39. številka.
V Trstu, v sredo 17. maja 1893.
Tefiaj mila
EDINOST
„E D I M 0 S T"
uhaja dvakrat na tedea. vsako trsdo ta
loboto oh 8. uri zjutraj
„Edinost" stane:
xa tb« leto gl. S.— ; iaven A vat. 9.— ■a pola leta , 3.—: , „ 4.ftu , čatrt lota , 1.50: . „ 2.26 , Z „Novlčarjem" vred:
za vse 1-to gld. 7.— „ pol letH „ 3.50 „ četrt „ „ 1.75 Posamične številko se dobivajo ▼ pro-dajalnieah tobaka v Tratil po & nov. v Oorloi in v AJiovičlni no 41 nov. — „Kovičar" pa po 2 nor.
Oglasi in otaaalla M ratu« po 8 nov
vrn.ica v petita ; za aaslOTt i debelini črkami ne plačuje proator, kolikor bi ga
obseglo navadnih Tratio. Poiiana, javne sahvals, Bsmrtnlos itd
•e račune po pogodbi.
Vhi dopisi se poftiljajo uredništva Piazza Caserma it. 2. Vsako piano nora biti frankovano ker nofrankovana ae ne sprejemajo. Rokopisi ae vračajo.
Naročnino, reklamacije in inaerate prejema npravniitvo P lazza Caserma it. 9
Odprte reklamacije o proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko. ------V
• V »dlaost ]• ■•£•
Sedaj smo na jasnem!„
ii.
Zgubljati mnogo besedij ▼ dokaz lojalnosti slovenskega življa, bivajočega tu ob meji italijanski, nasproti državi in dinastiji, bila bi gola potrata časa : ta naša udanoat, zvestoba in naš patrijotizem so obče poznani in podprti zgodovinskimi dejstvi. In ta naš avstrijski patrijotisem nam je tudi sedaj, ko se pripravljamo sa volitve v mestni in deželni zbor, kažipot, nam je jasna zvezda-vodnica. Ker »e nas pa z isvestne strani vilic nebrojnim dokazom nepremakljive zvestobe, vilic notoriškim činom, zabeleženim zlatimi črkami v zgodovini obilice viharnih dnij, koje je bilo prebiti ljubljeni domovini nafti, vender le sumniči in sumniči in se hoče grehe drugih valiti na naša pleča: prisiljeni amo bili v zadnji Številki našega lista po« vedflti, koko so se vršila tista pogajanja z nepreračunljivimi „konservativci* tržaškimi, na koja pogajanja se bodo morda hoteli izgovarjati, ako prihodnje volitve ne izpadejo tako, kakor sahteva avstrijski interes. Ii ono malo podatkov prepriča ae lahko vsakdo, da na naši strani je bila dobra in poštena volja ia da smo pripravljeni v svoji — žal — še prepoznani popustljivosti iti tako daleč, kolikor nam sploh dosvoljuje naia narodna čast. Čast! Kakor je „čast" najdragocenejši zaklad posamičniku, kakor je zasebniku „čast" neobhodno potreben potni list na poti skozi življenje, tako je tudi narod podpisal svojo smrtno ob-sodbo, ako nima več zmisla za svojo — narodno čast! Za blagor države pripravljeni smo Slovenci vsikdar do skrajnih Žrtev. A pri tem noaimo mi zavest v svojih prsih( da nam ne treba potajevati slovenskega rodoljubja svojega, kadar se nam je boriti za koristi države, ker vemo, da je cvetoči razvoj slovenske stvari, da je uresničenje našega
PODLISTEK.
Iz krčevinskih potočnic.
Elegiji.
Esto vigilans. Odkritje bv.. Jan. ap. III. 2. TI si ostavila dom, ostavila drage si svojce, V mestu sedaj je tvoj stan. Prosim te, pazi
deki* I
Lepa so mesta, a v njih nedolžnosti mreže nevarne I
K61iko mladih ljudij često se v nje ulovi! Mnogo je pastij povsod nastavljenih zalim dekletom,
Toda po mestih največ; sila pogubne so vse. Kakor cveticam viliar, Škodljivo je mestao življenje Mladim neBkusnim ljudćm, torej mladenka,
pozor!
Draga nikdar ne veruj nikomur, ki rad se dobrika,
Mnoge besede sladk6st v Bebi prinafia pelin. Sladkih lizunov besed skrbn6 se mi vedno ogiblji, Tebi bi bilo na kvar vse, kar jim teče iz ust. Varav je mestni sijaj, očem je vabilo, namilo, Ničnosti prave izgled, praznoBti polnjo sijaj.
V	moBtih razko&noHt domu, razko&nost mehkuž-
nosti mati,
Njima razuzdanosti često pridruži se gad.
V	mestih je gizda, napuh, po moBtih so gnjezdu
nevere,
Zaničevanje sirćt, mržnja, zlohotnoBt, zavist. Dokler bo v mestu tvoj stan, oj pazi Be, dobro
bo pazi,
Čuvaj na Bvoje okć, čuv»j na svoje Brcč !
slovenskega programa mogočo v okvirju avstrijske državne misli. A ne le mogoče, ampak celo neobhodno potrebno je sa državo, da se izpolnijo želje naroda slovenskega, stoječega na poziciji, izpostavljeni — viharjem! In zato se nam ni sramovati svojega slovenskega rodoljubja pred nikomur m proti nikomur t Kot Avstrijci in Slovenci kazali smo se v poslednjih dneh; ako nas pa ne razumejo, ali nočejo razumeti drugi, n a tem, sa božjo voljo, vender nismo krivi mi! Taka jo resnica ; a mi protestujemo na podlagi našega zadnjič prijavljenega članka slovesno in odločno že danesproti vsakemu poskusu zvaliti na nas kakoršno si bodi krivdo. Vest slovenskih voditeljev tržaških je čista, dal Bog, da bi bila tako
čista vest — druzih.
* *
Preidimo k članku „Triesterice".
Člankar
nam pripoveduje, kako so se že v 1. 1889 združili vsi tisti, ki žele, da se velikanski razvije naša občina v gospodarskem pogledu ; s tem rasvojem pa naj bi se združila vešča in varčna uprava. Tem možem da je bila želja, da nastanejo najbolji odnošaji mej našim mestom in vlado in državo ter da zavlada zavest o skupnosti interesov vse dežele in nje glavnega mesta. Ti možje no dobili iibornega voditelja v dotičnem volilnem odboru.
Temu volilnemu odboru se je zahvaliti, da je takrat došlo do Hporazumljenja mnj obema strankama. To sporazumljenje je bilo sioer potisneno v ozke meje, a vender so je pozdravili zadovoljstvom na obeh straneh, vzlic okolnosti, da je bila konservstivni stranki že naprej usojena — m a n j i i n a.
Tako nekako ae glasi uvod članku v „Triesterici". Vse to so obče znane stvari, tako, da ne treba nikakih nadaljnih pojasnil. Zadošča naj, ako naglašamo, da si
Love, and love only, is the loan for love.
Young.
Knr ti posod il je kdo, to sSasom mu vrnoti muraA, To ti je sveta dolinoat, vedno jej bodi udan. Zakon uurave tuko človeštvu oblastno veleva,
Da mu pokorni smo vsi, to je narave zalitćv. To je zahtev, kateri ima veljavo od davno,
In jo imel bo dotlej, dokler bo vrtel se svet. Ako od kmeta si kmet na pdsodo vzame pšenioo,
Vrne pSenioo mu sprt, T4ko je bilo in b6. Ako neatano solf kateri kedaj gospodinji,
K sos edi p6 njo b! gre, vrne, ked&r jo im&, Z medom povrača ae med, žganjica se vrača s
žganjicoj,
S kruhom povrača so kruh. Vračaj s krompirjem krompir.
Tudi ljubezni sam6 plačilo jo sladka ljubezen,
Blagor mu, komur cveti zvesto ljubezni sladkćst, Meni ne cvela doslej, odslej mi več cvela no bodo,
Mojemu žitju mrak bliža se skokoma že. Žalosten sam v velikih Bkrbeh ubog životarim,
Z4 me tolažbe nikjer, nado mi luč ne migljA. Bodi kar hoče, btc6, ne boj so celarnega svčta, Reveža nisva sam& : mnogo zemljanov trpi!
Božidar Flegerič.
Avgusta.
Izvirna novela. Spisal Ivo Trošt.
I.
(Dalje.)
Tiati dan je vender potekel gladko, če že ne poštovamo Brigitinih tožeb, kako trdo Uhaja z denarjem. Ker se ni nikomu
„Triesterica* sama starija vprašanja, je-li bilo previdno, umestno in potrebno, da se je že a priori prepustila večina — nasprotnikom? Ofieijozni nemški list pravi sicer, da danes nima nikdo povoda baviti se s temi vprašanji, vendar nam da ona sama koj sa tem zelo točen odgovor s tem, da priznava, da se iz kompromisa niso izvajale pričakovane posledice ter da je na tem kriva večina mestnega sveta. Višja politiška previdnost in globlje razumevanje misli dognane sprave — tako rezonira „Triesterica44 — bila bi zahtevala od večine, da v mnogih slučajih postopa drugače, nego je postopala v resnici. Skupnosti bi bilo donasalo to boljše sadove, nego tisto trdovratno oklepanje ogoljenih načel. Do ljubezni ni možno siliti nikogar, najmanje pa je pričakovati, da bi manjšina mogla siliti večino k ljubezni.
S tem je „Triesterica" sama — četudi morda nehotć — obsodila takrat sklenjeni kompromis mej konservativci in liberalci, tako ostro, da ostrejše ni mogla. Priznanje „Triesterice*, da se niso izvajale pričakovane posledice, razumeti je tako, da konservativci niso poznali — a 1 i p a jih namenoma niso hoteli poznati — svojih nasprotnikov, ali — da poverita po domače —, da so jim šli — na limanice. A mi gremo korak dalje, bčdi to „Triesterice* ljubo ali ne: mi trdimo cel6, da konservativcem, sedečim v mestnem zboru, niti ni bilo do tega, da bi se bile izvajale take posledice, kajtigospdda nadesni inlevi bili so navadno jednih mislij skoro pri vseh istih prilikah, koje bilo treba protestovati proti „ogoljeni m* (fadenseheinigen) načelom radikaloev. Trst leži menda 6e t Avstriji in ta Avstrija ima svoje osnovne zakone, veljavne z a v h e
ljubilo nadaljevati takšen pogovor, nehala je tudi aama.
Naslednje jutro ae Milan poslovi tudi pri svoji hišni gospodinji, priporoči stanovanje njeni skrbi in se ilagoma napravi na pot. Zadnjikrat še pogleda v znano okno. a nikogar ni bilo videti, tfilan stoji zamišljen, dokler ga ne vzdrami žvižeg in klic starčka vrtnarja, s katerim sta tako združno kramljala nekdaj v vrtni lopi. Migal mu je in kimal, da bi prišel ali koga poslal do njega. Zornik ga gre pozdravit. Bil je star mož bolj šibke kot močne postave, starost ga je sklonila zolo k zemlji. Nosil je dolgo belo brado, oskrboval male reči na vrtu, včasih žvižgal, včasih prepeval s tako nizko hropečim glasom in tako votlo, kakor bi sliSal ječati mrliča iz groba. Sosedje so po tem petju takoj uganili, za koliko ur bo dež. Od vseh stvari je menda najbolj cenil še svojo pipo. Če mu ni baš gorela, držal jo je menda v ustih iz samo pijetete. Cel dan se ni ločil od nje. Bil je blag starček. Z nekim svetim spoštovanjem ga je gledal Milan, ko mu je navdušeno pripovedoval, kako je bilo 1. 1848. Tedaj je namreč „šior Checo" — ime povemo v originalu — nosil vojaško suknjo. Kakor tedaj, prav tako je ostal do danos zvest Avstrijec. Vsled starosti je bil več
avstrijske narodnosti. Ob vseh tistih prilikah torej, ko je večina hotela kršiti in prezirati te zakone ter s tem slovesno zanikavati sedanje razmerje mej mestom Tržaškim in državo, bila je konservativcem dolžnost v mestn en sboru odločno in brez strahu razviti avstrijsko zastaro, okolo katere se zbirajo različne jednako-veljavne narodnosti. So-li konservativci kedaj vršili to svojo avstrijsko dolžnost P Ali se je kedo izmej njih lo je-denkrat oglasil se zahtevo, da mora tudi mestni zbor tržaški spoštovati člen XIX. temeljnih zakonov avstrijskih? Nikdar t Oospdda radikalci so dosledno teptali ta zakon, a gospoda konserv ativci so jim lepo asistovali pri tem. Komu na ljubo in koma v korist? Komu drugemu, nego na koriat tistim „ogoljenim" načelom, katere bi „Tiesterica* sedaj hotela smešiti! Konservativci nimajo torej nikake pravice tožiti so na tem, da se niso izvajale posledice, pričakovane od kompromisa, saj so sami dosledno delali na to, da se niso izvajale. V Trstu imamo stranko — tega ne more tajiti nikdo —, katera gleda prdko rame sedanje državnopravno razmerje mej mestom Tržaškim in avstrijako državo in ki bi hoteta pretrgati to raz-merjH prej ko mogoče. Od strani te stranke je lo dosledno, ako ne spoštuje avstrijskih zakonov. Temveča dolžnost, braniti in vršiti te aakone, je tistim, ki so si nadeli ime konservativcev in patrijotov. Id „patrijotiška" stranka, ki ne vrši te svoje dolžnosti in se še laska — nepatrijo-tiški, kjer le more in kadar more, na škodo lojalnega življa, taka „konservativna" in „patrijotiška* stranka je izgubila pravico do ekzi* s t e n c i j e. In to velja za konservativno stranko Tržaško, kakoršna je bila v minulem tržaškem sboru.
„Triesterica* ima prav, ako se ne veseli sadu, kateri nam je dozoreval v do-
kot na pol oglušel, za to je govoril glasno, skoro tako kakor bi se kregal:
„Slišal sem, da odhajate, gospod.M
„Da, mislim nekoliko domov k sta-riiem.*
„Vi imate še stariše žive?" praŠa radovedno Šior Checo.
„Da, imam jih, hvala Bogu !"
Starček vzdihne : „Tudi jaz sem imel sina in hčer, toda oba sta žo tam pod vrbami," rekši pokaže v ono stran, kjer je mestno groblje in se zamisli. Gotovo so vstale prod njim podobe izza mladih let, podobe vesele in žale, kakor je sploh življenje na zemlji. Potem se zdrami kakor iz težkih sanj, domisli Be nečesa in reče: „Ona Vam je nekaj poslala, seveda skrivaj, ker ni hotela, da izve teta."
Poda mu v popir zavit krasen spo-uinsk album, kamor je Avgusta zapisovala svoje ali tudi tujo misli, če so se ji zdele vredne spomina. Tu in tam jo oko pozdravila ljubka sličica, cvetica, okrasek, katerega je narisala njena mehka ročica. Knjiga je bila od konca do kraja sploh mična. Na vrhu zavitka je duhtel krasen šopek svežih cvotic, tako lep kot njeno srce, tako žareč kot njona ljubezen.
„Z Bogom, Checo, zdiavi ! Hvala za sporočilo !M
tedanjih razmerah, a nima prav, ako vali krivdo le na 'večino, kajti grešilo ae je, obilo grešilo, tudi na desni ali konservativni strani.
Okrajni glavar Elluscheg.
(Konec.)
V občini Višnjan v okraju poreskem imele bi biti nove občinske volitve žo meseca februvarja 1891. ]., a vršile so se šele novembra meseca leta 1892, torej po 20 mesecih. Najprej so bile preložene, baje radi državnozborske volitve, vršivSo ae tedaj, pri kateri je hrvatska stranka o obilni udeležbi volilcev zmagala povsem aakonito. Kako malo resno je ta vzrok upoštevati, je vidno iz tega, da jo c. kr. okrajno glavarstvo šele meseca avgusta — dočim so bile državnozborske volitve že dne 4. marca končane — naročilo žftpanu, naj razpiše nove volitve. Potem — ko je župan Pietro Decolle, kateri pri državno-zborskih volitvah ni postopal pristransko, bil tudi zato prisiljen odpovedati se, ker se je po nekih izjavah namestninkega svetnika čufcil globoko razžaljenega — fun-giral je kot župan več kot pol leta prvi občinski svetovalec Antonio Dell'Oste, privrženec italijanske stranke, vzlic ugovoru ▼ečine občinskega zastopa, kateri je kr-hteval zakonite volitve novega župnna in vzlic upravičenim pritožbam ; o tem možu se niti ne povč, ?akaj ni razpisal volitev. Ko sta tudi c. kr. okrajno glavarstvo in c. kr. namestništvo izvedela za zakoniti zadržek, ki je bil iz početka znan v celi občini, zoper to, da bi imenovanec opravljal občinske posle, se zopet ni zaukazala po zakonu predpisana vulitev župana, katera bi bila spravila somišljenika hrvatske stranke na krmilo, in tudi vodstvo občinskih poslov se ni izročilo drugemu občinskemu svetniku, Hrvatu, ampak reklo se je, da so nastali v občinskem svetu rosni konflikti — ti so se primerili le radi nezakonitega županovanja Antona Dell' Oste — in vsled tega je bil občinski zastop na podlagi § 96. občinskega reda razpuščen in sestavljen upravni odbor petih članov, večinoma pristašev italijanske stranke, kateri so zakone in volilske zadeve tako alabo poznali, da so morali od c. kr. okrajnega glavarstva prositi pouka*. Čudno je, da je po preteku več kot pol leta (od aaarca do oktobra 1892) in vzlio vsemu
„Z Bogom, gospod! Srečen pot! Vi-nite se kmalu!" —
Odhajaje se ozre Milan v okno, kjer je često slonela Avgusta, toda danes je ni bilo blizu. Dvoje sivih očij je izza stekla blisnilo po njem. Spoznal je Brigito, videl njen uanjati obraz, njene žimaste lase in ae umaknil. Nič ni bil vesel tega pogleda, Neprestano je čutil, da no odhaja več tako lahk o domov kot druga leta.
Dan pozneje je bil v svoji domovini.
Vzbudil se je na znani postelji pod rodno streho. Kaki spomini, kako lahko lahko je dihal! Doma je le doma, in vaa zemlja nima lepšega kraja kot je oni kotiček zemlje, kjer smo zagledali luč sveta, kjer nam je tekla zibelka, kjer smo preživeli brezskrbna mladoatna leta. — Sestra Marija je prišla po prstih pogiudat v sobo, da li ie spi. Kmalu potem ae je približala njegovi postelji mati. Noben jezik ne potna slajše besede in nobena ne vzbuja v srcu toliko in tako sladkih čutil kot ta kratka beseda. Pero bi kar samo drselo po papirji, samo bi označevalo vrsto misli in opisovalo obsežnost materinske ljubezni; v suhoparni prosi bi se zablestela pesem, vzvišena oda, slaveča rahločutno, milo materino srce. Samo pero, pravim, bi to začelo, ko ne bi velel razum, da so besede često preokorne, najboljši lirik često ni sadovoljen z obliko svojih misli.
(Dalje pri h.)
pouku c. kr. okrajnega glavarstva bilo po trebnih 53 reklamacij hrvatske stranke. Za časa volitev so c. kr. orožniki po nalogu c. kr. okrajnega glavarstva zabranili ustop v Višnjan, kjer se je vršila volitev, vsem tistim, ki se niso mogli izkazati z volilnim listkom, dočim so se na Visnjan-skih ulicah mudili ne samo prebivalci, ampak tudi agitatorji iz Sent Ivana, (kakor Rola, Grgo Bratovič, Anton Malina in drugi), ki niso imeli volilske pravice (in so vzlic temu smeli priti v vas) in ki so vo-lilce v hiše vabili in je tam skušali z grožnjami in z denarjem pridobiti za italijansko stranko. V volilski komisiji so bili sami privrženci italijanske stranke, volilni kominHr pa je bil namestniski svetnik vitez Elluscheg. Volilci se niso klicali v abecednem redu, ampak čim je kdo prišel, je moral glasovati in po glasovanju, zlasti če je glasoval za hrvatske kandidate, takoj dvorano zapustiti, tako da o javni volit v i niti govoriti ni. Kako se je pri tej volitvi ravnalo, ni moči popisati, ker ni smol no ben privrženec hrvatsko stranke ostati v dvorani; nekaj pa bodi vender omenjeno, da so se namreč odklaujala pooblastila udov, če je hotel pooblaščence glasovati za hrvatsko stranko, da pa je neposredno po taki volitvi volilni komisar sam sestavil pooblastilo za neko udovo, ko mu je rekla, da hoče glasovati za italijansko stranko.
Celo o. kr. oblastva ne trdč, da so se volitve vršile zakonito in nepristransko, le to pravijo, da se niso primerile motitve.
V zvezi s tem bodi omenjeno, da po končani volitvi volilskih mož meseca februvarja 1891, katere ao so Hrvati udeležili v velikem štavilu ne da bi bili komu kaj storili, in pri kateri je zmagala hrvatska stranka, je v Poreču izhajajoči list „L* Iatria* (it. 480 z dne 21 februvarja 1891) očital tedanjemu županu Pietru Decolle, da ni glasoval; da je list najbru-talneje in najsrditeje napadal Hrvate in njih svečenike ter tožil, da se Hrvatom ni mogel nihče približati, da so bili nav zočni samo trije žandarji, da se politično oblastvo ne sme pri prihodnjih volitvah dati presenetiti, in da je vsakogar, kdor ni volilec, takoj odstraniti. Gospodje, stoječi okoli lista „I/Istria", niao mogli tedaj voditi vSlitev po svojem načrtu, niso se mogli približevati volilcem, da bi jim prigovarjali, jim pretili ali je podkupovali in niso mogli hrvatskim volilcem ubraniti uhoda v hrvatske občino in kontroliranje volitve. — Prišle ao občinske volitve in glej, c. kr. oblastva, slasti okrajro glavarstvo z namestniškim svetnikom vitesem Elluschegom vred je ustreglo vsem željam gospodov, stoječih okolo lista ,L' Iatria", ne meneč se sa pravico in sa zakon.
Podpisanci zavriujejo svoj popis do-lovanja namestniškega svetnika viteza El-luschega z opomnjo, da je glasom tednika „Naša Sloga" z dne 17. marca 1892. (v stenografičnem zapisniku niso natisnem hrvatski govori) deželni poslanec kanonik dr. Volarič v javni seji iaterskega deželnega zbora dne 12. maroa 1892 1. izjavil, da hrvatski in slovenski poslanci imenovanemu namestniškeutu svetniku čisto nič ne zaupajo, ia od njega ne pričakujejo nepristranskega postopanja, in sicer niti kot Hrvati in Sloveno*, ker se je ves čaa svojega službovanja, počenši v Sinju v Dalmaciji pa do danaiujega dno ka^al kot mož določne politične barve in nasprotnik hrvatskega naroda — niti kot privrženci Avatrije, ker je, kakor to potrjata tudi dva c. kr. uradnika, pri javnih shodih z drugimi vred prepeval protidinafttično in proti-avstrijsko pesem, ki se konča z refreenom „Va fuori d' Italia, va fuori, o stranier* — in dovoljujejo ai vprašati Njega eksce-lenco, gospoda miniaterskega predsednika kot vodjo ministerstva notranjih rečij :
Ali so njega eksoelenci znana fakta glode postopanja namestniškega svetnika viteza Elluschegii, katera fakta je mdči vsak hip dokazati ; ali je eventuvelno Njega ekscelenca voljan zaukazati o navedenih faktah preiskavo, h kateri hi bilo poklicati
v te dogodbe na katerikoli način zapletene osebe in katero naj bi vodili pravični, ne pristranski in Hrvatom in Slovencem ne nasprotujoči možje, ter na podlagi dotičnih resultatov zaukazati, kar treba, da se po miri razburjeno javno raenenje in da se varujejo veljavni zakoni.
Na Dunaji, 20. marca 1893. S p i n č i č , Dapar, dr. P a c a k , Mixa, Perič, Sokol, dr. Lang, Alfred C o -ronini, dr. L a gin j a, dr. Dvor&k, dr. Vašaty, Tekly, Addmek, Seichert, Špindler, dr. Dyk, dr. Slama, dr. Brzorad,' dr. Šil, Doležal, dr. Kramar, Biankini, dr. Blažek.
DOPISI.
Iz Doline, dne 14. maja. [Izv. dop.]
„Nisi jo v glavo dobil,
Si dobil le sloveničino v kremplje".
Vem, da se častiti čitatelji cenjene „Edinosti* še dobro spominjajo na govore naeih, za blagor naš noumorno delujočih poslancev dra. Laginje in Spinčiča v zadnjem zasedanju državnega zbora. Zasluge, katero sta si pridobila z istimi za narod svoj, ostanejo — nepozabna!
Narod naft pa zna tudi ceniti take boritelje svoje in to pri vsaki priliki; o tem sta se prepričala že večkrat sama gosp. poslanca. Toda mej nami so tudi taki „nepozabljenoi*, kateri nam — ne ravno v našo čast — kvarijo račune. — Da govorim brez ovinkov: mej temi je tudi — nai občinski tajnik.
Temu v dokaz Vam navedem nastopni slučaj. Dne 6. aprila t. 1. bila je seja občinskega odbora v Dolini. Pri isti pred* Isgal je g. odbornik K ral ji č, naj bi odbor izrekel ter poslal zahvalo nažemu gosp. poslancu dr. Laginji za njegovo splošno delovanje v državnem zboru, p o-sebno pa ie zato, da seje po-tezal ter živo priporočal p r e-potrebno napravo okrajnega sodišča v Dolini. Predlog ta bil je (seveda) sprejet navduSenjem. Ali ga je tajnik vzel v zapisnik — ne vem, to pa vem, da potem, ko ga je tajnik kmetijske zadruge čez dva dni pozneje vprašal — je li odposlal rečeno zahvalo g. Laginju — mu je odgovoril nekako v zadregi: „O ta zahvala . . . sploh ... ne spada . . . v področje .... občinskega urada". —
Tako se zvršujejo sklepi občinskega odbora 1
Kdo zna, kako bi dotični gosp. odbornik naletel pri našem tajniku, ako bi predlagal, naj se g. poslancu Laginji podeli častno občanstvo P! — Gotovo bi g. tajnik trdil, da to ne spada v področje g. odbornika.
O, vemo (toda prepozno smo zvedeli), kam pes taco moli. Do sedaj je gospod tajnik vedel stvari uravnati tako, da je g. župan izvrševal nazore njegove. Sedaj pa, ko so je nekoliko udomačil in trdi celo, da je posestnik tukaj — začel je očitno kazati svoje nasprotstvo. — Tako se je že n. pr. izrazil, ko ga je neki rodoljub opomnil na slovensko uredovanje v naši županiji, da to, kar zahteva „Edinost" in kar počenja podgrajska občina, dela le nasprotstvo jednoga naroda proti drugemu — —! — Kako je to mogoče v občini, izključljivo slovenski, to ve pač le g. tajnik sam.
Govoril sem, sedaj pa sodite Vi, ro-doljubje slovenski, ali so taki dogodki v čast slovenskemu imenu nafie občine !
Politični pregled.
Notranja daisla.
Deželni zbor Kranjski zaključil se je v soboto. Posebno viharnih debat ni bilo leto*. Le nedavno so se narodni poslanci nekoliko spoprijeli z voditeljem deželne vlade, baronom Huinotn, ker se ni kaj spoštljivo izrazil o mestnem za-stopu ljubljanskem. Precej ojstra debata se je tudi vuelu mej konservativnimi in
naprednimi poslanci zaradi Pfeiferjevega predloga, da naj bi se odpravila posilna legalizacija. Konservativci trdijo, da je posilna legalizacija veliko breme za ljudstvo, dočim ugovarjajo naprednjak!, da je posilna legalizacija prepotrebnn za varnost prometa in koristi, prihajajoče od legalizacije, da bogate odvagajo male sitnosti. Vsprejel se je tudi predlog poslanca Murnika, delati na to, da j u ž n a železnica premeni svoje tarife ali pa naj so podržavi.
Delegacije se snidejo dne 25. maja.
V deženem zboru Češkem utemeljeval je dne 15. t. m. dr. Greger svoj adresni načrt. Grof Adalbort Schon-bom je izjavil, da veleposestniki se nikakor ne odpovedo misli državnega prava, vender se ne da uresničiti za sedaj. Predlagal je torej, da se preide na dnevni red. Tudi poslanca Mattuš in princ Schwarzon-berg izrekla sta so proti adresi.
Ministerstvo za deželno b ram bo jo prepovedalo rezervnim častnikom, da no smejo biti člani katerega si bodi dijaškega društva. Vsled te prepovedi zbralo se je te dni v Inomostu vzlic prepovedi nad 400 dijakov — mej temi tudi Jugoslovani —, kateri so sklenili protestovati proti krfienju akademiške svobode ter predložiti državnemu zboru peticijo v tem zmislu; zajedno so sklenili uvesti obči štrajk, tako dolgo, dokler se šolske oblasti n« posta« vijo odločno na Btran dijakov. Vseučilišče je vsled tega popolnoma zapuščeno.
Papeževim nuncijem na Dunaju jo imenovan dosedanji nuncij v Monakovem A g 1 i a r d i.
Hrvatski sabor se ne snide to spomlad, ampak ie le v jesen. Kako razumejo na Hrvatakem volilno svobodo, dobili smo zopet nov dokaz. Škof Pavlešič je odstavil župnika Matino od vodstva sirotišnice samo zato, ker je zadnjič agitoval za opozicijonalnega kandidata. Najlepia je pa ta, da je isti Matina nekdaj moral agitovati za vladne kandidate. A to ni jedina žrtev. Isti dan, ko so imeli uradniki svoj shod in je bila vsprejeta narekovana rezoluoija, »daje uradnikom zagotovljena popolna svoboda", isti dan, pravimo, je bil od službe odpuščen učitelj veronauka na Zagrebškem gimnaziji, dr. Laditilav Jambrekovič, samo zato, ker je glasoval za opozicijonalnega kandidata. Lepi nazori so to o volilski svobodi!
Dasi hrvatska vlada ni podala take izjave, kakor jo je zahtevala zjedin-jena opozicija glede volilne svobode uradnikov, postavi vender — klanjajoč se volji volilcev — svojega kandidata za prvi okraj Zagrebški. Imenovala bode svojim kandidatom profesorja Smiči-klasa. Dasi so v tem okraju polovica volilcev zavisni uradniki, vender je pričakovati hude borbe, ker so vsi nezavisni volilci na strani opozicije.
Dne 21. t. m. odkrije se v Budimpešti honvedski spomenik. Vojno ministerstvo je prepovedalo vsem aktivnim iu neaktivnim častnikom in vojaškim uradnikom, da se ne smejo udeležiti te slav-nosti. Radi te prepovedi je interpeloval posl. Polony ministerskega prednodnika, a poslednji je odgovoril, da vojno ministerstvo ima nedvojbeno pravioo izdavati naredbe za skupno vojsko. Ako se je bati politiških demonstracij, ni kriva na tem vlada, ampak nezavisna stranke.
Vnanje države.
Kralj srbski Aleksander zapustil je dne 16. t. m. Beligrad, da se dne 19. t. m. snide v Kladovi s svojo materjo, kraljico Natalijo.
Veliko sobranje Bolgarsko otvorilo se je dne 14. t. m. v Tirnovu. Kakor poroča oficijelni telegraf, je ogromna množica navdušeno pozdravljala knežjo dvojico. V prestolnem govoru zahvalil a* jo knez na čestitkah in prisrčnem vspre-jomu. Naprosil je zastopnike naroda, naj
▼Sprejmejo nasvetovano premembo ustave, da se okrepi dežela in bode možno delati za nje bodočnost in neodvisnost.
Povodom pogreba umrlega ministra italijanskega Soismit-Dode dogodile so se v Rimu velike protiavstrij-ske demonstracije pred poslopjem avstrijskega poslanstva. — Iz Turina pa javljajo, da so demonstrativno vsprejeli tjakaj doš-lega dijaka Veuro, ki je bil v Trstu »»prt radi irredentarskih ruvanj. Velika množica pozdravljala ga je uavdušeno ter ga v triumfu sprovela v mesto. Nek časnikar proslavljal je Meurota z balkona doli. —
Novo ministerstvo Grško se jo osnovalo pod predsedništvom Soti-ropulosa.
Volilno gibanje na Nemškem je tako viharno kakor menda Še nikdar. Mnogi menijo, da vlada doseže svoj namen, to je, da bode prihodnja večina državnega zbora nemškega taka, da vsprejme vojaško predlogo. Čuda bi ne bilo, ko je celo cesar sam zapustil svoje vzvišeno stališče ter se vrgel v strankarske boje. To postopanje pa gotovo ne koristi ugledu cesarjevemu.
Nek francoski list je prinesel novico, da se hočo kraljica Angleška odpovedati vladanju. Isti list ve tudi povedati, da je kraljica silno užaljena, ker je nje unuk, nemški cesar Viljem, ni obiskal v Florenci, in je ni vprašal za svet glede potovanja v Rim in razpusta državnega zbora.
Različne vesti.
Zaroka V cesarski hiši- Nadvojvoda Jožef Avguštin, sin nadvojvode Jožefa, zaročil se je z bavarsko princesinjo A v g u a t o.
Javen shod v mestu. Politično društvo .Edinost" sklicuje javen shod za oedeljo ob 2</a. uri popoludne. Kraj zborovanja naznanimo v prihodnji številki. Slovani Trlaiki se poživljajo, priti k temu shodu v obilnom številu.
Prvo krono družbi ev. Cirila in Metoda 1 Bolj ko kedaj je umesten ta poziv od predvčerajšnjega dne naprej, ko so prve srebrne krone pričele romati po svetu. Naj bi mu se torej vsak zaved n Slovenec, ki more utrpeti vsaj jedno krono, dejan-ako odzval in prvo srebrno krono, ki mu pride v roke, poklonil prekoristni naši šolski druibi. Dobro bi bilo, če bi povsod kak rodoljub prevael nabiranje takih darov.
Ossbne vesti. Poznani rodoljub Ljubljanski, g. I. N. H o r a k praznoval je v ponedeljek osemdeseto leto svoje starosti. Rokodelsko druitvo mu je priredilo podoknico in bakljado. — Isti dan se je poročil Ljubljanski odvetnik dr. M. Hujdni.k > gospodičino Lino Deklevovo. — Na Vrhniki pa se je poročil ondotni okrožni edrarnik dr. I. II a r o I t s gospodičino Marijo Petričevo.
Volilna shoda pri sv. Ivanu in sv. Mariji Magdaleni gorenji. Volilnega shoda pri av. Ivanu se je udeležilo kacih 70 volilcev. Zborovanju je predsedoval g. prof. Matu Mandič inje bila razprava zelo iivahua in zanimiva, na Čemer srno jako veeeli, videči, kako vidno napredujejo volilci pri sv. Ivanu glede politiako zrelosti. Volilci so as slednjič dogovorili, da proglase v kratkem kandidata za sv. Ivan.
Volilni shod pri sv. Mariji Magdaleni gorenji vršil se je srečnim vspeliom. Udeležilo se je mnogobrojno število volilcev in navdušeno poslušalo sporočilo svojega dosedanjega zastopnika. Da bo besede segle v srce marsikteremu poslušalcu, posebno ko je poslanec prepričeval in svaril navzočo naj se nikar ne dajo zapeljati od slepitnljov naroda, nam kažu okolnost, da je koncem govora neki veljak lojalno iu odkritosrčno podal poslancu neko prošnjo na ministerstvo, sestavljeno od italijanaLev, da bi slopili ljudstvo.
To prošnjo je »poročevalec prečital ter volilcem jasno dokazal, da to je slab
denar, izkovan za volilne svrhe, da jo to Inhonski kvas in nič druzega. Poseben efekt napravila je na navzoče prilika, s katero je označil, rasvetlil in pokazal v vsej nagoti nakano, s katero bi radi naši nasprotniki opeharili nafie volilce od sv. Marije Magdalene gorenje. — Vsi navzoči volilci — kacih 40 — izrekli so se za kandidaturo dra. Sancini.
Progresslsti so že izdali svoj volilni proglas. Izreči moramo odkritosrčno, da bi bili pričakovali kaj temeljitejSega. Proglas se ne dotika nijednega konkretnega vprašanja, ampak govori le na sploh, proslavljajoč .načela" in „idejale* radi-kalcev, v prvi vrsti potezajoč se seveda za legitimno nadvladje „narodno" (italijanske) izobraženosti. Vse te fraze znane so nam itak do Bitega, tako, da bi težko ustregli našim čitateljem, ako bi zopet razkladali srčne želje in dalekosežne naklepe „progressistov". Glasili ,konservativcev" »ti že naperili vse svoje najtežje topove proti temu proglasu. „Mattino" si je izvolil pot satire in zasmehovanja. On meni, da tak program bi morda zadoščal grškim bogovom in polubogovom, nikari pa volilcem, ki imajo razne potrebe, želje in težave. „Triesterica" povprašuje, ali nima mesto Tržaško ie drugih vitalnih interesov, nego meglene fraze o idejalih in avtonomnih načelih, pri katerih si človek lahko misli vse, ali pa — nič. Vsa ta zmes poljubno nanizanih stavkov da na-pravlja naravnost komičen utis. „Triesterica" povprašuje s „FalstafFom" : Ali moremo „čaat* jesti, ali ■ častjo se oblačiti, ali s častjo dolgove plačevati P Ali ni da bi se človek smejal — vsklika „Triesterica" —, ako nam kažejo program, ponujajoč volilcem kamen mesto kruha; program, poživljajoč volilce, da pomorejo ustvariti take odooiaje, ki uteguejc pr-jati bogovom, nikari pa ljudem, ki bjčejo jesti. — Slednjič konstatuje „Triesterica", da proglas „prog$ssistov* ne omenja niti z jedno samo besedico skupne držav e, odnofiajev mesta Tržaškega do te države, skupnosti Trsta in države, vzajemnih interesov naiega tržišča in centralne oblasti, itd. itd.
To bi bilo vse lepo, ljuba „Triesterica" ; mnogo grajaš tu, kar je rea graje vredno. Ali dovoli nam, da tudi mi nekoliko povprašujemo: meniš-li, da so „pro-gressisti" kar čez noč postali to, kar so ; ali ne čivkajo vrabci po strehah že leta in leta o nevarnosti, ki tiči za našo državo v „idejalih" progressistov; niso-li tvoji zagovorniki iz konservativnega tabora neposredno in posredno pospeševali te „idejale" P Kdo je sklepal kompromise s ljudmi, ki „ponujajo ljudstvu kamen mesto kruha"; kdo je pri zadnjih volitvah tem ljudem lehkomišljeno — da ne rabimo druge oatrejše besede — prepustil ogromno večino; kdo peha brutalno od sebe uprav tiste, ki najbolj trpe pod pestjo istih progressistov, nad katerimi si danes, draga „Triesterica", izrekla svoj „ana-thema sit" — proklet bodi; kdo dosledno zameče prijateljsko roko, vedno pripravljeno poseči v boj proti neprijateljem države itd. itd. P !! Kdo, vprašamo, kdo?! O gospoda, trknite se ob prsi in vskliknite svoj »pater pec-cavi" in popravite, kar ste greši 1 i ! I
Za volitve. L' Osservatore Triestino od ponedeljka objavlja nastopno „Oznanilo" : K novim volitvam v tržaški mestni zbor se vabijo s tem na podlagi §. 46 mostnega Statuta od 12. aprila 1850 vsi. ki imajo pravico voliti, z opazko, da se bodo vršile te volitve po teh le določbah gledć časa, kraja in ravnanja :
I. Za volitve štirih mestnih volilnih razredov določuje so dvorana mestnega zbora v drugem nadstropji magistralnega poslopja, in »ako, da bode volil :
a)	Četrti volilni razi od 29. maja t. 1. od 8. ure predp. do 2. ur pop.;
b)	tretji volilni razred 2. in 3. junija t. 1. od 7. ure predp. do 2. ure pop. ;
c)	drugi volilni razred 5. junija t. 1. od 9. ure predp. do 2. ur pop. ;
d)	prvi volilni razred 9. junija t. 1. od 10. ure predp. do 2. ur pop.;
Vsak teh volilnih razredov voli dvanajst udov v mestni zbor.
II.	V okolici se bodo vriile volitve v vseh, na podlagi deželne postave od 1. aprila 1882 dež. zak. in uk. št. 8 od 1885, s katero se je predrugačil §. 41. štatuta, obstoječih volilnih okrajih, dne 11. jun. t. 1. od 9. ure predp. do 12. ure pop.
Volilci posameznih volilnih okrajev se se snidnjo v sledečih prostorih :
a)	volilci prvega volilnega okraja v ljudski šoli v Škednju ;
b)	volilci druzega volilnega okraja v šolskem poslopji vile Revoltella (pri lovcu) ;
c)	volilci tretjega volilnega okraja v šolskem poslopji na Verdeli ;
d)	volilci četrtega volilnega okraja v šolskem poslopji v Rojanu ;
e)	volilci petega volilnega okraja v šolskem poslopji v Trebčeh ;
f)	volilci Šestega volilnega okraja v šolskem poslopji na Prošeku.
Vsak teh šestih volilnih okrajev voli jednega zaatopnika.
III.	Volitev vsakega volilnega razreda in volilnega okraja bodo vodila posebna volilna komisija, obstoječa po §. 47. mestnega žtatuta iz jednega predsednika in iz štirih občanov, ki imajo volilno pravico ; tej komisiji se pridruži komisar, katerega določi c. kr. namestništvo.
V Trstu, dne 15 maja 1893.
C. kr. Namestnik : RINALDINI.
Postalicas res. Piše se nam: Do-znajem is povsem verodostojnega vira, da je g. vodja poštnega urada na kolodvoru prepovedal vsem podrejenim, da v službi ne smejo govoriti slovenski, ampak samo nemški ali laški I!!
Za družbo sv. Cirila In Metoda so
nabrali g. Kastelic v Materiji in njegovi prijatelji 6 gld. 20 kr. — G. prof. Macher sa Ivanov imendan 1 gld.
Za podružnico družbe ev. Cirila In Metoda na Greti so podarili „Proseški ta-
rokisti" 320 stotink kot prvi dobitek v novem denarji. — Pri veselici pevskega društva „Adrija" v Barkovljah se je nabralo v nedeljo 14. t. m. 4 gld. Ta svota se prišteje pokroviteljini imenovanega pevskega društva.
Redni obfinl zbor telovadnega društva „Tržaški Sokol" bode drugo nedeljo dne 28. t. m. ob 2ya uri popoludne v društvenih prostorih ulica Stadion it. 19 I. („Tržaško bralno in podp. druitvo). Dnevni red: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo taj-nikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Posamični predlogi. 6. Volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
Z ozirom na važnost našega telovadnega društva, nadjamo se, da se naši člani vzbude ter se v obilnem številu udeleže tega zbora in to tem bolj, kor je prišla letna doba, doba izletov in se tu ob enem lahko sestavi načrt za letno društveno delovanje.
Pevsko društvo „Velesila4 v Škednju bode ioi«-lo svoj letni občni zbor v nedeljo dne 21. t. m. ob 2 uri popoludne v prostorih druitveno učilnice i nastopnim dnevnim redom : Nagovor predsednika ; 2. poročilo tajnika ; 3. poročilo blagajnika ; posamični predlogi in želje ; 5. volitev novega odbora.
Veselica društva „Adrija" v Barkovljah obnesla se je minolo nedeljo prav dobro. Občinstva je došlo mnoge«, največ okuličunskegH, a prilično tudi me&čanskega. Prav dobro sti so peli pesmi „Deklioi* in „Himna Adrije", katero poslednjo so morali ponavIjHti dvakrat. „Ave Marija* iz operete „Gorenjski sla*ček" in Eisenhutov zbor „Bura" s<a *e tudi pela razinerno dobro, dočim ne uioremo tega reči glede Ijiavče-vega zbora „Na Preširnovem domu." Priznavamo sicer radi, da jo veliki del krivde pripisati orkestru in ravno xato bi prosili
naša pevska društva, dn, ako žc hočejo proizvajati take težke skladbe, nag se nikar ne dajejo v roke tako slabim orkestrom, kajti v zvezi s takimi orkestri je nemogoč vsakoršen vspeh bodi si tudi pri najbolji volj: in sposobnosti pevcev. — Glede igre „Francosko-Pruska vojska* moramo pa beležiti zadovoljstvom, da je je igralo iiborno in gre vsa hvala gospo-dičinam igralkam in igralcem. Efekt je bil zares najugodnejši.
Po veselici razvila se je jako živahna prosta zabava. Na zahtevan, e občinstva sviral je orkenter naš „Naptej* ter ga moral ponavljati med burnim odobravanjem. To je pa menda strašno jezilo nekaj la-honske gospode iz mesta, sedeče v vrtu sosednje krčme „Da Fra gol a", kajti od imenovane strani čuli so se glasni piski.
Nam je dobro znano, kdo uprizarja ta izzivanja, ker smo jih doživeli že pri prejšnjih veselicah. To je človek, ki niti ne ume jednega samega stavka napisati v italijanščini. Gotovo pa ni vredno, da bi se pečali s to osebo. Obžalovati pa je vsakako ta izzivanja, ker bi lahko nastali resni nemiri, kar se je pokazalo posebno v nedeljo. Tudi „L' Indipendente" jo poročal o tem — seveda po svoje — ali če je kdo kaj iztaknil ob tej priliki, dobil je pač le to, česar je iskal ! Čujemo, da se je žandarmerija sama prepričala, kdo dela nemiro, a zato naj prihodnjič pazi na vsako Riimljivo osebo.
0 priliki veselics pevskega društva „Adrija* v Barkovljah dne 14. t. m. darovala jo sledeča gospoda: Črno Ivan (župnik) 2 gl., družina Covacich-Rebek 2 gl. 70 kr., Dollenz Franjo 2 gl., N. N. „Proseški" 1 gl. 70 kr., Ivan Martelano 1 gl., A. T. v Barkovljah 1 gl., N. Hvala 80 kr., Mandič Mate 70 kr., Trobec Ant. in Vatovec Iv. M. po 40 kr., Gerdol Ivan 70 kr., Ant. Martelanc, Josip Žniderčič, Gombač Lovro, Bandič Jakob, Ferluga, N. N. „Hkerlov", in Kerševani vsaki po 10 kr., Josip Pertot 20 kr.
„Pevsko in bralno društvo na Opil-
nahu vabi na veselioo s plesom, petjem, igro in deklamacijo, katero priredi v ponedeljek dne 22. maja 1898 na dvorišču g. Goriupa na Opčinab. V spored : 1. Veneo slovenskih pesmi, vredil 0 * zbor. 2. Na ples, — Hr. Volarič, zbor. 3. V pepel-nieui noči, — 8. Gregorčič, deklamacija. 4. Kam in kje P — • * *» pomnožen abor se samospevom baritona. 5. Kateri bo P Julij pl. Kleinmayr, šaloigra v dveh dejanjih. 6. Ples. — Začetek točno ob 5 in pol uri popoludne. Ustopnina k veselici sa osebo 30 nvč., k plesu za molke 60 nvč., sa žensko 30 nvč. Sedeži 10 nvč. Med posameznimi točkami veselioe in pri plesu svira oddelek veteranske godbe. Pri neugodnem vremenu vršila se bode veselica 28. t. m. K obilni udeležbi vabi uljudno
ODBOR.
„Delalekega podpornega društva" poročilo o konstituiranju odbora nam je popolniti tako, da sta bila izvoljena v razsodišče gg. Benčina in Ipavic Ivan, kot uadzoniiki pa gg. Hvastija Ivan, Klun Anton, Andrejćič Fran, Švagelj Andrej, Sulčič Davorin, Križman Ivan, Adamič Josip, Cigoj Franc, Ilajpel Josip, Abram Alojz, Jazbec Fran, Pipan Ivan, Znideršič Josip, Žgajner Ivan, Samec Matija, Ko-peček Ivan, Smerdu Anton, Gorjanc Matija, Kočevar Fran, Milič Ivan, Skočir Josip, Gomizelj Fran, Bajt Luka, Ferfolja Miha, Darift Josip, Bareto Anton, Gregorič Josip, Nadrah Ivan, Velikonja Jurij, Zega Lovro, Fakin Josip, Prelc Jakob, Žejen Anton, Jež Filip, Pegan Anton, Sluga Anton, Skrk Martin, Pahor Josip, Sancin Ivan, Sancin Lovro, Polh Gregor, Orgol Anton, Mrevlje Joaip, Kovnčič Ivan, Ma-horčič Fran, Strener Štefan, Treht-c Anton, Scmo Fran, Fuk Ferdinand, Leston Fran, Ćesnovar Andrej, S<-ga Josip, Zore Ivan. Kol nadzornice : Majcen Margareta, Petrovčič Jerica, Franičovič Amalija, Se-■ golin Doroteja, Kranj« Josipina, Hvala
Marija, Kralj Ivanka, Cotič Katarina, Stre-ner Frančiška, Orani Marija, Flisik Ana, Kumar Ana, Jasbec Marija, Berne Emilija. V posredovanje med nadsorniki in adravilno komisijo volijo se : Rep Anton, Poljšak Miha, Hlad Josip, Vertovec Andrej, Spilar Ivan, tfacarol Ivan, Zlobec Anton, Biček Ivan, Krašna Anton.
„Delavsko izobraževalno, prava va-rujoče in podporno društvo za Primorsko" imelo je v nedeljo svoj osnovni sbor v dvorani Mally. Ker pa je predsednik nagovoril ibor le italijanski, dasi so bili Italijani v odločni msnjiini, protestovali so Slovenci Jin Nemci, sbok česar je nastal tak hrup, da je vladni komisar razpustil aborovanje. Nekoliko delavcev so odveli na policijo, kjer so jih zaslišali in potem odpustili.
To zborovanje vršilo se bode vnovič v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri pred* poludne v gostilni „Ali Aquilla d'oro" v ulici Coroneo (Judtmanova pivarna). Dnevni red : 1. Poročilo proponentov. 2. Vpisovanje članov. 3. Volitev društvenega vodstva. 4. Eventuvalne druitvene zadeve. Ob jed-nem dajo proponenti na znanje, da kdor se hoče vpisati v društvo, to stori lahko še v soboto 20. maja zvečer v isti aobi katero prepusti gostilničar potem za društveno pisarno.	Ustanovni odbor.
Poskus samomora 14 letne deklice. 14
letna Emilija Lussich, bivajoča v Via Nuova št. 28, skočila je predvčeranjim v morje t namenom se usmrtiti. Kuhar neke ladije, pravočasno zapazivši nesrečno namero deklice, skočil je za njo v morje ter jo srečno privlekel na suho. Preveli so jo v nje stanovanje.
0 samomorilcu, ki je legel na tir že-ieleznice blizu Opčin, poročajo, da je z Zgonika doma in se piše Anton Ostroška.
Ogenj je nastal v hlevu in lopi g. Michellija v Rojanu. Gasilcem so pomagali tudi vojaki iz Rojana. Vzrok ognju ni znan. Škode je precej.
Književnost
Društvena krčma
Rojanslcega posojilnega in konsuni-nega društvu, poprej Pertotova, priporoča se nujtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
jedilnih stvari Joiefla Černe-ta,PI»ll dslla Cassrna št. I (uhod Via Ghega), prodaja po
jako nizki ceni rasnih jedilnih stvari. Cl.
Josip Kocjančič, Vl\£:?r?,;~
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Martin lfr?A -Piazza S. Giovanni, it. 1 •VlOl lili	trgovina z mnogo vi stnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ireneo *e priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Gostilna ilia citm Hi Grar »
poleg kavarne „Universo" priporoča so Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem
KUMAR
Cl
jakob
brivec v 9 via Stadion it, 1, priporoča ae »lav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Prodajalnica i zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisano zadruge z omejenim poroiivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	71 — 104
B. Modic in Grebene, TtJv«*
in Via Nliova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
rioQm( v	a rmah, glavni shaja-
U090U |iS£i tržaških Slovencev vseh stanov. Nrt razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton dorli, kavarnar.	Cl.
Nenavaden glas. Od knjigarja Patronata v Vidmu prejeli smo nastopno okrožnico :
Egregio signore !
Ci fscciamo preroura di annunciarle che di questi giorni abbiamo pubblicato la Grarn matica della lingua Slovena del doit. Jakob Sket, reoata in italiano sulla terza edizione tedesca, e notevolmente ampliata dal dott. Giuseppo Loschi, professore nel r. Istituto Forestale di Vallombrosa.
II volume e in 8.° piccolo, di pag. 490 con T aggiunta di un lessioo relativo sloveno-italiano, italiano-sloveno, logato alla bodoniana, con dorso di tela ed e posto in vendita al prezzo di lire quattro.
II merito indiseutibile di questa pubblicazione e 1' assoluta mancanza di altra congenere, assicurano del favore cho non le potrk certo mancare presno gli stu-diosi di lingue parlate. fra le quali la slovena oceupa senza meno uno dei prtmi posti.
In attesa di sue commisioni con dis* tinta stima la riveriamo.
L* Amministrazione.
8lovenSčina je torej vender mej prvimi živimi in tudi v Italiji potrebnimi je-siki. To priznanje treba zabeležiti, ne glede na to, da je je morda narekovala zgolj spekulacija. Mi priporočamo knjigo vsem onim Italijanom — in mnrda ne bi Akodila tudi marsikakemu Slovencu —, kateri žele priučiti se slovenščini.
^^^m^m^mtmmmmm
Javna zahvala.
Podpisani odbor izreka tem potem najtoplejšo svojo zahvalo igralkam: g.čnam Š m i d o v i, Kobalovi in Kramarjev!, igralcem gg. Janši, Štaku in S o s i č u , gg. darovalcem, ter slavnemu občinstvu na lepi udeležbi ob priliki veselice v nedeljo dne 14. t. m.
Odbor pevskega druitva * Adrija"
vr Barkovljah, 16. maja 1893.
Gostilna „Pri lepem ogledu"
(„Gregorju") pri sv. Alojziju (ChliHino, po ulici Farneto naprej) toči iavrstno domače črno in belo vino ter pivo prve kakovosti, kakor tudi ima točno knhinjo. Crno vino se toči po 36 in belo po 36 kr. liter. Priporočajo se si. občinstvu za obilen obisk, beleži udani	Gregor Vehovin,
26 —14	gostilničar.
Mlekarna Frana Gržine Petra
na Notranjskem (Via Campanille v liiSi Jakoba Brunnerja ftt. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frifino opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (fri&na) smetana.
Gostilna „Stoka", "m^T-',
poleg kavarne „Vabris", priporoča se Slovencem ▼ mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna „Alla Citta di Vienna",
Piazza Caserma št. 2. (zraven Tiskarne Dolenc) rodaja najboljša kraška in isterskega vina I. ka-ovosti in graško pivo. Izborna kuhinja, sprejem-Ije naročila tudi za kosila in večorje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer ne izpod' 88 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 kr. in najboljša isterska vina po 28 kr. liter. — Za obila naročila se priporoča 36—15	Anton Brovedani.
Št. 45/1893.
Razglas-
Dne 24. maja 1393. od 2. do 3. ure popoludne bode v Lokvah pri cestnem odborniku g. Antonu Muhi
javna dražba
v oddajo poprave jednega dela skla-dovne ceste mej Lokvami in Divačo.
Klicna cena znaša 1464 gld. 43 kr. a. v.
Dražbeni pogoji, načrti in pre-vdarok stroškov so razpoloženi v Lokvah pri cestnem odborniku gosp. Antonu Muhi.
Cestni odbor v Sežani, dne 14. maja 1893. Načelnik: R. Rflahopčič
V veliki pritlični dvorani stare borze
je razstavljena
velika astronomiška
svetovna ura.
Pojasnila ae podajajo v nemškem in italijanskem jeziku o tem znanstveno zanimivem in umetnem delu ob nastopnih urah : 10., 11. in 12. predpoludne, 3. 4. 5. in 6. popoludne.
Vstopnina: I. prostor 30 kr., II. prostor 20 kr. Vojski od naredn ka doli in otrooi plačajo polovico.	2—1
> o y > w ^
A \ A ■ ■ 'i- ■ -t- '
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gttrz) ulica Morelll 17
se priporoča pred. duhovščini za napravo cerkvenih posod In orodij is čiatega »rebra, alpaka in medenine, kot: m OII* Strane, kelihov, Itd. itd. po najnižji ceni ▼ najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih t ognju posrebrim in pozlatim.
Da si samorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, so bodo po želji prečsetitih p. n. gospodov naroč* nikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !	10—34
Riunione Adriatica di Sicurta
24-10
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po nuhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decemhra 1890
G ravnica društva	gld. 4,000.000-—
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.30« »1
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910-28
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 33.594.10
Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000'— Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.786*91 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ 137.573*85 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 250.000* —
Občna reserva dobičkov	„ 1,127.605*98
Urad ravnateljstva : Via Valdirivo, br. * (v lastnej hiši.)
urar, Corso štv. 39. 4e-i04
Prodaja in popravlja ure«
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente it. 15. (poleg ohokov C iioisa najosrednija lega v Trstu.) Prostori -o odprti in preskrbljeni b svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in de« ■ertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104-79	p. Favero.
Antnn Pnftiai na voglu uliC6 Ghes*
Mil mil rUbKdJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemsko-Blovenske poštne tiskanice.	Cl
Gostilna „Alla Vittoria"
Pstra Muscheka, v ulici Sorgents (Via Torrente 6t. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Gl.
Antonijeta Drenik,
s« priporoča tržaški slovenski gospAdi za vsako-vrstna dela, spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah.	49—52
Zaradi ničvrednih ponarejanj naj sc zahteva vsikdar
Tinct. capsici comp.
(PAINEXPELLER)
„z sidrom" in je odkloniti škat-ljice brez sidra kot nepristne.
Lekarna Trnk6czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan 8 prvo poito razpošilja
Marijaceljske kapljice
za želodec
zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr-etilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebav ljenju, pri krču v želodcu in zaba-Sanju. — 1 steklen, vel ja 20kr , Vi tucata I gld , 1 tuoat 2 gld., parao 8 gld.
Nič več kašlja!
llalzamsiki petoralnki prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 39—10*
PRAXMARER „Ai due Mori- Trst, veliki trg
Poštne pošiljat ve izvršujejo se neutegoma.
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104—86 TRST la"12
Corso, Piazza della Leg na it., 1. Odlikovana tovarna čopi&ev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z AngleBkega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga fiaih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vreloov kakor tudi romani sko žveplo za žvepljanje trt.
8—1
tuoatov
Brlena bol kaialj, hreputavloa, promukiost, nazebl zadavioa, rora, zapala uatijuh itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGL1E PRENDINI) 81 godina trajnega napjelia što Jih gotovi Prendinl, lufibar i IJekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljom, propovjednikom itd Prebdjenih kaftljnć noćili, navadne jutranje hreputavice i grlonih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkiAali.
Opazka. Vulja se paziti od varaliculi, koji jo ponačinjaju. Zato treba uvjek znhtjovati Pren-dinijeve sladkifie (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijico (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkisah ima ntisnuto na jodnoj Strani „Pastiglia", na drugoj „Prendini4.
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju so u Prendini]evoj ljekarni u Trstu
(Farmaroia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljukiirnah sviota.
31-52
F1LNALKA
c. fe p. avstr. M\m zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci sea vplačila.
V vredn. papirjih na	V Napoleonih na
4-dnevni odkaz 2V»°/o I 30-dnevni odkaz 2%. 8-	,	2 •/,<•/, ft-mesečni , V/t°U
SO- - 2747o 1 «- • n 2 •/.•/•
Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogu. pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17. in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni o d <lel.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vtiakn svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pešto, Urno, Lvov, Tropavo, Roko kakor za Zagreb, Arad, Hielitz, Gablonz, Gnuleo, Hermanstadt. Inomost. Telovoc, Ljubljana, Line, Olomue, Iteichenberg, Saas in Solnograd, — brez tro&kov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24 — 9	pri odbitku l°/oo provizij«.
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod
ugodnimi pogoji. Na Jam6evne listine pogoji po dogovoru Z odprtjem krndita v Londonu ali Parizu, Her> liou ali v drugih niostih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti ohroati po pogodbi.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozomski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznico narodno banke italijansko v italijanskih frankih, ali pa po dnevnom oursu.
Trst. 1. aprila 1803.	10 24
Lastnik pol. drufttvo .Edinost'.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Coti&.
Tiskarna Dolenr v Trstu.