St 8. V Gorici, Jne 22. februarja 1895. ¦ Tee>sj XXV. „So6a" izhaja v.*ak pelet a polihie itnelju ? prilo|!(.. ..ClipilarSki lilt" vrein;ni) zasiarsm, akn sr ojrla»e pri upravutelvu. „F>liirtt" izaaja i*»kih 14- ilnij vsa* linijji tor«k in wlja za ctl.. le:<» W kr. „a*sp«4ar»ki List*4 idtaja in .-e prilava. xeira U> j«Uw.jj. KaJar jc v peiek praznik. izitie'.a ,- telitf>. SOČA (Izdaja za Gorico) Oznanila n nriSUIICC plaCujejo se za petstopno petit-vrsto: 8 kr., fe se viskajo 1 krat, Vofkral - po pogo.lbi. — Za vefje Crke po prostoru. PnsainWne slevilke tlobivajo se v tobakarnah v Nunski alici in v Solski «lici, v Trstu pri Lavrenfiifiu nasproii velike vojaSnice in pri Pipann v nlici Ponle della Fabra po 8 kr. Dopisi poSiljajo naj se urcdniilvu, naroCnina in reldamacije pa upnvniitvii .Si»ce\ — Neplaianih pisem uredniJtvo ne spiejema. — Rokopisi se ne vraiajo. Ureai:;.".tvo in upravnUlvo je v Gosposki ulici 9. Ixdafatatj in sdgovoml aradnlk AndraJ 6aferacak. „ Bog In liarod ! •• Tlska „Gorl*ka Tlskarna A. Qafcricak" (odgovoren Josip Krmpolic). L Nadvojvoda Albreht j i- t.i j.-l uiuikati. -el j. run do Bikoko. Xadvojvodi A'.hre bin fro /asduga, da i j*« u»og'-l drogi l, ' ria poinoC in odiunii btlko. pri kaleri *¦»• so id:.«t4«jrd f»itui uad..;!*.'.' r. .:«<*«¦ rMdovin.-. < povtuiu o-i'-ikovaii sl„v.-n>ki >ujaki. i vo.isko za j (ilViizivo /oper InSko VQJ»ku in dospjtol zafasni mir na podlagi pogojov, kalt-ro je dolofilu Mrtfta liriav.i. S tomi ¦r'.'iiijalnitni knraki jo nadvojvnda do^iVii. ««a so jo mjiw liilrn konfala, in da ko so douofli i\(sti,i poirojt. Po koDMiii vojni je Itil inionoviin nad- i .t:.«"e« tra Catu. ua^i^o,- r. .:,!*«.¦ r»ko vojiko. «H,rS..U H...U...WH!.- A!l,r. Ma. k. ^ u.i.ri ; . Z:1 „ «„,, ,,..!a =•¦ li.l nadu.jvnda Al- | |. ,„„„. p^, |R, ,,i,.,|,.,y„ daali.n.a, ,yV fono- v w..,ki -:«rt».'i » Ark.i ik. 1 w -^-in in ,; l,n hi „.j:sk«».m „ k.muudotsk.n, kri/.t>m i r.,1,,1,,, natI7iiriiik«iii. lSkiii) /, islii/nuii ¦A kod*r ¦«• ,r;.i kikct :• |mi iti:toi,;a ,S/»- f ,-,,{,, .SJ.„,:,. '|', w:,-ki N.»r«»d" ¦ ii.'V'^" <'kn in tiii2u:u ' ku/nm. :,j:ij!).ir^-ii» pJi!i;av = ., {..iir.. •'.. kj»r jf/nru?.- | Dm- Jrf. M-|»l»'mhr.i 1 ¦•>.'»i. .;<• J'ii had- w.:.! v foSkt i du'h :,-"•!».•- f« i:. .a>.t a'.- - vojmd.t A'dtt.'ld inioiio-.an /.i|H)»..'dnikotii s'r-.-M- v.:.-k«- in -i |»ij>iiT- -*-'(i-I»vfi.» Ni:. . ' HI. u<.a Hi z.r<-hi<> v«»j.i*ki»i i» oiviiniiu j{»-Nadv»»,w«h .V:.r.-«'. «¦ .. ¦.«.«:! dii- .;. v,.r,„-r.o„, j;.. U^Lci:!. .1m- \, apnla 1^6:1. .i,r-i,;« I. M7. f:.i !».¦:¦! :;:i k»t -if) (. idv»j- ; j,t f./dsil.ir'ali.lli. \,b- K irla, vtiik./a %» •.kmi.'t,:-. ki „<• N..p.;- K;. -o u.»-!.i'.a I. Iwili. %«»jn.i s {'ru-,ko J'lia I. {>r.-ii;.ti?.t f.n A-j.'!-:.-!. .Vviiw-v.fd.i - !U ,. j;,,;,,,, ,,m,.it|i. •«.- !¦¦ i...d%ujv,M{i A!- Vd'i^i.t ." f«.: .•/-,.'..;.¦» m t»,,r»« 'tj -¦ ^t'ljiil j bi.li'.ti wyiUtui av-Ui/-ko \o„sko, |ni%lalio v v.ij.iMii.* :. iv;;. Ta c.».i |.«..'.tto..- ;.• mi ; /.,i,M.r u^n. tfilrj,..Aar; K''t«'TaU,in in M. .u^^a isV:J. I. | N.,.ju»/oda A'.i.n-M j«- va.'.fM.ui junija j,.,.li:ijrVil«uii. j ^j,,,,,, Iirj;|ll, ||.|Jir,.J w,,„ki>, kalori j.- ilal Ku jo li;i-,l.i;a I. \»\*. vroiw h '..dan;:.-!, j |M (,, j., ^tM u (,. Vjk(n,, |.:,11;illl„.i, }»,-„(! loj I'i^^.'M^m . V-l ;o i..k»\u,v.i.I.i AH»r. lit 7. | ,.l4kl iJn,W!l| ,„ ||ll!lt|j sUr„ v,,( ^„::, kr,l(.|a luU^a-.t Hi v bitki pn >a:»t.i Luna «. | „, j^,,,, .,. ,(lJ|kl( "l(|.sko v „,.,,.,,, ,M„i,.ij:ih. r.;.vt ¦ .1^1 tts i..:.\i;M.i..inik si s. '>v»i.4» | ,i% ,,, t;,!!f.;;, ti|)ll?!.vaSi italijaii->ki» jii?ii<» .vi- (•.".adMi'kr'.iHi !,-» j-st I .Si.: •}..)•.!<.sat;..' <,.:.> [ „U)j„ ^in'iala CKildiuija. U>rk>\ M ,«' \ <»J' '•• -d"-'."".'-! t'fa-.'/.l V«>» ¦ |,_(^it jir) JJ,,.,!,,, , J0 4 fi\|.|| .pdlllillll j.,ka. S h,u«> lr,,-i.ii -.*.».., v v^li krd=."l,!ji j %.HIJ ;u„,fl.fckilI! nj^d,,,,,. j., |,iik.i :,- ,lnk.i/ i....-..- i»!.li ;f l.i.k...:..! zii.nuri.d.i t.-iilurjoij-id I l|(l,.t(i,; ,.,,„';, Il|4,j, vuMk.iv in i;i'iiij:i!iici.li •¦r -. I r; !.,!,: t.,:.k«. aW».!!.l,.. da-«- y.,n ,¦ | ,„.,,:,./,.,„,,„:„„!,,. v.-hnm... ..|.„u..'i;i H...1-i:.. -..a .li.••«;»,:.» I»»K I p,.v.-r.a» vi.ddwi j ^.j,,.^ ,,_,.,. Lr)kit lu^kil jni,,r.lV3j.i proko-j-iv.- d;w/a.» *i»;.t w'- ra!.i d" Asp;o. Kt;.,. pf k|i M|!H,tJi jJl|(> ,»|, j,.,,,,., ,„ ,,. ,wd- K»; ¦•• /¦ juj.'-t .Me-! t"v ]o Jianuj- J y,^,,}, ,v.| »,iri„i! jtir.'l in popuiunin i puhii. Ihio :I"». jUtjija %: jo ii.uUijjV(nla pii-pr.»d. da m. !h»i <:-a!.ii;i!j.>v<. \.)jsk<-. a do . U Aiii-:.f ».^ro%:.:i !«.»L,itHi iti!> raij.a- | r.,r. t.k,» |j: j.r.-h-.!-: fi-z r-ko T.. :n pr; ( t'av,(!. k.*k'..«>:iii [ dno Jf. «..«¦., a. /:,.'» p,, .i:,^ -_M. i:.ar.-a, pri [ M,rt.1;, vi/i^u k:.M..:;i t^^\ ] \um caV.UM...-. u;j *.vra*:.:k... 4.- b..> p. : v l..!ki f>r; Nc.ijii di.v J.:, u.arv.-i. j V h':j.:s. ki. ;<¦ W..: t., var:.-. »! -j«'---s:i ! t!< vtv-k:. ;-• r;j-i»..jn.l.t Aii-r.-ii! .' .d .'-.:'.lo- v.-t>;.» »r.-d'»« lSadir«krvt.-.t.f. »dr. .:.'. i-.^r-b- ' - j...*:,. .-I.:: L:!k.« !ii pri.!<«, k« r -t- ;o Ci.ddnu iimaktii), (:u\ j«- t-ii kiai; ps.raJi n. Na -.-v.-iu pa ni l-ila ^roO.i na«i \««;«.ki !:;:!,«. n,M'il!iji \n;ri: «(.4.d j- -»kl-nii. naj ;••¦ ».:;• d.3 .Hiiu. w,>o p.»«;.' na «'Vik« pmli l'ii;-.i.:,i. !».» si- v«.«.ka pri|>r.ivi na pot. j v.v :,. t:.)du.jw.da i^ns) mn! liitki. I'munii?.!! i ,•¦ {.n-.i'.kx !»-:i' -'-kdi *rdn;av. p«n.-ril olaani- ¦ 1-i T.r..'.-k- „¦.¦::» rain Kid-.tjii i w) na p:.- ladw ii/iiniikoiii, (»d (odaj jo nadvnjvoda pnsToi'oval vso svojo silo n'Oiyaiiizaoiji avhlrijsko vojsko in ksikor si jo pridi)l)il ko! vojskovodja nopo/al)-nili /aslu^, tako ludi kot oivaiiizalni'. PmoOil s- jo iiad\ojv»dii Alliroht dno 1. m.ij.1 ISH. I. s luvrjo havurskiva kralja l.uduvika 1., k priiHtv.iiiji) HiKlu, katora jo umrlu din- -i. uprtl.1 iNtik Iznioj olrok ?.ivi waiiui priiico/iiija Manja Torozija, snj.-rnna viijMido Wui-lloinliorskoHa. Nadwijvnda Alliroht jo ?.o na joson ho-li'hal. V Aikn, kaiimr jo kA vsaku lido pre* /iinit. so jo pirhladil, dnhil pliionion in /.a lii'k.ij dliij i^'dilmil ploinonilo svojo diiAn, V V'-oh kr.ijili *.iri' na^o dr?a\o jo smrt !,iidv.\\tr<\ in I.' kdiij, m> iiairo n i i pri toj prihki: Vsi narndi a\htrij^ki ^.ahjejo ., svnjini Ijuliljoniui u's.iiji'iii pri kisli nopo/aluio^a vitjsknvndjo nadviiJMidi- Aihrohla. Xajviftji dMii.d mad javlja: l'o nai'DiMd pokiijiii^a nnihnjviido jo ra/flasili, da jo hila VMdnjii njotfovu ,Vljat naj ho na lijo^ovu k r •-1 n ni' p i) J a k a j o v o n o i, a in p a k naj so v t« n a in o n jo n i znoski ii a k Inn i jo s in) in a k urn uziioina naroiS-iiiaV-zadiisiiioo za pokojnika. Kttj, od t.-ila; ;•> '.I- r».i.~-.k :.' j : Jai-:. :.i p..pr.'.f:,o :!-i,. T r a v h .• k. ^ vi-.ai!:.-.a ;- «. *.. -it.', i.radi.u ;r»*;.:v.;_. ,'lr.iV:..k - K.i-: :!.¦•*. Xa5 ;:.:...i; jar., i i....;.:.t ;o.- \.v v,t, .a ,» I.;! ^ srtd!;vttj. Mku t:.» ?'.•;.) !.:•.'»•: .-.U> tfafuik, k,^>.'. kn |hj v;.:»k. :cu<-:.».v.iii ..mi Ati|f-r*. M--:* /¦ !..i:nri-f -.f.-rj..! '; do \L.m1* v .ItjV/'.k-r^. t.-:li j.^-!iv. "-aa ?.-'..-z::\ stata i.raVffl.t* — h'm'-v-*), 0 ka'a r.h ^>i c>-'..t sj;.|im d(.5i:!a s\;s_t- tn.i-itot! prav«,r.t !i;t'-ii ...* i>:; t.'iciip.tu j:Kdiok latoi:, ks it_> vo i:; .;d t.aiV.ka r^iloij t-ko/. vri.i t";;..:;:.k in k«ii--o::4 M;n;,..;p;;5k'.- u!:co i!i-!t IW.,..tts:.L> 2,id.-; za .aihiiruhtHso:!.* pruts Uitttiu. Kar.th;!., z'.i».(j tiya ..i'.vi. tl: ^pada'.o vet k ii»s:«, r.,^, .... -e pri^-^n.v d,-z-;i. i« po„ j,;..! so>l..kll, ki 4.- t.;»-«vj!.i .-k'l.: iji'a.lu in okoii ^orisk«V'> "»-¦-frSa. Ko so p., ol.hoih: IvjtS'.'tV.nov jn.orda i. l.llld prrg'.oduvaU in ptj.oinjovdSi t;fbarij goriske ikoiij.% zap.>.di so po tzpovedi Jurja Kartina (Korun?) .am Anycr*. da U soscska fie spada pod nit-stnp, ampak pod dticdno •odnijo. Kniolje so pa voudar morali vse 'iste davke in deselino plaCevati, kakor nic-SCanje, le na strata jinj ni biio treba hoditi :».- t;r. „ »:.:...! ].,.:n.i1:a!i a;<'r:^kr ^.ad-. pa -h . ..Jr.: !•. dr.,/.if: pa |H.t H^i'.,-.!:!,.,,.'..,^':,) :.o rabt-.lit.J. i'td iiibu .¦ an-.; pa »o i:.'.r./.i m/.h.i. tak«,./u-,..oI'a[...wai. .-.a Hid zt..-.k« v arl.i' ¦• /apow-Ja... hr% t.i K.»-;o-fa pi.pt.n-.-.Mi'.iriiki vat ' Ktav!j.»li ; na Tr.ii.mkii in okt.Ii poloviof oau-njono^a ; slo^dja > untr.:} is w< tr^' h'At fd-zidan. ¦ kaji: takral jo -lala >." zadnja hi-a Jn Mpo 1 i: TrafiniC1. *. ;. s'-dania kiiMonadikofijska paiav^a. To ^'osposko (dotninik.dno) lii*o so bi'i scvidaii haroni i)r>rnb(.'tv, namrpC Franc starois* Oornhorg, (Kr.mo ndajsi ji; hil I. l.j?0. ~ I3S1. cb-zolni (,'I.ivar poriski;. F.orn- borV'i *o prodali (21. st-pl. 1502) hiso baronu Janozu Joahiniu Hiiain, a ta Virjfilju Kodri- (Toli. mitniCarjn v Gorici, (10. ji.lija 1505.) K Kjej je spadalo dvoris^e, vrt, brajde in ronki do ozidja goriskega grada in Ccz griC do ceste za gradctn. Od hiSe in pripadajoCega ,i'K'a;i:ni d. /.f In* jr.i kn. za. k«-i' ;•' hi!a una W'tn'-kiii jrofov. Foiidaln.* jiiav'uo do If kikt.i' tu.li od duvili po-.-a>v okoli .-. knpd j<- Ivan Kohonc-ij in to inn jo ,'... ijadtojvdd.! Kari.-l dn.- 21. apnl.i !."»7:i. <; .-P-..S,- Hiiain mi iuifSi i.k>ili gnriAkPisa '['n,:.i ,i t..!i<...'o po.oiUiv, hi-, z.-iiilji^o, vrtov, ¦ :'i, !"o n« ko;ii mii.trakom /apiMiiku iz zadnjo {¦':'•!.<¦ XVI. s'l.I't.M ut st- imonovali njili n.i.. s.j.'.ki okoli Travnika: Nadalin. Itornlianlt i \i'.' r;> '¦ fii-^sfr {\ U.iri'i j(-l.iia toroj zo todaj \ iiv.ir.i-. i za zvonovid. Jakob M.m-r (z'dail, '' Kra:./.- \m> Ma«ir.-r, !I..inn Saba! in, Tho::i„- Mfj'.Inor isi.lin.ir), llastian Viilani, jcroiiai.i Mou-i, MaisN r Joroniino Mauror, M.iM.t I'arllme Schmidt (kovacj, Rockh Punti-r (f.untar), Hauns St-htioid«r (krojafi), Matltro Manr»:r, Maistfrr (iabricls Kirschnor's (kojnl-irja) Krbori, Caspar Fragnor, Virgili F o d r i i.' a 1 s K-hon, Xiroia (irardi Fornascr (vapiiciiifarl zn Lolsrhnevv (F^oCnik), Caspar \W-Ilij-' (Ho'.io), Moorg Liberal Mailer (slikar), Bastian Kiiarncli (iz Karnijo) <" Gcorg Nal- lingor. iKrompcrSki ariiiv, oniara III, skii- njica 4.) Kakor so vidi iz tega zapiniska, stanovali so na Travniku vecinoma lo rokodelci, zlasti zidarji, a v pravpm mcslu bivali so poleg plernifiev prcmozncjsi me^Cani, zlasti trgovci. Ali so ostali vsi ti najemniki tudi pod wind goBpodarji, ni znano, verjelno je pa, da so ostali. Vcndar fjtanio mod Kobencljevinii dosla porocih: o innogovrstnih izrazih zulo-vai.ja. * Pokojni nadvojvola jo hil nujiniovilejSi rlan oosarsko rodbino. Njogovu pososlva v raznib knnmvinah morijo 2070 ftlirijaftkih kilomotrov, iniol jo pa tudi votikansko obrtne naprrivo. .lasno podobo si jo o toll pososlvih naroditi po torn, kolil. i jo nadvojvoda plnCovnl davku: sanio izraviiih davkuv jo pluMl vsnko lolo nad joiloii niilijon goldinarjov. * Nadvojvoda Albrohl jo zivol jako pro-pro.slo, kakor vsak njoSfan; najljiibSa jed njogova pa jo hil dnr.ajski .Krdapfolscliiniirn*. DoiSii) imajo pnnoknd Ijndjo nokak si rah prod konjskim iiiomoiii, so ga pokojni nadvojvoda ni hal. L. lNliti.jp jiovuhi! coin iiokaj laslnikov, kutorini jo hil pnsobnn naklonjoii, iiaohod k Kobi. To obodti jih jo upraSal, t« vodo kaj so jodli. C.astniki so ngiliali to in 'inn. doklor Jim ni nadvojvnda niiiojo so -okol: Pojodli sum nmjoga konjn, ki si jo hil /.louiil nono, » ¦ Prod hilko pri Kustnri jo nadvojvoda ftol k proiliijiin slrazain jinizvodnvul, kakn no sovra/nik zhira, NilnV ga ni Kproinil, Na vaziiom inoslii naSol ji> slrazo nstroljono. L'vidovfti, da jo slrazii na toin inoslii zolo jmlri'liiia, pokl'il so jo nadvojvoda s rakoii) nslroljoiioga vujaka, vzol njogovo puftko v roko in ostal sain na strazi, doklor ni priftlu Nadvojvoda Albrohl je iniol posubno rail slokt; volike vojako. L. 1 S*»."». jo vidol pri nokoin polkti lakoga naddesotnika. Stopil jo k njoinu in ga upra&al: Kako dolgo sic zo pri vnjidiih? - Dvajset let, oesarska vi-sokost. jo odgovoril vojak. -- Kako da 5e nislo rastnik? — Naddeselnik jo nioloal, nadvojvoda pa so jo uhrnil k polkovniku in ga nprasal; Kak^o je vodonjo toga mo2a? Polkovnik ji.» naddosetuika tako hvalil, da je postal nadvojvoda ncslrpljiv: Zakaj torej muz So ni oaslnik? Polkovnik je rokel: Oie-nji'ii jo, in zona nhna polrohno kavcijo. Za lo bom skrhol jay, — rokel jo veliknduSni nadvojvod.i, in m-kaj dnij potoin je sreCni iMildosolnik zo iniol oaslni portopoe. .lotion naiholjsih prijatcljev pokojnoga nadvojvodo je bit jtitiadki zapovednik 10. lovskotra hataljoiia polkovnik Kopal. V bitki pit Santa Lncia so jo ta bataljon posebno najoiuniki indi imona: Ludvik Locatelli, Anton [loth, Kristof Floriancig, Jcrnej Frariz, Anton Mazulin in Izak Slorz (zid). Tu imamo torej imona najslarojsih prebivaicov goiiSkega Travnika. Kor poproj oinonjoni Fedrigola ni bil oddal oiarjn vm prijoto tnitnine, za to so inn prodali posestvo na drazbi, (drazbo je vodil cos. donamiCar Jakob Bosch) za 500 gld. iiaji-inuino uekemn phmicu Pavlu Zobcl, tajniku dozelnih slanov goriskih. I v a n K o-b enrol j pi. Prose^ki, vitez nemSkoga reda tor njogov komendator v Gradcu, Ljubljani in Pnsoniku (Hrixenau, sedaj Proceniko blizu Lalisano). pridobil si je od cesarja feudalne pravieo do omonjenih poseslev in sklenil odkupili jib. Pon'odil se je torej s Fedrigolino udovo in dodkinjo Sidonijo ter njenim drugim niotent Grogorjein Nali'nger, da je vzel Fe-drigolin dolg na se in obljubil dali nadvoj-vodini kaiuori S(K) goldinarjev rajnskih, vsak po fiO krajctrjev. Kobencelj je pooblastil goriskega notarja Franca Capolla in plomiCa Luko Grabica, da sla v njegovem imenu sklenila li. aptila 1570. ,,supcr Trauitiko in domo Joannis Kobenlzel• kupcijako pogodbo s Sidonijo in Gregorjem Nalinger. (Kroinberfiki arhiv, omara III, skrinjica 5.). Kobencelj je kupil ob jednern tudi sosednjo hiso .Zorzi* in potem je ukazal koj zidarskemu mojslru Jozofii Vintanu in zidarju Ivanu Antonu Lugano, naj sestavita troSkovnik gledc polrebnih prezidanj in spre-memb na starih hiSah. Ta troSkovnik-ima. odlikoval, polkovnik Kopal pa jo bil nevarno ranjon. Ko je Kopal Hal na smrt bolan v bolnici v Veroni, obiekol ga jo nadvojvodft. „Prijntelj, ali imns «c kako zoljo*, proSal jo nadvojvoda umirajoCega polkovnika, »Mojl olroci«, vzdihnil jo polkovnik. ,TI bodo odsloj ruoji*, reke! jo nadvojvoda in segol prijatelju v roko. Nadvojvoda ni poisabij svojo obljubo in skrbel za polkovnikovo otroko. Jeden Kopnlovih sinov jo sodbj go-ticrul, driigl jo umrl kot polkovnik, trofjf jo pudol kot onstnik v bitki pri Kustocl. * * * Nojvecja zalost, ki jo zndola pokojnika, jo hila sinrl. njogovo ljubljono liftoro, nadvoj-.odinje Matilde, Nokoga dno bo jo unola njo obloka; bila jo tako grozno opoconu, da jo nokaj dnij potom uinrln. * * * Niimestn navndnih crnormnonih znstav vihrali sti i drznvno/.borskoga poslopju v torck dvo crni zuBtavi, K prvi soji ho no zbrali nialono vol poslanoi, lo lnSkoga pOHlancu ni bilo nol)n-nogn, izosliili so, kor jo iinolu zhoriilcu bajo izra/Jti svojo soznljo na RinrtS /.inngovnlcu pri Kustoei..... Tudi minislri, izvzoinfti obolclega mur-klju Hacipiolioinii, so bill vsi navzoojil, Prodfiodiiik (!blum«oky jo olvoril Hojo in imziianil smrt nadvojvodo Alhrehta, Povdarjai jo, da jo to nonadomoBlna izguhu za vojsko in drflavo. Nadvojvoda Allu'olit, volikoga ncela vollk sin, ni hi), samo volik kot vojykovotlja, ni saino pospoSeval rnzvoja naso vojno silo, bil jo tudi nculrudljivi po-spositolj vseh gospodurskih in kulturnlh na-prav. Vso njogovo Sivljenje je bilo posvoceno izvrsovanju prcvzclih dolznostij, bilo posvoceno domovini in cesarju. Nadvojvoda Albrohl je bil nositelj starcga viteSkega duha v nasi vojski, vso ga je Cislalo, vse ljubilo. Vsa Avstrija zaluje. Predsednik je prosil do-voljenja, da sporofii cesarju lojalno soijalje poslanske zbornico. — Seja se je potem za-kljufila. Zanimivo jc opazovanje laskih Casopi-sov, kako se vedejo ob tcj zalostni priliki. Noccnio bili dcmmcijanli. saj konstattijemr ofiitna dejstva. — Poglejmo si nag BCorriero". Zc prod loti snio morali konstatovati ciidno, ali umljivo rcsnico, da je BGorriero" pri-obceval obsime Cino obrobljenc clanke o laskih generalih, ki so se proslavljali v Ga-rmaldijevih vrstah, a siavnega Filipoviaa je odpravil s trend vrsticami, kakor kakega vojskovodjo kilajskega. — „Corriere'' od naslov: »Circa la casa grande sul Traunicl', mclioramenti delle case denominate Zorzi e Nalinger in capo il Traunic* ltd. Kobencelj je dozidaval in prezidaval z mnogimi stroski do I. 15S5. in celo do 1. 1589. Nadpis nad notranjimi vrati, ki vodd v knezonadskofijski vrt, slove lakole: Deo.. Opt. Max. llonos. Johannes. Cobenzl. Do. Prossek. Et. Mosaw (Mosa).Gum. Suo. Gentilium; Ac. Amicorum. Suoruiu. Usui. Turn. PubIico4 Patriae. Or- namento. F. i\ (fieri fecit) Anno. Domini. M. D. L. XXX.VH (1587). S hiSo zdruZenih Vinogradov in vrtov pa Kobenclji niso sami obdelovali, nego dali so jib v najeni raznim posestniKom, n. pr. Ludovicu Locatelliju, Antonu Rotu, Krlstofu Florjancicu, Jerneju Frarisu, AntondMazulinu, Isaku Storzu itd. Kako je j:risla Kobenceljeva hiSa in posestvo v last Kodcljev, tega* ne vem pove-dati. Brzkonc so jo poslednji kupili, ko so se bili Kobenclji pr< jeiili na Dunaj, da hi bili bljjSej ce-sarskemu dvoru. Avgustin baron ,Codejli* je podaril 1. 1749. hiso in posestvo za nameravano uslanovitcv nad^kollje v Gorici. Podaril jc. vrh tega Se . mnogo denarju za nadskofovo in kanonisko „menso" ter sezidal kapelo pri nad§kofijski palaCi, v kateri lezi tudi pokopau, kakor se Cita na latinskem nadpisu. S. R. .Corrierov* elanek je pri vsem tem sanimiv. Iz njega s& vidi, da nekdo, kogar rest peCe; all nekdo, V. bi ne hotel veljati za takega, kakorSen je, sku§a oprati sebe in 3VOje pred svetom ter zanika vse, kar mn vest ofiita all kar ga more delati nelepega pred s-retom, ter skuSa navalili vse to na potrpezljiva ramena potrpezljivih Siovencev. Pri tern se mu je pripetila le ta nesreCa, da je pozjtbil na pregovor: „Chi si scusa, si accusa" — Kdor se izgovarja, se obdolzuje. 6. Sklep. Slava naSim dezelnim poslancem, kl so spoznali, kaj zahteva korist naroda in njih osebna Cast, ter so se ravnali po tem spoznanju. Slava jim, da so r lem oziru slozno postopali ter javno pokazali, da tudi med Slovenci je mogoCe skupno po-stopaRJe. Dasi popolnbma odobrujemo njih vedenje in vse njih korake, katere so shrill v ietoSnjem dezelnozborskem zasedanju, moramo vendar priznati^da nas najbolj veseli tc da so bill v vsem j edini, da ni bilo ccpljenja in deljenja med njimi. Kako velika je razlika med zaCetkom scjne (lobe leta 1889, in med njenim kon-cem Iftu 1895, Takrat je znfielo zborovanje :: lvzporom in razkolon. ki je pnsilil enega u.Sh pu.|.iiii-c\, *l> ji- odlozi! iiiiiniU, k.de-rega so -nil volilci zopet poverili, predno je preteklo loto. Zdaj smo videli zdruzene moze, o katerih se je mislilo, da se ne uje-majo med sabo, Ta edinost in sloga mora razveseliti vsakterega Slovenca na Goriskem, ki ljubi svoj rod. Prav niC se ne obotavljamo izreci, da bolj smo veseli sloge med po-slanei nego njih pravilnega postopanja, dasi nam tudi to vzbuja ante veselja, kakorSnemu zal 'ze dolgo nismo vajeni. Ce uprasamo po uzroku te prikazni, nismo niti za trenotek v zadregi za jedinb pravi odgovor. V pocetku sejne dobe imeli so nasi dezelni poslanci med seboj razdirajoC zivelj, katerega zivljenje je razdiranje; ob koncu te dobe bili so tega prosti. Vihar, ki je bil nastal po lanskem zasedanju, je ozracje ocistil ter pregnal duha, ki je neugodno uplival na poslanske kroge. Tega zivlja ni veC med naSimi zastopniki, in odtod si razlagamo letosnjo si ogo, katero pozdravljamo polnim srcem, V teku tega leta bo Mican na§ narod, da si izbere zopet svoje zaslopniket ki bodo zogovarjali njegove korist! in pravice v dezelnem zboru goriskem. Pri tej priliki pazi, narod slovenski, da izbereS le take moze, ki so sposobni sloznemu delovanju, ter varuj se trmoglavca, prepirljivca, podpi-hovaka, naj se ti kaze v kateri koli obleki, kajU neoptoeCna resnica je ta, ki velja za moCne in Sib.\.e, da ,v slogi je moL*. V slogi rasto aale stvari, a nesloga vse pokvari. Zagovarjanje koalicije. n. Iz Ijubljane. Posebno je naglaSaJ gospod Klun, da bi Slovenci zaradi tega bili na slabsem, ker bi ne prisli v noben odsek, ko bi ne bili v koaliciji. Velik; klubi se mej seboj dogovore, koga naj volijo v kak odsek, in Ce bi Slovenci ne bili v kakem klubu, bi gotovo ne prisli v odsek. V njih je pa glavno delovanje. Eakor vse drugo, tako je tudi to Klu-novo dokazovanje iz trte izvito. Da ni grof Hohenvrart s svojimi somisljeniki ponudil rokc levici, bi koalicije ne bilo, in stranke bi se bile povsem drugace razdelile. Nikdo ne more trditi, da bi se Slovenci ne bili mogii pri-druziti kakemu veCjemu klubu. Tudi Ce danes izslopijo Slovenci iz koalicije, bi v kratkem prislo do vecje preosnove strank. Naloga koalicije je, dognati volilno reformo. Zatojej je papotrebna dvetretjinska veCina. Takeve-Cine pa brez slovenskih poslancev veC ne zbobnajo skupaj, zatd bi pa razpala in pri preosnovi strank bi paC ne bilo tezko Slc-vencem, pridntfiti se kaki vecji skupini, ki bi jih spravila v odseke. Posebno oznaCilno od gospoda Kluna je pa, da se je jezil, da slovenski i:ekoali-ran^i ne izstopiio iz vseh o d 3 e k o v, ces, vanje jih je spravil Hohemirfirtov klub. Cc so pa izMopiii iz kluba, morajo tudi iz od-sefcov. Gospod Klun paC ve, kot parlamen-tar«>c, da jih v odseke voii z b o r n i c a. ne pn klubi, in izstop iz kluba lorej §e ne za-hfe\«, da I:do mora izstopiii tudi iz odsekov. Tudi je povsod v parlamentih navada, da se v odseke volijo tudi opozicijonalci in je za-lorej Cisto pravilno. da so tudi slovenski opozifijonalci v oclsekih. Le Klonu to ne gre v glavo. posebno od tedaj ne, kar mu je gospod Ferjaneic v zboru povedal nekaj lesniCnih. Klun je potem posebno strati! s tem, da bi se osnovala veCina iz levicarjev in Pol akov, kn bi sp r»zbil HoIiphw irtov klub. Gospod posliinec bi pat moral vedeti, da se ta veCina ne more dolgo obdrtati, ker mora ob volilni reformi si razbiti glavo. Sicer se Hberalci, do3ti ne ozirajo na konservatkce. To smo vidsii te dni. Nsnu&i liberaki so \ koaliciji, a to jih ni oviralo, da ne bi bili podprrali v Stajerskem degelnem zboru pred-loge proti osnovi gimnazije v Celjn. Celo lahko reCemo, da se to ni zgodilo brez ved-nosti in privoljenja vlade.- Zastopniki gtajer-skega veleposestva imajo kaj tesne aveze z grofom Wurmbrandom, in da je trgovski minister porabil svoj upliv, gotovo bi bili aemski nacijonalci ostali s tem predlogom popol-noma osamljeni. Vidno je torej, kaksna je vlada, kateri je gosp. Klun pel tako slavo. DvojeziCna gimnazija v Ceiju je ze najbrt pokopana, kajti cela libemlna stranka je proti njej in z njo bo.le najbrt glasovaia veC Poljakov Slovenski poslanci so izstopili iz Stajerskega deielnega zbora. Dosledno morali bi konservativni poslanci tudi iz koalicije. To pa Se ni gotovo. Gospod Klun o tem ni dal jasnega odgovora. Reke! je le, da bodo vedeli v tem slucaju. kar jim bo storiti. Ta zviti politik se je gotovo nala§c tako izrazil, da mu nikdo ne bode mogel nicesa ocitati, ako ostane v koaliciji s svojimi tovarisi. iz nekaterih Klunovih izjav bi se §e celo dalo sklepati, da vse ako o-tonejo slovenski koalicijski poslanci nadalje v koaliciji. Ce jih di-zi v koaliciji slrah pred poljsko-nenisko vecino, potem morajo pafi se nadalje ostati v njej, kajti v tem oziru se razmere niC ne premene, ako se odkloni osnovu celjske gimnazije. Po Klunovem intu-tijn je posebno zaradi tega potrebno, da so Slovenci v koaliciji, da preprecijo neugodno volilno reformo. To pa Se lozje store zunaj koalicije. Levifarska vo-lilna reforma pade, ako le zanjo ni treba dvetretjinske veCine in Je koalicija to vefiino zgubi, pa je vse njeno delovanje v lem ozini nemogoCe. Celo bi vanje Siovencev v koaliciji utegne v lem oziru §e slobo uplivati. Toliko okrepi koalicijo, da izvrsi davCno reformo in tako pripravi petakarje ob volilno p r a v i c o. Ce bi se torej volilna reforma odlozila sa bodoCo postavodajno dobo, bi jo utegnil sklepati *bor, ki bi imel veliko bolj nemSkoliberalno lice, nego sedanji, in bi ze skrbel, da se volilna reforma ne izvrSi v prid Slovanom. Iz povedanega je razvidno, da je Klunovo zagovarjanje koalicije izpalo jako slabo. Vzlic temu ga je pa „Ka-toliSko politiCno drustvo* izvolilo zopet pred-sednikom in tako oCitno po!;azalo, da odo-brava koalicijsko poliko in s^ izreklo torej tudi za zvezo z nemskimi liberalci, ki nam ne privoSCijo Se gimnazije v Celju. vidi, da naSi katoliSki stranki ni za stvar, temvec le za po!ili€ne strankarske interest Znano je, da je pred uvedbo legalizacije bilo ce!e kupe to2b zaradi ponarejanja podpisov in nejasno napravljenfli pogodb, nad if 000 je bib samo kazenskih pmvd. Gotovo so pri ten zmaSnjavah odvetniki mnogo sasluiili, VpraSati se mora mo, bode pa li po-driavljenjp nolarijata imelo res ugodne posle-dice? Ce sedanje takse ostanejo, "ostane vse pri starem, samo denar pojde v drtavno blagajnico, iz katere se bodo pa zop»it pla-Cevali uradniki pri notarijatu. Ci pa prevza-me vlada stroSke notarijata na svoje rame, poviSajo se pa zopel zravei: davki. DonaSati bodo morali za notarij;it Ijudje, ko ga tudi nikdar ne polrebujejo. Wlik del driavnih doklad prih;ija od neposrednih davkov in velilo teh davkov piafiajo de'avci- Ali najveC imajo opravili pri noUirjih premoinejsi Ijj-Ije, Ce so pii pndrzavi, bodo pa zanj morali do-n;>iati tudi najniZji sloji prtrbivalstva. To bi se reklo z dragirni bcsedami, velik del dr-2avnih breinen izvrniti s premoznejtih ljudskih razredov na najrevnejse. To ho^e storili stranka,. katera se poslednji Cas toliko s tem ponaSa, da skrbi za delavce. Sicer je pa v svojem rnodrovaniu po-vedala marsikaj jako konfnznega. Tako ne-kako notarje spravlja v zvezo s lem, da jf svel postal blago, s katerim se kupCuje kot z drugim blagom. Kolikor je zveze ;;«;j tem, je paC to, da so sedanje gospodarske raz-mere po svojem razvoju zahtevale osnoye notarijata, nikakor pa notnrijat tega ni kiiv. Cc se njive in travniki prodajajo. Tega a po-drzavljenjem notarijata no piepreCite, paC pr; se pospeSite. Sedaj so uprav stro^ki pri takih ktipCijah nekoliko ovirali tako kupiiijo, odpr.->-vite pa te slroSke, potem se bodo pa travniki in njive res prodajali prav kakor krava in voli na sejmu. Posebno prekupovalcev je sedaj pri poseslvih bilo razmerno malo, a Ce razne pogodbe ne bodo nicesa sl»l», pojavijo se pa hitro prekuporalni zemlje in !iis, ki bodo zares s tem trgovali kakor s plat-nom in z ti.. >o. Zidcvskim spekulantom bi take razmere paC ugajalc, a s soc'jalnega staliSCa moramo kaj takega o.lloCno obsojati. Kdo je zaslepUen? (Izv. dop.) „Pr. L." stv. 3. t. 1. piSe: „Tudi pri nas Slovencih divja le nekaj let sem divje sov-raStvo proti onim modern, ki so dvignili luc Kristusovo, luc katoliskega nauka proti sle-pivi luCi nevere in verske nemarnosti. Koliko obrekovanja, koliko zasramovanja in pso-vanja morajo ti rnozjc pretrpeti, koliko Skode na Casti in blagu I Naj se pa ne da nikdo premamiti in oslrasiti od sastepljenih bra- Iz Ijtibljane. UpraSanje, katero najbolj razburja sedaj-na§e politiCno givljenje, je podrzavljenje notarijata. NaSa »katoli§ka* stranka, ki je sedaj posebno delavna, je baS v tem upraSanju nasla neko agitacijsko 'sredstvo, s katerim misli, da vrze narodno stranko z vseh njenih postojank, kakor Arhimed, ki je hotel z vodo vreCi zemljo iz teCajev. Koliko bode imela vspeha, poka?.ejo priho-'nje volitve za kranjski dezelni zbor. To uprasanje je pa naSa katoliska stranka sprozila iz veC uzrokov. Pred vsem hoCe obrniti pozornost od drugih politiCnih upraSanj. Cuti namreC, da bi ji kmetje ne verjeli veC, ako zvedo, da naSe katoliske stranke pristaSi in prvaki so so zavezali na Dunaju z zastopniki kapitalistov, da so pre-l-.-eCili orgahizacijo kmeCkega stanu, katere se je bila lotila Taaffejeva vlada. Prav v upraSanju o notarijatu skuSa nasa katoliska stranka narodno razkricati za kapitaiistiSno. Ce pomislimo, da uprav gaspod Klun in to-varisi na Dunaju podpirajo sedaj kapitalistiCno polUiko in so s svojim postopanjem prav tej stranki pomagali do veljave, moramo paC reCi, da je poCenjanje naSe katoliske stranke podobno pocenjanju tatii, ki upije: BPrimilc ga! Primite ga!" Da bi odvrnili pozornost od svoje napaCne politike, do!2e druge jed-nakih napak. Posebno skuSa naSa „katoliSka* stranka izkoristiti to, da je narodna stranka nekajkrat giasovala z Nemci v dezelnem zbora, to je upraSanje zastran glodaliSca in pa o upraSanju o notarski legalizaciji lansko lelo. S tem skuSa nasa katoliska stranka oprati svoje bratenje z liberalci n?. Dunaju. Kdor kolickaj pomisli. spozna takoj, da je vse kaj druzega, Ce v kranjskem dezelnem zboru kaka stranka v kaki manj Vc<2ni stvari gla-suje z Nemci, nego je pa to, da so Klun in tovarisi priskocili liberalcetn na pomoC v od-loCilnem trenotku, ko je Slo za to, ali se Se nadalje ohrani pri-enstvo nesnStvu v Avstriji in pa upliv zidovsketra kapitalizuin. ki bi se pa dal s piaviCru) volrluo n-formo za zrniraj zabiti. Tukaj so storili korak, ki utegne v narodnem in gospodarskem oziru toliko Sfco-do-vati, kolikor se rieselletja ne bode dalo popraviti. Velik povorl. da se katoliska stranka zaganJH v notarje. ie pac to, da v njenih vrstah ni nobenetra notarja, mej njenirni po-litiCnimi nasprotniki so pa trije. P(»sebno pa jej je g. Luka Svetec ze doigo trn v oceh, ker se ni hotel popolnoma ukleniti poveljem generalnega Staba naSe katoliske stranke. Pred Ieti je tudi „SIovenec" hudo napada! dvetnike, oCital jim je, do derd ljudi, kakor sedaj ofila nutarjpin. Ko sta pa dva ndvet-nika vslijpila v „SfIovenceve" vrste, je pt> vse dobro, dasi ne more trditi, * * ------ ......., da bi se tacas bill morda odvetniki poboljSali. (No, narodna ji « .*. kierjihx.e ^, MnSki | ^MSttZyttZ Da je oznaCeni list misli! s temi bese-dami dati brco vsem t duliovnikom — prija-teljem dr. Gr« ni tezko uganiti. Torej — vsi Gr. prijatelji, v prvi vrsti kajpada duhovniki, so „zaslepljenci". Prvi zaslepljenec je dr. Gr., in za njim vsi drugi duhovni somisljeniki, ker tem ne sveti »luC Kristusova" in niso katolicani. Le gospodom pri „Pr. L." sveti „lue Kristusova", vsi drugi tavajo v temi. Ta pesem je stara Sest let; skoval jo je znani hujskaC in uzroCiteij goriSkih prepirov, ki se 2daj veseli, da je dobil mlade gospode, ki tolmaCijo njegove zelje. L, 1889 so znani gospodje izdali geslo: sGr. je kvivoverec, Hberalee".....To prepri- Canje so znali vcepiti pri ,»R. K." in sploh pri vseh gospodih, ki presojajo razmerc Ie po prvih utisih in pretkanem tolnjaCenju jav-nega delovanja naSega drzavnega poslanco. Do danes ni nihCe Se dokazal in oznacil dejanja naSega voditelja, ki bi bilo v na-sprbtju s katoliskimi naCeli. Urednik »R. K.tt in ob jednem urednik bivSe „Starc* si je prizadeval ob svojem Casu, da bi omaja! Cisto katoliSko prepriCanje naSega drzavnega poslanca, pa mu ni Slo. Osramocen moral je odstopiti in ?¦ debelo blamaZo v zepu je izginil s pozorisCa. Poskusil je, kaj se pravi, posluSati strastneze in oscbne nasprotnikc dr. Gr.. Kdaj je Gr. stranka zatajila vero, tega ni se nilice povedal; vmj v javnosti ne. Da so se pa nevedni gospodje mamili in se Se da-«»« mamijo v tem zmislu, je veC kakor dognanc. Zal, da takih nevednezev je Se precej. VeCina je pa prepricana, da tako obrekovanje izvira ;z osebne mrznje porazenih koliCin. ; 2alostno je, da pisejo o goriskih raz-merah gospodje, ki J. 1889. niso bili v Go-ricj;.in Ce so hili, bili so Se zaprti med slirimi stenami. ne vedoCi, kako in kaj se zunaj godi. (A ko so prisli ven, so takoj vedeli in znali vet nego vsi ostali, ki smo st> udelezevali Onega domai'-ega boja. Cred.) Vsak pojav na GoriSkem jim zdai tolmaCijo zakh'ti, oscbfi! sovrazniki dr. Gr., ki ne riio-rejo pozabiti prevelikfgu p..dca, saj inenda v Avatriji in morda Se dalje ni .-tranke in oseb, ki bi dozivele takih blumaz, kakor pri nas .stranka strasti*. Porazeni gospodje zdaj tuhtajo, kako bi pri urednikih „Pr. L." prikrili svoje grde namene, zato pa si' pri-zadevajo na vso moC in na razlicne naCine, prikrili resnico in olepSati svoje „osebne na-pake*, da bi s tem vsaj opravicili obstanek te stranke. Zato pa prepriCujejo mlade in neizkuSene gospode urednike, kako „zaslep-Ijeni" so tisti gospodje, ki stoje na strani dr. Gr„ da bi s fern pokrili sebe. Zaslep-Ijenci in zapeljanci pri tem listu se ne po-trudijo, da bi nekoliko na dud pogledali go- riSkim razmeram ter poiskali pravih in re3-niCnih uzrokov. Ker tedaj nofiejo poznati pravega uzroka, ker se pustijo vodUt od oseb, ki so udane oCitnim napakam, r.ito je njih politika zeld nesreCna in polna blamaz, in kakor vse ka2e. taka oslane tudi zanaprej, kajti domisljave osebe so preveC poio-ne, da bi jenjale. Ker pa v spoznaiiju r»zinsr tifti vsa politiCna filozofija, ker so pustijo Se danes od nekoga — slepiti, za».;> pa fcrnjojo sr.imoto na vseh koncih. Ko je 1. 1889. Sir za de*. odbornistvp, ni svetila ,luc Kristusova" pri navdiJirva-telju ,Pr. L.a Urednik ,/i. A'." si je prizadeval dobtznii s si\ Pavlom (: v ,Stari":). da dr. Gr. ne suit priti v dez. odbor. Bo* ve, ali je tudi tedaj sv. Duh pihal okoli ,R. K. in ::st--iros, ko i io pisahi? Dvignili ste Bzastavo Kristusovo'' — komu v korist V L.sC prinaSate ;lJbera!ceinu ter jim oCitate i'azliCnih pregrch. Zalcaj px tega ne delate pri osebah, ki so Vam v najbliSnji okoliei ? Njim osnanujte nuvke Krutitmve, naj se po njih ravnajft, potem sele imate prarieo, atopiti pred tiberalni prag. Vedil'.:, d.i ijiiamo :',s vedito pred oinii i. IHS9., ko je Slo za d(\7.. odborLiiAtvo. Naj moi v U. na'htropju se tako prikrivi, resnica ostane resnica. d.i tako skandalozuega postopanja poivd"'"-volitve v dez. udborniitw ne pozna sect. Zdaj, zdaj, vidimo, kaj je naS de/.. zbor; Z'laj se masftij'-'jo siari gn-hi. I'atrcs riostn peccawrunt..... Zdaj dejanja govore in o!>- aoj.ijo vso stranko „Pr. L.», oziroma ,.Stare" ; zdaj vidimo, fcakSne „rodoljube" smo imeli za Ijiidske zastopnike; zdaj vidimo, kdo je ,osleparjenu na Goriskem, in kdo je slep. Ilvala Iiogu, JJog je ociino pokaz.il in osra-motil vso stranko BPr. L.a, oziroma ,Stare Soce". Nujnovejsi dogodki "prejasno potrju-jejo, kakSni suznji smo bili gor. Slovenci zaradi rffcoristolovnih rodoljubov", „p kati^rimi je treba varcevaii". In kdo j.> drzal roko tem „ro(!oljubom* in jim jo So dane.-; dr/.i?! — Da, da, zaslepljeni &te! Zaslepljeuost »Pr. L." pokazala no je tudi povodom slioria zaupnili imiz. »Sliod liberalcev"..... s lem naslovom je oznafil zbrano slov. razumniStvo. Svelno slov. ra-zumnisivo se je izjavilo za verako Solo; ali to jim ni zadoSCulo; udarili so po shodn neusmiljeno. Kako vse drugiCe jo pisal colo BSlovenec» o lem sliodu. V St. 19 t. 1. bc-remo v uvoduem flanki:: »Shod zauptiih mropo"uih upr.isanj. KakoSne so bile /..thieve od ilalijat-ske strani, to so rnodro zamolCali in omemli Ie s par sploSnimi besedami. Ali zato smo vstt to natauCno oznalili mi na prvi strani. PaC pa so v pretiraniti izruzih navajali ,neCuveiit'" zahteve Siovencev. namreC: 1. ustanovitev dez. Sol. zaloga. — -2. podporo 15^ za cesto ob SoCi (ali bi ta ne bila uajvee Gorici v korist?). — H. naj bi se najprej zgradila vipavska zeleznica in potem Se le tramvaj v Furlanijo (ali bi od vipavske zeleznice ne imela najveC koristi Goricar* Kake koristi hi imela od tramvajar!). I. 7~M) za ceste in 5000 za cesto v Trento. — ;1. naj bi se volila v dezelno komisijo za pregledova!)it> kataslra dva Slovenca in le jedeti L;th. (Slovenci imamo t r i C e t r t i n e zemlje v rukah, ki je silno razliCna, doCitn je Fuila-nija skoro vsa jednaka, in zato je.len clan zadoSCa popolnniu.i). — Naposled omenja,|0 Se Bodiose insinuazioiii" in .sanguinosc ca-lnnnic* Siovencev in Hrv.itn\ v driiviiem zbciru in prusijO dezelnega glavai'ja, naj vse to spornci ministerskemn svelu. Da, nadejamo se, da Njegova Prevzvi-Senost natanCno sporoCi na merodajnem mestu — ali cislo""*re.- uco, namreC: da neki zivlji so hotcli, da prio • na vsak naCin do nepremostljivega razdor:, k i b i v prvi vrsti v r g e 1 sedanjega dezelnega glavarji., <\a bi dr. Pajer zasede! njegov sede?, /• je ^.-vi in zadnji povod nastalim horns- ..am. -— Italijanski poslanci so govorili, no tudi Slovenci ne bodo moi-Cali, Ce tudi ne bodo tako rogovilili, kakor so gospodje laski poslanci s svojo izjavo. Slovenski deielni poslanci goriski so poslali ministerskemu predsedniku knezn Wirdiachgraelru spomenico o letoSnjih do-godkih v dezelnem zboru goriskem, v kateri se spominjajo tudi protesta svojih italijanskih lovariSev. Furlaui ntenda ne bodo posebno hva-lezni svojim poslancem, ki so se potegovali z vsem ognjem za tramvaj in trziSko ravan, a so pri tem spustili drugo, kar bi bili lahko ciosegli svojim volilcem. Slovenci so bili pri-pravljem, glusnvati za pudporo 15 000 gld. iz dezelnega zaloga, kuteri bi dodala vlada drugih 30.(X)0 gld. za urejenje reCice Mondino, ako bi lioleli glasovati Ituljtrni /a enak zne-sek v podporo cesli ob leveni bregu Soee. Jlodii Itaiijani so pa to ponudbo odklonili. Kako se tenia pravi I Iz n:meh svojim italijanskim lovariSem, ki so odbijali po vrsti vsaktero njih zahtevo. Ko pa ni bilo sli>vbuskih poslancev v zboruico in ni niogla zaCeti seja, so italijanski poilanci izroCili protont proti postopunju svojih tovariSev Siovencev. Najprej s i I i t i koga, da kaj slori, potem pa protestovuti proti temu, kar je storil — kako se temu p r a vi'f Furlaiiski tramvaj I. — Zdi se, da italijanski poslanci so dobiii -/lagotovila, da so zgradi tramvaj na par od Gorice do Cervi-ujann vkljub ternu, da Slovenci niso lioleli ilovoliti novili i">o.OUO gld. iz dezelnega zalo-loga. Tuli pri iirerajSnjem bankelu laskih poslancev je naglaisal to po^lanec Mtchielli, a ,','oiTioi-e" zatijuje to novico Sena drugem inesln. — Radovedni sim>, od kod pa pride toiika svota /a podjetjc, ki je lahko ze naprej gotovo velikanske i/.gube vsako leto? - - Cu-diti se je le, kako se inoico goriski me'iCani ogrevati z;1. ta tramvaj, od katerega ne bodo imeli skuro nikakega doliicka, doCim bi Go-rion moglj resiti edino lc vipavska in pre-delska zeleznica! NaSe cestc. Tudi pri «':niicali v znaiiem cestnern preseku ji; te iiliciietkdi iuimatijali. Take in jednake prepire imajo skciro brez izjeme v vseh obciuali: za nje bi bilo t.^eba po-sebnej;a lista, ki bi izhajal vsaj po dvakrat na teden. Zato se pa v .Soi^i" ogibaruo takih poleinik, kolikor ie niogoCe. Iz Cerkua se nam pritozuje popotnik, da je tamkaj straSno slabo preskrbljeno z — gostilnami (!i. I'ripoveduje namr-jC, da v vseh gnsliliiuh ni imr ^1 dobiti preuoCiSCa. Ne zamerite, g. dopis k, ali tej novici je tezko verjeti! Malo statfotito — CiLilelji ^SoCe' bi titeu'iiili bit! zadovoljni, ako jim podamo nekaj zanimivih Stevilk o nasi dezeli. Da jib malo pouCimo o ra/.nih statisticnih pod.itkih (Jo-riske. bodemo priobCe\ali pt>d gornjim na-slovom Slevilke. ki so v zve/.l z narodnim zivijenjem sploh. Za >.Un\o^ pnobeuloino nekaj o povrsjn Gori.i:.o-GradiSke. ki sleje t»-J0.;iO.S prebivaic-v. r.i,(iei;enih na 139 zup.n^iev in i>U> \,-i>i{ s J9Lv,*)l m3 tk\adr.dnih metrov) p.ivr-ja (i-i ;{k77fti hiS in 42.8(>S rodbin. Xa po.-amir!ia mesta in politicise okr.ije odpadajo pudatki l.iko: Na misto Gorieo z i>l.S^5 prebivaieev, 9177 m2, 1518 his in 4575 rodbin.- g o r i S k a o k o I i»' a z CIJ.S76 prebivaieev je razdeljena na -H zupanstev in 154 vasij, 760-58'm2, 11.0153 his in li>.541 rodbin: gradiski pol. okraj Sleje 69.30(5 prebivaieev, se-tojeC iz 45 zupanstev, 145 vasij, 651-:;; in*, 10.733 his tor 13.110 rod-bin; seianski pol. okraj ima 28.598 prebivaieev, 31 zupanstev, 138 vasij, 471-04 «'" 4745 his ler 5097 rodbin, in slodnjic t;'!." minski pol. okraj z 37.003 piebivalri je ttizdeljen na 2i zupanstev, 105 vasij, H'1,1'1, m*, i>755 his in 7848 rodbin. ,. . Po stanu je bilo v 6oiiSko-6«d'«" neporoCenih 68.006 mozkih »« ^b.Z iecsk; porofienih 38.041 m. »l dJ-UJ z.; u d o vce v 4506 in 8988 u do v'» so«-nijsko 1 o C e n i h 23 mozkih in 2» 2en. Po veroizpovedanjy gteje Go-risko-GradiSka dezela 219.472 katoIiCanov, 9 grkov, 136 pravoslavnih, 282 augsburskega, 46 helvetskegn in IB angliknnskega veroizpo-vedanja, 331 zulov, 2 druge vere in 12 brez-vercev. Glede Solske omike v GoriSko-GradiSki govorijo nastopne Stevilke: Citali in pisati je znalo 54.185 mozkih in 42.220 Bensk; "sanio Citati 0423 m. in 9857 z.; brez-pismenih 51.586 in. in 57.035 a. (Tukaj so vSteti tudi otroci izpod 6 let). ITradno poro-Cilo iz kojega posnemamo te stevilke, trdi, da so analfabeti v GoriSko - GradiSki n a d dr2uvnirn povprcCnim Stevilom ter da se za ljudskoSolski pouk mora Se dosti sto-riti. (Dass fur die Elementarbildung in diesen' zwei — tudi I s t r o misli tukaj — Provinzen noch viel zu thun ubrij? bleibt). Za naso de-zelo in Istro so zaostale Se dezele Gaiicija, Bukovina in Dalmacija, ki izkazujejo Se vise" poslotke brezpismenih oseb. Prihodnjic veft. Listuica. — P o s 1 a n i ft a r j u iz ajbske Zupanije: V taki obliki ni mogoce! Tako ne gre! Imeli bi sitnosti Vi in mi. — Kaznim dopisniko'm: Za danes n't bilo mogoce. ker nam je d "go gradivo preveft na-msIIo. Ostala Slovenya, V drzelwui zboru tr/a^Ki'in - je ze konftal svoje lelosiij' ielovanje pri-obei! jo v poslednji seji glavar. ila zakon o iolstvu n i ilobil NajviSjega potrdila. In tako po vrih v.-»i /..ikotii, ki so bill gla*uvani v posiednjem zu-iedaiijii toga de?.. zbora, riKo zatlobili potrjenja. To so res lepi zafcn-uodajci. V i:4i scji so ^prejeli spomonieo, naporjeno proti slnvanski duhoxscini, kakor tudi predlog. priporoftati vladi, naj se sezida v Trslu justicna palafta. Itaziui v.seh predlo-gov, zakoiiov. spoinoiiit itd., ki so bili glasovair v tout in v prei»njih zasedanjih trz. dez. zbora, je najuuiesliiejsi poslcdn;i o justicr.i palafti, koji podpiramo tudi mi. Iz Istre poroCajo. da drzavna poslanca dr. Lagmja in prof, Spinftie prod svojimi vo-lilci polagata raftini o delovatiju. Po scstanku v sv. Pelru v Siuni, .so bili se.slauki Si* v Kasteliru, Motovunu, M»iipad<-rui, Baderni itd. Volilci gospoda dr. Laginje skupljaju so ' v velikom Sleviln ter pozoruo posluSajo raz-laganje poslancev. I'rislo jo na shodo tudi veft meSfanov italijansko slrunke iz Mo-tovur.a, da ftujojo .hrvaSkega deputata*.. Vsi zbori so knnftali v najlepScrs redu brez Iirupa, kakor so to spodohi trcztiouiislerim Ijudt'iii. ilrvaska „apost<>la* v Mri naj n.t-daljujcUi svojit ftaslno nalogo v sp;H - ua-rodni. Kakor poivNijn, pri sliodn volilcov v Haderni, ki spada pod rni'stno obftino Viwrt, jo bilo ftt'Z dWM (ilvetisoft) tins. Pri splo5noui naviluSenjii razkladalje tlr. Luginja o svojein parlaiiuMitaniein ilelovaujit li-r po-trcbah hi pravioali brvaSkega in siownskcga tiaroda v Istri. Na torn shotlu izn-kli so vo-lilei jednoglanno prizuanji; in zaupanje obeir.a poslancciiia. Sprejetu so tiile razne ruvolucije tor je shod izrazil svojo zvestobo Njegovcuiu Velifanstvu. —¦ Da je la shod bil res wli-Casten, prica pisanje iljilijanskili ftasopi-sov, ki zaiitevajo od oblastnij, naj takih agi-tatoniih shodov ne dovoljuje. KmuCke obftine v Istri so za gospode lahonCiCe .kiselo groz-dje", zai.idi lega bi holeli, da jim ga slavna vlada posiadi. --• Pri shodii v Baderni jo bilo spre-jilr<-i poscbuo poslnftali-em ugajali, in sioer: ,Ho-it'mo da s<> M sveni vrSt* zakoni. koje j<« pn-tvrdilo Njegovo Viilit\mstvo. n-sar Austrijo, a naS hrvatski kralj*. potent: .Ktinenio se vfcnjim ISogom i xvaki svujim kr>tnim ime-r.orn, da «'emo biti vjerni uzvi;enonnt via-dani ud kui'a Ilab^burga, kako no naravskomu gospodinu i kralju slavnoga kraljeslva i na-rotla hrratskoga. Tako nam poinozi Bog i sveta ova nedjclja !" -. Vse rt-solucije bile so jednoglasno in z \elikim navduSenjem >proj(te. VsakokMt, ko se je glasovalo, je bilo vidcti neStevilno kvteku vzdigrijenih rok, vsaka je hotel'.! biti visja, da se bo!;5e vidi. S po-sebnim uavdiisenjem je bila f itana, poslusana in sprejeta zadnja. zgor.tj omenjena roolucija. Vollttc na Dolenjskem. Prol. Tomo Z u p a n je izd.d t.'kiic do volilcev na I)ol»;njsketn, v katerem naznanja svojo kan-didaturo in nagiaSa, da bi sta!, ako bi bil izvo-ljen, na strogo k-r s e a a 3 k e m, strogo a v-s t r i j s k o - d i n a s t i S k e in in v tretji vrsti na strogo narodncm braniku ter da hoce ostati tudi kot poslanec — neupognjen ynafiaj. ,E d i n o s t" je jako zadovoljna #s to izjavo in v posebnem clanku od torka po-zivlja volilce: Zdrazite 5e o volitvi g. prof. Tomo Zupana svojim zaslopnifcom na Du-naju — volite "neupogtjivega in tudi res neupognjenega znaCaj-moZa. — — Drugi kaiHidut g. sodni svetnik V i s n i k a r je itnet voiilni shod v M e 11 i k i, kjer je dokazal, da je vreden naslednik Su-kljejev, Zagovarjal je koalicijo, all s takimi razlogi, da je treba prav velik kos snielosli, da se je upal t njimi na dan. Ta gospod kandidat mora smatrati Dolenjce za straSno zarobljene ljudi, ki ne znajo loeiti niti me-seCne svetlobe od svetlega dneva. Kar Cudom smo se Cudili, ko smo Citali njegov govor. Ali so Dolonjci zafes taki, kakorgne si slika g. ViSnikar, to naj dokaze volitev. Ako ga Do-lenjci izvolu na podlagi takega programa. po-tem nioramo kar objokovati Dolenjsko, da je res — z deskanii ograjen kos svala od oslido Slovenije, Prav 2al nam je za tega gospoda, ki bi bil lahko res dober poslanec! Ali imata gg. grof Margeri in vitez Langer Se kaj volje, da bi kandidovala, nam ni znano. Nu, ako bi Dolenjci volili g. Visnikarja na podlagi razlo?.enega programa, zakaj bi njiu ne ? Zvrsevalui odbor narodne stranke naznanja v ,Narodu* od torka, da nikdo oglaSenih kandidatov se ni zavezal, izpolnje-vati resolucij shoda zaupnih infiJ, ki so ob-vezne za pristaSe narodne stranke. Sklenil pa je, da prepnsca pristaSem narodne stranke proslo roko. se li hote udeleziti volitve ali ne. „Tudi" nnrodnjakl. — Dezelni odbor kranjski dopisuje veCinoma nemSki z de?.elno vlado. Zato je predlagnl pos'iainn: H r i b a r v dez. zborn resolucijo, da se dez. odbor pozivlje, naj dopisuje vsem oblaslvoiu. razun vojaskim, v slovonskem jeziku. Hesolucija je bila odklonjena, kajtl proti niei so glasovali ,tudi* iiarodnjaki: Suklje, Klju» in — ! t — L a v r e n ft i ft ! Zalo^tno, kako za-losluo! Slovenci zasluzimo, da nas tepo s pal'uo po vseh kutili in koiuiir se zljubi ! Stajt'i'sko. — Slovenski de?,oltti po-slatici .so zapustili danes tedcn zbor in izja-vili po poslancii dr. Raday-u, ,da z o/.i-rom na vfterajftnji tudi od dez. glavarja pod-pisani Xaljivi preillog ueinSkih liberalnili in iincijonalnih poslaucev o I'cljskem uprasanju, s kateriui predlogom protestujejo zoper vsak nkrep, ki bi spo^loval kulturne pot robe in pedagogiSke ozire v korist slovenskt'ga na-roda ter progla^ajo Slovence na Stajei'skein V.a povsem brezpravnc; nadalje z ozirom na to, da je pri takih na/orih de/.elnozborske vcfine uvaZauje kaleriliknli Se tako opravi-ftcnih iiarodnih tirjatev slovenskih popolnoma izkljuftenu — ne morejo dalje sodelovali v dezelnem zborn". ril.'jt.r^ki Slovenri so od mnogili stranij brzojavno pozdravljali svnje poslanco radi tega odloftnega koraka. - Konservativnim Nom-ccm je bilo zal, da so Slovenci zapustili zbor: zato so takoj podali resolucijo, s ka-loro se viaiia poziva, naj crede srednje Sole na jii/ni'in Stajcrskem tako, da hodo dijaki veSfti obeiuu dezelnima jezikoma. — Vsi ftasopisi so se havili s tern i/.stoponi. »V a-t <> rl a n «1* in „H eichs post* Kta po vsem odobrovaia iz»top. nA v b e i t e r Z u i I u u g" je dejala, da Slovenci imajo v borbi za celj-sko gimiiazijo popolnoma prav in da se je tukaj prav ftuduo pokazala visja kullura N«!in-cev. Da slovauski lisli piftejo vsi za nas, je naravno. Vladi je jako uoljuli ta korak Slujer-skib Sloveiu-ev. Minister grof Wuriiibraiid je baje dobil nalogo. naj Slovence zoput pri -dobi za vstop v dezelni zbor. Cemu ? — V e s e 1 a u o v i« a je doSla danes leden iz zelene Slajer^ke. V Velenji je nainrcC- prvic zmagala narodna stranka pri obftinskih vo'.itvah. Tako padajo nomskutar-ske Irdnjave druga za drugo! Slava zaved-nim voJilceiu! Naproj zastava Slave! — Slovenski poslanci Stajerski so iz-dali do naroda ohsiren oklic, v katerem na-ziianjajo svoj izstop iz dezelnega /.bora in navajajo uzroke, ki so jib primorali do lega koraka. — Naj se hbevalci Se tako zvijajo in lazejo, ne morejo se opraviftili v nMi poMeno misleftih ljudij tele Evrbpe. 1 ,(*, r a z e i¦ V o 1 k s b 1 a 11* (konser- vativuo glasilo) misli, da celjska giuniuzija se osmije vkljub uporu libor.ilcev. Stajerski kon-servativci niso proti nji, a oui zastopajo vc-ftino nemSkega prebivalstva. Ko bo ta Sola ustanovljena, meni ta list, se slovenski poslanci povrnejo v de;.(.'lni zbor. — „Prva§ki Sokol" imel je 11. t m. obCni zbor; voljeni so bili v odbor: Jo-sip MozetiC, starosta, Vinko GregoriC, podsta-rosta, Boiidar Furlani, tajnik, Ivan Seraole, blagajnik; Ivan GregoriC, Josip GregoriC, Alojzij Sulift, odborniki. DruSlvo napravi na namest-niSlvo druga prenovljena pravila in ne bode mirovalo, dokler ne pride ¦ do za?.eljenega uspeha. Prav J Na zdar! ; — V V r t o j b i si prizadevajo rodo-ljubni moZje in mladeniCi, da bi zopet o?.ivili tamoSnjo ,Ci talni co", ki je pred Hi izboruo delovala. — Gosp. naduCitelj Z o r n bo pouCeval- petje. Cesar mladsniCi zel6 2el6. — To je prav vesel glas iz goriSke okolice. Rojaki! Casi so resni, zato zdruZujmo se, ogrevajmo se drug drugega, da bomo mogli s sloznimi moftmi in hrabrim srcem sprejeti slehern boj, ki se nam usili od ka-tere koli slrani. , Pod ruz nic a s v . C i r i 1 a in M e t o d a " za Dornberg — Prvaftino — • Jradisfte bo imela v nedeljo, 17. t. in. ob 4. uri popoldue v PrvaCini v ("Vdalniskih proslorih svoje redno letno obftno zborovanje. K obilni udelezbi vabi vljudno odbor. KatoliSka politiSka ("'.ital-nica v I'.epovanu priredi due 17. t. in. z.'Miimivo pustno veselico s prav raznovrsluim spoiviloin. K obilni udelezbi uijiulno vabijo p e v c i. — K oncer I podruziiiee sv. f'.i-rila in Meloda, o katerem smo ze zadnjift poroeali in kaleri se bode vrsil zaftetkom ineweca marra, obeta Slovencein na GoriSkein res krasen vefter. Vodstvo v petju sprejel je gospod Meiciua, ki je znan kot pravi mojster ua loin polju in ne miruje, dokler ne izvede prevzeti! nalogo dovrSeno, mojstersko. Sodo-lovala boilo tiiui gospiea Hafnorjeva, katere krasen glas smo inHi priliko obftudovati ze ])ii zadnjem koneerlu te podruznico. Pleinenite slovenske dame se trudijo in delajo ze sedaj ua to, tla bi bil koneerl v vsakein oziru ko-likor mogofte iiajpopolnojsi. Zato priftakujeino pa ludi lozko voftora, ko se bode koneerl vrsil. — V.'. — V P o d g o r i bo imelo ,Kat. bral. pot. drugtvo1* svoj letni obftni zbor v nedeljo dfte %7.. februarja t. 1. ob 4. popoldne v dn§§brtihi dvorani, h kateremu so nljudno vabljeni^vsi CC. gg. drugtveniki. - Odbor. Citalnica v SiSki — pri Ljubljani je imeta v soboto 2. t. ni. .Vodnikovo be-sedo*. Prolog je zlozil in govoril g. E. Gaugl. Citalnica v Ormofcu — na Sta-jerskem je zopet izvolila predsednikom g. dr. Ivana Omuleca. DruStvene vesti. „(x o r i S k i Sokol". V nedeljo od 1. do S. zveft.er bo plesna vaja. Zu vstop-niee se je treba oglasili. — Pies goriSkih siuzabtiikov v nedeljo, ki se je vrSil v pro-storil; »GoriSkega Sokola", se je sponesel nepricakovano sijajno. IMelezba je bila na-ravnost ogromna. Pies je pofta-tila tudi razna gospoda s svojo navzocnosljo. Vsi prostori so bili ukusno okraSeni z zelenjem, preprogami in zastavami. — Sokolova m a-§ k e r a d t na pnstni torek bo sijajna, kakorgne naSe drustvo baje Se ni videlo, Tak6 vsaj morenio soditi po mnogih pripravah, o katerih smo doznaii. Tudi k Kanula, S()l-kana, Podgore, St. Petra in druge okolice pridejo povabljeni gostje, nekateri V maskah in koslumih. • — Glavni zastop banke BSlavije* v Gorici je prevzel g. Anton J e r e t i C, trgovec s papirjem in knjSgovez v SemeniSki ulici v Gorici. Kdor ima lorej kaj posla s tern slovanskim denarnim zavodom (ki je lani daroval 200 gld. za nase Solske potrebe}, naj se obraca do novega g. glavnega zastop-nika. — „H r a 1 n o d r ii S t v o* v vipav-skem Sv. Krizu priredi 17, (. in, ob 4. pop. ilnmafto zabavo s petjein, pozdravoui, govo-roin in (Irainatiftniii) prizorom, K obilni ude-|i>zbi nljudno vabi - - o d b o r, — Hriilnii drustvo ,N ii r o d n i «1 o m" v Skrbini pri Koiuiiu priredi svojo p r v o veselico 17. t, in. ob 0. zvoeer v dvorani g. Fnina ('.otica St. 51. — tlstopnina za osebo 10 kr., olroci polovico, sodezi 10 kr. Na sporcdu so: petje, deklamacija in igru. l'ojejo domaci pevci. ¦•- Za obilno udeleZbo se nljudno priporofta ¦ o d b o r. ¦¦¦¦ VC.erknu bo imela tamoSnja .Hranilnica in posojilnica" redui letni obftni zbor 24. t. m. ob 2. pop. — Glej oglas v datiaSnji .Softi*. — Citalnica v Kobaridu je priredila v nedeljo jako zivahno plesno zabavo. Udelezbaje bila prav obilna, zabava pa jako 2ivahna. — Drugafte pa to druStvo preveC dremlje, tudi bralnica se preveft zane-marja. Tako tozi nas porocevalec. — BBralno drustvo" v Sebreljah je dobilo letps ta-le odbor: preds. Ivan Re-jec, podpr. Andrej Rejec, blagaj. zupnik Ivan KokoSar. tajnik Janez Lapanje, odbornik Andrej Moftnik. — aNarodnaCitalnica" v Bolcu priredi „bcsedo" prihodnjo nedeljo 17. februarja 1895. v prostorih gostilne „pri poSti*. Vspored veselico. 1. II. Sattner: ,Po zimi iz Sole*, meSan zbor. 2. S. GregorftiC. „Ra-beljsko jezeto", deklamacija. 3. Anton Ned-vftd: „NaSu zvezda", meSan zbor, 4. Zive podobe. 5. Kam. MaSek : „Pri zibeli", meSan zbor. 6. Igra: ,Srce je odkrila". 7. Fr. S. Vilhar: ,Lunica", meSan zbor. Po besedi prcsta zabava. ZaCelek ob 7. uri zvefter. Vstopnina: za ftlane 20 kr. — za nedane 30 kr. Uslop otrokom prepovedan. K nmo-gobrojni udelezbi. vabi uljudno odbor. — V Rojanu pri Trstu bo imelo pevsko druztvo .Zarja" veselico prihodnjo nedeljo ob 8. zveCer. Spored je obsiren in zanimiv. Po edinoru bo pies. — V S k e d n j u pri Trstu je imelo veselico pevsko druStvo ,Velesila". Petje je bilo izborno; pell so mladenici in decki. Sodeloval je tudi tamburaSki zbor „Tr2aSkega Sokola". — V D o 1 i n i (Istra) imajo bralno in pevsko druStvo .Vodnik", Dne 34. t, m, priredi veselicc po jako izhrane;.? sporedu, Vcseli nas, da so zaCela rasli narodna dru-Stva tudi po Istri, — KatoliSko delavsko drustvo v Ljubljani je priredilo velik pies v nedeljo v proslorih starega strcliSCa, kjer se je vrsil prvi slovenski katoliski shod. Ude-lezba je bila ogromna, in do 5. zjuiraj je trajal Sivahen pies, a Se dalje potem je bilo vse zivo v tistih proslorih. Pies so pocastili z dohodom tudi udje komisije za drugi katoliski shed. Razgled po svetu. Drfrivn! zbor se snide zopet 19. t. m. Zaftne se razpravijati drugi del kazenskega zakonika (zloCinci in pregreSki.) — NaSa poslanca odpotujeta pravoCasnu na Dunaj, da se udele?.ila le prve seje. Radovedni smo, kakd se bodo obnaSali pa zanaprej slovenski koaliranci, ko so slovenski zastopniki v Stirih deZelah inorali zapustiti deZelne zbore. Po naSem mnenju je zdaj zadnji Cas, da izstopijo iz koalieije, kajti Cudno bi bilo, da bi slovenski poslanci mogli ostati v dezelnem zboru v zvezi z onimi nasprolniki, zaradi katerih so v Stirih dezelah Slovenci zapustili dezclnc zbomice. RazSirila se je z Dunnja novica, da vlada misli razpusliti drzavni zbor in da je dala Ze imlog dczelnim naCelnikoni, naj takoj zacno priprave .-a novo volitev. V DrivMaimh je umrl za kapjo llnan-ftni minisler Tliumniol. V tlrolskem doz. zboru je bila 8. t. in. ostra razprava zaradi solskcga zakona. Pel duhovnikov je namrec odloftno zagovarjalo predlog, naj se na enornzrednih ljudskih So-lah nastavljajo Solske sostro, Predlog jo bil sprejel. Zdnj je na minislerstvu, dti la zakon prodlozi v potrjenjn ali no. Na Uiuinju so snido 21. I. in. shod mestnih odposlanccv iz vse Avstrije. — Z Dunaja brzojavljajo, da MladoCehi bodo pred-lagali v zbornici, naj se poslavi na ztdozno klop nolranji minister Baquclicm zaradi kr-Sonja drzavnoga zbora, --- V nedeljo je bilo na Dunaju devot javnih delavskih shodov, ki so se vrftili miriio. Vsi govorniki so nnglaSnli, da dalavci inornjo z vsoiui sredslvi propre-Cili novo volitve po sodanjem volilnein rcdu. Dunaj 14, fobruvarija, Delavci so sklo-nili v torek zvefter povodom parlaiiientarnc soareje pri Windischgralzu priredili vclikn" (leiiionsti'i'.cije. Dunaj 14. fobruvarija, Pouofti iz Ho-lega grada doSla poroftila, da je v Sollji buknil iislanek in jo bezal Koburzan, so iziiiiSljeiia, (II e roli u II. I'ebruvai'ija, V vftorajSnji seji je drzavni zbor vsprojel odpravo diktil-torskega parngrafa za Al/.ncijn in Loluringijo proti glasovom koiiHorvativne, dr?.avno in narodne stranke). Arco 14. februarja. Plucnica nndvoj-vode Albrehta naproduje. Razgled po slovanskem svetu. Proslavn StrosNiiiaycrJcYC oseiudc-sctlctlllcc. — Due 4. t. in. proslavil je sko-raj ves slovanski svet slavnoga moza, ki je do vrSil svoj 80-letni rojstni dan. Ta moz je po vsem olikanein svetu dobro znan, kajti on jo proslavil ne sanio hrvaSko ime v tujini, temvee ju^ne Slovane sploh. Da njega cenijo in ljubijo vsi slovanski narodi, dokazujejo mnogoSlevilne brzojavke, ki so doSle slav-ljencu pri tej priliki. Do 300 brzojavk je prispelo iz vseh dezel naSega razSirjenega cesarstva. Slovenci niso pozabili svojega Ijebljenca, anipak so kar tckmovali iz posa-micnih dezel in mest, da tmi ^doka^ejo svojo ljubezen. Tako n. pr. sama Ljubljana je od-poslala do 20 brzojavk, Slovenci iz drugih mest, kakor Gorice, Trsla, Novega Mesta, Mozirja, Postojne, Ptuja, Ormoza, Metlike, Kranja, Skofje Loke, itd. niso zaoslali. Slo-vani is-. Prage in ViSehrada (CeSka), SofiSe (Bolgarska), Sarajeva, Travnika itd. (Bosna), Belgrada (Srbija), TurC - Sv. Martm (Slovaki), Poljaki iz Galicije spomnili so se blagega inoia. Sam Zagreb je odposlal do 60 brzojavk : Dalmacija se je tudi odlikovala — a Heka ni pozabila sloriti svoje svete dol 2nosti. Ti pozdravi so priCa o velikem spo-Stovanju, kalero imajo vsi Slovani sploh do via-dike Strossmayerja, kateremu .naj VsemogoCni podeli moft, da dozlvi dobo srecr.cjsih dne-vov zn svojo ljubljeno HrvaSko, koja mu z nami Slovenci vred ostane vedno zvesla ftastilka. Zivio mnogaja ljeta! Iz Hrva§kc. — Kakor je razvidt.o iz hrvaSkih Casopisov, v HrvaSki bodo kmalu volitve v jiupanijske skupSCine. Hrva5ka-Sla-vonija je razdeljena na sedem velikih tupa-nij (pri nas so tern sliCna okrajna glavarstva); v te Zupanijskc skupSftine si volijo davko-plaftevalci svoje zaupne mo?.C*, ki potem v njih reSujejo razna gospodarska upraSanja posamiCnih Zupanij. Da se tudi pri teh vo-lilvah ne postopa uprav pravilno in da niso svobodne, je ob sebi umevno, kajti v istih skupSCinah ne sedijo popolnoma neodvisni hrvaSki rodoljubi. V tej ali oni skupSCini je sicer sliSati glas opozicije, no to je bela vrana in Se ta le glas vpijoCega v puSCavi. Te skupSCine so urejone po tnadjarskem uzorcu in niso prav neumestne, kajti vaznosti na gospodarskem polju se jim ne smc odrekati. Ukljub temu, da so namenjene zgoij v go-spodarsko svrho, je v skupSCinah tudi poli-tiCne primese, ki upliva na javnost. Uradne ,Narodne Novine" priobfiujejo sedaj oglase davkoplaCevalcev, ki imajo vo-lilno pravico pri teh skupSCinah. Iz teh ogla- '*> sov ¦ je razvidna davfina mofi posamKnih davkoplaCevalcev. Tako n, pr. v zagrebski zupaniji so davkoplaCevalci, ki plaCajo nad 25.000 gld. letnega davka in sicer ta je baron dr. Geza Rauch (sin bivSega hrvaSkega bana), za njim se vrste drugi s 15.000, (nadskof PosiloviC), 10.000, 6.500, 5.700 do ukljuCno najmanjSe svote od 330 gld. — Pododbor hrvaSkega sabora v Za-grebu je razpravljal preteCeni teden novi gradski (meSCanski) zakon, vsled kojega se znatno spremeni voiilni red, in autonomija posamicnih mest bode posebno raztegnjena. V sedanjem naprednem stoletju bi morali biti vsi proti nazadovanju in — stegi, no tako ni v onstranski polovici monarhije — in radi tega tudi v HrvaSki ne sme biti dru-gace, nego le po znanem prekodravskem re-ceptu. Ta naCrt pride na dnevniredv sa-boru v jedni prihodnjih sej. Opozicija bode, seveda, proti njemu. — Pri Oseku v Slavoniji je umrl to dnij 84-letni kmet, ki je zapustil 260,000 gld. premozenja; odloCil je tudi 20,000 gld. za corkev, Bil jo zel6 varCen in marljiv clovek, Propad Hrvntoy v Slaronljl In Sroiiiu. —V BPosavski Hrvatski", ki izhaja v Brodu na Savi, opisujo nokl rodoljup uzroke propada Hrvatov v Slavoniji in Srenm ter statlstiCno dokazujo razmerjo mej letom 1800, in 1890. Tako n. pr. do-kazuje zn dijakovsko zupnijo, v katorl jo bilo I. 1860. lo 56 zidov, da Jlh danos Stoje 415, zraven teh so so tudi katolicani pomnoJSlli in sicer s priseljenimi Nemcl in Madjarl, Da hrvaSki narod Stevilno tako pada, uzrok jo najveC nenravno barantanjc vaSkih .bablc", krivi so -- tako so toJii gospod pisutelj — uCitelji, duhovsClnn, oblastnijo in sploh vsi jnvni clnitelji, ki narod zadostuo no poncujojo, Clunkur prlporoCa na koncu, da so rodoljubi znrosno potrudijo delovati na to, da bi enkrat prisli v okoin nonravnosti, ki jo odlna kriva propada. — V korist clovofilvu samomu bi Uio, ako bi so uvntovali pri Hrvntili ti v reRiiici zalostifi odnofioji. V Iffudjumnrju (dol llrvasko, ki pa jo ziifilopan lo m ogorskem suborn, spada pa p^od zaurobsko nndskofljo) in sicer v inostu (liikovcn jo a\\a to ctni dr?,avnozboi'Bka volitev, pri katorl jc zmagal kandidat llbo-ralno stranke, sedunjl ministor Vlasics s 60 glusovi vecino proti kandidalu ktnoCko kalo-liske stranke, itupnfku Majoru, ki jo dobil 1220 glasov, K lihoralnl zmagl so pomngnla bodnla in slrahovanjo. Jodnoga BvoCenlku, ki jc ugiloval za katolisko stranko, so ublli. Tako vsaj porodijo lisli. V dalnmtlnskoiii doXolnoni ssboruse kavsajo hrvaSki radikalnejsi s hrvaSkimi opor-tunistiskiiiii poslanci na vcliko veseljo nuto-nouiaScv in Srbov, ki seveda tudi tukaj ka-2cjo svoj separalizem. To je Sulostno! Kakor poroCajo iz Zadra, dne 12. t. m. je bila zadnja deielnozborska seja, pri kateri se je sprejel predlog poslanca Biankinija in tovariSev, da naj vlada pohrvati pomorsko Solo. Za ta predlog si) glasovali — Cujte in strniite! — tudi Srbi, ukljub temu, da so nasprotno obljubili svojim zaveznikom avto-nomasem. Da bi bratje bili vedno tako lepo slo?.ni! — Poslanec DubokoviC je izstopil iz dezelnozborske hrvaSke veCine, da se takd sijajnim riacinom izreCo proti svojim soiniS-ljenikom, ki so v zboru glasovali proti zjedi-njeniu s HrvaSko. — Sklicaloljo javnih shodov v Dalma-ciji v prilog zjedinjenja s HrvaSko, — mej kalerimi so dr. T o m m a s e o, dr. T r u m b i ft,, dr. Mihaljevic, dr. Skarico — na» merujejo jkazenski proganjati. - - V de2eli mnogoStevilnih zaplemb casopisov, po do-maCe pri nas je — vse mogoCe.l Zakaj bi jih preganjali ? Ali zat6, ker lioCejo pridobiti pisanemu zakonu veljavo? Poglejmo katerokoli.Stevilko uradnih BNarod-nih Novin" in tarn bomo Citali: „Ban kralje-vine Hrvatske, Slavonije i Dalmacije imenovao ...." Ali (glej uradni oglas od 7. t. m.): .Sjcdnica sabora kraljevina«grvat.ske, Slavonije i Dalmacije ukazujem za petak 8. vcljaCe itd." in podpisan jei Predsjednik sabora kraljevina Hrvatske, Slavonije i Dalmacije: Vaso GjurgjeviC". Vsi zakoni, ki se sklcpajo v hrvaSkem saboru, sklepajo se tudi za Dalmacijo in kot take jih potrdi presvetli cesar. Ako torej rodoljubni moZj6 sklicujejo shode, da bi zahtevali izvrSevanje teh zakonov — kak6 jih je mogoCe za to preganjati ? Ne verujemo. torej takim glasovom iz Dalmacije! Starlne lz rlmsko dobo. — Kakor poroCa »Narodni List", naSli so v Arbanasih pri Zadru, kopajoC temelje za noko hiSo, dve Sari, ki ste okraSene z raznimi predmeti iz rimske dobe od prvega veka pred Kristu-som. Po mnenju strokovnjakov so ti predmeti zelo zanimivi. Lastnik jih je poitarih muzeju sv. Dunata v Zadru pod pogqiwn, da., bodeta napisa v hrvaSkem jeziku, Boseuskl ploiuldl. — Iz Desne javyajo,. da'so v nekem samostanu naSli noko veC stoletij staro knjigo, ki kaze rodoslovje bo- sonskih kral|ev, Knjiga je iz casov, ko so bili tedanji iooseriski vladalci v dobrem odno-saju z ogerskim kraljem Karlom Robertoni in ko je bila Bosna Se izkljuCno krSCanska. Od plemifiev, koje naSteva ta knjfga, jih je danes do 300 mozkih glav v Bosni zivih in je descti del istih mohamedancev. Na podlagi te knjige nameruje veCina v njej imenovanih oseb prositi Njegovo VeliCanstvo za povrnilev plemstva; mejtern pa je 2e Mehmed-beg KapetanovitS zaprosil grofovski naslov. Kakor je razvidno, Bosna tudi v tern oziru napre- I duje! V foskcra dezclncm zborn je Mladoeeh dr. Podlipny predlagal, naj se zboru predlo-zijo vsi drzavni spisi, ki se nanaSajo na dr-zavnopravni polofcaj Ce§ke. Predlog so izro-eili proracunskemu odseku. V raoraTskcm de&clncin zbortt so sprejcli predlog, da se m'ede v Sole kot obvezni predmet tudi drugi dezelni jezik __(raenda CeSCina).^To je ludLznak Casa! — V jedni poslednjih sej je predlagal dr. Zafiek, naj se podeli podpora za CeSko elnografeko razstavo, ki bode v Pragi. Ta pifidlog so Neinci odbili. Predsednik prire-dilnega razstavnega odbora* za Moravsko, Vladimir Lnzansky, je daroval vsled te od-klonitve kot odSkodnino 2000 gld.; temu primeru bodo sledili Se drugi Ce§ki rodoljubi v Monivski v dokaz Nemcem, da tudi brez podpore dezelnega zbora more CeSki narod v Moravski pokazati svojo mo<5. Tako velju! Poljakl Slejejo 16.320.000 prebivalcev. O'i Mi spada 8,170,000 k Rusiji, 3,400.000 k Avstro-Ogerski, 3,35.000 k NeraCiji in 1,300.000 jih je v Ameriki. Iz SIoya§k« poroeajo, da je evangelic siniorol (predslojnistvo) v turcanskem sv. Mnrtinu poslalo prosnjo na Njeg. Veli-fanslvo rnili znanth ustanov sinodalnega za-kona, po kalerom je madjarska geometrija tako rnzdeliln slovaSki cerkvena okrozja, da iinsijo Madjari veCino po vseh zavodih in da je s torn krSena avtonomija evangeliske cer-kve. — Ubocri bralje nasi na severu imajo So ImiSo borbo proti Madjarom, nego mi proti L. bom. V Crnl Gorl gre na prometnem in drupem polju vedno na boljSe. „Glas Crno-gorca" je objavil te dni proraCun, v kate-rom se nahajajo veeje svote za izdelovatije cest, posit *enje moCvirjev in za raztte pro-svetnu-znanstvcne zavode, kakor n. pr. gitnna-zij in inlernat v Podgorici. — V Tusini je timrl dae US", m. m. Novica Gerovie, crno-gorski vojvoda in junak, ki je 1. 1840. po-sokel Srnaila Agu-C.engic'a, kojega je pokojni hrvaSki ban Ivan Maziiranid opeval v brez-smrlneni epu „Geng\6 Aga". Slava takemu junaku! Iz SrMje. — PoroCali smo o razsodbi, ki je bila proglasena v Belemgradu proti Ce-bincu in lovariSem dne 12. jan. Prizivno sodisce je izreklo dne 3. t. m. tudi svojo sodbo, s katero je Cebincu zvi?ana kazen na tri leta, dru. Dinicu, K. TanSanovieu, Dobri Ruzi6u in Stojanoviea je pa znizana od treh na dve leti, pri trojici pa je potrdilo prvo razsodbo. — Srbsfci knjizevnik Ljubomir Nenadovid je umrl v 09. lelu dne 2. t. m. — V Belemgradu so zaprli dne 4. t. m. osem trgoveev iz najboljsih krogov — mej njimi je tudi bivgi radikaini poslanec Lazar Bo&kovte, ki so v zvezi s ponarejalci srb-skega denarja, koje so pred Casom zaprli v Budiropesli. — Dne 30. m. in. je pricel izhajati v Belemgradu nov nemSki dnevnik BBel-grader Zeitnng", ki se peLa le z gospodarskimi upraSanji naBalkanu. V Srbiji so se zjedinile vse tri politiCne stranke, to je: liberalna, radikalna in na-prednjaSka v svrho, da zaprosijo zopetno povrnitev ustave iz leta 1888. To je — kakor utriestno pristavlja „Posavska Hr-vatska" — prvi tola^ilai glas iz Srbije. ltuska izlozba tiskarstva. — Ome-njali smo jo 2e zadnjiL, zat6 ne bomo do-slovno objavljali oklica, ki nam je doSel v .ruskem, hrvagkem in koneCno od nekega prijateija V s'.ovenskem jezikn. TiCe se v prvi vrsti tiskarjev in izdajateljev Casopisov, a kot taki smo izpolnili svojo dolinost ze Timc-li teden.-0 svojem Casu bomo kaj vecporocali o tej razstavi. Knji&esnost. „Slovanska kiijizniea". — Izsel je 35. snopifi, ki se razlikuje od dosedanjili po zunanji lepSi obliki in po obsega; iiua namrefi G tiskanih pol. Cena za narofinike 15 kr., za druge pa 18 kr. —PrinaSa pa dve krasni povesti iz slovanskega Xivljenja. Prva se imenuje „6or j u p a na s a kupa" in je zajcta iz tuzne ,zgodovine nadlabskih Slovanov v 10. stoletju — iz prav tiste dobe, katero razpravlja JuiCiceva tragedije „Tugome r". Povost je prirejena za Slovence iz poljSCine. ..... Druga pove&t je zajeta iz bo- sen-*kcga zivljenja pod naslovom „Kazan-Cif-ic. Prav zanimiva je. - Ne dvomimo, da boste obc povesti ugajale eitateljem. Kiiji/nka za liilaclino. Og. ucitelji na ijlovenskem so nabrali doslej kakih 500 naroCnikov. Upamo torej, da jih bo v krat-kem toliko, da bo temu podjetju zagotovljen obstanek. — V nabiralnih polah ni bib po-vedano, kdo ni dobil prvega snopiCa. Zat6 prosimo, naj vsakdo reklamiije prvi snopiC, kdor ga nima. — Drugi snopic izide zadnji dan tega meseca, kakor smo nazna-nili. Obsegal bo okoli 8 tiskanih pol. — Bo-jimo se, da pojde kmalu tr"' za dobre ro-kopise, na kar opozarjamo na'e pis:'' je. .Koletlar" za gori§ko nadskofijo, pose-be prirejen, stane le 25 kr. — Pri razpeCava-nju tega kolecfarja smo doziveli prav neljubih sluCajev. Ker knjigotrstvo pri nas niti v po-vojili ni, morajo si zalozniki in izdajatelji knjig pomagati s tern, da razpoSiljrijo knjige po pogti na ogled; kolikor knjig mu pride nazaj, toliko poStnine je izgubljene (fiestokrat zgiibi tudi 20 — 50% knjig.) Ali mnogi prejemniki uprav brezvestno ravnajo z zaloz-niki: preCitajo knjigo, zamazejo jo in po nekaj tednih lep6 vrnejo, a zaloznik jo mora zavreei, ker ni vee za prodaj. Nasega „Kole-darja* smo dobili precej veliko nazaj, a skoro vse mora mo zavretfi, kajti straSno so oguljcni, zamazani, raztrgani. Vidi se pri mnogih, da so jih gospodje prav do konea preluhtali, cel6 zaznamke t?o deiali, s Crnilom jih okapali, potem pa zapisali „Rctuor — ne sprejmem". Lepa hvala za tako ravnanje! Kolek in po§ta za vsak iztis veljata 10 kr. (s poloznico po§tne hran.), a gospodje naj sami pomislijo, ali je vestno tak6 oSkodovanje zaloznika, ki se posteno trudi, da izda koristno 'mjigo in jo razSiri med svet po edino mogo'-ein naftinu. In tako so dHali mnngi gospodjp, katorim je najvefja niCarija teh uhornih 25 kr. — Enake pritozbe so spInSne na Slovenskem; vsak slovonski zaloznik bridko tozi o takem ravnanju prejeninikov, ki niC ne pomislijo, ko!:'v, fikode delajo s torn svojemu bliznjemu. Kdur knjige ne misli kupiti, naj jo iakoj vrne, pa cisto in nepokvarjeno! — Za do-datek smo dobili od nelije porocilo, da sti dve rodbini prepisale glavna dolofiila o pra-zhikih, postih in vzdrzkih* a potem je „Kolo-dar" romal jako zamazan nazaj v Gorico. Ali je posteno tako ravnanje, sodijo naj citatelji. (Za vsak tak6 pokvarjen iztis imamo 15 kr. Ciste izgube.) Druzbii ST. Moltcrjii. — Bilo bi od-veC vsake besede v priporofiilo te naSe druzbe, katero nam zavidajo celo vefiji na-rodi. Vsak Slovence jo po/.na in ni mu je potreba Se posebe priporotati. — Tudi lctos dobe dru«' miki (i knjig, katerih Stiri so ze dotiskane. — Molitven'k „S v. J o z e f" ob-sega 24 pol. Kdor zeli imeti to knjigo V(«-zano v platno z r." .^o obrezo, doplaCa 40 kr., v usnje z rdeCo obrezo 50 kr., z zlato pa 60 kr. - Krasna knjiga je tudi „Pod 1 i p o*, ki obsega 30 miCnih pesmij in povest „Grizki gospod". OkraSena bo z mnogimi slikami, ki so bile izdelane na Dunaju pod nadzorstvom pisaielja samega. — „U m n a ?. i v i n o r e j a" bo cbsegala 13 pol. — Kras-nih ,Zgodb sv. pisma" izide drugi snopic. To je knjiga, na katero smo Slovenei lahko zares nad vse ponosni. Novi udje dobe za doplaCilo 50 kr. tudi prvi snopiC. Cas za uptsovanje je do konea tega meseca. Kdor zmore en goldinarCek, naj se takoj oglasi pri poverjeniku. Heimeberg-Scide ! — nur Hcht, wenn direkt nb meinen Fabrikcn bezo}?en —• schwarz, weiss uud fSrbig. von 35 kr. bis 11.14.05 p. Meter — glalt, gesireift, kairiert, gemnstcrl, Damaslc elc. (ca. 240 verscli. Qual. und 2(MK) rcrsch. Farben, Uessins etc.), potto- und stauerfrni ins Haus. Muster umgehend. Doppeltes Briefporto n. d. Schweiz. Seiden-Fabrik G. Kennobcrg (k. ii. k. Hon.) Ztlrltli. Gostilna Antona Vodopivca v Trstu ulica Solitario St. 12 priporoJa se rojakom iz GoriSke in drugini Slovencftn v Trstu, kajti v istej se tocijo le pristna vipax^ska Crna in bela vina iz pryaSke ob6ine In s Krasa. PriporoCa se posebno Slovencem, ki pt'idcjo m opravkih v Trst. Kuhinja prav dobra in po ceni. OKLIO. S lem se javno oklieuje, da: 1. fob graf Anton .losip IvanSchraalz, rojen 14. rnarca 1859. v Ljubljani na Kranj-skem, stanujo^ v Goriei v Avstriji., sin zakon-skih: davkar Ivan Sehmalz, umri v B ros-s n i I z - u, in Leopoldine Steinberg, brez stanu, stanujoCt v Gradcu; 2. in bresposlena Ana Ida Viljemina Ni ggl, rojena 26. avgusta 1867.1, v Gradcu, hci zakonskih: fotograf Henrik NiggI in Ana II i e b e r, oba stanujoca v Dusseldorf-u, hoCeta skleniti zakon. Oklic zakona se ima izvrSiti v obcinah Dusseldorf in Gorica. Dusseldorf, 1. februarja 1895. PoroCni urad: L. S. ' K1 a p d o r, s. r. Dr. Jos. Stanic odvctnik v Gorlci je odprl svojo pisariio v Gosposki uliei St. 13. I. nastropje. Uhod z dvorfiki na Ievo. Ob potkih in sobotah je po npravilih zadrzan drugod. Podpisana zadrnga priredi dne 24. sveeana t. I. popoldne ob 2. uri svoj redni letni obcni zbor v prostorik g. Petra Jur-raana. ¦Dnevnf red: 1. Porodilo tajnikovo. 2. Porocilo blagajnikovo. 3. Po-samezni nasveti. Vse zadvume ciane vabi uljudnu vodstvo „Ihanihiif;e in posojilnice" v Cerknom na Go-I'iskern. V glasovirjii podtiftijf< izvrstno v fn>nco«ket», ticrn^kf-in in slovonskein jezikti, neka gospodiena po nizki cenu PopraSati je nalanerioje v Tiskarni. Elizir Iz kine in zeleza Cristofoletti. Ta zelodCni elizir je edino zdravilno sredstvo te vrste, ki zopet podeli tek in okrepCa zelodec. Okusa je prav prijefnoga; v njenrr sta kina in zelezo v slaini obliki. Mnozi krvna telesea in premaga anemijo. — Pro-da ja se po CO kr. sleklenica. — Neobhodno za sibke Ijudi in tiste, ki so na pott ozdravljenja. ;{ Za trgovce in krosnjarjo! Ni|lioI|sc in ii i|- ((11(|SC kllpOVlilMt /.i w vi^lc ,11,,/U II' /( Mskl IIOg.lMCl . J ago i |ovo puilo, lobu' ltd v lm.ir-mski /diigi Jos. Manill, Dunaj I Sdiudl^is^ • (Ik i WipiiliiMi-niw 18) Nujtot ni sit > ttzpo-stijur t po zd(znhi ?« po-,tl ntt is <• Sluzba cerkavnika in oroSjavca v BGiobmskcm Llo-,tMtu ni KotoUein si> more nastopiti do 1. ipnla. Dohodki t.o \ denaiiu okoli 270 gld, prej \U, kakoi mini, pol|d |e 12 bitno\ posohf, ,iko ga s. in no ui ii.i obdolili, liliko v nijem d.i Piosilti moia biti v oi„'Ij in;ii dob i i. i/ui|en, o/enjen in moi i!a obi dobra pevci bill, kct jo \-,.iki dm -\ ihni s petjein in pcni !o ob nodel|ih piabi" bt i-novanie ptosto Piosild n.i| so o!)uk\o do cerk\Liicgi pitdslo|i.is|\.i v GnbuiskuM hlo-Stru" (btiit Guffon) K a i n I e n Po-,1,1 Gu>-binj Giifftn Kotosko. * Za Asako f.uo, /i \siki po^lno ui uliii » » okni 111 /j ^sako okohco, kioi koli \o si « ljudsk i -o! i, •,(> M/uniiKi, spo>,!o\.mi m ** * kiepostni o»obu sot * | opnmiik in posrediiik » * piou wednem j)0>Uapskem /...iu/kii oil * « nekega .nstrijske^H hnuii,negi /.i\odi * * pr>e \rste nistavh.'. Punudlie pod » 4S Jll.SOi1- Griulee postf tisfmt. 5i Yozni listi in toronii listi > Ameriko. Kr.il|e\t>ki beln'i|&k.i po^lni puobiub „Rc(l Steam Linie" u Auberpona dirokluo \ New Jork Sc Philadelfijo koncesijonowina frla, od c.kr. a\«,tii)»ko \lado Na ltpi.tbanja odgo\aija loCno: koiiceaijo\ati zastop „Red Star Linie" na DUNAJU, IV Weyringcrgasse 17 ali pri JOS1P-U STRASSERJ-U Statbureau & commercicller Correspondent der k. k. Stoalsbaltnen in Innsbruck Javna zahvala Ptnlp'muM hrehnn o xvojem kakor v hnemi sorodttikov Mijtuph'jw zahvalo twill onim, ki no a priliki smvti mojega nepn-ziibuegn sup ruga, ozii'owa brute, strijat, &] UrXLlJ fiisnct/n posestniku v Pnutnni ua kaU'i'i kuli intent izrazili avtije mtmtje. I'osebne tlolznost mi je zahvaUti ilouiurcga atatiteua goapoibt zupiiika, g. zitpnika z Voger-.fkega,g. vihirju z GradiSm, sfaeno zitpuuatuo iz Dornbrrga, do-uuta nbrinski zantop, shuwo Veteranako dnistvo iz Dornberga, Ri-hembcrga in Certiir, n" r<'h Jim g. voditel) P.avlka iz Dornberga, reteroii/iko do,nac<> gndbn; xlavno drusfuo „Prca§ki tiokol" za du-roraiii krasni venec, dalje blage dmnuw pevce za ginfjivo petje. Ii<>g plaraj vsem. V PR VACINI, dne 11. februarja 1MZ. Marija Gulid. 1 ^ _ 1 I b'* a I 1 3s 1 1 H '7 1 « - 1 I .- j 1 a = m | 2 I© I | |1 !???=1 1 ^ 1 ^ II 1 X3 f± 1 N ^ 1 "^ r"i 1 alo * I \> l^Sj I0 W^m 1 —1 Jgll o F m mm®. I y •= N 1 \Tf) 'ji'^'wrnnmiim | 1 Razglas. Naznanja se, da javna drazba zasliivil IV. fielrtleta t. j. mesocev oktobra, novembra in decembra 1893. zaiinc v poncdeljck, 11. innrca 1895. lor .so bo nadaljovaia naslodnje i':elrtko in pouedoljke. Oil rnviinteljslv'st /iistnrljarnlcc in z njo zdrtizone hranilnicc. V Goriei. dne 8. februvarja I8')5. 800 hektov pi.ui^.i, kol vudi ti^l(nri slhotic.i in Ini- pillOX'.l i i/po-il!,! \ sodouli ll llllvO pll 111 ki. Mm. I/U-.IIII Mill, SVO| plidflln, po 17 kl lift I Jos. Kravagna uno^iadnik m /r'ih //iti,i v l'tii|ii ilMl.ni) Seme izvrslnega, pravega KaSeljskega zelja piod.in po ">0 ki i(> ri Hum Iirn.icij lli'r cin.l v (Ior«ti|(in Ivi-I| p Z.1I01.' in Ivi iii|->k(in. D odsli.iiiiujoi:e t(l milo 1 i/lopl|,i|rce doma6e arodstvu Vdik.i •.liklimut I dk. T.1111 -.i- Midi dolii Prasko (lomaec /dravil to st« ,1.1 I ¦M\ 1"^^ »I I 1 u i/boiliii kiko kiisin. dstiiin /iliuij. 111 le • >ii|< 1 in I 1 [>.l I. 1 lull bh/i bol. iiu V iknlljicah po 35 kr in 25 kr po po-iti 6 kr wo6 \i -. Ii .1 lib /u. til (I III III I B. Fragner Praga st. !>0M«4. M.ila stra- 1111 1,1,11111 l „]UI Ollll' Lekarn.i „k /latnomii dr/.n-iieiiiii jalmlkif' J. PSFRHOFER 'ja Dunaj. I, S hi ar iM* s t r a s s e Kri 6istilne krogljire prije univerzalne krogliee sum j iko innOpO bolt/ni| 111I0 ubilil,", k|i»i imeiun me. /.t lti/i|0 s|(,lii|i inn {)o\st| j»i i\ki. ki » kopli ^n to kiorrI|H o /in- ,/\isluo iM^uiko alt /.V IllllOr'<) lit -t tit tl| s() tt klO„ll(0 sp|()s|io I.l/slljtli, in bi ne until \si| m tlo /.U'V'o ti i/bonugi doinutgi ^n |sl- Jlmv't /diivmkiso pnpoioif v, li in pupoiotiin ,n t< Uiv'u' ktf'lom.ue sU([. stvo, \/l is'i pieiti vstiu bolt /nun M 11 ista uy> \slod sl.ibi prcli.Mc 111 b'< d ubttnikcij Od ten kitvln stmt 1 sk.itljiesi s 15 kro-luMiui ii kr., 1 />itek s (> sk.itljtc.iini 1 arid. 5 kr.. it st jH)s|,e m h rikov n o pio'i pow< t u pa 1 arid. 10 kr. T.i s( pupil, \pos'|( dm 11 in /in si k, pott i 1 s| mi pos'innt puist i j)osilf,iU\ 1 /vitek kuvhc 1. r'ld _>"> ki 2 /1 ilka 2 -.Id. .0 ki ! /\ilki * gld k"> ki , 1 /vitki I rdd. il) ki :> /\itko\ 3 Pld 2 ki , 10 /\i'ko\ 'l e'M -0 ki (M uy ko je-don /vitek so ne mow po-i!|ati.) Pros! se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri Llstilne kroglice" /.ilite\ali in na to pa/iti di 11111 inpis m pohmui \stk< «,k ,tl no na lunodilu 0 ¦iporabi stoitu potlpis J. Pserhofer in sior / rudecimi tik. t.11 BernbarilKiski Alpsnkrautsr cil W 0 Bcrrhard 3 11 Brzgeiu pcaga tslail.g v vsei nimii Stck'erlce ', 2 gld 53 ' • stekl 1 ;M 40, ' l st 7D kr Bal/am zopor ozobHm^JJflJ,': Zivljoiuska t^tMica ^, t'j'i'u ' uk ill Lr s. , os'S no piostn i>osil, m.o b.'ki Sok od ozkoija trpotca ^: fr Mjakeivski prasck za pi>i u^l 1 sum '>U ki " ' l°stnin< P'"-1" 1 ">ilj«t\i,o t.O kt Americaiisko innzilo ,°fn at "1 Tannochniii-noinada /; ,1,,nJ*r5J* 20 kr sr.as'w 71 rist [Mi 1 1 iwoi 2 wl I Prasek zoporpotno noa«N;j»;hk^ Univerzalni obliz C/-!o*V i kl s postnuu pn..io iMs.il.'u.o 7, kr . B.mi« ,.nMo i,r.iljiU«o 7. k poj.ij.tv.jo 0-, kr l e ' st pi°,0 I nivn zalna cistiliia sol ^.ft., ¦ttkliiun >0 ki ilonmt sinlsUopioti shl.i ,,„!,,m )/iu>j 1 (rl.l A Angclski balzam, l "¦' : Razcn tu imenovanih prepratov so v zalogi Se vse v avstrijskih easnikih o?la-§ene tu- in inozemske farmacevti?ke specijalitcte ter se poskrbe vsi predmeli, katerih niorda ne bi bilo v zalo^'i, na zahtevanje toeno in najecneje. Posiljalwe po post! izvrSujejo se najhitreje- proli temu, da se pr j vposlje denar, vef-je na-roebe tudi proli povzetjn zneska. Co so preje vpoilje denar (najbolje s po iino nakaznSco), potem ja poitnina mnogo cenejia, nego pri posiljatvah proti powzotju. 5