■’ "v.■ . x ^ ■ .is: ■ ■ mJM GLASILO 0 M ': M Fl F wm/j EL w M0 KOLEKTIVA Glasilo »Ingrada« izhaja enkrat mesečno Naklada 1.300 izvodov Izdaja Gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Vitunc Franc Tiska CP »Celjski tisk« v Celju LETNIK IX — ST. 9-10 Oktober 1960 Občutki z zbora kolektiva -1 i ■ ■ 11 ■ i Direktor podjetja tov. Venceslav Jeras pozdravlja goste lili naše skupnosti. Za njim je spregovoril sekretar QK ZK tovariš Simonič, ki je v izredno prijetnem govoru realno ocenil našo današnjo situacijo in nakazal naše naloge bližnje bodočnosti za nadaljnji dvig življenjskega standarda. Sledili so pozdravni govori še nekaterih gostov, ki so vsi priznali velika dosedanja prizadevanja našega kolektiva in nanueaže-leli še lepših uspehov v bodočnosti. S tega zborovanja so bile še poslane pozdravne brzojavke, godba na .pihala pa je v znak zaključka slavnostnega dela še zaigrala. Vsi navzoči so z zanimanjem in velikim odobravanjem sledili analizi in napovedi našega bodočega razvoja v govorih, kar je viden in jasen dokaz, da je kolektiv letos trden in enoten. V popoldanskih urah so se člani kolektiva veselili, se medsebojno spoznavaia in razpravljali o raznih zadevah in je bilo povsod videti zadovoljno lice. Jasno je bilo viideti posebno zadovoljstvo pri članih kolektiva spričo dokazov o napredku podjetja in stalnega izboljševanja življenjskega standarda vsakega posameznika. Velik del udeležencev se je po kosilu podal na razna tekmovanja med našimi enotami, kot je bilo vlečenje vrvi, 'odbojka in strelsko tekmovanje; nekateri so zopet vstopili v dvorano, kjer so se na odrskih deskah pokazali naši mladi igralci s kvalitetnimi nacv.opi, drugi pa so zopet zasedli plesni oder, 'kjer so se podredili plesnemu orkestru .in plesali, kot je orkester zahteval. Pri raagovorih z mnogimi člani kolektiva je bilo povsod jasno izraženo zadovoljstvo s to prireditvijo v želji, da bi se na tak način sestajati redno enkrat na leto. Ob teh pogovorih je tudi velika večina članov kolektiva priznala naš lep napredek in budi lastno zadovoljstvo nad lastnimi napredki v pogledu življenjskega standarda. Okrog 6. ure .popoldne so se pričeli udeleženci pripravljati za odhode na svoje domove z najboljšimi občutki in zadovoljni, da so člani že kar lepo urejenega kolektiva. Vsekakor srna.tram in se pridružujem mislim večine, da so takšni zbori zelo koriotni in jih v bodoče nikakor ne smemo rpustiti. n k V mesecu septembru se je maš kolektiv ponovno zbral na svojem-tradicionalnem zborovanju, tokrat na naših lesnih obratih na Go-biilskem. Namen takšnega zborovanja je, da se številni člani kolektiva, ki so zaposleni na teritoriju polovice Slovenije, vsaj enkrat letno zbero na enem mestu, tam spoznavajo, izmenjavajo kriisli in izkušnje ter hkrati tudi Nekoliko poveselijo. Na letošnjem zborovanju .smo vključili k slavnosti še spomine na desetletnico delavskega samoupravljanja. Ze v zgodnjih jutranjih urah, ko so se naši člani kolektiva in njihovi svojci odpravljali s .svojih domov, so bili vs.i praznično razpoloženi, v toliko več, ker .se ie pokazal izredno lep sončni dan. *^dor je pri vhodu na zborno me-»to opazoval lica članov našega ■ kolektiva, je videl, da ni vstopil B^rav noben človek, ki ne bi imel nasmejanega lica. V času med r 8 'in 11 uro dopoldne je vstopilo na zborovno mesto 2.100 veselih do nasmejanih članov kolektiva in njihovih svojcev. Udeleženci so se ta čais zadrževali pri zajtrku ob svojevrstni domači kuhinji, prav tako pa so že ta čas zaživele številne okrepčevalnice, ki so nudile razne dobrine za staro in mlado. Po obrazih sodeč je prav vsem zelo ugajal izdaten zajtrk, prav tako pa .poznejše kosilo, (kar je vsak udeleženec dobil brezplačno. V tem času je nastopajoče člane pozdravljana godba na .pihala iz Šoštanja z igranjem koračnic in partizanskih pesmi, kar ije brez dvorna naše slavje še bolj povzdignilo. Okrog 11. ure so se na slavnostnem prostoru pričeli zbirati člani kolektiva, na častno 'tribuno pa so stopili člani naših samoupravnih organov in vabljeni gostje, med katerimi smo opazili sekretarja OK ZK tov. Simonič Franca, predsednika ObLO Celje tov. R upret Franca, predsednika sindikatov gradbincev LRS tov. Pečan Boga, podpredsednika OLO Celje tov. Cvenk Mirana, direktorja biroja gradbeništva LRS tov. Molih ar Bogdana, sekretarja ObK ZK tov. Škot Toneta in mnoge druge. r, vi!* . 1 Številni gostje na slavnostni tribuni Slavnostni del zborovanja je naznanila godba na pihala .z igranjem internacionale, za tem pa je direktor podjetja tov. Jeras Venceslav pozdravil goste, vse člane kolektiva in njihove svojce, jim zaželel dobrodošlico s posebno željo, da bi se vsi navzoči kar najbolje počutili tega dne na našem zborovanju. Predsednik delavskega sveta je v kratkem slavnostnem govoru orisal zgodovino delavskega samoupravljanja v zvezi z razvojem podjetja, dosedanje težave in pa uspehe ter nakazal naše bodoče naloge za še boljše upravljanje lin gospodarjenje, vse v cilju čim hitrejšega doseganja še boljšega in srečnejšega življenja vseh članov našega kolektiva koit tudi vse SINDIKALNA PODRUŽNICA »INGRADA« obvešča vse člane kolektiva, da je odprta knjižnica vsak četrtek od 16. do 18. ure v samskem domu na Dečkovi cesti v Celju. — Važnejši sklepi delavskega sveta 3. redno zasedanje 3. 8.1960 Iz analize polletnega obračuna izhaja, da je bil proizvodni plan dosežen per 30. 6. 1960 v višini 40 %. Ti proizvodni rezultati so zelo zadovoljivi, saj jih nismo pričakovali v taki višini. Proizvodni rezultat se odraža tudi finančno, saj je 'delavski svet na tem zasedanju sklenil, da se razdelijo prihranki delavcem v doseženi višini. Delavski svet je na tem zasedanju obravnaval in potrdil Poslovnik za delo DS, Poslovnik za delo UO, in Poslovnik za delo ODS. Vsak izmed teh poslovnikov določa predvsem naslednje: -skii in materialni odgovornosti. Osnutki navedenih pravilnikov in pravila podjetja so bili potrjeni v predloženi obliki s tem, da se dajo kolektivu v razpravo. Skladno z odredbo o izdatkih za službena potovanja, za teren- kateriih strokah, smo dali v razpis nekaj štipendij, za katere se je javilo precej interesentov. Navzlic mnogim našim štipendistom in novim razpisom po tozadevnih kadrih je v podjetju misliti na strokovno usposabljanje delavcev: v mrtvi sezoni jih priučiti, specializirati. K izdelavi programa se je že pristopilo. — prvo zasedanje novoizvoljenega organa samoupravljanja — volitev predsednika — pravice in dolžnosti predsednika — volitev upravnega odbora — osnovne pravice in dolžnosti članov — zasedanja oz. seje — potek zasedanja — oz. seje — sklepi — red na zasedanju — seji — zapisniki in akti — administrativno tehnično delo — udeležba drugih oseb na zasedanjih — sejah — komisije — končne določbe sko delo in ločeno življenje, ki se priznajo gospodarskim organizacijam med materialne stroške, in odredbo o najmanjših zneskih povračila stroškov za službena potovanja in terensko delo je DS sprejel sklep o višini dnevnic za službena potovanja. Z odredbo je sicer dopustno, da lahko DS določi višje dnevnice, kot jih predpisuje uredba. V tem primeru bi bremenila razlika višjih dnevnic plačilni fond podjetja. Z ozirom na to je delavski svet sprejel sklep, da se izplačujejo dnevnice za službena potovanja v višini kot jo predpisuje navedena uredba. Prav tako je bil obravnavan terenski dodatek, kar vse bo dopolnjeno v tarifnem pravilniku. Delavski svet je na tem zasedanju obravnaval še: — Da bi čimbolj svečano proslavili 10-letnico delavskega samoupravljanja, se naj organizira zbor kolektiva na G orni Iškem. V to svrho je DS določil potrebna finančna sredstva. Delavski svet je na tem zasedanju potrdil še poseben poslovnik o izdajanju glasila delovnega kolektiva »Ingrad«. Poslovnik 'Obravnava namen in potrebe tega časopisa, pravice sodelovanja, status uredniškega odbora, administrativno poslovanje; precizirana so določila glede honorarja. Delavskemu svetu je bil predložen osnutek oz. dopolnitev pravil podjetja, pravilnik o delovnih razmerjih in pravilnik o disciplin- — Ker stanovanjski provizorij v Cretu ne služi več svojemu namenu, se isti odproda interesentu Cinkarni Celje. V zamenjavo za ta provizorij bo podjetje zgradilo po projektu ing. Mal igo j Darka družinska stanovanja, po ceni 1,200.000 dinarjev. — Prav tako se izvrši odprodaja provizorij a v Zagorju. — Na povabilo Zvezne gradbene zbornice bo podjetje sodelovalo na mednarodni razstavi gradbeništva v Beogradu. 4. redno zasedanje 12.10.1960 Iz poročila predsednika upravnega odbora posnemamo: V času od 23. 6. do 6. 10. 1960 je imel UO 6 sej. Navzočnost članov je bila zadovoljiva od 6 opravičenih izostankov so bili trije brez opravičila. Na vseh sejah razen na tretji je poročal tov. direktor o stanju podjetja. Po potrebi so poročali tudi drugi uslužbenci v podjetju. Tako na primer na tretji seji tov. računovodja o polletnem obračunu, tov. sekretar o osnutkih pravil podjetja, tov. Čevnlk o planu kadrovanja, tov. Arnuš o spremembah in dopolnitvah TP itd. Po poročilu tov. direktorja smo med drugim obravnavali gibanje proizvodnje, kjer smo ugotovili, da je bila prva polovica leta glede na plan realizacije dokaj ugodna, saj ismo dosegli 40 % celotnega plana. Nekoliko se je stvar spremenila v naslednjiih mesecih, ko je proizvodnja nepričakovano nekoliko padla. Ce bi tako šlo naprej, bo težko doseči planirano proizvodnjo treh milijard. Kot vzrok temu je pomanjkanje delovne sile, v glavnem nekvalificirane, dalje pomanjkanje materialov, cement, betonsko železo, steklo, pločevina itd. Večje težave so tudi z dobavo osnovnih sredstev (mehanizacije). Primanjkuje nam obratnih sredstev, ki bi jih za nemoteno obratovanje rabili še ca. 300 milijonov, kar pa občutno vpliva na dobavitelje. Dala po 'sektorjih potekajo v redu. Prevzeli smo več novih del. Moram pa omeniti, da dela na zaključnih objektih v Celju slabše napredujejo in oddaje počasi potekajo, za kar je UO sklical sestanek .prizadetih. Ugotovilo se V komisijo za ocenjevanje 'umskih delavcev so bili imenovani: 1. Bandič Jebko, predsednik 2. Čevnlk Franjo, tajnik 3. Fišer Oto, član četrtega in petega določi sindikalna podružnica. — Komisija DS za investicije je predložila plan nabave osnovnih sredstev za leto 1961. DS je pred-1 log z nekaterimi dopolnitvami potrdil, tako da znaša okvirni program nabave OS za leto 1961 vrednostno preko 200 milijonov dinarjev. je, da je problem pri obrtnikih, kjer imajo težave z dobavo tistih materialov, ki jih na tržišču ni. Med važnejše obravnave je UO uvrstil poročilo tov. računovodje o polletnem računu, ki je bil v celoti predložen DS v razpravo in potrditev. Obravnavani so bili 'poslovniki za delo UO, ODS, CDS in dalje osnutki pravil podjetja, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev in pravilnik o nagrajevanju po EE. Vsi ti pravilniki, kakor tudi TP s spretnem, bo dnevnic za službena potovanja in s spremembo terenskega dodatka so bili podrobneje obravnavani ter skladno s predpisi in dopolnitvami potrjeni oziroma predloženi CDS v potrditev. K osnutku splošnega dela poslovnika o nagrajevanju po EE, ki vsebuje ugotavljanje prihrankov in splošne določbe, ki je že potrjen od strani CDS, je komisija za nagrajevanje po EE sestavila še »Posebni del pravilnika«, ki predpisuje način delitve in premijske opravičence. Ta .posebni del je obravnaval UO. Imenovana je bila komisija po členu 23 prehodne določbe, ki pravi, da se pooblašča UO, da izdaja vsa potrebna pojasnila in tolmačenja za uporabo posameznih členov pravilnika. Vsak obračun mora pred izplačilom kontrolirati in potrditi komisija, ki je imenovana s strani UO. Obravnavali smo kadrovsko politiko podjetja, plan štipendij, učni uspeh štipendistov. Ker se je smatralo za potrebno po ne- Lastne investicije: Po dogoto- vltvi naselja smo rešili stalni problem nastanitve delavcev, ki so bili nastanjeni po raznih barakah gradbišč. Tako so le-ti dobili 'sodobno urejena stanovanja v strnjenem naselju, kjer smo pred dnevi na malce slovesen način odprli skromno toda lepo urejeno obratno ambulanto. Prej ko slej pa je pomisliti na prehrano delavcev, saj sedanja menza ne odgovarja več potrebam niti sanitarnim predpisom, še manj pa delavcem, zato je stalni problem proizvodnih sestankov prehrana. Na naših centralnih obratih smo izgotovili montažno halo. Predvidevali smo zgraditi še halo reprodukcijskega materiala, za katero smo imeli že odobren kredit ter pričeli z zemeljskimi deli. Dela smo morali ustaviti, ker po naj-novejši ureditvi mesta ne smemo graditi v tem predelu. Zato borno morali v naslednjih letih premestiti centralne obrate v bližino gramoznice. Lokacijski ogled je že opravljen. S tem v zvezi je UO izdal nalog, da se pristopi k programu, takšnemu, da bo ustrezal razvoju našega podjetja. Program mehanizacije za leto 1961/62 je bil obravnavan v višini 200 milijonov in je predložen CDS. Glede povečanja cen nekaterim materialom se je povečala predračunska vrednost stanovanj, ki jih je nameravala graditi naša stanovanjska zadruga v okviru zadruge »DOM«. Ker so pa nekateri člani odstopili ali so imeli pomislek glede povišanja, se je prešlo k novi zamisli, za ikar je projekt že gotov: tip »Vrstnih Hišic« s predračunsko vrednostjo 1,2 milijonov din. Gradilo naj bi se v bližini mesta. Zamisel je dobra in cena sprejemljiva. Vsekakor je zainteresirati člane kolektiva, ki so jim stanovanja nujno potrebna. V komisijo za imenovanje pol-kvalifikacij so imenovani: 1. Koželj Rudi, predsednik 2. Kotnik Franjo, član 3. Čevnlk Franjo, član. Zaradi pomanjkanja stekla je UO ,Sklenil, da ukine steklarsko delavnico z dnem 30. 9. 1960. Delavnico prevzame podjetje »Steklar« Celje, s 'katerim je skleniti pogodbo o prevzemu delavnice in pogodbo o izvrševanju prevzetih del na naše podjetje. Oddajo delavnice in inventuro izvrši posebna primopredajna komisija v naslednjem sestavu: 1. Gracer Vili, predsednik 2. Logar Jože, član 3. Malgaj Ivain, član 4. Leskovšek Albert, član. Pogodbo s podjetjem »Steklar« o prevzemu delavnice in o kooperacijskem sodelovanju izvrši posebna komisija v naslednjem sestavu: 1. Žlajpah ing. Drago 2. Kulovec Stane 3. Jarh Jože 4. Fišer Oto. Za gradbeno dejavnost je predvidena nabava 2 stolpnih žerja-, vov Wei:tz, 6 vibratorjev, fouldol žer na gumi kolesa z orodjem za nakladanje in planiranje, 3 vibracijske nabijače, stiskalnico za iz-delavo betonskih plošč, transport za strme transporte. Vsi ti stroji bodo iz uvoza. Iz domače opreme pa je predvidena nabava skreper-ja za gramoznico, 4 ročni sfcneper-ji, 3 električni in 3 bencinski vibratorji, 3 konzolna dvigala, 2 dvigala skrpa, kamion za trans- -port cementa s prikolico, kamion namenjen za prevoz 'betona, 3 tovorni kamioni Deutz 4560, 12 silosov za cement, 12 polžastih transporterjev za cement s tehtnico, rotacijski drobilec, vibracijski stroj, stroj za ravnanje železa, kompresor, električno dvigalo z mačkom, 2 betonarni. Poleg te mehanizacije vsebuje program še vrsto manjših strojev in strojnih naprav za gradbeništvo. Tudi sek" tor ji zaključnih del so upoštevani pri nabavi mehanizacije za leto 1961 z vrednostjo ca. 40 milijonov dinarjev. Z 'Ukinitvijo komercialnega sektorja se istočasno formira nov gospodarsko-računski sektor, katerega bo vodil tov. Kulovec Stane. UO je potrdil ukinitev komercialnega sektorja. Na novo se bo ustanovil projektivni 'oddelek. Poleg navedenega je Upravni odbor obravnaval še več prošenj in pritožb ter drugih tekočih zadev. V naslednji točki je DS obravnaval pravila podjetja, pravilnik o delovnih razmerjih in pravilnik o disciplinski in materialni od- — Pod posebno točko je bil obravnavan plan izobrazbe za leto 1961. DS je sprejel poseben sklep o perspektivi izobraževanja v podjetju, ki je naslednji: V svoji perspektivi si je podjetje zadalo osnovno nalogo, da bo postopno prešlo iz obrtniškega načina gradnije na poLmontažn' industrijski način. Podjetje želi, 7)011' govornosti. Kolektiv podjetja je v 1-mesečnem roku obravnaval vse zadevne pravilnike in jih s pripombami dostavil DS v dokončno potrditev. Nova imenovanja: V komisijo za nagrajevanje po EE so bili imenovani: 1. Skubic Drago, predsednik 2. Arnuš Ludvik, tajnik 3. Kulovec Stane, član 4. Cijan ing. Ivan, član 5. glavni inženir tistega obrata, ki se obravnava 6. šef sektorja 7. Obratovni knjigovodja. — Delavski svet je potrdil predlog sprememb TP. Spremembe so predvsem v dopolnitvi oz. uvedbi novih delovnih mest, ukinitvi nekaterih delovnih mest, spremembi tabele terenskega dodatka za terensko delo obratov zaključne de-javnsoti, transporta in SIP-a, spremembi o pogojih in višini za izplačilo dnevnic in potnih stroškov. da se postopoma odpravi sezon ski značaj dela in da se dosedanja mrtva sezona'v bodče tako--rišča za serijsko proizvodnjo najrazličnejših elementov, ki pridejo v poštev pri polmontažnih načinih gradnje. V podjetju je treba zagotoviti in usposobiti vse potrebne kadre za vsa delovna mesta in za vse stroke, ki pridejo v poštev pri takšni perspektivi podjetja. Nadalje naj se nenehno deluje na izobraževanju organizacije dela, na zvišanju storilnosti in izboljšanju kvalitete naših del. Za uresničitev teh naših vrhunskih ci', ljev je nujno, da preidemo postopno na delitev del, na interna specializacijo, na zmanjšanje števila obratnih poklicev in na vzgojo in uvedbo v čimvečjo širino v modernejše industrijske poklice’ Prav tako naj se v podjetju 'postopno odpravijo nekvalificiran1 delavci. Izobraževanje bo moralo potekati po naslednjih principih Vsa izobrazba naj bo povezana z družbeno ekonomskimi znanji in principi. Izobraževanje v podjetju mora biti stalna skrb. Ker v podjetju predstavlja človek naj večjo dragocenost, se mora pri izobraževanju isti prvenstveno upoštevati. Izobrazba je potrebna vsakomur, zato je treba izobraževati ljudi na vseh delovnih mestih. Izobraževanje v podjetju, ki izhaja iz ipotreb delovnega mesta, mora biti povezano z vsemi ostalimi aktivnostma izobraževanja. Izobraževanje moro biti vedno v naprej planirano in temeljito pripravljeno. Za izobraževanje v centru se predpisuje določena organizacija in sicer izobraževalni center z zunanjimi sodelavci. Vsebina izobraževanja mora biti točno opredeljena. Pri izobraževanju naj se uporablja aktivne in sodcbne metode. Po vsakem iz- obraževanju se predpisuje sistematična kontrola in analiza rezul- tatov. — Potrjen je bil tudi okvirni plan izobrazbe, kar pa bo v celoti objavljeno v naslednji številki Glasila. Pri vsem tem je najvažnejše to, da je potrebno v teku zimskega časa dati možnost vsem stalnim nekvalificiranim delavcem, zaposlenim pri podjetju, da si pridobijo polkvalifikacijo, oziroma specializacijo za posamezn6 j faze dela. Analogno temu sklep',j bo še dopolnjen okvirni plan izobrazbe. Za nemoten pouk odnosno it' obrazbo članov kolektiva je h* potrjen program nabave učni*1 pripomočkov in inventarja za p°' trdbe izobraževalnega centra v skupnem znesku 2,305.000 din. OPOZORILO! Obratna podjetju ambulanta v našem ima svoje prostore v samskem domu na Dečkovi cesti. Posluje dnevno od 7.30 do 11.30. Zaradi boljše koordinacije dela se priporoča, da naj prihajajo delavci na pregled pri sprejemu v služ- bo, v času od 7.30 do 8.30, ostali pacienti in taki, ki so že v službenem razmerju, pa zadnje ti1 ure. Pri pregledu je treba pred' 1 ožiti potrjeno zdravniško knjižico ter dovolilnico pristojnega delovodje. Ob 10 letnem uspešnem JS Lotos praznujemo delavci, člani sindikatov, zgodovinski jubilej. Pred desetimi teti je naša skupščina sprejela »Temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih«. S sprejemom tega Zakona je bila uveljavljena pri nas v socialistični Jugoslaviji težnja delavcev cele zemeljske oble. »Tovarne delavcem!« Pod tem geslom se je bojeval proletariat Francije, ko je .izbojeval Pariško komuno, proletariat Sovjetske J zveze, ko je izbojeval zmago v veliki oktobrski revoluciji. Pod tem geslom so se bojevali tudi delavci narodov Jugoslavije, ko so se borili proti okupatorju in za nov družbeni socialistični red. I Pred jugoslovanske narode se je po osvoboditvi porušene in iz-\topane domovine postavila nalo-1 ga po obnovi in ureditvi soeiali-1 stičnih odnosov v proizvodnji. Delavci, združeni v Jugoslovanske f enotne smdikaate, so prevzeli na svoja ramena odgovornost v pro-1 izvodnj i. daj,i zakona upoštevala vlogo sindikatov in jim pri družbenem upravljanju poverila številne naloge, kakor so: izvedba volitev, imenovanje članov v posamezne organe in komisije, pravico obravnave iin postavljanja predlogov in ram po naši domovini, kjer so zgrajene nove proge, ceste, tovarne, rudniki, mesta, šole, kulturno prosvetni domovi itd. Cela Jugoslavija je eno ogromno delovišče — eno gradbišče. Poglejmo naše izložbe trgovin, kjer imamo šdro- Zbor kolektiva na Gomilskem je bil veličasten prispevek proslav 10-lctnice delavskega samoupravljanja Sindikati so postali pri nas v resnici prava šola delavcev, kakor si je to zamislil Lenin. Sindikati So postali voditelji delavcev, pobudniki napredka in organizatorji proizvodnje. Prav zaradi tega Se je pri nas laibko uveljavil zakon o delavskem samoupravljanju že v letu 1950, ko so delavci Prevzeli podjetja v svoje roke in Pričeli upravljati z njimi po izvoljenih delavskih svetih in Upravnih odborih. Naša ljudska oblast je pri iz- zaihtev od vodstev podjetij jn organov delavskega samoupravljanja. Te funkcije niso deklarativnega značaja, ampak funkcije resničnih upravljačev. Uspehe desetletnega delavskega samoupravljanja nam ni treba iskati, ne naštevati. Vsak državljan in tudi tujec lahko vidi naše uspehe. Ozreti se je treba le Si- ko izbiro najrazličnejših predmetov za široko potrošnjo, od tehničnih pripomočkov in aparatov pa tja do prehrambenih artiklov. Konkuriramo s svojimi proizvodi z najbolj tehnično in industrijsko razvitimi državami, saj so jugoslovanski proizvodi na svetovnem tržišču iskani in cenjeni. Ni slučaj, da je prav Jugoslavija slavij a po vojni proizvodnjo v od- delu sindikatov nosu na druge države .in glede na staro stanje najbolj dvignila. Tudi ni slučaj, da smo v lanskem letu pridelali toliko žita, da ga nam ni treba uvažati. To so uspehi naših delovnih ljudi, uspehi delavskega samoupravljanja, uspehi sindikatov. Posebno nalogo pa imajo pri obnovi naše domovine ravno gradbinci. Izvedeni objekti so nam v ponos in priznanje. Kljub pomanjkanju strokovnjakov in mehanizacije smo doslej naloge častno opravili in znatno povečali proizvodnjo. Proizvodnja v gradbeništvu je narasla v primerjavi z letom 1956 napram lanskemu letu kar za 83 %. Pred nas pa se postavljajo v bodoče še večje naloge, saj bomo morali proizvodnjo povečati do leta 1965 kar za 100 %. Družbeni plan predvideva v letu 1965 za gradbeništvo 800 milijard dinarjev, d-očim je v letu 1960 planiranih 476,3 milijarde. Da se je lahko gradbeništvo tako razvilo in doseglo tako zavidljive uspehe, je pripomoglo vse večje poglabljanje v samoupravljanje, vapodlbudna delitev osebnega dohodka, vlaganje večjih sredstev v mehanizacijo, pomoč družbe in skrb za -družbeni standard delavca. Vse pobude in akcije ter uspehe, ki so jih dosegle sindikalne organizacije v letih delavskega samoupravljanja, ni mogoče našteti. V bivših podjetjih, ki so se združila v »Ingrad«, je bilo nesporno polno uspehov in aktivne- ga dela, kar je zbrano v poročilih za posamezno leto. Takšni uspehi in aktivnost se je pokazala tudi pri »Ingradu«, saj smo v kratkem času, dobrem letu in pol odpravili razna trenja. Na raznih sestankih, predvsem pa na letnem občnem zboru je bilo naštetih mnogo uspehov — kakor tudi negatevnih pojavov. Prezreti ne smemo veliko skrb za delovnega človeka. Pri podjetju vsi delavci stanujejo v vzorno urejenih naseljih, hrana se dostavlja na delovišča, nagrajevanje je od 1. marca tega leta dalje uvedeno kompleksno po učinku, delavci letujejo v počitniških domovih podjetja, odprta je obratna ambulanta itd. Vse te delovne zmage in uspehi so rezultat aktivnega dela sindikatov. V gradbeništvu je zaposlenih sedaj ena šestina vseh delavcev v družbenem gospodarskem sektorju in predstavlja močno panogo našega gospodarstva. Da bomo lahko vse naloge opravili, se v bodoče pred sindikat gradbincev postavlja obilo odgovornih nalog kot so: mehanizacija gradbeništva, razdelitev dohodka po stimulativnem načinu, vzgoja kadrov, ustvarjanje boljših življenjskih in delovnih pogojev, razvijanje delavskega upravljanja. Posvetiti bomo morati še večjo pozornost nadaljnji organizac i jsko-poli tični izgradnji sindikata, kar naj pripomore k večji idejno politični izobrazbi članov sindikata, zlasti pa še kadrov, ki delajo v sindikalnih organih. Cevnik Pripombe o oddaji in obračunu akorda na gradbiščih sektorja Celje Na proizvodnih in sindikalnih Sestankih po gradbiščih imajo nekateri delavci pripombe o višini Svoje ume postavke. Vsled nevednosti ali napačnega izstavljanja in obračunavanja akorda si takšen delavec izračuna svoj zaslužek na način, da izvršene ure Pomnoži s tarifno postavko. Nujno bi bilo, da vsa vodstva gradbišč pravilno izstavljajo poedinim delavcem ali skupinam aiK-orcme naloge, da bi delavci sami uvideli, da njihov zaslužek ni odvisen od Urne postavke, temveč od izvršenega dela. Da bodo vsi zaposleni seznanjeni z oddajanjem del v akordu, bi na kratko obrazložil način, po katerem se naj delavci in vodstva gradbišč ravnajo. Pred pričetkom kateregakoli dela mora vodstvo gradbišča to delo pripraviti tako, da je pravočasno nabavljen material, stroji tn orodje. Ne sme se zgoditi, da delavcem naročeno, naj pričnejo s tem ali onim delom, tedaj se Pa ugotovi, da za to delo ni potrebnega materiala, stroja ali Orodja. Le ob ugotovitvi, da so ti dlementi na razpolago na gradišču, se formira skupina delavčev, katera naj opravlja vnaprej določeno delo. Za to delo se morajo določiti poimensko delavci, kateri izberejo med seboj skupi-Povodjo. Skupinovodjii in vsem delavcem je treba objasniti vrsto dela, način dela, kvaliteto, katera ^ zahteva na tem delu, in organizacijo samega dela tako, da de-ivci pomagajo ugotavljati, ali je določeno delo dovolj ali predalo ljudi v določeni skupini. Na-Cln določitve števila delavcev in °tganizacija je izredno važna za ®tekt dela iin za zaslužek. y primeru, da omenjeni pogoji njso pravilno določeni, lahko nastane: Za določeno delo je po dobro Premišljeni organizaciji potrebno delavcev raznih kvalifikacij, ^slej nepremišljenosti vodstva gradbišča je bilo odrejenih 12 delavcev. V primeru, da skupina ^da, je lahko pri delu preveč zidarjev, da postrežba ne more v ®du dovažati material, ali pa, da je preveč delavcev za postrežbo in niso polno zaposleni. V obeh primerih je efekt isti, kot če bi se število delavcev zmanjšalo za dva. Finančni obračun je pa končni rezultat, da se zaslužena vsota deli na 12 namesto na 10 delavcev. Seveda je zaslužek poedinca toliko manjši. Ta vpliv o določitvi števila delavcev je izredno važen, zato je zaželjen-o, da same Skupine stavijo o tem svoje predloge. Pred pričetkom dela mora vodstvo gradbišč skleniti pismeni dogovor s skupino o ceni za enoto dela ali za celoto, če se da količina že vnaprej Izračunati. Dogovor se sklene s skupino na podlagi akordnega naloga, v katerega se vpiše rok pričetka in predvideni konec dela. Vsi delavci, v kolikor jim akordni nalog za po-edino delo ni izdan predhodno, naj ne pričnejo z delom. V nasprotnem primeru, da se jim izda nalog ali cena že po izvršenem delu, ne morejo reklamirati cene za enoto dela. Cene za poedina dela se dobijo s seštevkom cen za poedine faze dela iz potrjenega cenika del, katerega ima vsako stavbišče. Delavci imajo pravico zahtevati, da si določeno ceno prekontrolirajo iz cenika del. Zastoj zaradi čakanja na akordni nalog plača dotični, kateri je odgovoren za izstavo naloga. Ko prejme skupinovodja kopijo naloga in se prične z delom, si mora skupinovodja dnevno vpisovati izvršene ure poedinega delavca v njegovi skupini v nalog. Te vpisane ure kontrolira s številom vpisanih ur v urni knjigi. Dogodi se, da je potrebno pri vnaprej določenem delu izvršiti še nekatera pomožna dela, .katera pa niso predvedena v enotni ceni. Takšna dela si mora skupinovodja vpisati v nalog in to obvestiti delovodjo in tehnika, da jim za ta dela izstavi ceno. Le s talkšnim načinom registriranja vseh pomožnih del se lahko potem izvrši pravilen obračun. Ce se taka dela ne vpisujejo sproti, se pri obračunu nanje pozabi, obračunana vsota je za toliko manjša, potem pa se prične nezadovoljstvo skupine, ki je dobro delala, zaslužila pa ni niti režijske plače. Zato opozarjam vse delavce, zlasti skupinovodje, da pri obračunu oziroma predaji izvršenih ugotovijo vsa takšna dela. Naknadnih reklamacij, ko so dela že prevzeta ali obračun že izvršen, vodstvo gradbišč ni dolžno upoštevati. Nezadovoljstvo povzročajo tudi razni zastoji, katere vodstvo gradbišča noče priznati. Da se tudi pri tem napravi red, predlagam naslednje: Zaradi pomanjkanja materiala, okvare na stroju ali drugih višjih delo. Tak zastoj mora skupinovodja takoj javiti delovodji. De- lovodja mora ugotoviti, ali bo zastoj trajal dalj časa ali se da takoj odpraviti. V prvem primeru bo skupino odredil na drugo dalo, lahko tudi pomožno delo na stavbi. V obeh primerih se mora čas zastoja vpisati v nalog. Ta čas dobijo delavci plačan, in sicer po TP. Takšno registriranje zastojev odpravi vse kasnejše pripombe, da ni bil dosežen akord zaradi čakanja na material itd. V primeru, da je bil delovodja obveščen o zastoju šele ob koncu delovnega dne ali pa šele ob koncu meseca, se reklamacije ne morejo upoštevati pri obračunu. Prevzem izvršenega dela ‘ Ko je določeno delo skupine izvršeno in se delo nadaljuje še v drugi meseo, se mora vsakega prvega v mesecu izvršiti popis in izmere izvršenih del v prejšnjem mesecu za obračun. Izmere se delajo za dela po skupinah. Vršijo se lahko z meritvami na licu mesta ali za glavna dela po izmerah po gradbeni knjigi, iz katere so razvidni vsi nastavki izmer. Za vsa pomožna dela se morajo izvršiti izmere na mestu dela. Te izmere se običajno vpisujejo predhodno v poseben zvezek, nakar se količine za ista dela seštejejo in vpišejo v akordni nalog v kolono izvršenih del. Te izmerjene in ugotovljene količine mora pred izračunom zaslužka za poedinega delavca podpisati skupinovodja, in sicer zaradi tega, da se lahko pred izračunom zaslužka stavi pripomba o pravilnosti izračuna količin oziroma prijavi pravočasno pomožno delo. Po takšni obojestranski ugotovitvi količine dela se upoštevajo vse upravičene reklamacije o količini dela šele pri obračunu za prihodnji mesec. To pa vsled tega, ker se večkrat primeri, da sfcu-pinovodja reklamira neobračuna- no delo že po izvršenem obračunu akordov in gotovem grafikonu. Za zbir in seznam vseh akordnih nalogov vodi vsako stavbišče grafikon, katerega kopijo mora izobesiti na vidno mesto tako, da lahko vsak delavec vidi svoj zaslužek že pred prejemom denarja. Le takšen način oddajanja del v akord in obračun izvršenih del je pravilen. Na gradbišču, kjer je uveden takšen način, so delavci zadovoljni in ni neprestanih pritožb. Pripomnil bi še o višini zaslužka poedinega delavca oziroma cele skupine. Iz pregleda akordnih nalogov za prvo polletje 1960 je razvidno, da sta za večji zaslužek delavca važna dva momenta: Prvi bi bil elan skupine, da skupina dobro dela ter da ni med delavci medsebojnih prepirov itd. Večkrat se zgodi, da je v skupini delavec, kateri očitno zavlačuje delo. Za takšnega morajo delati ostali, in sicer toliko časa, -dokler ga trpijo v svoji vrsti. Za tak primer predlagam, da skupina do-tičnega opominja, če pa to ne pomaga, ga je premestiti na samostojno delo. Dogodi se tudi, da skupina zamolči nejavljen odhod delavca med delovnim časom z dela, V primeru, da delovadja tega ne oipazi in da pride takšen delavec do preživa nazaj, mu pač morajo njegove odsotne ure plačati ostali iz svojega zaslužka. Drug važen faktor je, da se -kvalificirani delavci ne brigajo za delo njim dodeljenih strežačev. Napačno mišljenje imajo nekateri, ko smatarja za zastoj to, da zidar nima malte, strežač zraven njega je pa brez dela. Dober kvalificiran delavec bo vedno znal odrejati in voditi delo strežača tako, da mu ne bo manjkalo materiala. A ko strežač kljub opominom noče vršiti dela, ki mu je odrejeno, se mora to javiti vodstvu gradbišča. Drugi moment, važen za višino zaslužka, je organizacija dela na stavbišču. Iz že omenjenega pregleda akordnih nalogov je razvidno, da so zaslužki delavcev najvišji na gradbišču, kjer vodstvo gradbišča skrbi za pravilno organizacijo, da pravočasno nabavi material, stroje in izvrši vsa pripravljalna dela, katera so potrebna za nemoteno glavno delo. Pri tej organizaciji morajo delavci pomagati z -nasveti in pripombami vodstvu gradbišča. Na napake v organizaciji, katere zakrivi vodstvo gradbišča, je treba opozoriti na sestankih in ob vsaki drugi priložnosti. V primeru, da vodstvo gradbišča, predvsem osnovni organizator dela na stavbi — delovodja, ne skrbi za boljšo organizacijo, je treba takšne primere javiti naprej, da se dotičnega uslužbenca opomni ali odstrani z gradbišča. Mislim, da delavcem ni vseeno, če je njihov zaslužek odvisen od takšnega uslužbenca, ki nima zadosti zanimanja ali znanja pri delu. O pregledu akordnih nalogov za mesec julij po posameznih gradbiščih in o stanju izplačanih plač napram obračunanim plačam po situacijah pripominjam: Obračunski tehnik lahko obračuna delavcem samo tisto, kar je (Nadaljevanje na 4. strani) ZASAVSKA PLANINSKA POT Kumrovec rojstna hiša maršala Tita. V tem kraju je začetek Za-. . , savske »transverzale« dobrim sklepom prejšnjega dne — nisva mogla odločiti za odhod, tako da sva se s prijaznega Bohorja poslovila šele v dopoldanskih urah ter krenila proti Lisci, ki je četrta postojanka Zasavske planinske po>ti. Čeprav vodi markirana pot ob vznožju najvišjega vrha Bohorske planote, sva se kljub temu povzpela na Javornik, to je na najvišji vrh, kjer stoji lesena piramida. Nadalje vodi pot mimo vasi Mrzla planina in Zabukovja in končno prispeš v Podgorje h gostilni Pipan, kjer je napisana postojanka vseh, ki opravljajo to pot. Vsa pot od Bohorja pa do te »neuradne« postojanke občutno pada, zato se je treba tu pošteno podpreti za vzpon na Lisco, do katere potrebuješ po pisanih pravilih tri ure hoda. Moraš pa tudi pošteno paziti na markacije, kajti mimogrede se zgodi, da dobre, stare znanke z oznako »Z« ni več opaziti, nato pa iščeš ter iščeš iin izgubljaš čas. Iz iteh razlogov sva hodila nekoliko predolgo mimo Malega in Velikega Podgorja, Orehovca ter sva šele proti večeru zagledala Lisco z vabljivim Tončkovim domom, kjar sva se dobro Ko sem prvomajski praznik preživljal z veselo družbo na Kalu pod Mrzlico, so mi povedali, da je s tem dnem otvorjena nova Zasavska planinska pot Kumrovec-Kurn, imenovana med planinci tudi »mala transverzala«. Seveda sem se kot dolgoletni planinec takoj navdušil zanjo. Že iste dan sem poskrbel za knjižico, v kateri zbiraš Žige, da ob zaključku dokažeš, da si izpolnil zadnjo nalogo ter da si obiskal vseh 14 postojank in na podlagi le-te po opravljeni poti prejmeš posebno značko. Z željo, da si kmalu poleg slovenske transverzalne značke, ki sem jo prejel že 1957 leta za opravljeno pot Maribor-Ankaran, pripnem še ga dopusta za to pot. značko Zasavske planinske poti, sem rezerviral nekaj dni letošnje-Končno je prišel mesec avgust in z njim je napočil čas, da izpolnim željo, da obiščem začrtane postojanke ter da si poleg značke pridobim še telesne kondicije in se pošteno razvedrim. Iz gornjih razlogov sva se torej z ženo, ki je že tudi lepo število let v planinskih vrstah, odločila in se napotila poletnega jutra z motornim vlakom v Kumrovec, kjer sva obiskala rojstno hišo našega maršala Tita ter dobila prvi žig. S tem sva otvorila v lepi, snažni zagorski (Nadaljevanje s 3. strani) bilo narejeno v dotičnem mesecu. Za večjo obračunano količino ali samovoljno povečanje enotnih cen iz cenika del odgovarja na-pram celotnemu kolektivu. Naklepno ali malomarno izračunavanje 'Obračunane manjše količine ali cene se lahko smatra kot odtujevanje denarja delavcem. Za takšna dejanja kazensko odgovarja. Pri hitrem pregledu akordnih nalogov in po izkušnjah se ve, da akordni nalogi, kateri so v večini na enem gradbišču obračunani s približno 100%, niso pravilno obračunani. Skoraj nemogoče je, da bi večina skupin dosegla 99, 100 ali 101 %. Pri detajlnem pregledu se lahko ugotovi, da se je gotovim skupinam dodalo, kar so premalo dosegli zaradi slabe organizacije, drugim pa odvzelo zaradi izravnave. Zaenkrat konkretnih primerov dobre in slabe organizacije na po-e din ih gradbiščih ne bi navajal. Smatram pa, da se bodo vodstva gradbišč in delavci sami potrudili da se bo organizacija izboljšala, efekt pa povečal in s tem tudi zaslužki. V kolikor se to na gotovih gradbiščih ne bo uredilo, bom pa prihodnjič objavil v vednost vsem konkretne slabe primere. Ing. iBoišnak Tako osvežena in okrepčana sva se podala po nekajurnem odmoru na Kopitnik, ki ima šesti žig naše poti. Tudi vrh Kapitanka s svojo izredno Obliko je posebnost naših planin, ki ga vsakomur, ki iima smisel za planinarjenje, toplo priporočam. Ker je bil navaden delovni dan, zavetišče ni bilo odprto in sva morala po štampiljko k bližnjemu kmetu. Tu je moja žena v svoje veliko presenečenje spoznala hišo, kamor je kot mladinka — SKOJ-evka hodila med okupacijo na sestanke, talkoimeno-vano »vezo«. Z lastnikom hiše sta se nato dolgo pogovarjala o preteklih dneh strahotne vojne. On nama je pokazal še hišo, kamor je moja žena prišla večkrat obiskat svojega očeta, ki je bil v .teh krajih ddbro znan partizan. Popolnoma razumljivo, da se po tern dalje. Končno pa sva se le poslovila in krenila proti Goram, novemu planinskemu domu, ki ga upravlja PD Dol pri Hrastniku. Lepa planinska postojanka z res idealno lego je še v izgradnji, bo pa po dokončni ureditvi nudila planincem in delovnim ljudem prijetem oddih. S člani UO .ime- , vasi — ki človeka zelo preseneti — Zasavsko planinsko pot ter našla posebno markacijo »Z«, ki označuje to smer in ki naju je spremljala vse do zaključka, to je do Kuma. Ob krasnem, sončnem vremenu sva se povzpela iz Bistrice ob Sotli na Gorski dom (618 m), za kamor sva, kljub vsem oznakam časa, ki govorijo o eni uri hoda, potrebovala le 30 minut. Od tu se je nudil krasen razgled po gričkih In gričih bizeljske pokrajine, kakor tudi na hrvatsko Zagorje s Kumrovcem na čelu. Po izdatni malici, s katero je postregla prijazna oskrbnica, sva nadaljevala pot, saj sva morala do večera na novo planinsko postojanko Bohor. Med večurno hojo po slovenskih vaseh, po vinorodnih gričih in tudi temnih gozdovih Bohorske planote sem spoznal, da so tudi ti Ikrajii vredni obiska in da človeku tudi nižji gorski svet — če smem tako reči — nudi nekaj svojevrstnega, nudi užitek, za katerega se ni treba boriti s ska- Dom na Lisci, 947 m Koča na Bohorju, 925 m lami, ne s klini in je zato lahko dostopna vsakemu delovnemu človeku. Sonce se je poslavljalo za gorami, ko naju je znanka markacija pripeljala k novemu, lepo urejenemu planinskemu domu na Bohorju. Prvič sem obiskal ta planinski kraj, ki pa 'se mi je vtisnil v spomin tako, da sem sklenil, da se bom še vrnil tja. Član Upravnega odbora Planinskega društva Senovo, ki je ravno takrat nadomestoval oskrbnika, naju je prijazno sprejel in kmalu se je vnela živahna debata o planinstvu, o slavni XIV. diviziji, ki si je tod utirala težko pot na Štajersko, ter še o marsičem, tako da je ibilo končno le treba pomisliti, da naju čaka naslednji dan še dolga pot. Naslednje jutro se — kljub odpočila ter vsled ženine utrujenosti nisva poti nadaljevala isti dan. Tu sva našla znane Celjane in kramljanju ni hotelo biti konca. Opisovala sva lepote tega dela naše zemlje, pa tudi posebnosti ljudi, ki sva jih srečevala. Na splošno iso prebivalci tega predela zelo, zelo gostoljubni, saj so nama marsikje kot nepoznanima planincema nudili kruh in jabolčnik, kar je značilno za te kraje. Tik pod Lisco naju je lastnik skromne hišice, kjer živi popolnoma sam — (trenutno je imel na obisku hčerko ter zeta iz daljnega mesta tako vljudno vabil naj prenočiva pri njemu, da je bilo vabilo kar težko hvaležno odkloniti. Toda nameravala isva 'isti dan 'še dalje, čeprav sva potem — nepredvideno — prenočevala na Lisci. Tu sva ali bolje rečeno, tu smo gledali televizijski spored, ki je v teh dneh prenašal olimpijske igre iz Rima. Po dobro prespani noči sva v zgodnjem poletnem jutru odrinila proti Lovrencu, kjer sva v ranih urah prejela peti žig Zasavske poiti. V skromnem zavetišču ni bilo na razpolago ničesar, kar bi se po prehojeni poti prileglo praznima želodcema. Tako je prišla v poštev lastna zaloga, razpoloženje pa je ostalo kljub nevšečnosti neokrnjeno. Nepopisno lep je pogled ob vzhajajočem soncu po 'bližnjih in dalnjih vrhovih. Glasno sva Obžalovala, da nismo v mesecu maju, ko so travniki pri Lovrencu in proti Velikemu Kozju posipani z modrimi encijani. 'Sklenila sva, da prihodnji maj obiščeva te vrhove, ko bodo encijani v polnem razmahu. Veliko Kozje mama je nudilo krasen razgled na vse Strani, odkoder sva se po 'vpisu v spominsko knjigo naglo spustila v dolino. Sonce je neusmiljeno pripekalo, ko Bva jo ob Gračnici neutrudljivo rezala v Rimske Toplice, kjer se ni bilo moč upreti želji po kopanju in seveda izdatnem kosilu. mu vrhu po drseti žig za dokazano pot, so naju preplašile megle, prve v iteh 'dneh planinskih pohodov. Voznik — verjetno domačin, ki je vozil les za novo planinsko kočo na Mrzlico — nama je povedal, da te megle ne pomenijo dežja pri njih, kar se je pozneje izkazalo za resnično. V zgodnjih jutranjih urah sva prispela na Pod-mejsko sedlo, nato pa po kratkem počitku nadaljevala pot na Partizanski vrh. Brez posebnih težav sva ga premagala in po 'kratkem odmoru v »Salamonovem* domu zopet krenila na pot. Tokrat sv* morala na 1206 m visoko Cemše-niško planino. Razgled je nepopisno lep, najsi bo proti Kranjski kakor tudi proti Savinjski strani. 2ig se nahaja med tednom v Planinskem zavetišču v Zalokah, tako sva se spustila do te vasi. Ker je bil pred nama še ves popoldan in še dovolj časa za dosego cilj* tistega dne, sva zapustila zvest# spremljevalko markacijo »Z« ter zavila v vas Cemšenik, kjer je bil 1944 ranjen -kot borec Šlandrov« brigade dober prijatelj, ki je nato podlegel tem ranam. Govorila sv s z domačini, ki vedo mnogo povedati o NOV, o borcih in o divjanju okupatorja. S tem sva počastil* spomin dobrega znanca, ki je daroval mlado življenje iza našo svobodo in ,se ob spominih nanj napotila dalje. Kmalu sva zopet našla kažipot »Z«, ki naju je po enourni hoji pripeljal na Izlake. Seveda 'sva se tudi tu okopala v Medijskih toplicah in čakala, da mine najhujša vročina. Tako sva se v ihladu, doibr-o podprta Odločil* novanega društva smo nadaljevali pot proti Dolu, ki pa je v živahnem razgovoru tako hitro minila, da sva se morala kar prekmalu posloviti ter odriniti — z najboljšimi željami naših 'sopotnikov — na eno in pol ume 'oddaljeni Kal. V vasi Mamo naju je povabil ustanovitelj oziroma človek, čigar zamisel je ta Zasavska planinska pot, na kozarček. Pokazal nama je značko, za katero opravljava pot — seveda če človek ne upošteva dejstva, da iščeš poleg značke še osebno zadovoljstvo, ki ga pri obiskovanju gora naijdeš na pretek in da s tem 'krepiš svoje telesne moči ter preizkušaš lastne zmogljivosti. Zamudila sva se ter sva zato v temi precej težko našla svoj cilj: Kal, ki je sicer lahko dostopen. Tudi tu je precejšnje število gledalcev spremljalo Ob televizorju dimpijdke igre. Po primernem počitku sva naslednje jutro krenila na Mrzlico, ki nama je nudila topel zajtrk in s tem moči za nadaljnje pohode. Ko sva se odpravljala dalje proti Partiia,aske- za Zasavsko goro. Pridružil se .nama je mlad gozdar in smo skupaj nadaljevali pot. Bil je študent n* praksi, ki zna mnogo povedati, da je čas hitro tekel in sploh nismo vedeli, kdaj smo premagovali Strmine. Pod vrhom smo se ločili-ker je njegova pot vodila drugam in je veselo obljubil, da nas prid« obiskat v Celje. V hribih srečuješ na vsakem koraku poleg prekrasne okolice še vesele, zabavne Iju--1 di. Planinski dom na Zasavski gori. kjer sva dobila dvanajsti žig, j« bil precej poln, da pri televizij' skem aparatu skoraj ni bilo prostora, zato sva si ogledala vse vrhove v zahajajočem soncu. Nepopisno lepo — kot na dlani — so se razgrinjale Savinjske i** Kamniške Alpe k Ojstrico, Planjavo, Brano, Skuto, Storžičem itd. S prostim očesom si lahko celo zasledil Julijske Alpe s Trigla' vom. Raizgled, ki ga nudi Zasavska gora, je edinstven in s tert pozabiš na druge nevšečnosti kof n. pr. nekoliko zastarel planin#1 dom. Po večerji sva šla ikma|lu počivati, kajti čakal naju je še e” dan Zasavske poti. Se v temi sv* se napotila skozi Rovišče in Tirh6 na železniško postajo Sava. Od W s prvim vlakom v Laze, nato $>* na Junčje, kjer imajo nov, lep6 urejen planinski dom in ikaterag* sva Oba Obiskala prvič. Dobila sv* trinajsti žig, oskrbnik pa vodi register teh, ki opravljajo to pot-kar -je po mojem mnenju pravih no, da ne bi mogel kdo izkoriščati teh žigov. To je edini primer ve Koča na Mrzlici, 1119 m dem j a evidence, ki pa naj ne bi ostal osamljen. Tako sva prešla torej že na dolenjski del Zasavske Poti. Zapet sva bila vzradoščena nad lepotami naše zemlje, kajti »odkril se je namreč spet nov svet /domovine, ki nudi vsega, le če '[ enaš pravilno jemati in dojemati. Pridružil se nama je mlad parček in nadaljevali smo mimo Stamge, Povšnika itd. na Kum, kjer je bila za naju zaključna postojanka, za njiju pa raizem Jamčij — otvoritvena. Ob lepem vremenu smo se dvigali pa zopet padali vse dio Kuma, ki je znatno Oddaljen od Janci j, talko da si res ie zaželiš počitka. Sklenili smo, da .prenočimo, midva pa se naslednji dan vrneva po opravljeni Poti domov. K nesreči pa je 'bila ta dan sobota in 'ker smo gor prispeli v poznih popoldanskih urah, ni bilo nobenih prenočišč več na razpolago. Midva .z ženo sva triumfalno sprejela zadnji, štirinajsti žig ter si naročila za vesel zaključek piva, ki ga med potjo z ozirom na to, da po pivu težko hodiš, nisva pila. Na žalost tudi tega bi bilo. Toinej talko pričakovani zaključek pa brez prenočišča in še t>rez zaželene pijače! Dve starejši ženski — nepoznani — sta nama ponudili svojo posteljo, 'ker sta videli precejšnjo utrujenost moje žene, onidve pa da bosta spali na klopeh v jedilnici. Primer, ki ga je vredno opisati! Prijazno sva se zahvalila ter jo kljub vsemu ucvrla na železniško postajo Trbovlje. Najina sopotnika sta ostala na Kumu, kako sta prenočevala ne vem, midva pa sva v rekordnem času ene in četrt ure prišla v Trbovlje ter še ujela zadnji vlak in legla doma zadovoljna k počitku. Tako sem torej opravil tudli Zasavsko planinsko pot, ki nudi z malo vztrajnosti bogate planinske užitke, za nagrado pa prejmeš lepo, pozlačeno značko, ki astane kot spomin na lepe, vesele dni v domačih hribih. Prepričan sem, da se bo kdo odločil za to pot — v tako številnem kolektivu .kot je naš — ko prebere ta članek, ki je pisan iz ljubezni do gora in želje, da bi se v podjetju vsaj od časa do časa organiziral kakšen daljši izlet z avtobusom v gore iin ibi se s tem omogočilo gojiti plemeniti šport — planinstvo. Češe odloči en sam član našega kolektiva za to Zasavsko planinskR pot, ije dosegel napisani članek svoj namen. Blaž Črepinšek Nepozabni spomini ob rojstnem dnevu maršala Tita Maršal Tito s člani kolektivov, ki so mu čestitali za njegov življen jski jubilej. Med njimi je tudi tov. Franc Vrbnjak, član kolektiva Ingrad Kum 1219 m V povojnih letih praznujemo vsako leto rojstni dan maršala Tita. Tako srno tudi letos skupno z dinevom mladosti in rojstnim dnem maršala Tita proslavili 25. maj kot dan mladosti in veselja v naši domovini. Ti radostmi 'dnevi bodo ostali, še posebno meni v spominu, ker Na obisku pri podjetju „R0SAC0METTA“ v Milanu Via Bigli No. 4 (izg. via Bilji), Kjer je uprava podjetja »Rosaco-jbetta«, se nahaja v neposredni “lizini trga Skalo s svojim sve-'Yv’no znanim gledališčem »Teatro Sila Scalo«, katerega fasado letos obnavljajo, talko da ta objekt ni Pristopen turistom, ki dan za dnem z raznimi tipi avtomobilov se bolj povečujejo že tako velik Promet na milanskih ulicah. Ko se je naš avto po več zastojih na križiščih ustavil pred Wavo navedenega podjetja (ista-fa. temna renesančna stavba z oz-■Kimi okni), nama je padel v oči enostaven velik pozlačen napis na Obnova Ljubljana, Sava Jelice, Tehnik Škofja Loka, Vod-M skupnost Koper in 'Zasavje Trbovlje. ^ Nastopalo je okoli 600 tekrno- Za posamezne panoge se je prijavilo im tekmovalo naslednje šte- vilo ekip: za nogomet 9, za odbojko — moški 7, za odbojko — ženske 2, za namizni tenis 9, za streljanje 15, za kegljanje — moški 9, za kegljanje — ženske 4, za balinanje 8 in za šah 14. Kljub skrbnim organizacijskim pripravam ipa razpoloženje tekmovalcev le ni 'billo talko, kot naj bi bilo, saj je oba dneva tekmovanja neusmiljeno deževalo. K sreči so bili na razpolago .pokriti prostori, ki so omogočili izvedbo tekmovanja razen v nogometu. Otvoritev športnih iger je bila 17. 9. 1960. Predsednik SŠD Ingrad tov. Jeras je ,po pozdravnem nagovoru otvoril športne igre, nakar so tekmovalci odšli na tekmovalne prostore. S tekmovanjem so po določenem urniku pričeli tudi nogometaši. Tekma pa se je še pred potekom tekmovalnega časa spremenila v vaterpolo tekmo, saj je bilo skoraj celotno igrišče pod vodo. Razumljivo je, da je bilo 'tekmovanje prekinjeno in preloženo na kasnejši termin. Rezultati ostalih športnih tekmovanj na športnih igrah gradbincev v Piranu so naslednji: O G O D K I 11. Slovenija ceste Ljubljana 12. Gorica Nova Gorica 13. Stavbar Maribor 14. Konstruktor Maribor Balinanje: 1. Gorica Nova Gorica 2. Tehnika Ljubljana 3. Pionir Novo mesto 4. Vodna skupnost Koper 5. Ingrad Celje 6. Sava Jesenice 7. Obnova Ljubljana 8. Tehnik Škofja Loka Zaostalo 'tekmovanje v nogometu se je vršilo 24. in 25. 9. 1960 v Ljubljani na 'igrišču Slovana. Prvo mesto si je priborila enajsterica SGP Gorica — Nova Gorica, drugo mesto SGP Tehnika Ljubljana, tretje mesto »Ingrad« Celje. Plasman posameznih podjetij je po celokupnem tekmovanju naslednji : Ingrad Celje: 2 .prvi mesti, 1 drugo mesto, 2 Itretji mesti, 1 peto mesto, 1 šesto mesto in 1 sedmo mesto. Gradis Ljubljana: 3 prva mesta, 1 'drugo mesto. Tehnika Ljubljana: 1 prvo mesto, 2 drugi mesti, 1 tretje mesto, 1 četrto mesto, 1 dvanajsto mesto. Slovenija ceste Ljubljana: 1 tretje .mesto, '1 peto mesto, 1 enajsto mesto. Pionir Novo mesto: 1 prvo mesto, 4 druga mesta, 1 tretje mesto, 1 sedmo mesto, 1 deseto mesto. Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje: 1 sedmo mesto, 1 osmo mesto. Konstruktor Maribor: 1 četrto mesto, 1 peto mesto, 1 štirinajsto mesto, 1 petnajsto mesto. Stavbar Maribor: 1 drugo mesto, 1 četrto mesto, 1 šesto mesto, 1 deveto mesto, 1 trinajsto mesto. Gorica Nova Gorica: 2 prvi mesti, 1 peto mesto, 1 dvanajsto mesto. Primorje Ajdovščina: 1 tretje mesto, 1 četrto mesto, 1 šesto mesto, 1 deseto mesto, 1 enajsto mesto. Obnova Ljubljana: 1 peto mesto, 1 sedmo mesto, 1 deveto mesto, 1 štirinajsto mesto. Sava Jesenice: 1 šesto mesto, 1 sedmo mesto, 1 deveto mesto, 1 trinajsto mesto. Tehnik Škofja Loka: 1 sedmo mesto, 4 osma mesta, 1 šestnajsto mesto. Vodna skupnost Koper: 3 četrta mesta, 1 peto mesto, 1 deveto mesto, Zasavje Trbovlje: 1 tretje mesto, 1 šesto mesto. Za zmagovalne ekipe so bili pripravljeni pokali, za vse udeležene ekipe pa zelo okusne diplome. Pokali in diplome (razen za vse-ekipnega prvaka in za zmagovalca v nogometu) so bilii razdeljeni v Piranu po zaključku tekmovanja. Vseekipni prvak v športnih igrah gradbincev Slovenije za leto 1960 je postal Gradis Ljubljana, jt-i je osvojil 3 prva in 1 drugo mesto. Ocenjevanje za vseekipne-ga prvaka se je vršilo po naslednjem točkovnem sistemu: za prvo mesto 5 točk za drugo mesito 3 točke za tretje mesto 1 točka Naše mnenje je, da bo potrebno v bodoče upoštevati pri točkova-nem sistemu za vseekipnega prvaka tudi število udeležencev posameznih podjetij, kar naj bi vsekakor pozitivno vplivalo pri tem ocenjevanju. Na splošno smo z uspehi lahko zadovoljni, siaj so pokazali Ivsi tekmovalci borbenost in požrtvovalnost. Pri vseh teh ugotovitvah pa ne smerno mimo dejstva, da je organizacijski uspeh, predvsem glede 'tekmovalnih prostorov, preno čišč in prehrane uspel s pomočjo in razumevanjem občine Piran. Posebno sta se za to angažirala tajnilk tov. Piki ,in tov. Kenida. Vsi udeleženci so jima za trud zelo hvaležni. Športne igre gradbincev se bodo v letu 1961 vršile v Ljubljani. Organizator bo SGP Slovenija ceste Ljubljana, Turnir po razpisu Kovinotehne Tekmovanje je končano. Naši odbojkarji so tudi tu pobrali lovoriko — pokal, ki so ga prejeli za osvojeno prvo mesto. Moška odbojkarska ekipa predstavlja solidno moštvo, ki je prekrižala račune že manikateremu. Kapetan ekipe je Janko Zilnik, ki mu zaradi izredno močnih udarcev pri igri pravijo »bombarder«. Turnir je zajemal še tekmovanje v kegljanju, namiznem tenisu m streljanju. Tudi v teh pa- nogah (razen kegljaške, ki zaradi tekmovanja v Piranu isti dan ni nastopila v Celju) so dosegli naši športniki lepe rezultate. V mesecu oktobru bo športa'j društvo organiziralo jesenski del tekmovanja med kolektivi ekonomskih enot pod naslovom »športne igre kolektiva«. Vodstvo sektorjev in sindikalne organizacije že sedaj vabimo na intenzivno in sistematsko pripravo ter čim množičnejšo udeležbo. Prijateljsko srečanje ženskih kegljaških ekip Branika in Ingrada Dne 14. 10. smo odprle jesensko sezono kegljaških tekmovanj kot predpripravo za razna prijateljska srečanja in tekmovanja v republiškem merilu. Na povabilo »Ingrad-ovih« keg-Ijačic so se kegljačice Branika Maribor rade odzvale, saj jim je to bila prva igra na našem kegljišču. Konkurenca je bila huda, saj je med njimi 'bila tudi republiška prvakinja Novakova. Igrale smo na 100 lučajev, in to na 25 polno, 25 na čiščenje z menjavo stez po vsakih 25 lučajih. Skupni rezultat ekipe Branika 6X100 = 2.102. Skupni rezultat ekipe Ingrad 6X100 X 2.039. Fovpreček Branika na 100 lučajev je bil 353 podrtih kegljev. Povpreček Ingrada na 100 lučajev je 'bil 340 podrtih kegljev. Kot je razvidno je bila razlika 63 'kegljev v korist Branika. Tokrat nam je ta rezultat zopet oglegalo, da so do uspeha potrebni redni treningi, ki jih na žalost vrše samo nekatere članice ženske kegljaške ekipe. Ta poraz je bil obenem trdni sklep keg-Ijačic že na samem kegljišču, da bomo po tekmi redno in resno hodile na trening za izboljšanje našega rezultata v prijateljskih, 'kakor tudi v republiškeh srečanjih. Po končani tekmi smo 'kegljači-cam Branika priredile majhno zakusko. Predno so kegljačice Branika zapustile naše kegljišče, smo se še zmenile za povratno tekmo v Mariboru, ki bo dne 20. 10. 1960.. B. V. Glasilo kolektiva »Ingrad« Leto IX — št. 9-10 8_____________________________________________________ Vtisi in paberki i občinskega dramskega festivala v Dobrni Na povabilo občinskega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev občine Celje so se občinskega dramskega festivala v Dobrni udeležili tudi trije člani našega prosvetnega druištva: Vaš Jože, Oglaj-ner Jožica in Travner Rudi. Program tega pomembnega festivala je bil pester in zanimiv. Tako so se v treh dneh zvrstile pred našimi očmi .predstave, iz katerih smo lahko videli napredek nastopajočih. Kot prvi so se nam predstavili gostitelji domačini s sodobno komedijo: »Ad ac-ta«. Sodelovali so še: Ljudski oder Celje, Svoboda Store in mladinska dramska Skupina Ljudskega odra Celje, ki nam je pod spretno režijo Zdenka Furlana prikazala Linhartovo komedijo: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Člani DO pa so v režiji Cvetka Vernika podali uspelo satiro »Arzen in stare čipke«, pri kateri je kot igralka sodelovala tudi članica našega kolektiva in naše dramske skupine tov. Fonda Krista. Mladinska dramska skupina iz Štor je z izvedbo mladinsko pravljične igre: »Desetnica Alenčica« navdušila številne gledalce. Razveseljivo je dejstvo, da je pretežni del nastopajočih bil ravno iz vršit mladih igralcev, ki so s svojim prepričljivim in živim nastopom vzbudili 'prijetno ugodje, da je marsikaj mogoče z dobro pripravo in z dobrim vodstvom. Mladi igralci so upravičeno dokazali, da so kos svojim nalogam in da jim spretna roka režiserja lahko nalaga še težje naloge. In prav te izkušnje, ki smo jih pridobili na tem festivalu, bi morali prenesti na našo mladinsko dramsko skupino, katera bo šele v prihodnji sezoni pričela z resnim delom. Res je, da so mladinci sodelovali pni vseh naših prireditvah in proslavah, vendar svojega samostojnega nastopa še niso imeli. Svoj ognjeni krat pa so uspešno prestali ob priliki zbora kolektiva na Gomilskem. Ob tej priliki so celo starejšim članom napovedali tekmovanje, kateri se pa iz neznanih vzrokov niso odzvali vabilu. Tako izgleda, da se nam v bližnji sezoni obeta dokaj pester program prireditev v okviru našega društva. Ugotovitev iiz razgovorov v Dobrni, da nam pri .izbiri repertoarja primanjkuje predvsem dobrih mladinskih iger, ki razen standardnih pravljičnih igric in limonad kakor: Sneguljčica, Trnjulči-ca, Janko in Metka in podobne, v katerih nastopajo razne čarovnice in druge pošasti, nimamo velike izbire in se repertoar suče venomer v tem začaranem krogu, kjer razne vile, dobri in zli duhovi, čarovnice, kralji in vitezi govore o minulem razdobju. Primanjkuje nam vedrih, sproščenih mladinskih del, ki hi govorila o sodobni problematiki, današnji mladini, ki danes v družbenem in skupnem ustvarjanju tesno sodeluje na vseh področjih in dopri-naša svoj levji delež za dobrobit naših narodov. Del, ki bi govorila o problematiki mladinskega življenja, šole, ljubezni, dela ustvarjanja in kriminala — res ni zadosti in talko naletijo društva na težkoče ob priliki sestave repertoarja. Ista oblika in isti problemi se pojavljajo tudi pri našem društvu. Izbira repertoarja je bila zelo težka in za letošnjo sezono dokončno še ni rešena. V sezoni leta 1960/61 bi naj dramske Skupine našega društva dale najmanj 3—5 raznih del. Od tega bi naj bile 2 komediji, 1 drama, 1 mladinska igra in en veseli večer. Tu seveda niso vštete še razne proslave in gostovanja doma in drugod. O dokončni izbiri pa bo dal še zadnjo besedo naš na novo ustanovljeni umetniški svet, ki bi naj odgovarjal za pestrost in vsebino repertoarja. Več o programu bomo govorili v prihodnji številki našega glasila, ko bo repertoar dokončno sestavljen in potrjen. Nadaljnje ugotovitve iz razgovorov občinskega festivala nam narekujejo vrsto izboljšav in sprememb, ki so tudi pri nas potrebna glede na naraščajočo tematiko sodobnega dramskega ustvarjanja. Izbira repertoarja in inscenacija sta zavzeli prvo mesto razprav pri razgovorih, ker pa smo repertoar delno že obdelali, bi govorili še o predlogih nove scene. Iz razgovorov o sceni pri današ-prireditvah smo odnesli dokaj razčiščene pojme ter jih bomo tudi pri nas uvedli. Gre namreč za odprto stilizirano sceno, ki je lahko včasih samo delno nakazana, vendar pa mora biti dovoljno funkcionalna. Tako se da s pomočjo raznih zaves (pri nas jih žal še nimamo) in s pomočjo svetlobnih efektov, katere imamo, doseči bolj funkcionalna in stilno dovršena scena kakor pa v zaprtih in vpliva mučno kakor na igralce scenah. Zaprta scena je zastarela tako na gledalce. Nova sodobna scenska rešitev pa prinaša prijetno novost in sprostitev samostojnega in samoiniciativnega ustvarjanja. Nova scena je samo improvizirana in nakazuje samo najnujnejše objekte .in predmete, ki prisilijo igralca, da se bolj skoncentrira in dovršeno poda svoj lik, katerega predstavlja trenutno na odru, po drugi strani pa nekako prisilijo gledalca, da sledi izvajanju iin tekstu igralcev, 'ker tako-zvane paše za oči praktično v novi sceni ni. Brez dvoma bo ta novost tudi na našem odru doprinesla bolj pestro in dognano izvajanje, kvaliteta del bo boljša, izvedba praktična in tudi cenejša. Seveda pa so zato potrebne pripravne zavese. Še je vrsta stvari, katere so bile obravnavane na tem posvetovanju, vendar bi se rad predvsem dotaknil tistih, ki so bistveno važne za naše bodoče delo na našem odru. Splošna ugotovitev, da se društva vse premalo pripravljajo, velja tudi za naše društvo. O izbiri repertoarja, kaj bomo igrali, pričnemo navadno govoriti šele tik pred določenim terminom, tako se v naglici najde m^nda celo neprimerna igrica, katero pa je treba šele prepisati, da ne govorim o sceni, o kateri začnemo misliti šele tik pred uprizoritvijo. Take in podobne napake nas zasledujejo že dolgo časa. Vodstvo društva, predvsem umetniški svet, bo moral o izbiri del (iger) razpravljati mnogo prej. Vodstvo društva pa bi moralo izvesti občni zbor že v mrtvi sezoni, ne pa takrat, ko bi morali že igrati. Umetniški svet bi naj predložil izbrana dela režiserjem, kateri bi prevzeli režijo posameznih iger še pred glavno sezono dopustov ali vsaj dva meseca pred pričetkom sezone igranja. Tako bi režiser imel dovolj časa za svojo pripravo, izdelal bi režijsko knjigo, pripravil scenske osnutke, rešil vprašanje rekvizitov in kostumov, razsvetljave in vse tehnične priprave in bi šel temeljito pripravljen na prvo vajo. Brez dvoma je, da bi taka rešitev odnosno način dela mnogo doprinesel k izboljšanju kvalitete in kvantitete naših predstav v splošno zadovoljstvo nas vseh. Koledar prireditev bi moral 'biti izdelan že pred sezono in to v celoti za vso sezono. Njegovih datumov pa bi se morali vsi strogo držati. Pri tem ne smemo pozabiti še na razne druge prireditve, kot proslave in gostovanja. Izbira repertoarja bi morala temeljiti na vsestransko zmogljivost izvedbe kot: tehnična oprema odra, igralski kader, scena, možnost nabave potrebnih rekvizitov in kostumov, predvsem pa, da je izvajano delo kvalitetno in ideološko pripravno. Možnosti za tako delo pri našem društvu, da bi naše prireditve bile res kvalitetno izvajane, imamo, oder je resda majhen, vendar je tehnično kar dobro opremljen, razen malenkosti in že prej omenjenih manjkajočih horizomtnih zaves. Kader igralcev in režiserjev imamo, treba bo samo več dobre volje, medsebojnega razumevanja, pomaganja in pa zavestne discipline in odgovornosti. Marsikatero društvo bi bilo za- dovoljno, če bi imelo samo del takih možnosti in sredstev, ki so nam na razpolago. Na posvetovanju smo videli, kako se razna društva borijo za svoj obstanek. Naj navedem za primer Prosvetno društvo v Trnovljah pri Celju, kjer so brez kakršnih koli sredstev, vendar je njihova dejavnost in kvaliteta mnogo boljša kakor pri nas. Če se potem vprašamo, kaj je torej vzrok in kje so napake, da naše delo vkljub že pokazanim in doseženim uspehom še ni dognano in zadovoljivo, moramo ugotoviti, da bo treba marsikaj spremeniti in izboljšati. Predvsem izkristalizirati medsebojne odnose, razna trenja in nesoglasja morajo izginiti iz naših vrst, delo mora biti načrtno ter kvalitetno izvajano, kajti le take bomo lahko opravičevali odnos in pomoč, ki nam jo dobrohotno nudijo. Prepričan sem, da bi same na te način in s takim načinom dela dosegli vse lepše in večje uspehe, kakor smo jih doslej. Sklepi in ugotovitve festivala, razgovor v Dobrni, naj nam daje nove moči in naj nam bodo kažipot k uspešnejšemu delu, tako, da drugo leto ne 'bomo samo gostje na občinskem festivalu, temveč nastopajoči. Ob koncu pozivam vse, ki se zanimajo in bi radi sodelovali v našem društvu, da se čimprej prijavijo, kajti sezona našega ustvarjanja je pred vrati. Rudi Ali smo res takšni? Pod tak ali bilo kak podoben naslov bi lahko marsikaj napisal o nas vseh, toda včasih se niti ne zavedamo, kako velike so in kako daleč lahko sežejo napake. Ce se teh napak po preteku določenega časa zavedamo, se nam iste zdijo neprimerne — nemogoče in so nam neljube ob spominu nanje. Bili smo na zboru kolektiva na Gomilskem. Vdihavali smo prijeten in čist zrak, napojen z vonjem od iglavcev, ki so se šopirili nad našimi glavami in nam dajali vtis, da se nahajamo v nekakšnem gaju, ki je poln življenja in veselja. Neposredno ob našem prostoru, kjer se je vršila svečanost desete obletnice delavskega samoupravljanja, se nahaja Dom oskrbovancev Občinskega ljudskega odbora Žalec. Tu preživljajo svoja stara leta starčki in starke iz zgoraj navedene občine. Ko smo jih prehitevali, so nais oprti ob polici gledali z očmi, ki so izražale željo, da bi še oni uživali in živeli mlladi, kot smo mi val skupaj. Se potem, ko smo jih prehiteli, so se oziraili na nas, dokler jim ovinek ali pa grmičevje nista zastrla pogleda. Poglobili so se v premišljevanje, češ kako srečne je današnja mladina in kako resnična je pesem, ki se glasi: »LeP° je v naši domovini biti mlad.. .* Sel sem po prostoru, kjer se j* vršila zabava, videl v polkrogu zbrano mladino, ki je kar bučale od smeha. Mislil sem si, gotovo je bil kakšen šaljiv vic povod smehu in razposajenosti teh mladih src. Nehote sem se približal in prisluhnil, toda opazil sem kaj žalostno sliko. Na tleh je ležala starka, ki )e iz nerodnosti ali pa vsled tega. ker je mogoče bila malo vinjena, padla in je napenjala vse sile, d« bi čimprej vstala. Okrog nje P® so stali mladi fantje in dekleta in so na ta račun zbijali slabe, oziroma nesramne šale, češ, »kako ga je napila, poglej, kako je nerodna, glej, kako se jezi«. Vsako taka opazka je bila dopolnjen® s smehom. Starki pa ni hotel nihče pomagati. izprašajmo se, čc je to lepo? Član kolektiva Delavske športne igre V počastitev 10-letnice delavskega samoupravljanja je Občinski sindikalni svet Celje razpisal delavske športne igre. Te igre se bodo vršile v mesecu oktobru in novembru. Naš kolektiv se je prijavil za sodelovanje v naslednjih panogah: kegljanje — moški, keg- ljanje — ženske, nogmet, odbojka — moški, odbojka — ženske, namizni tenis — moški, namizni tenis — ženske, streljanje — moški, streljanje — ženske in šah. Vsem prijavljenim ekipam želimo obilo uspeha v tekmovanju. NAGRADNA SESTAVLJENKA Mladinska dramska sekcija PD Rado Iršič »Ingrad« Celje ima v letošnji sezoni naslednji repertoar: 5. 8. 1961 Mutasti muzikant 2. 2. 1961 Materinsko srce 5. 1. 1961 Stari Ilija 5. 5. 1961 Zupan Stilmonriski 4. 4. 1961 Miklova Zala 2. 6. 1961 Rdeči nosovi Zaradi časovnih neprilik nam ne bo mogoče uprizoriti še eno igro, katere naslov je skrit v gornjem repertoarju. Naslov dela je sestavljen iz 3 besed, oziroma 12 črk. Pravilno upoštevaj datume uprizoritev in rešitev ne bo težka. Rešitve sprejema uredniški odbor do 15. XI. 1960. -aš. REŠITEV NAGRADNE VSTAVLJALNICE, OBJAVLJENE V PREJŠNJI ŠTEVILKI GLASILA Pravilna rešitev se glasi: Delavski svet čestita kolektiv® »Ingrada« in mu želi nadaljnjih uspehov ob 10-letnici samoupravljanja. Interes za rešitev te vstavljal" niče je bil zelo majhen saj je pri" spelo skupaj samo 7 pravilnih rf šitev. Posebna 'komisija z uredb*" škim odborom je izvršila žreh’ kateri je določil naslednji vrsta1 red reševalcev, ki prejmejo n®" grado: 1. Nagrado v višini 1.000 dih prejme tov. Berta Henigman; 2. Nagrado v višini 700 din prej" me tov. Kopitar Olga; 3. Nagrado v višini 500 din prejme tov. Keblič Rozika. Vsem izžrebanim čestitam0, vsem sodelujočim pa se zahvalj1®" jemo za sodelovanje in jim pb bodočem žrebanju želimo čim v®6 sreče.