48. Številka._Ljnbljana, v četrtek 27. februvarja._XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI Nil Izhaja vsak dan neter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko ve6, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje Be od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobo vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za ... 13 gld. — kr. u . . 6 „ 50 t» II ... 3 n 30 M » ... 1 „ 10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za VBe leto ... .... 15 gld. — kr, , pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 „ — „ B jeden mesec....... I „ 40 „ NaroČuje so lahko z vsakim dnevom, a h kratu Be mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upraviii&tvo ,,Slov. Naroda*'. V I,Jut»ljniii 27. februvarja. Letošnje leto bodo deželnozborske volitve v več kronovinah. Za nas Slovane bodo posebno važnosti ',Ie volitve na Moravskem, Šlezkem, Koroškem in Štajerskem. Te volitve imajo že zaradi tega nekoliko večjo važnost, ker se bodo vršile pri spremenjenem notranjem položaji Pri njih bode vlada kolikor toliko pokazala, ali je še voljna vsaj nekoliko podpirati Slovane, ali pa misli naravnost postaviti se jim nasproti. Važne bodo te volitve tudi zaradi tega, ker se bode iz njih nekoliko dalo sklepati, kakšen bode izid prihodnjih državnozbor-skih volitev. Baš zaradi posebne važnosti, ki jo imajo te volitve, se že nanje pripravljajo razne stranke. Posebno si Nemci prizadevajo, da bi obdržali veČino v deželnem zboru moravskem, kajti od tega je zavisno, ali bodo še nadaljo gospodarili v tej deželi. Ako bi nemška večiaa zginila, potem bi Nemci bili LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (Spisal A. S. Puškin, iz luškega preložil —o.) (Dalje.) Kar je zgubil hipoma svojo samosvest. S poročilom o svoji zgubi predložil je vojnemu kolegiju, da za premagaDJe Pugačova treba ne Blabih oddelkov, ampak celih polkov, zanesljive konjice in Bilnega topništva. Poslal je povelje polkovniku Čer-niševu, naj ne zapuste Perevolocke in naj skusi, utrditi se v njej ter počaka daljnih povelj. Pa k Černiševu poslani sel ni mogel dospeti do njega. Dne 11. novembra podal se je Černišev iz Perevolocke in dne 13. v noči prispel v Črnore-čensko. Tu je samarski ataman pripeljal k njemu dva ilecka kazaka, od katerih je zvedel o porazu Kara in o ujetji sto in sedemdeset grenadirjev. O resnici poslednje vesti Černišev ni mogel dvomiti: grenadirje jo sam odpravil iz Simbirska, kjer so bili pri odvodu novincev. Ni vedel za kaj odločiti se: nazaj pomakniti se v Perevolocko, ali hiteti v voljni pogajati se o spravi s Čehi in doseglo bi se morda stanje, katero bi ugajalo obema narodnostima. To se bode pa le zgodilo, ako Nemci ne bodo več večine imeli. Dokler jo pa imajo, pa o spravi ni govoriti, in je vse pisarenje o tem, da bi se kompromis razširil na Moravsko, le želja optimistov. Vlada zaradi Cehov ne bode doganjala sprave, kajti ko bi bila zaresno hotela, biti Slovanom pravična, bi jim bila *3e tudi na Moravskem pripomogla do pravic. Čehi se bodo torej morali opirati le na svoje moči, na vlado se nemajo zanašati. Tudi pri volitvah uemajo pričakovati, da bi jih podpirala, temveč morajo biti zadovoljni, ako jim vlada sploh ne bode nasprotna. Ob zadnjih volitvah je bil na Moravskem namestnik, ki se je kazal Čehom prijaznejega, a veuder je sklopi! oni nesrečni kompromis mej srednjo stranko in nemškimi liberalci v veleposestvu, kateri je pripomogel Nemcem do večine in je celo njega spravil v zadrego zaradi volitve v Ogerskem Hradiši. Čehi bodo morali napeti vse sile, če hočejo pridobiti večino, in še le potem se jim bode posrečilo predrugačiti sedanji krivični položaj, ako jih bodo podpirali konservativni elementi izmej velepo-sestva. Deželnozborski volilni red je namreč za Slovane jako neugodno sestavljen in večino odločujejo veleposestniki, kateri so pa nemški odgojeni, kakor navadno povsod. Čehi so že večkrat predlagali, da bi se premeni! krivični volilni red in se zlahti kmetskim občinam dalo število poslancev primerno davkom, katere plačujejo. Nemci pa uečejo nič slišati o kaki piemembi volilnega reda, da niti petakarjem nečejo ti čudni liberalci dovoliti volilne pravice, boje se, da bi si ne omajali svojega gospodstva. Ker pri letošnjej volilnej borbi gre za to, ali bode še nemška četrtina gospodovala nad tremi četrtinami češkega prebivalstva v deželi, bi bilo želeti, da bi vsi Čehi složno in energično stopili v volilno gibanje, ker drugače nemajo pričakovati uspeha. Zaradi tega mi jako obžalujemo, da se je tudi na Moravskem začel prikazovati nesrečni raz-por, ki v resnici utegne koristiti le Nemcem. Pojavljati se je začela neka kmetska stranka, ki si je Orenburg, kamor je predvečer poslal poročilo o svojem približanji. Zdaj pa je prišlo k njemu pet kazakov in jeden vojak, ki so, kakor so zagotavljali, zbežali iz Pugačovljevega taborja. Mej njimi je bil kazaški stotnik in poslanec Padurov. Uverjal je Černiševa o svoji udanosti, pokazal v dokaz svojo poslansko svetinjo in svetoval, nemudoma iti v Orenburg ter se ponudil, da ga bo peljal po brezopasnih krajih. Černišev mu je verjel, se koj napotil brez bobnanja iz Črnorečenske. Padurov ga je peljal po gorah in uverjal, da so predstraže Pugačova daleč in da bi ga tudi videle, ako bi se dan delal, te opasnosti pa ui in da dospe brez zapreke v Orenburg. Zjutraj je Černišev prišel k Sakmari in pri meji Majaki, pet vrst od Orenburga, začel se je pripravljati Čez led. Ž njim je bilo tisoč pet sto pešcev in kazakov, pet sto kalmikov in dvanajst topov. Kapitan Ruževski se je prvi Čez spravil s topništvom in lahko vojsko. Takoj se je napotil v Orenburg in vzel tri kazake seboj ter se je predstavil gubernatorju z vestjo o prihodu Černiševa. V tem trenotku zaslišali so v Orenburgu pokanje topov, katero je pa čez četrt ure umolknilo . . . . Nekoliko časa pozneje prejel je Reinsdorp vest, da zapisala na svojo zastavo, da kmeta more zastopati le kmet. Ta stranka, ki v narodnem oziru obeta postopati jako odločno, hoče v kmetskih občinah postaviti samo kmete za kandidate. StaroČehi dolže le Mladočehe, da so s svojimi agitacijami zasejali razpor tudi v sosedno Moravsko. Mi tu ne bodemo preiskovali, koliko krivde prizadeva Mladočehe. Ne da se pa tajiti, da so tega razpora krivi nekoliko Staročebi sami. Mnogi ho se domišljevali, da so poklicani sami za \odje in se neso več ozirali na želje in misli druzih. Vsacega, kdor se je predrznil misliti drugače, kakor oni mislijo, proglasili so za izdajico narodne stvari. Ti vodje so pa sami postali mlačni za narodno stvar, ker so že mislili, da narod nema v političnih zadevah nič govoriti, ampak oni sami. Postopanje Staročehov pri konferencah na Du-naji gotovo ni povekšalo njih simpatij na Moravskem. Popolnoma so prezrli pri teh pogajanjih interese češkega prebivalstva na Moravskem. Staro-češki poslanci z MoravBkega so pa na Dunaji ta pogajanja z veseljem pozdravili, dasi bi mi bili prej pričakovali, da bodo odločno protestovali. Pri takem postopanji pač ni čuda, če StaroČehi zgubljajo na Moravskem tudi tla, naj jih že spodkopujejo Mlado-čehi ali ne. Če ne bodo svojega postopanja drugače uravnali, bodo pri narodu vedno bolj zgubljali zaupanje svoje. To je čisto naravno, ne pa še le posledica kacih agitacij. Mi baš zaradi velicega pomena teh volitev obžalujemo ta razpor, in Želimo, da bi ne pred volitvami poravnal. Seveda bodo morali sedanji vodje tudi kmetskej stranki nekaj odjenjati in več kmetov postaviti za svoje kandidate v kmetskih občinah. Nekoliko bode pa kmetska stranka morala prije-njati. Toda žalibog, kakor stvari sedaj stoje, je malo upanja, da bi se to sporazumljenje doseglo. Na obeh straneh se kaže le malo prijenljivosti, strankarske koristi so jim več nego koristi narodove. Če se Btvari na boljše ne obrnejo, od letošnjih de želnozborskih volitev moravski Čehi nemajo dobrega pričakovati, temveč bodo se zopet Nemci vrnili v večini v zbornico in krivdo si bodo morali Čehi sebi pripisati, ker so se mej seboj kavsali, ko bi bilo treba, da bi bili složni šli v boj proti skupnemu sovražniku. je ves oddelek Černiševa ujet in se pelje v tabor Pugačova. Padurov je osleparil Černiševa in ga pripeljal naravnost k Pugačovu. Puntarji so kakor blisk planili nanj in vzeli mu topništvo. Kazaki in kalmiki so prestopili. Pehota, trudna od mraza, glada in nočne hoje, se ni mogla zoperstavljati. Vsi so bili ujeti. Pugačov dal je obesiti Černiševa, šest in trideset častnikov, jedno praporščico in kalmiškega polkovnika, ki je ostal zvest svojemu nesrečnemu načelniku. Baš isti čas je natopil Korf v Orenburg z dvema tisoči štiri sto možmi in dvanajstimi topovi. Pugačov je tudi njega napadel, da so ga mestni kazaki odbili. Orenburško načelništvo bilo je iz uma od strahu. Dne 14. novembra si je izmislil Reinsdorp, ne da bi bil dal prejšnji dan kakšno pomoč oddelku nesrečnega Černiševa', napraviti silen izhod. Vsa vojska, ki je bila v mestu (z oddelkom pred kratkim prisfievšira vred), šla je na polje pod vodstvom višjega poveljnika. Puntarji, zvesti svojej sistemi, borili bo se od daleč in posamično, neprenehoma streljaje iz muogobrojnih svojih topov. Obnemogla Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. februarja. M - i slušatelji avstrijskih tehničnih sol se je zadnji čas začelo gibanje, katero meri na to, da bi se tehniškim visokim šolam dale jed nake pravice, kakor jih imajo vseučilišča, da bi smela dajati doktoiske naslove in bi njih rektorji imeli vmlne glasove v deželnih zborih. Na Dunaj i se snide v kratkem shod zastopnikov slušateljev vseh avstrijskih tehničnih šol, da w bodo o tej zadevi posvetovali in izvolili odposlance za Dunajski sbod. Kolikor je nam znano, douedaj nobena politehnika ne daje doktorskih diplom. Visoke tehniške šole v Nemčiji pa imajo v svojih pravilnikih omenjeno, da so jednakopravne z vseučilišči. Politehnika v Monakovem daje diplome, katere dajo razen naslova jednake pravice kakor doktorske diplome. Tako diplomo pa dobi le, kdor absolutori-jalni ali pa posebni diplomni izpit napravi z odliko. Taka diploma daje naslov: „člana politehnike v Monakovem". V državnem zboru ogcrskem se o finačnem zakonu vrši debata, ki postaje jako burna. Opozicija brezozirno napada Tiszo, in bi ga rada prisilila, da odstopi. Poslednji je pa naravnost izjavil, da ostane, dokler bode imel zaupanje večine. Pred-včeraj je jeden opozicijskih govornikov Tiszi očital nesramnost in ga je zaradi tega predsednik poklical k redu. To je pa dalo povod takemu škandalu, da je moral predsednik zaključiti sejo. Nastal je bil tak brup, da drug druzega ni razumel. Poslanci pretili so si s pestmi. V nanje države. Zaprli so bivšega mestnega in policijskega prefekta v Belemgradu Glišo Gjorgjevića, kateri je bil dober prijatelj bivšega srhskega kralja Milana. Zaprli so ga na podlagi sklepa komisije, katera je preiskovala zatožbo, ki se je uradnim potom naperila proti njemu. Dolže ga uradnega ponever-jenja, zlorabe uradne oblasti, ponarejanja denarja, dokumentov in zapisnikov, in pa, da je grdo ravnal z ujetniki, ki so bili v preiskavi, katerih je jeden zaradi teških telesnih poškodovanj, drugi pa zaradi prestalih muk znorel. — „Omladina" je sklenila v Belemgradu osnovati jahalni klub s patrijotičnimi tendencami. Preiskava proti bolgarskemu majorju Pa niči bode zaradi preobilega gradiva končana še le v začetku prihodnjega tedna. Takoj potem se pa začne javna obravnava. Tedaj se bode morda stvar bolj pojasnila, kajti sedaj jo še zakriva neka tajnost. Kakor poroča „Graždanin", bode vlada ruska poslala v Srednjo Azijo generala Kuropatkina namesto Komarova. Kuropatkin se je že prejšnja leta i. .likov..i v bojih v Aziji. Kralj portugalski je pomilostil povodom nastopa vladarstva več ujetnikov, ki so bili obsojeni zaradi političnih zločinov in upiranja državnim obla-Btvom. Pojutršnjem bodo ožje volitve za nemški državni zbor. Njih izid je mnogo zaviBen od tega, kako bodo razne stranke druga drugo podpirale. V Berolinu bode svobodomiselna stranka dosegla lepe uspehe, če jo bodo podpirali narodni liberalci, drugače bodo pa zmagali socijalisti. Konservativci so sklenili, da se ne udeleže ožjih volitev v onih okrajih, kjer gre za odločitev mej Bocijalnim demokratom in kandidatom svobodomiselne stranke. Dopisi. Iz Kanalske doline na Koroškem 25. februvarja. [lzv. dop.] Neosnovan napad stare mestna, konjica tudi ni mogla imeti nade na uspeh. | Vallenštern je bil prisiljen, sestaviti kare* in nazaj se pomakniti, zgubivši dva in trideset mož, Baš ta dan je srečal majorja Varnsteda, katerega je Kar poBlal na novo — moskovsko cesto, silen oddelek Pugačova. Varnsted se je hitro nazaj pomaknil in zgubil ubitih do dve sto mož. Karu je duh popolnoma onemogel, zvedevši, da so Černiševa ujeli in ni več mislil na zmago nad zaničevanim puntarjem, ampak le na svojo varnost. Poročil je o vsem vojnemu kolegiju, samovoljno se odpovedal načelništvu z izgovorom, da je bolan, dal nekoliko umnib svetov glede načina, kako postopati proti Pugačovu in, prepustivši vojsko svojo 1'reimanu v oskrbljevanje, odpotoval v Moskvo, kjer je prihod njegov vzbudil občno mrmranje. Carica je s strogim ukazom zapovedala izključiti ga iz službe. Od tega časa je živel v svoji vasi, kjer je tudi umrl v početku carstvovanja carja Aleksandra. Carica je spoznala potrebo, poprijeti se sil nejih sredstev zoper naraščajoče zlo. Poiskala je zanesljivega vojskovodjo in zbrala generala en chef Bibikova. — Aleksander Iljič Bibikov se Šteje mej znam en i tej še osobe Jekaterininega časa, bil je čez vse bogat in slaven. Še v mladih letih se je že „Sočea na narod na društva prisilil je tudi glasilo koroških Sloveocev, da je spregovorilo tehtne besede o pravem času. Da je „Mir" na ta naskok molčal, podpisal bi si bil obsodbo sam, kajti tu je bilo potrebno dr. Mahniču jaBno v obraz povedati, ne oziraje se na desno, ne na levo, kako mislijo v tej kočljivi zadevi koroški Slovenci. — ^Slovenec", katerega po svojih močeh rojaki po Koroškem z naročevanjem podpiramo, spoznal je za potrebno, zavihtiti meč nad „Mirom", a slednji mu odgovora ni ostal dolžan in danes je jasno videti, da je Ho tćbor s tem, da je šel po kostanj v žrjavico za staro „Sočo", recte za dr. Mabničeve puhle nazore, popolnoma na cedilu ostal. Slovenci na Koroškem smo uboga raja in imamo mnogo neprijetnosti in še več krivic prestajati; opirati se moramo večinoma na svoje moči, in ker nam nadarjenih in nezavisnih delavcev po vsej črti manjka, pride na jedna in ista ramena navadno toliko skrbi in dela, da se ni čuditi, ako sedaj ta, pozneje drugi omaguje pod težko butaro, ki se mu je navalila na hrbet za delo na korist narodni stvari. Kranjski rodoljubi, ki bi lahko mnogo storili za Slovenstvo, imajo zmirora kake osebne prepire, ki so jim navadno bolj pri srci, kakor splošne potrebe slovenskega naroda O tem bi se dalo lahko mnogo govoriti, pa čemu? Štajerci in Korošci dobro vemo, da smo izgubljeni, ako bi se sprli mej seboj; vsi rodoljubi se štejejo za prijatelje in slovenske brate, vsak je dobro došel, kd.r hoče delati za narodno korist, naj bo duhovnik ali odvetnik, učitelj ali pa čisto preprost delavec. Nam Korošcem in Štajercem so zoperni tisti liberalci, ki jih mravlje pre-letijo nad pogledom črne duhovniške suknje; zoperni so nam pa tudi tisti katoliški prenapetneži, ki v jedno mer kričijo, da je vera v nevarnosti, in ki za vsakim vohajo, kaj reče, kaj dela, kako živi, kolikokrati gre v cerkev itd. Ne sodite, da ne bote sojeni! V „Slovenci" je bilo tudi čitati, da se je „Mir" postavljal pred časom na stališče zoper Liechtensteinov predlog. Znano nam je sicer, da se mej Slovenci po Koroškem nabralo mnogo podpisov za versko in narodno šolo. To smo terjali mi, ki svojih narodnih pravic niti za las nemarno še zagotovljenih. Ako so se kranjski konservativni Slovenci nauduševali za Liechtensteinov predlog, ima nekaj pomena, ker so deloma glede narodnega vprašanja na jasnem; tudi našim konservativnim Nemcem ni se treba boriti za obstanek svoje narodnosti in imajo tedaj ložje in hvaležnejše delo, boriti se le še za to, da se jih zadovolji z versko šolo. V obeh slučajih pa smo se prepričali, kako lahko pozabijo te vrste konservativci na druge svoje brate, ki se nahajajo v stiskah. Zaradi tega imamo mi osobito do nemških konservativcev iz lastnega prepričanja jako malo zaupanja; da bi nas pa kedaj podpirali v naših pravičnih narodnih zahtevah, o tem pa niti misliti ni. Mnogo je kranjskih rodoljubov in duhovnikov, ki nemških konservativcev v obče ne poznajo tako dobro, kakor jih mi.*) Zato so o svojem času vsi goreli za Liechtensteina in so mislili: „ta nas bode odrešil". Vsacega nazivali so brž za liberalca ali „kratkovidneža" (ipsissima •) O tem v kratkem kaj več. Pis. I odlikoval na vojnem polji in z državljanstvom. J Častno je služil v sedemletni vojni in obrnil nase zanimanje Friderika Velikega. Nalagali so mu važna naročila: Leta 1763. poslan je bil v Kazan zaradi pomirjenja punta tovarniških kmetov. S stanovitnostjo in modro krotkostjo je kmalu napravil red. Leta 1766., ko se je sestavljala komisija novega „uloženja", je predsedoval pri volitvah v Kostromi, sam bil je izvoljen za poslanca in potem izbran predsednikom vsemu zboru. Leta 1771. imenovan je bil na mesto generalnega poročnika Veimarna glavnim poveljnikom v Poljski, kjer se mu je posrečilo, ne samo v red spraviti zanemarjena dela, ampak tudi pridobiti si ljubezen in zaupanje premagancev. V dobi, o kateri govorimo, bival je v Peter-burgu. Glavno načelništvo nad zavojevano Poljsko oddal je nedavno generalnemu poročniku Romaniusu in se pripravljal iti v Turčijo služit pri grofu Rum-jancovu. Carica, dozdaj vselej mu naklonjena, ga je hladno vsprejela Morebiti je bila nezadovoljna z neponižnimi besedami, h katerim ga je nevolja prisilila, kajti, marljiv pri delu in iz dušo udan gosu-darinji, je bil Bibikov čmeren in smel v svojih sodbah. Pa Jekaterina je imela v oblasti svoje pred- verba), ki ni prisegel na to, da je Liechtensteinov predlog cvet vse modrosti. Radi verujemo, da so nemški konservativci res za versko šolo. Ali so pa tudi za slovensko šolo, je zelo dvomljivo. Vsaj princ Liechtenstein je knjižico ,Die Karntner SIo-venen", katero mu je neki rodoljub zastonj do-poslal, vrnil z opazko: „retoura, torej se o naših željah niti poučiti ni hotel! To je tisti malik nekaterih kranjskih duhovnikov, poučenih po „Vaterlandu", ki se Slovanom od dne do dne bolj odteguje, v srci pa z vsemi silami le za nemštvo živi. Od vseh nemških konservativcev so po mojih mislih samo Tirolci avtonomisti; jedini Tirolci bo, ki nam še privoščijo narodne pravice, a ne toliko iz ljubezni do slovanstva, nego ker so oni tako izrejeni, da delijo svet le na dva dela, namreč: 1.) na Tirolsko, 2.) na ostale dežele. Oni so zadovoljni, da imajo na Tirolskem, kar želijo, po drugih deželah pa naj bo, kakor rado. Zato so avtonomisti in Slovanom vsaj deloma prijazni. Vsi drugi nemški konservativci pa so nemški centralisti, so zaradi tega iz Hohenwartovega kluba izstopili ter tirajo sedaj nemško politiko na svojo lastno roko. Ne rečemo, da bi nas tako stiskali, kakor liberalci, pa posebne ljubezni do Slovanov nomajo in je tudi nikdar imeli ne bodo. Želje po nemškem državnem jeziku in nemški hegemoniji jim tudi neso tuje, kakor pričajo izjave Lienba-cherja, katerega sicer javno zatajujejo, na tih em pa ravno tako mislijo, kakor on sam Lahko bi k temu še kaj dostavil iz naše lastne skušnje, pa dosti za danes. Preverili smo se, da je najbolje, ako hodimo Slovenci za svojim prepričanjem. Nemci naj skrbijo za se, mi pa za se. Slovenski Časnikarji naj pa sami misliti začnejo in naj ne hodijo k „Vaterlandu" na posodo, potem bode za naše gibanje veliko bolje in na Slovenskem postane kmalu zopet mir. M —k. Iz Vipave 25. februvarja. [Izv. dop.] Ni mi danes namen govoriti o slabih letinah, ki se ponavljajo na Vipavskem leto za letom;; tudi ne o Vipavskej burji, koja razsaja sedaj, temveč omeniti mi je važnejši predmet — šolo. Tukajšnja šola je res prava pastorka v deželi. Vedno in vedno manjka kakšna učiteljska moč, če tudi je otrok toliko, da bi se samih teh ustanovila lahko še jedna občina. Ne vem pa, kaj je učiteljskim močem, da se v Vipavi, o kojej pesnik pravi: „da je lepota sveta", tako neradi vidijo. Morda se ravnajo po izreku: „ Danes tukaj, jutri tam". Tako n. pr. je učiteljica gospica Fodransper-gova že 2 leti prosila za vsako razpisano službo, dokler se ui ugodilo želji njenej s tem, da je dobila Gorenji Logatec. Z gospico zgubimo sicer jedno učiteljsko moč, a žalovati po njej nimamo uzrokov. Sovražna je kmetu — preplemenita ukvarjati se z zapuščeno kmetsku deco, to vse zdi se jej prenizko. Gospici odpotujoči pa v željeni jej kraj, že* limo gotovo vse dobro, samo to bi si usojali jej priporočati, da naj v prihodnje ne bo taka zati-ralka in sovražnica uaših narodnih pravic, ampak naj ima le to pred očmi, da : „Slovan gre na dan" in da biva tudi pod trdo kraetsko Bkorjo dobro jedro, kakeršno se često kje drugej ne nahaja. sodke. Stopila je k njemu na dvornem plesu, se mu s prejšnjo laskavostjo nasmehljala, se milostno ž njim razgovarjala in mu naznanila novi njegov namen. Bibikov je odgovoril, da se je posvetil službi domovine in je ravno tu v spomin vzel besede narodne peBmi, premenivši jih k svojemu položaju: Sarafan li moj, dorogoj aar»fan! Vezde ti, aarafan prigožajcšsja : A ne nado, sarafan, i pod lavkoj IcžiA. Brez ugovora je prevzel truda polno dolžnost in 9. decembra odpravil bo je iz Peterburga. Prispevši v Moskvo, našel je Bibikov staro stolico v strahu in otožnosti. Prebivalci, nedavno priče punta in kuge, trepetali so pričakovaje novih bed. Mnogo plemenitašev je bežalo v Moskvo iz gubernij, ki jih je PugaČov že razdejal ali katerim je pretil punt. Robi, katere so seboj pripeljali, raz-našali so po trgih vesti o puntu in o iztrebljenji gOBpode. Mnogobrojno moskovsko preprosto ljudstvo je pijančevalo in vlačilo se po ulicah ter z očitno nepotrpežljivostjo pričakovalo Pugačova. Prebivalci vsprejeli so Bibikova z neizmernim veseljem, katero je pričalo, v kakej opasnosti so se mislili. Zapustil je Moskvo in hitel opravičit nade njene. (Dalje prib.) Domače stvari. — (V državne ga zbora budgetnern j odseku) grajal je poslanec dr. vit. T on kl i slabe cestne zveze iz Goriške na Koroško in Kranjsko. Poslanec Kraus je zarteval, da bi se dela za varstvo Savskih nabrežij pri Mihalovcih pod Brežicami pospešila in dovolile večje vsote v ta namen — (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega svčta) v petek 28. dan februvarja letos ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: I Naznanila predsedstva. II. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) o določitvi dveh članov letošnjemu rednemu nabornemu komisijonu in komisijonu za odmerjenjo vojaških pristojbin; b) o "VVithalmovi ponudbi glede Kolizeja. III. Stavbinskega odseka poročilo a) o določitvi nivela pri projektovani vojašnici za brambovce; b) o kolavdaciii mizarskih, klju-čaničarskih in steklarskih del v mestni vojašnici; c) o razdelitvi parcele štev. 142 v sv. Petra predmestji na stavišča; č) o T. Debevčeve prizivu zaradi neke lope. IV. Policijskega odseka poročilo o mestnega fizikata letnem poročilu pro 1888 in o popolnitvi službe mestnega fizika. V. Poročilo odseka za olepšavo mesta o popravi vodnjaka na mestnem trgu in o pripravah za fontšno v Zvezdi. VI. Personalia. — (V imenu osnovalnega odbora) razpošilja gosp. Gregor Einspieler, župnik Podkloštrom, naslednji poziv: Politične in gospodar ske razmere nas silijo, da nemudoma osnujemo za slovenske Korošce flkatoliško - politično in gospodarsko društvo". Od več stranij se predlaga, naj se društvo imenuje „Straža". Osnovalo i zbor za to društvo bode dne 5. marca t. 1. ob 6. uri zvečer pri „Sandwirthu" v Celovci (v mali dvorani na vrtu.) Uljudno ste vabljeni s prošnjo, da k temu zboru zanesljivo sami pridete in še več somišljenikov s seboj pripeljete, prej pa nam svojo udeležbo, ako mogoče, po dopisnici naznaniti blagovolite. — (Za Slavjanskega koncert) so Že vse usto p niče razprodane. Ker vsled tega mnogoternikom ne bode možno udeležiti se tega izrednega užitka in je mnogo tacih, ki bi Slavjanskega zbor radi čuli še jedenkrat, pozivljemo slavno občinstvo, naj se blagovoljno zglašajo za drugi koncert v prodajalnicah u. Vasa Petričiča na Mestnem trgu in g. A. Schafferja na Kongresnem trgu. Ako so zado.stno število udeležencev in pravočasno prijavi, priredil se bode še drugi koncert, ki pa bode dne 18. ali 19. pr. m. — (Imenovanje.) Gosp. Jakob Za b u kove c, računski revident pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, imenovan je računskim svetnikom in načelnikom računskega oddelka. — (Umrl) je v torek zjutraj po dolgi bolezni g. Ivan Skabar, kooperator pri novem sv. Antonu v Trstu. Pokojuik bil je v najlepši dobi. V. m. p.! — (Kačiče v spomenik) razkril se bode dne 26. avgusta t. 1., ker je ministerstvo notranjih zadev dotično prepoved razveljavilo. — (IzNovega Mesta) Nadalje podpisali: Dr. Ge8trin 200, Pogance 500, trg Toplice 200, Kulavic, Godec vsak 5O0, Babnik, Sitar po 200, Zupančič 100, Trebanjski okraj 12.500; Novomeški in Trebanjski okraj sta dozdaj 48.100 gld, podpisala na glavinske delnice dolenjske železnice. — (Železnica Lj ubljana-Kamni k.) C. kr. deželna vlada za Kranjsko objavlja nastopno oznanilo: Visoko c. kr. kupcijsko ministerstvo je z ukazom z dne 1. februvarja 1890, štev. 54.259, v principu potrdilo načrt od koncesijonarjev lokalne železnice Ljubljana Kamnik nasvetovanih, v kata-stralne občine Spodnja Šiška, Stožice, Jezica in Črnuče spadajočih izpremenkov (varijant) te železnice, kukor tudi napravo postaje za osobe v Črnučah namesto od začetka nameravane Železniške postaje v Podborštu in je naroČilo politični obhod in svr-šitev razlasitvenih obravnav glede teh izpremenkov. Podrobni načrt istih izpremenkov in načrti za odkup zemljišč so razgrneni na upogled do 10. marca t. 1. pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani. Politični obhod in razlastitvene obravnave glede' omenjenih izpremenkov se začnejo dne 13. marca 1890 do-poludne ob 9. uri v kraji „na gruntih' katastralne občine Spodnja Šiška in se bodo potem nadaljevale v katastralnih občinah Stožice, Ji žica in Črnuče. To se naznanja udeležencem s tem pristavkom, da jim je dano na voljo, pri tej komisiji ali pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani uložiti ugovore zoper zaprošene razlastitve ali opombe zoper želez-nični zgradbeni načrt sam. — (Vredno, da se primerja.) Minoli teden so bili obsojeni pred tukajšnjim sodiščem štirje petardisti Vsi štirje so sinovi odličnih družin ; de Francesehijev oče je profesor in glasoviti zgodovinar, Ruskovičev odličen trgovec in celo deželni poslanec; vsi štirje so obiskovali srednje šole, tedaj bili so omikani; tudi neso bili uboščeki, da bi se jim bilo bati za vsakdaji kruh. — Minolo poletje vrgel je nek Fratti ni na trgu Colonna v Rimu jedno petardo. Zločinca so zmatrali za potepuha; ni se nikjer učil; v anarhišk'h družbah nalezli se je po gubnih nazorov o človeških pravicah in o socijalizmu. Ker ni vedel druzegadela nego dninarstvo, postalo mu je tudi to zoperno in udal se je potepuštvu in lenobi. Bogatine je črtil in uprav v tej svojej jezi vrgel je, kakor je slučaj nanesel, petardo. Iste pa ni sam naredil, kakor bo jo narejali Tržaški tički. Za svoj zločin dobil je 15 let galeje, Tržaški .omikani, bogati in prebrisani" bombeinetalei pa jeden dve leti, ostali pa poldrugo leto zapora! Vsekakor pomembno. Ia vender si smemo pričakovati, da bode kmalu kak Imbriani, Cavalotti ali kdo drugi terjal v laškem parlamentu od vlade, da zahteva zadoščenja od avstrijske vlade, „Edin." — (Poštni filijali) na Starem trgu in „Pred škofijo" otvorili se bodeta pojutršnjem, dne 1. marca.. Vsprejemali in odpravljali bodeta vsa-keršna pisma, poštne nakaznice do 500 gld., denarna pisma in druge poštne pošiljatve do 5 ki. Opravljali bodeta tudi posle poštne hranilnice. — (Ali je glavni dobitek Dunajske ubožne loterije dobljen v Ljubljani, ali na Dunaj i?) Pod naslovom „Eine gltickliche Ta-backtrafikJ pripovedovala je „Laibacher Zeitung" dne 21. t. m., da je pri žrebanji Dunajske uhožue loterije na pustni torek ob 12 uri ponoči glavni dobitek, 1000 cekinov, bil zadet v Ljubljani in to na srečko, kupljeno v glavni trafiki g. Gruberja. Uradni list je pri tej priliki dostavil, da je v istej trafiki bila kupljena tudi promeBa, na katero je ulanski „WachtmeiBter" G. bil zadel par sto tisoč goldinarjev. V Dunajskih listih pa se vse drugače poroča. V „Oesterreichische Volkszeitung" z dne 26 t. m Št. 56. čita se doslovno Bledeče: »Der Haupttreffer der Armen-Lo tterie. Der Haupttreffer der Armen- Lotterie wurde, wie die „Linzer Tagespost" berichtet, von Fr. A 1 m pa r zer, Seilerssohn aus Haag (Oberosterreieh), derzeit Schuh-machergeselle in Wien, gemacht. Er kaufte das Los 2363 von Josef Amler im Trompeter'schen Gasthause in Haag." Kaj je torej pravo? Ali je v tem slučaji uradni list za posamično tabačno trafiko delal neosnovano reklamo, — ali, kali? — (Dunaj sko-Tržaški brzovlak) v svoji sedanji sestavi potovalcem zelo ugaja zaradi koridorskih voz, ki so lepi in praktični. Tak ko-ridorski voz je pridodan tudi vlaku z Dunaja v Opatijo. — („Popotnik.") Časopis za učitelje in prijatelje šole. Glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev v Ljubljani" ima v 4. št. nastopno vsebino: Prirodopisni pouk v jednorazrednicah. (Pišeta prof. Henrik Schreiuer in J Koprivnik) — Nekaj o pra-vorečju našega jezika s posebnim ozirom na Ijud-skošolske potrebe. — Šola in naši časniki. — Značaji. (Iz grškega po Teofrastu preložil prof. Fr. Breznik.) — Slovstvo. — Novosti. — Društveni vestni k. — Dopisi in druge vesti. — Raznoternosti. Listnica. — (Vabilo na VIL redno zborovanje akad. društva „Triglav",) ki se ima vršiti dne 1. marca s sledečim vsporedom : 1. Čitanje zapisnika 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo odbora „ad hoc". 4. Predavanje g. stud. iur. Janko Žolgarja: „Sloveuščina in nje raba v govoru in pisavi." 5. Slučajnosti. Lokal : Hotel „gold. Ross", Mariahilf. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! — („Tržaško podporno in bralno društvo") imelo je v nedeljo dne 23. t. m svoj redni občni zbor. Po nagovoru predsednikovem in oličajnih poročilih, iz katerih je bilo razvidno uspešno delovanje društva, bila je volitev. Izvoljeni so soglasno: Kalan Andrej predsednikom, Čud-vod Matija in Črmelj Ivan podpredsednikoma, Dolenc Ivan in Kravos Fran tajnikoma, Prelog Ivan blagajnikom, Repo Lovro knjigovodja. Dalje so izvoljeni : Bregant Matija, KovačiČ Anton, Kovačič Ivan, Volčič Vekoslav, Zore Ivan, Za lisjak Filip, Šešlin Vincenc in Kobal Fran, svetovalci. Žerjav Bernard, Garbiž Anton, Požar Jakob, MilaniČ Anton, AmbrožiČ Josip, Živic Lovro, Mahorčič Ivan in Golubić Fran, namestniki. Lavrenčič Maks, Godnig Ivan, Kandolini Maks, Sešlin Andrej in Požun Ivan, pregleduvalci. — Ženski oddelek je volil isto vodstvo in nastopne svetovalke: Merijašič Marija, Premru Marija, Kovačič Frauica, Oblak Marija in Krm-potie Marija. Namestnice: Valda Pavlina, Krajnik Pavlina, Furlan Avgusta, StantiČ Franica in Kodrič Aua. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Berolin 26. februvarja. Socijalisti bodo pri ožjih volitvah zopet mnogo pridobili, posebno na onih voliščih, kjer so si s centru-mom nasproti. Veliko bode socijalistom pomagalo to, da nacijonalni liberalci najbrž ne bodo volili in da so svobodnomisleci v mestih Darm-stadt, Hammeln, Stade in Wurzburg sklemli, socijaliste javno podpirati. Rim 26. februvarja. „Agenzia Štefani" javlja iz Londona: Nemška vlada odposlala je včeraj vlastem formilna povabila na Berolinsko konferenco, katera se snide dne 15. marca. Falermo 26. februvarja. Včeraj zvečer zlezle so štiri neznane osobe na tovorni voz železničnega vlaka mej postajama Ficarazelli in Palermo, zvezale dva uradnika in odnesle 8000 frankov v gotovini in paket, zavarovan za 4000 frankov. Mnogo osob so prijeli. Novi York 26. februvarja. Po poslednjih poročilih iz Arizone poginilo je pri nezgodi v Prescottu 150 ljudij. JLVOV 27. februvarja. Državni poslanec Oto Hausner umrl. (Hausner je bil izmej naj-odličnejših poljskih poslancev in izvrsten govornik, veščak v poljedelstvu, statistiki in v finančnih vprašanjih. Spisal je več knjig in razprav. Porojen je bil 1827. 1. v mestu Brody v Galiciji. Uredn.) Sofija 27. februvarja. Znatna množica napravila pred prinčevo palačo toplo patrijo-tično ovacijo. Bilo je več patrijotičnih govorov. Princ se zahvalil in končal s živioklicem na Bolgarsko. Razne vesti. * (Stenografija v cerkvi.) V Rimu imel je slavljeni cerkveni govornik o. Aymstino da Mon-tefeltro na pepelnico v cerkvi San Carlo al Corso svojo prvo letošnjo postno pridigo. Ljudstva se je bilo mnogo zbralo in cerkev je bila dubkotn polna. O Agostino govoril je o temi: „Služite Bogu v vesolji" in je opominjal slušatelje k pobožnemu in veselemu življenju. Najporaenljivejše na vsem govoru so pa bile nastopne besede, s katerimi je menih nakrat presenetil mnogobrojne poročevalce : „Prosim, gospodje časnikarji, stenografujte besede moje in priobčite jih Bogu v slavo in družbi v blaginjo". Gotovo se je letos prvikrat z lece klicala Btenografija na pomoč, dočim so Že v italijanskih cerkvah vajeni ploskanja, s katerim se odzivljajo pri digam o. Agostina. * (Za spomenik Device Orleanske) nabrale ao se v Parizu velike vsote Minolo nedeljo je škof VerdunBki v cerkvi svete Magdalene imel pridigo, katera je bila največ namenjena gornjemu namenu. Ta pridiga je napravila ugoden utis. Ko je prelat šel s prižuice in so začeli po cerkvi nabirati za spomenik, dajali so nekaterniki po 100, 5O0, celo 1000 frankov. Nabralo se je samo ta dan nad 50 000 frankov. * (Ženski možgani.) Ženski možgani so lažji nego moški in iz tega se je dolgo sklepalo, da so ženske duševno mauj nadarjene nego moški. Nek francoski učenjak je pa sedaj dokazal, da se iz teže možgan ne more še sklepati na nadarjenost kacega človeka. Tehtal je možgane žensk raznih narodov in našel, da možgani Angličanke tehtajo 1260,zamorke 1232, Francozinje 1210, Nemki 1209 in Avstrijanke 1160 gramov. Iz tega pa pač ne bode nikdo sklepal, da so zaraorke bolj uadarjeno nego Francozinje, Nemke in Avstrijanke. * (Najboljše sredstvo za hripo.) Francoski zdravnik Croquy trdi, da je najboljše sredstvo proti hripi prezračevanje. On sklepa iz tega, da pri vzhodni železnici ni zbolel nihče izmej osobja, kdor je imel delo na prostem zraku, v Parizu je pa mnogo ljudij zbolelo, ki so se pred boleznijo skrbno zapirali v sobe. * (Družba tatov na železnici.) V Krekovem je zasledila policija družbo tatov, ki se je že dlje Časa vozila po železnici Tarnopol-Krakovo in vsak dan zvršila v železničnih kupejih več tatvin. Par zločincev so že izročili kazenskemu sodišču. *(Praprababica, prababica, babica mati i u otrok) bili so te dni v Kolimi vkupe. Mati in dete bila sta pohodila babico, prababico in praprababico. Dete je petletna deklica, prababica pa 95letna, Se precej trdna starka. * (Kaznovana pijanost.) Anglež prišel je v Argentino, da bi dobil službo pri železnici. Prve dni svojega bivanja užival je v tako obilnej meri jedi in pijače, da so ga dobili pijanega stražniki in priveli v zapor. Ker vlada v argentinski republiki načelo, da se mora za vsako nekoristno delo storiti nekaj koristnega, obsodilo ga je tamošnje sodišče, da osem dnij pometa zaradi očitne pi janosti ulice. Denarna kazen bi Že še plačal, tudi zapreti bi se pustil, a ta kazen zdela so mu je tako težavna, da jo je precej po dovršenji popihal rekoč: „John gre in nikdar več ne pride!" „LJUBLJANSKI IW M toj i za vso leto l.<»0; za pol leta *j.."iO: e« četrt leta gl ,69 t» b 59 n '• 8-15 — ti 58 30 48/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1HK4 Ogerska papirna renta 5°', Dunava reg. srečke 5°/0 . Kudoltb^e srečke . . Akcije anglo-av str. banke HO gld. 133 gld. - kr. 100 . 184 m - ■ 103 n 30 ■ • . . • 99 » 05 h 100 gld. 121 n — s . listi . . 118 n — ■ 100 gld. 183 50 II 10 , 20 n 25 a 120 . 173 | 50 n v.. 222 it 50 n Naznanilo. Pri Južnoštajerskej hranilnici, oziroma pri Posojilnici v Celji razpisuje se služba tajnika. Prosilci za to službo naj ulože prošnje tlo H. MIŠCA t. 1. pri ravnateljstvu Južnoštajerske hranilnice. (167) ^■Uti,— i«r»T^------ičr^r, I¥ANJAX v Ljubljani. Velika zaloga šivalnih strojev za rodovine in obrtnike, ■frph------rn^igi---raH Št. 134. (166—1) V Ajdovščini na PrimorNkem je razpisana Nlužba obcJiiNkega in tovarniškega b skupno letno plačo 650 gld., s prostim stanova njem in z bogato privatno prakso v občini in v celem okraji, kateri šteje okolu 15.000 prebivalcev in nema nobenega zdravnika. Z okrajno bolniško blagajno in delavskim podpornim društvom pogajati se j- posebej. Prosilci naj ulože" svoje prošnje do 31. «lue mnrea t. I. pri žiipanNtvii v Ajdovščini, katero daje vsa potrebna pojasnila. Srebrna kolajna na svetovni razstavi v Parizu 1889. v* je pristni I*E HOUBLON I-'RANCOSK faiik1kat CAWLEY A HENUV 1'AKI.S. Dobiva se v vseh trafikah in prodajalnicuh galanterij. (2) Glavna zaloga: OTTO KANITZ & CO., Dunaj. (134) flKBQB3HKk 1 V c. kr. gozdnem vrtu pod Rožnikom in v Gradišči pri Ljubljani otlda se prilitMlujo pomlati okolu tri milijone drevesnih sadik proti temu, da se za vsak tisoč z zavijanjem in odneskom do železnice ali do pošte uplača za triletne smreke 1 gld. 50 kr., — za dveletne borovce 1 gld. 70 kr., — za jednoletne akacije 1 gld. 60 kr> — jn za vrbove količke vsake vrste 1 gld. Naročila vsprejema p oti uplačilu spadajočega zneska c. kr. deželno gozdno nadzorništvo v Ljubljani. (ise—aj Od c. kr. dež. gozdarskega nadzorništva za Kranjsko. !! Najvišje odllkovaisje ! ! t t t t t t t ji m llnliiviljO Se V VHell pi'OUIlJUlIlICUH liunuiun, m gNum^«« Eau de Cologne na zhUiiji niiMiiournsKej ra/.auivi in je zaradi svojih ONveže-luili lastnosti) slavno znan ne le kot dodatek k vodi za toileto in kopelj, □ več tudi posebno zaradi nvojeica močnega, oživljajoče«« duha zu line robce, obleke i. t. d , in «a v vseh deželah bolj cenijo, nego jeduotno * Kolonjsko vodo. LOHSE-ov šmarnični bil je odlikovan na zadnji M.dbournskej razstavi in je zaradi svojih oaveže-valuib lastnostij slavno ]pt knt dodatek k vodi za temi iepu. Kolonjsko vodo. Gustav Lohse, 46 jager-strasse, Berlin, đ.Trorni parfumeur. .719—33) Dobivajo se v vseh prodajulnicah parfuma in galanterijskega blaga, Najboljša Brnska sukna razpošilja po originalnih to varniških cenah tovarna finega sukna SIEGEL-IMHOF V Brnu. 'Mi h elegantno pomladno in poletno moško obleko zadoati je 1 odrezelc v dol gosti 3"io luetra. to je 4 Dim vatli. 1 odrezek velja: •~^i.4.80 i/, navadne ?M £W* gl. 7-75 iz line 'W& r gl. 10.50 iz jako fine Tgl. i'-i. I o iz najfinejše"Pt (129) prlMtlie (4 ovčje volne. Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, loderi za lovce in turiste, peruvienue in toskmg za sabitiuke obleke, predpiNuna Hukmt zu gg iirailiiiM1. blago iz sukane« za moško in dečke, ki ao ame prati, pristna pi(pie-gilet-b;aga itd. itd. /.ji dobro blnjco, iintnu-eno uzoreu odgovarjajo <• o in ini'iio dopoillJa- lev se jaiuci. UaEorci zuslou) 1 IVankci. Svarilo! S tem slehernemu naznanjam, da moj odpuščeni dimnikarski pomočnik Anton Rogel ni opravičen v imenu mojem del prevzemati in izvrševati, ker jaz *vojo obrt Se vedno sam izvršujem. V Ljubljani, dne 22. februvarja 1890. Janez Posehwar, (168—1) dimnikarski mojster. Št. 33 1 4. (156—3) Razglas. Podpisani mestni magistrat daje s tem na znanje, da je lipeljav«! SlliereČIIill StorŽCV V lijubljailO le tistim gospodarjem dovoljena, ki se skažejo s potrdilom pristojnega županstva, da so jih smeli nabirati, ter da jih smejo prodajati. Vsem drugim, ki se ne bodo skazali s potrdilom, bode se blago odvzelo, proti njim pa se bo postopalo kazenskim potom. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 20. februvarja 1890. »♦♦♦♦♦4 ♦ i Na najnovejSi in nnjboljSi način nnioCne (1083—1«) i zobe ia zobovja ♦ v ustavlja brc/, vsukih boleoio ter opravlja plombo* £ *> vwiij» in vse zobne operaefje, — čdstranuje ♦ j* zobne bolečine z usmrtenjem živca * I zobozdravnik A. Paich.el, | • poleg Hradecketra (čevljarskega) inostii, I. nadstropje. <^ S c. in kr. avstrij-^S&»\ikim privilegijem in kr". /5wcSfjrt?l Ž j^pruskim ministerskimfcoMATI potrdilom. Dr. Borchardt-ovo aromatično (difieče) milo (žajfa) iz zelise, za olepsanje in popravo kože in skuSeno zoper vsakake nesnago ua koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Snin de Bontemard-ova dišeča pasta za zobe, najsplošnejši in najzanesljivejši pripomoček za ohra-njenje iu ćistenje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartnng-ovo oij0 Xl kitajske skorje za varovanje in olepsanje liif ; v zapečatenih in v steklu štetnplja-nih stekjenfoab po 85 kr. Dr. Beriiignier-jev dišeči kronini duh, krasna voda za duhauie in umivanje, ki krepča in budi živelj; v Izvirnih steklenicah po 1 gld. 95 kr. in 75 kr. Prof, dr. Lind-ova rastlinska pumada v žtanjscah, poviša svit in \oljii'ist las inje pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosn-vih po 50 kr. Balzamično milo iz oljke bo odlikuje po oživljajo čej in ohranjujočej inoAt za voljnost in niehkoBt kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beiingnier-jev rastlinski pripomoček za barva nje las, barva prav črno, rujavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hai'tllllg-ova zeljiščna pomnila za oživijetije in zbujenje rasti las; v zapečatenih in v steklu štem- pljanih posodicah po 8") kr. Dr. Bčringuier-jevo olje iz zeljiskih korenin za okrepeaiije m olnanjenjc las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koch-ovi bonboni iz zeljišč, znan in skušeu domač pripomoček /.a prehlad, hripavost, zabasanosl, bripavo gr|o itd.; v izvirnih skatljicah po 70 in 35 kr. Bratov Ledar-jcv balzamično milo iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežno in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 2 > kr, paket (4 kosovi) 80 kr. 1*1*1 wt ll i ti po piipoziiiiuej solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki se dobivajo : V Ljubljani pri Antonu Ivrl»per>jl in Kflvardu Iflulir-u; v Zagrebu pri lekarji Žg. Mitlbach-u; v Celji pri P. Pelluhrat u; na Iteki pri droglijeru Pa-vačič-u; v »oriei pri .ekarjih G. B. Pt)ntiniju in Gr. Cristotoletti-ju; v Celovcl pri lekarji Vilj. pl. Dietrichu ; v Trstu pri lekarjih J. Borravallo, K. Zanettiju in P. Prendini-ju; v Varažilinu pri lekarju Fr. Riedlu; v Zudru pri loka r ju N. Andrović-u. B08T Svarilo. ~imt Svarimo pred ponnrejunieni, osobito pred dr. Suina de Uoute-mard ovo dišečo zobno pasto in pred dr. Borcliaril-miui aromatičnim ze (lišeniiT milom. Ifnopl ponarejale! in produ|alei nonarejenih naSih pri v. strarij hib so že na nnnaji in v l»r»Bi Sodni}sko obsojeni, da so morali plačati precejšnje globe v denarji. (164—1) L RAYIVI0NO & Gomp. c. kr. priv. lastnik tovarn hygealistićnih cosm. st var ij v X5ox*oliiivi. Izdajatelj ni odgovorni urednik: Drugotni Hribar. Lastnina m tisk .Narodne Tiskarne*«