ogočen polet osvobodilnega gibanja v Sloveniji spomladi in v poletju 1942. leta, ko si je slovensko ljudstvo na ozemlju, ki so ga osvobodile partizanske čete, pričelo s svobodnimi volitvami prvic^ v svoji zgodovini ustvarjati svojo ljudsko oblast — ta mogočni polet osvobodilnega boja je vlil v kosti italijanskih okupatorjev toliko strahu, da so z največjim besom in za vsako ceno hoteli zatreti upor slovenskega ljudstva. Dolgo so se pripravljali in kot nadaljevanje lil. sovražne ofenzive so pričeli 16. julija 1942 z veliko »roško ofenzivo«, ki se je tri mesece vlekla po vsem od Italijanov zasedenem ozemlju od Notranjske preko Kočevske in Dolenjske do Bele Krajine. Za to ofenzivo so navlekli v Slovenijo preko 100.000 vojakov, od »elitnih« fašističnih bataljonov do krimi-nalskih »rdečih kravat«, od pešadije do letalstva in tankovskih enot. Koliko domov so takrat zajeli krvavi zublji, iznad koliko slovenskih vasi so se dvigali stebri črnega dima! Koliko poštenih žena je takrat izgubilo svoje može, koliko malih, nedolžnih otrok je takrat izgubilo svoje; starše! Koliko požganih ruševin in koliko prelite krvi, da je bilo zadoščeno besu podivjanih fašističnih okupatorjev! In v tem času so se rodile prve štiri slovenske brigade! I. proletarska brigada »Toneta Tomšiča«, II. udarna brigada »Mat. Gubca«, HI. udarna brigada »Ivana Cankarja« in IV. udarna brigada »Ljuba Šercerja«.
Italijansko ofenzivo pa niso spremljali samo ogenj, kri, rop in posilstvo, ampak tudi prvo formiranje izdajalske bele garde. Pod pretnjo italijanske soldateske in na sladkobno prigovarjanje večine kaplanov in župnikov ter zaradi njihovega stalnega klevetanja in širjenja laži, da je partizanska vojska uničena, so mnogi zaslepljenci sprejeli iz rok okupatorja orožje in stopili v tako imenovane »vaške straže« za boj proti osvobodilnemu gibanju. Slovenske udarne brigade, ki so ves čas ofenzive zadajale težke udarce sovražniku, so ze med samo ofenzivo pričele razoroževati *vaške straže« in s tem v precejšnji meri zmanjšale vojaško moč slovenskega klerofašizma, ki je prav v tem času začel s svojimi tolpami izdajalsko bratomorno vojno.	__
Komaj rojene prve slovenske štiri brigade so temeljito prekrižale načrte italijanskih okupatorjev, s svojim pogumom in vojaško sposobnostjo so razbile sovražno ofenzivo.
- Te-prve veličastne zmage prvih slovenskih, brigad so potrdile pravilnost zamisli tovariša Tita, da je tudi v Sloveniji mogoč uspešen boj proti sovražniku le s pokretnimi in močnimi regularnimi enotami. Zato so se na slavnih izkušnjah prvih štirih slovenskih brigad formirale nove in nove slovenske brigade, ki so v neprestanih in herojskih bojih končno osvobodile našo domovino.
Slovenske brigade proslavljajo danes svoj praznik. Z njimi ga proslavlja •pse slovensko ljudstvo, saj je to praznik nas vseh. Drugače pač biti ne more. Saj so brigade pomenile našim ljudem vse. Obsojencem v ječah in internirancem v taboriščih smrti so brigade pomenile edini up, da bodo spet svobodno zaživeli. Prebivalcem naših, mest in vasi, ki so jih obdajale okupatorjeve žične ovire, so brigade pomenile mogočno jamstvo, da bodo kmalu zaživeli v svobodi. Kamor so prišle brigade, je bil to praznik za prebivalce, ljudje so se počutili varne in dali so partizanom vse. Belokranjski pionirji so takrat peli:
Ker osvobojenje nam je drago, dajmo vse za naše partizane; čevljev in obleke, dobre hrane, vse za našo vojsko, vse za zmago!
Čeprav te pesmi drugje menda niso poznali, pa so vendar čutili isto. Dajala je Ljubljana, dajala so naša mesta in vasi, dajalo je vse naše ljudstvo — ljudstvo junak. Kateri borec bi le mogel pozabiti tiste neštete hiše, kjer so mu z veseljem dali poslednji kos kruha, kjer je v kratkih urah počitka našel svoj drugi dom. Koliko tisoč in tisoč src je vsako noč in vsak dan z najtoplejšimi čustvi spremljalo življenje in borbe naših brigad. Tisoči in sto tisoči ljudi so vsako zmago vsake brigade čutili kot svojo zmago!
Težko bi bilo opisati vso veličastno zgodovino naših brigad: vsemogočne zmage, vse ogromne napore, junaška dejanja in plemenite želje vseh borcev. Od takraP, ko je padel utrjeni Suhor, ki so mu sledili Ajdovec, Dob, Primskovo, Krašiči, Jelenov žleb, Žužemberk, Suha Krajina, blokada Novega mesta, Vinkov vrh pa preko tisoč drugih slavnih zmag, legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko do dokončne osvoboditve naše domovine, v tem času se je Zgodovina slovenskega naroda izpopolnila z najslavnejšimi stranmi!
Junaška borba brigad nam je prinesla velike pridobitve. A tudi cena je bila visoka. Vedno nam bo bdel pred očmi IV. bataljon Cankarjeve, ki je zaradi izdajstva padel skoraj ves na Javorovici. Vedno nam bodo bdeli pred očmi tisoči in tisoči mladih junakov, ki počivajo v zemlji, za katere svobodo so se borili Koliko grobov padlih borcev je zaraslo grmičevje in jih svojci zaman iščejo. Toda njihov duh živi, živi v srcih nas vseh in kot na mrtvi straži bodo zaklicali z nami: »Tu smo na položaju!«
Deset let je minilo od ustanovitve slovenskih brigad in dobrih 7 let, odkar so borci zamenjali puške za krampe in lopate ter pričeli obnavljati, kar so okupatorji uničili. A ta naš mogočni razvoj, ta naša svoboda in neodvisnost mnogim ni po volji. Ni po volji tistim, ki so zaradi svojih imperialističnih ciljev že pred desetimi leti nasprotovali formiranju brigad in ustvarjanju naše regularne vojske, ker so se bali, da jim ne bi monolitna udarna pest naše enotnosti prekrižala imperialističnih velikoruskih načrtov zavojev an ja naše domovine. Zato je moskovska birokratska kasta, izkoriščajoč naša čustva že pred 10 leti dosegla med drugim tudi to, da se je prva slovenska proletarska brigada »Toneta Tomšiča« preimenovala v Narodno osvobodilno, ker so mislili, da bodo s tem zmanjšali razvoj naših brigad in ker so sami hoteli imeti monopol na proletarsko gibanje, da bi s tem prikrili svoje imperialistične cilje. Prav tako ni naš razvoj po godu tistim, ki so občutili trdo pest naših brigad, ko so po naši zemlji ropali, požigali in morili. Italijanski vodilni krogi in njihov tisk se prav te dni srdito zaganjajo v moč in razvoj naše vojne mornarice, ni jim prav, da je naše ljudstvo dovolj močno, da se ubrani pred vsakim napadalcem. Vsem tem sovražnikom naše svobode in neodvisnosti in njihovim simpatizerjem — bednim ostankom propadajočega sveta pri nas — odgovarjamo z borbeno pesmijo naših brigad:
Dokler tu so brigade, , kdo nam zemljo ukrade?
Na Slovenskem smo mi gospodar!
Brigadam in vsem borcem pa tovariški pozdravi
vedno moramo obujati svetle
slovenskih brigad
Govor prvega komandanta slovenskih partizanskih čet tov. Franca L/eskoška-Luke pri odkritju spomenika Tomšičevi brigadi včeraj popoldne v Star em logu pri Kočevju
Ko proslavljamo . 10-letnico Prve proletarske brigade Toneta Tomšiča, ne moremo bolje proslaviti čas in kraj, kjer se Je brigada ustanovila, kakor s tem, da to mesto ovekovečimo na tak način, da smo postavili veličasten spomenik, ki bo še poznejšim rodovom govoril, da so se na tem mestu zbrali borci-proletarci, .najboljši sinovi in hčere slovenskega naroda, ki so se pod vodstvom Komunistične Partije in Glavnega štaba slovenskih partizan, skih čet in po nalogu Vrhovnega poveljnika tovariša Tita formirali v brigado in ji dali naziv: Prva slovenska proletarska brigada Toneta Tomšiča.
Tone Tomšič je bil organizacijski sekretar Centralnega Komiteta Komunistične Partije Slovenije in Je postal že kot dijak v letu 1928. član Komunistične Partije. Kot borca za pravice delovnega ljudstva so ga preganjale vse protiljudske vlade predaprilrke Jugoslavije in je odsedel 3 leta in pol na robiji v Sremski Mitroviči. Tone Tomšič Je bil vzor tovariša, discipliniran in brezmejno vdan stvari osvoboditve slovenskega naroda, za katero je žrtvoval svoje dragoceno življenje. Tone Tomšič Je pravi lik komunista In je svetel primer, kako umira junaški borec, ki se nikoli ni bal dati življenje za osvoboditev slovenskega naroda in delovnega ljudstva. Se ob smrtni uri Je poletela njegova zadnja misel, k partizanom, kamor je dau pred svojo smrtjo med drugim pisal: »Tovariši partizani! — Ne bomo vam govorili vzpodbujajočih besed! Vemo, hrabrosti vara ne manjka! Le to, tovariši partizani, naš duh vas spremlja vse povsod, v vseh vaših bojih smo z vami, z vami trpimo, z vami bijemo boj s sovražnikom in še naši grobovi vas bodo podpirali v velikem boju, ki ga bijete in ki se ne more končati drugače, kakor s popolno zimago!.i
S takim zaupanjem v parti, zanske čete in s tako vero v osvoboditev slovenskega naroda Je poslal Tone Tomšič partizanom svoj zadnji pozdrav.
Tovariši in tovarišice!
Ko odkrivam spomenik ustanovitve Prve slovenske proletarske brigade, se z veliko ljubeznijo spominjamo tudi padlih borcev Tomšičeve brigade, ki so dali svoje f'.’jenje za osvoboditev našita narodov. Slava
padlim borcem! Slava Tonetu
Tomšiču!
Tovariši In tovarišicel
Spomenik naj ne bo samo spomenik ustanovitve I. Slovenske proletarske brigade Toneta Tomšiča in njegovih slavnih borb, on je tudi spomenik vseh padlih borcev in Toneta Tomšiča. Obenem pa naj bo tudi resno svarilo vsem tistim, ki se še danes ne morejo sporazumeti z našo stvarnostjo, s socialistično ureditvijo naše domovine in tistim preko naših meja od Informbiroja do zahoda, da živijo tukaj narodi, ki so se sami osvobodili in ne bodo dopuščali, da bi se kdor koli vmešaval v našo stvarnost ali pa da bi kratil našo suverenost in ogrožal našo svobodo, izgradnjo socializma in boljšo bodočnost delovnega ljudstva.
Tovariši in tovarišice!
16. junija 1942 je priredil Glavni štab veliko svečanost za formiranje I. Slovenske proletarske brigade Toneta Tomšiča. To je bilo ši rjeno na njegov spomin in za maščevanje njegove smrti, hkrati pa se je s formiranjem prve take pokretne manevrske enote hotela ustvariti podlaga za ustanavlja, nje nadaljnjih takšnih enot, ki naj bi po zamisli tovariša Tita preusmerile naše dotedanje gverilsko bojevanje tudi na čisto regularen način bojevanja z regularnimi vojaškimi enotami — brigadami.
Borbenega navdušenja, korajže in revolucionarnega nastrojen Ja tedaj pri Tomšičevih proletarcih ni manjkalo! Zato Je poznejša doba docela opraviči, la vsa pričakovanja Centralnega Komiteta glede nadaljnje vloge te naše prve slovenske regularne enote.
Poleg čisto borbenih uspehov so se nameni Centralnega Komiteta glede Tomšičeve proletarske brigade tudi v političnem smislu kasneje docela uresničili. Brigada je namreč dejansko postala kovačnica prekaljenih kadrov za nadaljnje slovenske vojaške enote; brigada Je na vsej svoji slavni triletni borbeni poti predstavljala proletarsko enoto tolikerih političnih aktivistov, kolikor je imela borcev; brigada Toneta Tomšiča Je bila v okviru številnih naših borbenih enot izrazita nositeljica revolucionarne misli, hkrati pa tista udarna pest naše Partije, ki je zanesljivo Izvršila vse posebne naloge, Id
so ji bile odrejene. Tomšičeva brigada je pozneje po ustanovitvi nadaljnjih slovenskih udar. nih brigad, v skupni borbi in ramo ob ramo z njimi dajala s svojimi velikimi borbenimi In političnimi uspehi zlasti tem prvim slovenskim brigadam takšno neizrečeno napoved p 1 e. menitega, komunističnega tekmovanja, da je bilo včasih težko reči, katera brigada je boljša.
Tomšičeva proletarska brigada je kmalu po svoji ustanovitvi pričela z večjimi vojaškimi akcijami. Iz te prve dobe, iz julija in avgusta 1942, so poleg drugih posebno pomembne naslednje borbene akcije Tomšičeve brigade:
Z drznim napadom Dakijeve borbene skupine na veliko italijansko kolono na Stalah je bila pričenjajoča se italijanska roška ofenziva iznenađena in opozorjena na napadalnost naših borbenih enot. Druga takšna demonstrativna borbena demonstracija, prav tako ob znaitnih italijanskih žrtvah, je bila v začetku avgusta ob organiziranem napadu Tomšičeve brigade na močno utrjeno fašistično postojanka v Ratežu pri Novem mestu, kmalu nato pa je sledil tudi organiziran napad na belogardistično posto. Janko pri Sv. Ani pri Novem mestu, kjer niso Tomšičevi proletarci samo potolkli lepega števila oboroženih vatikanskih izdajalcev slovenskega naroda, temveč so ob tej priliki izvojevan še posebno pomembno politično zmago: s svojim napadom so namreč prisilili belogardiste, da so se razkrinkali pred ljudstvom glede tega, da so italijanski plačanci. Do te borbe so namreč govorili ljudje, češ da. se oni borijo proti Italijanom, odtlej dalje pa so pač morali nastopiti kot odkriti izdajalci lastnega naroda — v službi fašističnega okupatorja. Za svojo tretjo večjo začetno borbo pa je dobila brigada nalogo, naj napade spet novega sovražnika na drugi strani tedanje nemško-italijan-ske meje, v Druškah. V tem nočnem, napadu so Tomšičeve! potolkli nekaj Nemcev in zaplenili nekaj orožja, ki Je bilo tedaj brigadi krvavo potrebno za oborožitev neoboroženih borcev, hkrati pa si pridobili že kar dosti izkušenj za borbo z vsemi vrstami sovražnikov.
Ob italijanski roški ofenzivi Je Tomšičeva brigada' napadla sovražnika zunaj obroča ter ga desorien tirala tudi s tem, da se je prebila v notranji del obroča hrabra Efčukova četa, ki je med samimi Italijani prekrižarila ves Rog ter po izvr-
šitvi nekaterih važnib nalog, prva prinesla Glavnemu poveljstvu v tedanjem prilično nejasnem položaju, poročilo o situaciji.
V	dolgi vrsti nadaljnjih borb in zmag Tomšičeve brigade, od borb pri Koprivniku, Bukovi gori, na Planini itd. je posebno znamenito vlogo odigral I. bataljon pod poveljstvom tovariša Kostje, Stane Bizjak in komisarke Mice Slandrove. Bataljon je v času neposredno po italijanski ofenzivi, ko so se razširjale govorice, da partizanov ni več, demonstrativno napadal nič manj in nič več kot samo Ljubljano ter izvršil v njeni bližini vrsto uspelih borbenih akcij (Vevče, Bizovik, Rudnik in Zalog).
Po hudih borbah za Kompolje, po sijajni zmagi v oktobru v Jelenovem žlebu, po težkih udarcih v večdnevnih borbah z Italijani pri Lipovcu* Ajdovcu, Dobrniču in Čatežu, so Tomši-čevci doživeli poseben borbeni polet po ustanovitvi Gubčeve, Cankarjeve in pozneje tudi Ser-cerjeve brigade, kajti s tem je nastopila doba še bolj organiziranih vojaških operacij velikega obsega (zavarovanje rušenja postojanke v Ajdovcu, uničenje postaje Mirna, zavarovanje pri rušenju postojanke na Doba, rušenje proge pri Trebnjem, Mokronogu in Tržišču itd.).
V	začetku leta 1943 beleži kronika Tomšičeve brigade močno rastoče in vse pomembnejše vojaške uspehe, kot so med ostalimi: uničenje belogardistične postojanke v Dolenji vasi, napad na St. Vid, sila uspel spopad z belo gardo pri Poiici, 14-urna ogorčena borba v Biču in Zagorici itd.
V	začetku februarja je brigada skupno z Gubčevo, Can. karjevo, XIII. hrvaško proletarsko in IV. Kordunaško udarno brigado razbijala sovražno ofenzivo na Hrvaškem, uničila postojanko in postajo v Draga-niču, kmalu nato pa v divjih uničevalnih bojih ščitila akcijo slovensko-hrvaških brigad ob priliki uničenja belogardistične postojanke v Pleterjih, prav tako pa skupaj z istimi briga, dami napadala v začetku marca postojanko v Metliki. Med najbolj sijajne borbe Tomšičeve brigade v tem času spadajo njene zmage v Suhi Krajini (Sv. Peter, Plešivica, Stari log itd.). Sledili so napadi na belogardiste v Brezah, borbe z Ita. lijani pri Rakitnici, Danah, na Krimu, Koprivniku in ogorčene borbe sredi maja pri Dobrniča in Čatežu.
(Nadaljevanje na 5. strani),
SLOVENSKI
{Cena 6 din
ČETO XIII., ŠTEV. 218
Direktori Baču iu»oU — Mfoiorni aredoiki Sera*» Votnjak — TUka tiskarna »slovanskega poročevalca» » Dredslttrai Ljubljana Tomilčeva alles I, telefon ls-22 do U-Z« - Oprav« Ljubljana Čopova oL M/IIL telefon 15-11 ln M-Zl — Oglasiti oddelek: Ljubljana. Kardeljeva aliea I. telefon n-H sa Ijobljaoske na» ročnike 24-«, sa to nanje is-K - Postni predaj a — Tek. račun NB M1-M3ZM - Mesečna naročnina I« din
Ob svojem prazniku kličejo slovenske brigade
A A POLOŽAJU SMO!
J§jE EM STEZICA,
ki rodi v
NAŠI NOVI NARODNI HEROJI
Italijanski socialni demokrati so zasnovali 'širokopotezno akcijo, da bi v tujini pridobili vplivne ljudi za svoj predlog glede rešitve tržaškega vprašanja. Italijanski časopisi so pred dnevi javili, da st bo sekretar socialistične stranke Julijske krajine Lonza ta teden sestal s sekretarjem angleške laburistične stranke Morganom Phillipsom, ki je hkrati tudi predsednik socialistične Internacionale, v kateri je vključena tudi italijanska socialno demokratska stranka. Z njim in z drugimi vplivnimi tujimi socialisti kakor so Guy Mollet. Ollen-hauer itd. bo razpravljal o najnovejšem predlogu, katerega je izdelal skupno z italijanskim socialno demokratskim voditeljem Saragatom.
Lonza predlaga umik jugoslovanskih čet iz cone B STO in združitev obeh con T ržaškega ozemlja pod upravo neke nevtralne države (Švice ali Švedske), šest do osem mesecev nato pa ple-bicit o alternativi Italija ali Jugoslavija s tem, da bi imeli glasovalno pravico ali vsi oni, ki so na ozemlju rojeni ali pa oni, ki so se na ozemlju nahajali 10. junija 1940.
Navidezna demokratičnost socialno demokratskega predloga bi lahko v tujini, kjer ne poznajo podrobneje zgodovine Trsta, marsikoga preslepila in to je tudi glavni smoter socialnih demokratov.
Predvsem mora biti vsakomur jasno, da to ni predlog socialnih demokratov, temveč predlog De Gasperija; socialni demokrati so v tem primeru le najprikladnejše orodje za izvedbo predloga, ki je v bistvu le nova oblika ali še bolje krinka osnovne italijanske zahteve po priključitvi celotnega T ržaškega ozemlja Italiji.
Italijanski, še bolj pa tržaški, socialni demokrati so preveč vezani na De Gasperijevo vlado, da b; mogli v zunanje-političnih problemih odločati po svoji glavi, predvsem pa je znano, da so glede Trsta vedno zagovarjali italijansko stališče. Eden njihovih tržaških voditeljev, dr. Carlo Schiffrer, je bil kot izvedenec o tržaških vprašanjih član italijanske delegacije, ki se je letos v maju pogajala v Londonu za prepustitev oblasti v Trstu Italiji. Povojna zgodovina T rsta ne pozna niti enega primera, da bi se socialni demokrati zavzemali za pravice slovenskega prebivalstva, čeprav bi bila to njihova dolžnost. če bi bili v resnici socialisti.
Predlog socialnih demokratov je le ena od »stezic, ki vodijo v Rim-. Jasno je, da takega predloga sam De G as peri ni mogel postaviti, ker bi se s tem zameril celokupni iredenti, ki meni, da ne more biti niti govora o kaki drugačni rešitvi, kakršna je tristranska deklaracija o vrnitvi celotnega STO Italiji. 2e itak mu očitajo, da je premalo energičen v vprašanju T rsta in bi bilo zato vsako popuščanje, čeprav le navidezno, nevarno, zlasti sedaj, ko so pred vrati parlamentarne volitve in ko išče družabnike celo na skrajni desnici. 2 at o se je poslu-iil socialnih demokratov.
Sedaj pa o samem predlogu. Plebiscit nikakor ne more biti demokratična, še manj pa pravična rešitev, kadar gre za ozemlje, kjer se že več kot tri desetletja izvaja načrtno potujčevanje. Po italijanskih statističnih podatkih iz leta 1931. so samo do tedaj naselili v tržaško občino 135.000 Italijanov, medtem ko je moralo od leta 1918 do 1931 zaradi fašističnega terorja zapustiti tržaško občino 40.000 Slovencev. Naseljevanje Italijanov in izpodrivanje Slovencev pa se ni ustavilo niti po končani vojni, nasprotno se je v Orvih letih po vojni celo pospešilo, ko so prihajali v Trst tisoči in tisoči bivših italijanskih funkcionarjev in naseljencev iz pokrajin, ki so po vojni pripadle Jugoslaviji. Računajo, da se jih je v T rstu naselilo okrog 25.000.
K temu umetnemu spreminjanju etničnega sestava predvsem Trsta in okolice je v znatni meri
pripomoglo tudi gospodarsko uničevanje in zapostavljanje Slovencev. Brez močne gospodarske osnove je nemogoč razvoj in obstoj nekega naroda. Slovencem pa so fašisti oropali vse premoženje, ki je šlo v milijarde. Ob nastopu italijanske okupacije so imeli Slovenci na področju sedanje cone A 28 zadrug, katere je fašizem vse uničil. Samo s požigom Narodnega doma v T rtu so fašisti prizadejali Slovencem po sedanji vrednosti 1.180,000.000 škode.
Po drugi svetovni vojni niso Slovencem v T rstu vrnili niti beliča od škode, ki so jo utrpeli. Nasprotno, anglo-ameriške oblasti so izročile vodstvo nad vsem gospodarstvom predstavnikom italijanskega iredentizma, ki so tako luhko nemoteno nadaljevali z zapostavljanjem Slovencev tako pri nameščanju, kakor pri podeljevanju obrtnih dovolilnic. Vsa sredstva iz Marshallovega načrta so končala v rokah italijanskih kapitalistov Popolnoma upravičeno lakho trdimo, da je Marshallov plan v Trstu služil samo za okrepitev italijanskih gospodarskih pozicij. K temu je treba prišteti še razlaščanja slovenske kmečke zemlje in nadaljnje naseljevanje Italijanov ter kulturno in politično zapostavljanje Slovencev.
Pri vprašanju plebiscita pa je važna tudi porazdelitev prebival-
stva po ozemlju. V primeru plebiscita na STO bi o usodi vsega ozemlja dejansko odločal T rst, torej mesto, kjer je bil sistem potujčevanja najmočnejši, kajti v mestu živi okrog 300.000 prebivalcev, medtem ko jih na vse ostalo ozemlje, ki je skoro popolnoma slovensko, ne odpade niti
lOO.OOO.
Lonza v svojem predlogu sicer
omejuje glasovalno pravico bodisi na ljudi, ki so bili v Trstu rojeni, bodisi na one, ki so tu bivali 10 junija 1940. Za zadnji predlog je več kot jasno, da gre samo v prid Italije, kjati do tega datuma so Italijani že popolnoma spremenili prvotni narodni sestav ozemlja, dočim je prvi nekoliko bolj zapleten, toda za Slovence nič bolj ugoden. Medtem, ko bi imeli po tem predlogu pravico glasovanja otroci vseh tistih, nad
100.000	Italijanov, ki so jih fašisti naselili po koncu prve svetovne vojne v T r,tu, pa hi ne imel pravice noben danes že polnoleten otrok onih 40.000 Slovencev, ki so se morali do leta 1931 izseliti iz Trsta.
Predlog socialnih demokratov je torej le krinka italijanske teze o rešitvi tržaškega vprašanja, kajti plebiscit bi bil v Trstu le priznavanje rezultatov fašističnega nasilja in iztrebljanja Slovencev.
A. Semič
Prihodnji sestanek v Pan Man Jumu bo 20. septembra
Par. Mun Jom, 13. septembra (AFP). V* Pan Mun Jomu je bil davi sestanek glavnih delegacij vojskujočih se strank, ki je trajal pol ure. Ker nobena stran ni navedla novih predlogov, ki bi premaknili vprašanje zamenjave vojnih ujetnikov z mrtve točke, je bilo sklejeno, da bo prihodnji sestanek glavnih delegacij 20. septembra.
Na osrednjem korejskem bojišču je neki severni bataljon ponovno skušal zasesti grič Ka-
pitol, ki so ga pred tem zavzele sile Združenega poveljstva. Napad pa je bil zaradi močnega topniškega ognja Združenega poveljstva odbit. V sporočilu VIII. ameriške armade je rečeno, da je bila na osrednjem korejskem bojišču manjša dejavnost nasprotnikovih sil. Kitajsko in severnokorejsko topništvo je v sredo na odseku Seul izstrelilo nad 21.000 granat na južnoko-rejsko divizijo KapitoL
Načrta ustave Združenih držav Evrope ne bodo izdelali na tekočem zasedanfu
Strassburg, 13. septembra
(Reuter) Skupščina evropske organizacije za premog in jeklo je priučila včeraj pota in načine za ureditev ustave bodočih Združenih držav Evrope. Zahod-nonemški kancler Adenauer je pred dvema dnevoma zahteval od skupščine, da uredi besedilo pogodbe o evropski politični organizaciji, ki bi imela lastni parlament in bi bila organizirana v duhu ZDA. Po sedanjih načrtih bi evropsko politično skupnost tvorile iste države, ki sestavljajo Evropsko skupnost za premog in jeklo, in sicer Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksem-
Eden se ]e sestal s Trygve Liejem
London, 12. sept. (UP). Britanski zunanji minister Anthony Eden se je včeraj razgo-varjal v Londonu z generalnim tajnikom OZN Trygve Liejem o možnosti za skorajšnjo sklenitev premirja v Koreji. Državnika sta se sporazumela, da je treba najti nov predlog, o katerem bi razpravljali v Pan Mun Jomu. Temelj za razgovore med Edenom in Liejem naj bi bil mehiški predlog, po katerem bi vprašanje vojnih ujetnikov rešili tako, da bi nevtralne države sprejele tiste kitajske in severnokorejske ujetnike, ki se ne bi hoteli prostovoljno vrniti v domovino.
burg. Predsednik skupščine Spaak pa je jasno povedal, da na tem zasedanju ne bodo mogli končati načrta predlagane ustave. Pripomnil je, da bi skupščina vendarle lahko proučila postopek za izdelavo načrta.
Skupščina Evropske organizacije za premog in jeklo proučuje sedaj sestavo svojega poslovnika, o čemer razpravljajo že od začetka zasedanja.
Današnji »New York Herald Tribune« piše. da bi ustanovitev skupne uprave za glavne panoge zahodnoevropske industrije, ne glede na državne meje, vsililo potrebo po ustanovitvi nadnacionalnega politično-administra-tivnega telesa. Časopis pripominja, da ustreza ustanovitev zahodnoevropske skupnosti za premog in jeklo ne le praktičnim potrebam današnjega časa, pač pa je tudi izraz globokih teženj evropskih narodov po zedinitvi.
Racioniranie krompirja na Češkem
Beograd, 13. sept. (Tanjug).
Glasilo češkoslovaških informbi-rojcev »Rude Pravo« je objavilo te dni odredbo češkoslovaškega ministrstva za trgovino o racio-niranju krompirja. Državljani CSR imajo pravico samo do 59 kilogramov krompirja v času od 8. septembra t. 1. do konca septembra prihodnjega leta, oziroma nekaj več kot 6 kg na mesec. Krompir bodo prodajali kot doslej samo na bone.
Ukaz ö imenovanju novih narodnih herojev
Beograd, 13. septembra. Pre-zidij Ljudske skupščine FLRJ je izdal ukaz, s katerim se za brezprimerm heroizem v boju proti ljudskim sovražnikom in dokazano junaštvo ter zasluge med Narodno-osvobodilno borbo od 1941 do 1945 odlikujejo z redom narodnega heroja:
Bojan Polak - Stjenka, polkovnik JLA, Franc Rojšek-Jaka, polkovnik JLA, Albina Mali-Ho-var, Franc Avbelj - Lojko, Jože Kadunc - Ibar, Alojz Popek -Vandek in Martin Kotar.
Bofan Polak-Stjenka
Bojan Polak - Stjenka se je rodil 28. novembra 1919 v Ormožu pri Ptuju. V partizane je vstopil decembija 1941. Konec januarja 1942 je bil komandir čete v III. bataljonu Ljuba Šercerja, marca istega leta pa je bil imnovan za komandanta tega bataljona. Aprila 1942 je postal komandant Notranjskega odreda, kasneje Krimskega odreda in konec julija 1942 komandant III. grupe odredov. 6. oktobra 1942, ko je bila ustanovljena brigada Ljuba Šercerja, je njen komandant postal Stjenka. Leta 1943 je bil v težkih borbah v Suhi Krajini ranjen, po ozdravljenju pa je postal komandant divizije KNOJ.
Tovariš Polak-Stjenka je med slovenskimi partizani znan kot zelo sposoben in hraber komandant. Sedaj je komandant artilerije V. vojne oblasti, polkovnik JLA in poslanec Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ.
Franc Rojšek-Jaka
se je rodil v Ljubljani 12. junija leta 1914 in je bil po poklicu delavec. Clan Partije je od leta 1940. Po vstopu v partizane je vršil razne vodilne funkcije in je v drugi grupi odredov sodeloval v mnogih borbah, na Jančah na Gorenjskem, na Dolenjskem itd. Septembra 1943 je postal komandant Ljubljanske brigade, s katero je sodeloval v neštetih bojih proti Italijanom, Nemcem in belogardistom. Julija 1944 je odšel na Primorsko, kjer je bil najprej namestnik komandanta XXX. divizije. Na čelu te divizije je vodil težke borbe v zimi 1944-1945 na Trnovski planoti po Vipavski dolini in na Krasu. Zlasti se je proslavil pri napadu na fašistično postojanko Dob, Ajdovec itd. Med vsemi borci je poznan po svojih akcijah, napadih in juriših. Sedaj je aktivni polkovnik JLA, nosilec spomenice 1941 in raznih visokih odlikovanj.
Albina Mali-Hočevar
se je rodila 12. septembra leta 1925 na Vinici. V partizane je vstopila julija 1942, ko še ni dopolnila 17 let starosti. Zelo se je izkazala v roški ofenzivi, ko je rešila skupino 16 tovarišev. Kasneje je bila bolničarka v Tomšičevi brigadi in je bila ena izmed najvestnejših in najskrb-nejših bolničark. Izkoristila je vsako priliko, da se je z izredno hrabrostjo tudi sama udeležila bojev. Pod najtežjimi pogoji je iz borb odnašala tudi po 10 ranjencev in je bila mnogokrat pohvaljena. V borbah je Albinca skakala od borca do borca, jih navduševala za borbo, skrbela za zveze itd. V eni takih borb je bila težko ranjena. Mina ji je raztrgala obraz in težko poškodovala po vsem telesu. Skupno je imela 35 ran. Kljub temu ni hotela mirovati, temveč je stalno in kjerkoli ;e mogla sodelovala v borbah. Je 80% invalid, kljub temu pa
vestna in skrbna mati in gospodinja in zelo delavna tudi na političnem področju kot članica občinskega komiteja KPS.
Franc Avbelj-Lojko
se je rodil 27. oktobra 1917 v Lukovici. Decembra 1941 ie odšel s skupino prostovoljcev v partizane na Krim. Kot mitraljezec v Krimskem rdredu in kasneje v Kočevskem odredu je kmalu zaslovel kot izredno drzen borec. On je organizator prvega osvobojenega ozemlja okrog Broda na Kolpi. S svojim osebnim junaštvom je rešil mnogo težkih položajev v roški ofenzivi. Kasneje je prišel v Kamniški bataljon, kjer je bil komisar čete v brigadi Slavka Šlandra, kasneje je bil komandant bataljona v IV. brigadi. Leta 1943 je postal komandant Gubčeve brigade. Z brigado se je udeležil mnogih oorb na Dolenjskem, zlasti pri Trebelinem, Žužemberku in Mirni peči. Kasneje, v L 1944 se je udeležil najtežjih ir, najhujših bojev na Štajerskem. Je nosilec »Spomenice iz leta 1941« in raznih visokih odlikovanj.. Med partizani je poznan zaradi svoje velike hrabrosti, sposobnosti in tovarištva.
Jože Kadunc-Ibar
se je rodil 27. aprila 1925 v Dobrem polju. Najprej se ie boril v II. grupi odredov, kasneje pa do svoje smrti v Gubčevi brigadi. Bil je najboljši mitraljezec v vseh partizanskih edi-nicah na Dolenjskem. Sprejeti ni hotel nobene vodilne funkcije, ker je bil v svoj mitraljez naravnost zaljubljen. Bil je mojster svojega orožja in eden naj-hrabrejših borcev Gubčeve brigade. Udeležil se je vseh borb na Dolenjskem in v njih pokazal brezprimerno junaštvo. Med nemško ofenzivo na Gorjancih je z mitraljezom prvi jurišal na Nemce in odločilno vplival na to, da so bili Nemci pregnani. Nekaj dni preden je padel je bil imenovan za pomočnika komandanta bataljona in je tudi na tej funkciji v odločilnih trenutkih sam zagrabil mitraljez. V borbah je bil devetkrat ranjen, vedno pa je iz bolnišnice ušel s še nezaceljenimi ranami in se vrnil v borbo. Fadel je v bližini Grosuplja 20. marca 1944.
Aiofz Popek-Vantiek
Rodil se je leta 1920 pri Cerknici. Bil je med prvimi or-nizatorji narodno osvobodilne borbe v svojem okolišu. Ze novembra leta 1941 je pripravil napad na Bezuljak, kjer je njegova edinica pobila 15 Italijanov. Kmalu potem je postal komandir Koželjske čete in sodeloval v napadu na Verd. Aprila 1942 je postal namestnik komandanta Krimskega bataljona in v maju 1942 s svojim bataljonom prodrl po Ižanski cesti do samega ljubljanskega bloka. Kasneje je bil komandant III. bataljona v Sercerjevi brigadi in z njim vodil uspešne borbe proti belogardistom. Januarja 1943 je postal namestnik komandanta Cankarjeve brigade in je v času četrte sovražne ofenzive pri Zumberku na Hrvatskem padel. Med borci je bil poznan in priljubljen zaradi velike hrabrosti, skromnosti in poštenosti. Velik ugled uživa na Notranjskem, kjer ga vsi ljudje poznajo pu njegovih junaških podvigih.
Martin Kotar
se je rodil 19. julija 1922 pri St Jerneju. V partizane je prišel v začetku leta 1942, sodeloval v Gorjanskem bataljonu in Belokranjskem odredu, nato pa v Tomšičevi brigadi. V tej brigadi .je vršil razne funkcije in
je kasneje zaradi izrednega junaštva, priljubljenosti in sposobnosti postal komandant bataljona. V neštetih bojih je bil Kotar čudovito drzen in hraber, hkrati pa tudi preračunljiv in je pazil, da so bile izgube v njegovi enoti čim manjše. Med borci je bil silno priljubljen zaradi legendarnega junaštva, pa tudi zato, ker ga je odlkovala topla vedrina in humor, tako da je v najtežjih borbah spreminjal divje juriše svoje enote v borbeno pesem. Po Tomšičevi in ostalih brigadah so o Kotarju krožile vedre anekdote, ki
so na svoj način podžigale borce k še večji hrabrosti. V mnogih ohranjenih poročilih Štaba XIV. divizije je med prvimi junaki Tomšičeve brigade redno naveden tudi Martin Kotar Odlikoval se je tudi na »«ovitem pohodu XIV divizije na Štajerskem. Dan pred svojo smrtjo je dobil sporočilo, da je napredoval v čin kapetana. To ga je zelo vzradostilo in naslednji dan je v borbah z Nemci vzel v roke mitraljez ter z njim stoje streljal na napadajoče Nemce. Tako je Kotar v tej borbi tudi padeL
Partizanski miting kulturne sknpine IX. korpusa v Ajdovščini
V nabito polni dvorani Tekstilne dvorane so prebivalci Ajdovščine v četrtek zvečer doživeli prireditev, kakršne . vsa leta po vojni še niso videli. Kulturna skupina IX korpusa je zadnjikrat gostovala v Ajdovščini leta 1944. Po osmih letih so se, za proslavo Slovenskih brigad, na pobudo požrtvovalnega člana tov. Dežmana, zbrali zopet skupaj njeni člani zato, da osvežijo partizansko besedo in pesem v krajih, po katerih je slavni IX. korpus v času NOB bil boj z okupatorjem in po katerih je prav ta skupina, s svojimi prireditvami, budiila narodno zavest. Člani so se pred nekaj dnevi zopet sešli po dolgih letih. Prišli so iz vseh krajev Jugoslavije, iz Trsta in še celo iz Švice, iz krajev, kjer poedini član opravlja svojo dolžnost pri graditvi socializma.
Izvajanje programa je dvorana spremljala z navdušenimi aplavzi, ki so zahtevali ponovitve posameznih točk. Igralci in gledalci so se zlili v eno, ustvarilo se je vzdušje partizanskega večera, na katerem je sleherni doživljal zopet tiste svetle čase slavnih zmag in časov ob osvoboditvi, ko se je končala krvava in pričela gospodarska borba. S kakšnim občut-
kom je grupa podajala pesmi, kako je podajala recitacije — pri čemer je bila dvorana tiha, da bi se slišala muha, kako lepo so bili podani spomini na padle borce «n talce, se z besedami ne da popisati. Kako so pa pokazali v veselem delu skeč »Hitler in Mussolini«, »Brigada na pohodu« in pa dramatizirano izvajan venček slovenskih narodnih, se pa vidi iz tega, da so gledalci ob koncu kar obsedeli, dasiravno je bila prireditev že končana. Gledalci zlepa ne bodo pozabili tovarišev iz grupe in pa vsebine programa mitinga, kii so z vsebino in načinom izvajanja marsikomu ponovno dvignili partizansko zavest na višino kot je bila v času NOB.
Grupa potuje Je naprej po
primorskih krajih, med potjo bo položila vence na grobove svojih padlih tovarišev, kulturnikov IX. korpusa in sicer, na grob Ladislava Nanuta in Andreja Komela v Biljah.
Prebivalci Ajdovščine se kulturni skupini IX. korpusa toplo zahvaljujemo za obisk in jim želimo velikih uspehov pri kulturnem poslanstvu, na turneji po Primorski. Želimo pa tudi. da bi še prišli v našo sredo.
Proslava brigad
V	DOLENJSKIH TOPLICAH na slavnostnem prostora (na Veliki jasi) v Starem parku. Ob 9.30 uri prihod brigad. Sodelujejo: Invalidski pevski zbor, pevski zbor »Srečko Kosovel«, pomnožen z moškim zborom Slovenske filharmonije in delom Akademskega pevskega zbora, združeni mladinski pevski zbor Dolenjske (iz Velikih Lašč, Kočevja, Dobrepolja, Žužemberka, Novega mesta, Brežic, Št. Jerneja, Sevnice, Krškega, Stične, Št. Vida, Šmarja Sapa, Višnje gore) in godbe na pihala (godba Doma JLA ter godba ljudske milice iz Ljubljane, godba Glavnega štaba NOV in POS, godba VII. korpusa, godba IV. operativne cone, godba Planina-Rajhenburg-Senovo. t. j. sedanje godbe iz Polja-Vevč, Metlike, Zagorja, Hrastnika, Trbovelj in Senovega).
SPOREDi
1.	Raport brigad.
2.	Otvoritev proslave 10. obletnice ustanovitve Tomšičeve, Šercerjeve, Cankarjeve in Gubčeve brigade.
3.	Govor.
4.	Kulturni spored.
DOPOLDANSKI SPORED V DOLENJSKIH TOPLICAH
V	Zadružnem domu ob 14. in 13. uri: predstavi Partizanskega lutkovnega gledališča za združene mladinske pevske zbore.
Na trgu ob 14. uri: miting Belokranjske kulturniške skupine in metliške godbe na pihala.
V	gledališča Pri jasah ob 14. uri: miting Kulturniške sknpine IV. operativne cone in godb »Svoboda« iz Senovega in Trbovelj.
V	gledališču Ob Sušici ob 14. uri: miting Frontnega gledališča VII. korpusa. Invalidskega pevskega zbora in godbe VII. korpusa.
V	gledališču Pri treh smrekah ob 14. uri: miting Kulturniške skupine IX. korpusa in godbe »Svobode I« iz Zagorja.
Na vrtu hotela ob 16.30 uri: koncert opernih solistov in orkestra Slovenske filharmonije.
V	Zadružnem domu ob 18. uri: film »Dokumenti Časa«.
NA BAZI 20 ob 15. nri: miting partizanskih kulturnih delavcev in kulturniških skupin.
WOLFGANG LEONHARDl	11
Videx in resnica
v Sovjetski zvezi
Sindikati so bil izločeni tudi iz sodelovanja pri določanju mezd. Delovni zakonik 30. oktobra 1920 je določal mezde in plače z individualnim delovnim dogovorom ali s kolektivno pogodbo. V delovnem zakoniku so bile tudi določene najmanjše plače (čl. 58 do 60), ki jih morajo izplačevati obratna vodstva. Od 1. 1940 dalje pa določajo plače delavcem in nameščencem le obratna vodstva, ministrstva ali vlada. Tako je na primer z zakonom od 15. avgusta 1938 ministrski svet ZSSR (takrat še svet ljudskih komisarjev) neposredno določil planske številke in mezdne tarife za bombažno tekstilno industrijo in za motorni šport, še en primer: Naredba št. 117 ministra za letalsko industrijo od 20. aprila 1942 je določala, da v bodoče potrjujejo in uvajajo proizvodne norme in mezdne tarife na predlog oddelkovnega vodje direktorji posameznih obratov. Sindikati so od tega izključeni. V »Zakonodaji o delovnih zadevah«, ki je izšla leta 1947, pravi Aleksandrov: »Višina mezd in plač se določa na podlagi sklepov vlade oziroma njenih navodil.« Kakor že omenjeno, so mezdne zadeve tudi pri kolektivnih pogodbah, ki so bile ponovno uvedene leta 1947, načelno izključene. Ce so omenjene v kaki pogodbi, gre pri tem edinole za uporabo že uveljavljenih vladnih dolo&> za dotično podjetje. Zanimivo je, da v silno zapletenem sistemu mezdnih tarif v Sovjetski zvezi ni nikjer nobene zajamčene najmanjše mezde.
,	KONEC SINDIKATOV
Popolna brezpravnost sindikatov je nazadnje dosegla vrhunec z veliko »čistko«. Bila je podobna čistki v boljševiški partiji od leta 1936 do 1938. švernik je na 18. kongresu VKP(b) sporočil, da je bilo zamenjanih 70 do 80% sindikalnih funkcionarjev. Osrednji odbori posameznih sindikatov so bili »obnovljeni« celo do 96%. Pri tem so bili izločeni vsi stari sindikalni funkcionarji, ki bi se še mogli spominjati vloge sindikatov v prvih letih po revoluciji.
Sindikati niso bili od dvajsetih let dalje izločeni le iz vsakega vpliva na obrtno vodstvo, načrtovanje, proizvodnjo in razdeljevanje, temveč tudi iz sodelovanja pri mezdnih pogajanjih, pri katerih sedaj odloča izključno državna in gospodarska birokracija. Sindikati nimajo več nobene možnosti, da bi se na kakršenkoli način zavzemali za obrambo socialnih koristi delavcev.
Izločitev sindikatov je povzročila, da pravzaprav niso imeli nobene naloge več. Zato ni prav nič čudnega, da po 9. sindikalnem kongresu leta 1932 ni bilo v Sovjetski zvezi 17 let (!) več nobenega sindikalnega kongresa, in da zaradi tega seveda tudi ne nobenih sindikalnih volitev v osrednje vodstvo sindikatov. In vendar bi morali imeti sindikati po pravilniku vsaj vsaki dve leti svoj kongres! Tudi kongresi posameznih sindikalnih zvez so bili spet sklicani šele leta 1947, torej po 15 letih. Šele v aprilu leta 1949 je bil naposled sklican sindikalni kongres, ki bi sc bil moral sestati že 17 let prej.
Sedanji predsednik sindikatov V. Kuznjecov je na kongresu leta 1949 sporočil, da so zopet uvedli »kolektivne pogodbe« — in sicer po navodilu tovariša Stalina. Premoč osrednjega sindikalnega vodstva pa so utrdili tudi s statutom. Splošni sindikalni kongres ir. volitve v osrednji svet so po novem statutu (ČL 22) poslej samo vsaka štiri leta.
Kongres se z mezdnimi zadevami in delovnimi pogodbami sploh ni bavil. Niti z besedico ni bila omenjena vloga sindikatov v preteklih 17 letih. Pa tudi sicer ni imel kongres nobenega pomena, kakor ga tudi sindikati v Sovjetski zvezi sploh nimajo več.
"Pravi smisel kolektivizacije
O splošnem prehodu h kolektivnemu socialističnemu kmetijstvu so razpravljali že nekaj mesecev po zmagi Oktobrske revolucije. Dne 5. julija 1918 je svet ljudskih komisarjev prvikrat določil 10 milijonov rubljev za organiziranje kmetijskih proizvajalnih zadrug. Tedaj so izšla tudi prva določila o preskrbi zadrug s kmetijskim inventarjem in gnojilu Dne 5. novembra 1918 je bil sklad v te namene povečan na 1 milijardo rubljev.- Poseben odlok je določal neposredno finančno pomoč in brezobrestna posojila, tako kmetijskim proizvajalnim zadrugam kakor tudi vaškim skupnostim ali skupinam s pogojem, da preidejo od individualnega k skupnemu obdelovanju polja in skupni ietvL
Prvi ukrepi so bili torej omejeni le na finančno podpimje tistih kolektivnih oblik v kmetijstvu, ki so nastale povečini spontano v prvih mesecih po revoluciji.
Korak dalje je bil storjen v februarju 1919. Pod nepos-ednim Leninovim vodstvom je bil izdelan zakon »O socialističnem združevanju zemlje in o ukrepih za prehod k socialističnemu gotpodcrstvu«. Po tem zakonu je bil splošen prehod od individualne oblike izkoriščanja zemlje k zadružnemu nujen, da se zagotovi »dokončna odprava slehernega izkoriščanja človeka po človeku ter organizira kmetijstvo na osnovi socializma ob uporabi vseh pridobitev znanosti in tehnike«.
K
U
ü
R
N
R
A
Z G
E
D
KLusov Joža -Bogo Fiander
STIRAŽA
Vrata so se odprla in val mrzle- nil z rokami, da je počilo v skle- hlad. Toplota, nahrana v sobi, je ga zraka je planil v izbo. Nekdo pih. Se ves motoglav je vstajaje počasi ginila in udje so postajali
a o VfiMif« vi /f Ar ^ nea Af r Z»	J	r Avr* /T r/^A/11 •	J J 7 —.	__~ * _ «i'  <   '
je zunaj na pragu otrkaval lev- spraševal:
lje in vstopU je dežurni. Na njegovem zardelem licu je vel sveii dih mraza. Drobne snežinke, ki so se nabrale na ramah njegovega plašča, so se jele v topli izbi taliti.
Po tleh na slami so odeti preko glav tovariši. Dva para nog je molelo s peči, ki je iehtela prijetno toploto.
Deiurni je varno prestopil nekaj ležečih in stresel tovariša v kotu.
»Halo. Ivani Vstani — zamena! •
Odeja se je zganila in izpod
»Koliko je uralt
Tesneje je pripel široki pas in popravil nabojnice, ki so mu ma-havo visele ob strani. Poiskal jt puško in šotorsko krilo. Nato se je še enkrat ozrl okoli sebe, kako’ bi nekaj iskal in pogledal dežurnega, ki je sedel na klopi.
»Pojdiva!t — vrata so se znova odprla in objela ju je tema.
Okoli kozolca zunaj vasi je divje pel veter. Drobne, suhe snežinke so zbadale stražarja v obraz in tleskajoč bile na šotorsko krUo, obešeno preko ramena. Mot--v,- ..	ni	drevja in plotov so izgi-
nje j'c'“pogledala “kuštrava ‘g£Z •&. in “ znova P****°™H « t očmi, vsemi motnimi od spanja. tevn-
Nato je Ivan sedel in se preteg- Pod nogami je počasi vstajal
Slovenska pesem
Pri nas le žalostno pojo — in če so kdaj veseli: o kot bi pili za slovo — so morda smrt objeli?
Katerih mrtvih dob spomin nam leno kri mrtviči?
Mar nas še zmeraj iz davnin preganjajo — biriči?
Le kadar kje vihar divja prisluhnemo vzbujini.
A te se v ris ozkih meja spet stisnemo splašeni.
Ir. če je kdaj le hotel kdo št v nas vihar razvneti, prečistiti sivd nebo, širjave nam odpreti,
in dati sonca — v temi list ne more zeleneti — so se zgrozili: »Antikrist, Boga nam hoče vzeti/c
Krst pri Savici — krst krvi... Res naš nagrobni kamen? Skrivaj iz veka v vek še tli v pravnukih skriti plamen...
In če le žalostno pojo: ker je težko živeti s seboj in s svetom sprt, samo v prihodnost daljno zreti.
Objavljena leta 1040.
V spomin Mirana Jarca
V petek dne 12. t m. ob 7. uri sveder je bila v novih prostorih Muzeja in Studijske knjižnice v Novem mestu odprta razstava partizanske grafike s posebno sobo, ki hrani spomine (rokopise, knjige, fotografije, slike, predmete) na pisatelja in pesnika Mirana Jarca, ki je 24. avgusta 1942 padel na Pugledu. Razstavo je otvoril profesor Janko Jarc, o pomenu razstave pa je spregovoril akad. slikar Božidar Jakac, ki se je s toplimi besedami spomnil tudi svojega dobrega prijatelja Mirana Jarca.
Ob 8. uri isti dan je Društvo slovenskih književnikov priredilo literarni večer v spomin in počastitev Mirana Jarca. Uvodno besedo, v kateri je orisal padlega tovariša kot književnika in človeka, je spregovoril Teme Seliškar. Gledališki igralec Drago Makuc je prebral Jarčevo prozo »Čudež nad Bi-
stro* fn njegovo pesem sO gozdovi širni«, deli, ki sta nastali v partizanih. Matej Bor je prebral odlomek iz »Roške ofenzive«, ki se nanaša na srečanje a Miranom Jarcem v tistih dneh težke preizkušnje. Gledališki igralec Janez Jerman pa je prebral pripovedovanje Pavla Kamenska o srečanju z Miranom Jarcem na Pugledu in o njegovi smrti. Nato so partizanski pesniki Ivan Minatti, Peter Levec, Tone Seliškar, Jože Šmit in Vida Brest recitirali partizanske pesmi.
Društvo slovenskih književnikov je nameravalo drugi dan (13. t. m.) na Pugledu, kjer je Miran Jarc padel, odkriti spominsko ploščo, a žal zaradii nepredvidenih zaprek plošče ni bilo mogoče do časa prenesti na določeno mesto in jo vzidati. Ta slovesnost se bo zato vršila čimprej, v prihodnjih tednih.
trdi. Ivan napenja oči v temo in si skuša zapomniti nedoločene like, ki mirujejo pred njim. Troje debel, eno nizko in široko, gomila ob plotu in majhno krivenčasto steblo pri poti. Vse drugo je stopljeno v temi, k se razrašča okoli njega. Patrulja se bo kmalu sedaj vrnila. Paziti mora, da jo pravočasno opazi. Popravi puško in nekajkrat udari s petami, da prežene vsiljivi mraz.
Ena ura. V cerkvenem stolpu je kladivo skrhano odbilo. Tri Preko planjave, skrite v temi, je medlo odjeknil zvok glasov. Se eno uro ...
Ivanove misli so daleč. Oko ki budno pazi v temo pred seboj, gleda kot v sončnem dnevu jasne slike.
Pomlad. Da, to je bilo takrat. Skozi praznično cvetenje vstajajočega življenja je zasekala vojna. Prihod Nemcev, Italijanov. Žeja po svobodi, prostosti. Delo v mestu. Osvobodilna fronta. »Poročevalci<, letaki, pisanje po zidovih. Kot pošastna spaka se je iz teme izluščila podoba izdajalca Andreja. Nato aretacija, ječa, vagon, internacija..,
Glej! in trpljenje v kletkah živih mrličev. Mati stiska k sebi mrtvega otroka in diha vanj, da bi mu obudila življenje. Mrtvi tovariš v šotoru, ki ga pet drugih skrivat da razdele njegov kos kruha ... Osemnajst mesecev boo be s smrtjo in nato konec. Povratek domov. Ljubljana vsa v zagonu in radosti prve zmage. Odhod v partizane in sedaj...
Nove črt ure je minilo. Nekje iz nevidnega prostora so v snegu zaškrtali koraki.
»Stojte
Patrulja se je vrnila. V temi si zbližajo obraze, da se spoznajo.
»Kaj je novega?t Vprašanje, ki ga stavljajo vsi stražarji.
»Nič, tovariš! Gremo počivat.<
Ivan posluša njih korake, Iti se izgubljajo v vasi. Vrata zaječe in nato spet mir razprede svoje niti v noč.
Daleč za hribi je jeknil strel. V dolini po\l njim je zalajal pes in njegov tuleči glas je prerezal tišino. Stražar Ivan je na straži. Na straži pred novim dnem, čigar zarja je vstala na vzhodu. Misliti ne more več, a čuti, čuti mogočnost nove rasti, ki vstaja na partizanski straži. Veter, ki poje prek streh vasi v hribovju, mu je zapel himno, novo, doslej neznano. Mraza ni več samote m več, okoli njega je planilo skozi sneg in noč prebujenja.
Počasi je zarjavelo kladivo v stolpu odvilo štiri . ,,
V CELJU RAZSTAVLJAJO LIKOVNI UMETNIKI
5. septembra so odprli v dvorani Zdravstvenega doma v Celju v okviru proslave 500-letnice mesta Celja likovno razstavo, na kateri ja razstavilo 43 avtorjev Sl slik ln 4 plastike. Razstavljena so olja, gvaši in akvareli. Razstavo prireja agilno Društvo upodabljajočih umetnikov Slove-venije. Med avtorji je omeniti predvsem domaftine-Celjai\e: Do-reta Klemenčiča. Milana ln Darinko Lavretičaka ln Cvetka Ščuko, Celjani Imajo razstavljenih ia del, nekatera od teh so najnovejša. Od ostalih avtorjev bo zastopniki Iz Maribora, Murske Sobote, Primorske, Gorenjske, Koroška ln Istre. Ne razstavi so tudi 4 plastike, dela Z. Kalina ln Vojska Milana ter Kolbiča iz Maribora.
Razstava Ifkov. umetnikov bo odprta do 21). septembra. Celjski ljubitelji umetnosti želijo, da bi se lična .dvorana v Zdravstvenem domu stalno uporabljala za likovne razstave, kjer bi mogli gostovati bodisi skupinsko bodisi samostojno naši likovniki. Te razstave bi morda zaenkrat ne Imele tolikšnega obsega, kot je n. pr. Mala galerija v Ljubljani, vendar bi s stalnimi ali vsaj pogostimi razstavnimi prireditvami mnogo pripomogle k likovni vzgoji in rasti našega delovnega človeka, ki se za likovno umetnost živahno zanima.
Likovna razstava v Celju ni samo pomemben kulturni dogodek, temveč pomeni hkrati tudi lep prispevek k likovni vzgoji in plemenitenju okusa našega delovnega človeka. S tem pa so naši likovniki že dosegli velik del svojega namena.	A.
Ob stoletnici rojstva
Sima Matavulja
(Roj. 14. sept. 1852)
Skoraj nekako za to obletnico je izšel pri nas S. Matavulja »Bakonja Fra-Brne«. Prevajalec S. Sali ie dodal na koncu knji-
§e tudi »Besedo o Matavulju«.
tem smo se mu za stoletnico njegovega rojstva že nekako oddolžili, ker pa je »Bakonja« prvi Matavuljev spis. ki je izšel sedaj tudi v slovenščini, in je dodana »Beseda« napisana boli glede na to Matavulje-vo povest, mislimo, da ne bo odveč povedati ob tem spominskem dnevu o njem še katero. Posebno o tem, kakšni so bili subjektivni in objektivni pogo-
i'i za njegovo pisateljevanje in :akšni so bili njegovi začetki.
Pisatelj je pod naslovom »Bilješke jednog pisca« pisal sam o vsem tem, zato naj nam deloma in v odlomkih iz te avtobiografije sam govori o sebi. Avtobiografija obsega Matavu-ljevo mladost in začetke njegovega delovanja. Pisal po jo je — prtjvi — z namenom, da govori o sebi in o svojih delih, kolikor je to v zvezi z njimi in kolikor je potrebno, da se z več strani pojasni njihovo nastajanje in razvoj in da poudari svoje misli o lepi književnosti. »Bilješke« so torej predvsem književne: ker pa ne nameravamo razpravljati o tej strani Matavuljevega delovanja, mu tudi ne sledimo na tej poti. Pokaže naj se marveč v kratkih odlomkih, kakor je opisal sebe in svoje življenje kot pogoje za osnove in začetke svojega delovanja.
Otroška leta in čas učenja —
»V kraju, kjer sem se rodil, ie marsikaj odveč in zastarelo, kar nareja življenje v njem različno od življenja po drugih primorskih mestih, po drugi strani pa je to po volji pesniški naravi. Šibenik je prenaseljen, preveč kamenit in sončen, preveč pobožen in praznoveren.
£ repom zgodovinskih spomeni-ov in liudskega sporočila...
V Šibeniku zamišljajo in občutijo vse preimenitno: v spanju se zde sanje nemirne, kadar pa bede, preveč sanjajo: za fantazijo je premalo življenja, kar ga je dala narava, zato jo Iščejo tudi, kjer ie ni treba...
Razen tega pa sem prav gotovo sam prinesel na svet krepko »voljo za fabuliranje«. Spričo domačih razmer je imela mati večje skrbi, ki šo terjale hladno razmišljanje: imela ie obilo posla ki ga je opravljala z,moško odločnostjo in neumornim delom — poleg vsega pa jo je odlikovala šibeniška domišljija najboljše vrste: bila je vesela žena in priljubljena pripovedovalka. Kar je pripovedovala pozimi pri ognjišču ali v poletnih nočeh na vozu, ko sem potoval z njo na sejme v gornjo Dalmacijo, so bili zame ne le prvi zgledi, marveč se mi je marsikaj tega izkristaliziralo v duši ter se prikazalo na svetlo po dolgih letih, le da boli v književni obliki, kakor pa sem bil slišal od nje.
Kar je bila mati med svojimi vrstnicami, sem sam bil med svojimi tovariši. V osnovni šoli sem se odlično učil. pri vsaki »falotariji« pa sem bil prvi. Znal sem misliti, rad pa sem se tudi pokazal. Glavno pa je bilo: najsi sem ponavljal materina pripovedovanja, ali sem pravil, kar sem doživel, ali si izmislil sam, pri otročadi sem si zmeraj znal najti uspeh. Skoraj edini med pravoslavno predmestno deco sem že v šestem letu govoril dosti dobro italijanski, ker je znala tudi mati »prkelati«; spretno sem znal posnemati pajace in klovne; do vseh podrobnosti sem si lahko zapomnil kako igro in se na pamet naučiti kako dolgo pesem; všeč so mi bile tudi ljubavne pesmi, nadvse rad pa sem imel naše obrede in molitve.
Ko sem končal 3. razred osnovne šole, me je mati. vdova s polno hišo še mlajših otrok, peljala v samostan Krupo, kjer je bil stric iguman. Samostan je na pobočju Velebita v lepi dolini, ki jo ie objel gozd in jo je presekala reka. Poslopje je starinsko in prostorno. V tem povsem novem življenju, v planinskem zraku, v neomejeni svobodi, ko so me razvajali stric in drugi, mi je bilo tako všeč, da so me morali skoraj s silo spraviti nazaj v šolo. Dolgo me je morilo hrepenenje po izgubljenem raju. Ko sem se zjutraj zbudil, sem bil najprej žalosten, ker so se mi pretrgale sanje, v «anjah pa sem seveda bil v Krupi. Nezadovoljen sem vstajal in hodil v šolo. Razvedril sem se šele, kadar sem pripovedoval svojim tovarišem svoje doživljaje »v planini« ter ponavljal pesmi, nenavadne pregovore in mastne šale, ki sem se jih bil naučil od gorjanov in samostanskih hlapcev.
Prihodnjo jesen sem šel spet v samostan. To jesensko lenu-harjenje se je ponovilo še trikrat. Kolikor bolj sem rasel, toliko boli mi je bil zoprn red in vse, kar je bilo prisiljeno, s tem pa sta se krepili moji takratni napaki:	hinavščina in
lenoba. Najljubša zabava mi je bila čitanje romanov Paula de Kocka in drugih pisateljev te vrste, ki' so krožili takrat po primorskih mestih. Skorajda nisem živel v realnem svetu in se ne pečal z resničnim delom. Moji preprosti in dobrodušni domači niso mogli razumeti, kako da se slabo učim, ko sem
bil vendar vedno zamišljen in s knjigo v roki. Rekli so si, da nisem za šolo in da postajam zabit. Mati me je dala v trgovino učit se, ko pa se tudi tu nisem mogel znajti, so me nazadnje poslali k stricu — »naj bo menih, ko že ni za kaj drugega!«	....
V samostanu sem ostal štiri leta. Tu sem rasel večinoma prepuščen sebi. telesno sem se krepil in duševno postajal divji. Naglo pa se je vpijalo v dušo vse, kar je bilo novo, nenavadno za dušo mestnega fanta, in je prihajalo od samostanskih ljudi in od velebitskih gorja-riov. To so bili ne le smešni, temveč tudi škodljivi predsodki. naivno zamišljanie sveta, prepričanje, da dosežeš z zvijačo lahko vse. zoprna domišljavost in samosvoje precenjevanje nad slabšimi, na hlapčevsko plazenie pred močnejšimi: odtod kompromisi z vestjo in moralnim čustvom: od tod
firlkrita mržnja na vse, kar ima e najmanjšo sled po kulturi. Dobre strani pa so bile: spoznavanje cerkvenega jezika, či-
stota in obilnost ljudskih izrazov. bogastvo frazeologije, k temu pa še nekaj samosvojega, prav srbskega, ki se ie ohranilo med svobodnimi planinci in med samostanskim zidovjem. Na srečo nisem imel romanov, zamenjale so jih številne italijanske stare knjige, največ zgodovinske. — Ali konec četrtega leta 1e tudi stric spoznal, da nisem za kuto: odpravil me ie k materi, mati pa me ie na svoj strošek spravila na učiteljišče v Zader. Vpisala me ie, predala v pošteno hišo in se vrnila.
Meni pa je bilo le do življenja v mestu, a še zmeraj sem sovražil red, strahovanje, pravilno učenje. Močno pa se mi je priljubila zgodovina ter italijanska in srbskohrvatska lepa književnost. V prostem času sem več občeval z dijaki pravoslavnega seminarja kakor s svojimi tovariši, ker so mi bili prvi bolj enaki. t. j. skoraj vsi s kmetov in južne govorice, med pripravniki učiteljišča na so bili tudi čakavci in veliki verski fanatiki.
Proti koncu 1871 sem prišel iz zavoda z odličnimi ocenami, čeprav sem bil res le oriličen učitelj. Najslabši sem bil v glavnem predmetu, v pedagogiki. Kar pa je bilo najhujše, mi niti najmanj ni bilo do učiteljevanja:	domišljal sem
si, da sem rojen in sposoben za kak višji družabni položaj, da pa le zaradi formalnosti nimam nanj pravice. Zato sem sovražil učiteljski stan. zato sem se ogibal deklet, ki so bile mojemu stanu primerne. pa tudi tistih, ki so me gledale zviška, tako da so govorili zame, da sem »mizogin«, čeprav sem bil vsak hip zaljubljen. Ah, kakšen predmet za povest ali gledališko igro!«
UČITELJEVANJE IN ZAČETEK PISATELJEVANJA
»Pred božičem 1871 so me namestili za učitelja v Dj. v Bukovici. Po tem. kar sem povedal, si lahko mislite, s kakšno dušo in s kakšno voljo sem šel na svojo službo. Ce bi ne bilo materinega reverza, s katerim se je zavezala povrniti vse stroške, ki jih je imela z menoj država, če ne bom štiri leta služil kot učitelj, bi začel kaj drugega ali pa bi se izgubil v svet kakor tisoč drugih Dalmatincev. Ce bi me dali vsaj kam v Primorie ali v kako mestece gornje Dalmacije, »gornjih« krajev pa sem bil že za dolgo sit. Poslali pa so me v Dj., ker so tam pravoslavni, kakor sem sam, kar je še bolj podžgalo mojo že tako veliko mržnjo do vere. Malo me ie tolažilo. da bova shaiala s popom, ki mi je bil po volii — saj je bil znan daleč okoli.
Pop J. me je res sprejel z odprtimi rokami. 2e zdavnaj sem vedel, da je ateist in bonvivan. zagabil pa se mi ie. ko sem spoznal, kakšen cinik ie. Drugega, boliše družbe nisem imel in. če sem bil doslej zelo zmeren pri pijači in vseh »nespodobnostih«, sem se v tej samoti strastno predal vsem smrtnim grehom, v katere je zapadel pop J. leisem pa se pregrešil nad svojo prvo dolžnostjo. kakor bi mogel kdo pomi-
sliti. Čeprav nisem maral za učiteljevanje, sem zmeraj imel rad otroke in bil trdno prepričan, da je prosveta zdravilo za vsa ljudska zla. Sola je napredovala. župljani popa J. pa niso bili malenkostni, da bi zahtevali. nai bo v isti koži dober učitelj in mladenič zglednega vedenja!
Pri vsem pijančevanju pa se nisem mogel privaditi samotnosti ih enoličnosti in, ko sem se konec leta vrnil domov, sem prosil za premestitev in jo tudi dobil.
Tiste dni ie bil v Šibeniku vojaški nabor, na njem sem postal vojak c. kr. vojne mornarice.« —
Islam, kamor je bil Matavulj prestavljen kot učitelj, je bil za njegov razvoj prevažen. Tu je namreč bival najznamenitejši pravoslavni posestnik severne Dalmacije, konte Ilija Jankovič. Jankovič, sam izredno izobražen, ie kmalu spoznal Matavulievo vrednost in ga ie pritegnil nase. Učil ga ie k italijanščini še francosko ter mu dal na razpolago svojo knjižnico izbranih del v teh jezikih. »In tako« — pripoveduje Matavulj — »je prešla zima kakor prijetne, na čudne in utrudljive sanie. iz katerih se zbudiš ves zbit ter hitiš, na zrak, da se okrepčaš. Pomlad me ie poživila in mi vrnila priljubljene zabave in dolge sprehode. Spet so se razcveli po vsebini originalni stihi, iz katerih si izvedel, da moje srce vedno zdihuje, da mi ie draga ljubša kakor življenje, da je mesec bled. da slavec prelepo' poje itd. — žal, da nobena teh pesmi ni prišla na svetlo.«
Zgodilo pa se je tudi to. Konte Ilija je bil z ženo za dlje časa zdoma in Matavulj, ki je stanoval v njegovem dvoru, je bil v njem sam. »Nekoč,« pripoveduje, »sem gledal z dvorske terase, kako gore v vasi na vseh straneh kresovi, kako fantje preskakujejo ognje, dekleta pa se sučejo okrog njih v kolu in prepevajo. Po vsem kraju se je glasila godba, bilo ie petja in vzklikov. — Bil ie kresni večer leta 1873. Ko sem ostal po večerji sam. me ie obiskala kakor navadno ponoči moja vila. Čudno pa. da mi ta večer ni kakor po navadi narekovala v pero ljubezenskega igračkanja, pač pa razvlečen opis tega, kar sem malo prej gledal. Verzi so se nabirali nenavadno hitro. Kakih 80 se jih je nabralo, vse: tike-take. rike-rake. To ie bila moja prva ne-Ijubavna pesem, ki sem jo pokazal dvorskemu upravniku.
§opu In še tretjemu prijatelju.
oglasni so bili, da je pesem za javnost... in so me prisilili (pravzaprav me niso »prisilili« in me »prisiliti« tudi niso mogli, pač pa so mi storili po volii), da sem jo poslal v »Narodni list«. Izšla je v njem v oddelku za začetniško slovstvo na 3. strani 63. štev. dne 25. avg. 1873: postala je tako moj tiskani književni prvenec ter šla v široki svet.«
Pred nadaljnjimi takimi »književnimi deli« ga je obvaroval konte Ilija. Ta mu je še posebno branil pisati, kar bi slišal ali videl med ljudmi, češ da S tem »kompromitira narodovo dostojanstvo«. V obliki humoreske pa se je vseeno lotil opisovanja narodnega običaja. Pa kako lotil: »Vso noč sem pisal, ali spričo neskončnega uvoda, silnega cepljenja snovi, iskanja zvočnih fraz in pogostega okraševanja nisem prišel niti do začetka glavne snovi. Prihodnji dan sem skrajševal, menjaval, a vse skupaj ni pomagalo. Nazadnje sem se naveličal in rokopis uničil. Poizkus se ie izjalovil zaradi razvlečenosti in pa, ker si nisem napravil osnove in razmerja v posameznostih. Teh napak se dolgo nisem mogel rešiti, celo takrat ne: ko so
lz dnevnika gospoda
Robinsona. Clarka
(Zapisek o nedostojnih sanjah)
Nikoli nisem bil praznoveren. Toda sanje, ki sem jih sanjal minulo noč, nikakor ne morejo biti brez pomena. Bojim se celo, da imajo prav poseben in zame prav zoprn pomen, ki ga ne bi rad obešal na veliki zvon. Naj zato nihče ne zve o njih in če sem jim zapisal v ta svoj dnevnik, bodi to zgolj zaradi lega, da se vsaj tako nekoliko otresem neprijetnega, in dejal bi, nedostojnega občutka, ki so ga te sanje zapustile v moji duši.
Vse to je vražje zoprna zadeva Sam sebi se čudim, da že poprej, vsaj takrat, ko sem se odločil, da tistega nebodigatreba (mislim, da mu je ime IVAN in da se piše nekako tako: PIREČNIK) ne pošljem nazaj k materi v Jugoslavijo, nisem pomislil na nekatere nevšečnosti, ki so mi postale jasne šele zdaj po teh neumnih in, kot sem že rekel, nedostojnih sanjah. Toda kdo bi takrat pomislil na
kaj takega! Kaj vendar naj bi fant počenjal v Jugoslaviji, če lahko ostane v Nemčiji, pri nemških ljudeh, kjer bo deležen čisto drugačnega življenja kot v taki državi, kakršna je Jugoslavija. Pa čeprav pri ljudeh, ki niso njegovi starši. Izbera je torej kakor na dlani. Tako je bilo moje skromno mišljenje in tako sem potem na razpravi tudi odločil: Fant, ki so ga Nemci med okupacijo odpeljali od doma, naj se tja več ne vrne. Mislil sem čisto iskreno in pošteno, da je ta moj sklep pravilen v vseh pogledih, človeških in seveda tudi juridičmh.
Zdaj pa nenadoma te sanjet Le vrag vedi, odkod so se vzele. Sem storil kaj napačnega? Slaba vest? Toda preden odgovorim na to vprašanje, naj na kratko popišem sanje, ki sem jih sanjal minulo noč Mogoče bo ta odgovor potem lažji.
Ker je v sanjah pač vse mogoče, sem to noč sanjal prav gromozan-
sko čudno in v resnici seveda čisto neverjetno zadevščino. Moja domovina se je nekega lepega dne znašla v vojni z nekim nenavadnim ljudstvom, z nekakšimi ljudmi, ki so bili na pol podobni Indijancem na pol črncem. Vsekakor zelo čudno in neprijetno ljudstvo. In kar je bilo še najbolj nenavadno, ti ljudje so imeli imenitno armado, na tisoče letal, vojnih ladij, tankov, skratka vsega, kar je potrebno, da v vojni zmagaš. In zmagali so. Vdrli so v mojo domovino, zasedli mesta m vasi, naše klu be in sploh sleherni kotiček. Mo ja uboga domovina . . .
Na jugu, ne daleč od glavnega mesta naše države, imam prav čedno posestvece. Imam ženo in petletnega dečka. Imeniten pobalinček. Ime mu je John. Mali, slad ki John. Mislim, da lepšega in bolj prikupnega dečka ni lahko najti tako hitro. Ko odhajam zjutraj na delo, še spi, spi in se smehlja, desno ročico je stisnil v pest z levo pa si kakor podpira svetlo kodrolaso glavico. Potem ves dan mislim nanj, do večera mislim nanj in ko sestavljam to ali ono poročilo, mi med diktiranjepleše pred očmi njegova ljubka gla-
vica; skratka, fant mi je najdražja stvar na svetu.
Kot sem dejal, sovražniki (na pol Indijanci na pol črnci) to zmagali in vdrli v mojo domovino. Uboga moja domovina ...
Nisem bil mobiliziran. Najprej so prišla letala, nato tanki in motorna vozila. Pričakal sem jih doma, brez moči in nebogljen, in ko so prišli, nisem mogel niti prsta dvigniti v obrambo. Bil sem kot zvezan. Bil sem kot kos Usa, ki lahko počno z njim, kar se jim zljubi, ki mu lahko poberejo vse dragocenosti, poigo hišo, odpeljejo ženo in otroka — vse paČ, ka> se jim zahoče. Požgali so torej hišo, odvedli ženo in malega Johna, ženo v neko taborišče, fanta pa — to sem v sanjah razločno sltšal — nekam v tujino, v nekakšno deželo, od koder so ti sovražniki (na pol Indijanci na pol črnci) prišli, v nekakšno Afriko, kjer ga bodo izročili tujim ljudem (na pol Indijancem na pol črncem seveda) in naret '■ iz njega svojega človeka.
Uboga moja domovina . . . Nič nisem mogel storiti. Niti s prstom nisem mogel ganiti. Ko so vse to op-avili, so se lotili še mene. Pre-
mnogi mislili, da lahko pišem in lahko komponiram.«
Za Matavulja bogato šolsko leto v Islamu se je končalo in moral je na vojaško vajo v Pulj. Mornarsko življenje mu je ugajalo in že je mislil na to, da postane dobrovoliec. v tem pa mu sporoči prijatelj, da lahko dobi službo učitelja italijanščine na pomorski šoli v Her-cegnovem. — »To je prekrižalo moj nagli in fantastični namen, ki pa je tako prijal moji potepuški naravi. Pa kdo ve, ali bi zame ne bilo bolje, če bi bil odplovil in se izkrcal nekje v daljnem svetu — kajti, da bi jo pobrisal z bojne ladje, sem prepričan — čeprav bi tako ne postal srbski «kanta-storie».«
PISATELJEVANJE
Tako najdemo Matavulja leta 1874 in naslednja leta v Novem, kjer se ie temeljito bavil z raznimi študijami in zašel tudi v politiko. Udeležil se je 1875 hercegovske in 1881 bokeljske vstaje, kar mu je onemogočilo nadaljnje bivanje na avstrijskih tleh. Prešel je v Crno goro in se preživljal tam kot gimnazijski učitelj na Cetinju. V tem času je izšla njegova prva povest »Naši prosjaci« (Srpski glas« v Zadru 1880). poslej pa je pričela njegova nepretrgana in izredno plodovita književna dejavnost. Ko je prešel 1. 1887 v Srbiio, je začel izdajati svoje črtice v zbirkah: »Iz Crne Gore i Primorja« — dve knjigi (Novi Sad 1888. Cetinje 1889). »Iz primorskoe života« (Zagreb 1890), »Sa Jadrana« (Beograd 1891). »Iz beogradskog života« (Beograd 1891), »Iz raznih krajeva« (Mostar 1893), »S mora i planine« (Novi Sad 1901), »Beogradske nri-Ce« (Beograd 1902), »Život« (Beograd 1903), »Nemirne duše« (Beograd 1908). Napisal je tudi romana »Uskok« in »Bakonja Fra - Brne« ter dve drami, razen tega je objavljal v raznih srbskih in hrvatskih listih zapiske o svojem bivanju na Cetinju in o svojih potovanjih
go Franciji. Alžiru. Levantu in evemem morju: mnogo ie tudi prevajal.
S svojim realističnim prikazovanjem in s širokim zajemanjem v stvarnost življenja, posebno v Dalmaciji in Črni gori, močno prekaša pisatelje takratnega realističnega obdobja. Njegov slog se sklada z realistično vsebino:	stavki so mu kratki
in brez iskanih okrasov, izraz krepak, poln svežosti ljudske govorice.
Prav zaTadi te so hoteli šteti Matavulja tudi med posnemovalce Stj. Ljubile, kar pa ie Matavulj odločno zavrnil. Zato pa pripoveduje tudi, kakršno je bilo njegovo lastno učenje, kako je šele iz Daničičevih in Vukovih spisov razumel, »da nikjer ne govore pravega knjižnega jezika kot takega, marveč da je sestavljen iz tistega, kar je v vseh krajih najboljše, iz besed, ki so splošne in bližje staremu jeziku.« Ko je to spoznal. je vzel v roke slovnice in se jih začel učiti od početka, kakor bi se jih prej moral in »kakšna sreča, da so me tega drugi učili v detinstvu!« — Cim bolj je spoznaval ljudsko govorico v raznih krajih, tem hujši purist je postajal. »Hkrati sem marljivo zapisoval nenavadne besede in izreke iz ust preprostega ljudstva po sejmih in vaseh — kar mi ie kasneje koristilo v pripovestih iz teh krajev, kjer sem moral poudariti živo narodno govorico ... Moj glavni napredek je bil v resnem učenju književnega jezika.«
Življenju v Dalmaciji, posebno pa še v Crni gori. je posvečena tudi njegova avtobiografija »Bilješke jednog pisca«, ki se tudi končajo z bivanjem v Crni gori.
Umrl je S. Matavulj 1. 1908.
Pavle Flerfe
V Strni šču ustanavljajo
„Svobodo“
Na seji pripravljalnega odbora, kjer so bili navzoči predstavniki vseh organizacij mladega naselja, so sklenili ustanoviti delavsko kulturno prosvetno društvo »Svobodo«. Clan, na Strnišču predvojne »Svobode« tov. Sta- vse sekcije ne Bizjak je poročal, kako so se nekoč borili za obstanek in razvoj »Svobod«. Vlada jih je vedno preganjala, navzlic temu pa so ostale vrste društev enotne in preganjalcem ni uspelo, da bi se vrinili v njihove vrste. V »Svobodi« so se vzgajali najboljši borci za pravice teptanega človeštva. Delavci so tu našli pot k izobrazbi. Povojna društva, ki so jih ustanavljali člani sindikatov, so sicer prevzela nalogo vzgajanja delavskih množic, vendar niso do-
segla dosedaj tistih velikih uspehov, ki so bili plod požrtvovalnega in predanega dela članov nekdanjih »Svobod«.
Novo društvo »Svoboda« bo v celoti prevzelo dosedanjega kul-turno-umetniškega sindikalnega društva, vključilo tudi šahovski klub, ljudsko univerzo in prevzelo bo tudi kino. 'Ideološko vzgojo, ki je bila dosedaj pomanjkljiva, bo vodil v »Svobodi« osrednji odbor društva, odseki pa bodo delovali čim bolj samostojno. Ze ob ustanovitvi bo imelo društvo ljudski oder, tamburaški orkester, godbo na pihala, zabavni orkester, pevski zbor, prosvetno politično predavalnico, čitalnico s knjižnico, šahovski odsek in kino.
oblekli so me, naložili na kamion in me odpeljali. Brez hrane so me vozili nekaj dni in noči, nato so me sredi prostranega, pustega sveta odložili in me s tisoči mojih rojakov nagnali na delo. Delali smo kot navadni sužnji, od zgodnjega jutra do pozne noči. Garal sem kot še nikoli v življenju. Toda vse to garanje bi človek še prenesel, če ne bi bilo najhujšega-komandirali so nas tujci, na pol Indijanci na pol črnci, skoraj natanko isti ljudje, ki smo jim nekoč komandirali mi. Zdaj pa se je vsa ta stvar nenadoma obrnila (samo v sanjah, hvala bogu) in suženj je bil zdaj gospodar, gospodar pa suženj. Uboga moja domovina . . .
Pustimo to. Kar sem doslej povedal, je le malenkost proti temu kar še mislim povedati. Res je, da smo v tej nemogoči in nenavadni vojni navsezadnje le zmagali in spodili sovražnika z naše zemlje m iz naših bank, toda kaj mi pomaga vse to, če sem pri tem izgubil svoje posestvo, lep del svojega denarja, če mi je v taborišču umrla žena in če je moj mali, sladki John nekje daleč v Afriki pri tujih ljudeh (na pol Indijancih na pol črncih). Nočejo mi ga vrniti.
Vložil sem ne vem ie koliko prošenj, vendar zmerom brez uspeha. Johna ni in ni. Kaj se je z njim zgodilo? Ali sploh še ve, da ima nekje očeta? Neprestano mislim nanj, na njegovo svetlo, kodrasto
tlavico in na njegove beU, debe-išne ročice. Nekega dne me je obšla strašna misel (kaj pride človeku vse v sanjah na misel!): Ima mali John še bele rokce? Kaj ni postal prav tak, kot so otroci naših sovražnikov? Na pol Indijanec na pol črnec? Moj John je Črn, kot so oni?
Uboga moja domovina . . . Sedem' let po končam vojni sem & dosegel toliko, da je prišla moja stvar pred sodišče. V sodišču so sedeli naši bivši vojni zavezniki. Oddahnil sem se. Zame je bilo to dovolj, bil sem trdno uverjen, da mi bodo vrnili sina in kaznovali človeka (neki črnopolti Gustav Siersch, če se ne motim), ki mi je Johna ukradel. Toda kako bridko sem se zmotil. Na mojo ubogo glavo se je zrušilo prav tisto, kar je bilo zame najtežje in česar sem se najmanj nadejal. Johna mi niso hoteli vrniti. John mora ostati v Afriki, pri tistemu Gustavu in in njegovi ženi Jožefi, pri katerih
je moj ubogi deček ie deset let. Odločili so se, da je tako bolje in bolj pametno. Kaj bi se fant vračal k očetu, ko je ie pozabil svoj maternji jezik, pozabil na domovino, kjer se je rodil, pozabil name . , . V Afriki, so rekli, se mu bolje godi in bolje je za fantovo bodočnost, če ostane v divjini, kakor da se vrne v Ameriko.
Tak je bil sklep sodišča v sanjah.
Nikoli msem bil praznoveren. Toda sanje, ki sem jih zgoraj popisal, ne morejo biti brez pomena. Ko sem se zbudil (in hvala bogu, da sem se), mi je bilo pri duši, kot še nikoli. Prav zaradi tega ne sme nihče pod soncem • zvedeti za te neprijetne, in dejal bi, nedostojne sanje. Naj bodo pokopane v tem dnevniku, kamor sem jih zapisal, da si vsaj nekoliko olajšam — recimo kar naravnost in odkrito — svojo slabo vest.
Da, zdaj vem, da je bila to slaba vest in da so sanje, ki sem jih sanjal minulo noč, samo posledica te slabe vesti.
Mali Ivan Pirečnik se je maščeval.
Milan Šega
V četrtek, 18. septembra
na Reki prvo žrebanje 34. kola SREČK DRŽAVNE LOTERIJE FLRJ
Kdor še nima srečk, naj ne odlaša x naknpoml
Spfošno
gradbeno podjetje PIONIR-NOVO MESTO
čestita k proslavi slovenskih brisad
Trgovska podjetja — POZOR!
Cene našim artiklom smo znižali za 27%. Znižanje velja za vse dobave, izvršene od 15. septembra dalje.
Pričeli smo izdelovati vrsto modnih artiklov, v najrazličnejših desenih in barvah.
Oglejte si naš paviljon na zagrebškem velesejmu.
»IN T E K S«, tekstilna tovarna. KRANJ,
brzojavni naslov: »Inteks« Kranj, teL 251 ali 257.
ZADRUŽKO TRGOVSKO PODJETJE
>v*
„VINO'
SLOVENSKA BISTRICA
nudi svojim odjemalcem pristno štajersko belo vino po najugodnejših dnevnih cenah. Priporočamo predvsem buteljčna vina »Ritoznojčan*, »Ljutomerčan« in «Jeruzalemčan«.
POSLUŽITE SE NAŠIH IZBRANIH PRISTNIH VIN!
Franček Saje
Druga, dopolnjena izdaja 1952, 640 strani 8 32 prilogami.
Cena: broširana din 200
Skrbno pripravljena in na podlagi še neobdelanega gradiva izpopolnjena izdaja bo vnovič potrdila pomen in vrednost te aktualne dokumentarne knjige.
D$bi se v vseh knjigarnah
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI
Kolodvorska «ovohesto restavracija
Čestita k prazniku BRIGAD!
INVALIDSKO PODJETJE »KOVINARSKA DELAVNICA« — Novo mesto
ČESTITA K PRAZNIKU BRIGAD!
INVALIDSKO PODJETJE »SLAŠČIČARN A-BIFE« — Novo mesto
ČESTITA K PRAZNIKU BRIGAD!
MLINARJI!
Svilena mlinska sita, žično tkanino, usnjena in gumijasta pogonska jermena, vosek za jermena, šivalna jermenca, ščetke za planska sejala in ostale mlinsko-tehnične potrebščine po zmernih cenah nudi
MLINSKI SERVIS,
LJUBLJANA
Cankarjevo nabrežje 5
CENTRUM LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI otvaija s 1. oktobrom
šole, tečaje ter predavanja:
1.	»Najvažnejši problemi v upravljanja naših podjetij« — tečaj.
2.	»Vzgoja naših otrok« — ciklus predavanj.
3.	Pregled svetovne književnosti — ciklus predavanj.
4.	Ciklus predavanj iz filozofije.
5.	Zborovodska šola.
6.	Dramatski in režiserski tečaj.
7.	Jezikovna šola — tečaji svetovnih jezikov
(angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina, ruščina, esperanto).
Vpisovanje od 15. do 25. septembra, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. nre v tajništva na Resljevi c. 9.
Zahtevajte prospektt
VSEM	BORCEM,	ZBRANIM NA PROSLAVI
10. OBLETNICE SLOVENSKIH BRIGAD, PO*		
ŠILJA	BORBENE	POZDRAVE
	*	DELOVNI KOLEKTIV
	★	DESTILERIJA IN TOVARNA LIKERJEV, LJUBLJANA
K PROSLAVI SLOVENSKIH BRIGAD ČESTITAMO!
SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE CEST
Novo mesto
Trgovsko podjetje
Celovška c. 34 Vam nudi po vseh skladiščih kurivo: drva in. premog že po naslednjih cenah.
Bnkova drva 1 prm	po	390.—	Din	390.—	ind.	bonov
hrastova drva 1 prm	po	330.—	Din	330.—	ind.	bonov
mehka drva 1 prm	po	230.—	Din	230.—	ind.	bonov
žamanje v butarcah
1 tona po 560.— Din 560.— ind. bonov
Premog vseh vrst: Zabukovca, Trbovlje, Zagorje, Kočevje, Velenje 1. t. d. v vseh sortacijah že po ceni za 1 tono od 632,— din 632,— industr. bonov do L200.— din in 1.200.— industr. bonov
Na lastnem obratu »2aga« pa Vam nudimo vse vrste rezanega lesa po dnevnih cenah.
Gospodinjstva, podjetja in ustanove, poslužite se ugodnosti in z naročili pohitite, da Vas ne prehiti zima.
Uprava trgovskega podjetja »Kurivoprodaja«.
»SLOVENIJA VINO«, LJUBLJANA
obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da obrat
„SLOVENIJA VINO“ PTUJ
dne 15. in 16. L m. zaradi inventure ne bo
TOVARNA MOTORNIH KOLES ZAGREB - ŽITNJAK
IZDELUJE STABILNE BENCINSKE M0TDRJE 7 Ks
univerzalne, enocilindrske, malolitrske, zračno hlajene, motor težak 35 kg.
Za pogon lahkih strojev v
•	kmetijstvu,
•	vrtnarstvu,
•	gradbeništvu,
•	gozdarstvu,
•	ribarstvu,
•	Industriji
Zadruge in državna posestva Imajo 40% popusta. Zahtevajte ponudbe s podrobnimi tehničnimi podatki. OBIŠČITE NASO RAZSTAVO NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU OD 13. DO. 28. SEPTEMBRA V PAVILJONU »R«.
UPORI
Or. a K.XOVSKJ
slovenskih vojakov leta 1919	«
Poleg pomoči, ki jo išče Narodna vlada pri zaveznikih in pri srbski vladi, skuša tudi sama z vsemi sredstvi vzpostaviti lastni aparat vojske, policije, žandarmerije, sodišč in vseh drugih instrumentov nasilja. Ko si žele množice miru in takojšnje demobilizacije, je prvo dejanje Narodne vlade akt o mobilizaciji. Med prvimi razglasi Narodne vlade je naslednji razglas:
»Vojaki Jugoslovani! Vojaki! Država SHS je ustanovljena. Mir bomo sklenili v kratkem času. Naše ozemlje je nevtralno. Vlada za Slovenijo je imenovana. Da pa se prepreči nevarnost za življenje in imetje državljanov in da ohranimo red in mir v naši državi, Vas pozivam, da ne odlagate orožja in ne hodite svojih potov, temveč da se takoj priglasite slovenskim' kadrom v Ljubljani, Celju in Trstu. Pozivam Vas, da se slovenskim častnikom, ki so prisegli zvestobo državi SHS, pokorite brezpogojno Domovina vas kliče, poslušajte jo!««
Razumljivo je, da je vojska, ki jo je formirala Narodna vlada, nosila jasen pečat same vlade. Buržoazna armada Je, kakor pravi Lenin, najbolj okostenelo orodje za podpiranje starega reda, najbolj okorela opora za podpiranje gospodarstva kapitala, za vzdrževanje suženjske pokorščine in vzgojo delovnih ljudi v podrejanju tej
^	*7 Slovenski Narod 1918, štev. 257
pokorščini. Kakor je bila Narodna vlada sestavljena iz predstavnikov starih meščanskih strank, tako je tudi samo slovensko vojsko organizirala Iz vrst starih avstro-ogrskih častnikov. Kakor Je Narodno veće za ozemlje vse države postavilo na čelo vojske stare avstro-ogrske oficirje, tako je storila Narodna vlada na območju Slovenije. Novembra meseca 1918 je bila ustanovljena najvišja komanda vojske SHS, Id je imela dve okrožji, eno v Zagrebu, drugo pa v Ljubljani. Slovenska vojska v Ljubljani je dobila za komandanta avstrijskega pod-maršala Istvanovlča, za načelnika štaba pa Ulmanskega. Da se vojska poveže s cerkvijo, nvede Narodna vlada takoj ustanovo razvpitih vojnih kuratov. V Ljubljani je postavljen Janez Klobovs za predstojnika vsem katoliškim vojnim kuratom. Da se ne bi v domovino prenesla »moralna okužba«, se formirajo posebne vojaške delegacije, n. pr. na Dunaju, kjer uboge vojne ujetnike silijo na prisego a na nebo in zemljo, na očetovo ime in materino dušo, na dano kri in kri otrok«, da bodo čuvali nezlomljivo vero in neomejeno zvestobo kralju vseh Jugoslovanov Petru Karadjordjeviču In njegovemu sinu Aleksandru«.» Duhovniki vseh veroizpovedi množično zaprisegajo vračajoče se vojne ujetnike. Res je, da se je poziva za mobilizacijo odzvalo veliko poštenih, nacionalno čutečih oficirjev, podoficirjev in vojakov, vendar je vodstvo vojske in namen, ki mu je služila, bil čisto razreden, v glavnem vojska za zatiranje progresivnih
m Emil Stefanovič: Moji zapiski z Dunaja. Ljubljana 1921.
gibanj med slovenskim ljudstvom. Metode, ki so bile ob koncu Avstrije v avstrijskem parlamentu ožigosane kot nečloveške, se postopoma zopet uvajajo tudi v slovensko vojsko. Za uresničitev teh metod jamčijo nemškutarski oficirji in prepereli avstrijski militaristi tipa Kvaternika ki se v imenu armade SHS udeleži pogreba maršala Boroevića. V vojski ponovno uvajajo stare aivstrijske načine kaznovanja vojakov s privezovanjem na kol. Značilna je naredba, ki jo je izdal srbski komandant Tesllć o »batinanju« vojakov. V njej beremo:
»Prepir med Hrvatom in Srbom se kaznuje z dvodnevnim zaporom brez hrane, uživanje vode je do- • voljeno. Vojaka, ki sta se sprla, morata biti zaprta v istem prostoru, namesto hrane se morata pa trikrat na dan objeti in poljubiti (zjutraj, opoldne ln zvečer). Po prestani zaporni kazni morata en mesec skupaj spati in jesti iz iste sklede.«»
Isti postopek velja za verske žalitve. V isti naredbi beremo, da se vojaki in civilisti zaradi žalitve kralja ali širjenja repubiikanstva kaznujejo s 25 batinami. Ravno tako poizkus begunstva in prekoračenje dopusta., Naredba končuje s pristavkom, da se mora tistemu, ki bi pri izvrševanju kazni milo batinal, odmeriti enako število ostrih batin.
Načelo legitimnosti je bilo eno glavnih organizacijskih načel nove oblasti. Mariborski škof dr. Napotnik izda 1. 1919 brošuro, v kateri predlaga, da se pok. Francu Jožefu dodeli Nobelova nagrada za mir, istočasno pa v stolnici priredi svečan »Te Denm« v čast kralja
»• Glej op. 34
Petra." Kakor je že ljubljanski škof ugotovil, da Je prišla izprememba »ustavnim potoma, tako tudi vlada odreja, da ostanejo v veljavi vsi ustavni in ostali zakonski predpisi avstro-ogrske monarhije. »Potemtakem imajo okrajna glavarstva, sodnije ter ostali doslej cesarsko kraljevi uradi tudi v bodoče isto moč, kakor so jo imeli doslej.«
Nič se ni Izpremenilo, vse ostane po starem. »Poli-zeiblatt für Krain« se spremeni v »Policijski list SHS« in izhaja kontinuirano. Dotedanji aprovizacijsld urad dobi novo ime »Jugoslovansko srce«. Predpisi o mobilizaciji tovarn ostanejo še nadalje v veljavi. Sodišča poslujejo strogo po avstrijskih predpisih. Med slivenskimi pravniki Je Anton Lajovic," ki zastopa stališče, da se je s prevratom leta 1918 izvršila buržoazna revolncija, bela vrana. Takšna Narodna vlada ni mogla niti ni hotela postaviti vprašanja odgovornosti za vse tiste, ki so zakrivili morje gorja ln trpljenja slovenskemn narodu. Zaman so se žrtve ovaduštva javljale v buržoaznem časopisju in opravičeno zahtevale kaznovanje krivcev."
" Dr. Mihael Napotnik: Zur frommen Erinnerung an Weiland, ihre Majestate Kaiser Franz Josef I. und Kaiserin Elisabeth. Mostböckova tiskarna, Maribor 1919, opr. št. Pr. VI (1) 19 Okrožnega sodišča v Mariboru
" Anton Lajovic: Naša revolucija in naše pravo. Slovenski pravnik 1920.
" Časniki: Slovenski Narod 1918, štev. 115, 62, 165, 213, 276; 1919, štev. 1, 13, 33, 51, 113, 140; 1920, štev. 13 in 82; Slovenec 15. VI. 1919; Novice 1918, štev. 9 in lij Resnica 1918, štev. 3; Jugoslovan 1918, štev. 9; Domovina 1919, štev. 1. 18.
»
Govor tov. Franca Leskoška-Luke
(Nadaljevanje i 1. strani)
Ob času Pete sovražnikove ofenzive je Glavni štab usmeril prve štiri slovenske brigade ozemlje preko itslijansko-ncoiške meje. Tomšičeva briga-je z uspelimi napadi na nemške postojanke na Osredku Javorju dosegla lepe uspehe, kmalu nato pa tudi v svojih spopadih z Italijani pri Raj-tenavu in Bojancih.
Na dan prve obletnice svoje-obstoja Je bila Tomšičeva brigada vključena v pravkar
ga
s redno po ofenzivi je brigada v divjem zaletu uničila belogardistično postojanko v Grahovem, skupaj s Sercerjevo, v naslednjih dneh pa še postojanko v Velikih Laščah, ter zadala nemškim in belogardističnim okupatorjem Kočevja strahovite udarce.
Med najbolj legendarne podvige Tomšičeve brigade, brigade čudovitega kolektivnega junaštva in nadčloveškega premagovanja najtežjih naravnih zaprek, pa brez dvoma spadajo
Tov. Miha Marinko pripenja odlikovanje polkovniku Stanetu PotočarJu-Laaarju, bivšemu komandantu Gubčeve brigade
csnovano Štirinajsto divizija Ta višja stopnja bojevanja je omogočila tudi tej brigadi te brij oisežne bitke in vse bolj sijajne zmage nad sovražniki. V takšnem borbenem poletu kanati nato brigada razoroži s pomočjo drugih enot italijansko divizijo »Macerata«, ki se Je ob italijanski kapitulaciji z sem težkim orožjem in motorizacijo zaman skušala prebiti od Kočevja proti Trstu. Moderna oborožitev, iztrgana sovražniku v znameniti razoroževalni borbi pri Dolenji vasi in pa številčno povečanje brigade z novimi prostovoljci in mobiliziranci po Italijanski kapitulaciji, je Tomšičevi brigadi zelo koristno služila pri uničevalnem zasledovanju proti Ljubljani bežečih belogardistov, kmalu nato pa tudi v hudih borbah z Nemci: rušenje Staro-petovega mostu z jurišno akcijo na tamkajšnjo posadko v bunkerjih: v času Šeste sovražne ofenzive pa Je brigada vodila obsežne in uničevalne boje z motorizirano nemško divizijo imena »Herman Göring« na Sumanu, Gomancih, Leskovi dolini, Gorskem Kotarju, na Milanovem vrhu pri Brestlei itd. In spet se je zgodilo kmalu nato tisto, kar že po prejšnjih sovražnikovih ofenzivah: ko se je najbolj razvijala belogardistična propaganda, češ da so vsi partizani uničeni, se Je spet pojavila Tomšičeva brigada z razvito bojno zastavo in s podvojeno bojno močjo. Nepo-
V DOLENJSKIH TOPLICAH SO ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO PADLEMU PARTIZANU MAKSU HENIGMANU
Zveza borcev Dolenjske Toplice je v proslavo 10. obletnice ustanovitve prvih slovenskih brigad odkrila na rojstni hiši tov. Maksa Henigmana spominsko ploščo. Tov. Maks Henigman je bil že pred vojno neustrašen borec za pravice delovnega človeka. Ko pa je okupator zasedel slovensko deželo, je bil med prvimi, ki so stopili v boj za svobodo. Za ta svetel cilj je žrtvoval tudi svoje življenje. Se težko ranjen je bodril svoje tovariše-borce in jim že umirajoč klical: »Fantje, borite se za svobodo!«
Frontno gledališče Til. korpusa
Ribnica. V četrtek 11. septembra zvečer je Frontno gledališče VII. korpusa priredilo v proslavo ustanovitve prvih slovenskih brigad partizanski miting, ki: se ga je udeležilo lepo število Ribničanov in prebivalcev okoliških vasi. Partizanske matere so priredile bivšim borcem prisrčen sprejem in jih okrasile z ribniškimi šopki suhe robe. Poleg zbornih recitacij in partizanskih pesmi sc imeli na programu tudi šaljive točke. Prireditev je bila dobro organizirana in je v vsakem pogledu lepo uspela. T.
Duhovniki člani CMD — pozdravljajo zbor slovenskih brigad
Član: CMD okraja Slovenj Gradec smo v duhu združeni z veličastnimi manifestacijami narodne zavesti v dneh 13. in 14. septembra v Dolenjskih Toplicah.
Čestitamo m želimo mnogo uspeha!
Pozdrav so poslali tudi Sani Cirilmetodijskega društva duhovnikov okraja Ljubljana okolica.
njeni boji na pohodu Štirinajste proletarske divizije čez Hrvaško na Štajersko. V edinstveno težavni tritedenski nemški ofenzivi je Tomšičeva proletarska brigada skupaj s Sercerjevo in Bračičevo udarno brigado ob veliki meri herojsko prelite krvi, vzgledni komunistični požrtvovalnosti njenih borcev prestala vse nemške napade, prebila mnoge po trikratne sovražnikove obroče, premagala Izreden mraz, lakoto in sto drugih težav, ter se, čeprav številčno močno oslabljena, neverjetno
kmalu spet pojavila kot neizprosen napadalec nemških transportov, postojank, kolon in prometa na mednarodno važnih železniških progah. Brigada se je okrepila z novimi štajerskimi prostovoljci, ki so se brž pokazali vredne slavnih revolucionarno borbenih tradicij te proletarske enote. Stirinajstmeseč-ne nadaljnje neprestane krvave borbe Tomšičeve brigade po Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem, rušenja mnogih sovražnih postojank in njene sijajne zmage nad zmago, so dejansko tako številne, da so jih uspeli naši kronologi na žalost še najmanj obdelati. Poudariti pa je treba, da je bilo poleg vseh prejšnjih in pomembnejših zmag Tomšičeve brigade na Štajerskem spet eno najtežjih obdobij v času druge nemške štajerske ofenzive na Štirinajsto divizijo decembra 1944 ter januarja in februarja 1943, ko je Hitler pred umikom svojih divizij z vzhoda za vsako ceno hotel zavarovati hrbet ravno na Štajerskem. V najtežjih okoliščinah hude zime, pomanjkanja hrane in obutve ter ob nepregledni premoči sovražnih divizij, Je Tomšičeva brigada kot ob svojem pohodu na Štajersko ponovila svojo zagrizeno ofenzivno obrambo tudi v tej ofenzivi, na žalost spet za ceno mine mere krvi in požrtvovalnega trpljenja svojih proletarcev. Vendar pa so tudi to pot nacistične divizije spoznale neuničljivost Titove revolucionarne armade ter občutile na svoji koži desetkrat povrnjene udarce, ki so bili namenjeni našim enotam.
Zadnje, najsvetlejše in tako težko pričakovano poglavje kronike Tomšičeve brigade Je nastopilo ob poslednjih, najobsežnejših, sila krvavih pa zmagovitih zaključnih osvobodilnih bojih na štajerski in koroški zemlji.
Tomšičevi proletarci zbrani v času osvobodilne borbe in ljudske revolucije ob raznih svojih svečanih prilikah, kot so bile obletnice herojske smrti velikega komunista Toneta Tomšiča, obletnice ustanovitve brigade, proslave mednarodnega delavskega praznika 1. maja in slično, so vselej pošiljali Centralnemu komiteju KPS sporočila o ponovljeni prisegi za
maščesanje mučeniške smrti organizacijskega sekretarja CK KPS. Štabi Tomšičeve brigade in bataljonov so prav t iko vse svoje oopise in številna sporočila o svojih zmagah Glavoemu štabu redno zaključevali z dp-sla\ko: »Maščujmo smrt Toneta Tomšiča!« in končno, partijska organizacija in organizacija SKOJ v brigadi sta vsa tri leta zmagovite borbene poti Tomšičevih proletarcev dvigali v svojih vrstah smisel poslanice, ki Jo je ob Tonetovi smrti Glavni štab naslovil vsem slovenskim partizanom rekoč: »Naj Tone Tomšič, poosebljen v vsakem partizanu, z rokami tisočev partizanov maščuje sebe in svoje mrtve tovariše ter vso prelito slovensko kri!«. Borci Prve slovenske proletarske brigade so to naročilo vdano in po skrajnih svojih močeh izpolnili, pri čemer so vselej novim borcem in slovenskemu ljudstvu na vsej- svoji poti tolmačili tudi nadaljnje besede tega posebnega dnevnega povelja Glavnega štaba, ki pravi: BTonetu Tomšiču in junakom, kakor je bil Tone Tomšič, se bo slovenski narod moral zahvaliti za svojo svobodo in za svojo srečnejšo bodočnost!«
Med takšne junake štejemo premnoge padle borce Tomšičeve brigade. S spoštovanjem se spominjamo padlega narodnega heroja Nandeta Kavčiča, komisarja brigade in člana CK KPS; s spoštovanjem se spominjamo padlih narodnih herojev Danile-Andreje Kumerjeve in Gašperja-Simončiča, s spoštovanjem se spominjamo vseh padlih junakov Tomšičeve brigade, kot so bili padli brigadni partijski sekretar Boštjan-Bra-deško, komandant Ciro Zasavec, bataljonski komisar Frenk-Pepe Zornada, Breza-Franc Bosnar, Pogačev, Nande Sedej, Volodja, Tilen, Ljubo Antončič, Lobanja Stane, brigadni intendant Jelen, bataljonski komandanti Duško Remi, Milenko Kneževlč, Lim, Janko, Martin Kotar, Caklja, Suljo, Bajuk, Tiger, zdravnik dr. Vodopivec, tisočeri borci kot n. pr. brata Polk, Stjenka, Klančar, Slave, Filip, Debelko, Kovač, bolničarka Ančka in še premnogi drugi znani In neznani junaki Tomšičeve brigade.
Tovariši in tovarišice!
Zgodovina Tomšičeve brigade je neizčrpno bogata. Ni mogoče našteti v tem kratkem govoru vse njene zmage in borbe, ni mogoče povedati vseh težav in trpljenja, pomanjkanja in žrtev, to delo bodo morali izvršiti zgo-in naša kronika. Vi, borci Tomšičeve brl-oflcirji, Id danes slu-V naši slavni Armiji, bivši borci in komandanti v Tomšl-in mi vsi, ki smo teh slavnih dni borbe slovenskega naroda za osvoboditev, pa moramo vedno govoriti narodu o teh svetlih tradicijah Tomšičeve in ostalih brigad. Utrjevati moramo bratstvo in edinstvo, težko skovano v Narodno osvobodilni borbi, vzgajati ljudstvo v ljubezni do svoje domovine, da bo vsak čas, kadarkoli M se pokazala potreba, kadarkoli in kjerkoli bi stopil sovražnik na naša tla, pripravljeno braniti in očuvati svojo svobodo.
Naj živi spomin na svetle tradicije Tomšičeve brlgadel
Naj živi svobodna Titova Ju-goslavijal
Naj živi Komunistična partija
Jugoslavije!
Naj živi naš voditelj in učitelj tovariš Tito!
Tri zlata dekleta
Na tisoče Je nekdanjih partizanov in vsakdo od njih hrani na dnu svojega srca zapisane podobne spomine hvaležnosti do tistih slovenskih ljudi, ki so Jih na svoji borbeni poti srečali, spoznaii za iskrene podpornike osvobodilne borbe in Jih bodo dane» srečali vsaj po desetih letih — na proslavi slovenskih brigad v Toplicah I
Pravijo, da nas je bilo po pohodu štirinajste divizije na Štajersko okoli tri sto ranjencev in takšnih tovarišev, ki so jim pomrznile noge. Večino nas, ki nismo bili sposobni za premike, so spravili po Moravskem in Tuhinjskem k dobrim, zavednim kmečkim ljudem. Vendar pa so terenski bolničarji, zdravniki in politični aktivisti kmalu poskrbeli, da se je vsa ta množica ranjencev porazdelila po skrivnih bolnišnicah, ki so jih v ta namen na hitro zgradili po gozdovih ali pa nekatere, že obstoječe povečali. To je bilo potrebno iz varnostnih razlogov, kajti dlje ranjenim borcem Tomšičeve, Sercerjeve in Bračičeve ni kazalo ostati po hišah.
Iz teh hudih časov že osem let verno hranim predrag spomin. To je trikrat preganjeno in ničkolikokrat od dežja in znoja premočeno drobno pisemce, samo zato za čitljivo tako skrbno ohranjeno, ker je polno, polno najbolj čiste ljubezni do neznanega borca štirinajste divizije I
•
Zadnje dni februarja 1944 se je na smrt izmučena kolon«
Tomšičeve brigade pomikala po
visokem snegu Menini planini nasprotnega pobočja, torej po pobočju od Gornjega gradu, nasproti Nove Stifte, mimo Črnivca pa proti Moravški. Ko kruh dobre kmečke mamice so mimoidočim lačnim, trudnim in ranjenim borcem dajale mleka, kruha pa še po kak kos oblačila. Na premnoge izraze sočutja — sicer je bilo res pretresljivo pogledati te kolone! — so borci odločnih pogledov prepričljivo odgovarjali:
»Kakšni reveži! Samo, da se malo odpočijemo in nahranimo za tri tedne nazaj — to gre pri partizanih hitro! —, pa boste videli, mamica, kako bomo še gonili Švabe! Tudi tile ranjenci in pomrznjenci, ki imajo z žakljevino in žico povezane noge, tudi ti bodo še tolkli nemško zalego, da bo veselje!«
Ko smo tako počivali pod vrhom Črnivca zato, da bi nam v naprej poslana patrulja povedala, če je prelaz iz Štajerske na Kranjsko prost, so po pobočju navzgor prihitele k borcem tri zasopihane deklice, ki skoraj že niso bile več otroci, napol pa še: Grozdjeva Micka iz doline in »Zupanovi« dve s hriba.
»Kam boste s temi ubogimi ranjenci, da jih ne dobe Nemci? Jutri bodo šli gotovo po vaših sledovih,« so zaskrbljeno spraševala dekleta, ki so jih pred nami že Slandrovci navdušili za osvobodilno borbo.
»Ne bode jih dobili, jih ho-
mo že dobro spravili, punčke moje zlate!« je odgovarjal divizijski bolničar Fajfa, ki je postal s svojim »šefom« dr. Lojzetom vred zaradi hudomušnosti in požrtvovalnosti kmalu tudi med štajerskimi ljudmi tako popularen kot med borci divizije.
Kolona borcev in ranjencev je krenila, ljudje in te tri naše »zlate punčke« pa so s sočustvovanjem otožno pogledovale za njo.
Dekleta so se brž zmenila: Ko čebele pridno so pričele znašati na Zupanovo podstrešje potic, bonbonov, čokolade, cigaret in sploh vse'ga, za kar so računale, da utegne priti ranjenim borcem prav. Skrivoma in drzno so se dosti večerov plazile po snežni celini iz Gornjega grada, s polnimi nahrbtniki težko otovorjene in ne meneč se za to, da bi jih v mesečini vsak hip lahko zapazilo hladno oko nemških stražarjev, ki bi v pozni nočni uri brez dvoma in brez poziva enostavno streljali na takšne sumljive tihotapke za grmovjem...
Ko je bila zaloga po mnenju naših treh zlatih deklet za prvo delitev že dovoljšna, so nekoč sredi noči za zatemnjenimi okni napravile, kar se je dalo enakih paketov ter jih zarana naslednjega dne v nahrbtnih koših nesle čez greben, mimo Poljan, na Savinjo peč. V gozdu pred prvo osamljeno hišo so se dekleta ustavila in ena od njih je odšla poklicat njihovo obveščevalno zvezo — Smonkarjevi dve dekleti, Angelco in Francko.
»To smo zaenkrat prinesle
za ranjence štirinajste divizije.
ST. 218 Z 14. SEPTEMBRA! 1982 7 SloveMaffi poroZevaleo 7 «tr. 8
iMrizori iz slavnih dni
naše osvobodilne borbe
Razdelite najbližjim, pojutrišnjem prinesemo spet!«
In tako sta črnivški dve in Micka od Nove Stifte razpredli tned ljudstvom Gornjega gradu in okolice kar široko mrežo. In tako so številni ranjenci štirinajste kar naprej ’ dobivali priboljške...
• *
Bilo nas je menda v naši
skupini ranjencev spočetka šest Skriti smo bili v opuščenem mlinu na dnu samotne globeli v gozdu. Vzradoščeni smo sprejeli vsak svoj paket. (Saj si lahko predstavljate, kako nervozno smo hiteli odpirat zavitke predvsem zaradi tega, ker smo na tihem 'upali, da neznani dobrotniki niso pozabili na ciga-" rete!)
Poleg vseh dobrot v zavitkih, poleg tako željno pričakovanih cigaret pa je bilo v vsakem paketu še nekaj, česar smo se Darko, Oskar in ostali še bolj razveselili in kar nas je pravzaprav vzradostilo in ganilo tako, da smo za nekaj trenutkov onemeli in da nam je drugemu proti drugemu bilo kar nerodno zaradi tega, ker smo vsi imeli solze v očeh. To so bila pisemca v vsakem paketu, pisemca neznanih Skojevk neznanim borcem — ranjencem.
Ko smo si pozneje vendarle prižigali vsak svojo cigareto, me je »kanonir« iz Sercerjeve, hudo pomrznjeni Italijan Vincenzo v svoji tako slabi francoščini, kot je bila moja, prosil, naj mu prevedem, kaj da je napisano v njegovem pisemcu, ki je bilo prav takšno, kot moje;
Zaradi tega, kar sem mu	za	in ko da mu je	žal, <ia tudi
silo prevedel,	so tudi njemu	v Italiji ni tako, dodal:
privrele solze	hvaležnosti	in »Blagor vam, vi	boste vedno
ganotja na oči.	Ne, ni bila	to	zmagovali, ko pa	ste borci iu
zgolj hvaležnost, kajti Italijan Ijtdstvo eno!«	Braškar. (
Vincenzo je globoko zamišljen
»
Zagrebški velesejem odprt
Zagrebški velesejem postaja važen dogodek v našem gospodarskem življenju
Trideset let se v Novem mestu tli toliko gradilo kot letos
Zagreb, 13. sept. Danes je Zagreb ves v zastavah. 2e od jutra so bile vse ulice, ki vodijo proti velesejmu, zatrpane z ljudmi in vozili. Ze dolgo pred 11. uro dopoldne so bili vsi prostori na velesejmu, kakor tudi pred njim polni ljudi.
Letošnji zagrebški velesejem, iesti po vojni, je slovesno odprl predsednik mestnega ljudskega odbora Zagreba Mirko Pavlekovič, ki je pozdravil zastopnike zvezne vlade, posameznih republik, diplomatskega zbora in zastopnike držav, ki razstavljajo na tem velesejmu, kakor tudi ostale goste. Velesejem so slavnostno odprli v novem oddelku velesejma ob zelo lepem vremenu. Otvoritvi so prisostvovali v imenu zvezne vlade predsednik Sveta za industrijo minister Svetozar Vukmanovič - Tempo, pomočnik ministra za zunanje zadeve Bogdan Crnobrnja, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, podpredsednika vlade LR Hrvatske Franjo Gaži In Jakov Blaževič z ministri, predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Zlatan Sremac, člani Politbiroja CK KPH Dragutin Sajer, Nikola Sekulič, Zvonko Brkič in Marko Belinič, generalni polkovnik Kosta Nagy in general major Ivan Subelj ter veliko število zastopnikov javnega in kulturnega življenja.
Pri letošnji otvoritvi zagrebškega velesejma, na katerem sodeluje poleg velikega števila domačih 680 tujih razstavljal-cev iz 13 držav, so bili navzoči diplomatski predstavniki skoraj ciie' vseh tujih držav v Jugoslaviji.
Se na nobenem zagrebškem velesejmu ni bilo ob otvoritvi toliko zastopnikov diplomatskega zbora. Z dojenom diplomatskega zbora veleposlanikom Turčije Kemalom Keprilijem
Brazilije, poslaniki Belgije, Švedske, Holandije, Španske, Irana, Italije, Finske, Avstrije,
Novo mesto, ki bi dosedaj bolj zaslužilo ime staro, sedaj v resnici postaja novo. V dobrem letu je mesto bistveno spremenilo lice, in kdor je pred nekaj leti hodil po Novem me-
Po pozdravnem govoru pred- polnega izraza komercialni smo »ednika mestnega ljudskega od- ter in sposobnost naše trgovske bora Mirka Pavlekoviča je spre- mreže. Prireditelji so posvetili govoril predsednik Trgovske vso skrb prav komercialni stra-zbornice FLRJ Stane Pavlič, ki ni sejma, prizadevajoč si, da bi je med drugim dejal, da po- postal eden izmed važnih čiDi-staja zagrebški velesejem vsa- teljev pri širjenju naše blagov- gtu in videl še kupe ruševin
ln od vojne vihre poškodovanih stavb, se bi sedaj težko znašel. Vsak domačin, pa tudi tujec, ki pozna Novo mesto daljšo dobo, bo moral priznati, da se v Novem mestu v tridesetih letih rti toliko zgradilo kot sedaj v enem letu!
V letih po vojni je vladalo v Novem mestu neko gradbeno mrtvilo. Se tisto, kar bi se dalo takrat napraviti, niso storili. Kolikq težav je bilo samo z odstranjevanjem ruševin. Lani poleti pa je v tem oziru nastala prelomnica. Mestni ljudski odbor je stvar obnove mesta krepko vzel v roke. Lani poleti so začeli z regulacijo in tlakovanjem ceste od mostu preko Glavnega trga, obenem so izmenjali vodovodne cevi in uredili kanalizacijo. Letos so se
dela lotili z vso prizadevnostjo. K temu je pripomogla še vest, da bo proslava desete obletnice slovenskih partizanskih brigad v neposredni bližini mesta. Prizadevanje mestnega odbora ni ostalo brez odziva pri ostalih ustanovah in tudi pri ljudski oblasti, ki je dala na razpolago potrebna sredstva. Tudi privatniki, ki v letih po vojni niso skrbeli za obnovo svojih hiš, so se sedaj razgibali. Levji delež za ureditev mesta imajo tudi mestno podjetje »Park«, Turistično društvo in nekatera druga mestna podjetja. Člani množičnih organizacij pa so s prostovoljnim delom podprli prizadevanje vseh.
Ce sedaj samo površno pregledamo vsa dela, ki so bila končana v dobrem letu v Novem mestu, vidimo, da je bilo napravljenega ogromno. Skon-
tisoče kvadratnih metrov opori nih zidov, zgrajen most v Ra-gov log čez Krko, dalje je napravljena lepa sprehajalna pot iz Pogljeve ulice na Loko. Pri regulaciji mesta in tlakovanju ceste, je bil najtrša problem cestna tesen na tako imenovanih Zgornjih vratih, kjer so bila v starih časih res mestna vrata. Treba je bilo odstraniti del stare Kresije, znižati cestno vzpetino, napraviti nove oporne zidove obenem s kanalizacijo, ureditvijo vodovodnega in telefonskega omrežja, vse pa ob velikem prometu, ki ga ni mogoče preusmeriti drugod. Vsa ta dela so sedaj končana. Cesta je tlakovana že do Ferličeve gostilne, obenem pa so tudi urejeni hodniki ob obeh straneh ceste, katere so prav te dni še zalili z asfaltom. Glavni trg in Ljubljanska cesta sta sedaj
čana je bila 14 sfenovanjska v celoti urejena. Vse stavbe so
stavba na Ljubljanski cestf, zgrajeno eno najlepših kopališč na Dolenjskem. Odstranjene so vse ruševine, obnovljenih na
Prvi kongres geografov Slovenije
Inozemski del velesejma v Zagrebu. Najmočneje sta zastopani letos Avstrija ln VeL Britanija, dalje Nemčija, Franclja, Italija ln Grčija
Švice, Grčije, Danske, Egipta, Izraela, opravmki poslov Mehike, Nemčije, Norveške, Japonske ter šefi ekonomskih misij ZDA, Velike Britanije in Fran-
ko leto važnejši dogodek v našem gospodarskem življenju ter čedalje živahnejša manifestacija uspeha in naglega razvoja našega gospodarstva. Na letošnjem velesejmu prihajata do
Drugi kongres geografov Jugo-	grafike, je bilo raz videti iz refe-
jlavjj, ki je bil lanskega septemb-	rata asist. Gamsa, ki je orisal do-
ra v Makedoniji, je sklenil med	sedanja proučevanja Slovenije,
ostailisn tudi to, da se v razdob-	nakazal pomanjkljivosti ter seda-
ju med zveznimi kongresi orga-	nje in planirano delo Instituta za
mzirajo republiška zborovanja,	geografijo pri Slovenski akalde-
Tako so slovenska geografi izved- maji znanosti in umetnosti, li svoj prvi kongres, ki se je vršil Med važne sklepe kongresa spane	zamenjave	z inozemstvom.	v Ka“nilku> T <Jneil <** ,7; do9-	da tudi predlog o povezavi slo-
Po	njegovem govoru	so sl	t- m' Prva “7a dneva je balo zbo-	venskih geografov s taborniško
gostje	ogledali	paviljone	v no-	rovan>e T K-ammku zadnji dan	organizacijo in snujočo se Počitni-
P*. povezano z ekskurzijo, v	&0 zvezo in predlog o nagraje-
vem delu velesejma, nato pa v starem delu, kjer razstavljajo naši razsta vij alci.	M. B.
ometane in pobeljene, z izjemo bivše Kobetove stavbe na Glavnem trgu, ki še vedno kljubuje vsem prizadevanjem ljudskega odbora mestne občine. Obnovljene so tudi vse stavbe na bivšem Florjanovem in Katarininem trgu. Te dni dokončujejo obnovo Doma ljudske prosvete. Med večjimi gradbenimi deli je tudi obnova Križatije, kjer bosta začasno dobila svoje prostore Studijska knjižnica in Dolenjski muzej, dalje obnova osnovne šole, ki je bila med vojno dvakrat hudo poškodovana. ▼ mestu je letos pravi lov na zidarje, ki delajo tako rekoč noč in dan, pa še ne morejo zadovoljiti vsem naročilom.
Ljudsko odbor mestne občine se je letos tudi lotil premestitve sejmišča iz Loke na Ločensko
Celjski obrtniki se branijo vajencev
Na področj'u mesta Celja je okrog 400 privatnih obrtnikov. Od teh je zadnji čas iskalo vajence
na čelu so prisostvovali otvo- komaj 20 mojstrov. To razmerje r1.’1 veleposlaniki ZDA, Fran- med številom mojstrov, ki men-cije, anade, Velike Britanije, da ne rabijo naraščaja, in ti «rimi,
Seja Sveta za znanost
in kulturo vlade FLRJ
Beograd, 13. sept. V Beogradu je bila seja Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ, na kateri so govorili o osnutku zakona o univerzah in uvedbi moralne vzgoje kot posebnega predmeta v šolah. Osnutek in nacrt o uvedbi moralne vzgoje bosta poslana univerzam in šolam. da bodo dale svoje pripombe.
Osnutek zakona o univerzah določa mesto, naloge in položaj univerz in fakultet v naši družbi, funkcije in volilnost učnega osebja, univerzitetne organe in delokrog njihovega dela, položaj. pravice in dolžnosti študentov in vse, kar je važno za delo univerz in fakultet. •
Svet je sklenil, da bo uvedena moralna vzgoja kot poseben predmet od tretjega razreda osnovne šole in bo ostala do konca šolanja v srednjiih šolah. Družbena in moralna vzgoja bo nudila po programu našim učencem temelje družbenih
Težave za naraščaj v zidarski in tesarski stroki — Nova vprašan ja spričo bližnje izd a je delavskih knjižic
in moralnih načel, na katerih sloni in se razvija naša skupnost.
Na seji so govorili tudi o telesni vzgoji v šolah. Sklenjeno je bilo, da je treba posvetiti temu vprašanju vso skrb. V ta namen so bili izdelani novi programi, ki predpisujejo več ur za telovadbo. Uvedli bodo obvezno popoldne ali dopoldne (vsako nedeljo), za učence v gospodarstvu pa bo uvedena proizvodna oziroma tovarniška telovadba.
Glede nagrajevanja književnikov je Svet sklenil, da nagrade ne bo dajala več država, pač pa jih bodo dajale družbene organizacije, redakcije časopisov in ustanove (Akademija znanosti idr.). Svet bo podpiral njihove sklade za nagrajevanje književnikov z dotacijami.
Sklenjeno je bilo, da bodo po republikah prirejali dveletne likovne razstave (bienale), za vso državo pa triletne razstave.
Promet na deviznem obračunskem mestu se normalizira
Devizne obračunsko mesto v Ljubljani je začelo poslovati mesec julija. V začetku je bil promet bolj majhen, kar je razumljivo, ker so podjetjem takoj po začetku novega načina poslovanja z devizami le-te bolj počasi pritekale. Toda nekako »redi julija se je tudi priliv že povečal in od tedaj naprej stalno raste. Ce n. pr. vzamemo, da je til priliv deviz podjetjem v državi na dan 21. julija 100, potem lahko ugotovimo, da je 31. julija dosegel že 119, 18. av-gua. pa že 179. V skladu s tem je rasel tudi promet na deviznem obračunskem mestu, pri čemer je treba pripomniti, da so nekatera podjetja v začetku devize zadrževala in jih niso takoj prodajala. No, tudi v tem pogledu se je stanje sedaj že občutno popravilo. Vrednost deviz, ki so jih dali na ljubljansko obračunsko mesto izvozniki v mesecu juliju, je znašala okrog 120 milijonov dinarjev deviz po borznem tečaju, v avgustu pa je že narasla na 180 milijonov.
Devizno obračunsko mesto ima desetdnevno evidenco o prilivu deviz podjetjem in o tem, kako podjetja devize prodajajo. Obračunsko mesto sproti opozarja posamezna podjetja na probleme v zvezi z deviznim prometom. Evidenca z dne 31. avgusta je n. pr. izkazala, da so imela podjetja, ki izvažajo, na svojem računu tedaj za 101 milijon dinarjev deviz, podjetja, ki uvažajo pa za 245 in pol milijona dinarjev deviz. Med podjetji, ki devize takoj prodajo in so v tem pogledu naravnost vzgledna, lahko na prvem mestu omenimo
izvozno podjetje »Slovenija-les«.
Od celotnega prometa na vseli obračunskih mestih v državi v mesecu juliju pa je na obračunsko mesto v Beogradu odpadlo 48,36% prometa, na Zagreb 20.46 odstotkov, Ljubljano 19.85%, Sarajevo 7 odstotkov, Skoplje 3,17 odstotkov ter na Titograd 1.16 odstotkov prometa. Vidimo, da je promet v Ljubljani skoraj dosegel promet v Zagrebu.
ki so prijavili tako potrebo, je že samo po sebi sumljivo. To trditev potrjujejo potrditve komisije pirj mestni obrtni zbornici za vključevanje naraščajoče ml akt:ne v obrtne poklice. Po podatkih te komisije je namreč samo v mestu in bližnji okolici 127 mladih ljudi, ki se ždijo izučim te ali one obrti (brez trgovske stroke). Ali za vse te ljudii pri celjskih obrtnikih res ni na razpolago učnih delovnih mest? Sodeč po drugih podatkih, temu ni tako: 15 strok, mod njimi optična, galvanizacij-ska, jermenarska, dežnikarska, sedlarska in druge, namreč sploh nima vajencev. Obrtniki iz teh kritičnih strok imajo večinoma možnosti, da bi izučili vajence, vendar se izgovarjajo na pomanjkanje materiala. Po našem mnenju so tj in tudi drugi izgovori neutemeljeni in zato je pravilno, če se ljudski odbor posluži možnosti, ki mu jo dajejo najnovejši predpisi o vajencih: Imenovana komisija je namreč že našla 39 zasebnih pa tudi državnih obrtnih obratov, ki bi lahko sprejeli vajence, in ljudski odbor jih bo k temu po potrebi tudi prisilil.
Res pa je, da je v Celju več priznanih dobrih mojstrov, ki bi radi vzeli vajence v učenje, pa tega ne morejo, ker imajo pretesne in neprimerne delavnice. To velja zlasti za nekatere šivilje, in tudi urarje. Medtem pa imamo na drugi strani zopet obrtnike, ki imajo z ozirom na Število zaposlenih ljudi prevelike delovne prostore. Zato so organi oblasti že na de!> da spremenijo v tem oziru, kar je treba, in da dobijo tako obrtniki, ki se vajencev ne branijo, primerne lokale.
Značilno je, da sili doraščajoča mladina večinoma le v krojaško in šiviljsko stroko. Od 58 fantoz. ki iščejo učna mesta, se ni n. pr. nihče prijavil za zidarsko ali tesarsko stroko čeprav je povpraševanje po takih defavcih izredno veliko in je tujdi zaslužek dober. V teh dveh strokah je v Celju na
razpolago 20 učnih mest, ki ph, sodeč po sedanjem stanju, ne bo mogoče izpolniti.
Te dni so bili v Celju seminar-
Kamniški Bistrici,	vanju aktivnih geografov-pedago-
Kongresa se je udeležilo razme-	po možnosti v obliki brez- cesto. Ta dela bodo v kratkem
roma lepo število slovenskih geo- plačnih vozovnic	končana. Povsod, kjer so prej
grafov, sag je bilo blizu 70 ude- ^ d kongres e zallvak lezencev. Poleg zastopmka re- ^ <Jr^m tu<£ MLO Ljublja_ publ^ega Sveta za prosveto m ^ Sv€^za veto ;n kJu;turo
M"nese)e,ve’ ter P?6*1- LRS in MLO Kamnik, ki so zbo-s ednika MLO Kamnika tov. Jan- ä	,1 V
ka, so prisostvovaJi kongresu tu- r	P° p ’	.
di delegati iz bratske reepubdike °b zaključku sta Uh poslam ....................................._ .
Hrvatske, med katerimi je bil pozdravni brzojavki predsedniku zmogljivost za najmanj 20.000 znani geograf univ. prof. dr. Ru- vlade LRS in sekretarju CK KPS prebivalcev, bič ter delegati iz Bosne in Her- J®r* Mih' Marinku in Svetu za cegovine na čelu s prof. Siniko- kulturo m prosveto LR.S, v kate-
rih zbrani delegati naglasajo svo-
Pod predsedstvom prof. dr, jo pripravljenost, storiti vse, da bo
stale na pol podrte stavbe, ali so bile same ruševine, so danes lepo urejeni parki. Vodovod je delal preglavice že vrsto let, saj je bil zgrajen pred več kot 50 leti. Njegove obnove so ss lotili načrtno. Vodovod bo imel
ji za člane komisij za izdajo de- c	F‘oui^ual-*uul F""’ . geografija uspešno in dostojno
favskih knjižic. Knjižice bodo za- SlTmka >e	kon§reS !	Speljala svojo dolžnost, ki ji
..........•	.«	.	.	_ mm nrivrajTuvm. Not nrvn \e na- * K	J -	..	. .
rr- j i - u T ■	D nim programom. Kot prvi je na
Čeh deliti prihodnji teden. Po £M>pif ^ ZgonLk J Maribora,
zgledu drugih mest bo tudi Ce-
lavske knjiz.ee najvidnejšim ln ^ *s tem se je „y,
na,zaslužne,srn delavcem. V zve- ^	lno ^zpravlja-
zi z novim, delavskmu knjižica- •	v Jar ^nanaša ha poUc
m,	je prišlo na dnesm, red vpraša- 1	'na frednjih |olah; pri
n,	e ponovne prevedbe delavcev ^ ^	mnog, srä-
po tovarnah ,n podjetph Mnog, njeJoJski profesOTji k vseh delov deiavci so namreč od lanske pre- c\ ••
vodlbe že prerasli svoj naziv. Tej oveniJ
prevedbi posvečatjo delavski sve- Pomembno mesto pifi nazornem ti vse premalo skrbi. Potrebno bi P**™ geografije v srednjih šolah, bilo, da skličejo takoj izpitne ko-	b> “e geografske ekskurzije,
gre pri napredni vzgoji mladega rodu.	D. M.
Novomeščani bodo lahko dragim gostom iz Slovenskih brigad in drugiih edinic s ponosom pokazali uspehe svojega prizadevanja za lepšo vnanjost mesta in izboljšave komunalnih naprav.	(r)«
misije, da bi lahko položili delavci, ki so se v zadnjem času usposobili, izpite in dobi-Li v novi delavski knjižici utrezajoči naziv. Samo mimogrede naij omenimo že to, da v trokovnem izobraževanju zelo zaostajajo žene: med njimi je odstotek kvalificiranih izredno nizek. Zato je potrebno, da zaprosi vsakdo, ki opravlja delo višjega naziva, priznan pa mu je nižji naziv, upravni odbor podjetja, da mu dovoli opraviti ustrezni izpit. Pri tem namreč ne gre le za materialno korist posameznika, temveč za splošni strokovni in kulturni dvig delavstva; saj je jasno, da sta vsebina in tempo na-
KOLEDAR
Nedelja, 14. septembra: Jelenko. Rozula.
Ponedeljek, 15. septembra: Niko-dem, Svegoj.
SPOMINSKI DNEVI
14. IX. 1890. — Rojen v Ljubljani dr. Fr. Ramovš, predsednik Slovenske akademije znanosti in .	_	umetnosti,
širnem referatu »O pripravi in iz- 14. IX. 1943. — Nemci drugič bom-vedbi geografskih ekskurzij za di- bardirajo Novo mesto.
ki naj bi dade dijaku to, ka mu še tako dober pedagog-geograf v razredu ne more nuditi. Napotila zato je dal prof. Kunaiver v ob-
jake«.
Tudi tokrat je diskusija dovedla do prepričanja, da je oden izmed važnih vzrokov pomanjkljivosti v pouku geografije v vse premalo vestnem razmeščanju geografskega kadra, saj so neredki
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Ljubljana:	za nujne primere —
Poliklinika. Miklošičeva cesta 20, telefon 50-81; sobotna in nedeljska služba: v soboto od 16. do ponedeljka do 6. ure zjutraj; — nočna dežurna služba vsajt dan od 20. do 6. ure zjutraj.
primeri, da poučujejo geografijo Celje: dr. Sevšek Maksim, Ljub
negeografi. Ker so to pomembna vprašanja, je bila v ta namen sestavljena komisl|ja, ki ima za nalogo proučiti sedanjo razmestitev
šega nadailjnega razvoja odvisna kadra in obenem pretresti sedanji od celokupnega znanja, s katerim študijski načrt geografije.
Obravnavala so se tudi vprašanja geografskega proučevanja. V tej zvezi je p »rial asist. Kokole nekaj sugestij za agrarno geografsko proučevanje Slovenije, ki
razpolaga naš delavski razred.
v. S.
ljanska cesta 36 — od sooote upol-ane do ponedeljka do 8 zjutraj. •
Sporočamo vsem odjemalcem,
da bodo naše knjigarne zaradi odhoda v Dolenjske Toplice v ponedeljek dopoldan zaprte. — Uprava Slovenskega knjižnega zavoda.
Trotii koneres sindikatov LR Makedonije
Skoplje, 13. sept. Tretji kongres Zveze sindikatov Jugoslavije za Makedonijo bo 20. in 21
Trgovinska zbornica LRS obve-
•	- i	šča: Naša država ima interes, da
mora imeti poleg strogo znanstve- ra^m [rgovslte stlke tudi na Bliž-
ne tudi določeno praktično vred- nji in Darjm vzboa. Pozivamo vse, nost. Živahno razpravljanje se je ki bi bili voljni in sposobni de-razvilo tudi okrog referata .O ? naSih tigovmskin predstav-..... „	.. ° , .	mskib organih v ten aeze.ah, da
geografiji Kamnika«, ki ga je po- LO pismeno javijo na zDoinico, ki dal asist. Klemenčič. Diskusija je daje vse naualjnje informacije, novembra v Skoplju. Na kon- pokazala, da more tudi tu geo- Partizan Ljubljana — Vic ob-gresu bodo proučevali delo grafska analiza podati mnogo ko-	vär^Lo^z^Mptem-
Zveze sindikatov od drugega ristnih nasvetov pri smotrnem in bra. Od 20. septemoia dalje bodb do tretjega kongresa in izvolili načrtnem usmerjanju razvoja na- plesne vaje retino vsako soboto m novo republiško zvezo sindika- ših mest. Koliko je podobnih mož-tov za Makedonijo.	nosti tudi v drugih panogah geo-
S FILMSKEGA PLATNA |
Umor v pariški četrti
n
*t
Izvirni naslov tega francoskega filma, ki je bil Izdelan leta 1947, je »Quai des Orfčvres« (Zlatarsko obrežje). Scenarij zanj sta napisala režiser Henri Georges Ciouzot ln njegov sodelavec Jean Ferry po enem izmed romanov, ki tvorijo »zakladnico« kriminalne literature. Zgodba sama bi bila prav malo pomembna, da je ni pograbil ln izoblikoval eden najboljših sodobnih francoskih filmskih režiserjev Clouzot ln da ni v glavni vlogi nastopil zdaj že pokojni velikan gledališke ln filmske igre Louis Jouvet.
Quai des Orfčvres, to Je pariška mestna četrt, kjer cvete Zločin in kjer ima človeško življenje prav majhno ceno. Tn se je zarodi! <fcudi umor starega, nagnusnega kapitalista Brigmona, tipičnega predstavnika tistih dve sto Parizu in Franciji vladajočih rodbin, ki jim Francozi pravijo »crčme de la bonne socičtč« (smetana »poštene« družbe). Glede na vse okoliščine umora osumi policija klavirista Manricea. v nmor pa sta čudno zapleteni tudi njegova žena. kabaretna pevka Jenny in njena prijateljica fotografinja Dora. Kdo je pravi morilec, ne zvemo vse do konca filma, ko se po naključju odkrije, da Je starega finančnega mogotca umoril nekdo zgolj zato. ker ga Je sovražil kot kapitalista.
Film »umor v pariški četrti«
asm nšfcafrft«*» SHrtgjefa y*e.
bloškega Jedra, ker takega Jedra tudi v osnovni kriminalni zgodbi ni. Toda režiser Clouzot (čigar film »Manon« ni prišel na slovensko filmsko platno njegov zanimivi »Povratek v življenje« pa bomo gledali pri nas v kratkem) je okolje, v katerem se filmska zgodba odvija in tipe, ki v njej nastopajo, podal s tako prodorno psihološko analizo, kakršno redko srečamo v filmu. Ob njih se Je nekoliko ironično posmehnil buržoazni policiji ln buržoaznemu sodstvu, ki v imenu vladajoče družbe Iščeta in delita »pravico«, a v bistvu ščitita tiste, ki imajo v svojih rokah nakopičeno bogastvo ln lahko ustrezajo vsem svojim željam, mimo in preko usode večine ljudi, ki se v kalnem vrtincu življenja borijo za goli obstanek, za skorjo vsakdanjega kruha in za najosnovnejše dobrine življenja. Četudi film »Umor v pariški četrti« ne pomeni družbene drame, ki bi v globino razkrivala notranja protislovja meščanske družbe, pa vendarle zaživijo nekateri tipi te družbe pod mojstrsko Clouzotovo roko tako močno, da moramo ob njih nujno razmišljati tudi o družbenih koreninah hudodelstva, kakršno cvete v kapitalističnem družbenem sistemu. Clouzot je sicer poudaril predvsem psihološko plat razkrivanja zločina in njegovega učjfgHoMnja v <tašab ljudi, ki so
pri njem neposredno al! posredno soudeleženi. Zavrtal pa Je v globine človeške duševnosti.
Težo filma vsekakor nosi pokojni Louis Jouvet, ki Je upodobil policijskega inšpektorja Antoina. Njegova do kraja realistična. psihološko do dna poglobljena igra id posega v vse odtenke človeškega čustvovanja, ponovno razodeva, da Je bU Jouvet
.. Tarzan med lovci
Tarzan Je že star znanec filmske publike po vsem svetu. Težko bi našteli vse filme o tem »Junaku« džungle, ki ga Je bi) s-počel v svojem fantastičnem romanu o človeku-opici pred kratkim umrli ameriški pisatelj Edgar Rice Burroughs (rojen leta 1875). 2e nemi film Je posnel
nedeljo ob 20. uri.	5555-n
Uprava Mestne ljudske kn j «zrnce v Ljubljani, Gosposka ulica št. l obvešča vse obiskovalce, aa posluje od 15. septembra tega leta dalje vsak dan od 15 do 19, v ponedeljkih, torkih in sobotan pa tudi dopoldne od 8.30 do 11.30.
narocniKom za MARXOV KAPITAL sporočamo, da se je tiskanje zaradi nepričakovano velike naklade nekoliko zakasnilo. Kakor hitro bo delo dotiskano, bomo obvestili vse naročnike in interesente po časopisju. Cankarjeva založba. Ljubljana.	5467-n
Preselili smo se z vulkanizersko deiavnico na Titovo 17 dvorišče (Tyrseva;. Ljubljana. Stranke prosimo, da dvignejo popravljene avto, kolesne plašče in zračnice. — Jaz zase Imam tudi zelo rad Uradne ure za stranke od 7 do 14. naravo, čeprav ne hrepenim po Za izvršitev uslug se še nadaije džungli. V filmu so nekateri lepi priporočamo.	5474-n
naravni posnetki Čeprav smo jih Kaj veste o Ameriki? Kako ste v filmih o Tarzanu že nešteto- poučeni o ameriškem gospodar-krat videli, saj take prizore kar stvu? Izšlo je obširno delo univer-preprosto potegnejo iz obširne zitetnega profesorja geogiata dr. kartoteke v kateri filmski pro- Svetozarja Ilešiča »Amerika« Knji-ducenti hranijo bogato zalogo ga 50o strani z bogatimi ilu-
igralec, kakršni so posejani silno na redko. Lik, kakor ga Je izoblikoval Jouvet, je zaokrožena umetnina, ki bi ji bilo težko kaj dodati a>i odvzeti.
Močna režija >n odlična igra sta iz malo pomembne zgodbe ustvarili do skrajnosti napet in zanimiv film, ki sodi med najmočnejša dela kriminalnopsihotoškega filma.
•u
ške umetnosti, da se udeleže sestanka dramske družine v torek 16. septembia ob 2U. uri v dvorani bivšega kina Moste. Pridite vsi stari igralci, posebno pa vabimo mladino, ki ima veselje do odra, da bomo končno enkrat začeii v Mostah z resnim gledališkim delom.
Preselili smo se z vulkanizersko delavnico na Titovo 17, dvorišče (Tyrševa) Ljubljana. Stranke prosimo, da dvignejo popravljene avto-, kolesne plašče in zračnice. Uradne ure za stranke od 7. do 14. ure. Za izvršitev uslug se še v nadalje priporočamo, 5474-n Vsem naročnikom za MARXOV KAPITAL sporočamo, da se je tiskanje zaradi nepričakovano velike naklade nekoliko zakasnilo. Kakor hitro bo delo dotiskano, bomo obvestili vse naročnike in interesente po časopisju. Cankarjeva založba. Ljubljana. 5467-n
PUTNIF LJUBLJANA
Vodstva srednjih in strokovnih šol opozarjamo na Purnikov posebni vlak. ki bo vozu na zagrebški velesejem. Prijave sprejema poslovalnica v Ljubljani. Dalje opozarjamo vse interesente za sedemdnevni izlet po Jadranu, da sprejemamo prijave za izlet samo do 18. tega meseca. Prijave za izlete v Trst in v Avstrijo v mesecu oktobru sprejema še vedno poslovalnica v Ljubljani.
GLEDALIŠČE
Šentjakobsko gledališče
MESTNI DOM
PriCetek sezone v Šentjakobskem gledališču.
Sreda. 17. septembra ob 20: Ne-stroy: »Lumpacivagabundus« (Zanikrna trojica), čarobna burka s petjem in godbo.
Četrtek, 18. septembra ob 20: Ne-stroy: »Lumpacivagabundus« (Zanikrna trojica) čarobna burka s petjem in godbo.
Petek, 19 septembra ob 20: Ne-stroy: »Lumpacivagabundus« (Zanikrna trojica;, čarobna burka s petjem in godbo Prodaja vstopnic od torka dalje od 10 do 12. od 15 do 17 ter eno uro pred začetkom pri blagajni v Mestnem domu.
Šentjakobsko gledališče vabi k sodelovanju vse tovariše m tovarišice, ki imajo veselje do igranja. Prijave se sprejemajo v pisarni gledališča v Mestnem domu vsak dan od 10 do 12.
PREDAVANJA
Slovensko zdravniško društvo vabi na predavanje dr- Lea Trauner-ja iz Zagreba »Revmatojoška služba na znanstveni podlagi« Po predavanju bo predvajanje ton filma •Larthrose de 1‘hanche (Coxarthrosis) filman po navodilih ptof. dr. Debyera — Paris (nemška verzija). Predavanje in predvajanje
prav lepo število Tarzanov, film- »tarzanovsklh« posnetkov. Od vse straeijami. V tej knjig, so Dodrob" filma bo v Petek 19. septembia
etra trovl«.» ..».AXanaira. Tanana nanvP IH 1« Tiri V*» TTI4—Irt V tPTTI ___,1_«______ Qb 19. Uli V predavalnici IntCITl®
klinike v Liubijani.	5529^‘n
UMRLI
Vsem sorodnikom in znancem na znanjamo. da Je umrl najin dragi mož in očka LOJZE DOLINŠEK.
_____	______ ._______________... M Pogreb nepozabnega pokojnika bo
Ce bodo pri nas Se kdaj vrteli nih držav. Knjiga »Amerika« bo v Ponedeljek ob 15 Zaluioča žena
"*• ---- - ----------- ---------‘ ~	MedL hčerka Margit in ostalo so-
rodstvo. Jesenice 13. septembra 1952.
Umri le moj 'ubljen ,,pe jo SIP HEREIN, železničar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 15. septembra ob 16 iz mrtvašnice v Polju. Žalujoča hčer, ka valet.	.
ska kariera »ozvočenega. Tarzana pa se je začela s filmskim nastopom svetovnega rekorderja v plavanju Johnnyja TVeissmüUerja.
Kaj naj zapišem o tem Hlmn7 Sodi pač v serijo filmov o Tar. rano In njegovi družini. Tl filmi pa imajo povsod svojo pnbltko. tako med mladimi kakor med sitarimi gledalci: nekateri uživajo v vratolomnih Tarzanovih akrobacijah ln spretnih čaralijah.
narave, ki Jo prikazujejo v tem filmu. In od vseh »glavnih« Igralcev pa mi Je najbolj všeč šimpanz opica Člta ki Je že nastopila tndl v nekaterih drugih filmih o Tarzanu njegovih prijateljih in sovražnikih. Ta Clta je izredno vešče zdreslrana žival, zelo prikupna ln »igra« prav sijajno.
ne analize trenutnega gospodarskega dogajanja na ameriškem kontinentu Na široko Je podana gospoda rsko-geog raf ska karakteristika posameznih držav. Temeljita je razlaga prirodno geografskih in zlasti družbenih vzrokov, ki so odločilno sodelovali pri geografski zgradbi ameriških severnih in Juž-
kak film o Tarzanu in če bo v izšla v majhni nakladi. Zato knji-njem nastopala tudi opica Clta, g0 takoj naročite. Sporočite svoj
naslrtu DrSavril valA«K, oi____u. ..
resnejši ljudje pa hodijo gledat ga bom šel nemara gledat ne le ^aslov riržaVnl	J
te filme, da bi	si	v »džungli«	zato. ker hi moral o njem piša«	SutMant	^ i V
sprostili živce	od	vsakdanjih	»kritiko«, marveč tudi zaradi opl-	T;«, ha Tg da Vam
brig. Tarzan, ta »beli divjak« ima ce Cite. Zdi se ml namreč, da P°sl3e brezplačen ln brezobvezen med publiko svoje »simpatizerje«, je izmed vseh filmskih »zvezd- prospekt.	5297-n
ki hi jih zastonj prepričeval, da nikov«, ki nastopajo v filmih o Dramski odsek društva »Svobo-hodijo gledat obrabljeno in hudo Tarzan«, prav opica Cita najbd- de« Moste v Ljubljani vabi vse plehko plažo«	atrejda ia najsimpatičgejča« —on. tiste, ki imajo veselje do gledali«
Mestno gledališče v Ljubljani
■prejem» nove abonente do vključno srede, 17. sep* tembra. Razpisani so trije stalni abonmaji (torek, sreda, četrtek).
Vsak abonent bo videl deset različnih dramskih predstav. Celoletni abonma stane od Din 200.— do Din 600.—. Plačljiv je tudi v dveh ali štirih obrokih.
Vpisovanje vsak dan od 11. do 13. in od 16. do 18. ure pri blagajni v Gledališki (prej Frančiškanski) pasaži.
I Mali oglasi |
SLUŽBE
Higiensko - epidemiološka sekcija Zdravniškega or ušiva v Ljubljani
vatu vse zdravnike in medicince na predavanje proiesorjev T. Andersona in R. cruicksnanka. Govorila oosta v ponedeljek, one 15 tega meseca ob la v predavalnici Interne knnike o miekcijan dinai.
KUSU
Kino <rUa*iON«: ameriški barvni fi.m: eZionujena pušcica«. Ted-xuK. Pieas:ave ob 17, ID m 21. proaaja vs»iupmc od 9 do U ter od lo dalje.
Kuio oiauGAti ameriški film; »larzan med lovci«. Tednik. — Predstave oo 17, 19 in 21. Biodaja vsiopmc od a do U ter od 16 dalje.
Kino »MOSKVA«; amenški film; »Prostor na soncu«. Brez tednika. Preusteve oo 16, 18-30 m 21. Prodaja vstopnic od a do U ter od 13 dalje.
Kino .u-nGKAD«; francoski film; »öiavcKi v kletki«. Tednik. Predstava oo 20U.3. Prodaja vstopnic od ia daije.
Kino »iivuLi«; ameriški film: »laizan med lovci«. Tednik. — Predstava oo 20-13. Prodaja vstopnic oo ia aaije.
Kino	ameriški barv-
al m in. »piamen m puščica«. — Teonik. Preostave oo 18, 18 in 20. proaaja vstopnic od a do 11 ter od ia dalje.
Kino »arajvA«; «tmer. film. »Prostor na soncu«. Brez tednika. — Predstave oo lb. 18.30 in 21. Prodaja vstopnic od 9 do 11 cer od 13 dalje.
iuuo »DOM MILICE«: amer. film: »Maščevanje rdeče čarovnice«. Tednik. Predstav» ob 20. Prodaja vstopnic od 18 da*je.
KADIO
SkukaD za nedeljo
Poročila.: i.uu, iz.«*u, 13.00, 19.00,
22.	uo — o.oo qo a-3u paiuzanske pe-g.mi m koračnice — vmes oo 9.30 oo ii-JO rrcnos siavnosu ob lu-iet-mci szovenskin ongaa v DOienjskih Topuican, iz.*ü mniU s.ovenska
ii.oo	pionii aka odaaja, 13.30 bšOvcoan zoon, sdusti in orkestri; 13.10 Koračnice, 13-30 Se o piossavi iz Doienjskiü Toplic; 16.00 Vasja Ocvirk; Ko Dl pada oživeli; lt>.33 Koncert pevsKin m lhstru-nn=nia*mn ansamOiOV m pibaimü guuJ iz Toplic, 18.00 Cruce; 19-10 Lma siovcnakin skiaaaie.jev-par-tizanov; 2o.oo Repoiiaza iz Doienj-Skin Topne, 22.13 do 23.00 Zabavna g^asua. — Oduaja itacna Jugoslavija za inozemstvo na vam 327.1 m
23.00	do 33.10 v nemškem jeizku;
23.	XU QO 23.33 v poljskem jeziku.
aPOKED ZA PONEDELJEK Poročna: 3.13,	6-(lu, I2.JU, 13.00,
19.^0 til 3Z.OU. — 3.00—/.00 uo or O juti o uictgi poskusauCiI (pester g.asoe-ni spoieuj — vmes 00 5.20—o.25 Objava micvnega aporeua. 3.30—6.00 Ju ti. anja teiOvauoa. b-3u—6-*0 Pregača uska in radijski koiedar. — lz.uo Pcötcx spoieo SiOvenskin vo-ttuiun, zDorovskm in sonsučmb sk-auo’. lz.^ti zaoavna glasba — Vinc* objave. 13-uo Znamenite scene iz oper. l-i.oo panovski pregled. 1^-lu kepe meiooije ^zabavna gias-baj — vmes ob 14.30—f*.4o Haaij-Ske reklame, 15.10—13^0 Zabavna giasoa — vmes objave. — 18.30 Poje Mariborski komorni zbor p. v. Perua Puca ^prenos iz Man bora)
— vmes 00 lö.-iü—18.30 Ivo Pirkovič; Po sieaeh nmske volkulje.
18.00	Tečaj francoskega jezika 36. lekcija. 19.15 igra 01 kesten Baipb Norman. 19.40 Zabavna glasba — vmes oojave. 19-30 Uatujske reklame; 20.00 Iz proze Sana Matavu-lja — literarna oddaja. 20.20 Simfo-meni koncert Kama Ljuoijana — vmes giasoena kronika. 22.15 Igra študentski plesni sekstet. — 22.33 Piesna giasoa. — Oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu
227,1	m: 23.00—23.10 v nemškem jeziku; 23 J. o—23.25 v poljskem jeziku.
SÜLSTV0
NAVODILO ZA VPIS NA AKADEMIJO UPODABLJAJOČIH UMETNOSTI v Ljubljani v šolskem letu 1952/33.
Obveščamo, da bo pojavljanje kanaidaiov za sprejemni izpit za piipiavijami, odnosno L letnik od
22.	aX. 00 Vključno 2. X. 1932. Kanoioau morajo vložiti prošnjo na poseom tiskovini, ki jo aooe v tajništvu. Prošnja mota biu koi-kovana z Din 30.—. Obenem s prošnjo je ireDa predioziti izčrpen življenjepis, ki naj vsebuje tudi po-aroDne navedbe o socialnem poreži u, izpričevalo o opravljenem višjem, tečajnem izpitu in nekaj lasuuh aei v aokaz osnovne strokovne usposoDijenosti m nadarjenosti, na podiagi kaienb bodo prr-puščem k izpitu. V poštev prihajajo predvsem risbe človeške glave in te.esa po naravi to za slikarje, za kiparje isto modelirano v gani ali drugem materialu. Kandidati motajo nneti dovršeno srednjo šoiO, ali tej odgovarjajočo strokovno šolo. imena kan m da tov pripuštenih k sprejemnemu izpitu boao objavljena na ogiasm deski v veži akademije 4. X. ob 12. uri.
Sprejemni izpit bo trajal od
6.	oktoora do vključno iu. oktobra vsak dan od 8. do 12. in od 14. do
17.	ure. Opozarjamo kandidate, ki bodo pri puščeni k izpitu, da pn-neso s seboj vse potrebno orodje za delo. Slikarji rišejo pri izpitu po naravi giave, oblečene figure in predmete v perspektivi ter prosto kompozicijo; kiparji pa modelirajo glavo if naravi, izvedejo reiiei po mavčnem odlitku in rišejo predmete v perspektivi. Rezultat izpita bo objavljen na deski dne U. oktobra t. L
Redno vpisovanje za vse letnike bo od 1. do vključno 13. oktobra t. 1. Novinci morajo predložiti za vpis potrdilo o imatrikuiecijl, tri fotografije, 1 kolek za 30.— Dm. ostali slušatelji pa Indekse is legitimacije.
VREME
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Napoved za nedeljo; Sončno z naraščajočo oblačnostjo v popoldanskih urah Temperatura podnevi do 24» C, ponoči 10 stopinj Celzija.
ADMINISTRATIVNA SOLA V mJ LitsUAM. Pričetek pouka ne bo v ponedeljek, temveč v corek, 16. septembra, da bo mladincem m miadinkam omogočena udemžba proslave v Dolenjskih Toplicah.
♦
SREDNJA BALETNA ŠOLA — LJUBLJANA. Naknadni vpis za začetnike bo od lö IX do vključno 17. septembra 1932 od 9 do 12 dopoldne, informacije se dobijo v pisarni šole. Gradišče 4-L	5532-n
im v iv> i jlliA
POZIV
Miau.urn letnikov 1934 in 1935, stanujoči v Ljuoijam, se morajo vpisan v naborne »pišite p n pri-sie j nem ijuuaaem odboru po sledečem razporeuu; ooveziiuš-i s pinmki od A—L 18. septeuiDia,
C—k 13- se p temo ra,
U—J 30- sepiemora,
K—M 22. aeptemora,
N—K 23 sepiemoia,
S—T 34. sepiemoia,
U—Z 23. sepleinora, vsakosuat oa 8. do 13. ure.
Poveznim iz Poija oziroma Šentvida se javijo na Oocinsitem ijud-sKern ouuoiu, vsi osmu pa na MLO tma^uat, sooa 41).
Podjetja, ustanove in družinski poglavarji, kjei obvezniki deiajo oziroma stanujejo, so soodgovorni za prijavo v smislu tega poziva.
Tajništvo MLO Ljubljana
&AZULAS
V	času oa 17. do 30. septembra 1932 00 Mestni ljudski oaoor Celje vršil vpisovanje vseh mladincev rojenih v letu 1934 m 1933 v svrho legi uio vanja. Vpisovanje bo pri vojnem reierentu MLO, Gregorčičeva unca 5, sooa 24, m to od 8 no 14 00 spooaj navedenih dnevih.
Vpisovanje do po medečem aoe-ceonem redu:
Dne u. septembra 1952 črka a, b Dne 18. septembra lso2 črka c, č, d h ne 19. sep tem or a 19o2 črka •, f,
S. &
Dne 20. septembra 1952 črka 1, J Dne 22. septeniDia I9a2 črka k Dne 23. sep tem 01 a i*j2 črka 1 Dne 24. septembra lso2 čina m, n, O Dne 23. septembra I3s2 črka p Dne 26. septembra 1932 črka r, t Dne 27. septemDia 1932 črka š. t Dne 29. septembra 19a2 črka u. v Dne 30. septembra 19o2 črka z, i
V	kolikor se posamezni mladinci ne ooao odzvali, bodo kaznovani po vojaških predpisih.
S seboj morajo mladinci prinesti osebne izkaznice.
Mestni ljudski odbor Celje
OBVESTILO
AVTOOBNOVA v Celju — Sp. Hudinja 4, bo zaradi znižanja zalog materiala z današnjim dnem začela razprodajo odvišmh za-iog materiala in avtomooiiSKih nadomestnih delov raznih dp vozil.
interesen u si varus, o ogleaajo zaloge dOiocene za prodajo v skladišču obnove.
Prodaja 00 po dnevnih cenah, ih sicer za državna m zadružna podjetja na banrane čeke, za privatnike pa za gotovino. Pohitite, Vas vabi uprava.
Maribor
DEŽURNA LEKARNA
Nedelja, 14. septembra; Lekarna »Pn gradu«. Partizanska o. L
RADIO MARIBOR
Nedelja, 14. septembra; od I do 12 prenos sporeda Radia Ljubljana, od 12 do 12.3U oddaja v madžarščini; od 12.30 do 23 prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO MARIBOR
Paruzan; ameriški film; »Smoky«. Udarnik: ameriški film: »Winchester«.
/iAH V ALK
Ob tragični smrti nade nepozabne latCAH, se naj.epfie zan v aij ujemo vsem, ra so sočustvovali z nami m nam kakorkoli sin n na suram, pustimo primariju or. jozeui Rainerju in Dosussemu oseoju, vsem oaiovaicem cvetja in vencev, za spieinsivo na zadnji pou pa organizacijam pionirjev, miaamcev. Z, e, GH, AFZ, ZV Vi, profesorskemu zooru, vsem govor-razom, goddi m pevcem .Toneta cuiaija. ler vsem ostaum. Družina Puc — Jesenice.
OD vena pieram m nenadomestljivi izguoi našega pieoobrega mola m očeta cuv. UvlDUlA PUCI-VAlšsa se zanvaijujemo zaravni-Kom m ooinisitemu osebju, ai so mu lajsan omecine, kakot tudi vsem, ai so ga v iako velikem številu spremni na njegovi zadnji poti, posebno zastopnikom delavskega kolektiva restavracije Zidani most, govornikom za poslovilne besede, pevskim zourom «MavCek«, .Zarja« m starim sopevcem za prelepe zaiosunke Dmavski godbi za Zaiosooko po njegovi pusiednji želji, darovanem tako številnih vencev od blizu in darec ter Šopkov m vsem. kr so v težkih dneo sočustvovali z nami, ter vsem, ki so nam posiali v tako velikem Številu pismena m brzojavna sožalja. — zarajoca ostaia zena Anica In sn novi z družinami.
Vsem, ki ste na kakrSen koli na-Cin pocasali spomin nase prerano umrle mamice ivlalCI IUKliC rojene J Lll.n L. jo spremili na zadnji pou m oDsuli njen grob s prelepim cvetjem, prisrčna uvala. — ZaiujoCi družim Miklič — Jelenc. Ljubljana. Sarajevo, 13. septembra 1953.
uo težki izgubi mojega moža Juz-itTA VAUPOTIČA, se najtopleje zanvaijujem vsem zdravnikom, posebno pa dr. Šrotu, ki so mu lajšau trpljenje v njegovi dolgi in težki bolezni Nadalje se zahvaljujem vsem oaiovaicem cvetja ter vsem ki so ga spremili na njegovi zadnji pou 2ena s smo ra m sorodniki
Iskrena zatavala vsem Številnim prijateljem ln znancem mojega pokojnega moža MATKA KLAVORA, ki so ga spremili na njegovi poti v večni pokoj Posebno izražam svojo globoko zahvalo članom republiškega odbora Društva upokojencev za sočustvovanje ln tolažbo v težkih dneh bolezni ln za lepe ter tolažilne poslovilne besede ob grobu. Žalujoča žena Marija.
GusPODiNjStKA POMOČNICA — vešča vsega deta. do 3tt let stara, poštena, zdrava, čista ln marljiva, dobi dubro službo pn Štiričlanski družim. Mesto bo prazno L novembra Stanovanje, nrana v niSi m dobra piača. Ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe na ogiasm oddelek pod: .Vsa pre skibijena«.	12502-1
KOVAotiLGA POMOČNIKA spiej me takoj Bani Franc, Svabičeva ul. 13 Ljubljana.	12469-1
OOBHBGA POSLOVODJO sprej-memu takoj. Iniormacije v KZ Lizuvik. •	12443-1
ThU POSLOVODJA z doigutetno prakso Zel menjati službo s 1. oktobrom ah pozneje. — Po-nuuoe: Kmetijska zadruga Blagovica, Gorenjsko.	12603-1
PKuuAj ALCA za pi odajo nattl-n-h derivatov na črpalki v Ljub Ijani, sprejmem v Službo takoj Pogoj izučen v trgovini. Piača po tarifnem pravilniku — Jugo-petroi — Ljubljana Cankarjeva Štev. 5.	12616-1
GoapOuINJSKO POMOČNICO, z znanjem kune rSčem k tričlanski družini — Naslov v ogi. odd Siov. poroč.	12571-1
ZluaRjZ in DELAVCE sprejme: Uevcar, Lepodvorska 26	12629-1
Vlv STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV IN STRUGARJEV, z dolgo letno prakso, predvsem visokokvalificiranih sprejmemo s takojšnjim nastopom. Nekaj od ten za naš strojni obrat Škofja Loka.
— Pismene ponudbe poslao na Strojno kovinsko industrijsko poujerje — Ljubljana—Vižmarje Štev. 170,	12516-1
VEC SAMOSTOJNIH ORODJARJEV m rezkalcev, sprejme obrat Ljubljana, interesenti naj se ja-vuo zaradi dogovora v Linnar-tovi 35 (bivSa Rižamaj. 12427-1 MLaJ Sl DELAVEC — vojaščine prost, vesten m trezen, s stanovanjem v središču mesta ali ne-posredni bližini, dobi takoj stamo zaposlitev. Ponudbe z življenjepisom na ogi. odd. pod «Vesten ln trezen«.	12509-1
mestno STROJNO podjetje v LJUBLJANI, Dolenjska cesta 76, sprejme ttakoj 20 — po možnosti starejših — strojnih ključavničarjev, 6 kovinostrugarjev in 1 strojnega tehnika z večletno prakso.	12540-1
kuharico, prvovrstno, kvalitetno, veščo tudi močnatih jedi sprejme noteisao podjetje na Gorenjskem s 1. oktobrom. Is to tam tudi pridno natakarico Ponudbe z opisom dosedanjih služb ln Izobrazbe na ogiasm oddelek pod >1. oktober«.	12434-1
UPOKOJENEC — ZIDAR, dobi takojšnjo zaposlitev. Naslov v ogi odd.	12642-1
GObPOuiNJSKO POMOČNICO — veščo vsen del ln delno kune Išče družina odraslih oseb. Plača dobra. Zglasiti se od U. do 15. Naslov: Pintar — Gosposvetska cesta 1-IL	12648-1
Nat ar Anj A kvalificiranega — z veC letno prakso, in znanjem enega uo dven rujih jezikov tob-vezno nemški) samskega, išče za takojšnji nastop gostinsko podjetje Hotel Svoboda, Radlje ob Dravi. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega srazbovanja ra dokumenu posiau na gornji naslov. Nastop takoj.	12674-1
KVALIFICIRANO NATAKARICO, z znanjem nemškega ra po možnosti francoskega jezika, sprejme za noter. Gostinsko podjetje na Gorenjskem Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 12672-1 POSLOVODJO za Kmetijsko zadrugo Trstentk, iščemo. Nastop takoj.	12670-1
KNj-gOVODKINJA ln posiovod-kraja dooi takoj službo. Ponudbe posiaa Trgovsko podjetje Predoslje pri Kranju-	12668-1
strojepiska — odlična išče honorarne au stalne zaposlitve — Nastov v ogi. odd.	12877-1
URatjniCA išče zaposlitev, vešča vsen piša miškin del, tudi knjigovodstvo. Ponudbe pod »Tudi honorarno«.	12649-1
SAMOSTOJNO GOSPODINJO - Z gospodinjsko Solo (zaželena dietična So-aj z večletno prakso, Iščemo. Potrebno je znanje vodenja administracije, v poštev pride le prvovrstna moč. Oglasite se pn Med. visoki Soil, Ljubljana, jpers. odsek.	12660-1
KLJUČAVNIČARJA, dobrega — takoj sprejmem — aii nekaj ur dnevno. Naslov v ogL oddelku Siov. poroč.	12664-1
VEC DORA1H ključavničarjev ra ln kovinostrugarjev takoj sprejme tovarna .Utensiiia« Ljubljana. Rudnik 24.	12559-1
HOTEL UNION v Ljubljani potrebuje Sefa strežbe za restavracijo s takojšnjim nastopom, z večletno prakso, energičen, z znanjem najmanj 2 tujih jezikov, dober organizator, trezen, dober gospodar. — Zglasiti se osebno v upravi	12548-1
VEbTEN TORBARSK1 POMOcNlK s prav dobro prakso se išče. Naslov v SP Celje.	12525-1
MODiSTKA lšee službo. Nasiuv v oglasnem oddelku.	12599-1
SLUŽBO KURIRJA iščem. Našlo-pim lahko takoj. Naslov v ogi. oddelku.	12578-1
BAGenteTA, vestnega, strokovno sposobnega nujno iščemo. Plača pa tarifnem pravilniku in teren-skl dodatek. Javiti se: Gradis IMM Centralni obran. Ljubljana, Smartinska cesta 32.	12595-1
PEKOVSKI POMOČNIK vojaščine prost, sposoben vseh pekovskih del se sprejme — služba stalna Mestna pekarna Jesenice. 12591-i DVA EKONOMISTA ra en pravnik za upravno službo, en gradbeni inženir za gradbeno inšpekcijo in gradbeni tehnik za melioracijska dela dobe službo Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno gospodarskemu oddelku okrajnega ljudskega odbora Postojna
12593-1
MESARJA, marljivega samskega, za samostojno vodenje mesnice na deželi, po možnosti z mojstr sk.i m Izpitom sprejmem takoj ali začetkom oktobra. Pismene pnudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na podružnico SP Maribor pod »Mesar«.	12590-1
MODISTIN J O sprejmem za ves dan ali za nekaj ur. Naslov s oglasnem oddetku.	12570-1
SAMOSTOJNEGA stavbnega kiju-čavničarja sprejme takoj Gašperšič Lojze, ključavničar. — Pod ježami 17, Moste Plače po dogovoru.	12538-1
SAMOSTOJNEGA elektrorastala-terja sprejme takoj elektropod jetje Žumer Franc, Zaloška 69, telefon 51-58. — Plača po dogovoru.	12539-1
SLUŽKINJO za kmečka dela iščem. Kokalj, Dragomelj številka 9 — Domžale.	12557-1
ADMINISTRATIVNA MOC. vešče vseh pisarniških del. strojepisja, statistike, korespondence ali kot blagajničarka, obvladam nemški in srbohrvatskl jezik, želim službe V Ljubljani.	12562-1
GOSPODINJO srednjin let k «ni osebi ali za eventualno skupno guspodrajstvo, najrajši z dežele sprejmem. Dopise pod .Obrtnik lastni dom Ljubljana na oglasni oddelek.	12564-1
PÜ5 rRisZNlCO za pomoč v gospodinjstvu za dopoldanske ure — sprejmem. Rožna doima. Cesta XiA. številka 16.	12563-1
ZASLIJŽEk
aiuTrši’u au aTENOGRAr iJO
poučujem posameznike. Ponudite na ogi odd. «Hiter in zanesljiv uspeh«,	12604-2
NEPUNO IN ITALUANSciNO. poučuje profesorica. Naslov v ogi. odd.	12611-2
PUšiaazHiCA se sprejme, takojšen nastop. Celovška 105. 126U1-2 VUlKanieACJUA, Ljubljana Zaloška cesta 20, popravlja avto-plaSCe vseh dimenzij, kolesne piasce ra gumijasto obutev
12484-2
KNJ1GOVODKINJO za ureditev knjig malemu podjetju par ur dnevno sprejmem. Lastnoročno pisane ponudbe z zahtevki plače na ogi. odd pod: .Urni honorar«.	12637-2
STROJEPISJA ALI STENOGRAFIJE se dobro ra hitro naučite Ponudbe na ogi. odd. SP pod: .Zanesljiv uspeh«.	12661-2
PusitiizNlCO, trikrat tedensko sprejmemo Bežigrad, Prekmurska 2, pritličje desno. 12581-2 POUČUJEM nemščino ln italijanščino po hitri metodL Rimska cesta 10-L. desno.	12529-2
VAJENCI
VAJB.NCÄ 88 cevigarsK.0 obrt — sprejmem. Jeraj. Zapoge 10, p Vodice.	12 656-3
PiiODAM
Luifotio (woxaü, Boor Sieoruna — namizni, prodam. Aleše v če v d 16, icie L Šiška.	12318-4
SühB VunsjKJ;, manjše, dobre — takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	i25u4-4
RalžijskI APARAT, dobro obranjen prodam. Znamka »Kosmaj«, soiion«! cena. Naslov v oglasnem oddelku.	123124
Zli\3ki PDASC, črn prodam Naslov v ogiasnem oddelku. 12510-4 06BBN1 AVTO znamke »Jaguar« limuzina, skoro nov prodam. — Vprašati: V Jakuši& Zagreb — Gregorjančeva 46.	12498-4
DVB GLAVI ZA POROT B B in kompxeten menjalnik za Olimpijo upa 38 prodaih. Klančnik Alojz, Maribor, Studenci. Zrinjskega cesta 27.	12491-4
ZkLuLZkrM STRD LUNI K proaam. — Verse, Devičnikova 16.	12480-4
OTROŠKI VOZiukK, globok, temnomoder, tapeciran z vložkom — proaain. Vlina rje va cesta 35 prvi vnod.	12478-4
KunxiNJSKO POHIŠTVO, raOšje-no prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	12477 4
Si-.n.AVkWAVJLZNlCO( nov zapravljivček m nov elektromotor ugocno prodam. Mulej Stanko, Potoki 3, Slovenski Javornik.	124944
IN.JUKoj.jk »A&mapul« s aparatom za innanranje, injekcije »Paspab« za astmo prodam. Naslov v ogi. oddelku.	12461-4
RAluo »Teiefeunken« 5-cevni prodam. Naslov V OgL odd. 12460-4 MOuKi SiVABNl STROJ prodam. Franc Žbogar, krojač. Novi trg številka 5-iiU	12463-4
CLVUaRSM POSNEMAUN1 stroj (šerimasino) prodam Jeraj, Zapoge 10, p. Vodice.	124304
DVA ČISTOKRVNA doberman — pinca, m osa a mladiča — (po (»Acbill« v. Neubofen — Krems DP 7312, — prvaku Avstrije in CACLts, ln »Mata« ZCR 291) prodam. Naslov: Dipl. veu Republik sita kobilarna Uipica. Pošta Sežana.	12426-4
STxvxxi.'JlSCNO SKOBJKO novo, — dvodelno pipo za kopamo peč, ogrevame priprave za štedilnik (naše; poceni prodam Rosuimk, Mengeš.	12429-4
uaauu ž30 raznih zabojh.v m
4 sode po 2UU1 imamo na prodaj. Vpiasau Predstavništvo Singer. Sv. Petra cesta 24.	l24o3-4
STKuii-NiK rnaio rabljen, uguuno naprodaj. — Naslov v ogi. odd. Siov. Poroč.	12619-4
MO LORN o KODO 50 ccm registra cue prosto, prodam Ljubljana Prešernova 19.	126204
Lupo iwuai\ü OBLEKO in starin-SAO samsko spamico, poceni prodam. Dovč, Celovška cesta, biok Št. 3/LL—3«	126234
MUTOaNO KOLO Pueb 200 ccm v odličnem stanju, prodam. Ogled oa 14.—15. ure Skale. Tavcaijeva Št. 2-LLL	126254
Puuua SE DKW motorno koto s prikolico v Odličnem stanju in pisarni stroj »Remmetai« dolgi valj. Ponudbe na ogi. odd. pod »Motor«,	126284
PhULADlO rabljena osebna avtomobila Cbreysiej m Capitän. — Nasiov se dooi v Ljubljani Zupančičeva ul 8, U. nadstropje SODA Št. 33.	126304
plain in o prodam Naslov v o*L ono. sp	1961^
ZLRTU Za ZOBE a Karatne » pioscican prodam. — Nasiov v ogi. odd SP.	IŽ614-1
MulORJNO KOLO .VIKTURUA. 2U0 ecmi prodam ogiea v nedeljo dopoldne na Titovi j4, dvorišče. Isto tam se proda mostu bicitreij Italijanske znamke,	126U0-4
radio «NORA« Sr 1 z magičnim očesom — m namizno tehemoo «Beta« žukg izdelek Titan Kam. nik. ugodno prodam. — Oboje v odličnem stanju. Ogled vsak dan popoldan Naslov v ogi odde.ku Slov. poroč.	12602-4
MOsKO arOKTNO KOLO .Ddr-kopp«, odlično ohranjeno — ugodno prodam. Ogled v nedeljo, Ljubljana Ambrožev trg 3-11. levo.	12605-4
MOTORNO KOLO Ardl 200. v do brem stanju prodam. — Mirko Mlakar — Domžale, Ljubljanska štev. 106.	12606.4
MOTORNO KOLO DKW 125 - V brezhibnem stanju, prodam. Naslov v ogi. odd.	12608-4
MOŠKA sPOriNA KOLESA italijanska poceni prodam Tržaška ŠL 93, Ljubljanaj.	12613-4
MOŠKO KOLO znamke Peugeant. prodam Frankopanska štev 23, Ul- nadstropje.	12574-4
ELEKTK1CN) KUHALNIK, nov — dvoplaščm prođem. Pečnikar, Dolenjsks cesta 48e.	12641-4
ZENSKO KOLO prodam. — Laiič Franc Zaloška 78	12640-4
NEKAJ LESA za ostrešje ugodno prodam. Naslov v ogi. odd. Slov. poročevalca	12634-4
ŠTEDILNIK, nevzidijlv — skoraj nov, prodam za 14.000 din. tudi ze bone Prodam tudi rabljene pećnice — Fr. Krivec Stožice nova hiša.
PRODAM 16 m» suhega jelovega lesa raznih dimenzij, prikladno za mizarje Ponudbe na ogi odd. pod .16 m3«.	12633-4
VOZ enovprežni, prodam. Rožna dolina. Predjamska 24.	12631-4
MOTORNO KOLO 500 ccm prenovljen. brezhiben, prodam za 48.000 — ra sune deske. Hrenova ulica štev. IZ.	12832-4
DVA KOMPLETNA MOTORJA — znamke .Brack« 8 cilindrov, prodaja Avtoservis, Bled. 12592-4 ZeleZNO PEC, večje kapacitete za centralno kurjavo, parni kotel lokomoone ra motor znamke •Noiton« 500 ccm v zeio dobiem stanju, prodam Okrajna lesna industrija Podpeč, tel. 20-20.
12587-4
FIAT »TOPOLINO« lep. brezhiben, naprodaj pil Vavda. Miklošičeva ŠL 8, dvorišče Ljuoijana — na-spron »Uniona«.	12548-4
N aultOBSl SPOMENIK, piusco, svetilko, vazo, okvir, robnik, v sesanj e au obnovitev napisa Vam izvrši kamnosek Franjo Ku-novar, Sv. Križ. Tomačevska cesta 7 iza levim vogalom pokopališča) Ljubljana.	U979-4
FOksiuusskA mlada s rodov-nikom pocem prodam Klemenčič, Titova 127.	128)8-4«
MO I Orno PRIKOLICO prouam au zamenjam za moško ali žensko koio Penceij, Poljanski na sip SL d.	12879-4
HaxLaiOHU, prodam au zamenjam za ramo. Naslov v ogi. oddetku Slov. poroč.	11883-4
AVTO DRW prodam. — Zaloška cesta ŠL 15.	12682-4
BkiuuUHlEO 24 basov prodam. Seuna. Jeiovškova 4, Trnovo — Ljubljana	12678-4
GUivil v oz 2,5 toni, prodam. Nasiov Slov. poroč.	12643-4
SPALNICO orehovo prodam na bone. Strossmayerjeva St. 10/2. desno, od IT. ure.	12645-4
UusitU DVUkUiiO, dobro ohranjeno m kamgarm za moško Obieko ugodno naprodaj Ulica talcev (CirU-Metodova) SL 13
12646-4
ZENSKO KOLO. znamke »Pucn« v odličnem stanju, prodam. Ribniška ra. 25. Ljubljana. 12647-4 rjePROST ŠTEDILNIK, prodam, cena solidna. Naslov v ogi. oddelku SP.	12659-4
Radio piodam za 10.000. Naslov v ogi. odd.	12653-4
STEuiLNrK Delo emajliran, prodam na bone. Naslov v oglasnem odd. SP.	12654-4
varilni APARAT, kompleten — prodam — Zidar, JegUčeva 15, Ljubljen».	12658-4
TKiviiiELJ, skoraj nov, prodam.
Ambrož. Slomškova 27.	12659-4
ZLATO ZA ZOBE prodam. Tarier, Tržaška 12-X.	12662-4
RADiO »Siemens« super 5«-l piodam. Završnik, Cerkvena ulica številka lg.	p 12663-4
Zensko KOLO, kromano prodam tudi za bone. Poljanski nasip 12, vrata 14.	12665-4
Kluuiou, pieskano m s steklom prodam. Nasiov v oglasnem oo delku.	12666-4
GLohOK OTROŠKI VOZIČEK ji>9« otroško košaro 1200 prodam tudi za Done. Cankarjeva cesta Ste-Vilka 15.	12554-4
ZEekknO TEHTNICO za 5uu kg, oštevilčeno skalo, ne pou-eouje uiezev, italijansko žensko kolo se proda. Poizve se tudi v nedeljo. Poljanska 42.	12553-4
PSA, dobrega čuvaja, 1 m poi leta prodam orišem k, Ljubljana — Potočnikova 8.	12597-4
ZEnekO NARODNO NOŠO, Kompletno. piouanL — Eferl, Ptujska cesta 24-L	-4
RaidiO. sedemcevm z magičnim očesom prodam ali zamenjam za Zensko sold ra krompir. Rebec, Titova 7L	12533-4
Cevi-uar.i1 POZORI — Poujege «Zvezda« ročno izdelovanje mod-ura čevljev, Ejuoijana, VodniKO-va 42 spiejme takoj 5 čevgaisKih pomociuKov za srvana deia. Tu so tudi napiooaj stara moška m Zenska kopita v doDrem stanju. Cena ugodna.	12534-4
HAiuiiOmko, klavirsko, 6U u««ov piouani Modisnnja, Dalmatinova uuca 4.	12569-4
RAuu,k«u POHIŠTVO pruodiu po ugoum ceni m nov štedilnik. — Plea SkOlljO 19-i.	12566-4
Konj- Z.A ŽGANJEKUHO prodam au zamenjam za prašiča — Kotar, Diavije, Ceoetarska ulica številka 17.	12565-4
Psico voicjak, dresirana, prouam.
Marinšek, Kozarje 148.	12JD0 4
S’ikBiLNi Mo i or o KS prouam.
Nasiov v oglasnem oua 12345-4 HakavaoNakli, k.avirsko 32 oasov ter otroško pleteno mizico m 2 stOiCka prodam Ljubljanska cesta 43.	12547-4
Pt-kAiA-NE STROJE ‘v. «/a, cm pi ouam, */“—8U cm kupim. — B. Potočnikova 8-1	12596-4
OiuAitu. kauc. mizico m knjižno pončo, vse krem lakirano, skoro novo prouam. Ogied oa 14 do 15 Nasiov v ogmsiitm odd. 12598-4 BMW Sovcem v izpiavnem suraju ugodno piodam zaradi sentve. — Nasiov v og.asnem odd 12575-4 Prč/avam iuuo kg Siatikega sena.
Nasiov v ogiasnem odd. 12593-4 GLOßOK Ul ROŠKI VOZacEK pi ouam za bone. Naslov v ogi Odueiku.	12577-4
SiV Ai-mi STROJ »Durkopp«, mo-det 108-4/31 prodam. Siva. enua, Slopa. Bied — apoteka. 12580-4 FrazkReku. AParaaE. dva za trajne kodre, za sušenje m za masažo pi ouam Deoeujak. Ja vorink Stanngrajska cesta številka 23.	12586-4
ST KG J ZA CEFRANJE Z iv. - m vorae maio rabljen m v dobiem stanju prouam. PonuUbe pod .Ta-koj« na SP cege.	12587-4
SPALNICO, lepo ohranjeno, prodam Poljanska cesta številka 85 (Janež).	12594-4
Osem VINSKIH sodov v dobrem stanju c ca 36 m prouam m enovprežni težki voz Cena po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku.	12555-4
Cie a c POSTELJO z vložkom m okroglo banjo prodam Cizel, Med vedova 14	12542-4
kozarce krom stojala m steki* za slaščičarno au delikateso prodam Ogied od 14 do 17 Nasiov v ogiasnem odoentu	12541-4
10 gi ZLATA 22 kar. za zobe pro-dam Nasiov v ogiasnem oddel-Eu.	12537-4
Ugodno prodam dobro on ra-njeno nemško spalnico m kuhinjsko opravo iz orehovega lesa — Albin Kanc, Ljubljana. Celovška cesta 160.	12535-4
kl a vike ko harmoniko novo, 80 basov, 5 registrov prodam — Marija Plevčak Celje Mariborska cesta.	12518-4
MUeTNa TEHTNICA 2 m po, tone rabljena in železna blagajna naproaaj Zdolšek Jože, Sentjui pri Celju.	12522-4
Ea-kkTkgmOTOR «Skoda« 5 KS 1400 obratov naprodaj. — GiušiC Ivan. Braslovče.	12524-4
ŠIVALNI STROJ «Singer« pogrez-IJiv prodam Gasilska cest* 6-1-, vrata 4	12527-4
KLAVIR «SUngl«, kratek, moško zlato uro > verižico ugodno prodam Steli Clgllč Kolodvorska ulice 3.	12530-4
klavir poceni prodam. — Ciril Metodove 13.	12533-4
ŠKARJE za rezanje papirja * rezno dolžino 1 meter kupimo takoj 1 »Telekomunikacije«, Ljubljana Pržanj, telefon 52-14/102.
12612-8
ODKUPUJEMO vse vrste rabljenih steklenic po najvišjih cenah — BOCAPROMET, Ljubljana, Jap-ljeva ul. 4, telefon 45-28. 12263-5 TABLETE .ANTABUS« kupim — Ponudbe pod «Antabus« na ogi. odd. SP.	12303-6
PiEALNI STROJ. — nov, do Dre znamke v kovčku (močnejši) kupim. Ponudbe posiau podružnici •Slovenskega poročevalca« Kranj pod »Dobro plačam«.	12669-5
FLEKS1BU. ČEVLJARSKI STROJ (Topiarco) kupimo. Plačamo v gotovim Milan Dtakunč, Beograd Bore Prodanoviča ulica številka 5	12671-5
20 ZkeEZNIH POSTELJ, novih aU dobro ohranjenih kupi Planinsko društvo Domžale.	12651 -6
KOMPLETEN MENJALNIK za •Olimpio« kupim. Ponudbe na ogiasm oddelek SP pod «Menjalnik«.	12657-5
AVTO OSEBNI, Opel, Fiat ah slični v brezhibnem stanju kupim. Ponudbe na SP Celje pod »Plačam takoj«.	12588-5
MIZARSKI SKOBELNIK kupi — Resi Jeva cesta številka 23. Ljubljana.	12579-5
ZAMENJAM
MLO LJUBLJANA ponovno poziva zainteresirana podjetja, ustanove, zadruge in družbene organizacije, ki nameravajo v letu 1953 alt kasneje graditi stanovanjske in druge objekte, da kot bodoči investitorji prijavijo uddelku za komunalne zadeve (Kresija, sooa 67): kakšen oujekt, kakšne velikosti in vrednosti ter v katerem predelu mesta ir kdaj nameravajo gradiu.
Ti podatki so potrebni zaradi pravočasne priprave lokacij.
ENGEGONG STANOVANJE V SUČ-
m zamenjam za enako ali samo prazno sooo v Ujuoijam Naslov v ogiasnem oddeiku.	12681-9
ENOöOöiMO Bi AN OVAN J E v Šiški zamenjam za enako v centru ali bližini. Ponudbe na ogiasm odd. pod »Taxoj«.	12550-9
PiiaZnu an opremljeno sooo o rez penia iščem v Ljubljani za dobo 1 leta. Nasiov v ogiasnem oddelku.	12582-9
SOlk/ iN KUHINJO v Šiški zamenjam za večjo sobo s posebnim vhodom v mesta Ponudbe na ogi- odd pod »Zamenjam« 12551-9
GAitxMVUttO GUM 7-50x20 za voz zamenjam za drva. — Domžaie; Savska 12.	12514-6
B«ox.Z.niB*N PISALNI STROJ — znamke Continental zamenjam za dobei racuo. Eventualno razliko doplačam. Ravbar Hinko, Pivxa	12466-6
ZAroc^J AMO veliko stružnico znamke Ernst Dama m Co. Wien, kompletna, dobro ohranjena. — Razaaija med točkan t>u5u mm-Možnost venkosL struženja premera 1500 mm. širine 400 nun Zamenjamo za manjšo stružnico, najraje pa za kompieun rezxami stroj (frezenco). Ponudbe na naslov: Radio in finomehamčna delavnica Murska Sobota. 12673-6 ELktvi BO VARILNI AGREGAT — 400 AMP »Siemens«, zamenjam za dobro ohranjen osebni avto« Dobrounšek, — Šentjur pn Celju.	12521-6
IZGUBLJENO
KOLO, smanjeno na Dan vstaje, odaau vouovocraa 5.	12607-10
RAZNO
POSEST
V130ao/kl 113CŠO, NOVG HTEO z vrtom na tepi legi na Vranskem v Savinjski dolini takoj ugocrno prod* Maček Franc — V lansko.	12476-1
POeke i v O z lepim sadonosnikom ra vinogradom, gospodarsko po-Siopje s kič i) o m stiskami oo piodam. Pisek Franc. Ptuj, Stuki številka 7.	12493-7
V blieiNI POSTOJNE, ob glavni cesu, um od zeiezniške postaje, piodam enonadstropno štinstano-vanjsko tu so, primerno za gostilno, skladišča uporabna za vsako ODri Gospodarsko poslopje se predeta z majhnimi stroški na dve stanovanji. Poslopja so v doorem stanju. Cena potovico vrednosti. Sadovnjake, njive, po želji prodam. Nasiov v ogiasnem Oddelku.	12457-9
Hibo z iokalom m vrtom v Trbovljah prodam. Ponudbe na ogi. oad. pod «Ugodno«.	12627-7
ZakčDGJiVG PARCELO 800 ml —
blizu šole oo Smartinskl cesti, piooam. Nasiov v ogL oddelku Slov. poroč.	12636-7
POLOVICO PETSTANOVANjeKE HIŠE v ožjem Trnovem > zamenjam za enostanovanjsko' z vrtom v Duznji okouci ati na periferiji Ljurajane. — Ponuooe pod »Hiša — vrl« na oglasni oddelek SP.	12652-7
S »kN O V AN J E, veliko sobo m kuhinjo zamenjam za manjše Po-nuuoe na oglasni oddelek pod »Kamenjava«.	12655-7
Tl ua poeeeTVA z velikim sado-nosnikom — 20 minut od železniške postaje prodam. Nasiov v ogiasnem odueiku.	12548-7
ST k v m« G /iuuilO z lepim vrtom 35 a proaain v industrijskem kraju ouzu Cerja. Nasiov v SP Celje.	12526-7
LwgtANÜVANJSKO HIŠO v Ce-iju prodam s cca 6 ha vrta Na-SiOV v SP Cege.	12523-7
LsssnU ni&iLu z ograjo proaam.
Nasiov v SP Ceije.	12520-7
HiEG S TRGOVekiM lokalum v Šoštanju prouam. Naslov v SP Celje.	12519-7
HiaO L gospoda rsKun posiopjem in sadnim vrtom v izmen 1 na izven Ljuoljane prodam. Nasiov v oglasnem oddelku. 12558-7
Preklicujem, kai sem zaijivo izrekla o Mariji Strnat iz Polja št 31, ker je neresnično Rogo-žarski Nevenka, Po.je 21 12436-11 ANGkkSKI TEČAJ se prične 1. oktohia v tem tetu m vključuje L, H.. IH. razred, konverzacijo ln pripravljalni oddelek za otroke od devetega do dvanajstega leta njihne starosn. — Vpisati se je pri tov Zvonku Novaku. Slovenski poročevalec — Knafljeva 5, Ljubljana, v sobi št 21, v drugem nadstropju od pol devetih do dvanajstih, vsak dan, razen nedelj.	12618-11
DOMAČO HRANO — samo kosilo išče pn boljši družini neizbirčna oseba. Plačam 70—80 dra. — Ponudbe na ogi. odd pod »V centru — 15. september«.
POSOJILO 50 000 iščem. Ponudbe poslati pod «Ugodno« podružnici •Slov. poroč,, Kranj
DVIGNITE V OGLASNEM ODDELKU SLEDEČE PONUDBE: Avto 12440, Bodočnost. Biedermeier, Cista 12421. Dijakinja 10988. Dom na Bledu, DKW 1940, Delo na dom 12375, Dobro ohranjene 12388, Gotovina 12335, Ga-rantiran uspešen promet 12292, Hempei 12374, Hišnik 12388, Hišica z vrtom 12283, Kurir 26, Lastno perilo 2631, Lepo delo. Leica 11537. Ljubljana 12247. 11070, Miren 11609, Mima 11905 Novo D2S, Nujno 11801, 1. oktober 12434, Oskrba 10368, Pošten 11115, Pol hiše 11070, PR 11382, Pošten 10939, Posestvo 11809, Posestvo manjše 11692. Rjava ali siva barva 10967, Samo dobro ohranjene 12105, Skromno 11437, Strokovno sposoben 2620. Stroj 12425. Sončna lega 11903 Stanovanje 11803. Samostojen. Selak, Šivilja 11168. Takoj 11334	12045. Takoj, Tabor 12233,
Tehnik 12549. Upokojenka, Ugodna cena 11099. Verziran 12458. Vesten 10540 Večje za manjše 10317, Vesten ta trezen. Zagotovljen uspešen promet, Zanesljiv 10003, Zanesljiva 11232. Zmožna 12298, Zamenjava 11190	15 avgust ali
1. september 500.050 —	-11
V NAJEM
. U vškullCUi V UOjCUl fo
nuuoe na ogiasm oaaeiex pod »Bianino«.	12576-8
LuivAl« lUiični) 50 m* prostom.ne z venxo iziozoo v Zagiebu na iiiCi oaaam taxoj za u go vino s pomštvom an Kosovno b*agu — LasmiK niše: inča števnKa 202, Zagreb.	12559-8
UiLMAvwiCO iščem v mestu cca 50 m^ prostora za nagi a do Ponudbe na ogiasm ouae.eK pod »Radio«.	12586-8
GUiiii.NO an bife vzamem v za Kup ah v iasuio režijo. Nasiov v ogiasnem oaoetKu	L256I-8
BAZS1 AVI JAMU NA ZAGREBŠKIM vELE iJMD PAVILJON R il.
Želite, da ohranite Vaše
(
J vinograde in sadovnjake,
Potem si pravočasno nabavite vinogradniške brizgalke tipa »Javornik*. ki jih izdeluje «
Invalidsko
privredno preduzeče »BAKA R«, Novi Sad, Temerinska ulica št. 9.
STANOVANJA
CiiiGOGUitu äl ANU V ANJC. v ikl«
nooiu žamemam za en*»ko v Ljuoijam Naszov v Ogiasnem oo deiKu SP Maribor.	12492-9
DVE» VsLiKi. VEZANI, SOiNvnMl SOBI s posebnim vhodom, cen tet, zamenjam za stanovanje v Sišla an Di a vijah — Ponudbe poo »Sencev pmeam«, na og. od-deieK.	12573-9
PKaš.nU an OPREMLJENO 5udC v biižmi centra — išče mirno deKie. Ponuooe na ogi odd. SF pod »OKtobei«.	12622-9
DVuöUönU komfortno sta NOVANJE v Ljubijam an pied mesij u. Kupim Nudim parceio na Gorenjskem Ponudbe na ogi. odd SP pod:	»Tudi na odplačno«.	12638-9
SOdu IN kuhinjo cm Viču za menjam za enako aii veliko sobo Pogoj: Kuhanje kosiia. Nasiov v ogiasnem oddelku	12644-9
PRAZNO SOBO iščem v Ljubi lani Ponudbe pod »Kjerkoli« oa ogi. oddelek SP.	12680 P
Piairnci!
Nudimo vam
Ut. A. Brile.
PRHiGUIK U PLANINCE
S36 str., vez v platno Din 350 —\
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD v I U1BLJANL
poštni predal 163
Zanesljivo in milo sredstvo ma odvajanje v »Miki čokoladne pastile. - Dobiva se v lekarnah - I čokoladna oastila din 5.—
»PIONIR», — ZAGREB tvornica farmareolsbo-dietskib proizvoda.
KUPIM
r. 4 “ I A i oAlLILO 588 kupim Tel .errad in triebling ali kompleten diferencial. Naslov v oglasnem oddelku.	12201-5
KUPIM Lutzovo ali podobno manjšo peč za sobo. Ponudbe na ogL oddelek pod «Peč«, 12621-5
Sprejmemo s« takojšen nastop:
večie Itevilo mizarskih	:n rmivtroT
Predrlo«/ ti. ir '	.1., .lilt pre
skrbljeno Pismene ali ustne ponudbe te dostaviti LESNO INDCSTRIJSKEMU PODJETJE CERKNICA PRI RAKEKU
Turški novinar o svojih
Carigrad, 13. septembra (Tanjug). V 20 reportažah in člankih, v katerih opisuje svoje vtise iz Jugoslavije, je predsednik turškega društva novinarjev in narodni poslanec Miim-taz Faik Fenik objavil v glasilu demokratske stranke »Zafer« članek z naslovom »Prijateljstvo med Turčijo in Jugoslavijo*.
»Povsod v Jugoslaviji,« piše Fenik v svojem članku, »smo zapazili veliko zanimanje in simpatije za turški narod. Posebno smo bili zadovoljni, ker smo čutili take simpatije ne le pri uradnih srečanjih, pač pa tudi pri srečanjih in v razgovorih z ljudstvom.« Fenik piše nato, da so bili turški novinarji v Jugoslaviji izredno lepo «prejeti v vsakem mestu ali Vasi, kamor so prišli, in da so ljudje, ki so govorili z njimi, z zanimanjem govorili o navezavi prijateljskih stikov med Turčijo in Jugoslavijo. »Res je, da sta se zgodovini* naših narodov«, piše Fenik, »v dobi ata-manskega imperija prepletali.
vtisih iz Jugoslavije
Člani novinarske delegacije, ki je bila pri naif, še vedno priobčujejo na vidnih mestih članke in vtise s potovanja
V mnogih bitkah so zdaj zmagovali eni zdaj drugi, obe strani pa sta vedno cenili junaštvo. Toda to preteklost je treba pu. stiti ob strani, misliti je treba na prihodnost in ukrepe, ki bi jih bilo treba storiti. V Jugoslaviji to dobro razumejo, kajti nevarnost, ki grozi Jugoslaviji, groizi tudi Turčiji in ostalemu svetu. Ce se ji hočemo izogniti, moramo biti močni in složni.a Ko piše nato o turški zunanji politiki, poudarja Fenik, da je danes dobro znana in da med Jugoslavijo in Turčijo ni nobenih vprašanj, ki bi preprečevala sodelovanje med obema državama. »Nasprotno,« piše Fenik, »v vprašanju obrambe miru imamo skupne interese. Jugoslovani so inteligenten delo-
ven narod in imajo dobro vojsko. Junaštvo jugoslovanske vojske je bilo vedno cenjeno.«
Glede odnosov med Jugoslavijo in Grčijo, piše Fenik, da bi bilo sodelovanje med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo resno poroštvo za mir. Dalje meni, da je prijateljstvo med državami solidno samo tedaj, če temelji na prijateljstvu narodov. »Ni važno, če podpisujemo pakte,« piše, »pač pa je treba delati za sodelovanje in zveze med narodi. S“!’ to^aj ^ogodbe na papirju potrjujejo, kar že živi v stvarnosti. Jugoslovani so pod vodstvom pravičnega in modrega maršala Tita spoznali to resnico in se je drže.«
Fenik je nato ob svojih vtisih iz Jugoslavije govoril tudi
v radijski oddaji postaje Ankare. Ostali turški novinarji, ki so bili v Jugoslaviji, priobčujejo še vedno na vidnih me-sih v turških časopisih članke in vtise s potovanja.
VOLILNA KAMPANJA V ZDA
Eisenhower se je pogodil
s Taftom
Truman bo potoval po vseh ZDA in imel govore za Steven sona — Taft obljubil polno podporo Eisenhower ju
Washington, 13. sept. (Reuter).
Predsednik ZDA Truman bo odšel 27. t. m. na 14-dnevno potovanje po ZDA, da bo imel volilne govore v korist demokratske ga kandidata Stevensona.
Potoval bo po 24 državah. Računajo, da bo imel vsak dan tega potovanja kar po več volilnih govorov.
Enotnost v republikanski stranki, ki je bila resno omajana pred republikanskim kongresom in neposredno za njim, je, kakor je podoba, vnovič dosežena po včerajšnjem sestanku med generalom Eisenhowerjem in senatorjem Taftom. Zvedelo se je, da je Taft pri tem obljubil polno oporo Eisenhowerju v tej volilni kampanji. Vprašanje je, za kakšno ceno je bilo to storjeno.
Po mnenju predsednika upravnega odbora demokratske stranke Mitchella se je Eisenhower popolnoma izročil v roke Tafta in podlegel na politični pozornici. Kaže, da je osvojil nekatere zunanjepolitične smernice Tafta. Eisenhower tudi ni hotel pustiti na cedilu tako nepriljubljene osebnosti, kot je senator Mac Carthy, podprl pa je tudi kandidaturo drugega zelo nepriljubljenega republikanca Williama Jenerja. V Washingto-
senhowerja. Sodijo tudi, da bo Eisenhowerjev pohod s sporazumom s Taftom izgubil značaj »nacionalnega gibanja* in padel na stopnjo stranke.
Tržaški pomorščaki zahtevajo vrnitev ladij
Trst, 13. septembra (Tanjug). Na sinočnji izredni seji društva tržaških pomorščakov je bila soglasno sprejeta resolucija. v kateri zahtevajo od občinskega sveta, da preišče položaj v tržaškem pristanišču in zahteva od italijanske vlade, naj dodeli Trstu dobre trgovske ladje.
Pobudo za ta korak je dala zbornica tržaških trgovcev in industrij cev, katerih zastopniki že dlje časa zahtevajo od italijanskih odgovornih krogov, naj vrnejo Trstu ladje, ki so bile po vojni odpeljane v italijanska pristanišča. Tržaški industrijski krogi opravičujejo svojo zahtevo s povečano konkurenco reškega pristanišča. Zahteva pa je pravzaprav vidno znamenje nezadovoljstva tržaških industrij-cev zaradi čedalje večjega gospodarskega izkoriščanja Trsta.
Montgomery v Turčiji
Ankara, 13. septembra (AFP). Davi so uradno sporočili, da bo maršal Montgomery 16. t.
m.	obiskal Turčijo. V Turčiji bo maršal pregledal turške čete in vojaške naprave.
Predsedniški kandidat Elsenho-ver govori množicam v Miamiju
nu sodijo, da je moral tudi Taft plačati določeno ceno. Dal je Eisenhowerju na razpolago usluge vseh republikancev, ki so delali do sedaj izključno po njegovih ukazih. Taftova izjava, da je med njim in Eisenhowerjem glede zunanje politike samo »razlika v stopnji«, daje političnim opazovalcem v Washingtonu misliti, da se je republikanska stranka vrnila k strukturi, ki jo je imela pred imenovanjem El-
Ni zakona, ki bi labko odvzel materi otroka
Centralni odbor AF2 Jugoslavije je poslal visokemu komisarju ameriške vojaške uprave v Zahodni Nemčiji protestno pismo, v katerem pravi:
»Protest pošiljamo v imenu sto tisočev jugoslovanskih žen ki so med štiriletno vojno sodelovale v boju proti nacističnim zavojevalcem in so v gozdovih skrivale otroke pred njihovimi zločini. Ko navajajo v pismu drastične okolnosti, ki so pahnile nesrečnega Ivana Pirečnika v naročje sedanjih njegovih skrbnikov, hkrati odločno poudarjajo, da je ves primer znan jugoslovanskim ženam, ki vedo, da ni in ne more biti takega zakona, po katerem bi smeli s silo odvzeti materi otroka in da taka odločitev ne sme obveljati.
Zato pošiljajo ne samo tisoči mater, ki so, kot Pavla Pirečnik, skrivale in branile svoje otroke pred fašističnici zločinci, pač pa tudi vse žene Jugoslavije svoj protest, pričakujoč pravično odločitev, po kateri bo Ivana Pirečnika dobila nazaj njegova mati.
Prenos
posmrtnih ostankov Vladimir«. Gortana
Koper, 13. sept. (Tanjug). V bujskem okraju jugoslovanske cone STO so začeli zbirati. denarne prispevke za prenos posmrtnih ostankov istrskega borca za svobodo Vladimira Gor-tana iz Pulja v njegov rojstni kraj Peram. Prve denarne prispevke so dali člani sindikalnih organizacij okrajnega ljudskega odbora in drugih okrajnih ustanov v Bujah.
Norveški novinarji v Skoplju
Skoplje, 13. sept, Podpredsednik vlade LR Makedonije Nikola Minčev je sprejel včeraj popoldne skupino norveških novinarjev, katerim je opisal dosedanje uspehe v industriji, kmetijstvu, prosveti in kulturi.
Norveški novinarji so se zlasti zanimali za zatiranje nepismenosti. . Predsednik Minčev jim je povedal, da je bilo pred vojno v Makedoniji več kot 60% prebivalcev, ki niso znali ne pisati ne brati, medtem ko se je ta odstotek po vojni znižal na 5%.
Norveški novinarji so se včeraj razgovarjali s predstavniki narodnih manjšin v Skoplju ter si ogledali kulturne in zgodovinske zanimivosti tega mesta. Davi so gosti odpotovali čez Beograd v Norveško.
Prihod članic francoske socialistične stranke
Beograd, 13. sept. Včeraj so prispele v Beograd na povabilo Centralnega odbora AFZ Jugoslavije štiri članice ženske sekcije francoske socialistične stranke. Na svojem 8-dnevnem obisku v naši državi se bodo seznanile z organizacijo in življenjem naših žena.
Francoske socialistke bodo v Beogradu obiskale več otroških ustanov, nekaj podjetij, in se sešle z najvišjimii voditelji Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri zvezni vladi in vladi LR Srbije ter Sveta za prosveto, znanost in kulturo. Članice francoske socialistične stranke bodo bržkone obiskale tudi Zagreb in Ljubljano.
V Libanonu pozivajo na splošno stavko
Večerja na čast viceadmirala
vojaški atašeji ZDA, Vel. Britanije in Francije.
Od Jugoslovanov so se udeležili večerje poveljnik jugoslov. vojne mornarice viceadmiral Mate Jerkovič, komisar kontraadmiral Vlado Sčekič, viceadmirala Srečko Manola in Josip Cerni, kontraadmiral Bogdan Pecetič in drugi častniki jugoslovanske vojne mornarice, predstavniki ljudskega odbora ter predstavniki splitskega javnega in kulturnega življenja.
Cassadyja
Split, 12. sept. Predsednik ljudskega odbora mesta Splita Paško Ninčevič je priredil sno-či v hotelu »Mosor« slavnostno večerjo v počastitev poveljnika šestega ameriškega ladjevja viceadmirala Cassadyja, ki je prispel včeraj popoldne v splitsko pristanišče s šestimi vojnimi ladjami, med katerimi je tudi velika letalonosilka z nosilnostjo 45.000 ton »Coral Sea« in težka križarka »Salom«. Poleg viceadmirala Cassadyja so se udeležili večerje tudi poveljnik šeste divizije letalonosilk kontraadmiral Brown s poveljniki ostalih ameriških vojnih ladij, ki so vsidrane pred splitskim pristaniščem, in poveljnika dveh britan. minolovcev, ki sta že nekaj dni vsidrana v splitskem pristanišču.
Na večerji so bili tudi ameriški veleposlanik v Jugoslaviji g. George Allen in pomorski
Bejrut, 13. septembra (Reuter). Libanonske opozicijske stranke so objavile danes skupni poziv libanonskemu narodu, naj se udeleži splošne stavke ter tako prisili oblasti, da se bodo uklo-
Avstrija zavrača sovjetske opominjajo stranke oblast, da
bodo začele s kampanjo pasivnega odpora, če ne bodo hotele izvesti reform. Libanonske opozicijske stranke so nastopile tudi proti Saibu Salamu, kateremu je predsednik republike izročil mandat za sestavo nove vlade, ker je svojčas zavzemal protidelavsko stališče.
Stranka »Nevdestnr« zahteva komisijo OZN
New York, 13. sept. (AFP) Predstavnik tuniške nacionalistične stranke »Neodestur« Bahi Ledgam, ki se mudi v New Yorku, je poslal včeraj pismo generalnemu tajniku OZN Trygve Lieju, v katerem zahteva, naj bi komisije OZN za človečanske pravice posredovale, da bi prenehale aretacije Tunizijcev po francoskih oblasteh.
obdolžitve
Dunaj, 13. sept. (Tanjug) Avstrijska vlada je objavila uradno sporočilo kcrt odgovor na obtožbo sovjetskega visokega komisarja Sviridova, ki je na seji zavezniškega kontrolnega sveta dne 29. avgusta obdolžil avstrijsko vlado, da dela razne nedemokratične odstope. V sporočilu je poudarjeno, da je v nasprotju s trditvami generala Sviridova, ki je dejal, da avstrijska ustava ni demokratična, dejstvo, da je to ustavo potrdil zavezniški kontrolni svet.
Avstrijska vlada prav tako zavrača obtožbo generala Sviridova, da je še vedno v veljavi »več sto hitlerjevskih reakcionarnih zakonov« poudarjajoč, da je vse veljavne zakone pregledal zavezniški kontrol, svet.
»Avstrijska vlada v celoti zavrača neutemeljene obdolžitve sovjetskega visokega komisarja,« je rečeno na koncu sporočila. Visoki komisar je nedvomno žrtev površnih in slabih informacij, ki jih je dobil od Avstriji sovražno razpoloženih elementov. Avstrijska zvezna vlada si prizadeva izgraditi republiko v najboljšem demokratičnem duhu in zaceliti vse rane.
ki jih je dobila pod hitlerjevsko vladavino, samo zato, da bi zavzela primerno mesto med svobodnimi državami.
Churchill bo odpotoval v ZDA
London, 13. sept. (AFP) Britanski politiki menijo, da bo predsednik britanske vlade W. Churichill obiskal do prihodnje pomladi ZDA, da bi v sporazumu z novo ameriško vlado določil program za ekonomsko konferenco, na kateri naj bi sodelovale ZDA, Velika Brita nija, države britanske skupnosti narodov, Francija in druge države — članice Atlantskega pakta.
Politični opazovalci v Londonu sodijo, da bo Velika Britanija dosegla do konca tega leta proračunsko ravnovesje in da bo potemtakem ugoden trenutek za razgovore z ZDA.
Industrija za predelavo rib v STO
Koper, 13. sept. Industrija za predelavo rib jugoslovanske cone STO je izdelala lani približno 2193 ton raznih ribjih kon-serv v vrednosti več kot 106 milijonov dinarjev.
Državljanska vojna v Kolumbiji
Rio de Janeiro, 13. septembra. Po napadu na sedež liberalne stranke in časopisa v Bogoti, poročajo o razširitvi državljanske vojne v Kolumbiji. Na področju Boaka so gverilci uničili policijski oddelek 40 mož, napadli pa so tudi neki kraj, 85 km oddaljen od Bogote.
Bivši predsednik kolumbijske republike dr. Alfonzo Lopez in bivši senator dr. Carlos Laros, ki sta člana opozicijske liberalne stranke, sta prosila za politično zatočišče v venezuelskem veleposlaništvu v Bogoti. Ko je kolumbijska vlada zvedela za to, je sporočila,, da je pripravljena dati Lopezu in Larosu potni list, če želita zapustiti državo, Ce pa tega ne želita, jima je pripravljena dati poroštva za popolno varnost.
PARTIZANA
Prvenstvo Gorenjske
v mnogoboju in atletiki
Okrožni odbor za telesno vzgojo »Partizan« — Kranj je izvedel v organizaciji TVD Partizan v Škofji I*oki okrožno prvenstvo v ljudskem mnogoboju in atletiki za leto 1952. Sodelovalo je 7 društev Partizan gorenjskega okrožja z 80 tekmovalci in tekmovalkami. od katerih je bilo največ iz Škofje Loke, Smlednika in Kranja. Izredno slabo vreme je preprečilo še večjo udeležbo, toda navzlic vsem objektivnim težavam je prireditev vsestransko dobro uspela, za kar gre zasluga požrtvovalnim športnim in telovadnim delavcem, pripadnikom garnizije JLA iz Škofje Loke.
V tekmovanju ljudskega mnogoboja je osvojila prvo mesto moška članska vrsta Partizana — Škofja Loka s 369.4 točke, s čimer si je pridobila pravico»sodelovanja na zveznem prvenstvu, ki bo 21. t. m. v Beogradu. Tudi ženska mladinska vrsta Partizana
—	Škofja Loka se je prav dobro izkazala in osvojila 381.9 točke in tako postala okrožni prvak mladink. ki bodo zastopale Gorenjsko na zveznem prvenstvu v Beogradu. Na drugem mestu so mladinke Partizana iz Tržiča s 381.8 točke, mladinke iz Kranja pa so se s 365.6 točke uveljavile na tretje mesto. Tržičanke so sl prav tako priborile pravico sodelovanja na zveznem prvenstvu.
—	Posamezniki so dosegli tele uspehe:
ČLANI: 1. Pivk (Škofja Loka) 51.3; 2. Ošina (Kranj) 50.3: 3. Franko (Škofja Loka) 49 točk; MLADINKE:	1. Mohor (Kranj) 59.5.
2.	Rupar 55.7, 3. Kogoj (obe Tridč)
53.5	točke.
Na rezultate atletskega prvenstva je močno vplival razmočen teren. Navzlic temu so bili ▼ posameznih disciplinah doseženi nekateri prav dobri rezultati. Posebno pohvalo zaslužijo člani in mladinci Partizana iz Smlednika, ki sodi med najmočnejša atletska društva »Partizan« na Gorenjskem. Iz neznanih vzrokov se tekmovanja niso udeležili zastopniki z Jesenic. Javornika, Bleda, Gorij, Lesc, Ljubnega, Podnarta, Krope, Stražišča. Železnikov in Žiri. Najboljši tekmovalci so dosegli naslednje uspehe:
ČLANI — 100 m: Ošina (Kranj) 13.0; 200 m: Jenko (Smlednik) 27.0; 1500 m: Jošt (Naklo) 4:51.2; 110 m zapreke: Pristav (Radovljice) 21.3; 4 x300 m:	Smlednik 54.2:	kopje:
Jenko (Smlednik) 33.20: disk: Ka-tič (Sk. L.) 29.23; krogla:	Rešek
(Kamna gorica) 9.89: bomba: Rešek 49.54; višina: Katič (Šk. L.) 150 cm: daljina: Jenko (Sml.) 5.20; peteroboj:	(daljina, kopje, disk,
200 m. 1500 m): Jenko 1895 točk; MLADINCI — 100 m: Jenko 12.01; 1000 m: Jenko 2:57.0; 110 m zapreke: Homan (Šk. L.) 20.7; 4x100 m: Smlednik 60.3: kopje: Jenko 36 m; disk: Jenko 38 m; krogla: Trojer (Radovljica) 10.81: bomba: Trojer 47.98; višina:	Jenko 150 cm: daljina:	Jenko 515 cm; peteroboj
(daljina, kopje, disk. 100 m. 1000 metrov) Jenko 2556 točk; MLADINKE — 60 m:	Kogoj (Tržič)
9.1,	500 m:	Vehovec (Šk. Loka)
1:40.4; daljina:	Kališnik (Tržič)
3.93.
Konjske dirke na Cvenu
Na zaključno nedeljo okrajne razstave v Ljutomeru so bile v nedeljo na Cvenu pri Ljutomeru velike jesenske konjske dirke, na katerih je sodelovalo 42 kasaških ter 6 jahalnih konj, kar je letos za kasače rekordno število. Kljub slabemu vremenu je bila prireditev zanimiva. Dirkalna proga je bila zaradi dežja razmočena, mehka ln blatna, kar se je precej poznalo pri rezultatih.
ko-Adina) lz kobilarne Turnišče s km časom 1:56.2. V najvažnejših treh enovprežnih heat vožnjah je zmagala ex aequo trojica kobil Elba. Krkica in Vilenka. Prva rodu Johnny-Ega H. druga rodu Asso di Briscoia-Krizante-ma. tretja pa Armaphon-Vlda. Prva last rejca Skuhale M. iz Križevce v, .druga last rejca Pečnika F. iz Rogoze, tretja las« rejca Sagaja F. iz Lukavcev; pr-
Zmagovalci kah so bili dvoletnikov Sladar (rodu rejca Jureša drugi dirki gala žrebica
v najvažnejših dir-tüe:	V prvi dirki
je bil prvi žrebček Naprej-Slavka), last s km časom 2:01, v dvoletnikov je zma-Arraida (rodu Ficz-
Šport v ki'atkem
Zenska rokometna ekipa München 1926 je na gostovanju po Jugoslaviji v Subotici premagala Spartajc 6:1 (4:1).
Nogometna zveza Jugoslavije je sklenila, da profesionalni trenerji od 1. oktobra dalje ne bodo smeli več nastopati kot aktivni igrajci za svoj klub. V primeru kršenja te odločbe bo prišla uprava prizadetega kluba v disciplinski postopek, tekma pa bo razveljavljena s 3:0 P- *.
Na mladinskem sestanku v Cren-sovcili so sklenili ustanoviti v počastitev VI. kongresa KPJ TVD Partizan,- ki bo združeval • atletsko, odbojkarsko, nogometno in šahovsko sekcijo.
Odbor nogometnih sodnikov Ljubljana obvešča vse svoje člane, in sicer odibore Kranj, Gorica ter Zasavje, da bo redna letna skupščina v nedeljo 12. okt.
Rokoborci Partizana so se v Skoplju pomerili s turško ekipo »Istamhul Gures Kulibi«. Tri dvoboje so odločili v svojo korist Partizanovi tekmovalci, tri pa gostje, medtem ko v poltežki in težki kategoriji Turki iz protesta proti sodniku niso nastopili.
Mariborski smučarji so se odločili. da bodo v Pekrah pri Mariboru 'zgradili novo smučarsko skakalnico. Lega skakalnice bo izredno ugodna. Doskok bo 'tekel po mali dolinici, tako da bo mogoče okoli doskoka zgraditi terasaste tribune. Teren so že izme-^ rili, profil skakalnice pa je vrisal znani strokovnjak inž. Bloudek. Skakalnica bo dopuščala skoke do 60 m. Gradila jo bosta smučarski klub Železničar in Branik. Gradbeni odbor sestavljajo po trije člani iz vsakega kluba. V primeru, da bo skakalnica do zime gotova, bodo na njej priredili prvenstvo Slovenije v smučarskih skokih.
va je dosegla km čas 1:39.4, druga 1:40.2. tretje pa km čas 1:38.7. V dirki triletnih konj je bila žrebica Radoška (rod Jelen-Radi-na), last rejca Pirher Iv. iz Lenarta v Slov. goricah, v času 1:54. V prvi dirki 3—12 let starih konj je zmagala triletna žrebica Santa (rod Asso d: Briscola-Sa-na). last Pušenjaka B. iz Ljutomera. s km časom 1:39.1. V dvo-vprežni kasaški dirki je bila prva dvojica kobil Santa-Finejša pod vajeti vozača Ludvika Slaviča, s km časom 2:0.
V edini jahalni točki sporeda ravni galopski dirki toplokrvnih konj iz okraja Ljutomer in Murska Sobota je bil zmagovalec A. Sukič iz Gornje Radgone na kobili Iskri, last drž. posestva Gor. Radgona v km času 1:22.5.
Kotalkanje dobra priprava umetnih drsalcev
Navzlic izredno slabemu vremenu je SD Ljubljana priredilo minuli torek in v sredo svoje prvo klubsko prvenstvo na kotalkah. Na sporedu so bili obvezni liki in poljubne sestave.
Pri izvajanju obveznih likov so mladinci in mladinke pokazali precejšnje znanje. Pri obveznih sestavah se je pokazal določen sistem dela, in da so nastopajoči vzeli prireditev resno na znanje.
Tudi drugi dan tekmovanja so kvalitetnejši mladinci in mladinke dokazali, da se vidno ločijo od ostalih, povprečnih tekmovalcev. V boljši razred sodijo Nevenka Gala, Andre Nataša, Staša Fajdiga in Peter Peršin, ki so izvedli svoje sestave skladno in tekoče. Rezultati so tile:
mladinke (prva skupina): Gala
131.4	točke. Bakarčič 116, L ška 103.8; mladinke (druga skupina): Andre 75-2, Fajdiga 69.4, Gantar 58.1; mladinci (prva skupina): Peršin 114.4; druga skupina: Grünfeld
35.7	Gorše 33.2. Bajec 32.5: pionirke: Sa veli i 41.6, Pajsar 40.8, Kristan 31.9 točke.
ZAKLJUČNO PISMO S ŠAHOVSKE 0LDIPIADE
Rusi niso več razred
zase
Stockholm. 3. septembra
i*o olimpiadi sem že zopet na novem malem šahovskem potovanju po Švedski. Sele tu sem uiel čas. da napišem nekaj zaključnih pripomb k izidu olim-piade. Morda bodo še vedno zanimale.	,
Glede prvih mest le bil izid v finalu žal tak. kakor se ie glasila moia napoved. Odločitev pa je padla šele po neštetih razburliivih obratih in zapletih. Do predzadniesa kola smo vodili mi. Vedeli smo sicer, da nas bodo potem Rusi prehiteli, toda drugo mesto smo imeli tako rekoč v žepu. Pa tudi tu je slučaj hotel drugače.
Ves finale X. olimpiade je oil najbolj napeti in razburljivi turnir. kar sem jih doživel. Prekašal je v tem oziru celo — olim-oiado v Dubrovniku. Morda ie to sploh značilnost moštvenih turnirjev, v katerih ne odloča samo igra poedinca, temveč celega moštva. Tako se lahko primeri. da tudi zmaga v eni partiji nič ne pomeni, če ostali člani moštva slabše igrajo. Napeti motek finala ie povzročil, da so v nervoznosti skoraj vsi igralci delali težke napake, kar ie še boli zamotalo položaj. Poleg tega se ie kmalu po začetku pokazalo. da ie bila moč vseh moštev ■v zmagovalni skupini ortoližno
ka. z lziemo mosfc
v ifoske.
Naivečie presenečenje v finalu ie bila slabša igra sovjetskega moštva. Ze v prvem srečanju z Madžarsko so Rusi dobili tekmo samo z 2 in pol: 1 in pol. na zopet remizirali s Češkoslovaško. Glavna ovira za Ruse ie bila slaba Keresova forma, vendar so bili ostali njihovi igralci, z izjemo Smislova in Boleslavskega. nezanesljivi. Rusi sami so razlagali svojo slabšo igro z dejstvom, da niso vaieni moštvenih turniriev. Vendar ta razlaga sama ni zadostna. Rusi so igrali olimpiado pod neprimerno ugodnejšimi pogoji kot katerokoli drugo moštvo. Hranili so se. kakor so hoteli. Imeli so s seboj okoli 10 analizatorjev za prekinjene partiie. K doigra-vaniu so se pripeljali iz svojega luksuznega hotela v avtomobilih. z izgotovljenimi analizami, medtem ko so imela druga moštva po enega, ali tudi nobenega pomagača. Rusi so lahko menjali igralce, kakor so hoteli. Ce ie
n.	pr. počival Keres. ie nastopil na prvi deski pač Smislov, kot rezerva pa Boleslavski, kar ie bilo po mnenju mnogih celo oia-čenie moštva. Pa vendar so bale potrebne šele tri visoke zmage na koncu, da so si zagotovili prvo mesto. Poleg tega pa jih ie spremliala zelo. zelo velika sreča. Tako n. pr. je v tekmi s Finsko Bronštejn ponujal Salu remi. Ta ie upravičeno odklonil, pa potem nr,ezrl mat! Pachman je imel z Brtjneejnom v konč-'	~	“ kar
wri-
merov ie cela vrsta. Konec koncev ie olimpiada nedvomno pokazala, da Rusov ni mogoče več smatrati kot posebni razred v šahu. čeprav so še zasedli prvo mesto, toda med tako rekoč enakimi nasprotniki. Morda so svoie nasprotnike nekoliko podcenjevali. Glavni razlog, da niso dali pričakovane igre. pa ie naibrž ta. da so v zadnjih letih premalo igrali z mojstri z zahoda in tudi premalo študirali njihove partiie.
Za nas se ie pričel finale si-iaino. Zahodno Nemčiio smo gladko premagali 3:1 in tako temeliito popravili rezultat letošnjega srečanja v Zagrebu. Rezultat bi bil lahko še višji, pa sem iaz doblieno pozicijo pokvaril na remi. Proti Švedski smo dosegli samo tesno zmago 2 in pol: 1 in p»l (Fuderer ie zaradi nasprotnikove napake še še zmagal v remi — poziciji), vendar je bil to zaradi dobre forme Švedov pri začetku finala za nas tudi uspeh. Proti Madžarski smo zopet visoko zmagali 3:1. Odločilno igro ie dal tu Rabar. ki ie premagal Barczo. Jaz sem se srečal z rezervnim igralcem Molnarjem, ki mi ni nudil skorai nobenega odpora. Tako smo po treh kolih visoko vodili, pa so sovjetski listi (n. pr. »Pravda«) sploh nehali poročati o staniu na olimpiadi. Potem pa ie tudi za nas prišla serija slabših rezultatov. Z ZDA smo igrali samo 2:2. po moči pa bi bili morali zmagati 3 :1. Gligorič ie odlično nadigral Re-shevskega. toda potem dovolil remi. Dr. Trifunovič ie s težavo rešil izgubljeno jjoziciio z Evan-som. Jaz sem z nekim svoiim otvoritvenim sistemom dosegel dbhlieno igro z Byrneom, potem
šega položaia z Bisguierom in partijo vztrajno igro v končnici še dobil. V petem kolu nas ie doletel prvi in edini poraz, z Argentino. Pri staniu 1 in pol: 1 in pol ie Gligorič v enaki poziciji z Naidorfom zaigral na zmago in pri tem prezrl figuro. Tudi po tem kolu smo še vodili, ker so bili Rusi že prosti.
Tako bi bilo po splošnem mneniu moralo odločiti v 6. kolu srečanje med ZSSR in nami o prvem mestu. Tekma ie privabila rekordno število gledalcev, ki so oblegali vse • dohode do naših Dartii. Po napeti borbi ie končala tekma neodločeno 2 :2. Gligorič ie kmalu remiziral’ s Keresom. čeprav ie imel že znatno prednost. Rabar ie podlegel Smislovu. ki ie z odlično igro izkoristil napako v otvoritvi. Dr. Trifunovič na ie premagal Gelleria. Slednii ie v srednji igri kot črni pričel igrati. na zmago in pri tem prezrl kmeta. Jaz sem igral z Boleslavskim. ki ie napravil cel nov sistem proti moii »Pirčevi obrambi«. Ob prehodu v končnico sem stal zelo sumljivo, tedaj pa ie Bole-slavski prezrl žrtveno kombinacijo. ki ga ie stala kmeta. Parti-ia ie bila potem za nekaj časa pač zame dobliena. končno pa ie končala po napetih obratih remi. To ie bila nairazburljivej-ša partija celega srečanja.
Po tekmi z Busi so nam vsi
neugodneje za nas. Gligorič je sicer lepo premagal Filipa, vse ostale partiie pa so končale remi. Milič ie po dvodnevni igri rešil izgubljeno pozicijo s Kot-tnaueriem. V predzadnjem kolu smo bili nato prosti. Seveda so nas tedaj Rusi prehiteli. Toda ravno v: tfißi krtu s« ja K«üla
še druga nesreča. Argentina ie namreč igrala s Švedi, ki so dotlej vsakemu moštvu odvzeli vsai uo poldrugo točko. Proti Argentini pa so Švedi .nastopili z dvema rezervama, brez Stahl-berga in Štoltza! Stahlberg ie imel prejšnji dan težji incident z Reshevskim in zaradi razbur-ienia ni mogel nastopiti. Stoltz pa ie bil proti koncu turnirja fizično popolnoma iz forme. Najsi bo kakorkoli. Argentinci so tekmo dobili s 3 in pol: pol in nas dohiteli, medtem ko so dotlej daleč zaostajali. In za konec.se nam ie nesreča prime-rila še v zadnjem kolu. Mi smo igrali s Finsko, s katero smo zaradi slabe forme Fincev v zad-niih kolih lahko upali na rezultat 4 :0. Res so po nekaj urah vse partiie kazale za nas ugodno. Toda samo dr. Trifunovič ie z dobro igro v končnici zmagal. ostale tri partiie pa so končale remi. Jaz sem pokvaril partijo v srednji igri. ker sem hotel hitro dobiti. Gligoriču kljub figuri ni uspela zmaga v končnici. Rabar pa ie igral naidališo partijo olimpiade (14 ur) in fizično ni izdržal do konca. Medtem pa so Argentinci slavili novo presenetljivo visoko zmago z Madžarsko 3 :1. Tako smo zaostali na tretjem mestu.
Naše moštvo ie igralo v celoti finale bolje kot turnir v ored-skunini. Splošno so nam tudi priznavali.. da smo bili. kljub nesrečnemu koncu, za Rusi najmočnejše moštvo na olimpiadi. Navzlic temu* ie seveda tretie mesto za nas rahel neuspeh. In kljub primeroma dobri igri je treba pripomniti, da so bili pri vseh naših igralcih tudi znaki slabosti. Gligorič in dr. Trifunovič sta bila očividno utrujena od turneje jx> Severni in Ju* " Ameriki. Rabarju m m zdraviš. Jaz sem
odvisen od razpoloženja pri igri. Naši rezervi Fuderer in Milic sta dali dobre rezultate. Toda Fuderer pri vsem svojem telen-tu često kaže premalo koncentracije za igro. Milič Da še nima dovoli izkušeni z močnejšimi mojstri.
Se drugi faktorii so negativno vplivali na nas, čeprav istočasno tudi skorai na vse druge ekipe. Hrana v olimpijski restavraciji ie bila skorai vedno nezadostna. Tako smo si morali pomagati z dokupovanjem, pa še količine in kakovosti v hrani. Ce bi hoteli iesti kakor pri nas. pa bi plačali za kosilo ali večerjo vsai do 500 do 1000 mark (marka ie približno enaka dinarju), taka draginja ie v Helsinkih. Spali smo na železnih posteljah, brez zaves. Večkrat se ie primerilo. da ie odlični kapetan moštva prof. Gabrovšek odredil za počitek enostavno tiste člane moštva, ki so iavili. da ponoči niso spali. Motilo ie tudi vreme. Finci so nam zagotavljali, da že več desetletij niso imeli tako slabega vremena v avgustu kakor letos. Imeli smo skorai stalno dež in temperaturo okoli 10« C. tako da so po nekaterih zgradbah že vključili centralno kurjavo. Posledica vremena ie bila. da ie bil vsai vsak drugi udeleženec olimpiade prehlajen.
Se nekaj o igri ostalih moštev Argentinci so dosegli svoi uspeh predvsem po zaslugi Naidorfa in Rossetta. ki imata najboljše rezultate na svojih mestih. Dober ie bil tudi Pilnik. odpove-gal pa je Eliskases. Bolbochan je skoraj vse partiie samo remiziral. Češkoslovaške na četrtem mestu ni nihče pričakoval, pa vendar ie njen uspeh zaslužen. Glavna moc moštva ie bila skrbna teoretska priprava pod Pach-auaortm vodetvonv Koitnauer
ie -dosegel najboljši uspeh na četrti deski. Filip na prvi deski Pa ie Cehom nekoliko kvaril rezultat. ZDA so imele zelo neenotno moštvo. Bisguier in Berliner (ki še povrh služita vojaški , rok v Zah. Nemčiji), sta hila prešibka. Evans ie pri vsej svoji mladosti že pričel podcenjevati nasprotnike in ie tako spravil nekai porazov. Velik talent pa kaže mladi Byrne, ki igra zelo objektiven šah. Re-shevski ni bil v naiboliši formi in ie povrh še povzroči! najtežji spor na olimpiadi. V partiji s Stahlbergom ie nanireč reklamiral remi. češ da ie bila trikrat ista pozicija, dokazujoč to s svoiim formularjem. Razsodišče ie zasedalo dva dni. preden ie bil spor rešen v škodo Reshevskega. ki nato sploh ni prišel k nadalievaniu igre. v popolnoma izgubljeni poziciji.
Madžari so dosegli še 50» v Po moči bi bili zaslužali višie mesto. pa so imeli slabe rezerve, poleg tega pa ie bil Barcza v slabi telesni kondiciji. Pri Švedih Stoltz, Sköld in Danielsson proti koncu popolnoma odpovedali. Nemce ie ovirala Schmidova bolezen, zato Da ie Rellstab dosegel naiboliši rezultat na svo-iem mestu. Finci so se borili zelo žilavo, toda žal ne z vsemi enako.
Najboljšo osebno i«ro na olim-Diadi ie dal do splošnem mneniu Smislov. Izmed mladih igralcev sta vzbudila največ pozornosti Schmid in Byrne.
Vodstvo olimpiade na čelu s Cehom Opočenskiln ie bilo v glavnem obiektivno. Težave pa so bile z namestniki vodje, ki jih često med igro enostavno ni Pilo mogoče najti. Finci so izvedli olimpiado v skromnem merilu (celotni stroški samo 1500 dolarjev!), vendar dobro.
Vasja Pira