne skupnosti razpisovale referendume za svoje območje. Tako bodo lahko pravičneje uredili finansiranje skupnih krajevnih potreb. Zdaj se nekateri občani javnih del ne udeležujejo. Opozorili so tudi, da jim občinska skupščina ne odgovarja na prošnje in pripombe njihove krajevne skupnosti, zato so bili zadovoljni z določilom, ki pravi, da je občinska skupšina dolžna poslati odgovor najkasneje v 60 dneh. J. P. zborov volilcev komunalne delovne organizacije, pa bi moral odbornik ali predsednik krajevne skupnosti ugotoviti v posamezni komunalni delovni organizaciji. Podobno bi morali storiti tudi, če je za izvršitev določenega sklepa ali priporočila odgovorna skupščina ali njen organ. O tem, kdo je za kaj odgovoren zboru volilcev, je še vedno precej nejasnosti. Ta ugotovitev potrjuje, da je odgovornim premalo poznan statut občine, ki ureja ta vprašanja. Medtem ko se večina odbornikov občinskega zbora temeljito pripravlja na zbor volilcev, pa nekateri zahtevajo od članov političnega aktiva, ki sodelujejo na zboru, naj poročajo o izvajanju sklepov njihovega zbora volilcev. Namen je jasen: prenesti odgovornost za neizvršene sklepe zbora volilcev na družbeno-politične dejavnike izven krajevne skupnosti. Verjetno bo treba za prihodnje zbore volilcev temeljiteje pripraviti odbornike m jih usmeriti na ta vprašanja. Vedno bolj se kaže potreba, da bi v občini Ribnica končno le ustanovili klub odbornikov, V katerem bi odborniki izmenjavali mnenja o posameznih zadevah, na katere naletijo pri opravljanju svojih nalog. Novi direktor Za direktorja novoustanovljene stanovanjske enote pri podjetju STANGRAD Ribnica, je bil s 1. oktobrom izvoljen Dušan Oven. Po reorganizaciji bivšega Stanovanjskega podjetja Ribnica je zdaj stanovanjska enota samostojna, saj ima svoj delavski svet, ločeno vodi sredstva stanarin itd. Skupne z novim podjetjem STANGRAD ima le nekatere upravne službe. Slemena: rešitev turizem Prebivalstvo Slemena počasi, vendar vztrajno nazaduje. Ker ni pogojev za razvoj industrije, si bodo morali ljudje tudi v bodoče iskati kruh v sosednjih krajih, predvsem v Sodražici in Ribnici. Na Slemenih pa so možnosti za razvoj turizma. Toda te možnosti so bile doslej malo izkoriščene. Zato bo treba skozi kraje urediti cesto. Potreben je tudi gostinski lokal, kjer bo izletnik ali turist potrežen in kjer bo lahko prespal. Le turizem lahko zavrne izseljevanje prebivalcev tega obmobja. -r Klopi pod milim nebom Letošnje festivalske prireditve v letnem gledališču v Ribnici so že minile (pravzaprav se niti začele niso!) in človek bi sodil, da v gradu kakšnih večjih prireditev ne bo več. Vseeno pa že lep čas — vse leto — stojijo klopi v avditoriju ' neizkoriščene. Jesen je že tu, bliža se deževno vreme in klopi bi kazalo umakniti, uskladiščiti kakor vsako leto. Težke denarje Je bilo treba odšteti zanje in škoda je, da fi sedaj nekoristno razpadale, kakor je, žal, za Vetoe propadel festival. ‘vec Boljše prometne zveze Z uvedbo šosikih avtobusov za oddaljene kraje je omogočeno potovanje v večja sre-dišča ribniške občine tudi odraslim. Na progi Sv. Gregor —Sodražica vozi avtobus zjutraj ob 7. uri, iz Sodražice pa se vrača proti Sv. Gregorju ob 13.45. Iz vasi Kot odpelje v Ribnico ob 7.35, vrača pa se ob 13.10. Dobre avtobusne zveze so tudi na progi Dolenja vas—Grčarice, kjer so kar dvojne. Ni pa še uspelo organizirati prevoza na progi Ribnica—Zadolje, ker ne mo-rejo dobiti manjšega vozila. Ko bodo tako vozilo dobili, bo prevoz otrok in odraslih zagotovljen tudi na tem območju. ORTNEŠKI POROČEVALEC ■ ■ ■ KOVAČA NI VEČ — šanje zelenjavnega vrta, ki je bil V Ortneku ni već kovača, in s letos obdelan le na pol. Postoriti tem niso zadovoljni ne Poljanci pa bo treba še marsikaj drugega, ne Gregorci. Kovač je tu še ved- ■ ■ ■ SADJARSTVO V NAsI no potreben, celo še bolj kot prej, OBČINI - RibmSka in sodraška ko je bilo kovačev vsena okoli dolina sta zelo bogati s sadjem. je dovolj. Sedaj so dobri kovači redkost. Ta stoletna obrt je pri nas kar čez noč prenehala. Pričakujemo, da bodo ljudje o tem razpravljali na prvem zboru volilcev. ■ ■ ■ CEMENTARNA STOJI — Skladovnice izgotovljenih cementnih blokov samevajo od ort-neškem skednju, vsi stroji pa počivajo. Kar nekaj manjka ob drevoredu, ko ni ne ropotanja ne voznikov, ki so včasih kar sproti odvažali vse izdelke. Najbrž je temu krivo pomanjkanje cementa. ■ ■ ■ DOM MLADINE POPRAVLJAJO — Odmev komisijskega ogleda doma je, da bo začela uprava resneje urejati dom, in to v vseh ocsirih, posebno še v sanitarnih. Do spomladi bo dom spet pripravljen za sprejem mladine. Upamo, da bo rešeno tudi vpra- Sadjarstvo vsako leto pridobiva nove strokovnjake, ki se trudijo, da bi naša dolina dobila sadno plantažo. Staro drevje bo treba odstranita in nasaditi nove vrste jablan, ki jim naSa zemlja in podnebje bolj ugajata. Letošnja jabolčna letina nd zadovoljiva. Tudi v Jurjeviči, Id Je enan Jabolčni okoliš, jih iz raznih razlogov nd. Sadjarji resno razmišljajo, kako bi pridelek v bodoče izboljšali. Letos pa bomo morali jabolka za ozimnico kupiti na štajerskem, kjer Je bila dobra ■ ■ ■ NOVI ŠOLSKI AVTOBUSI — šolskih prevozov je v ribniški, občini vedno več. Tudi v Gregorijo in Jurjevioo ie voasi šolski avtobus. Vaščani bodo morali skrbeti, da bodo ceste vedno prevozne. Upamo, da tudi pozimi ne bo zastojev. REŠETO Za nekaj hiš veliko breme Krajevna sifcupnost v Bu-toraju nima velikega zaledja, je pa precej delavna. Začela je popravljati 5 km dolgo pot, ki je bila že težko prevozna. Občani vzdržujejo to pot s prostovoljnim delom, ker pa delovne sile na kmetijah vedno bolj primanjkuje, zmorejo obvezo vsako leto teže. 2e več let Butorajci izražajo željo, da bi to pot prevzela občina. Prvič na Bledu Krajevna organizacija ZZB v Adlešičih je za svoje člane organizirala nadvse prije ten izlet, ki ga zlepa ne bodo pcsabili. Z dvema avtobusoma se je 71 ljudi odpeljalo preko Ljubljane v Begunje, na Ljubelj in na Bled. Večina udeležencev izleta še ni videla teh gorenjskih krajev. Organizacija je za izlet prispevala 1.000 din, 30 din pa je moral dodati vsak sam. Razmišljajo o kombiju Sola na Vinici bi potrebovala kombi za prevoz otrok, ki se vozijo v šolo. Največ težav imajo s sinjevrškimi otroki. Ti so za marsikaj prikrajšani. Ne morejo jim nuditi stalne, dodatne pomoči, ki je po zakonu obvezna. Otroci iz teh krajev so pomoči najbolj potrebni, ven- | dar so vezani na redni avtobus, zato so vsa prizadevanja zaman. Pozimi, ko avtobus na Sinji vrh sploh ne vozi, ostajajo šolarji na Vinici pri drugih ljudeh. Na šoli se zavedajo, da bi bila potrebna vsaj dva varstvena oddelka za oddaljene otroke. Letos nameravajo zanje organizirati kosilo in dodatni pouk takoj po šoli, vendar bivanje otrok na Vinici traja le nekaj časa. Na šoli menijo, da bi bilo najbolje kupiti kombi, otroke pa redno prevažati domov. Seveda, če bi bile tudi pozimi ceste plužene. V zaslužku prednjači trgovina Poprečni osebni dohodki zaposlenih so se v črnomaljski občini letos popravili za okoli 13 odstotkov, še vedno pa črnomaljski zaslužek 1.025 din močno zaostaja za republiškim poprečjem 1.201 din. V prvi polovici letošnjega leta so zaposleni v industriji zaslužili 1.150 din na me sec, v kmetijstvu 990 din, v gozdarstvu 1.075 din, v gradbeništvu 856 din, v prometu 1.013 din, v trgovini 1.260 din in v obrti 1.100 din. Poleg znanja še ljubezen Marija Ivanušič in Vida Šutej začenjata pionirsko delo v črnomaljski posebni šoli — Otrokom bosta nadomeščali tudi mater in dom Težka naloga čaka mladi dekleti, absolventki pedagoške akademije. Učili bosta 20 duševno manj razvitih otrok v posebni šoli, k njima pa se bodo malčki zatekali tudi po pomoč, ker ne bo v bližini mame. — Kako sta zašli v tako težak in zahteven poklic? . % Marija Ivanušič: — Doma sem iz .Gorenjcev pri Adlešičih. Z občinsko štipendijo sem končaila u-čiteljišče v Novem mestu. Bivanje v šmihelskem internatu je bilo zame usodno. Vsak dan sem videvala otroke iz tamkajšnje po- Marija Ivanušič in Vida šutej, obe Belokranjki sebne šole. Ze takrat sem sklenila pomagati jim. Tako me je pot privedla med specialne pedagoge za duševno prizadete. 0 Vida šutej:—Jaz sem iz starotrškega konca. Dolenja Podgora je moj rojstni kraj. Gimnazijo v Črnomlju sem obiskovala na stroške staršev, akademijo pa s štipendijo temeljne izobraževalne skupnosti. — Vaju ni strah zahtevnega dela? Se zavedata, da bosta morali otrokom nuditi še kaj več kot zgolj strokovno pomoč? — Začetek bo težak in bojiva se ga. Nimava niti mentorja z daljšo prakso. Z ljubeznijo do otrok bova to pomanjkljivost nadomestili. — Mladi sta. Ne bosta pogrešali zabave, saj vama ne bo ostajalo dosti prostega časa? Obe sta izjavili, da bosta proste sobote in nedelje izkoristili za študij, kajti diplomo bi radi opravili čimprej. Sicer pa Marija rada plete in veze, kar je tradicija na adlešiškem koncu, Vida pa se zateka k pesmim. Tudi sama je že pesnikovala, vendar ne za javnost, temveč v svojo zabavo. R. B. Zmeraj manj osebne presoje Prošnje za nove priznavalnine se kopičijo, pri tem pa postajajo merila vedno ostrejša Črnomaljski odborniki so na zadnjem zasedanju razpravljali o priznavalninah, kar je bilo povod za razgovor z Jankom štrukljem, referentom za borčevske zadeve pri občinski skupščini Črnomelj. — Koliko denarja je za reševanje borčevskih zadev letos na razpolago in koliko članov ZZB dobiva priznavalnino? — V letu 1970 imamo 4.700 dinarjev, kar je 60.000 din več, kot smo imeli v te namene lani. Iz prejšnjih let je odobrenih 196 stalnih priznavalnin, na zadnji občinski seji pa je bilo potrjenih še 56 novih. Medtenj ko smo prošnje reševali, se je nabralo že 48 novih vlog. Naj večji napredek letošnjega leta je v tem, da so najnižje priznavalnine povečane na 100 din mesečno. — Pomoč za šolanje otrok borcev je uradno ukinjena, vendar te probleme rešujete z začasnimi priznavalninami in enkratnimi podporami. Po kakšnih merilih se odločate za tako družbeno po- moč in zakaj jo sploh dajete? — Začasne priznavalnine dobijo borci, ki imajo otroke v šolah in drugje in jih ne morejo sami vzdrževati. Do njih so upravičeni tudi člani borčevske organizacije, pri katerih je nujna družbena pomoč bodisi zaradi bolezni ali elementarnih nesreč. V letošnjem letu smo obravnavali 74 prošenj, od teh je bilo 38 odobrenih kot pomoč za šolanje ter 13 priznavalnin zaradi družinskih. potreb. Doslej ni bilo^ natanko določenih meril za tovrstne priznavalnine, po novem pa je možne vse manj osebne presoje. Merila so precej S prstom kažejo na druge - kaj pa ti? Na občinski konferenci ZK v Črnomlju zaostrili vprašanje osebne odgovornosti - Dva delegata izvoljena za zvezno konferenco V sredo, 7. oktobra popoldne,, je bala v Črnomlju občanska konferenca Zveze komunistov, na kateri so razpravljali o nalogah v jesensko-zimskem obdobju. Navzoča sta bila tudi Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta ZK, in Roman Ogrin, član CK ZKS. V uvodnem referatu Je Jože Vajs, sekretar komiteja, najprej razložil teze Edvarda Kardelja o- aktualnih problemih našega političnega sistema, nato pa omenil še vrsto nerešenih zadev v domači občini, s katerimi se srečujejo komunisti v vsakdanjem življenju. Medtem ko gospodarska slika iz prve polovice leta lepo kaže, pa na drugi strani nastaja kopica resnih težav zavoljo prepočasnega napredka infrastrukture. V občini je vsega 40 odstotkov prebivalcev oskrbovanih s pitno vodo, komaj 14 odst. cest jo moderniziranih, šolam manj. ka prostor, posebno v Črnomlju. Borci niso zadovoljni z majhnimi priznavalnina- mi, socialni problemi se kopičijo zaradi ostarelih ljudi na kmetijah. V zaostanku so tudi razvojni programi, ker niti za te stvari ni denarja. Sekretar Jože Vajs je nato predlagal, naj bi se komunisti črnomaljske občine preko zime ukvarjali z naslednjimi večjimi na-logami: z oceno gospodarstva, s srednjeročnimi programi razvoja, socialnim razlikovanjem, kadrovskimi procesi, problematiko zunanjih obratov in ideološkim izobraževanjem članstva. • Adlešiška ročna dela gredo celo v Avstrijo Čez zimo bodo ženske lahko dobro zaslužile V razpravi so opoaordh na kritiko občanov, češ da se naloge reforme ne izpolnjujejo dosledno. Pri tem je bilo postavljeno vprašanje, kdo je kriv. O odgovornosti pri opravljanju funkcij je bilo nato še več govora. Vsak bi se moral sam vprašati, ali izpolnjuje svoje funkcije tako, kot od njega pričakujejo. Da bi ugotovili obremenjenost posameznih članov ZK in njihovo delavnost v drugih organizacijah ter v samoupravnih organih, bodo naredili analizo, v kateri bo slika točna. Potem ne bo več izgovorov. Konferenca je izvolila za delegata na I. konferenci Zveze Janko Štukelj nima hvaležnega dela. Stranke se pri. njem vrstijo iz dneva v dan.'Pomagati ne more, če prosilec nima dokumentacije, marsikdaj pa ima pred seboj tudi hudo jeznega človeka. ostra in natančna. Prosilec se mora izkazati s potrdili o'premoženjskem stanju, o nezmožnosti za delo itd., razen tega mora po novih določilih dijak predlagati potrdila o učnem uspehu. Doslej nihče ni vprašal, kako kdo v šoli napreduje. Pomoč pri šolanju bo ukinjena tudi študentom, ki se bodo prepisovali na druge fakultete, ter tistim, ki prejemajo že štipendijo. S tako obliko družbene pomoči borcem hočemo doseči, komunistov Jugoslavije Alek- ^ njihovim otrokom omo-sandra Skoka iz Domžal m Zvoneta Dragana, predsednika komisije za ekonomske ČRNOMALJSKI DROBIR ■ VSAK DAN 188 VOZAČEV — Na osnonvi šoli v Črnomlju imajo zaradi pomanjkanja prostora velike težave z organizacijo varstva za vozače. Vsak dan imajo 188 voza-, če v v 6 varstvenih oddelkih, kar pomeni za učitelje 68 dodatnih ur na teden. Učitelji se z učenci vred selijo iz razreda v razred, da bi dobili prostor za dodatni pouk, ki je po zakonu obvezen. ■ PARKIRIŠČA OZNAČENA — Z nosom proti pločniku ne sme več parkirati noben avtomobil pred banko in sodiščem. Odkar so parkirišča označena, bodo zahtevali red. Sprva bodo voznike avtomobilov le opozarjali, kmalu pa bodo deževale tudi kazni. ■ KDOR JE ČAKAL, ZADOVOLJEN — Vinogradniki, katerim se ni mudilo takoj po 1. oktobru potrgati groadje, z zadovoljstvom ugotavljajo, kako prav Je bilo, da so čakali. Zadnja nedelja je napravila trgačem obilo veselja. Dan Je bil tako vroč kot poleti ■ 41 DOSLEJ PRI JA VI JENIH -V tečaj prve pomoči za vozniške kandidate je 2e prijavljenih veliko število občanov. Tečaj se bo začel v drugi polovici oktobra. Vsak prijavljenec bo pismeno obveščen, kje in kdaj bodo predavanja. ■ 20. OKTOBRA ODDAJA KRVI — Prostovoljni krvodajalci občine Črnomelj bodo 20. oktobra darovali kri na novomeški transfuzijski postaji. Po planu morajo krajevne organizacije RK zbrati 40 udeležencev. Upajo, da bodo občani kljub kmečkemu delu našli čas za pomoč sočloveku. ■ V KINU BLESCI — Fluorescenčna razsvetljava, ki so jo letos napeljali v črnomaljsko kino dvorano, gledalce moti, ker preveč slepi. Slepeča luč ugasne naenkrat, namesto postopoma kot drugje, zato si ljudje v dvorani manejo oči. ■ KOMISIJA ZA VARNOST PROMETA bo te dni pregledala vse mestne ulice. Dogovorili se bodo, kje Je potrebno urediti ze-braste prehode za pešce. Na teh mestih bodo morali iz cestišča pobrati kocke in prostor zaliti 2 asfaltom, Tudi ob stranskih cestah bo treba namestiti več prometnih makov, saj zdaj nihče ni prav vedel, kdo ima prednost. Medtem ko še pred nekaj leti adlešiške ženske niso imele kam prodajati svojih ročnih del, se je prodaja le tos odprla. Imajo več dela in naročil, kot zmorejo narediti. Okoli 30 kmečkih gospodinj se ukvarja z vezenjem vse leto, še enkrat toliko pa Jih dela čez zimo. Zaslužek je bil že lani kar dober, čeprav je zamudno in zahtevno delo še vedno slabo plačano. Izpod rok adlešiških žena gredo vezeni prti, bluze In obleke po - vsej domovini, zadnje čase že tudi v Avstrijo. Prodajo so ženske organizirale same. Najbolj okretna med njimi, Marija Cvitkovič, sprejema naročila in se po- Z veje je padel V četrtek, 8. oktobra, je Janez Hudelja s Hrasta pri Vinici tako nesrečno padel z oreha, da je bil na mestu mrtev. Možakar je bil že prileten in mu je na veji spodrsnilo. O nesreči se je kmalu razvedelo Po vsem viniškem koncu. P. P. gaja s strankami. Za več hotelov so že izvezle zavese in prte, naročila za’ take izdelke dobivajo tudi za zasebne vikende. V kraju, kjer ni možno ni-kjer zaslužiti, je vezenje ročnih del dobrodošel zaslužek. Pridna delavka bo v letošnji zimi lahko zaslužila tudi 1.500 din. Na Vinici: koncert iz naših krajev odnose pri CK ZKS. Delavske športne igre V počastitev občinskega praznika so se že začele športne prireditve v dkviru delavskih športnih iger. Za otvoritev je 4. oktobra nastopilo v malem nogometu gočili izobrazbo, saj je znano, da je na srednjih, višjih in visokih šolah v Ljubljani najmanj belokranjskih otrok. Zahtevali pa bomo resno de, lo. Ostrejša merila zagotavljajo tudi to, da noben prosilec s kolikor toliko dohodki ne bo mogel v spisek. — Na terenu je vedno slišati precej pripomb. V čem se razhajajo pogledi krajevnih organizacij in komisije? — Krajevne organizacije ekip. Od tega sita bili dve iz ZZB, včasih tudi odborniki, delovnih organizacij in 3 mla- težka doumejo merila, dolo- dinske. Zvrstile se bodo še čena z 0b6inskim odlokom, tekme v rokometu, odbojki, ^ jjh komisija mora upošte- ■ ...—j—- namiznem tenisu, šahu, keg- va^j prj dodelitvi priznaval- V nedeljo, 4. oktobra, je ljanju in streljanju. Letos je nin 0ni še zmeraj gledajo bila dvorana osnovne šole na Vinici nabito polna ob javni radijski oddaji »Koncert iz naših krajev«. Nastopili so: harmonikaš Silvo Mihelčič iz Črnomlja, ansambel hmeljarjev iz Žalca s pevko Ivanko Kadenšek, kvartet »Zvonček« in sestre Potočnik. Oddajo je vodil znani sodelavec RTV Ljubljana Božo Petek. Vini-čani so biOd prireditve več kot veseli, kar so večkrat izražali z burnim ploskanjem. Vsem nastopajočim in Ljubljanski banki za reklamne nagrade se Viničani lepo zahvaljuje mo. P. P. presenetil dober odziv. V vseh disciplinah bo nastopilo 44 ekip. Vzporedno z delavskimi športnimi igrami, kjer tekmujejo za prehodni pokal občinske skupščine, imajo tudi šolarji več športnih srečanj v malem nogometu, rokometu, šahu, streljanju, namiznem tenisu in krosu. predvsem na zasluge posameznika v času NOB in ne toliko na socialni položaj prosilca, ki pa je prav tako odločilen. Na vasi, kjer so vsi reveži, se je težko odločiti, kdo je bolj potreben, zato več razpravljajo o zaslugah. B. B. VfMm V tem tednu velika izbira ženskih plaščev ter diole-nov za moške in ženske obleke po iz/redno znižanih cenah. Prodaja tudi na 5-mesečno obročno odplačilo Oćleteksfil« ČRNOMELJ Pridite k razpravi! Občinska konferenca SZDL v Črnomlju vabi občane na javne razprave o zdravstvenemu zavarovanju kmetov. Razprava bo o osnutku statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov (objavljen v prejšnji številki Dol. lista) ter o davčni politiki v občini. Razprave bodo v nedeljo, 18. oktobra, ob 9. uri: v zadružnem domu Adlešiči, v osnovni šoli Vinica, v zadružnem domu Dragatuš, v prosvetnemu domu Semič, v sejni sobi občinske skupščine Črnomelj; ob 11. uri dopoldne bo sestanek v osnovni šoli Stari trg in ob 14. uri v gasilskem domu Griblje. Na sestankih bodo udeleženci dobili še informacijo o spremembah v našem političnem sistemu. Vabljeni! ZAČETEK RAZPRAV O NERAZVITIH PODROČJIH Metličanov ne zanima kdo, temveč koliko Na razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL in občinskega komiteja deset pripomb na republiško gradivo o nerazvitih Seja se je svečano začela v prisotnosti poslancev Franca Vrviščarja in Jožeta Suhadolnika. Najprej je predsednik občinske konference SZDL inž. Janez Gačnik izročil občinsko priznanje Osvobodilne fronte Ivanu Urhu iz Metlike, ki je bil meseca maja ob podelitvi priznanj v Kanadi. Zelo zanimivi so bili podatki podpredsednika občine inž. Ivana Kostelca, s katerimi je za uvod dokazal, zakaj je Metlika med nerazvitimi in kakšne so razlike. V metliški občini pride 1 televizijski sprejemnik na 24 občanov, v novomeški občini na 15 ljudi, v občini Ljubi j ana-šiška pa ima vsak šesti prebivalec svoj sprejemnik. Narodni dohodek je bil leta 1968 v Metliki 5.900 din, v Novem mestu 8.250 din, v Šiški 14.000 din. Medtem ko ima metliška občina nad 47 odst. kmečkega prebivalstva, je na novomeškem območju Kot plaz se Je na zadnji občinski seji v Metliki usula kritika na komunalno podjetje. Ni bilo pritožb zoper slabo opravljena dela, pač pa zato, ker podpisane naročilnice za razna dela ležijo več mesecev, včasih tudi let, v predalih, medtem ko stranke čakajo. Navedli so le nekaj primerov dolgega čakanja: stopnice pri šoli, prenovitev šole v Draščičih, postavitev čakalnic za potnike avtobusov, mladinski klub. Direktor podjetja se je branil očitkov, češ da je komu-nala brez mehanizacije, da dajejo prednost delom, ki so bolje plačana, zaradi slabega finančnega stanja in da kolektiv živi iz dneva v dan z lastnimi sredstvi ob tem, ko so v deset letih poslovanja dobili od družbe lani prvih 550.000 din posojila. Res je, da imajo komunalci na svojem terenu monopol, saj so stranke navezane-samo na storitve tega podjetja, ki Je bilo pred leti ustanovljeno prav zaradi potreb po manjših gradnjah, popravilih in drugih uslugah. Čedalje manj pa se današnja komunala bavi z uslugami in vse več z večjimi gradbenimi deli. Na predlog odbornikov se bo zadeva v kratkem zbi- samo 37 odst. kmetov, v Šiški jih je komaj 2,5 odstotka. Proračunski dohodek na enega prebivalca občine je leta 1968 znašal v Metliki 380 din, v Novem mestu 830, v šiški 500 din. Zaostajanje v infrastrukturi je še bolj očitno, saj ima na območju metliške občine le 37 odstotkov prebivalstva pitno vodo, povsod drugje uživajo nezdravo kapnico. Razen glavne magistrale čez Gorjance ni niti ene asfaltirane ceste. Kmečka posestva so rasparcelirana, na njih žive pretežno ljudje, nad 55 let stari, obdelujejo zemljo strila, ko se bodo predstavniki kolektiva sešli na občini ter v pogovoru z občinskimi funkcionarji ugotovili, če je kritika upravičena ali ne. Uresničevanje programa javnih ded in negospodarskih investicij so obravnavali metliški odborniki na zadnji seji. Dobili so podatke o vseh večjih in manjših gradnjah, da bodo vedeli o tem poročati volilcem na terenu. Kakor je poročal načelnik za gospodarstvo Niko Zupanič, so med večjimi občinskimi deli naslednja: VODOVODI: Gradnja gra-daškega vodovoda bo letos končana. Do mosta v Gradcu bo pritekla pitna voda. Računajo, da bo otvoritev za občinski praznik. V Metliki so v gradnji vodovodne in čistilne naprave, kar zahteva 600.000 din, dela pa bodo v kratkem končana. Za Rosal- večinoma po starem. V vsej občini ni niti enega kombajna, 26 pa je traktorjev. Metliška občina ima velike načrte in možnosti tako za nadaljnji razvoj industrije kot turizma, toda potrebni bi bili krediti. Kot so ugotovili v razpravi,, je tovarna BETI nosilec celotnega razvoja občine, lepe možnosti za rast pa imajo tudi druga podjetja. Na seji so sprejeli 10 sklepov, ki jih bodo kot pripom- Partizanski turizem V nedeljo je 80 upokojencev tiz Ljubljane obiskalo Metliko. Potem, ko so si ogledali muzej, metliške zanimivosti s spomenikom, so imeli na Vinomeru prijetno srečanje s pravo belokranj. sko trgatvijo. Podobnih obi-SKov se jeseni obeta še več. Vedno več je skupin, ki žele obiskati znane partizanske kraje. Že drugi tečaj dela Udeleženci prvega tečaja iz prve pomoči 80 že delali izpite. Od 17 šoferskih kandidatov so iz prve pomoči padli -samo 3. Zanimanje je še veliko. Drugi tečaj je že začel delati, za tretjega pa se zbirajo prijave na občinskem odboru RK v Metliki. nice, Curile in Dole ter Rav-nace so načrti za vodovodno napeljavo v delu. Ce bo primerna udeležba vaščanov, bi gradnjo lahko začeli že v letu 1971. CESTE: Cesta Gradac—Semič bo čez mesec dni odprta. Od Podzemlja do kopališča bo cesta v dolžini 1,5 kilometra še drugo leto modernizirana. Za modernizacijo drugih cest, predvidenih v občinskem programu javnih del, še ni denarja. Ce bi del občinskih cest lahko prekategorizirali med republiške ceste, bi bil načrt laže izvedljiv. Za te stvari si na občini veliko prizadevajo. ELEKTRIFIKACIJA: Ko- maj 40 odstotkov vasi ima be poslali republiškim organom na njihove teze o nerazvitih področjih. Metličani zahtevajo, naj pridejo vse republiške ceste v program republiškega cestnega sklada, ki naj bi že v letu 1970 dajal pri modernizaciji cest prednost nerazvitih območjem. Zahtevali so večjo podporo bank, zavračajo predlog, da je za nerazvita področja bodočnost le v kmetijstvu, so protj večanju zakonskih obveznosti m zahtevajo učinkovito reševanje borčevskih vprašanj. Za Šolstvo predlagajo direktno financiranje republike, kar pa zadeva prihodnost in beg iz nerazvitosti, so rekli: »Ne zanima nas ime naslova, preko katerega bomo dobili sredstva, zanima nas, •pod kakšnimi pogoji in koliko. Nočemo miloščine, temveč le ugodne kreditne pogoje. Smo proti političnim naložbam, zahtevamo pa gospodarsko upravičene investicije.« Na seji je bila imenovana delovna skupina sposobnih ljudi, kd bodo čimprej pripravili konkreten predlog za naložbe, s katerimi bi Metlika hitro napredovala. Menili so, da so spričo lastne požrtvovalnosti, ki so jo dokazali doslej z dolgoletnim plačevanjem samoprispevkov in s podporo domačih delovnih kolektivov, veliko naredili za napredek. Prav zato se čutijo upravičene zahtevati od družbe malo več razumevanja. industrijski tok, zato je v načrtu napeljava trofaznega toka po ostalih krajih. Elektrifikacija bo izvedena postopoma. Akcijo navadno začno občani sami s 30-odstotno udeležbo z delom, prav toliko prispeva občina, ostalo pa podjetje Elektro. Letos bo industrijski tok dobil krasinski predel. GASILSKI DOMOVI: Na Lokvici, v Grahovcu in Pri-mostku so se začele priprave za gradnjo. Občina je za začetna dela prispevala po 2.500 din. KANALIZACIJA IN ČISTILNE NAPRAVE: V Metliki so potrebe velike, ni pa denarja, da bi takoj začeli graditi. Načrti bodo gotovi letos, prihodnje leto pa se bo začela gradnja kanalizacije s šistilniml napravami. Celotna 'investicija zahteva milijon dinarjev. ŠOLSTVO IN OTROŠKO VARSTVO: Osnovna šola pripravlja investicijski program za gradnjo telovadnice ter športnega igrišča. Gradnja je v načrtu po letu 1972, ker bo stala 3 do 4 milijone din. Za nadaljevanje gradnje otroškega vrtca so letos zaprošena posojila pri republiški skupnosti otroškega varstva. Računajo, da bo do gradnje Knjige čakajo Člani XV. brigade, ki se niso udeležili septembrskega srečanja v Metliki, lahko dobijo po pošti knjigo o XV. brigadi. Poleg naslova morajo poslati še točno ime kraja, kjer prebivajo in ime občine, škoda bi bilo, če dragocenega spominskega darila ne bi dobili v roke. ' Sklad daje posojila Upravni odbor občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva je potrdil pravilnik za dodeljevanje posojil zasebnim kmetovalcem. Sklad bo kreditiral zasebnike za obnovo vinogradov, sadovnjakov, lesnik in hmelja, Za nabavo kmetijske mehanizacije in plemenske živine, za popravilo ali gradnjo gospodarskih poslopij in za urejanje vzorčnih kmetij. O pogojih za pridobitev posojila bomo obširneje še poročali. BETI zahteva pojasnilo Samoupravni organi tovarne BETI so v ponedeljek i dopisom zahtevali popravek članka z naslovom »Nekateri krediti so zanka za vrat«, objavljenega v 41. št. Dolenjskega lista. Prizadeti so z odstavkom, v katerem je rečeno, da so na skupščini omenili slabo sodelovanje vodilnih iz metlških podjetij in da si ne bi smeli metati polen pod noge ter drug drugemu napovedovati pogin. To so bile namreč besede predsednika občinske skupščine Ivana Zeleta, ki na seji ni nikogar omenjal z imenom. Zato tudi mi nismo mogli navesti, koga kritika zadeva. Tovariš predsednik nam je v ponedeljek po telefonu zagotovil, da se bodo o tem pomenili še posebej na skupnem posvetu vseh vo- prišlo že v prihodnjem letu. OSTALE GRADNJE: Prosvetni dom na Suhorju bo letos popravljen, mladinski klub čaka le izvajalca del, medtem ko je denar zagotovljen. Metliški grad postopoma praznijo, da bo služil le muzejski dejavnosti. Sejmišče v Metliki že gradijo in bo še letos prvi del gradnje končan. Prav tako je končana prva etapa gradnje kopališča v Metliki. Javna dela so letos veljala 2.400.000 dinarjev. Od tega je samoprispevka občanov še malo zbranega, saj je tolikšna vsota predvidena v vseh petih letih zbiralne akcije. Občinska skupščina je pridobila precej partnerjev za sofinanciranje nekaterih del, prav tako vztrajno vrta za posojila. ■ VSE CESTE IN ULICE, ki se v Metliki zlivajo na Cesto bratstva in enotnosti, je komunalno podjetje opremilo s prometnimi znaki, ki opozarjajo voznike in pešce, da prihajajo na prednostno cesto. V vse večjem prometu so te opozorilne table potrebne zlasti voznikom motornih vozil. ■ V METLIŠKI TURISTIČNI PISARNI so letos pri zasebnikih zabeležili precej manj nočitev kot lani. Do konca septembra je v zasebnih sobah prenočilo 152 jugoslovanskih gostov in 27 inozemcev. Tujoi so bili v glavnem Nemci, Avstrijci in Italijani. ■ V KNJIGARNI MLADINSKE KNJIGE v Metliki so pred kratkim odstranili dotrajane železno rolete in je tako trgovina dobila ponoči prijetnejši videz, zlasti odkar sta izložbi razsvetljeni in gori nad vrati svetlobna reklama. ■ SINDIKALNA PODRUŽNICA V TOVARNI BETI je prejšnji teden za svoje člane priskrbela dobra sortna jabolka s kmetijskega posestva v Šentjerneju. Jabolka boljše sorte (jonatan in rdeči delišes) Jule Malešič Z veliko udeležbo na pogrebu so Metličani pokazali, kako radi so imeli komaj 47-letnega upokojenega občinskega uslužbenca Juleta Malešiča, ki ga je iz njihove srede iztrgala dolga bolezen, že leta 1941 je sodeloval z osvobodilnim gibanjem, 1942 pa je šel v partizane. Opravljal je različne dolžnosti, med drugim je bil tudi osebni spremljevalec pokojnega Borisa Kidriča. Po vojni je bil v Titovi gardi, nato pa po demobilizaciji v rodni Beli krajini eden izmed delavnih v vseh organizacijah. Vse do zavratne bolezni, ki ga je odtrgala od družbeno-polit čne-ga dela, je bil zlasti prizadeven pri Socialističn■ zvezi in Zvezi borcev. Tovariš Jule je bil petkrat odlikovan. Z lepo žalno slovesnostjo so Metličani poslednjič izkazali hvaležnost pokojnemu Juletu, ki je zapustil ženo in dva nepreskrbljena otroka. Rdečemu križu profesionalca? Na zadnji seji koordinacijskega odbora v Metliki so bili mnenja, da Rdeči križ zaradi vse bolj zahtevnih nalog ne bo zmogel uspešno . delovati brez plačanega funkcioniranja. Priporočili so, naj v novem proračunskem letu zagotovijo sredstva v ta namen. Razpravljali so še o financiranju Dolenjskega lista, o razvoju turizma in štipendijski politiki. Ugotavljajo, da imajo občinske ko. misije premalo vpliva na do-deljevanje republiških štipendij. SZDL bo sklicala posvet s predstavniki organizacij, občine in podjetij ter s študenti in srednješolci. Tu bodo podrobno obravnavala štipendiranje, sklenili pa bodo tuđi družbeni dogovor o višini štipendije. Zanimivo predavanje V nedeljo, 4. oktobra dopoldne, je v osnovni šoli v Metliki in nato še na Suhorju predaval staršem in vzgojiteljem profesor pedagoške akademije v Ljubljani dr. Leon Žlebnik. Govoril je o spolni vzgoji. Zanimivo predavanje je v Metliki poslušalo blizu 200 ljudi, na Suhorju pa 80 Golota ni več zanimiva Medtem ko so tudi v Metliki pred meseci takoj razprodala vse revije s seks fotografijami, zadnje čase za goloto zanimanje upada. V trafiki prodajo na teden po 100 izvodov revije Antena in Arena, drugi zabavni tisk pa nima več kot 40 bralcev. so bila po 1,30 din, druge vrste (zlata parmena, koks oranžna in krivopecelj) pa po 1,15 dinarjev. ■ ČUDNA NAVADA JE V METLIKI, da pokojnega peljejo na pokopališče po najdaljši poti. Tako se je pred kratkim pogrebni sprevod, čeprav Je bila pokojnikova hiša tik pred pokopališčem, pomikal skozi vse mesto, in sicer po najprometnejši cesti. S tem je bil oviran promet in hkrati so pogrebci po nepotrebnem zapravljali čas. Zato Je Društvo mojstrov, ki skrbi za pogrebe, sklenilo, da zaprosi občinsko skupščino, naj izda odlok, da se pograbi — dokler ne bo na pokopališču sezidana mrliška vežica — odvijajo po najkrajših in čim manj prometnih ulicah in poteh. ■ ZADNJIC SMO POROČALI, da je našemu izseljencu Ivanu Jud-niču, ki je pred kratkim obiskal rodno Belo krajino, ameriško podjetje, pri katerem je zaposlen, ob upokojitvi plačalo potovanje okoli sveta. Zvedeli pa smo, da je bila ta novica zmotna in da je naš rojak to zanimivo potovanje sam plačal. Neredko na sejmih tudi Cigani kupujejo pujske. Ce jih vprašaš, kako jih bodo redili in čc je kdo v službi, pravijo, da ne. Njiv nimajo, a pujski vseeno zrastejo, največkrat s hrano s kmečkih njiv. V metliški občini cigansko vprašanje sicer ni tako pereče kot na drugi strani Gorjanc, vendar bo treba nekaj ukreniti. j. (Foto: R. Bačer) ■ Komunalci so jih slišali Razgovor med predstavniki podjetja in občinske skupščine naj bi privedel do jasne slike, zakaj komunala ne more opraviti naročenih del KAM GRE SAMOPRISPEVEK? Čisti računi - dobri prijatelji Vrednost letos začetih komunalnih del v metliški občini znaša nad 2 milijona din - Občani bodo toliko zbrali s samoprispevkom v 5 letih SPREHOD PO METLIKI metliški tednik Zadovoljni s turizmom Medtem ko v Jugoslaviji niso preveč zadovoljni z letošnjo turistično bero, so Slovenci boljše volje, saj je bilo za 6 odstotkov več nočitev tujih gostov kot lani (podatek velja do konca* avgusta). To povečanje gre predvsem na račun boljše zimske sezone. Tudi v novomeški občini so s turistično žetvijo zadovoljni, saj je še ugodnejša kot slovenska. Zanimivo pa je, da so ves napredek dosegli prav v glavni sezoni, ker od zimske na Dolenjskem pravzaprav ni kaj pričakovati. Nova samopostrežba Včeraj so ob Zagrebški cesti odprli novomeško samopostrežno trgovino. Otvoritev nove Mercatorjeve samopostrežbe je bilo v okviru letošnjih praznovanj občinskega praznika v Novem mestu. Mimo običajne samopostrežne trgovine je v novi Mercatorjevi trgovini tudi bife s kuhinjo bifejskega tipa. Prebivalci tega dela mesta so že prvi dan pokazali veliko zanimanja za novo trgovino, ki nedvomno predstavlja lepo pridobitev za trgovino v Novem mestu. Priznanje mentorju Republiška konferenca ZM je podelila priznanje za dolgoletno in vsestransko mentorsko delo profesorju Marjanu Dobovišniku,' bi mu ga je oktobra izročil predsednik občinske konference ZM Janez Slapnik. Prof. Marjan Dobovšek je eden izmed dolgoletnih profesorjev na novomeški gimnaziji, ki ima velike zasluge tudi za izvenšol-sko vzgojo mladine, zlasti tabornikov in mladih, športnikov. Bratož in Podergajs ml. zmagovalca v Velenju V nedeljo je bilo ob Velenjskem jezeru veliko ribiško tekmovanje za prehodni šaleško-savinjski pokal. Najuspešnejši so bili ribiči iz Novega mesta, ki so zmagali v ekipnem tekmovanju, razen tega pa sta bila zmagovalca med člani Milan Bratož in Iztok Podergajs pri mladincih. Rezultati — člani: 1. Bratož (N. m.) 1.307 točk, 3. i Kučinie (Črn.) 800, 5. Bravika 785, 6. Furlan 783, 7. dr. Poder. gajs (vsi N. m.) 746 itd. Ekipno: 1. Novo mesto II (Bračika, Bratož, Picek) 2.617, 2. Novo mesto I (Dr. Podergajs, Furlan, Suhy) 2.579, 4. Kostanjevica I 1.862. Mladinci: 1. Podergajs (N. m.) 1.040, 3. Beševič (Kost.) 677 itd. Ekipno: 3. Kostanjevica 1.374 točk. »Neretva« za podeželje V okviru prireditev za ob-činski praznik bo začel novomeški Zavod za kulturno dejavnost 24. oktobra predva-jati na podeželju Bulajidev barvni film »Bitka na Neretvi«. Predstave bodo do 30. , oktobra. Film bodo vrteli v šestnajstih krajih v novomeški občini, ponekod v šolah, drugod v krajevnih dvoranah. V Novem mestu bo »Bitka na Neretvi« spet na sporedu v nedeljo, 25. oktobra, ob 10. uri. Pred kratkim so še eno stanovanjc v X. bloku na Mestnih njivah preuredili v vrtec. Denar je prispevala tovarna zdravil Krka. V vrtec so sedaj lahko sprejeli novih 26 otrok v starosti od 5. do 7- leta iz naselja na Mestnih njivah in okolice (Foto: A. Vitkovič) Bančni krediti za obrtnike? (Nadaljevanje s 1. strani) poljubno podaljša. Po izteku dogovorjenega varčevalnega roka lahko dvigne svoj prihranek in dobi še kredit, ki znaša od 90 do 250 odst. V nedeljo: praznik lovcev na Plešivici V nedeljo, 18. oktobra, bodo prizadevni suhokra-j inski lovci, ki so združeni v lovski družini »Plešivica«, odprli novo lovsko kočo na Plešivici nad Dvorom. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi družinski prapor. Po končani prireditvi, ki se bo začela ob 10. uri, se bo razvilo prijetno lovsko srečanje. V primeru slabega vremo-.na bo proslava prihodnjo nedeljo. Različni upokojenci Franc Beg, predsednik občinske konference SZDL, je v svojem pozdravnem govoru in zahvali Milošu Jakopcu ob njegovi invalidski upokojitvi med drugim ob koncu dejal: »Upamo, da boš še naprej aktiven upokojenec!« Prava sreča, je bilo vsaj malo smeha, ko se je Miloš tako resno držal! Res pa je, da Jakopčevo dosedanje delo ni kazalo, da bi bil žđ doslej upokojenec. Vsako leto za več milijonov škode že dalj časa na Dvoru v Suhi krajiry ugotavljajo, da s tako sabo električno napetostjo, ki pade tudi na 150 V, ne bodo prišli nikamor. Samo v mizarskem podjetju in ribogojnici Krka imajo na leto za več kot 40.000 dinarjev škode zaradi pregorelih elektromotorjev oziroma pokvarjene hrane v frižider j ih ribogojnice. Občani in obe podjetji sta predlagali Elek-tru Ljubljana • okolica, naj zgradi na Dvoru z njihovo pomočjo transformator, vendar so predlogi naleteli na gluha ušesa. Uspešna konferenca Mladinska organizacija na novomeški gimnaziji je imela v petek, 9. oktobra, v telovadnici gimnazije svojo redno konferenco. Razen dijakov so se je udeležili tudi profesorji in predsednik občinske konference. ZM Janez Slapnik. Po poročilu dosedanjega predsednika gimnazijske mladine Dušana Dularja se je razvila burna razprava zlasti ob volitvah novega mladinskega vodstva In .uredniškega odbora gimnazijskega glasila Stezice, kar je lep dokaz, kako z zanimanjem mladi sodelujejo v šolskem samoupravljanju in mladinski organizaciji. Ob koncu konference so gimnazijci izvolili novo vodstvo in sprejeli okvirni načrt dela za prihodnje obdobje. privarčevanega zneska. Obresti od kredita so običajne, rok za vračilo pa je 3-krat daljši od varčevalne dobe. V svetu, v katerem bi radi vse zelo hitro, je morda komu, ki bi že danes rad imel delavnico, težko čakati nanjo 3 leta, da bo zbral denar zanjo. Vsekakor je laže vpiti v svet, da družba ne pomaga in da družba noče pomagati. To je ena plat resnice, ki obrtnike v njihovi preveliki podjetnosti najbrž res odvrača od varčevanja. Druga plat pa je v tem, da je naše gospodarstvo organizirano in da bo treba tudi od zasebnih obrti terjati večjo organiziranost v smislu njenega vključevanja v to gospodarstvo. Daš-dam sistem je postal v našem gospodarstvu praksa, jok in stok pa proti njemu ne zaležeta veliko. Prav bi torej bilo, ko bi o organiziranem varčevanju razmišljali tudj v združenju zasebnih obrtnikov. To je potrebno toliko bolj, ker občinsko priporočilo sicer ugotavlja potrebo po kreditih za zasebne obrtnike, ne nakazuje pa vira, iz katerega bi jih bilo mogoče dajati. Jalovo upanje, da bodo banke, ki se dušijo od zahtev gospodarstva, radodarno ponudile kredite zasebnim obrtnikom, je boljše že takoj v začetku opustiti. M. JAKOPEC Poštarska ni lahka Med delavci novomeške pošte je tudi 12 poštarjev, ki jim pravijo dostavljači. Osem je mesmih, za katere je zapisano, da imajo ožji dostavni okoliš, štirje pa nosijo pošto po okolici, imajo torej širši dostavni okoliš. Mimo tega imajo še dva dostavljača za telegrafske pošiljke. O poštar- skem delu in težavah je pripovedovala upravnica pošte Zofka Mehle. »V poprečju prehodijo naši poštarji po 14 do 15 kilometrov vsak dan. Najdaljša dnema pot je 21 kilometrov in sicer za tistega, ki nosi pošto na Ruperč vrh in v Birčno vas; skoraj toliko je tudi za Veliki Slatnik in njegovo oko- lico. Oba poštarja opravljata to pot s kolesom. V lepem vremenu je včasih tudi prijetno, toda v dežju mrazu, snegu in drugih vremenskih nevšečnostih postane poklic zelo težak.« — Vsi dnevi niso enako hudi. Kateri so težji? »Sreda, četrtek in petek so dnevi, ko so poštarske torbe najbolj zajetne. Takrat je treba raznositi še tednike, in torbe so težke tudi po 20 kilogramov. Poštarji jih napolnijo nekajkrat, ker naš furgon razvozi poštne vreče in jih pusti ob poti, da poštarjem olajša delo.«« — Z jesenjo se začenjajo tudi tradicionalne akcije za pridobivanje novih naročnikov pokrajinskega tednika Dolenjskega lista. »Mislim, da bi letos lahko uspeli v tem, da bi ponovno pridobili naročnike, ki so ob lanski podražitvi Dolenjca odpovedali. Zadnje čase se je vse tako podražilo, da tudi naročnina ne predstavlja posebne izjeme. Za mestna naselja pa bi bilo dobro poskrbeti še za posebno reklamiranje, ker poštarji s stanovalci v blokih pravzaprav sploh ne pridejo v stik.« J. S. Kdo drži roko na samoprispevkih? Ali je krajevnim skupnostim kršena samoupravna pravica? Po podatkih novomeške krajevne skupnosti se je za grmsko in bršlinsko šolo zbralo do konca septembra 8,270.141 din. Od tega so delovne organizacije prispevale 5,435.447 din, delavci, uslužbenci, kmetje, obrtniki in upokojenci pa 2,834.674 din. Ta podatek pa je zelo nepo-polen in ne upošteva v celoti samoprispevka, ki so ga v sklad vplačali zaposleni, kmetje, obrtniki in upokojenci. Krajevna skupnost namreč že od avgusta dalje ne ve, koliko je tega samoprispevka do danes. Tajnik sveta krajevne skupnosti Franc Avsec je to po: jasnil: »Odkar se zbira samoprispevek ljudi na posebnem zbirnem računu pri občinski skupščini, nimamo več pregleda, koliko ga je. Občinska skupščina oziroma njen pristojni oddelek očitno še ni nastavil evidence. Tako že dva meseca nobena krajevna skupnost v občini ne ve, koliko denarja se je zbralo zanjo y.. avgustu in septembru.« Krajevni samoprispevek, kot kaže, noče iz zbirnega računa nazaj v posamezno krajevno skupnost. Krajevnim skupnostim pa zmanjkuje denarja, ki ga za uresničevanje svojih delovnih na- črtov in razne akcije nedvomno potrebujejo. Ali pa ni s tem, da že dva meseca niso dobile denarja iz zbirnega računa niti niso bile o tem obveščene, kršena tudi njihova samoupravna pravica? Pri tem se krajevne skupnosti sklicujejo na to, da imajo same pravico nadzirati samoprispevek, ki so ga tudi same uvedle.' Zapuščena Beceletova jama Kako skrbimo za spomenike padlim žrtvam? Samo moderni poklici? Da so težave v obrti splošen pojav v hitro razvijajočih se občinah, je bilo že večkrat ugotovljeno. Da v Novem mestu primanjkuje delavcev za številne obrti, prav tako ni neznano. Posebno kričeč primer je trenutno v dimnikarski stroki, tembolj, ker glavno delo dimnikarjev šele prihaja. Da obrtnih in strokovnih šol v Novem mestu in nasploh na Dolenjskem primanjkuje, je tudi odveč poudarjati. Starši namreč v večini primerov le težko zmorejo veliko dodatno finančno breme, če morajo otroka poslati šolat v Ljubljano. Zato v Novem mestu vsa mladina sili v kovinarski poklic: na srečo tudi tovrstnih strokovnjakov manjka, saj Industriji motornih vozil ni težko zaposliti vseh, ki prihajajo iz te šole. Se več: pogovarjajo se še o možnostih, da bi IMV prevzela to šolo, saj levji delež u-tencev zaposli sama. Po drugi strani pa je tudi res, da se zadnje č javno razsvetljavo, med Je-dinščioo in Regerčo vasjo pa bodo razširili cesto. Za Gotno vas bodo pripravili še načrte za kanalizacijo, ki pa jo bodo uredili le» 6e bodo vaščani pristali na samoprispevek. red osnovne Sole, ki je na vzpetini sredi vasi v stari, že dotrajani stavbi. Ima leto dni starejšega bratca, ki hodi v tretji razred. Deček je bil za kmečkega otroka prelepo oblečen. Vendar sem kmalu zvedela vzrok: »Očka je v Nemčiji.« »Pa pride velikokrat domov?« »Pride ... včasih ...« »Torej sta z bratcem pri mamici?« »Ja, ampak tudi mama bo šla v Nemčijo ..'. delat...« »Potem bosta šla tudi vidva z njo?« »Ne, midva ne moreva iti. šla bova k teti v Brežice.« »Ali teta nima otrok?« »Ima, dva.« »Ali boš šel rad k teti?« Deček skomigne z rameni: »Bom moral, če bo šla mama v Nemčijo.« Prišla sva do šole in Lojzek se je pomešal med svoje vrstnike. Na vrsti je bila igra z žogo. Otroci so se zapodili po trati, Lojzek je obstal pri vhodu v šolo, stiskal pod pazduho šolsko torbo s knjigami in me včasih skrivaj pogledal. Lojzek se mi je vračal v misli še dolgo potem, ko sem že zdavnaj pustila daleč za sabo vas ob železniški progi. Le nekaj kilometrov z vlakom, pa si v mestu, kjer so tovarne in dosti kruha za vse. Ali Lojzkova mama tega ne ve? A. V. SUHOKRAJINSKI DROBIŽ • PRI SPOMENIKU PADLIH BORCEV, ki je postavljen na Oviblju nad Žužemberkom, je zadnje čase vse več obiskovalcev. Sem prihajajo tudi svojci padlih, žal pa mnogi od njih ne morejo najti svojčevega imena, ker so nekateri napisi popolnoma zbledeli. • TRGATEV V SUHI KRAJINI je v polnem teku, zato so ljudje z doma, pa tudi gostilne so prazne čez dan in ob večerih. Delavca skoraj ne moreš dobiti za občasno delo, tisti, ki so zaposleni, pa bi radi v tem času imeli dopust. #' SE ENA GOSTILNA bo v kratkem odprta na Dvoru, tako da bodo tu dve zasebni gostilni in zadružni' bife. Gostilna bo odprta v nekdanji Hrovatovi gostilni, ki so jo sedaj preuredili. • V ŠMIHELU PRI ŽUŽEMBERKU so pričeli urejevati pokopališče. Dela bodo gotova pred dnevom mrtvih. Med drugim bodo popravili obzidje in označili vrste grobov ter odstranili kamenje in grušč, ki sedaj otežkujeta izkop jam za grobove. Denar so v glav nem zbrali z grobarino in prostovoljnimi prispevki, nekaj pa jim bo pomagala tudi krajevna skupnost Žužemberk. M. S. čdnski praznik, bodo v vseh krajih predvajali jugoslovanski film Veljka Bulajiča »Bitka na Neretvi«. 26. oktobra ob 10. uri se bodo gostje ogledali modernizacijo ceste Dolenjske Toplice—Podturn—Soteska in Dolenjske Toplice—Podhosta, naslednji dan ob isti uri pa na Trški gori novo klavnico piščancev, ki jo je zgradila novomeška kmetijska zadruga »Krka«. Gradnja in montaža strojev sta se zavlekli od poletja do praznika, kljub temu pa je jasno, da bo nova klavnica velika pridobitev za zadrugo. Na predvečer občinskega praznika bodo v Dolenjski galeriji podelili letošnje Trdinove nagrade — ob 17. uri, dve uri in pol zatem pa bo v Domu kulture slavnostna akademija. Na občinski praznik bo v Smarjeti otvoritev nove osnovne šole in odkritje spominske plošče, potem pa bo v šmarjeti še slavnostna seja novomeške občinske skupščine. Gostje se bodo nato odpeljali v Novo mesto, kjer bo ob 12. uri otvoritev novega konfekcijskega obrata frovo-teksa. Slavnosti bodo zaključene 7. novembra, ko bo No- Ne more se ločiti od metle Novomeščani in okoličani se verjetno še dobro spominjajo novomeškega cestnega pometača Kajla Vrhovnika, po domače novomeškega Ko-rlna, ki je v tem nelahkem poklicu dočakal zasluženi pokoj. Karel ne bi bil Karel, če bi se že poii teh letih ločil od metle in samokolnice, še vedno skrbi za čistočo, vendar zdaj v povsem drugem koncu mesta. če se boste slučajno napotili v Šmihel pri Novem mestu, ga boste zanesljivo sre- čali na cesti. Skrbno kot nešteto let prej vzdržuje v tem naselju čistočo. Tamkajšnji prebivalci, ki so ga najeli, so z njegovim delom zadovoljni, zato ga tudi primemo nagrajujejo. Ko sva se pred dnevi srečala in pogovarjala, je njegov sicer zgubani in zgarani obraz povedal vse; občutek sem imel, da je spet srečen ... Tako si Karel v jeseni svojega življenja krajša dolgočasne dneve obenem pa pomaga ljudem. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Dosta Borovpc ,iz Žabje vasi — Zorana, Milena Čopič iz Velikih Brusnic — Sama, Ana Breznik iz Starega trga — Damjana, Marja Colner iz Krškega — Marjana, Frančiška Smolič iz Korita — Matijo, Marija Jazbcc iz Sevnice — Vesno, Amalija Višček iz Zabrdja — Melito, Marija Hrastar iz Srednjega Gričevja — Alojza, Tončka Kolbezen iz Črnomlja — Sandija, Terezija Kukemberger iz Dola — Cvetko, Jožefa Poglavc iz Dolnje Straže — Mileno, Rozalija Čerin iz Regrče vasi — Tomaža, Marija Balkovec iz Zilj — Jožeta, Marica Brajkovič iz Metlike — deklico, Albina Pirnat iz Raste-za — deklico, Marija Jankovič s Senovega — dečka, Frančiška Budina s Senovega — deklico, Marija Klemenčič iz Šentjerneja — deklico, Rezka Kralj iz Hruševca — deklico, Marija Hrovat iz Stranske vasi — dečka, Milena Hosta iz Sela —dečka in Marija Anžlin iz Mačkovca — Boštjana. — Čestitamo! Vrhovnikov KareL znani novomeški pometač, ki so ga pred leti upokojili, ne more mirovati, še vedno ga lahko srečate z metlo v roki (Foto: S. Dokl) Novomeška kronika m v NOVO NOVOMEŠKO SEJMIŠČE ODPRTO — V ponedeljek, 28. septembra so uradno odprli novo novomeško sejmišče na Cikavi pri Novem mestu. Na sejmu 5. oktobra je bil promet zadovoljiv, kupci so prišli iz vse Dolenjske in iz bližnje Hrvaške, skjenjenili pa je bilo tudi precej kupčij* ■ V DELIKATESI na Glavnem trgu že nekaj časa ni pepelnikov na mizah, kar pomeni, da kajenje ni dovoljeno. Na to opozarja tudi napis, vendar nekateri obiskovalci tega še vedno ne upoštevajo. Kljub vsemu kadijo in mečejo o-gorke po tleh. Zaradi tega je v prostoru stalno rahlo zakajeno, kar nikakor ni primemo za živila na policah. To je posebno občutno zadnje dni, ko vreme postaja bolj hladno ' in v delikatesi zapirajo vhodna vrata, zračniki pa vsega dima ne morajo iz zraka očistiti dovolj hitro. Se en dokaz, da je stara navada železna srajca. ■ KOSTANJ ZORI in odpada po tleh. Razen odpadlega listja je v novomeških drevoredih po tleh veliko rjavih kostanjevih sadežev, ki so v veliko veselje otrokom. V Kettejev drevored prihajajo po končanem pouku gruče otrok, ki se obmetavajo s kostanji. Pri tem pa se jim lahko zaradi neprevidnosti pripeti nesreča. Starši^ in vzgojitelji naj otaoke opozarjajo pred takim početjem. ■ PREUREJANJE RIBJE RESTAVRACIJE poteka sorazmerno hitro. Posebno se tega veselijo prebivalci Dilančeve ulice, ki Je zaradi del zaprta za motorni promet. ■ ZARADI DELA NA STREHI kavarne na Glavnem trgu so že okrog 14 dni postavljeni opozorilni znaki pred kavarno in pred vstopom v Seidlovo ulico med kavarno in Mercatorjevo blagovnico. Znaki veljajo predvsem za pešce, Id Jih naj tudi upoštevajo, da ne bo prišlo do nesreč. ■DROGERIJA se Je tokrat odrezala z lepo tirejeniml vsemi tremi izložbenimi okni. V njih ima razstavljene tudi najnovejše kozmetične preparate, ki prihajajo na tržišče. Posebno lepo urejena je izložba s'svečami. Kunec se lahko odloči, kaj bo kupil že preden vstopi, kar prodajalkam zelo olajša delo. ■ ŽIVILSKI TRG Je zadnje čase bolj slabo zaloten z zelenjavo. sadjem in drugim živežem, vedno več pa je prodajalcev suhe robe, lončenih izdelkov in druge domače obrti. V ponedeljek je bilo spet veliko različnih pip za sode, čebrov in ribežnov za ribanje zelja. ■ CENE NA TRGU so bile v ponedeljek take: breskve 3—4 din, grozdje 4 din, hruške 4—5 din, jabolka 2—3 din, kostanj 3 din, limone 5,50—6 din, orehi 3,50 din, pomaranče 4,50 din, slive 3 din, banane 5—5,50 din, jajca 1 din, smetana 9 din, sirček 6 din, cvetača 5 din, čebula 3 din, česen 12 din, stročji fižol 4 din, fižol 4 din, krompir 1,50 din, koleraba 1 din, korenje 4 din, kumare 2—3 din, ohrovt 1 din, paprika 3 din, kisla repa 2 din, solata 4—5 din, zelje 1 din, kislo zelje 3 din. ■ RODILI STA: Nataša Ramšak, Nad mlini 20 — Janeza in Mira Gorjanec iz Ulice Majde Sile ■ UMRLI SO: Marija Lokar, Brod 42 — 65 let, Janez Pelko, Ljubljanska 16 — 22 let, Vinko Kraševec, Jelše 7 — 20 let, Pavle Kraševec, Jelše 7 — 19 let. — Ena gospa je rekla, da so »JAGODE« v Dolenjskem listu ena velika svinjarija, ker nikomur ne pustiio. da bi se skrival za svojo funkcijo položajem ali lepim obrazom ... St. 42 (1073") — 15. X. 1970 s,r“" ureaU: JUZE SPUC‘,AL DOLENJSKI LISI 19 ŽITO H088V GUNA nagrajuje brez žrebanja H08BY GUMA [PIBESE BQ Gtfj^ V nagradni igri H0BBVCUP1A si sam izbereš in izžrebaš nagrado.zato naj postane N09BY6tfNA-TV0JA GUMA. Sličico.ki jo najdeš v vsaki vrečki NOmrSVMC, nalepi na ustrezno mesto v albumu, katerega dobiš prav tako pri trgovcu. Ko je slika sestavljena jo pošlji na naslov, ki ga imaš v albumu in nagrada, katero si izbral, je brez žrebanja tvoja. Prepričaj se, da je H®8BY€UKA res TVOJA GUMA! ŽE V PRODAJI sprednji pogon — majhna poraba — hitri pospeški — visoka potovalna hitrost — odlična lega na cesti AUD1100 AUD1100S AUD1100 LS 1760 ccm 1760 ccm 1760ccm 80 KM 90 KM 100 KM 0-100 km/h v 0-100km/hv 0-100km/hv 13,5 sek 12,2 sek 11.9 sek potovalna hitrost potovalna hitrost potovalna hitrost 156 km/h 165 km/h 170 km/h 8,9 I na 100 km 8.9lna100km 8.9lna100km navaden bencin super bencin super bencin serijska oprema soecia! oprema luksuzna oprema varna in ekonomična vožnja INFORMACIJE IN PREIZKUSNE VOŽNJE PAi Generalni zastopnik za Jugoslavijo Audi, NSU Auto Union, AG za avtomobile AUDI LJUBLJANA, TRDINOVA 4 In pri predstavništvih Autocommerce: Beograd. Katablćeva 18 — Zagreb, Varšavska 4 — Sarajevo, Kralja Tomislava 19 — Novi Sad, Bulevar Maršala Tita 9 — Skopje. Orce Nikolov 29 — Rijeka. Račkog 28 — Split, Ulica prvoboraca 101 — Koper. Verdijeva 2 Oglašujte v Dolenjskem listu! Peč MINI 5000 kcal/h .»»■Mii O Peč ALFA-POTEZ 4500-9000 kcal/h Q Peč LIRA 7500 kcal/h A Peč ELEGANT 7500 kcal/h Elektro-termoakumulacijska peč ACEC 2,2 kW - 8 kW 12400 kcal/h - 50500 kcal/h NAŠE PEČI LAHKO KUPITE »ELEKTROTEHNA« - Ljubljana - z vsemi svojimi prodajalnami »GROSIST« - Gorica - z vsemi svojimi prodajalnami »JEKLOTEHNA« - Maribor - z vsemi svojimi prodajalnami »JUGOTEHNIKA« - Ljubljana - z vsemi svojimi prodajalnami »KOVINOTEHNA« - Celje . - z vsemi svojimi prodajalnami »MERCATOR« - Novo mesto - z vsemi svojimi prodajalnami »MERKUR« - Kranj - z vsemi svojimi prodajalnami v Sloveniji »NANOS« - Postojna - z vsemi svojimi prodajalnami »PREHRANA« - Ljubljana - Supermarket na Ajdovščini »SOČA« - Koper - z vsemi svojimi prodajalnami »TEHNO-MERCATOR« - Celje - z vsemi svojimi prodajalnami EPS — Gospodarski vestnik N »DANA« TOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITET IN DESTILACIJA - MIRNA - razpisuje 2 štipediji za študij na ekonomski fakulteti, 2 štipendiji za študij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo - oddelek za kemijo, ali na fakulteti za živilsko tehnologijo, 1 štipendijo za študij na strojni fakulteti, 3 štipendije za študij na srednji ekonomski šoli, 3 štipendije za študij na srednji tehniški šoli - oddelek za kemijo, 1 štipendijo za študij na srednji aranžerski šoli, 1 štipendijo za študij na srednji gradbeni šoli. Predrsost imajo kandidati a boljšim učnim uspehom. Prošnjo s prepisom zadnjega šolskega spričevala je potrebno vložiti najkasneje do 23. 10. 1970. KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE VAB/ BREŽICE Od 1. OKTOBRA, je v nekdanji poslovalnici »Obrtnik« v Brežicah, Cesta prvih borcev 6 (telefon: 72-289), odprta CVETLIČARNA, ki je bogato založena: A z rezanim cvetjem in lončnicami 9 s cvetličnimi semeni in gomolji % a vsemi potrebnimi sredstvi in dodatki za vzgojo in nego cvetja 0 z raznim priborom in pripomočki še posebej obveščamo, da sprejemamo naročila: 0 za izdelavo vencev in šopkov O za aranžerske usluge, dekoracijo in oskrbo poslovnih prostorov ter stanovanj Za obisk, naročila in nakup se priporoča kolektiv CVETLICARNE! o 9 Q • O e Gozdno gospodarstvo Novo mesto razpisuje JAVNO RAZPRODAJO naslednji rabljenih osnovnih sredstev: 1. PREVOZNI DROBILEC, izklicna cena 5.000 din 2. MEŠALEC ZA BETON — 250 litrov, izklicna 6.000 din 3. KONZOLNO DVIGALO, izklicna cena 2.000 din 4. MOPEDI (5 kosov) v voznem in nevoznem stanju, izklicna cena od 250 d'o 800 din 5. MOTORNO KOLO PUCH (3) 250 ccm, izklicna cena 1.500 din 6. VOZ ZAPRAVLJIVČEK, izklicna cena 200 din 7. TRAKTOR FE 35 (2), izklicna cena od 5.000 do 9.000 din 8. TRAČNA 2AGA, izklicna cena 5.000 din 9. SKLADIŠČNA STAVBA (za rušenje) v Bršljinu, izklicna cena 800 din 10. MOTORNO KOLO NSU 175 ccm, izklicna cena 2.000 din 11. RAZNA OSNOVNA SREDSTVA 12. RABLJENE MOTORNE ŽAGE, izklicna cena od 50 do 200 din. Razprodaja bo 23. 10. 1970 na upravi Gozdnega gospodarstva Novo mesto, Gubčeva 15. in sicer ob 7. uri za družbeni sektor in ob 8. uri aa zasebni sektor. AMD SEVNICA razpisuje prodajo TOVORNEGA AVTOMOBILA TAM 4.500 z generalno popravljenim motorjem. Izklicna cena je 35.000 din. Prodaja bo v ponedeljek, 19. oktobra 1970, ob 9. uri v delavnici AMD Sevnica. Razpisna komisija ■' Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu razpisuje delovno mesto BIBLIOTEKARJA Prosilec mora imeti filozofsko fakulteto — slavistika in vsaj deset* let delovnih izkušenj. Pismene ponudbe z dokazili naslovite na navedeno komisijo do 29. 10. 1970. S a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a L-l a a a a a a a a a a a a a a a a a a a POSESTVO SNEŽNIK Kočevska Reka RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev ter inventarja: 2 kamiona TAM 4500, letnika 1955 1 dostavno vozilo kombi IMV 1000 1 trakte* Steyer 2 traktorja Ferguson-35 1 traktor Unimog 1 enoosna prikolica Ljutomer 1 prikolica Blumhard Kiper 5 ton 1 prikolica Blumhard Kiper 3 tone 1 vprežni voz, 5-tonski 1 silokombajn Melader 1 sadilnik za krompir 1 plug Eherhard, desni, Unimog 1 krožna brana Cockade 1 krožna brana Flores, težja 1 vsedelnik Smotzer 1 vsedelnik Vespa 1 trosilec hlevskega gnoja Jeubacker 3 kosilnice Unimog 130 cm z rezervnimi deli 1 vejalnik 1 kosilnica, bočna, FE-35 4 obračalniki Sonce, 4-redni 3 si lažni kombajn Ney Holand 1 prebiralec za krompir ^ 3 stiskalnice za seno Pik-A, nizkotlačne 3 travniške brane 1 žitna brana 1 črpalka za gnojnico 1 BCS — kosilnica 1 tehtnica (200 kg) brez uteži 8 aparatov za čiščenje živine Mielle 1 izruvač za krompir, Unimog 2 brzoparilnika, 100—200 1 1 usmernik za polnjenje baterij Iskra UETV — 50 V — več elektromotorjev (1—27 KW) — večje število rezervnih delov in priključkov za Unimog ter za druge kmetijske stroje Licitacija bo v sredo, 21. 10. 1970, ob 9. uri na KU štalcerji (pri hlevih) za družbeni in zasebni sektor. Interesenti morajo položiti pred licitacijo kavcijo v višini 10% od izklicne cene. Informacije lahko dobite po telefonu št. 86-055 Kočevje. ODPRTA JE NOVA PRODAJALNA DOLENJKA V ŠENTJERNEJU! V lepo urejeni prodajalni vam nudimo: l"ILEJU a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a S a a a a a a a a a a a a a a a a a a a m : : gradbeni material tehnično blago gospodinjsko opremo železnino pohištvo • kmetijsko orodje • elektro in vodnoinstalacij-ski material • steklo, porcelan in keramiko • izdelke iz plastike Prebivalci Šentjernejskega polja, obiščite novo DOLENJKO! s © 9 : • : : e PRI VARČEVANJU DEVIZ VEČJE UGODNOSTI! 0 Vaši prihranki, devize doma niso na varnem. Na deviznem računu pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim ne more kaj zgoditi. Se več. dobili boste obresti! 0 Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke. 0 Devizru račun lahke odprete tudi s pismom iz inozemstva. 0 Prihranke na deviznem računu lahke namenske varčujete za novo hišo, stanovanje in drugo. / % Za denar na deviznih računih in njegovo prosto uporabo Jamči država. 0 Dvigi m polOgi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku. 0 S prihranki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaši najožji sorodniki, če jih pooblastite UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 5 % v devizab In I % v dinarjih; z odpovednim rokom nad 12 mesecev 7 % v devizab; z odpovednim rokom nad 24 mesecev 7 % v devizab in 0,5 % v dinarjih. TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE ZAJAMČENA PO ZAKONU. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem. DBH NOVO MESTO RADIO LJUBLJANA ZA IGRO IN DELO, VESELJE IN SREČO VAŠIH NAJMLAISIH! -i Elemente te otroške sobe, projektirane za predšolske otroke in šolarje, lahko zaradi njihove se^tavljivosti poljubno kombinirate ter po potrebi dokupite. TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 18 oktobra 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) 9.30 POROČILA (JRT) (Lj) 9.35 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM MIHE DOVŽANA — (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zgb) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Mc Pheetersovo popotovanje — Skrivnosti morja (Ljubljana) TV KAŽIPOT REPORTAŽA PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM V - GIMNASTIKI — Ljubljana ŠPORTNO POPOLDNE 18.30 MESTECE PEYTON — serijski film (Ljubljana) 20.C0 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 HUMORISTIČNA ODDAJA — (Zagreb) 21.35 GODALA V RITMU (JRT) (Ljubljana) 21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.10 TERORISTI — dokumentarni film (Beograd) 23.35 POROČILA (Ljubljana) ■ Drutf spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zafrrob) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV PONEDELJEK, 19. oktobra 9.35 TV V ŠOLI — ponovitev ob 14.45 (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA — ponovitev ob 15.40 (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 15.55 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO BRAZBE (Beograd) 16.10 FRANOOŠCTNA (do 16.40) (Beograd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 18.00 ZGODBE O TUKTUJU — II (Ljubljana) 16.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 OD ZORE DO MRAKA (Lj) 19.00 MOZAIK (Ljubilana) 19.05 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (BeogTad) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 Nicole Vidal: HIŠICA SANJ — francoska TV drama (Lj) NIZOZEMSKA REPORTAŽA (Ljubljana) NAS VSAKDAN (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 LUTKE (Skopje) 18.15 TV VRTEC (Zagreb) 18.30 ZNANOST (Beograd) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Bgd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK, 20. oktobra 9.35 TV V ŠOLI — ponovitev ob 14.45 (Zagreb) 10.30 RUŠČINA — ponovitev ob 4fi f 7nPTAh^ lil .00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 17.45 MALA LUPINICA — n. del pravljice (Llubljana) 18.00 RISANKE (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 SREČANJE V STUDIU 14: Long John Baldry (Lj) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 O NAŠEM GOVORJENJU — (Ljubljana) 19.30 ZGODOVINA KOZMETIKE (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 GOSPA MINI VER — angleški film (Ljubljana) 22.45 POROČILA (Ljubljana) SREt>A, 21. oktobra 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 1.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. PleSivec) (Bgd) lOllOilOllOlOliOllOllO . 'i .. ... .. . ELRA ELRA ELRA ELRA ELRA ELRA ELRA ELRA sodobna ekonomična plinska katalitlčia peč e oeeeeea ELRA ELRA ELRA ELRA ELRA ELRA ELRA ELRA VSAK DAN: poročila 5.00, 6.00, 7.00 , 8.00. 10 00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19 30 m ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK, 16. OKTOBRA — 8.10 Operna matineja; 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 10.15 Pr; vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Alojz Zega: Prikaz gozdnega požara pri Podgorju na Krasu; 12.4o Od vas' do vasi z domačimi melodijami; 13.30 — Priporočajo vam. . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 16.00 Vsak dan za vas; 17.10 Človek in zdravje; 18.15 Koncert slovenske solistične glasbe; 19.00 Lahko noč, otror ci! 19.15 Minute z ansamblom Vi-tala Ahačiča; 20.00 Dvajset let Slovenskega okteta; 20.30 »Top-pops 13«; 22.15 Besede in zvoki z logov domačih. ■ SOBOTA, 17. OKTOBRA — 8.10 Glasbena matineja; 9.35 Melodije s pop ansambli; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milica Koman: Vpliv razniH dejavnikov na rezultate poslovanja kmetijskih organizacij; 12.40 Slovenske popevke; 13.30 Priporočajo vam . . . 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Propagandni vrtiljak; 17.10 Gremo v kino- 18.15 Iz jugoslovanske balelne glasbe; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 22.20 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, IS. OKTOBRA — 6.0C—8.00 Dobro jutro; 8.05 Radijska igra za otroke . Marjan Marinc: Rumeni bonboni; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Se pomnite, tovariši . . . Srečko Vilhar—Albert Klun: Narodnoosvobodilni boj v »Slovenskih četah«; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45— 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 13.50 Z ansambli po Sloveniji; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Radijska igra — Jean Renoir: Orvet; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.16 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.20 — Plesna glasba. ■ PONEDELJEK, 19. OKT. — 8.10 Glasbena matineja; 9.20 Cicibanov svet; 10.15 Pri vas doma; 1.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Titan Ti-bor: Kooperacija v živinoreji v Prekmurju, 12.40 Majhen koncert pihalmh orkestrov; 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo; — 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Propagandni vrtiljak; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 »Signali«. 18 35 »Interna 469«. — 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka; 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 20. OKTOBRA — 8.10 Glasbena matineja; 9.35 — Poje moški zbor »Grafika«; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje. goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr Franjo Janežič: Sovke, prehodna ali nevarna invazija; 12.40 Priljubljene tuje popevke; 13.30 Priporočajo vam '. . 14.10 »Moj svet je glasba«; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Propagandni vrtiljak; 17.10 popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 — Minute s triom Jožeta Burnika; 20.00 Prodajalna melodij; 21.10 — Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.15 Poljska glasbena avantgarda ■ SREDA, *1. OKTOBRA — 8.10 Operna matineja; 9.25 — Iz glasbenih šol; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milica Oblak: Priprave za sajenje jagod; 12.40 Lahka glasba z orkestrom Jugozahodnega nemškega radia; 13.30 Priporoča jo vam. . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Propagandni vrtiljak; 17.10 Jezikovni pogovori; 18.15 — Dva prizora z dvora iz opere — »Zaljubljen v tri oranže«; 19.00 — Lahko noč, oiroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Glasbeni večeri RTV — Ljubljana«; 21.40 Minute z majhnimi ansambli; 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 22. OKTOBRA — 8.10 Glasbena matineja; 9.35 Revija popevk s slovenskimi pevci; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Janez Pogačar: Znanstvene In gospodarske osnove za selekcijo živine; 12.40 Dvajset minut z orkestrom in zborom Ray Conniff; 13.30 Priporočajo vam ... 14.45 »Mehurčki«; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Propagadni vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 18.15 Popevke za vas; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta'; 20.00 Četrtkov, večer domačih pesmi in napevov; 22.15 Nočni koncert z deli iz slovanske glasbene literature. Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.50 OTROŠKA ODDAJA TV LJUBLJANA (Sarajevo) 18.30 NARODNA GLASBA (Zagreb) 19.05 TEHNIČNI NASVETI (Zgb) 19.20 DOKTOR V HIŠI (Bgd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV PETEK, 23. oktobra 9.30 TV V ŠOLI — ponovitev ob 14.45 (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Beograd) 17.45 BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA — I. del (Lj) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 MLADINSKI KLUB (Zagreb) 10.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 KARAMOJA — NERAZVITI? — Oddaja Svet na zaslonu (Ljubljana) 20 .00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 ODDAJA O OZN (LJ) 21.20 POGLED NAZAJ — češki .film (Ljubljana) 22.55 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.50 OTROŠKI SPORED (Skopja 18.30 MLADINSKI KLUB (Zagreb) 19.05 PANORAMA (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SOBOTA, 24. oktobra 9.35 TV V ŠOU (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 11.30 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd) 16.06 Dunaj: KONCERT OB 25-LETNICI OZN — prenos (do 15.50) (EVR) 18.» OBZORNIK (Ljubljana) 18.25 IVANHOE — serijski film (Ljubljana) 18.50 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM RUDIJA BARDORFERJA (Llubljana) 19.15 MOZAIK (Ljubljana) 17.50 ZAKLAD KAPITANA PA-RANGALA (Ljubljana) 16.30 OBZORNIK (Ljubljana) 18.35 NA SEDMI STEZI (LJ) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 NARODNA IN ZABAVNA GLASBA (Skopje) 19.20 KALEJDOSKOP (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK ^ Ljubljana) 20.35 I. Torkar: ZLATA MLADINA — predstava MG (Lj) 22.35 MEDNARODNI JAZZ FE-ST. VAL V LJUBLJANI — Mladi levi (Ljubljana) 23.05 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.50 VELIKI IN MAJHNI (Zgb) 18.30 TURIZEM (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Skopje) 19.20 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb") 20.00'TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV IS.20 S KAMERO PO SVETU: Ritem Afrike (Dva tam-tama) (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 TV MAGAZIN (Zagreb) 21.40 SKRIVNOSTI MORJA — dokumentarna serija (LJ) _ 22.05 NEPREMAGLJIVI — serijski film (Ljubljana) 22.56 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.15 POROČILA (Ljubljana) IZBRALA JE VRATA JELOVICA rudi vi lahko nabavite naše stavbno pohištvo v maloprodajni trgovini »Jelovica« v Škofji Loki in v poslovalnicah z gradbenim materialom »Smreke« Maribor, »Slovenijales« Ljubljana, »Lesnine« Ljubljana, »Gramex« Ljubljana, »Potrošnik« Murska Sobota, »Murka« Lesce in »Izbira« Ptuj. ČETRTEK, 22. oktobra 9.35 TV V SOLI — ponovitev ob 14.45 (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA — ponovitev ob 15.40 (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 15.55 (Zagreb) 11.00 FRANCOŠČINA (Beograd) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (do 16.40) (Bgd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 17.45 VESELI TOBOGAN: Zagorje — I. del (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 IZBRALI SMO V KRANJU: s festivala športnih in turističnih filmov (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENKRAT V TEDNU (Lj) 19.20 DOKTOR V HIŠI — serijska oddaja (Beograd) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 A I. Oronin: PRIMERI DR. FINLAYA — nadaljevanka — (Ljubljana) 21.25 KULTURNE DIAGONALE -(Ljubljana) 22.00 BFETHOVNOVA SIMFONIJA (Ljubljana) POROČILA (Llubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.50 NARODNA GLASBA (Bgd) 18.20 D1SNEYEV SVET (Bgd) 19.20 SPREHOD SKOZI ČAS — (BeogTad) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV &inganJt PODJETJE U IZDE.AVO OBLAČIL CELJE, Stanetova 17 ZA JESEN IN ZIMO vam iz svoje kolekcije priporočamo MOŠKE, DAMSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJSKE ARTIKLE po ugodnih cenah in zadnji modi DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov! V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 16. oktobra — Jadviga Sobota, ,i7. oktobra — Mira Nedelja, 1«. oktobra — Luka Ponedeljek, 19. oktobra — Etbin Torek, 20. oktobra — Irena Sreda, 21. oktobra — Urška Četrtek, 22. oktobra — Zorislava Brežice: 16. in 17. 10. amer. barv film »Štirje v burji«. 18. in 19. 10. amer.-ital. film »Bolje vdova kot . . .« 20. in 21. 10. — angl. film »črna mora«. Črnomelj: od 16. do 18 10. — amer. barv. film »Skrivnostna vojna«. 20 10 franc. barv. film — »Primi hudiča za rep«. Kačev je — »Jadran«: 16. 10. franc. barv. film »Ho«. 17. in 18. 10. amer. barv. film »Dober večer, Kembel«. 19. 10. italijanski barv. film »Strahovi«. 20. 10. — amer. barv film »Sled vodi v Soho«. 21. 10. ital. barv. film »Kot sova' podnevi«. 22. 10. ameriški barvni film »Legenda v Lejli Kler«, Kostanjevica: 18. 10. kriminalni film »Nenavadni menih«. 21. 10. španski barvni film »Lepi spomini«. Krško: 17. in 18. 10. danski barvni film »Odkrijte ljubezni«. 21. in ‘ JABOLKA - kvalitetna plantažna: jo- 3 natan, zlati in rdeči delišeš in druga • ► KROMPIR - cvetnik in igor CENE SO KONKURENČNE! KOLIČINE NAD 100 kg DOSTAVLJAMO NA DOM! • : : >•*••••< Močnejše od življenja Roman, po katerem so posneli znano televizijsko serijo KJE? V drugi številki nove revije FESTIVAL Revijaje že v prodaji pri vseh prodajalcih časopisov. I z v s e b i n e : Pevec leta - Presenečeni in srečni, srečni ... - Popularne melodije - Igrali so na ptujskem festivalu - Svoje hčerke sekretar - Stare ljudske 'pesmi - Domače viže na tujem - Zgodbe, ki jih piše življenje - Duhoviti Slovenci - slikanica: Obisk iz vesolja. DOLENJSKI LIST % LASTNIKI IN IZDAJATELJI: ‘občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glayni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ana Vitkovič in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Mofikon IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna Številka 1 dinar — letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev oz. 8 amerlfekih dolarjev (ali ustrezna druga valuta v tel vrednosti) — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — PoStni predal 33 — Telofon: (068 ) 31-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij no vračamo — Tiska OOP »Delo« t Ljubljani