Izhaja
vs-ak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4'—
» Nemčijo...........» 5 —
» ostalo inozemstvo . » 6‘— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglas i la se plačuje po 10 h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte po 20 h za 1 cm*. Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravnlštvo lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26. PoŠtnohran. račun št. 96.232.
Leto XXXV.
Celovec, 28. julija 1916.
Št. 30.
Časi se fzpremfnjajo.
Čuden naslov, kaj ne? In vendar se nam zdi treba, zabeležiti ta stari, vsakomur znani rek. Kdo po Koroškem se ne spominja krika, ki so ga zagnali gotove vrste ljudje, ki so podtikali Slovencem vsemogoče reči, čeravno je večina teh ljudi morala vedeti, da so natolcevanja? O vrlem slovenskem polku št. 17 so takoj, ko je odšel iz Celovca, začeli razširjati čudne novice. Pribili smo to že enkrat in ne bomo ponavljali. Pribijemo le, da nihče od ljudi, ki so tako govorili, ni bil kaznovan. Časi so se izpremenili. Vrli oficirji, ki služijo pri tem hrabrem polku in ki so prihajali v Celovec, so nad vse hvalili kranjske Janeze in stavili ta polk za zgled. Uradna poročila so ga kakor druge polke iz Koroške, Štajerske in Kranjske večkrat pohvalno omenila.
V uradnem poročilu od dne 23. julija so kranjski lovci in Janezi zopet pohvaljeni. Poročilo pravi: „Zelo ljuti boji so se razvili včeraj po nekaterih dneh razmeram primernega miru na bojni črti južno od Val Sugana. Trajen do skrajnosti ojačen ogenj topov je podpiral Italijane, ki so na več mestih večkrat napadli; povsod smo jih odbili z najtežjimi izgubami zanje. Lovski bataljon št. 7. in deli pešloka št 17, proti katerih postojankam je bil namenjen glavni naskok sovražnika, so se v teh bojih posebo odlikovali.11
Enake pohvale so dobili tudi drugi polki, pri katerih služijo Slovenci, četudi Slovenci kot taki dosedaj niso dobili oficielne pohvale, kakor na pr. Hrvatje ali romunski polki. Toda zvestoba in neprekosljivo junaštvo Slovencev v tej vojski sta takšna, da niti najzagrizenejši sovražnik Slovencev — Italijani — tega ni mogel zamolčati in je pred svojo javnostjo opravičeval svoj neuspeh vsled — tretjega kora, ki ga imenuje elito (izbrane čete) cesarjeve armade. „Corriere della sera" je pisal namreč po poročilu „Tagesposte":
„Enako kakor ima cesar Viljem svojo prusko gardo, kakor je imel Napoleon svoje gardne polke, tako ima tudi avstrijski cesar svoj tretji armadni
Podlistek.
Muhe.
Spisal Gorotansky.
Še huje od morečega prahu nas v poletnem .času mučijo muhe.
Ravno mi leze po svinčniku, radovedna je, kaj da bom napisal. Vsa otrpla od nočnega hladu, a tem bolj vsiljiva, mrko gleda z velikima očesoma številke in če ne vidi, otiplje z gibčnim rilcem, ki ji služi za vzvod. Ona seza z njim samo po sočnatih jedeh. Na suhi hrani jo zaman iščeš ali pa le, če ravno slučajno doleti tja. S prednjima nogicama gladi rilec, da bi se kazala kolikor mogoče snažno. A temu ni tako. Vsi vemo, da poseča najgnusnejše stvari in se na njih gosti. Tudi ta je sedela gotovo na kakšnem gnojišču in se je nasrkala ostudnega soka. Zato se mi vedno nekaj obrača v želodcu, če vidim pri obedu lezti muhe po hrani, in studi se mi vsaka jed in pijača, v katero je pala muha. Mati so me vsled tega večkrat karali rekoč: „Seveda, ti gospod ti, tebi ne sme prilezti muha do jedi." V tem oziru sem jaz mater tudi res občudoval.
Čeravno je muha z marsičem nasičena, vendar sili za sladko človeško krvjo. Z rilcem prebode zgornjo kožo in poseže slastno v kri.
Okuži pa s tem kri s strupenimi glivicami. Strupene glivice se hitro razširijo in pomorijo krepka telesca zdrave krvi. Izprememba v krvi narašča in povzroči večkrat žalostno smrt. Gotovo se ne čudiš, če opazuješ razpadlo gobo v jesenskem času, ki se pomnoži črez noč v nebrojno
zbor kot posebno četo, ki je bila že v mirnem času za to določena, da udari proti Italiji. Njemu je bilo pridržano častno mesto. To je najhujši armadni zbor, ki šteje tri divizije, je tudi najbolj bojevit kor, najbolje prožet sovraštva zoper nas. V graškem koru so Slovenci, ki jim je bilo sovraštvo zoper Italijane že od nekdaj močno vtepeno. In ta armadni zbor se je takoj ob začetku ofenzive pod vodstvom nadvojvode prestolonaslednika bojeval na visoki planoti Sedmerih občin (Sette communi). Ko je potem prišla ruska ofenziva, se je za trenotek mislilo, poslati s svežim lovorjevim vencem ovenčane Gračane na vzhod. Videlo se je, da so izginili iz najsprednejših italijanskih črt, mislilo se je, da so že v Voliniji, pa kmaln je bilo zopet ž njimi opravka. Ostali so tu in to dokazuje le predobro, kako veliko važnost da prisoja sovražnik vojski z Italijo. Pa ko je že pognan v beg in je v Voliniji vsled najhujših porazov ogrožen, ne bo imel več priložnosti, svoje moči zoper nas iznova ojačiti."
Toda ta slednja tolažba Italijanov je prav jalova. Komaj je bila zapisana, so že po uradnem našem poročilu slovenski lovci in Janezi zopet dokazali, da je njihova moč nezlomljena.
Tako priznanje naše vojake gotovo veseli, in šteli smo si v svojo patriotično dolžnost, da smo junaštvo naših fantov in mož iznova pribili, tembolj ker njihova pisma razodevajo, da se vsi slovenski vojaki do zadnjega moža zavedajo, kaj da so bili za Avstrijo v času hude preizkušnje, ne v prazni besedi, ampak v dejanju, in naznanjajo, da bodo po srečno končani vojski tudi zahtevali zasluženo plačilo za svoj slovenski narod.
Položaj.
Rusi so svoje glavne sile zastavili južno od Lučka. V kotu pri izlivu Lipe je sovražnik po večdnevnih artilerijskih pripravah napadel. Njegov sunek čez Verben je bil prestrežen, vendar so naši svojo izpostavljeno postojanko pred vnovič grozečim obkoljenjem umaknili v okoliš Bere-stečka. Sovražnik, ki je pritiskal za našimi, je bil zavrnjen. Dne 25. julija zjutraj so se razvili boji južno od Berestečka.
število malih gobic. Tako se tudi razširjajo glive v krvi.
Spominjam se drage, mile, a nesrečne tovarišice, ki jo je vbodla muha, in je bila zdravnikova pomoč prepozna. Revica je umrla vsled mušjega vboda.
Muha ne samuje rada; vsede se na solnce in hitro se ji pridružijo sestre. Kažejo si tako pomembno z rilci, kakor bi si pripovedovale najzanimivejše reči. Nekatere se svetijo v prelivajočih se barvah.
Niso dolgo časa mirne, ogrele so se, sučejo se, skakljajo, dve celo zaplešeta po zraku, se vse-deta na ravno isto mesto, druge ponavljajo isto igro.
Postajajo hudomušne.
Ne zadostuje jim več sura s sladkornim sokom prepojena, kjer jih je že na stotero zbranih, ne, silijo na roke, zbadajo ušesi, lezejo po glavi in ena, posebno snedena, ti hoče zlesti naravnost v nos.
Desetkrat jo spodiš in ravno tolikokrat se vrne in sicer tako zavratno, da je ni mogoče zasačiti. Če imaš ravno kaj nujnega dela, te prisili nagajivka do kletve, celo do obupa; popustiti moraš delo. Nagajivec palček-pritlikavec v naših bajkah, kateri se je lotil velikana in ga premagal, ni delal uspešneje. Do solz te spravi ta pasja mušja sitnoba.
Kolikokrat si že preklinjal muhe, če so te zasledovale v celih trumah v vročem poletnem času. Saj se jih ne ubraniš, čeravno se skriješ v grmovje; prilezejo k tebi, ali te počakajo, da ti zopet silijo na živo.
Če muho zaprede pajek v svojo mrežo in ta zabrenči zadnjo žalostinko, se ti li muhica kaj smili? A vendar, ljubi otrok, ne muči je, če jo
V prostoru pri Obertinu (južno od Dnjestra) so sovražni oddelki dne 21. začeli razvijati živahnejše delovanje. Pri Darišu je pregnala neka honvedska lovska četa rusko s strojno puško oboroženo glavno stražo. Dne 23. so se skušali sovražni oddelki približevati, pa se jim ni posrečilo. Pač pa so na severnem delu Dnjestra naše pred-čete napravile uspešne ponočne papade. Naše poročilo z dne 25. t. m. pravi: Južno o Dnjestra, zapado od Obertina se je včeraj en napad v našem ognju izjalovil. Ruski poizvedovalni sunki južno-zapadno od Lobačevke v Voliniji so bili odbiti.
Zelo živahni so boji v Bukovini, kjer se Rusi na vse pretege prizadevajo zavzeti prelaz Prislop v Karpatih, in boji za Tartarski prelaz (Jablonica), ki vodi v KčrOsmezO. Tam so Rusi zavzeli Ma-guro, ki so jo pa naši dobili zopet nazaj. Poročilo od 23. t. m. pa pravi: Južnovzhodno od Tar-tarova, ogroženi vsled močnega ruskega sunka, smo na Maguri boreče se čete umaknili nazaj proti glavnemu grebenu Karpat. Na višinah severno od prelaza Prislop so bili ruski napadi odbiti.
Zelo hudi boji so se začeli razvijati južno od Rige proti Hindenburgu. Proti Hindenburgu poveljuje general Kuropatkin. O teh bojih poroča Wolf£ov urad z dne 22. t. m.:
„Po današnjih poročilih o ruskih napadih južnovzhodno od Rige se je vršil tamkaj eden najsrditejših bojev, ki so doslej besneli na vzhodni fronti. Napad se je pričel s skrajno silovito artilerijsko pripravo, ki se je ojačila do naj srditejšega ognja in je trajala pet ur. Ob 3. uri popoldne je prvikrat naskočila močna ruska pehota in vedno novi valovi so navaljevali proti nemškim postojankam. V ognju artiljerije, strojnih pušk in pehote so se razbili vsi napadi. Ob pol 5. uri popoldne je bil odbit prvi veliki naskok. Ruska artiljerija je začela iznova delovati. Po polurni siloviti pripravi se je ob 7. uri zvečer pričel drugi ruski napad. Izjalovil se je po polurnem boju. Po kratkem miru so se pričeli proti 8. uri zvečer vedno se ponavljajoči srditi napadi ruskih mas, kakor jih skoraj še ni bilo. Ob 10. uri zvečer so bili vsi ruski napadi odbiti. Za nove napade utrujeni sovražnik ni imel več moči. Nemške posto-
vjameš, ker tudi muhe je Bog ustvaril v svoji neskončni modrosti.
Martinček muho prav rad zasleduje; potuhnjen preži na kamenu na svoj plen. Muha se vsede pred njega, do trikrat jo spodi z jezičkom; ker se pa zopet in zopet vrne in mu prihaja vedno bliže, jo že njegov pogled tako omoti, da jo zasači in pozoblje.
Hitra je muha, a posebno modra ni. Če pade v umivalnik, vesla sicer po vodi in se hoče rešiti, tudi prijadra do stene in poizkuša splaziti se na suho; takoj pa postane neumna, ako jo deneš v sredino umivalnika, in se ne zmeni več za rešilno sredstvo — košček lesa; nekoliko časa pleše in nato se potopi. Če sede na limanico in se vjame samo z eno nogo, se ne oprosti več, ker hitro zabrede tudi z drugimi v lim.
Vendar bila je nekoč muha drugega mnenja, prepiraje se s smrklom. Ta je dejal, da ga kmet zaničuje, ga neusmiljeno stare z nosa in ga vrže od sebe; temu nasprotno ga povija gospod v snažni robec. Muha pa je zagovarjala kmetski stan, češ, da težko najde pot v gosposke hiše, da tam skrijejo vse pred njo in da ima na kmetih več gostije. Če pade slučajno v mleko, jo kmetica sname s polno žlico in jo reši smrti; če jo tudi vrže na prosto, si pri tem ne polomi kosti.
V temi se muha vsede na strop, držeč se z nogami, a kakor hitro se zasveti, ti prileze na 'obličje, šumi ti okoli ušes in te zbudi brez vsakega usmiljenja. Lenuhom vsled te lastnosti ne ugaja.
Prijetne pa so muhice, krožeče in šumeče po zraku; zazibljejo nas v sladko spanje, ki nam je podari Bog tudi v hudih časih.
janke so ostale v polni njihovi posesti. Ruski poraz je težek in njihove izgube so resne.14
Nemško uradno poročilo pa pravi k tem bojem: Na obeh straneh ceste Ekau-Kekkau kljubujejo brandenburški polki nadalje močnim ruskim napadom v masah, ki so se pričeli zopet popoldne ter se nadaljevali pozno v noč. Vsi so se razbili z najhujšimi izgubami za sovražnika. Poročilo z dne 25. t. m. pove, da so bili sunki slabejših ruskih oddelkov južnovzhodno od Rige odbiti.
Pri ruskem vojnem svetu se je generalu Ku-ropatkinu očitalo, da je proti Hindenburgovi armadi tako nedelaven, pa se je zagovarjal, da še nima dovolj moštva kakor Brusilov na razpolago. Vojni svet se je odločil za nadaljevanje Brusilove taktike, češ da zahteva sicer mnogo žrtev, da pa edino ona vodi do uspehov.
Po uradnih seznamih je izgubila Rusija od zadnje ofenzive do 1. julija 265.000 mož, med njimi 15.000 častnikov. Odkar traja vojska, je bilo ujetih dva milijona Rusov, ravnotoliko je bilo mrtvih ob koncu leta 1915.
Glavni angleško-francoski napad proti Nemcem dne 20. julija se je ponesrečil. Napadi so se po najkrepkejši pripravi vršili na skoraj 40 km široki fronti od južno Pozieres do zapadno Ver-mand-Ovillers. Udeležilo se jih je več kot 17 divizij z nad 200.000 možmi. Uspeh je bil malenkosten. Prva črta neke nemške divizije je bila v približni širokosti 3 km južno od Hardecourta potisnjena iz najsprednejšega v 800 m za njim ležeči prihodnji jarek, in sovražna krdela so vdrla v naprej štrleči gozdič severnozapadno od Ver-mand-Ovillers. Sovražnik je imel izredne izgube.
Dne 22. julija so se boji ponovili. Na fronti Thiepval - Guillemont so ostali angleški napadi kljub brezobzirni porabi ljudi brezuspešni. Pri Pozieres in zapadno od tam, v gozdu Foureaux in ob zapadnem robu Longuevala so povzročili ljute boje moža proti možu. Južno od Somme so se ponesrečili francoski sunki.
Dne 24. jul. so Angleži in Francozi zopet zbrali svoje moči severno od Somme na fronti Pozieres—Maurepas k odločilnemu sunku. Sunek se je zopet ponesrečil, povečini že v ognju, ponekod od blizu.
Južno od Somme so istočasno naskočile močne francoske čete v odseku Estrees—Soyecourt. Le južno od Estrees so pridobili začasno na ozemlju, sicer se je naskok ob najhujših izgubah za sovražnika ponesrečil.
Tudi ob reki Maas so se vršili boji.
Ti ponesrečeni napadi so angleško javnost zelo razočarali in nič ne pomaga, četudi angleški generali izjavljajo, da so z napredovanjem zadovoljni.
Na Tirolskem so se začeli Italijani zopet živahno gibati. Naše napade krepko odbijajo. Na neki višini severno od Posine so se polastile naše čete opazovalne točke in zavrnile silen italijanski napad. Južno od sedla Rolle se je posrečilo sovražniku osvojiti oporišče, ki je bilo v opazovalne namene potisnjeno naprej.
Silno ljuti boji so se vršili 22. julija južno od Val Sugana. Lovski bataljon št. 7 in deli pešpolka št. 17 so vse napade sijajno odbili. Tudi v prostoru pri Paneveggio so postali boji hujši. Sovražnik je nadaljeval svoje hude sunke, pa je bil odbit, tako južno od Val Sugana kakor na višinah severno in južno od Paneveggio.
V proštom Monte Zebio je sovražnik napravil več napadov. Enkrat se mu je posrečilo vdreti v naše jarke, pa je bil zopet pognan ven. V tem odseku napadajo Italijani s svežimi, spočitimi četami graški kor. Junaško zadržanje tega kora, ki nima primere, pa je vse napade odbilo.
Na soški fronti obstreljuje težka artiljerija Sv. Lucijo in utrdbe južno od Podgore. Napadi proti našim postojankam na grebenu pri Tržiču so bili odbiti.
Sovražna uradna poročila.
Rusko uradno poročilo.
Dunaj, 24. julija. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: 22. julija popoldne. Zapadna fronta. Na levem krilu postojanke pri Rigi boji zoper nemške čete še trajajo. Pri vasi Matiški (11 km severnovzhodno od Smorgona) se je z uspešnim nenadnim ponočnim napadom posrečilo, zavzeti del sovražnega jarka. Nemška težka artiljerija je izredno hudo obstreljevala odsek vzhodno od Baranovičev. Južno od Lipe so vrgle naše čete sovražnika dalje nazaj. Šle so preko kraja Berestečko in pridobile na ozemlju dalje proti zapadu. Čete generala Saharovega so ujele 20. in 21. nad 300 oficirjev, med temi enega generala in enega polkovnika, in nad 12.000 vojakov, tako da znaša skupno število v teku operacij od 16. julija ujetih nemških in avstro-ogrskih
mož vštevši oficirje 26.000. Število topov in strojnih pušk se bo še le dognalo. Pri vaseh Verben in Plaševo, 5 1/a kilometra južno od Verben na desnem bregu S tira, južno od izliva Lipe, je bil 13. avstrijski domobranski polk obkoljen. Ves polk se je udal.
Galicija. Pri vasi Vorochta ob cesti De-latin — Marmaros-Sziget smo iztrgali sovražniku včeraj nekaj višin, ujeli jih nekaj in zaplenili tri strojne puške. V istem kraju zapadno Jaremč smo ujeli neko avstrijsko kompanijo s strojnimi puškami.
2 2. j u 1 i j a z v e č e r. Na levem krilu postojank pri Rigi smo imeli več hudih spopadov z nasprotnikom. Naše bojne sile so na več mestih udrle v sovražne utrdbe prve črte. Obojestransko artilje-rijsko delovanje je bilo silno. Na levem bregu Lipe pri vasi Svinjače so napravile naše patrulje drzen poizvedovalen sunek, pri čemer so ujele eno nemško bojno stražo, enega oficirja in 42 mož.
Angleško poročilo.
London, 24. jul. (Kor. urad.) Neglede na nadaljno streljanje težkih topov na obeh straneh je bila noč razmeroma mirna. Tudi ponovni hudi protinapadi sovražnikovi mu niso prinesli nobenega dobička. Naš artiljerijski ogenj in streljanje strojnih pušk mu je prizadjalo zelo hude izgube. Dobili smo nekaj ozemlja pri gozdiču Foureaux in v smeri na Guillemont. Pri Pozieres so naše čete kljub trdovratni sovražni obrambi precej pridobile. Velik del vasi je v naših rokah. V tem kraju smo zaplenili dva topa in ujeli nad 60 mož.
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 25. jul. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Sovražno poročilo italijanskega generalnega štaba od 22. julija. Med Adižo in Brento na obeh straneh živahno artilerijsko delovanje in trajen pritisk naše artiljerije. Sijajni čini naših oddelkov se poročajo v težavnem visoko ležečem odseku Dolomit med Brento in Piavo. V za nas ugodnih bojih na zgornjem koncu dolin Cia, Vanoi in Cismon smo odvzeli sovražniku 253 ujetnikov, med temi 9 oficirjev in nekaj strojnih pušk. Prelaz Rolle je bil vzet in je trdno v posesti. V dolini Sexten pri zlivu potokov Boden in Pacher so naši zlezli na Einser-Spitze (2669 m) in se tam utrdili. Ob zgornjem Piave je bila Cima Valone na najvišjem vrhu zasedena in je tako popolnoma v naši posesti. Včeraj je sovražna artiljerija obstreljevala Gortina d’ Ampezzo. V odgovor so naši težki topovi obstreljevali Toblach in Silian v Dravski dolini. Ob Soči včeraj intenzivnejše delovanje sovražne artiljerije, zoper katero se je naša borila.
Francosko uradno poročilo.
23.	jul. ob 3 popoldne. Na fronti Somme artiljerijski boj. Južno od Soyecourt se je ponoči ponesrečil nemški napad. Na desnem bregu Maase obstreljevanje v odseku Fleury in boji z ročnimi granatami pri dohodih k Chapelle-Saint-Fine. Pri Eparges je bil nemški napadalni poizkus z ognjem iz strojnih pušk odbit. 23. jul. ob 11 dopoldne. Razen precej živahnega obstreljevanja severno od Somme ni poročati nobenega važnega dogodka od cele fronte.
24.	jul. ob 3 popoldne. Ob Somme je bila noč mirna. Vreme je slabo. Severno od Aisne so vdrli francoski poizvedovalni oddelki v sovražne strelske jarke pri Veilly in pripeljali ujetnike nazaj. Na desnem bregu Maase so ujeli Francozi pri delnih podjetjih v soseščini Chapelle-Saint-Fine kakih 30 mož. Po novih poročilih znaša skupna svota ujetnikov v tem odseku več kot 800.
Romunija.
Rusi Izročili Romunom strelivo.
Berolinskemu listu „Berliner Tageblatt" se poroča iz Bukarešte: Po poročilu lista „Adeverul11 je baje došlo dne 20. julija iz Rusije v romunsko
moldavsko Jaš prvih 30 vagonov municije, katero je Romunija naročila v Ameriki in Angliji in katero je Rusija zadrževala, ker se je bala, da bi jo utegnila Romunija uporabiti proti čvetero-sporazumu. Dva nadaljna vlaka z 39 vagoni sta že oddrdrala iz Petrograda. Municijo bodo spravili v Jaš, kjer jo bo prevzela na licu mesta komisija romunskih častnikov. Ta vest je, tako piše berolinski list, z ozirom na sporazum, ki se je dosegel med romunskim ministrskim predsednikom Bratianom in poslaniki čveterosporazuma, precej verjetna in je gotove važnosti glede na odnošaje med Romunijo in čveterosporazumom.
Politični pregled.
Italija in Nemčija.
„Neue Ziiricher Ztg." poroča, da je vojna napoved Italije Nemčiji samo še vprašanje par dni. Prihodnji ministrski svet bo sklenil najbrž ali napoved vojne ali jo izzove s svojimi sklepi. Najverjetneje je, da se bo zgodilo prvo. Zato so že začeli pripravljati z demonstracijami, ki se vršijo proti Nemčiji, kakor se poroča preko Lugana.
Pašič pri papežu.
Iz Rima poročajo: Srbski ministrski predsednik Pašič, ki je tu konferiral z Bosellijem in Sonni-nom, je bil sprejet tudi od papeža v pesebni avdienci.
Angleška trmoglavost.
Pod naslovom „trajni mir ali še ena vojna11 objavlja ugledna angleška revija „Fortnightly Review“ razpravo, ki poudarja, da se je v zadnjem času omejil mirovni program angleške javnosti na zahtevo po restituciji Belgije, o „uničenju pruskega militarizma" se ne govori več mnogo. Od povsodi pa prihajajo vesti o skorajšnjem miru. Zlasti finančni krogi, med katerimi igra nemški vpliv še vedno jako veliko vlogo, želijo, da bi bilo vojne skoraj konec, češ, da se bo Anglija sicer financielno izčrpala. Stvar pa je ta, da morajo dobiti ententne države zadostno odškodnino le tedaj, če bo Nemčija popolnoma poražena. Ne le da morajo biti nemške armade z okupiranega ozemlja pregnane, nemška vojaška sila, nemški ponos morata biti marveč na nemških tleh uničena. Visoki finančni krogi so interesirani na tem, da nemški vrednostni papirji, katerih imajo prav mnogo, po vojni ne bi izgubili na vrednosti. Temu nasproti pa je pribiti, da bi bil po popolnem porazu Nemčije svetovni mir za dolgo zasiguran in angleška trgovina ter angleška obala prosta vsakega resnega ogroženja. Tudi če bi se ne dalo dobiti od Nemčije nobene odškodnine, bo uničenje nemške države velik pridobitek, ker se bo dalo njene prirodne zaklade na zapadu in v Šleziji obremeniti s hipotekami ter razdeliti njene kolonije. Anglija mora proti vsaki propagandi za predčasni mir energično nastopiti. Tisti ki pravijo, da je skorajšen mir v največjem angleškem interesu, so pravi veleizdajniki. Predčasni mir bi bil nesreča za angleški narod in velikanski uspeh za Nemčijo, katera bi na ta način brez ozira na vojne dogodke postala zmagovalka. Najtežje bi ta nesreča zadela Anglijo. „Fortnighty Review“ prihaja do zaključka, da je treba prenašati tudi največje žrtve, boriti se, če treba, še leta, dokler ne bo Nemčija res popolnoma poražena, ker le na ta način si zasigura Evropa trajni mir in se izogne novi še strašnejši vojni v nedaleki bodočnosti — Tako piše „F. R.“, ki spada med ugledne politične angleške liste in ki ima jako resne zveze z angleškimi merodajnimi krogi. Na eni strani je to dokaz, da angleška oficielna politika pač noče še nič slišati o miru, na drugi strani pa tudi znamenje, da se ogrevajo jako vplivni angleški krogi, predvsem finančni, za skorajšnji mir in za sporazum z Nemčijo.
Avstrija in Portugalska, g g
"Ženeva. „Figaro" poroča, daje avstro-ogrski poslanik baron Kuhn s poslaniškim osobjem na nizozemskem parniku odpotoval v Amsterdam. Portugalska vlada mu je dala potne liste.
Haag. (Kor. ur.) Nizozemski poslanik v Lizboni naznanja, da je portugalska vlada zaplenila avstrijski parnik „Vorwiirts“, ki je bil zasidran v pristanu Marmagoa.
Sazonov odstopil.
Ruski zunanji minister Sazonov je odstopil. Car je v pismu nanj izrekel obžalovanje, da ga je zdravstveno stanje prisililo, da odstopa. Angležem je odstop Sazonova zelo neljub. V Petrogradu mislijo, da se po tritedenskem zdravljenju na Finskem povrne mogoče v zbornico, ker uživa popolno carjevo zaupanje. Ministrski predsednik in notranji minister Sturmer je bil imenovan za zunanjega ministra ter obdrži predsedstvo v mi-
nistrskem svetu. Pravosodni minister Chvostov je bil za notranjega in nekaanji notranji minister Makarov za pravosodnega ministra imenovan. Ta imenovanja kažejo, da se Sazonov ne povrne več na svoje mesto, ker ni šlo za njegovo osebo, ampak za rekonstrukcijo kabineta.
Spor med Ameriko In Turčijo.
„Frankfurter Ztg.“ naznanja: Glasom Reuterjevega poročila iz Washingtona je nastala med Združenimi državami in Turčijo napetost zavoljo nezadovoljivega turškega odgovora na ameriško noto glede razmer v Siriji in Damasku. Baje nameravajo Združene države poslati vojno ladjo v vzhodni del Sredozemskega morja.
Fellerjeve tek vzbudljive, lagodno odvajalne rabarbarske kroglice z zn.
„ELSA-KROGLICE"
prinesejo olajšavo.
6 škatljic franko 4 K 40 h. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 67 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem.
Raznoterosti iz vojne.
Italijani demonstrirajo za obešenega dr. Battistija.
„Corriere della Sera" in „Secolo" poročata o veliki „patriotični slavnosti", ki se je vršila 20. t. m. na Kapitolu na čast Battistiju. Pod vodstvom za vojno vnetih strank se je zbrala na Piazza del Popolo velika množica. Sprevod, v katerem so nosili mnogoštevilne zastave, se je pomikal proti Kapitolu. Medpotoma so ljudje metali z oken razglednice z Battistijevo sliko. Z uredništva Nemcem prijaznega lista „Concor-dia" so sneli trobojnico. Ljudstvo je vpilo: „Viva Battisti! Viva la guerra! Viva Italia! Abbasso Austria e Germania!" Na Kapitolu je govoril najprej župan knezColonna. Imenoval je Battistija „novega junaka, novega mučenca, novo žrtev, ki jo je tirjalo mučeništvo odrešenja in svobode Italije." Nato je govoril profesor Čampi, za njim Domenico Oliva. Oba sta vnemala ljudstvo k sovraštvu do Avstro-Ogrske in dosegla, da se je orilo na vse strani: „Maščevanje, maščevanje!" Končno je govoril Pagliara, ki je prečital sovraštva se cedeč dnevni red. „Avanti" pripominja, da se izrablja Battistijevo „mučeništvo" za novo vojno propagando.
Iredentiste umaknejo iz prve črte.
Kakor poroča „Corriere della Sera", je nagnil Battistijev slučaj italijansko vojno vodstvo do tega, da bodo umaknili iz prve črte na fronti vse iredentiste.
Sodba italijanskega vojaka.
„Naše Jedinstvo" poroča: Dovedli so pred stotnika italijanskega pribežnika. Stotnik mu pravi kakor v šali: „Kako ste mogli pogaziti kralju dano prisego, da mu boste do smrti služili?" Italijan nato: „Ako je smel naš kralj pogaziti dano besedo, smem to tudi jaz!"
Ruski guverner za zasedene kraje.
Petrograd, 24.Julija. (Kor. ur.) Petro-grajski listi poročajo: Član državnega sveta, Tropov, prejšnji kijevski guverner in v zadnjem času predsednik odbora za boj proti nemškemu gospod-stvu, je bil imenovan za generalnega guvernerja osvojenih ozemelj v Galiciji in v Bukovini. Opaža se, da prejšnji generalni guverner grof Bobrinski ni bil zopet imenovan na to mesto. Očividno tudi vlada ni bila zadovoljna z brezobzirnimi upravnimi metodami tega upravitelja. Glasom poročil moskovskih listov je bil namesto Trepova član državnega sveta, Stihinski, imenovan za predsednika odbora za boj proti nemškemu gospodstvu.
Razočaranje o bitki ob Somme.
Monakovo, 25. julija. Angleško časopisje priznava danes, da jih je velika bitka ob Somme razočarala. „Daily Mail" pravi, da ne gre za pridobitev zemlje, ampak za uničenje sovražnih
bojnih sil. Res niti na zapadu niti na vzhodu ni opaziti kake izpremembe v nemški moči. „Daily Telegraph" priznava, da je razpoloženje na Angleškem mrtvo; v enakem smislu piše drugo časopisje, ki ne opeva več zmag.
Lloyd George o vojski.
London, 24. jul. (Kor. ur.) V spodnji zbornici je Churchill grajal, da ministrski predsednik Asquith v svojem govoru ni podal pregleda o vojaškem položaju.
Vojni minister Lloyd George je pripomnil, da nemogoče, na široko govoriti o vojaških npih. Ti da so pa dobri. Angleški generali da so z doseženimi napredki več kot zadovoljni. Nove meščanske armade potiskajo mogočnega sovražnika nazaj, ki je bil celi dve človeški dobi svoje duševne sile posvetil vojnemu znanstvu. Edina skrb je bila ta, da dolgoletne izvežbanosti in priprave velike vojaške sile ne bi bilo mogoče premagati. Britski vojaki pa so pokazali, da temu ni tako in da morete britska gibčnost v odkrivanju pomožnih virov ter duševna svežost v malo mesecih iztrgati zmago nasprotniku, ki se je v gotovem času zdel nepremagljiv.
„Deutschland“ že odplula!
Haag. „Daily Chronicle" poroča iz New-Yorka: Dne 20. julija, ko je napočil dan, ni bilo nemškega trgovinskega podvodnega čolna več videti. Z brega se ni razločevalo, če so pospravili le jadra in periskop ali če je nemška podvodna ladja že odplula. Vojne ladje sporazuma se nahajajo 50 milj pred pristaniščem in so razpele mreže.
Druga podmorska ladja v Ameriki!
„Lokalanzeiger" prinaša še nepotrjeno vest lista „Baseler Nachrichten" iz Londona, da je priplula baje že druga nemška podmorska ladja v Long Island, vzhodno od Newyorka.
Dnevne vesti.
Dodatek. K oceni knjig „Slovenische Kriegs-und Soldatenlieder" v zadnjem podlistku dodajemo še, da znaša prodajna cena samo K 3"—.
Na župni urad Kotmaraves naznanja vojni kurat Ferd. Jfien, da je čmovojnik po imenu Karl Nastran, roj. 1899, dne 30. maja padel na Coni Zugna, služil je pri 19. komp. Vojna dopisnica nosi naslov Pfarramt Tumansdorf. Ker tukaj ime Nastran ni znano kakor tudi ne „Tumansdorf, Bez. Klagenfurt", se bo morebiti tem potom moglo obvestiti sorodnike. J. Arnuš, župnik.
Postopanje zoper dr. Jakoba Ghon ustavljeno. Od merodajne strani smo prejeli sledečo izjavo: Cela vrsta okoliščin, ki so kazale na zločin vohunstva, je pred nekaj časom povzročilo aretacijo advokata dr. Jak. Ghona v Beljaku. Najnatančnejša in na široko izvedena vojaško-policijska preiskava je bila vsled važnosti zadeve potrebna. Vrhtega je bila vsled zveze z neugodnimi okoliščinami zelo otežkočena. Zlasti neki sodelaven, podrejen vojaškopolicijski organ, ki je, medtem razkrinkan, zavoljo zločina zlorabe uradne in službene oblasti bil obsojen v daljšo ječo, je tudi v dr. Ghon o vi zadevi vsled načina svojega poročevanja razvozljavo zadeve vedoma in bistveno zabranjeval. K sreči je bilo mogoče, zadevo pojasniti. Popolna nedolžnost dr. Ghona, ki je bil takoj izpuščen iz zapora, se je izkazala. Dr. Jakob Ghon in njegova rodbina so izšli iz postopanja neomadeževani na svoji časti.
Smrt junaškega majorja. Poroča se nam, da je dne 6. julija padel v boju na severnem bojišču c. kr. major Jožef Troj er, ki je imel v skoraj dveletni dobi, odkar je bil na bojišču, mnogo odličnih uspehov. Bil je izredno hraber in je od svojih tovarišev dobil priimek avstrijski Hektor. Imel je več odlikovanj. Slava junaku!
Po smrti odlikovan. Rezervnemu poročniku Jožefu Ulbingu, sinu Cerkvenika in organista v Šmartnu pri Celovcu, je bil za njegovo izredno hrabrost pred sovražnikom podeljen vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo. Prej je bil že odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo.
Vojaški kurat dr. Drexel je sporočil nekemu prijatelju, da se nahaja še vedno pri nekem rimsko-katoliškem župniku v Irkutsku, kjer ima stanovanje in hrano. Ob nedeljah ima v dveh ujetniških taborih pridigo in slovesno sv. mašo. Potem lahko obišče dve do tri bolnišnice. Reči, ki so mu jih poslali njegovi rojaki, je prejel. Tako poroča „Karat. T.“
Slovenske žrtve za domovino. Na južnem bojišču je padel praporščak Mirko Erhatič, sin deželnosodnega svetnika v p. v Celju. Imel je veliko srebrno hrabrostno kolajno. — Na tirol-
skem bojišču sta padla Ljubljančana korporal Anton Volkar in četovodja Anton Suva, občinski tajnik iz Zg. Šiške. — Na severnem bojišču je padel, zadet od krogle v srce, kadet Kazimir Čehovin iz Branice v Vipavski dolini. Dovršil je gimnazijo v Gorici. — Na Tirolskem je padel kadet v rezervi Mirko Vider, rojen Ljubljančan, ki je lani z odliko dovršil gimnazijo. — Na laškem bojišču je padel rezervni poročnik Alojzij Ferk iz Maribora. — Na severnem bojišču je padel Viljem Minkuš, c. in kr. nadporočnik, imejitelj zaslužnega križca III. razreda z vojno dekoracijo na traku hrabrostne svetinje, rojen Ljubljančan. — Na Dobrdobski planoti je zadela sovražna granata Leopolda Marušiča, roj. na Lokvici pri Opatjem selu. Kot vojak pri 30'5 cm možnarjih je prepotoval s svojo baterijo mnogo sveta in bil skoraj na vseh bojiščih sedanje vojske. Bil je v Belgiji, Franciji, vzhodni Nemčiji, Srbiji in na Goriškem. — Na gališkem bojišču je padel 4. t. m. na čelu svoje čete kadet domobranskega polka Bogomir Fajdiga, absol-viran jurist in sin gimnazijskega ravnatelja Fajdiga v Franju. — Na gališkem bojišču je padel kadet Konrad Živko, doma iz Pobrežja pri Mariboru.
Vojna podpora za duhovnike. Svoj čas — dolgo je že tega — se je poročalo, da dobijo tudi duhovniki nekaj podpore, ki bi je bili, zlasti gg. kaplani, krvavo potrebni. V listih čitamo, da je bivši minister Gefimann dakazal, da so bile vse dosedanje vojne podpore nezadostne. Nam je pač znano, da se je menda že pred pol letom govorilo, da so te podpore že na potu, toda na Koroškem jih duhovščina ni dobila. Kako naj na pr. v časih sedanje draginje izhaja kaplan z mesečno plačo 50 K in malenkostnimi postranskimi dohodki, ki jih ima ali pa tudi ne, ker s tem niti hrane ne more plačati. Kje pa je obleka, knjige itd. ? Radovedni smo, če bi bil zadnji pisar v katerikoli branži s tako plačo zadovoljen.
Ponesrečil se je na Begunjščici 18. julija c. kr. finančni komisar v Radovljici Ivan Korbar. Neki gospe je bilo zdrknilo in so ji hoteli pomagati. Pri tem je izpodrsnilo g. Korbarju. Udaril je tako nesrečno z obrazom na skalo, da je takoj izgubil zavest. Kotalil se je še kakih 100 do 120 metrov navzdol in obležal doli mrtev.
Polkovni tambor godbe 17. pešpolka Janez Mahr je bil za junaško zadržanje pred sovražnikom odlikovan z zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje.
O pisatelju Etbinu Kristanu, o katerem so pisali listi, da je v Ameriki umrl, se poroča iz Curiha ljubljanskim listom: V vašem listu z dne 6. julija sem čital, da je umrl pisatelj Etbin Kristan v Ameriki. Slovenski amerikanski listi, ki se tukaj redno dobivajo, tega ne poročajo. Ako bi to bilo dosedaj, bi že bili pisali. Resnica je samo, da je Kristan že pred več časa utihnil.
Dijakom slovenskih beguncev priporočamo c. kr. drž. višjo realko v Idriji na Kranjskem, na kateri se tudi med vojno poučuje in torej dijaki nobenega leta ne zgube. Ker je Idrija rudarsko mesto, zadobe dijaki že v realki upogled v svoj bodoči poklic. Življenje ni pretirano, skrbi se za vešče učno osobje, ki z zanimivim predavanjem učenca ne odbija, temveč za predmet pridobiva in je zavod na Notranjskem in Primorskem splošno znan. Zato ga tudi na tem mestu vsem onim priporočamo, ki žele pohajati edino slovensko srednjo šolo za realne predmete. Po vojni bodo prav taki dijaki imeli najlepšo bodočnost!
Kdo so posestniki v Singen ležečih reči v domovino povrnjenih! Glasom poročila c. kr. ravnateljstva državnih železnic na Dunaju so v obmejni postaji Singen različni zaboji, ki so menda last iz Francoske v domovino se povrnjenih, ki so jih morali zavoljo oskrbe poslati v njihovo domačo občino. Na Koroškem morda se nahajajoči ljudje, ki so se povrnili iz Francoske, se opozarjajo, da naznanijo kolikor mogoče natančno vrsto zabojev in način zavojev ter vsebino svojih premakljivih reči c. kr. ravnateljstvu državnih železnic na Dunaju, odd. VI.
Št. Jakob v Rožu. (Smrt za domovino.) Dne 3. t. m. je padel na ruski fronti v 24. letu svoje starosti Anton Miklavčič, sin tukajšnjega posestnika. Stopil je v vojaško službo že ob prvi mobilizaciji ter se udeležil hudih bojev na ruski in italijanski fronti, ne da bi bil kdaj ranjen. Bil je največje veselje staršev, katere naj tolaži usmiljeni Bog, njemu pa sveti večna luč! N. p. v m.!
Sele. Hudo obiskuje letos smrt pd. Zgornjo Žerjavovo rodbino v Zgor. Kotu. Tekom petih mesecev so pomrli iz te hiše kar trije. Zadnjega februarja je umrl oče Franc Oraže, pristna se-lanska korenina; dne 10. jnnija je na Laškem padel sin Janez; dne 22. julija pa je vsled iz-krvavljenja umrla hči Ana sredi krepkih dekliških let. Bog tolaži ubogo rodbino!
/
Premalo ga spoštujemo.
Liesing, 15./7.1916.
Velerodni gospod urednik!
Bili ste tako prijazni, da ste objavili moje kramljanje z „Mirom", za kar se vam iskreno zahvaljujem. Vendar, ker poznam črnoglede pri nas na Koroškem, bi vam s tem pismom svojo trditev, da prav dobro izhajam s slovenščino pri Čehih, Slovakih, Hrvatih itd., rad malo pojasnil. Stvar je namreč ta: Da so si vsi slovanski jeziki v Avstriji močno podobni in da se marsikatera beseda pri vseh slovanskih jezikih v Avstriji za en in isti izraz rabi, je že stara reč. Torej, če si se zanimal za slovensko čtivo v svojem življenju, boš tudi precej pravilno slovensko govoril in več besedi poznal nego oni, ki je mnenja, da se materni jezik itak že od doma zna. In če prideš potem z drugimi slovanskimi plemeni v dotiko, se ti bo prvi dan vse nekam čudno zdelo, kajti znane besede ti bodo vdaijale na uho, a razumel boš le toliko, da boš smel trditi, to je Čeh, ta Poljak, oni Slovak ali Hrvat itd. A treba je samo začeti govoriti s tem in onim in takoj boš videl, da ni Bog ve kaj, ampak razumel se boš z vsakim vsaj za silo. Kako to? bo marsikateri „Mirov" čitatelj začudeno vprašal. To gre tako: Vojna traja že dve leti, sovražnik na vseh koncih in krajih domovine, nevarnost velika in tako pridejo vse narodnosti križem Avstrije, kakor pač zahtevajo razmere in potrebe.
Slovenec in Hrvat sta se in se še bojujeta daleč tam na Poljskem ramo ob rami s Poljaki, Čehi, Ukrajinci, Slovaki itd. in zadnji nam spet na jugu pomagajo krotiti zahrbtnega sovražnika. In tako je prišlo, da je prinesla ta strašanska vseuničujoča vojska tudi kaj razveseljivega s seboj namreč, spoznali smo se s svojimi brati na severa. Slovenec in Hrvat poznata domovino, navade, noše in razmere severnih bratov, oni poznajo naše mile slovenske doline in divne naše gore ter naše navade, saj imajo vendar zato prilike dovolj. In ne samo to. Drug od drugega smo se že tudi toliko naučili, da se za silo brez težave lahko razumemo. Nastal je nekak, ne vem kako bi rekel, internacionalen ali vojno-avstrijsko-slovanski jezik, kateri nam čez vse zapreke pomaga do cilja, in to je, na kar smo lahko ponosni. Ne, ne, laž je, da bi bil naš mili slovenski jezik manj vreden kot drugi, ampak res je, da ga mi le premalo spoštujemo in gojimo in drugi premalo upoštevajo.
Franc Fugger, c. kr. fin. nadp.
Plačam najvišje cene za vso raztrgano, brezvredno
obleko in volnino
raztrgane nogavice, volnene prte, čepice in jopiče, odpadke od krojačev, šivilj, tapetnikov in strojnih pletli. Vreče vseh velikosti, tudi	e	Vse pošiljatve iz cele
poškodovane, kakor	Koroške naj se na-
vse množine opranih ^slovijo na uradno dovoljeno trgovino s starinami v Celovcu 9., Spenger-gasse 7. Dohod iz Pavličeve ulice. Na hišno številko 7 dobro paziti. Po pošti sprejmem samo pošiljatve od 5 kg više. Denar sledi takoj. Za odraščene in otroke dober zaslužek po hitrem nabiranju takih reči.
Cerkvene vesti.
Cerkvene vesti. Skupno sv. obhajilo za otroke bo na papežev ukaz dne 30. julija 1916. V Celovcu bo sv. obhajilo v stolni cerkvi sv. Petra in Pavla ob 8. uri. Za spoved imajo otroci priložnost istotam prejšnji dan ob 4. uri popoldne. — Gospodje novomašniki so se podali kot kaplani na svoja prva mesta: G.Valentin Brandstatter v Borovlje, g. Franc Kovač v Hodiše, g. Jakob Mošic v Prevalje, g. Anton Oblak v Škocijan, g. Alojzij Pal le v Nemški Plajberk. — Župnijo St. Jakob pri Celovcu je nastopil g. J. Zem lj a k, za administratorja v Stebnu pri Beljaku je imenovan g. Janez Kuchling. Umrl je dne 20.t.m. vsled srčne kapi g. dekan Ludovik Pirker v Štrasburgu.
Članom Modestovega društva. Naprošeni smo za objavo sledečih vrst: Odbor Modestovega društva v podporo bolnih in revnih duhovnikov krške škofije je v svoji seji dne 13. julija napravil razveseljiv sklep, od 1. julija zanaprej brati vsak teden eno sv. mašo za umrle člane, tako da mar-
sikateri rajni sobrat, ki ni mogel napraviti take ustanove, ne bo brez tolažbe in pomoči sv. maše. Naj bi ta sklep vse duhovnike v škofiji, ki še niso člani društva, zlasti mlajšo duhovščino, nagnil, da mu čimprej pristopijo, tako da se bo v tem bratskem društvu uresničila deviza: „Eden za vse in vsi za enega." Veleč. gg. dekani se pri tej priložnosti naprošajo, da vzpodbujajo duhovščino dekanata, in veleč. gg. župniki, da vzpodbujajo svoje kaplane, da se pridružijo temu tako koristnemu in dobrodelnemu društvu, v kolikor se še ni zgodilo.	Društveni odbor.
Paramente kupovati pri zunanjih tvrdkah ni gospodarsko. Agenti, ki prihajajo z vzorci, konji, vozovi in kočijaži, podražujejo cene, ker morajo seveda stroške trpeti kupovalci. Konečno gre denar Še ven iz dežele. Trgovina s paramenti Društva sv. Jožefa v Celovcu prosi, da v potrebi zahtevate pošiljatev v izbiro. Bogata zaloga cerkvenega perila, paramentov, kovinskega blaga, potrebščin za velečastito duhovščino.
Raznoterosti.
bil poln vojaških in civilnih oseb. Nato je šla godba po mestu, katero je spremljala navdušena množica. Mesto je bilo v zastavah. Tudi po drugih mestih so slavili 50 letnico, odkar je admiral Tegetthoff premagal pri Visu italijansko mornarico.
Dr. Fablo Filzi usmrčen. „Tiroler Stimmen" poročajo, da je bil s poslancem dr. Battistijem usmrčen tudi ž njim skupno ujeti roveretski odvetniški koncipient dr. Fabio Filzi. Oba izdajalca sta bila obsojena na smrt na vešalih in je obsodbo izvršil rabelj Lang. Dr. Battisti je bil civilno poročen z Italijanko iz kraljestva, socia-listinjo dr. Ernesto Bittanti. Imela sta dva otroka.
Pri bolečinah na prsih vzamemo za vdrg-njenja in za ovitke Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-fluid". 12 steklenic pošlje franko za 6 kron lekarnar E.V.Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Naj bi bilo vedno pri hiši. čez 100.000 zahvalnih pisem. Od mnogo zdravnikov priporočeno.	(fi)
Sv. Oče za vojne ujetnike. Poročali smo že, da je sv. Oče predlagal, naj bi se vsi družinski očetje, ki so dalj kot 18 mesecev ujeti in očetje treh in več otrok, ne glede na to, če so za boj sposobni ali ne, prepeljali v Švico in tam ostali internirani do konca vojske. Kakor poroča „Neue Zuricher Zeitung", je švicarska vlada že privolila. Od vojujočih se držav je Nemčija takoj brez pridržka pritrdila predlogu svetega Očeta, privoljenje Francoske je tudi gotovo. Od ostalih držav še niso došli odgovori.
Jaurejev morilec Villain je prosil, naj ga pustč na fronto. Njegova prošnja je bila odbita.
Izvoz jajc iz Romunije je ekspertni odsek prepovedal.
Izročitev polkovnika Radoviča sarajevskemu vojnemu sodišču. Sarajevski listi poročajo: Srbski polkovnik Radovič, ki je bil nedavno v ujetniškem taboru Grčdig aretiran kot sokrivec sarajevskega umora, je bil pripeljan v Sarajevo ter se nahaja v zaporu tamkajšnjega vojnega in trdnjavskega sodišča.
Velik požar v Bordeaux. „Petit Journal" poroča, da je izbruhnil v Bordeaux v skladiščih za alkohol velik požar, ki je segel na sosedna skladišča in stanovališča, katerih prebivalci so se mogli le s težavo rešiti. Škoda se ceni na deset milijonov frankov. O vzrokih požara vlada neka skrivnost, katero se trudita razkriti vojaška in civilna oblast.
Komitata Marmaroš in Bistrica na gorenjem Ogrskem sta bila proglašena za ožje bojno ozemlje.
Proslava bitke pri Visu v Pulju. V navzočnosti načelnikov vojaških in civilnih oblasti je položil 19. t. m., ob 7. uri zvečer, ekscelenca poveljnik vojne luke po kratkem nagovoru venec z i belordečim trakom na spomenik admirala Tegetthoffa. Svečano okrašeni park okoli spomenika je I
V zalogi Družbe s«. Mohorja u Celovcu
je nanovo izšla knjiga:
Izbrani spisi dr. Jožefa Vošnjaka
I. zvezek:	jji
Troje angelski! češčenj.'
Povest.
Cena: Mehko vez. 80 h, za družnike 60 h, po pošti franko 10 h več.
Petrolejske seetiljke ;.tsl“;sto',vt0,£
metta“) so zopet naprodaj. Priporočam tudi voščene sveče, kadilo, oglje za kadilnice in olje za gorivo. Trgovina sveč Siebert, Celovec, Stauderhans. Razpošilja se zdaj točno na zunaj.
Malo posestvo naprodaj, oddaljeno 20 minut od železnice, obsega okoli 4 oralov zemljišča v lepem kraju. Naslov: pd. Primus, Oberhaidach, p. Glanegg, Koroško.
Vzamem večje ali manjše posestvo v najem.
Franc Ribnikar pd. Blatnik št. 23, p. Svetnavas v Rožni dolini, Koroško.
Vino m sadni mošt
od 56 1 naprej, suhe hruške od 5 kg naprej in
novi „Silva“-vrelec, namizno in zdravilno
kislo vodo razpošilja po povzetju
A. Oset, Guštanj.
Posodo po zaračunjeni ceni nazaj vzamem. Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in protiračun na žel. postajo Spod. Dravograd.
Hotele biti od svojega
REVMATIZMA
korenito ozdravljeni I
Na tisoče že ozdravljenih!
Bolečine v členih in sklepih, otekli udje, pohabljene roke in noge, pikanje, bodenje, nategovanje v raznih delih telesa, celo oslabelost oči so posledice revmatične in protinove bolezni.
Za ozdravljenje Vam ponujam naravni izdelek!
Nobenega splošnega sredstva, ampak zdravilo, kakor je nudi bolnemu človeštvu dobra mati narava.
Vsakemu brezplačno za poiskušnjo.
Pišite mi takoj, pošljem Vam svoje sredstvo in svoj poučen spis zastonj. Boste moj hvaležen pristaš.
Ekspedicija operne lekarne, Budimpešta, VI. odd. Z53.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica št. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.
Lastnik ln izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt t Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Klhšlek. — Tiskarna Dražbe sv. Mohorja v Celovcu.