Stev. 256 TRST, v četrtek 14. septembra 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN Ml fb nedeljah In praznikih eb 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pmmiine Ster. se prodajajo po 3 nv5. (6 stot.) v mnogih iobakar□ ah v Trstu ia okolicu Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-•feini, Dornbergu itd Zastarele ite». po 5 nvć. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. SPIMO Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ,V edinost* je moč!" NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na as-ročbe brez doposlaue naročnine, se uprava ne ozira. Iinklu u Btliljiko lxdanj* „EDINOSTI • «t«a»: ••> ••lo leto Kron 5-30. s* pol l«ta aroa a «0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ao no sprejemajo in roKopisi se ne vraftajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatt: 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN* GODINA. Lastnih konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ed s katerimi bi pobijali mladoturški UAMlULiUNfc 16. Včeraj zvečer je tok odbor in načinu kako bi osvobodili biv- lave, prihajajoče iz Schigliatona razdejal po- g su]tana Abdu', Hamida> krajinsko cesto pri mostu blizu Solicagliato & r.,Ani «n „ , . . . ,ri , in je prodrl proti železniškem tiru, s kate-' , SKOPLJE 13. Pri Adialaru je prišlo do rega so pa že odstranili tračnice. Promet me.d vojaki in bolgarsko bando. En bo pretrgan za več časa. — Včeraj popo- B.ol?ar Je bl1 ubit> eden ranIen' osem je bilo ludne je lava opustošila mnogo vinogradov vJetih- okolu vasi Sardo, Panebianco, Veneva in Spanci v Maroku. Cemino in tudi več pristav. — Neprestano' pARIZ 13. Tukajšnji listi so zabeležili je čuti potresne sunke in vedno pada dež govorico, da je bil en španski polk v boju pepela in kamenčkov. Ulice v Cataniji so prj Balezi popolnoma uničen od prebivalcev polne pepela. — Poročajo, da je tok lave Rtfa. v zadnjih 48 urah je iz Cadixa. Ma-dospel do Solichiate in prekoračil želez- iagef Algesirasa in Biarritza odšlo v Meliio nico- * 16.000 mož. CATANIA 13. Ravnatelj observatorija, MELILA 23. Prebivalci Rifa SO napadli 7*™*? P?ro?a:DMed zrel.om "a?ta,'T leta Špance na zapadnem bregu reke Kert, bili 1879 in Monte Rosso se je odprlo 54 raz- s£ poraže^ in so pusBtili na bojBC; 700 pok; 20 se jih nahaja na vztočni strani in mrtvih. Spanci so imeli 18 mrtvih in 77 tri v središču. Lava, ki teče iz dveh nize le- ran.jj1 K žečih razpok, je dosegla že železnico, ki vodi ' |z Albaniie okolu Etne. Glavno žrelo bruha velikanske : .... „ , • . , . . A„ množine pepela, ki pada tudi na Catanijo.1 SOLUN 12. Vojni minister je pooblastil Lava uničuje vinograde, razdeva hiše kme- Poveljnika v Janini da odpusti v Epiru se tov in zapira pot vozom in železnicam. | nahajajoče anatolske redife, ako to dovoljuje notranji položaj. Porta je prejela od Grške Zrakoplovstvo in aviatika. [vlade povoljna pojasnila glede gibanja čet DEMIN 13. (Pomeranska) Zrakoplov ob meji. M III, ki se je danes zjutraj dvignil, da re-; Iz Portugalske, kognoscira maneversko ozemlje, se je unel1 LIZBONA 13. V Bianni do Castello so in pri Velikem BeIowu padel na tla. Zrako- odkrili monarhistični kompot. Zaplenili so plov je skoraj popolnoma zgorel. Iz sedem važne listine in aretiranih je bilo mnogo častnikov sestoječa posadka je še pravo- oseb. časno skočila iz zrakoplova in se rešila. Bivši šah na begu Ponesrečil ni nihče. j TEHERAN 13. Mohamed Ali je s sed- FRANKOBROD 13, „Frankf. Zeitung" mjmi tovariši pobegnil proti Gimiš-Tepe. poroča iz New-Yorka, da je padel iz aero- ( _ plana letalec Fowler ki se Je dne 11. t m. I požnn 13. Edison je danes o5 10. uri New Yorkf b"izu AUe v Ka^rnljf B^onl ^^ * v ne bo nadaljeval poleta. t " ^ ucDCAincc 10 n « i j ' Komoin 13. V vasi Guta je požar vpe- .. . VE?SA LLES 13. Poročnik Chantard, m 25 wg s poStranskimi poslopji, z ži- ki je pri Ville CpnSlay padel iz aeroplana, tFom in krmo vr^d Pred nek5Uko dnevi je je v vojaški bolnišnici umrl za poškod- p0g0relo 17 hiš Kolera j Bilbao 13. Črkostavci so pričeli štraj- CARIGRAD 13. Glasom oficijelnih po-■katl* „ „ L datkov je predvčeranjem obolelo za kolero' . Dun® ,Fo4v®r..12- Paks g°ri- med četami, ki taborijo pri Kosu in na dveh TJa 50 odšh tukajšnji gasilci, transportnih Iadijah, ki sta pod kvaranteno,' Hanover 13. V minoli noči je delavec dvanajst vojakov, dva sta pa umrla. Jantze v Wesselu usmrtil svojo ženo in svo- SKOPLJE 13. Včeraj je bilo deset novih iih Pet s tem» da iim ie. 2 britvijo slučajev kolere ; umrlo je šest oseb. Bolezen Prerez*l ^o na vratu. Nato se je obesil. seže Srbija svobodo in svojo davno slavo, to je drugo vprašanje." „In kaj drugega pa bi se moglo zgoditi?" je vskliknil vojvoda, skoro razjarjen, „Bajazet uničen, uničena tudi njegova moč, hote ali nehote mora postati prosta naša Srbija." „In Štefan, ta Lazarevič, ki se ne sramuje ponašati se s svojo sestro sultanico, radi katere je žrtvoval ne samo samega sebe, marveč tudi celi narod in svojo domovino, ali si pač tudi na tega mislil, vojvoda sprašuje dalje Jefrem, ki se ni dal v svojem dvomu rušiti vsled jeze vojvode, ampak je pri svojem vprašanju uprl svoj prodirljivi pogled na njegovo lice. „Hm IM je izbruhnil vojvoda, briŠoč si obraz z dlanjo, in zamišljeno je vlekel za pas, pritrjujoč z glavo, „da — to,M je spregovoril polglasno, „resnica — vse je mogoče, saj to je sin nevreden slavnega očeta, ki ni izvzemŠi hrabrost, ničesar podedoval po njem, ni ljubezen do slave naroda, ni ljubezen do svojega Boga, vse mu je prodano radi sestre kukavice,in ona ima *) Kukavica — Srbi imajo bajko, da se je pestra objokujoč smrt brata, vsled gorja spremenila v kukavico. Rodbinska ljubezen, posebno med bratom in sestro je skoro brezprimerna. sina, sina od Bajazeta — ej, sveti Savo! Ti vendar-Ie na vse misliš, Jefreme I" pogledal je junaka, toda takoj se je zdrznil, nehote se je stegnila njegova roka po ročaj za pasom zataknjenega handžara in rudeča zarja jeze je polila njegovo lice : „Ha, vražji sinko!44 je zaškrtal z zobmi, priprayivši se za skok, „ne boš več svojih umazanih oči upiral v mene!" „Vojvoda !" je vskliknil Jefrem s pritajenim, varujočim glasom, in ga prijel za njegovo levjo kožo. „Ah resnica I" streznil se je takoj vojvoda, „saj sme tudi garjeva podgana na-me oči izbuliti, kaj še-le tak pes; samo to me jezi, da je tudi njega srbska majka rodila, in on robuje kakor uhoda**) tujcem." „Ali ti nisem pravil, da se vsak tvoj korak zasleduje?" je pripomnil Jefrem. „Moj korak da, to vidim," je pritrdil vojvoda, „toda moje besede in mojo notranjost ? — Hajdi, brate Jefrem, pogledat greva k Brusi, in zvedela bova nove neumnosti padišaha," In pljunil je v stran v znamenje svojega zaničevanja pri imenovanju tega imena, „glavno pa je, da si poveva, kar ni treba, da bi zadelo ob ušesa katerega tretjega." **) Uhoda — špijon poiz vedo valeč. XXVI. redna velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču, dne 10. sept. 1911. (Zvršetek.) Naslednji govornik dr. Rostohar je govoril o žalostnih razmerah na Koroškem. Posebno tužna je slika v beljaškem okraju, kjer so nasprotniki organizirali zistem Špio-naže, posebno s pomočjo učiteljev, gostilničarjev in agentov. Ta špionaža nam škoduje celo več, nego šola, ker deluje na ljudi, ki so zapustili šolo in v dobi, ko se začenjajo socialno zavedati. K temu prihaja še „Siid-marka" s svojim gospodarskim delovanjem — s posojili. Na ta način izvršujejo nasprotniki največji politični terorizem. Tako izgubljamo cele generacije in če pojde to tako dalje pride ljudsko štetje, ki v beljaškem okraju ne našteje več niti 100 Slovencev. Iz te žalostne slike izhaja za nas pouk, da poleg narodne šole se moramo lotiti tudi organizacije šoli odrasle mladine in da snujemo zadružništvo na zdravi podlagi. G. R a d a j je v imenu Štajerskih akademikov pozdravljal Družbo in zagotavljal, da bodo akademiki z vso vnemo delovali zanjo. Opozarjal je naj se z vso pozornostjo gleda na severno mejo, ako nočemo, da bo ta meja prej ali slej potisnjena do Drave. G. Pekle je pozdravil Družbo v imenu nar. rad. dijaštva in „Prosvete". Velik del našega naroda še ne umeva prav pomena in važnosti naše Družbe. Nujno potrebno je torej, da se zanimanje za Družbo zanaša med ves narod, do zadnje kmečke koče. Nato je spregovorila gospica Poni-k v ar jeva, ki je z vročih tržaških tal v imenu mlade generacije, prešinjene z ljubez-nijo do slovenske stvari, izrekala družbi |nevenljivo zahvalo za narodno vzgojo dobljeno v družbinih zavodih: „Mi ljubimo Družbo in delamo zanjo" — je vskliknila povzdignjenim glasom, „celo krdelo nas je zdravega in čvrstega naraščaja. Le naprej sovražniku v strah in narodu v čast!" Ta klic iz narodnega navdušenja iz mladostne dekliške duše je izzval orkan navdušenja. G. dr. D e r e a n i je opozarjal na važnost Tržiča, kakor prihodnje važne luke ob Adriji, kjer slovenski živelj že sedaj močno narašča in se vedno močneje oglaša klic po slovenski šoli, Tržič je važna pozicija za Goriško. V imenu goriških Slovencev prosi torej slovenske šole za Tržič. G. dr. R o s t o h a r je izrazil željo naj bi se glavna skupščina družbe razdelila na dve zborovanji: Manifestacijsko javno in zaupno, ki naj bi se je udeležili le delegatje, kjer bi predlagali svoje želje in nasvete. Naslednji in zadnji govornik je bil g. župnik Š e g u 1 a, ki je poetično vzneŠenim govorom govoril o veličini češkega naroda in njega kraljevske prestolnice Prage. Nujno je priporočal mladini naj hodi študirat v Prago, kakor duhovnik priporoča vsakemu očetu naj da z mirno vestjo blagoslov svojemu sinu, ki odhaja v Prago. Ne le, da je tam v verskem oziru najmanj nevarnosti, priporoča to iz znanstvenih, narodnih in narodno-gospodarskih ozirov. V Pragi najde naš dijak bratska srca, dočim ga na Dunaju in v Gradcu mečejo čez rampo. Naši dijaki naj posnemajo češke : pridno naj Študirajo! Će bodo to, niti ne bodo imeli časa baviti se z verskimi vprašanji I Govornik je vsklik- Ip že se je obrnil proti Brusi. „Ti si govoril o izdajstvu, vojvoda," ga ogovarja Jefrem, korakajoč ob njegovem boku, prej pa se je dvakrat, da trikrat ozrl, če ni nikogar v bližini, „koga dolžiš sedaj izdaje ?" „Lazarevič je suženj svoje sestre, in ta je nehala biti hči Srbije," reče vojvoda žalostno. „O tem se je vedelo s početka," reče premišljeno junak, „tega ne smemo prištevati med izdajice. Ugibaj naprej, vojvoda!" ga je pozival. „Sezaš mi v globino mojega srca," odgovarja ta, zmanjšujoč hitrost svojih korakov, „toda vzlic svojih dvomov nočem grešiti proti svetemu pobratimstvu." „Kar imenuj ga," je rekel junak z odločno sigurnostjo, „reči: Milan Topličanin, in ne boš zgrešil cilja, vojvoda Kosančić !" „Ne verujem, ne verujem tega !* je s silo pahnil vojvoda iz svojih ust, da je bilo očitno, da hoče gotovo bolj sebe, kakor koga drugega pregovoriti. „Bistrega razuma si, vojvoda!" reče hladno Jefrem, „vedeti moraš tudi, zakaj ne veruješ v njegovo odpadništvo ?" (Pride še.) Stran II. »EDINOST« št. 256. V Trstu, dne 14. septembra 1911 nil: „Kvišku srca k materi Pragi! Pojdimo mimo mačeh in trinogov — Slovenija idi k sestri." SkupŠčinarji so priredili govorniku prisrčno ovacijo, nakar je g. predsednik s ponovno zahvalo in spodbujevalnimi besedami zaključil zborovanje. Maroško vprašanje. Slaba znamenja se kažejo na visokem političnem nebesu, in svetovno časopisje prorokuje po teh znamenjih celo najhujše — resno nevarnost za evropski mir. Položaj je kratkem očrtan tak-le: Nemčija je po dolgem obotavljanju odgovorila na francoske ponudbe. Francoski poslanik Cambon je prejel nemški odgovor prošli petek. Odgovor je zelo obširen. Cambon je sporočil vsebino nemškega odgovora brzojavno francoski vladi, primerni izdelek pa je ponesel v Pariz poseben kurir. V nedeljo je imel francoski minister vnanjih zadev de Selves nemške zahteve v svojih rokah. V torek je bil sklican francoski ministrski svet, v katerem je de Šel ves .poročal o stvari in baje tudi že predložil v odobritev odgovor francoske vlade. Kak bo odgovor francoske vlade, se Še ne ve natančno, vendar pa pariški Usti skoraj soglasno, tako, da je lahko izprevideti, da so dobili svoje informacije od vlade same, poročajo, da bo francoska vlada odgovorila Nemčiji sicer v spravljivi obliki, vendar pa da bo z vso odločnostjo odklonila nemške zahteve, ki so take, da bi mogle ali direktno ali indikret-no škodovati splošnim načelom pogodbe, ki naj bi se sklenila med obema državama. Francoska vlada sprejme samo nekaj podrobnih nemških predlogov. Nemčija se v svojem odgovoru — po nemških poročilih — odreka političnih pridobitev v Maroku in pripušča francoski pro- ■ tektorat; zahteva zase popolno garancijo za' nemoteno in po nikomur prikrajševano trgovino v Maroku ter poleg tega še nekaj teritorialnih kompenzacij (Francoska naj ji odstopi nekaj svojega ozemlja) izven Maroka. To je zahteva, od katere ne odstopi Nemčija pod nobenim pogojem. Francoski listi poudarjajo, da je šla Nemčija s svojimi zahtevami veliko predaleč, kajti ne zahteva le zase gospodarske enakosti v Maroku, temveč gospodarskih privilegijev. Po nemški vladi informirani listi seveda trdijo ravno nasprotno, da Nemčija ni zahtevala prav ničesar, s čimer naj bi se pogodbeno ugotovil kak privilegij za Nemčijo v Maroku. To je torej v kratkem sedanji položaj v nemški zadevi, kakor ga slikate obe najbolj prizadeti stranki. Francoska je torej pripravljena za mirno rešitev vprašanja, a vendar odločno odklanja nemške zahteve, Nemčija pa tudi, da ni zahtevala ničesar prekomernega, kar znači, da ne misli popuščati glede na svoje zahteve. Tako torej obe vladi in njeni visoki diplomatje, in mislil bi človek, da je ta položaj sicer res nekoliko nejasen, in zamotan, toda vendar ne nevaren. Vse drugače pa presojajo stvar drugje, izven obeh v prvi vrsti interesiranih držav. Iz Londona prihaja poročilo, da je angleška vojna uprava odpovedala konjiške orožne vaje, a mornariška uprava je zauka-zala, da naj se odslej vrše vsi prevozi premoga iz Walesa v škotske luke po železnici, ne pa z ladjami. To pomeni, da hoče mornariška uprava te prevozne ladje uporabiti v druge namene. Poluradno sicer zagotavljajo, da je vse to le poizkus, kateri način prevoza je hitrejši, toda ta odredba je pobudila splošno največjo pozornost. Iz Danskega poročajo, da se v zadnjih dneh mudi na Danskem veliko Število nemških konjskih kupcev, ki v velikih množinah nakupujejo konje za nemško armado. Na Francoskem je že izvedena mobilizacija 6. armadnega zbora (lilskega, ob severovzhodni meji) in pomnožent so vse posadke na severu in severovzhodu. Splošno je tudi znano, da je Belgija popolnoma pripravljena za mobilizacijo vsega svojega vojaštva. To so pač znamenja, ki ne obetajo najboljšega. So pa tudi še druga, ki še očitnejše kažejo, da se zbirajo na mednarodnem obzorju nevarni oblaki. Prebivalstvo na Francoskem in Nemškem čuti, da bo morda že najbližja bodočnost usodepolna za njegov gospodarski obstoj. Danzadnem je čitati v nemškem časopisju, da ljudstvo kar trumoma oblega denarne zavode in dviga svoje denarne vloge. Nemške hranilnice in banke so v zadnjih dneh izplačale že milijone in milijone, in naval občinstva prihaja še vedno večji. Zlasti občutno pa so prizadete one nemške banke, katere imajo posla s francoskim denarjem. Berolinski listi sami poročajo, da so francoski tovarnarji v zadnjih dneh dvignili okrog 700 mil. frankov, ki so jih imeli vložene v nemških bankah. Isti listi pravijo, da je ta previdnost francoskih tovarnarjev napravila na Nemškem najslabši vtis, kar je gotovo popolnoma umljivo, in to tembolj, ker so francoskim denarničarjem sledili tudi ruski in so tudi dvignili svoj denar, ki so ga imeli naloženega v nemških bankah. Odtegnitev tolikega kapitala in pa potem naval domačega občinstva na denarne zavode je bil povod, da so občutno padli kurzi nemških vrednostnic na berolinski borzi. Vse to kaže, da je politični položaj silno resen, in da morda res ni daleč čas, ko ga bodo začeli razjašnjevati s — človeško krvjo. Seveda tudi v tem slučaju ni kar tako nemudoma pričakovati vojne, kajti pred vsem bi torej francoska vlada odklonila nemške zahteve. Posledica temu bi bila, da se popolnoma razdro pogajanja, nakar bi francosko vojaštvo seveda stalno zasedlo glavno maroško mesto Fez, a nemška bojna ladja bi ostala tudi stalno v Agadirju. Ker je v takem položaju treba potem le najmanjšega povoda, da pride do spora, je pač umljivo, da bi že komarjev pik zadostoval, da skoraj pol Erope vstane v orožju. Stvar je dospela do vrhunca, in v kratkem se odloči, ali bo treba tisočem in tisočem napajati zemljo s svojo srčno krvjo, da se nasiti — nemšfca samogoltnost I Mednarodni kongres bančnih uradnikov u MIlanu. V Milanu se je vršil dne 8. in 9. t. m. mednarodni kongres bančnih uradnikov, na katerem je bilo tudi „Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov" v Trslu zastopano po svojem predsedniku g. Furlanu. Sinoči je g. Furian na sestanku bančnih uradnikov, ki se je vršil v dvorani „Slovanske Čitalnice* poročal o tem kongresu. Umeje se, da se moramo mi omejiti le na to, da podamo iz obširnega poročila gosp. Furlana le ono, kar bi utegnilo zanimati širšo javnost. Kongres se je vršil v dvorani poleg one, katero je dal zgraditi Napoleon L Častna predsednika kongresa sta bila italijanski ministerski predsednik in finančni minister, dočim so bili v častnem odboru vsi poslanci gornje Italije. Cela prireditev kongresa je bila zelo pompozna a udeležilo se ga je 17 delegatov, med temi 7 Slovanov, ki so v vseh vprašanjih postopali solidarno. Od Slovanov so bili izvoljeni v predsedni-šivo Ivanovič (Zagreb), dr. Novaković (Bel-grad) in dr. Politeo (Zagreb). Ko je tajnik kongresa naznanil, da bo govoril g. Furian, zastopnik Trsta, je po dvorani zašumelo klicev: „Eviva Trieste italiana!" Trajalo je par minut, predno je gosp. Furian mogel priti do besede. Začel je govoriti in povedal, da prinaša kongresu in lepi deželi, ki je tako blizu Trsta pozdrave „Društva jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov- v Trstu, a da so razumeli, jim je povedal ime društva v italijanskem jeziku. To je delovalo na navzoče Italijane kakor mrzel tuš, in ko je g. Furian končal svoj govor, je sicer dobil običajen oficijelen aplavz, a onega navdušenja in klicev „Evviva Trieste italiana", ni bilo več! Po prvi seji so udeleženci kongresa šli v areno, kjer so se nekateri okrepčali, a drugi sprehajali. Ko se je g. Furian sprehajal po galeriji, mu prideta nasproti dva gospoda, od katerih je eden rekel napram drugemu : „Questo e uno schiavo 1" G. Furian na to n± reagiral. Čez malo časa pa se je ponovil isti incident. Tedaj se je g. Furian posvetoval z drugimi slovanskimi delegati, ki so sklenili, da se ne reagira, ker se je žaljenje izvršilo izven kongresa. Zvečer istega dne je oni isti gospod zopet šel inimo g. Furlana ter tretjič ponovil besede: „Questo e uno schiavo!" Tedaj je g. Furian skočil za žalilcem in zahteval njegovo ime, katerega pa junak ni hotel povedati! Nabrala se je okolo obeh kmalo gruča kakih 200 ljudi. G. Furian je vse pojasnil in žalilec je bil prisiljen, dati g. Furlanu zadoščenje. Pozneje pa je oni isti človek zopet pristopil k g. Furlanu, ter mu rekel: „Gospod, jaz sem pa vendar prepričan, da ste vi prišel sem radi politike !" G. Furian se je na to pritožil pri predsedniku kongresa, ki mu je tudi dal zahtevano zadoščenje. Kongres je sklenil, da se osnuje mednarodni bir6 bančnih uradnikov. Ta biro je sestavljen iz 10 odbornikov in ima nalogo sestaviti načrt za ustanovitev mednarodnega sindikata. Prihodnji kongres se bo vršil v Berolinu. * * * Omeniti moramo konečno, da smo iz poročila g. Furlana razvideli, da so Slovani na mednarodnem kongresu bančnih uradnikov nastopili zelo častno. Posebno je vredno omeniti, da je na banketu, ki se je vršil po zaključku kongresa in katerega se je udeležilo okoli 300 oseb predsednik društva francoskih bančnih uradnikov Faure proslavljal Hrvata dr. Politeo, ki da je sestavil najboljši referat o internacijonalni zvezi bančnih uradnikov. Gospod Faure da je izrecno povdar- jal, da dela dr. Politeo s svojim talentom čast ne le slovanskemu plemenu, temveč tudi, da smejo biti na njega ponosni tudi udeleženci kongresa sami. Domače vesti. Da so nesramni, da so podli, ti naši tržaški neodrešenci, smo vedeli že zdavnaj, saj so pokazali to že neštetokrat in zlasti pa ob zadnjem ljudskem štetju, toda ta nesramnost in podlost je bila še vendar vsaj človeška; kar pa si je privoščil včerajšnji „Indipendente", to najku!turne)še glasilo naj-kulturnejše tržaške italijanske hiperinteligen-cije pa presega vse meje. Človeku, ki se ni črez glavo potopil v najsmrdljivejšemu blatu nemorale, se mora obrniti želodec ob takem gnusu. In ta gnusoba je potem duševna hrana n >ših narodnih nasprotnikov! „Indipendente" je globoko zajel v svojo greznico in polil s svo^o smrd čo gnojnico — slovensko ženstvo, slovenske služkinje. Da, slovenske služkinje, ker so prav te tiste, ki so se v zadnjem času tako odločno začele upirati nasilnemu poitalijančevanju. Dokler so bile slovenske služkinje v vsakem, prav vsakem oziru prepuščene na milost in nemilost italijanski samovolji, dokler so na ta način prisiljene množile tržaško italijanstvo, toliko časa nt bilo čitati niti besedice o njih v „Indipendentu" in drugem italijanskem časopisja, sedaj pa, ko so se začele slovenske služkinje zavedeti i svojega narodnega i ženskega ponosa^ sedaj pa le po njih z gno,n co. Čujte le, kaj piše „Indipendente" : „Na slovenskem polju, ki ga z veliko vnemo obdelujejo nacionalisti „Narodnega doma* raste cvetka, ki ji posvečajo vso svojo največjo skrb, kar je to najbrž najboljša rastlina in najproduktivnejša med vso posetnjo. Ta čisti in nedolžni cvet se imenuje — „služkinja" in je ponos gojitelja, kras polja, radost njegovih občudovalcev, majhne rastlinice z nepretrdno korenino in manjše vrednosti. Služkinja je za Slovence najboljši element in kot taka zasluži najljubeznivejšo gojitev; in zares, kako bi napredovalo pleme Slovencev, ki prihajajo brez rodbine dol s svojih hribov iščoč dela pri nas, ako bi ne prevzele služkinje naloge, da množe zarod? Ali niso Rimljani ugrabili Sabink, da dajo življenja novi rimski generaciji ? Tako morajo tudi služkinje, nove Sabinke, katerih pa ni treba ugrabiti da dajo življenja novemu slov. zarodu, bitiprivabljene in zato jim morajo tako iti na roko voditelji njihovega plemena". Nadalje govori „Indipendente" o ljudskemu štetju ter pravi, da služsinje navajajo slovenski občevalni jezik, ker govore ob nedeljah v „Narodnem domu" slovensk', to pa zato, ker so tu nabiti napisi, ki prepovedujejo drug jezik, in dostavlja : „Da se pa dosežejo boljši uspehi in da se izpopolni vzgoja služkinj, so nacionalisti v „Narodnem domu" zamislili organizacijo svoje vojske. In evo slovenski list tolče na veliki boben in kliče skupaj služkinje ter jim obeta v „Narodnem domu" čitalnico, plesni pouk, zabave vsake vrste in med njimi tudi velike skupne izlete. List tega sicer ne pove, a najbrž bo vedno pripravljena kompanija vojakov, da bo postregla služkinjam! In tako goje slovenski nacionalci na svojem polju ta plemeniti, nežni in dragoceni cvet, pričakujoč od njega najlepših in najbolj pričakovanih plodov. Toda tudi ta plod bo ustvarjen le umetno!" Brez šale, pameten človek mora misliti, da se je naselila okrog „Indipendenta" tropa najpristnejših ščetinarjev, ki s posebno slastjo brodijo po teh duhtečih opravkih dvatisočletne kulture. Preogabno bi bilo, da bi se človek mazal s tako gnusobo ; hrvatski poganjači uporabljajo pri svojem poslu le — bič. Slovenske služkinje, ve si pa dobro zapomnite, kakšni so tisti, ki vas pretvarjajo v Italijanke. Neizbrisna sramota bi bila za vas, ako bi tudi le ena izmed vas hotela pustiti na sebi po takih ljudeh vam vtisnjen pečat narodnega izdajstva! Zato pa vse do zadnje v organizacijo in pa v — revizijske urade! To bo vaš najboljši odgovor na „Indipendentove" nesramnosti. Politično druStvo „Edinost" je dalo včeraj v italijanskem jeziku nabiti po mestnih oglih sledeči opomin na italijanske delodajalce, ki ga podajamo v prevodu: Opomin italijanskim gospodarjem. Vže med ljudskim štetjem se je opažalo, da so gospodarji italijanske narodnosti vplivali na razne nedovoljene načine in celo z grožnjo odpustitve iz službe na svoje slovenske uslužbence z namenov, da isti izjavijo italijanščino kakor občevalni jezik mesto resničnega slovenskega jezika. Isto se pojavlja sedaj, ko izvršujejo revizijo ljudkega štetja vladni organi.* Radi tega dovoljuje si podpisano društvo javno opozarjati, da bo, ker je tako vplivanje ne le nepravilno in nemoralno, ampak tudi kažnjivo v smislu kazenskega zakona, eventuelno celo kakor zločin, brez obzira postopalo proti vsakomur, ki bi na omenjen način skušal prisiliti svoje uslužbence, da bi podali revizijskim organom na- pačne napovedbe o svojem občevalnem jeziku in jih ovadi c. kr. drž. pravdništvu, da postopa proti njim v smislu kazenskega zakona. V Trstu, septembra meseca 1911. Politično društvo „Edinost". Zraven omenjenega opomina v italijanskem jeziku je bil nalepljen še nastopni : Poziv slovenskim poslom! Ker so se pojavili neredki slučaji, da so italijanski , gospodarji na razne nedovoljene načine in posebno z žuganjem z odpustom iz službe hoteli prisiliti in v mnogih slučajih tudi prisilili svoje posle slovenske narodnosti, da ob ljudskem štetju prijavijo za svoj občevalni jezik italijanski jezik mesto, kakor je v resnici, slovenskega in ker se te mahina-cije ponavljajo tudi sedaj ob reviziji magistralnega operata po vladnih organih, opozarja podpisano društvo vse slovenske posle in privatne uslužbence, da je tako postopanje gospodarjev kažnjivo po kazenskem zakon k i i — celo kakor zločin in jih poživlja, naj se ne dajo uplivati ali strašiti od svojih gospodarjev, temveč naj vsak slučaj nedovol|tneg i uplivanja ali žuganja naznanijo podpisanemu društvu, da izroči iste c. kr. državnemu pravdništvu v primerno kaznovanje. Vaš jezik ni jezik Vaših gospodarjev. Z a mezdo dajate svojim gospodarjem delo ; — a ne pravice, do svojega materinega jezika, do svojega rodu. Odzivljajte se točno pozivom revizijskih sekcij in zavračajte vsako vtikanje svojih gospodarjev v stvar Vašega občevalnetja jezika, katerega morate navesti po resnici in ne po želji Vaših drugorodnih gospodarjev. V Trstu, septembra 1911. Politično društvo „Edinost „Moderni vozovi" na državni železnici. Prejeli smo: Minoli petek sem se vozil iz Trsta v Ajdovščino. Oni, ki smo biii namenjeni v Ajdovščino, smo izstopili v Prvačini. Malo pred odhodom so nam kon-dukterji veleli, naj vstopimo v vlak. Mi smo se začeli smejati, ker osebnega vlaka ni bilo nikjer videti. Vpraševali smo ga kam naj vstopimo, ker ni vlaka? Odgovoril nam je kazajoč na živalske vozove: Tam-le za-dej, se bodete vozili dovolj „komot". Začeli smo se debelo pogledavati in protestirati, češ, da mi nismo vendar živina. Nekateri potniki so se smejali, drugi jezili. Železniški uslužbenci so nam zopet veleli, naj vendar vstopnino, ker vlak bo kmalu odšel ; in kedor noče vstopiti, so nam odgovarjali, naj gre po svoj denar k blagajni. Hočeš nočeš, morali smo se poslužiti živalskih vozov, ako smo se hoteli peljati v Ajdovščino. To je škandal! Bog pomagaj, saj nismo v času vojne?! Ako bi se to pripetilo v slučaju sile in potrebe, da bi prispelo na kolodvor nepričakovano veliko ljudi, ne bi bilo zamere, ako bi dodali par teh rudečih vozov, ali ob normalni vožnji celi vlak sestavjen iz živalskih vozov, to je vendar le preveč. V tej neznosni vročini, v času, ko se sliši pogoste slučaje kolere, prevažati ljudi v smrdečih živalskih vozeh, to je škandal, ko se ga ne more zamolčati. Smilili so se mi otročiči, ki so ob močnih sunkih padali po tleh in sreča je, da ni kateri odletel iz odprtega voza. Bilo bi pač želeti, di bi naša slavna c. r. vlada za nas avstrijske državljane skrbela vsaj tako, kakor skrbi za smodnik in topove! Gospodin čuvaj na Prošeku. Z Prošeka smo dobili pritožbo, da tamošnji gozdnji čuvaj postopa zelo odurno z ljudstvom ter da je tudi sicer totalno nesposoben. Ljudstvo je zbog postopanja tega uslužbenca zelo razburjeno in „Zadruga opravičenih posestnikov na Prošeku, je imela celo odborovo sejo, pri kateri se je o tem razpravljalo, in nadejamo se, da bo pristojna oblast poskrbela za potrebno reme-duro. Naša mlada inteligenca. Na sinočnjem sestanku bančnih uradnikov je predsednik društva jugoslovanskih bančnih uradnikov g. Furian reagiral na notico pod gornjim naslovom v „Edinosti" od minolega torka. Pridržujemo si, da podamo jutri izvajanja g. Furlana in naš odgovor. Kako Italijani in kako mi. Prejeli smo : Kdor čita „Piccolo* ob nedeljah in prvega meseca, ta se bo čudil, koliko stalnih dohodkov ima „Lega Nazionale". Tu je tedenska skupina pivcev, ki se ob vsakem kozarcu spominjajo „Lege", tam si zopet skupina uradnikov ob začetku meseca od-trže svotico od že itak pičle plače ter jo pokloni „Legi". Bolestno se pri tem vpraša 'pošten Slovenec: „Kako pa mi?" — Mi imamo žalibog stalnih pivcev, toda tistih malih perijodičnih doprineskov po vzorcu Italijanov pri nas ni. Mogoče pa bo tudi pri nas s časom bolje, ne morebiti v tem pogledu, da bi krokarije nehale, to je vendar presmelo upanje, pač pa v tem pogledu, da si bo vsako slovensko omizje štelo v sveto dolžnost, ob vsaki priliki spominjati se na našo šolsko družbo. Nekaj pa imamo vendar mi Slovenci, česar Italijani nimajo, namreč velik, vsakoleten doprinos potom narodie zbirke, ki POZOR!! Krifr—B Križmančlč & Breščak, trst, ulica Muoua 31 V Trstu dne 14 septembra 1911. »EDINOST« flt 256. 8tran lil Jo prireja tuk. akad. fer. dr. „Balkan". Ta zbirka prinese vsako leto lepo svoto naši šolski družbi in omenjenemu fer. društvu za zazš rjanje ljudskih knjižnic. Slovenci ! Vsak naj se torej odzove in spregovori svojo besedo v narodni zbirki! Narodna zbirka naj bo naš impozanten odgovor na tiste tedenske in mesečne doprinose pri Italijanih ! Italijani naj zbirajo zrno na zrno po tedrrh. mi pa kamen na kamen po letih; oni bodo imeli pogačo, nam pa se že zida palača ! Slovenci in Slovenke Škorklje in Belvederja. Zapomnite si da je vaša na-rod ia dolžnost pristopiti k podružnici družbe sv. Orila in Metoda Trst IV, katere vsta-novni občni zbor se bo vršil v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri predooludne v prostorih gostilne NDO ulica Carradori št. 18. Kdo je med vami tako nezaveden, da ne bo žrtvoval d< e kroni na leto za narodno vzgojo naše mladine? Pokažite z mnogoštevilnim odzivom, da v ljubezni do materinega jezika niste zadnji. Revizija ljudskega štetja. — V naše uredništvo prihajajo dan na dan ljudje, ki se pritožujejo proti postopanju uradnikov, katerim je poverjena revizija ljudskega štetja. Naj navedemo za danes le en slučaj: Nek tak mlad uradnik je služkinjo, ki je bila tja pozvana vprašal v italijanskem jeziku : — Kateri je vas občevalni jezik. — Moj materni jezik je slovenski, je odgovorila služkinja. — Ne vprašujem vas po maternem, ampak občevalnem jeziku, — je odgovoril mladi pisar v strogem uradnem tonu, na kar je služkinja vsa prestrašena odgo-govorila: Italijanski! Tako je postala mati Italija bogatejša za eno Slovencem ukradeno dušo ! Začetek šole na državnem gimnaziju v Trstu. — Ker potrebne poprave na poslopju državnega gimnazija niso bile izvršene pravočasno, treba začetek novega šolskega leta odložiti na 30. septembra. Prijave za vsprejem v prvi razred se more naznanjati s potrebnimi dokumenti od danes naprej do 30. tekočega meseca vsak dan od 11—12 predpol. v uradu ravnateljstva. Vsprejemni izpit se bo vršil dne 30. sept. od 3. ure popol. dalje. Ostali na novo vstopajoči učenci se imajo prijaviti dne 30. sept. Učenci, ki so že obiskovali zavod, se imajo zglasiti dne 1. oktobra med 10—12 uro predpoludne v učnih sobah, ki so jim določene za I. 1911 — 1912. Ponavljalni in naknadni izpiti začnejo dne 30. sept. ob 8. predpol. Na c. kr. pripravnici za" srednje šole na Prošeku se prične Šolsko leto dne 18. septembra. Istega dne se bo upisovalo novo došle učence, na kar prične hitro redni pouk. Učenci se morajo javiti v spremstvu starišev oziroma namestnikov. — Prinesti morajo zadnje šolsko spričevalo, krstni list, spričevalo o zdravih cčeh in o cepljenju kožic. Razpisana služba. Razpisana je služba računskega vežbenika v računskem oddelku c. kr. višega dež. sodišča v Trstu s plačo letnih 600 K. Prošnje je uložiti na predsed-ništvo c. kr. višjega dež. sodišča do 11. oktobra t. 1. _ Tržaška mala kronika. Tatvine. Vsled zahteve Petra Holzer je bil včeraj aretiran 53-letni Ferdinand Schwarz iz Kamnika, stanujoč sedaj v ulici Crosada št. 12, ker je na sumu, da je ukradel prvemu srebrno uro. — Pod ključ je spravila policija včeraj tudi 17-letnega brezposelnega Josipa Gusterina iz Pazina, ker je pred nekolikimi dnevi izvlekel skozi okno iz kabine strojnika Ivana Rennerja na par-niku „GerthyM Austro-Američane uro-bu-dilko in žepno uro z verižico. — Dolgo-prstnež je priznal svoj čin. — Pri izhodu iz proste luke je finančna straža prejela in izročila redarju 36-letnega Josipa Benčiča, iz Gorice, ker si je na krivičen način prisvojil 3 in pol kg. rozin. — Vrhutega je ta poštenjakovič bil tudi že izgnan iz Trsta. Zdravstveno stanje. — Predvčeranjim sta se dva delavca iz Katanije, ki sta pred nekolikimi dnevi dospela semkaj iz Rovinja, vkrcala na Uoydov parnik „Briinn", da se popeljeta na otok Krk. Kako uro po vkrcanju, pa je eden omenjenih dveh delavcev zbolel z sumljivimi znaki in na odredbo pomorske zdravstvene oblasti so spravili oba v lazaret pri Sv. Jerneju. Iz takojšnje bakteriologične preiskave odpadkov bolnika je sledilo, da ni obolel na koleri, vsled česar sta bila včeraj izpuščena iz bolnišnice. Parnik „Briinn" so desinficiral. Iz Malte je prejel včeraj tukajšni angleški konzulat obvestilo, da je tamošnji governer izdal okrožnico v smislu, da Trst ni smatrati več okuženim vsled kolere. Loterijske številke, izžrebane dne 13. septembra 1911 : Praga 62 31 5 11 89 Lvov 4 66 86 89 39 Koledar in vreme. — Danes: Povišanje sv. Križa. — Jutri: Nikomed muč. Tempeiatura včeraj ob 2. uri popoludne H- 25 Cels. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Jasno, semtertja megleno. Temperatura malo spremenjena, zmerni lokalni vetrovi. Društvene vesti. Odbor podružnice Glasbene Mstice v Trstu ima danes zvečer važno odborovo sejo. Začetek ob 9. uri zvečer v gorenjih prostorih restavracije „Balkan". K točni in polnoštevilni udeležbi vabi predsednik. Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi člane osrednjega upravnega odbora k danes ob 8. uri zvečer se vršeči redni seji, na katere dnevnem redu so zelo važne stvari. Zato prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. Predsedstvo. .fss^ . Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Veselični odsek ima svojo prvo sejo danes v četrtek 8-30 uri zvečer v društvenih J Q >®j prostorih. Na to sejo ima pristop R M vsak član, ki ima voljo sodelovati srrt^z prj društvenih prireditvah. Čim več članov bo tem lažje bo delo, ker se bo delo razdelilo med več delujočih. Na zdar. Zavarovalnica goveje živine v Sv. Križu pri Trstu priredi v nedeljo dne 17. t. m. javno tombolo na velikem trgu v Sv. Križu. Dobitka : činkvina 100 K, tombola 200 K. Srečke stanejo 40 stot. komad. Začetek tombole ob 5 uri popoludne. Pred in po tomboli se vrši javen ples, pri katerem svira godba iz Sv. Ivana. Vsak plesni komad stane 20 stot. Opozarjajo se tržaške izletnike in druge okoličane, da se bo točila ta dan tudi izvrtna kapljica domačega Brza-minca. Plesna šola za otroke začne danes in bode vsaki torek in četrtek od 4.30 do 5 30 popoludne v dvorani trgov, izobr. društva v ulici Sv. Frančiška štev. 2. — Piača se anticipatno 3 K od otroka na mesec. Trž. kol. dr. „Balkan* priredi v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. uri popoludne I dirko za prvenstvo na progi, Dutovlje—To-maj—Sežana—Sinedol in obratno. Kilometrov 38. — Maksimalen čas 1 uro 30 minut. Uloga kron 3. Prijave sprejema gosp. Kranjc kavarna „Minerva" ul. Acquedotto štev. 22. _ TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. POLITEAMA ROSSETTI. Zvečer ob 8.30 priredi italjanska dramatična družba Sainati več enodejank svojega pretresljivega žanra. _ Književnost in umetnost. Udovica. Povest izv18. stoletja. Spisal I. E. Tomič, poslovenil Štefan Knavs. Trst 1911. Tiskala in založila tiskarna „Edinost". Cena K 160. Ko je izhajala ta povest kot podlistek „Edinosti", je vzbujala veliko zanimanje in zato se nadejamo, da bo tudi sedaj naše čitajoče občinstvo pridno segalo po tej knjigi, v kateri se nam slika socialno življenje hrvatskega plemstva v 18. stoletju. Knjiga je na prodaj v Trstu v tiskarni „Edinost" in v slovanski knjigarni Gorenjec ter po vseh knjigarnah na Slovenskem. Umetniška razstava v Trstu. — Za stalno umetniško razstavo v Trstu se vrše pridno vse priprave. Prva bo razstava slovenskih umotvorov. Tej bodo sledile druge slovanske in mednarodne. Kolikor je danes mogoče predvidjati, otvorila se bo razstava slovenskih umotvorov okoli 15. oktobra. Slovenskim umetnikom so se že razposlala tozadevna pojasnila. Nekaj se jih je že danes prav laskavo odzvalo in obljubilo svoje sodelovanje. Sploh je opažati, da si slovenski umetniki mnogo obetajo od Trsta, kamor bi radi prodrli. Saj je v interesu slovenske umet-uosti same, da se udomači vsaj nekoliko v enem največjih avstrijskih mest, ki je ob enem tudi svetovne važnosti. Zato je pa potrebno, da tudi naša javnost podpira z vsemi močmi to stremljenje slovenske umetnosti ter ji potom Trsta pripomore med široki svet. Sledimo tudi v tem oziru Čehom, ki so si že v umetnosti priborili ono mesto, katero tudi slovansko pleme zasluži. Podpi-rajmo našo mlado umetnost, podpirajmo svoje umetnike svesti si velike kulturne njihove naloge za naš narod. DAROVL — Ciril Metodova podružnica za Prošek—Kontovelj—Zgonik je dobila iz nabiralnikov za mesec avgust t. I. sledeče doneske: Restavracija Dolenc K 2.90, Gostilna „Gospod, društvo" na Kontovelju, Pevska soba „Hajdriha" in Gostilna „Gospod. društva" na Prošeku po 2 K, Gostilna Milič Briščiki K 180, Tobakarna Bukavec in društvena gostilna Gabrovec po K 1-40, Gostilna „pri pošti" K 130, Gostilna Gruden Zgonik K 1*20, Gostilna Adamič K 110, Tobakarna Gjak 90 stot. Skupaj K 18. Vsem nabirateljem, kakor tudi darovalcem prisrčna hvala! Nova lekarna „pri » beiisku" na Opčinah Niže podpisani, kateri je imel lekarno celih 9 'et v najemu - v Sežani - daje na znanje cenj. oečinstvu, da je z dne 17. julija 1911 odnrl svojo lastno lekarno na Opčinali, nasp oti restavr. M v i. v hiši dedičev Kostantinija. — Gori imenovana ima na razpolago v-e nove leke in vse domače in zunanje specijalitete. - -- . ^ , . - , , Albert Ca cich, lekarnar. OKRAJNA POSOJILNICA v KOMNU (registroyana zadruga z neomejeno zaveza) sprejema hranilne vloge od vsakega, naj je član zadruge ali ne, ter jih obrestuje po 'O od prvesa dne vložitvi sledečega meseca do prveg d v mesecu dviga Rentni davek plačuje za vlagatelje samj. Daje p soji a v svojem delokrogu na uknjižbo in osebni kredit. Račun c, kr. poštna hranilnice štev 52.285. Uradni dnevi: sreda in sobota od 8. do 11. ure predp< luilne v uradnoin poslopju štev. 41 takozvane „PODPLACOM . 5 Izredna in bogata izbera igrač, kinkalij, galanterij, drobnarij, kuhinjskih po-trebščin in sploh predmetov za domačo uporabo •• v novi trgovini v Trstu - ulica Caserma 17 [na voglu Molin piccolo] V novi trgovini ul. Carlo jjhega 2 (bivša naročilnica) je dospela :: partija porcelanaste mE- Posode 5 po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni I >ccccccccccc^ Hans Seheidler == zobotehnik = »boteS Dr. Ferdinanda Tanzer • Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Plaz za 0- Goldoni št. 5. II. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • • f RST - ulica della Caserma Št. 13, II. n. 1 - Razglas. Nova trgovina gramofonov Helvetia Trst, ul. Barriera vecchia 19 najbogatejša zaloga v provinciji. Švicarski aparati od K 50 naprej. --EDINA ZALOGA - slovenskih plošč vsake vrste. CENE ZELO ZMERNE. Podpisano oddaja zgradbo mosta v Novokračini Vsa dela so preračunana na K 27.000 Načrt in stavbeni pogoji leže v obe. urada v Jelšanah v uvid. Ponudbe, opremljene s 5 0/° varščino, je vložiti do 20. t. m. Županstvo občine Jetiune u Istri. dne 7. septembra 1911. Žnpan : J. VALENČIČ. 3C • o Velike nove prodajalnice SflF" pohištva in tapetarij Paolo Gasfwirtb :: TRST, ul. Stadion tt 6 • Telefon 22-85 (htia siedalKča Penite) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cena zmerna. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne in kaiilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohiStfo Jofata izbera vsakovrstnih stolić. — popoln? sprem; in posamezni deli. —T| đBBammm*.---1■ mtrrsv^rsm■ i »r^^nana si^HI 3E2EESBEH ■—I_ It. Gasperinf, Trmt Telefon štev. 197*. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje o. kr. »Tatrljaklh dri. ielezal« 2051 Sirejme razcarinjanje talerSieiuiMi llaga iz mitiic, iestarljanje na dem. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE, BOT Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetn. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. Stran IV. ^EDINOSTc St. 256. V Trstu, dne 14. septembra 1911. Vesti iz Goriške. x Slovenska trgovina in obrt v Gorici ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti. Pred leti, ko je bila naša trgovina tako-le v povojih, so zaslužni možje na shodih in ob drugih prilikah ter v lokalnem časopisju delali na to, da vzbude v goriškem mestu v življenje slovensko trgovino in obrt, ter jo podprejo in dovedejo do razvoja in procvita. Takratna prizadevanja so obrodila za takratne čase dobre, da ne rečemo naravnost krasne vspehe. V kratkem času so vzrastle v goriškem mestu slovenske trgovine poglavitnih branž v taki meri in v takem obsegu, da so nas Lahi opravičeno zavidali. Kupujoče občinstvo, kakor prizadete trgovske kroge je bila prevzela zavest o veliki važnosti gospodarske samostojnosti. Toda zadnji čas je nastala stagnacija, da ne rečemo nekako nazadovanje, ker kdor ne napreduje, ta nazaduje. Javna tajnost je, da nebroj naših trgovcev in obrtnikov se mora boriti z velikimi financijelnimi težkočami, da se nekateri bore s konkurzom in da o novih slovenskih podjetjih za nove branže ni ne duha, ne sluha, da-si so dani predpogoji za življenje. Za življenje pravimo, kajti med našim trgovskim in obrtniškim svetom je ponekod razširjeno napačno pojmovanje o možnosti rentabilitete. So ljudje, ki vam večinoma brez lastnega denarja, torej na dolg, ustanove kako trgovino, a že sanjajo, kako bi kar čez noč postali pravi bogatini. Razvijajo vam neprimerni luksus in pri vsaki „procesiji" morajo biti poleg. Potem pa razočarani kritizirajo kupujoče slovensko občinstvo, češ, da jih ne podpira dovolj po znanem geslu „Svoji k svojim". To ubogo geslo ! Kolikrat se je že zlorabljalo in kolikokrat po nepotrebnem citiralo. Slovenski trgovec naj bi najprej štedil in trezno računal in gospodaril. Občinstvo bi imelo potem do nJega več zaupanja in bi ga po svoji moči podpiralo. Trgovec, ki poseda pozno v noč v kavarni pri hazardnih igrah ne vzbuja v občinstvu prepričanja, da je v njegovi trgovini vse v redu. Časi, ko se je trgovina in obrt sama „delala" in ko so pečeni piščanci leteli v usta, so minuli. Kakor vsi drugi stanovi, tako zamore tudi obrtniški in trgovski stan prospevati in zmagovati v konkurenci samo pri trdem, premišljenem in treznem delu. Hvala bogu, da je majhen krog onih, ki smo jim namenili zgornjo grajo, a vendar le so, in pa hoteli smo pribiti, da za slovenskega trgovca in obrtnika velja še v najvišji meri rek „Vsak je svoje sreče kovač". Prihodnjič bomo nadaljevali, pa brez zamere na levo in desno. Krminske novice. Kakor je bilo že javljeno, so pretekli teden svedrovci obiskali krminsko pošto, kjer so odnesli okrog 8000 kron. Policija pridno zasleduje storilce in je že aretirala 5 oseb. Občinstvo se zelo zanima za to stvar in željno pričakuje, da bi prišli tatovi v roke pravice. Silna vročina tudi pri nas neče ponehati in kakor kaže, bodo letošnji pridelki vsled suše zelo pičli. Tudi vinska letina ne bode tako obilna, kakor se je mislilo. Ako ne bode skorajšnjega dežja, nam bo suša še ta glavni pridelek uničila. V nekaterih krajih po Brdih bo letošnja vinska letina vsled suše in toče še slabša kakor lansko leto. Ker bo vina malo, ga bo težko dobiti, kdor si je ne bo takoj ob trgatvi preskrbel in bo tudi potem v ceni vedno rastlo. Zato opozarjamo gostilničarje in vinske trgovce, naj takoj ob trgatvi pridejo v Krmin, kjer si bodo lahko nabavili ob zmerni ceni dobra vina. Znani gostilničar Ivan Kalčič, prej Me-ridionale, je odprl sedaj gostilno pri Centrali poleg pošte. Priporočamo to narodno gostilno slovenskemu občinstvu, kjer bode vsakdo dobro in solidno postrežen. Za informacije radi vinske kupčije naj se obrne na Ivan Kalčič, gostilničarja v Centrale Krmln. Iz Sežane: Kraševcem se vendar obeta boljša prihodnjost. Ministerstvo je namreč naročilo inženirjem, da napravijo načrt za kraški vodovod, ki naj bi bil nekaj res velikega. Vodo nameravajo izpeljati iz dveh krajev in jo potem napeljati po vsem Krasu. — Vlada je želela, da bi inženirji to delo dokončali v 6 mesecih, na kar se ji je pojasnilo, da tega dela ni mogoče dovršiti prej ko v jednem letu, na kar je vlada v ta rok privolila. Seveda je vojaštvo in dejstvo, da se nahajamo blizu meje, glavni vzrok, da dobi Kras vodo. Kakor je sploh znano, se je za 1 to pridobitev največ potrudil gospod c. kr. | namestništveni svetovalec Rebek, kateremu, pa je šel zelo na roko tržaški namestnik. \ Sploh pa se imenovana gospoda zelo brigata za naš Kras. Koliko pisarjenja, koliko poti, koliko avdijenc je že bilo tudi radi električnega tramvaja z OpČin do Sežane. — Brigala sta se mnogo, sedaj ko je že stvar sklenjena, se pa za nadaljno rešitev tega za Sežano življenskega pomena se ti-čočega vprašanja, v to poklicani faktorji ne zganejo in čakajo, da Sežana popolnoma propade. Kraševec. Iz Sežane. Dne 7. t. m. se je vršila v naši župniji birma. Birmanih je bilo okoli 250 dečkov in deklic. Tržaški škof mons. Andrej K a r 1 i n se je pripeljal v to svrho že dan prej ob 6. uri zvečer v Sežano. Pred cerkvijo so ga pričakovali: občinski zastop z županom Štolfo na čelu, šolski nadzornik Kante, zastopnik politične oblasti komisar dr. Hanusch in vsa Šolska mladina z uči-teljstvom vred in slednjič duhovščina. V imenu Šolskih otrok je škofa v lepih verzih pozdravila učenka 2ora Amfoya. V imenu občine ga je pozdravil župan Štolfa, v imenu učiteljstva nadučitelj Berginc, vsi seveda v slovenskem jeziku. Govori se pa — in mi beležimo tu le govorico — da je zastopnik politične oblasti komisar dr. Hanusch pozdravil Škofa v edini zveličavni nemščini. Ne vemo, ako to odgovarja resnici, če pa je res, potem bi to pomenjalo zapostavljati jezik, ki ga govori 100 odstot. prebivalstva sežanskega okraja. Za danes nočemo soditi in obsojati, vsekakor pa bi bilo zanimivo dognati, koliko je na omenjeni govorici resnice. Pred birmo je imel škof zelo lep cerkven govor. Sploh pa je njegova oseba napravila pri sežanskem prebivalstvu najboljši utis. Sežena je bila odeta v slavnostno oblačilo. Z mnogih hiš so visele zastave. Tudi na cerkvenem zvoniku je visela dolga troboj-nica. . Škof se je odpeljal še istega dne z vozom v Po vir, kjer se je vršila birma na Marijin praznik. NaSim deklicam. (Dopis iz Sežane): Ob tej grozni vročini so se posušili po vsem Krasu skoro vsi kali in mlake, in težko je kje najti vode na polju. Vsled tega trpijo hudo žejo ubogi tičkl, ki tudi poginjajo radi pomanjkanja vode. Zato se obračam do usmiljenih src naših deklic, a tudi dečkov, ko gredo na polje, naj nesejo kakšen škaf ali posodo vode, da si te uboge živslice malo okrepčajo in nam vse ne poginejo. Saj nam bodo te ljube pevčice hvalo dajale s svojim petjem, kajti vse naše polje, travniki in gozdovi zgube svojo lepoto, kjer ni slišati lepega ptičjega petja. — Usmilite se ubogih ptičkov in nosite jim vode! Sežanka. Iz Kanala. Od tukajšnjega 7. lovskega bataljona je ušel v soboto ob pol peti uri četovodja Loboda, potem ko je porabil neko svoto denara, ki je bil last posadke. Koj je bila poslana za njim pati ulja in orožništvo. Ko je prestopil mejo, ga je prijela italijanska obmejna straža in ga je odvedla nazaj v Kanal v zapor. Nad Kanalomv se nahaja 190 m. dolg železniški most. Čeravno je strogo prepovedano hoditi po njem, vendar vsako noč hodi iz Logi na nasprotno stran cela četa nočnih rogovitežev, pojoč in vriskajoč po njem. Prožni čuvaj ki je ob mostu nastanjen, se zato niti ne zmeni, čeravno ima strogo varovati da se ne bo hodilo po nJem. Kaj bi se zgodilo, da dohiti to četo nočni brzo-vlak ali kak osebni vlah na mostu ki ima samo za par oseb varnostnih prostorov. Kaj bi nastalo z drugimi ? Kdo bi bil odgovoren, če bi se zgodila, kar se lahko zgodi, da vlak povozi vse te ljudi ? Prosimo v to poklicane faktorje, da store svojo dolžnost ter preprečijo da se ne bo več postavljalo ljudi v take nevarnosti. Naj opozorijo prožnega čuvaja na njegovo dolžnost in naj odvrnejo nesrečo dokler je še čas. Zaključitev Šiviljskega tečaja v Komnu. Dne 7. t. m. smo zaključili v Komnu šiviljski tečaj po tritedenskem pouku Ob 3 popoiudne so se zbrale slušateljice tega tečaja s svojim učiteljem g. Kuncem iz Ljubljane v učni sobi. Vseh učenk je bilo 27 in so zelo redno, točno in marljivo obiskovale tečaj, ki se je vršil vsak dan od 2—5 popoiudne. Vspeh tega pouka je bil jako po-voljen, kajti o tem je pričala razstava mnogoštevilnih krojnih vzorcev. Omenjamo leda se Je v to svrho porabilo 300 pol papirja velike oblike. Poleg slušateljic so se udeležili zaklju-čitve tega tečaja: Premrov kakor odposlanec Goriške „Zaveze", inženir Hrašovec iz Gorice, dekan Valentinčič, kapetan Makeuc, šolski ravnatelj Leban, župan Jazbec in drugi iz Komna. Kasneje je prišel tudi g. notar dr. Kotnik. C. kr. namestništveni svetovalec Rebek iz Sežane se je brzojavnim potom opravičil poslavši navzočim svoj pozdrav. — Gospod Premrov je pozdravil vze navzoče, zahvalje-vaje se slušateljicam tečaja za redni in marljivi obisk. Na to je naprosil g. ravnatelja Lebana, da slušateljicam razdeli spričevala. G. Leban je nagovoril slušateljice z vzpod-bujajočimi besedami, omenjajoč, kako potreben je bil ta tečaj za šiviljsko obrt, navdušuje jih k nadaljnemu naprednemn delovanju. Nasvetoval je, naj slušateljice marljivo goje to obrt in naj se, ako mogoče posvete za učiteljice ženskih ročnih del, ki so v našem šolskem okraju še zelo potrebne. Končno se je zahvalil g. učitelju Kuncu na lepih uspehih in navzočim na udeležbi. G. Kune je imel na to sklepni govor, povdarjajoč potrebo takih tečajev. Po odhodu slušateljic, ki so se g. Kuncu zahvalile na pouku, so bili navzoči pogoščeni. Pri veselem omizju se je „reklo" marsikaj, osobito pa se je po-vdarjalo, da bi bi bil v Komnu umesten in potreben čevljarski tečaj, ker je baš ta obrt v Komnu najbolj pomanjkljiva. Da bi se to uresničilo Čim prej._ Listnica uredništva. Anonimnim dopisnikom: Vzlic opetovanim našim izjavam, da anonimnih dopisov ne sprejemamo, nam vendar prihaja dan za dnem mnogo takih dopisov, za katere imamo pripravljen le — koš! Zadnje brzojavne vesti. Velikanski požar v Antverpenu. 15 milijonov škode. ANTVERPEN 13. Sinoči ob 10. uri je v pristaniščnem skladišču lesa izbruhnil požar, ki se je v kratkem silno razširil. Vsi mestni gasilci, potem gasilci došli s posebnimi vlaki iz Bruselja in Genta so gasili, da uduše ogenj. Na pomoč so morali poklicati tudi ženijsko četo in en peš-polk. Več hiš v bližini skladišča je bilo upepeljenih, in tudi železniška postaja. Reševanje prebivalcev sosednih hiš je bilo zelo težavno. Na varen kraj so spravili tudi veliko množino dinamita. Okolo 3. ure zjutraj so še le omejili ogenj. Škodo cenijo na 15 milijonov; nevarnost pa ni še odstranjena. ANTVERPEN 13. Požar v skladiščih ; lesa v Antverpenu so omejili. Listi poročajo, da je pogorelo devet hiš. Sedem oseb se je poškodovalo. Vn4{am se odda takoj soba, kuhinja in noJUllI temra sobica; Koknja št. 261 v hiSi kjer te nahaja mesnica. 1580 Prnrisi Be z'rapk* kapot in ne'ene oble?e — ■ ■Ulici Naslov pri upravniStvu. 15F4 Hiša z zemljiščem v Rocolu na prodaj. Nsslov ulica Giulia še. 33, z »loga krme. 1579 I Ififiupp b ez otrok 50 let Btar, posestnik, UUUVttb trgovec b pokojnino, želi poročiti gospodično ali udovo staro od 35 do 45 let (nekoliko dote). Ponndbe na naalov : »T. M.- post restante. glavna pošta Trst. 1.183 Mohlirono B0^a z en0 flli dvema Bobama mcUlirdlla eveat' elno tudi brano ee odda v najem pri slovenski družini. ILica Andrea Rapic o št. 5, vrata 2, pritličje. 1531 Slovanske igralne karte daj njo v Trutu v knjigarni J. Gorenjec, ul. Caserma 16. 1472 Cnroimo 86 Praktič ega kočijaža Novo po-OprUjlllD grebno prdjetje. Cor-o št. 47. 1577 l/rOCn3 meblo^ana soba z dvema oknoma na IVldSltd glavno ulico, se odda takoj pri skrbni slovenski družini, ulica Fontana 4, III. 1578 Josip Semulič TRST, ulica deli' Istituto št 5 Priporoča slav. občinstvu STOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne Bladčice. Moka iz I. mlinov ter mas'o. Likeri, vino in pivo v Btekl. Postrežba tudi na (lom. :: ZOBOZDRAVNIK :: Dr. HinKo Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9 — 1, 3—6. Hočete se prepričati ? Obiščite velika skladišča Marije »«•■ ialaripi Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuove (vogal Torrente) „Alla Cittk di Londra" Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke kostumi ra otroke Površniki, močne jope, kakor tudi raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. NepremoČljivi plašči (pristni angleški). - 8peclallteta : blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno čruo pivo z prostim oz na Če njem „pivo dvojnega kvasa", zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko ST. ŠTEFAN e a jj Dr. Kari Ernst unlv. med. zobozdravnik l Trst, Piazza C. Goldoni St. 5, II. nadstropje. cos Bu: Sprejema od 9—1. In od 3—6. pop. Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena 1» se obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov IvrSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vin& špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se o* bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. U22 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. 60HILMA H. D. 0. v Trstu, ulica Carradori Št. 18 ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Kron 6SOOI! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz tdloiga tipa CHASSIS 20 HP šest raznib tipov koći). Kočija „FORD" j« najpopoloajla, najhltrejta ln n»jekouoml£iiejta kar jih obatoji. - GENERALKI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldooi 10-11, Tel 1734 Velika oentralna garage, ulica dal Baohl 16, vogal ulloa Bosohatte TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH iamerik»mke>. Automobili na posodo po zmerni oenl. VaratTO ln TulrieTanJe avtomobilov,--Solidna poetreiba. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vlncenzo Bel lini St. 13 nasproti čeme s?. Antona novega Bogat Izbor ur Tinke vnte, kakor tudi ubunov, prstanov t dijamanti ln bree dljamau-tov, žei fte terlžice, zlate In sribrne za moSke, vse po konkurenčnih cenah -S^VS. Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrionov iri Batjel-Uv*^ ' = = GORICA = — $>4; - stolna ulica štev. 2-4. Mehanična delavnica. - Prodaja na obroke. - Ceniki franko. - Zaloga in zastopstvo lahkih Švicarjih motorjev „Motosacoct e" na navadnem kolegu — Kupuje se stara dvokolesa, :iv. stroje, gramofjne itd. Zaloga obuvala - in lastna delavnica - iaCXXXXXXXOX)SXXXX* j* Otvoritev nove trgovine c ^ v Trstu, ulica Nuova 41 Q AtlELlA MARTINICO g — bogat iz bob — ugotovljenih oblek za ženBke in punčke, SJ ženske vesialije, bluze in izbrano perilo. O Vsp-t-Jemajo se naročila po meri. Q V Naj zmernejše cene NajzmernejSe cene- VCXXXXXXX5 *XXXXX¥ Dobroznana prodajalna delikates in jestivnega blaga IVAN HLABSE se je preselila iz ulice delle Poste ============ MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 19 Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po jako Ill/feill ===== lil zmernih ceiiali. == v ulicu Campanile štev. 21, nasproti srpsko prav. crkve. TELEFON ŠT. 16-85- ===== TELEFON ŠT. 16-85.