PRIMORSKI dnevnik vj začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 co 1- maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Nar je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
ML	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6’- PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 123 (13.656)
Trst, torek, 29. maja 1990
Nacionalisti so si orožje prisvojili s številnimi vdori v vojaške objekte
Armenci so ponovno segli po orožju Spopadi z vojsko terjan prve žrtve
Vojska je dobila ukaz, naj se orožja poslužuje le v skrajnem primeru in za samoobrambo Znake napetosti, ki so se stopnjevali že več tednov, je republiška oblast podcenjevala
Gorbačov potuje v Ameriko na novo srečanje z Bushem
EREVAN — Sovjetsko Zakavkazje Se je ponovno spremenilo v žarišče napetosti. Do prvih neredov, ki so jih Povzročili armenski separatisti, je pri-, že v noči na nedeljo, ko so padle udi prve žrtve. V zakavkaški republi-Pa so bili že več tednov vidni znaki Vraščajoče nestrpnosti, saj so pripadniki nacionalističnih gibanj oboroženi krožili po mestih. Kljub temu vojska n* intervenirala vse do sobote ponoči.
Podatki o številu žrtev, ki so jih do-slei terjali neredi, so kot običajno zelo Protislovni. Nekatere tuje tiskovne a9encije poročajo o več kot dvajsetih Mrtvih med armenskimi separatisti in 110 desetine ranjenih med pripadniki v°jske. Jugslovanska tiskovna agenci-j0 Tanjug pa piše, da je med žrtvami Pdi neki podpolkovnik. Posamezne Kopine Armencev so pripravile zase-e na vojaške patrulje, da bi jih razo-,0^rle, ponekod pa so vdrle tudi v vo-laška poslopja in odnesle večje količi-P® Pušk in nabojev. Kaže pa, da niti Qiska ne varčuje z orožjem. Glasnik genskega nacionalističnega gibanja Pornreč izjavil, da je streljala proti
poslopju, kjer ima gibanje svoj sedež in pri tem ubila nekega mimoidočega.
V Erevanu pričakujejo danes prihod generala Šatalina, ki je iz Moskve priporočil vojakom, naj uporabljajo orožje samo v skrajnem prhneru in za samoobrambo. Hkrati pa je obtožil aremnsko politično vodstvo, da je v preteklih mesecih preveč popuščala in podcenjevala vse znake nastajajočega upora. V nedeljo in včeraj pa so se preko radijskih valov kar vrstili pozivi k spravi, ki so jih poleg predstavnikov oblasti izrekli tudi pripadniki proar-menskih gibanj. Kljub temu so v glavnem mestu nacionalisti priredili množični shod ob obletnici nekdanje armenske neodvisnosti.
Kot da krvavi neredi ne bi zadostovali, so včeraj v Armeniji zabeležili močan potresni sunek, ki je menda dosegel 6,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil v mestu Spitak, ki ga je potres izpred dveh let skoraj do tal porušil. Tudi v tem primeru ni podatkov o žrtvah in gmotni škodi. Mesto so le deloma obnovili s protipotresnimi kriteriji, drugod pa se popotresna obnova sploh še ni začela.
MOSKVA — Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov odpotuje danes zjutraj na dosedaj najdaljšo turnejo po Kanadi in ZDA, sovjetsko državo pa pušča v najbolj napetem položaju, odkar je pred petimi leti prevzel oblast.
Pred svojim odhodom je preko televizijskih ekranov skušal pomiriti ljudi s pozivom k razsodnosti in preprečevanju panike zaradi napovedi o drastičnih podražitvah živil in blaga široke potrošnje, kar je izpraznilo že na pol prazne prodajalne pulte. Za sedaj ni opaziti znakov tega poziva, je pa zato prišlo do ponovnega zaostrovanja v Armeniji.
Šef sovjetske države bo torej med svojo turnejo nedvomno z večjo pozornostjo prebiral vesti, ki mu jih bodo pošiljali iz Kremlja, kot bi bilo to v normalnih razmerah potrebno. S Kanadčani se bo Gorbačov pogovarjal predvsem o bodočnosti Evrope, ker je
Kanada polnopravni član atlantskega zavezništva in sodeluje na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Tako Ottawa kot Moskva se strinjata v oceni, da se atlantski pakt politizira in izgublja svojo vojaško in obrambno značilnost. Nenazadnje pa se bo Gorbačov s kanadskimi oblastmi in poslovneži pogovarjal o trgovini, da bi dosedanjo izmenjavo v višini ene milijarde dolarjev še povečali.
Glede pogovorov z ameriškim predsednikom Bushem je že sedaj jasno, da bo to srečanje nadaljevanje njunega razgovora pred obalami Malte lanskega decembra. Optimisti upajo, da bosta sklenila sporazum o 50-odstotnem klestenju strateškega jedrskega orožja. Če tega sporazuma ne bi podpisali med tem obiskom, pa optimisti upajo, da ga bodo podpisali pred iztekom
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
80-letnica Glasbene matice v Trstu
JANEZ POVŠE
Ko se z iskrenim zadoščenjem pridružujemo čestitkam naši Glasbeni matici v Trstu ob njeni 80-letnici, si ne moremo kaj, da se ne bi ob tem spomnili brezštevilnih sedanjih in preteklih članov, odbornikov, upravnikov, učiteljev ter seveda gojencev, ki sestavljajo ta mogočni -»zbor« za našo skupnost izjemno pomembne kulturne ustanove. Nemogoče je, da ne bi v tem slavnostnem trenutku ponovno in na nov način vzeli v misel poslanstva vseh organizacijskih in ustvarjalnih naporov, ki z neverjetno zavzetostjo odkrivajo in vzpodbujajo posebno v mladem človeku ljubezen do umetnosti, ljubezen do lepote, sočloveka in ne nazadnje ljubezen do tiste in takšne narodnostne izkušnje, ki se po naših žilah pretaka še posebno občuteno, včasih tesnobno, vedno pa v jasnem prepričanju, da je naš obstoj dragocen ne samo za našo možnost življenja, pač pa tudi za vsezajemajo-čo skupnost vseh ljudi in narodov na tej vse manjši zemeljski krogli.
Izjemna prodornost prvih pričetkov prav tukaj v Trstu se je preko mlajših enot razširila »od Ukev do Milj«, Glasbena matica v Trstu je s svojo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
IN
a včerajšnjem zasedanju jugoslovanske zvezne skupščine
Po stališču Državnega združenja sodnikov
Jovič v blažji obliki ponovil trditve o Sloveniji in Hrvaški
JANJA KLASINC
in vj °GRAD Jugoslavija bo jutri prav taka kot danes novenJ^’ Pa čePrav ie bilo, po inavguracijskem govoru (iporri 9 Predsednika Joviča pričakovati, da bo predsedstvo in Hra ^di skupaj z vojsko) sprejelo ukrepe proti Sloveniji Jovič ^1, k' sta že ustoličili večpartijski sistem. Namreč, ne ju grozil z ukrepi proti tistim, ki ne spoštujejo veljav-t*iske®°S*?vanske ustave, ki seveda ne predvideva večpar-
sistema.
zveznem parlamentu, ki ga
je pr ' v včerajšnjem govoru v
držav asednik Jovič kar sam zahteval v imenu predsedstva dejaj.e' p6 Jov‘č skušal pomiriti duhove in zato med drugim *2redn ' ”rePsedstvo SFRJ se ne ukvarja z mislijo o uvedbi kateni®/1 sidnJa niti z razveljavitvijo že končanih volitev v okviru 01 P)anici naše federacije. Nasprotno, prizadeva si, v in popkih ustavnih pristojnosti, pospešiti gospodarsko državi re^orrno in splošno smer demokratizacije v naši Vanj ' r°da' z razlogom smo lahko zaskrbljeni nad spošto-ter nan Veijavne ustave SFRJ in na njej temelječih zakonov neripi a nevarnostjo kaosa, do katerega lahko pride zaradi y°Vanja pravne države.«
stva erajšnji seji so prisostvovali člani državnega predsed-banj' razen Janeza Drnovška, kar je povzročilo obilo ugi-1 vendar je vzrok menda v bolezni. Na zasedanju obeh
zborov zveznega parlamenta je bil tudi predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič, za katerega se sliši, da ni ravno v najboljših odnosih z novim predsednikom Jovičem, a Markovič ni razpravljal.
Včerajšnja delegatska razprava, podobno pa lahko trdimo tudi za še nekaj skupščinskih zasedanj v zadnjem času, je močno spominjala na dosedanje seje zveze komunistov. Razdelitve so enake - na eni strani Slovenija, Hrvaška, Makedonija in albanski del Kosova, na drugi Srbija s pokrajinama in Črna gora, medtem ko Bosna in Hercegovina lovi svoje ravnotežje nekje na sredini. Poleg tega pa se je v jugoslovanskem parlamentu zgodilo prvič, da bi se resno kdo spravil kritizirati predsednika države. In to se je včeraj Joviču zgodilo s strani več delegatov iz Slovenije, Hrvaške in Makedonije. Na kritike ni reagiral, ampak je zgolj nervozno tipkal s prsti po mizi.
Čeprav je vodstvo skupščine skušalo, tako kot mnogokrat doslej prepričati delegate, naj bi v njihovem imenu nekakšna delovna skupina s predstavniki iz vseh republik in pokrajin pripravila sklepe, ki bi pravzaprav pomenili sprejem Jovičevega govora, pa večina delegatov tega ni hotela sprejeti. Spomnili smo se namreč na dogodek, ko so na podoben način na hitrico sprejeli izredne ukrepe na Kosovu. Tokrat jim izsiljevanje s časovno stisko ni uspelo in seja se bo nadaljevala tudi danes, ko se bodo odločali tudi, kaj storiti s predlogi državnega predsedstva.
Francesco Cossiga zavrača vse očitke
RIM — V zvezi s sprejetim dokumentom Državnega združenja sodnikov o Cossigovi pobudi in sklicu sicilskih državnih pravdnikov na Kvirina-lu je včeraj iz tiskovnega urada predsednika Francesca Cossige prišel pričakovani odgovor, v katerem je rečeno, da boj proti organiziranemu kriminalu in še posebej proti mafiji zahteva neposredno in stalno angažiranost vseh najvišjih organov v državi in ne samo sodnih.
Mario Lavrenčič župan v Doberdobu
NA 10. STRANI
Zato naj bi se tudi predsednik države kot državni poglavar odločil, da v funkciji garanta celotnega družbenega reda - vključno s pravnim - in na podlagi informacij, ki jih je dobil od sicilskih pravdnikov, začne z vrsto pobud, ki naj bi vzpodbudile parlament, vlado in Višji sodni svet. V sporočilu predsednikovega tiskovnega urada je tudi rečeno, da je brez pravno-ustavne podlage nedavno sprejeto stališče italijanskega Državnega sodniškega združenja, da naj bi predsednik republike za zaščito pravnega reda skrbel le preko Višjega sodnega sveta.
S Kvirinala pa so tudi odločno zavrnili poskuse ustvarjanja nasprotij med predsednikom države in sodnimi oblastmi. S tem v zvezi je predsednik Francesco Cossiga izrazil svojo hvaležnost italijanskemu sodstvu, »ki se v izredno težkih pogojih vsakodnevno sooča s pomembnimi nalogami, ki pa jih opravlja dosledno in na visoki profesionalni ravni ob spoštovanju zakonov in za zaščito pravnega reda.«
Spet deljen rezultat preiskave 0 letalski tragediji pri Ustici
i* Pri t t7- ^es®t let po letalski tragedi-še verin C1’-^dniki in strokovnjaki Vzročiin° ,niso na jasnem, kaj je po-1'-	0 ekcnin„;;„ letala DC 9. Preis-
kovalna f8«0
krat	K1 le se posreanji-
točiia o jU*r*te svoje delo, je včeraj iz-
ki je še poslednji-,	, .	—j — delo, je včeraj iz-
cij0 VOriCJ1iku Bucarelliju dokumenta-
rečj z,r|n^ar tudi tokrat ne bo lahko Prij g. . nje besede. Med drugimi ne-spet n.11?1 zapleti je namreč tokrat Pia vest' t^° nesprejemljivega uhaja-hittejj; 'ako se je razvedelo, da so sPet m ,str°kovnjakov in tehnikov Z09ovar'Cn° ‘te')6113 in da jih en del tez0 o b* tezo. 0 raketi, drugi del pa na Eksploziji, do katere naj bi pri-l0Pi j p,- rt?vu letala. Kot znano, so se tjo, (ia .eiu tehniki strinjali z možnos-t0keta tragedijo povzročila neznana
Vedg?11’k Bucarelli je včeraj jasno po-a bo preiskavo o Ustici arhivi-
ral, če se bodo nekorektnosti in zlorabe še kdaj ponovile. Kljub temu da je zaključek sedanje preiskave neenoten, pa je sodnik zagotovil, da novih tehničnih pregledov na ostankih letala ne bo naročil.
Nejevolja pa prihaja tudi s strani odvetnika, ki brani pravice svojcev žrtev. Včeraj je izjavil, da zadnji tehnični rezultati presenečajo, saj se med seboj križajo, kar priča o skrajni negotovosti strokovnega osebja, vsiljuje pa se tudi sum o zapovedi molčanja. Ne na zadnje pa je tu še čustveni dejavnik, saj se je izkazalo, da svojci žrtev ne bodo nikoli deležni resnice. S temi izjavami pa se ne strinja zagovornik obtoženih letalskih oficirjev, ki meni, da bo treba celotno zadevo spet poglobiti. Kaže torej, da afere o Ustici še ne bo konec.
Po bombnem atentatu na tržnico v Jeruzalemu se v Izraelu napetost ponovno nevarno stopnjuje
Tržnica Mahane Vehuda po opoldanski eksploziji	(Telefoto AP)
'JERUZALEM — V Izraelu je napetost ponovno narasla po včerajšnjem atentatu na jeruzalemski tržnici Mahane Jehuda. Eksplozija peklenskega stroja, ki so ga neznanci menda skrili v smetnjak, je na srečo terjala le osem ranjenih, kar je izredno malo, če pomislimo na dejstvo, da je tržnica v muslimanski četrti »običajno zelo obiskovana. Na tržnico redno zahajajo tudi jeruzalemski Židje, policija pa je priprla osem Arabcev, ki naj bi podtaknili bombo.
Napetos pa ni narasla izključno zaradi atentata. Prav tako nevarni so namreč nacionalistični izbruhi židovskih aktivistov Kah, stranke rabina Kahana. Vlada jim je dovolila, da z javno manifestacijo izrazijo solidarnost Amiju Poperu, ki je v nedeljo, 20. maja, umoril sedem Palestincev, že včeraj pa so se z orožjem spravili nad policijo, ki je skušala braniti Palestince.
Pri Rinasciti ostra polemika zaradi včerajšnje priloge tednika
Giidio Andreotti nasprotuje glasovanju o volilnem zakonu
RIM — Predsednik ministrskega sveta Giulio Andreotti bo, podobno kot predsednik Cossiga, zanesljivo šel na referendum o lovu in pesticidih. Vsaj tako je zagotovil včeraj, ko je obenem tudi dejal, da se mu zdi tekst referendumov precej zapleten. K tej nejasnosti naj bi prispevale tudi pomanjkljive informacije in Andreotti je izrazil željo, da bi vsaj ta teden v informacijskih sredstvih problematika o referendumih našla več prostora, da bi tako lahko vsi razumeli točno, za kaj gre.
Toda če je Andreotti, pripravljen spoštovati inštitucijo referenduma, ko gre za lov in pesticide, pa je izrazil jasno nasprotovanje volilnim referendumom, za katere je med predlagatelji poleg radikalcev tudi predstavnik KD Mario Segni, med podpisniki pa sta še De Mita in Occhetto. S tem v zvezi je ponovil svojo teorijo, da o volilnih zakonih referendum ni mogoč, »saj je bilo v konstituanti dogovorjeno, da volilni zakon ne more biti predmet referenduma, ker se ne more dovoliti, da bi država ostala brez volilnega zakona.« Toda predlagatelji vztrajajo in trdijo, da ne gre za
ukinitev volilnega zakona temveč le za preklic nekaterih členov.
Predsednik ministrskega sveta je dal tudi vedeti, da se med strankami pogovarjajo o volilni reformi. Za pogovore o tem se zavzemajo tudi socialisti, ki vladi in večini očitajo premajhno odločnost na tem področju, istočasno pa poudarjajo, da je bila doslej le socialistična stranka tista, ki je o volilni reformi zavzela povsem jasno stališče. Demokristjani o tem molčijo, nekateri med njimi pa raje podpisujejo referendum o volilnem zakonu skupaj s predstavniki KPI.
V največji opozicijski stranki pa še naprej poteka neizprosen boj med »da« in »ne«. Pri tedniku Rinascita je izbruhnil upor proti direktorju Asor Rosi zaradi včerajšnje priloge, ki so jo bralci dobili skupaj z revijo. Skupina novinarjev, ki zagovarjajo Occhettovo linijo, je najavila svoj odstop in obtožila Asor Roso, da je v zvezi z vpisovanjem članstva v interesu svoje struje objavil neresnične podatke, kar pa je Asor Rosa odločno zavrnil.	r
Počastili spomin na ubitega novinarja Walterja Tobagija
Včeraj so počastili spomin na pred desetimi leti ubitega novinarja Corriere della Sera VValterja Tobagija. Komemorativni govor je imel tajnik PSI Betti-no Craxi	(Telefoto AP)
Po volitvah
1 VI • v •
težki časi na Poljskem
VARŠAVA — Poljska je država, iz katere je odpotoval vlak demokratizacije na evropskem vzhodu, vendar so nedeljske volitve pokazale, da je tudi prva, ki je občutila, kako težko je pomagati postkomunističnemu gospodarstvu, da prodre doma in v svetu.
V nedeljo je šlo na volišča samo 42,1 odstotka poljskih volilcev, voditelju Solidarnosti pa je le s težavo in za ceno osebnega prestiža uspel podvig, da je pregovoril železničarje. Po treh tednih gladovne stavke in osmih dneh stavke, ki je skoraj popolnoma ohromila tretjino prometa, so železničarji klonili vladi. Vrnili so se na delo, niso pa dobili nikakršnih zagotovil glede izboljšav, ki so jih zahtevali od vlade.
Sleherno zadovoljstvo premiera Mazowieckega pa bi bilo neumestno, saj sta prav stavka in »propadle« volitve pokazali, kako globok je razdor med tistim delom Solidarnosti, ki sedaj sedi na čelu države in onim, ki ostaja zvest času popolne opozicije. Wa-lesa ostaja še vedno v žarišču dogajanj, vendar je že sam opazil, da se mu ne pišejo več rožnati časi.
Lojze Peterle se je v Vetrinju zavzel za spravo med Slovenci
V Kninu izpad
proti katoliškim romarjem
CELOVEC — S spominsko mašo in komemoracijo so v soboto v opatijski cerkvi v Vetrinju pri Celovcu počastili spomin na žrtve še zdaleč ne raziskanega tragičnega dogajanja v maju 1945. leta, ko so zahodni zavezniki pod pretvezo, da jih pošiljajo v Italijo, izročili jugoslovanski partizanski vojski več tisoč pripadnikov poraženih slovenskih vojaških formacij ter tudi civilnih beguncev. Za večino je to pomenilo nasilno smrt v taboriščih na Teharjih, v Zasavju in Kočevskem rogu.
Maševal je ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas, novo-mašnik v vetrinjski cerkvi ravno v tistih tragičnih dneh, navzoči pa so bili tudi dr. Lojze Peterle, predsednik slovenske vlade, Dimitrij Rupel, novi zunanji minister, ter škofijski kancler v Celovcu Mihale Krištof in deželni poslanec Karl Smolle. Manifestacija je izzvenela v duhu sprave, oziroma če citiramo dr. Lojzeta Peterleta: »Kaže, da se vsakemu narodu zgodi Kajnova zgodba in ta se je tudi našim očetom. S to dediščino moramo nekako živeti. Program (slovenske) vlade je program sprave in ta je osnova za vse druge programe - gospodarskega, političnega in kulturnega, ki jih razdeljen narod ne more speljati.«
Naj še dodamo, da se je Peterle v nadaljevanju zasebnega obiska na Koroškem z deželnim glavarjem Jorgom Haiderjem pogovarjal o problemu pojasnitve omenjenih dogodkov, pa tudi o nadaljnjem sodelovanju.
Predsednik slovenske vlade je svojo navzočnost na slovesnosti v vetrinjski cerkvi pojasnil novinarjem kot dolžnost zaradi ureditve odnosa do preteklosti. Ob tem je poudaril, da je večina njegovo nedavno izjavo o dimenzijah odnosa med Slovenijo in Koroško pravilno razumela, v smislu svetopisemskega reka, da resnica osvobaja, da pa obžaluje enostranske interpretacije, med katero je moč šteti
tudi Haiderjevo izjavo glede predaje odlikovanj koroškim partizanom. V priložnostnem govoru na manifestaciji pa je Peterle kratko orisal spravni program slovenske vlade. »Naša želja je odpreti domovino vsem, ki jo imajo radi. Ne govorimo o nobenih sovražnikih (razrednih, političnih), trda beseda je tudi politični nasprotnik. Radi bi govorili zgolj o političnih tekmecih, ter da bi ta proces sprave tekel tudi med vsemi Slovenci po svetu,« je dejal Peterle, ki meni da je trenutno v Sloveniji ta proces najbolj intenziven. Hkrati se je zavzel tudi za spravo s sosedi, tako na Severu kot na Zahodu in s tem razjasnitev vseh temnih lis.
V tej luči je stekel tudi večerni pogovor z deželnim glavarjem Haiderjem. »Želimo tako s Koroško kot Italijo odpraviti nekatere ovire in sovražne sile, ki jih je kar nekaj, da nas ne bi v prihodnje še obremenjevale. Če je padel berlinski zid, je treba podpreti tudi manjše zidove obdobja železnih zaves. To pomeni, da na Slovence na Koroškem ne moremo gledati kot na potencialne uvoznike totalitarizma in komunizma in tudi ne na Nemce zgolj skozi tragično izkušnjo druge svetovne vojne, o kateri so nas učili v šolah,« je dejal Peterle. Haider se je strinjal, da je zgodovina 20. stoletja še zelo meglena, da jo gre spoznavati, da je ne bi ponavljali, hkrati pa je njuno mladost ocenil kot prednost pri graditvi prihodnjih odnosov brez predsodkov.
Predsednik IS skupščine republike Slovenije Lojze Peterle je bil včeraj s sodelavci na enodnevnem obisku na Bavarskem. V pogovoru s predsednikom te zahodnonemške pokrajine dr. Maxom Streiblom je gostitelja seznanil z aktualnim političnim razvojem Slovenije, njenim položajem v Jugoslaviji in z načrti za vključevanje Slovenije v evropske integracijske tokove, (dd)
KNIN — V nedeljo so v Kninu ne-zani storilci s kamenjem obmetaval1 avtobuse, ki so vozili vernike s srečanja cerkvene mladine na Hrvaškem, ki je bilo v Mariji Bistrici. Ob tem je bila ena potnica laže ranjenai na avtobusih pa je precejšnja gmotna škoda. Preiskava o omenjenem dogodku še teče, kaže pa, da gre za svojevrsten odgovor na incident, v katerem je bil pred dnevi ranjem neki funkcionar srbske stranke, (dd)
Niška džamija tarča napada
NIŠ — Islamska skupnost v Beogradu je včeraj sporočila, da so v Nišu neznanci razbili vsa okna na Hadrovi-čevi džamiji in napadli uslužbenca džamije. Pri tem poudarjajo, »da je to le zadnji v nizu napadov na muslimane in predstavlja nadaljevanje politike pritiska na islamsko versko skupnost v Srbiji.«
Iz Niša pa so organi UJV sporočili' da o incidentu ne vedo ničesar in da v centru Niša nihče ni napadel džamij® in uslužbenca v njej.
nadaljevanji s 1. strani
•	Gorbačov
leta. To bi bil nedvomno najpomembnejši med 40 sporazumi, ki sta jih obe državi podpisali od prihoda Mihaila Gorbačova na čelo sovjetske partije in države. Če k temu dodamo, da bodo skoraj gotovo podpisali sporazum o 70-odstotnem uničenju kemičnega orožja in prepovedi nadaljnje proizvodnje, je lahko vsakomur jasno, da bo obisk dal kisika državnim proračunom obeh držav. To je življenjskega pomena predvsem za Gorbačova, ki krvavo potrebuje finančna sredstva, da lahko ljudstvu nudi blago široke potrošnje.
Obisk pa bodo bremenile številne sence, ki bodo morda svetlejše ob njegovem koncu 4. junija. Najtemnejša je nedvomno vprašanje članstva združene Nemčije v NATO paktu. Washing-ton s svojimi zavezniki trdi, da mora Nemčija ostati tam, kjer je blokovsko že bila, in sicer v atlantskem zavezništvu. Sovjeti pa trdijo, da se združujeta državi, ki sta bili v dveh različnih blokih, tako da bi sovjetski vojaki ostali v Vzhodni Nemčiji, če bi združena Nemčija bila polnopravna članica NATO pakta.
Druga senca je nedvomno Litva in z njo usoda ostalih pribaltskih republik. Do tega vprašanja pa je Bush kot ves ostali Zahod pokazal izredno mero strpnosti. Washington se namreč dobro zaveda nevarnosti eksplozivnega razpada Sovjetske zveze in zato raje pragmatično duši načela o samoodločbi narodov, ker noče, da bi Kremlju načelovali ljudje z epoletami. Zahodni analitiki so namreč prepričani, da bi pred razpadom vojska prevzela oblast v Sovjetski zvezi.
Gorbačov potuje torej v Ameriko v skrajno težkem in zanj šibkem položaju, morda pa upa, da ga bodo iz strahu pred eksplozivnim razpadom SZ podprli.
•	80-letnica
neuničljivo zanesenostjo presegla vsakršna izhodiščna pričakovanja ter pravzaprav dokazala, kot vsako iskre-
no kulturno poslanstvo, da je zunanji obseg in učinek delovanja v svojem bistvu vendarle rezultat oplemenitene notranjosti, ki jo glasbena umetnost tako enkratno in čudovito poglablja, potrjujejo ter dokazuje otipljivo obstojnost srečne in osrečujoče duševnosti. Načelo osrečujoče duševnosti pa utegne biti ravno v sedanjih in prihodnjih obdobjih edina rešitev človeškega sožitja, se pravi človeško sožitje samo. Če smo še do nedavnega gradili svet na stvarni premoči enega nad drugim, večjega nad manjšim - in tukaj smo lahko s svojo trpno izkušnjo dragoceni pričevalci - če smo še do nedavnega potrošniško poveličevali povsem materialistično použiva-nje dobrin, narave in tudi sočloveka, potem je bila tudi naša glasbena umetnost med tistimi odločujočimi dejavniki, ki je navdihovala ustvarjalnost, etično fantazijo in zakaj ne tudi sanje, za katerimi je več osrečujoče modrosti kot za vsemi razumskimi načrtovanji, se pravi dobesedno otipljivimi posegi v življenje.
Zakaj naša odzivna, tudi zaradi zunanjih uspehov pomembna kulturna ustanova še danes ni deležna primernega priznanja, ki bi ji končno omogočila mirno in normalno delo, je vprašanje moralne odgovornosti, ki je ne nosimo mi in na katero mora slej ko prej odgovoriti vsak sam, poravnati račune s samim seboj. Dejstvo je, da bo moral človek novega časa, da bodo morali narodi novega časa čim-prej najti svojo »planetarno« vlogo, ki se seveda ne bo mogla zanašati na zunanje osvojitve in prisvajanja, pač pa na vse bogatejšo notranjo dimenzijo, ki bo z iskrenim olajšanjem bolj kot prej upoštevala druge - ravno v tem lepem paradoksu se skriva izpričana resnica te dimenzije - oziroma našla svoj prostor pod soncem s poglabljanjem vase in v svojo plemenitejšo človeško vizijo. Ravno v tem in takšnem procesu, znotraj naše edinstvene narodnostne izkušnje, dobiva častitljiv jubilej Glasbene matice v Trstu kar simbolično in navdihujoče obeležje. Obeležje odprtega pogleda in odkritega srca, obeležje sanj, ki se kot večna melodija vijejo iz davnin proti novim obozorjem.
•	Sedemletne obveznice BTP s koriščenjem 1. junija 1990, zapadejo 1. junija 1997. Štiriletne obveznice BTP s koriščenjem 1. junija 1990 in zapadejo 1. junija 1994.
•	Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Sedemletne obveznice se nudijo po 94% ceni; štiriletne obveznice se nudijo po 97% ceni.
•	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dltalia ali pri bančnih zavodih do 29.
maja, do 13.30.
•	BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); po ponudbi, ki je sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscri-zione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku.
•	Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Obveznice je treba vplačati 1. junija, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo, po iznešeni ceni.
•	Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
Rezervacije do 29. maja
Najvišji letni donos
BTP sedemletni BTP štiriletni
Bruto %
14,33
13,93
Neto %
12,52
12,16
Zaradi vladnega odnosa do denarne unije
Nov oster spopad Bundesbank-Kohl
Bundesbank ostro kritizira zahod-fioneinško vlado Helmuta Kohla, ker se ni predhodno posvetovala z emisijskim zavodom, ko je šlo za sestavo Programa o izoblikovanju skupnega, '■'senemškega denarnega trga. V članku, ki je bil priobčen v včerajšnji šte-Vl*ki najpomembnejšega zahodno-hemškega gospodarskega dnevnika Handesblatt in ki ga je prispeval Predsednik centralne banke Južne ^aške in član vodstva Bundesbanke rielmut Hesse, piše, da se bo vrnila Zvezna republika Nemčija že spet v obdobje hude inflacije. To pa zato, trdi Hesse, ker bonska vlada v febru-arju (ko je predlagala Vzhodni Nem-C1]i denarno unijo) ni upoštevala 13. odstavka ustanovnega zakona centralne banke, v katerem je izrecno 2apisano, da se mora vlada obvezno Posvetovati z Bundesbanko vsakokrat, ko pripravlja ukrep, ki lahko kakor koli vpliva na poenotenje de-harnega tržišča.
Helmut Hesse je s tem v zvezi citiral dejstvo, da bonska vlada sploh ni Upoštevala priporočila Bundesbanke, naj za večino valutnih obračunov nasproti Vzhodni Nemčiji ohrani me-bjalni tečaj dveh vzhodnonemških ■bark za eno zahodnonemško, kakor Udi večkrat ponovljeno izjavo mednarodnih opazovalcev, po kateri je '-antralna banka v Bonnu izgubila ooslejšnjo vodilno vlogo na področju
denarne politike. »Zdaj pa vlada zahteva od Bundesbanke, da podpre njeno splošno gospodarsko usmeritev, čeprav je emisijski zavod jasno povedal, da ne more istočasno izpolnjevati te naloge in spoštovati obveze o podpiranju trdnosti zahodno-nemške marke,« je zapisal Helmut Hesse v odkritem spopadu s Helmutom Kohlom in temu pridal: »Nevarnost novega izbruha inflacije zaradi denarne unije je mogoče zavreti edinole s strogo denarno politiko in visokimi obrestmi, toda rezultati tega bi bili hudi, kajti realne obrestne mere so že sedaj nad načrtovano dolgoročno povprečno ravnijo.
V okviru graditve denarne unije, ki naj bi stekla 1. julija, bo Bundesbank odprla v V. Nemčiji 15 zastopstev, v njihovih upravnih svetih pa bo po 10 vzhodnih Nemcev. Pač pa ne bo nobenega v upravnem svetu Bundesbanke v Bonnu, kar je Johann VVilhelm Gaddum - odgovoren za dobavljanje zahodnih mark Vzhodni Nemčiji - utemeljil takole: »Ne gre za joint-venture med markama, ampak za prodor zahodne marke na čim širše območje.«
Na sliki (AP): vzhodni Nemci čakajo pred hranilnicami, da uredijo račune pred nastopom denarne uni-je.
Mnenje Christiane Scrivener o tekočih pripravah na evropsko tržno združitev
1993: ne zgladitev davčnih režimov temveč samo uskladitev med njimi
Države članice Evropske skupnosti pa ne bodo smele podleči kaki interesni izkušnjavi
Ali pomeni tako imenovana harmonizacija davčnih sistemov res tako hud problem v postopku za uresničitev enotnega evropskega tržišča leta 1993? Je proces za uskladitev davčne politike zares v zamudi? Vprašanji se porajata spričo zaskrbljenosti v gospodarskih krogih dvanajsterice, kjer ugotavljajo, da bi bilo enotno tržišče nepopolno, ko ne bi bilo enotnih pogledov tudi na davčno problematiko. Poglejmo, kaj meni o tem Christiane Scrivener, ki je v Delorsovi komisiji EGS odgovorna prav za te probleme.
Po njenem mnenju je okoli tega vprašanja precej sprenevedanja. Izraz "harmonizacija" na primer ni pravilen: tu ne gre za izravnavo davčnih sistemov, »kajti nacionalne tradicije in navade gre spoštovati«, pač pa za zmanjšanje razlik med davčnimi režimi, da se odpravijo pregraje znotraj EGS; le tako bo možno preprečiti nelojalno konkurenco ter interesno preusmerjanje poslov, s tem pa zagotoviti vsaki državi primeren priliv od davkov.
Kako bo z davkom na dodatno vrednost? »Cilj je dvojen: pomesti z vsemi kontrolami na mejah' (meja pa itak ne bi smelo biti več) in poenostaviti administrativna določila, kajti od začetka leta 1993 dalje bo morala biti pošiljka blaga iz Turina v Pariz ravno tako preprosta kot danes pošiljka iz Turina v Rim.« Podjetnik bo plačal davek v državi, kjer je bilo blago proizvedeno, in seveda po ustreznem količniku, četudi bo blago namenjeno v tujino. Ministrski svet EGS je sprejel to načelo pod pogojem, da se uvede prehodno obdobje, v katerem bo država, v katero je blago namenjeno, še naprej unovčevala davek na dodatno vrednost po domačem količniku. Vsak finančni minister v dvanajsterici se pač boji, da ne bi njegova država kaj manj iztržila od davka, in se hoče zavarovati pred rizikom, ki tiči v možnosti nepravilnega delovanja statističnega sistema oz. v nevarnosti, da države članice ne bi sodelovale. Komisija EGS je pristala na tranzitno obdobje pod pogojem, da kontrole na mejah izginejo ob nastopu leta
Christiane Scrivener
1993; da se ustrezni postopki pospešijo in da prehodna doba traja le do konca 1. 1996.
Zdaj je vse odvisno od posameznih držav, kajti vsaka mora prevzeti odgovornost za to, kar bo ukrenila, in za to odgovarjati pred podjetniki in siceršnjimi gospodarskimi dejavniki: ti morajo vedeti že vnaprej, kako se bo odvijala izmenjava po letu 1992, prav tako pa se morajo tudi odgovorne nacionalne administracije vnaprej pripraviti na sodelovanje, drugače iz vsega tega ne bo nič. Sodelovanje bo nujno, kajti brez njega ne bo vzajemnega zaupanja, a brez zaupanja ne bo mogoče preiti v končno fazo, ko ne bi več govorili o uvozu in izvozu, temveč le o izmenjavi znotraj združene Evrope, kakršno imamo danes znotraj vsake od njenih članic.
Kakšno pa je zadržanje podjetnikov? Scrivener: »V redu, sicer pa so dovolj zgovorne že številke. Poenostavitev administrativnih formalnosti bo omogočila odpravo kar 50 do 60 milijonov formularjev na leto, kar pa jih bo ostalo, bodo mnogo manj zapleteni od sedanjih: veliko podjetje bo moralo izpolniti samo 11 okenc v obrazcu - danes 55! - majhno podjetje pa le dve...«
In povprečen državljan? Od 1. januarja 1993 bo lahko kateri koli državljan katere koli članice Skupnosti šel kupovat kar koli v katero
koli državo. Davek na dodatno vrednost bo vplačal tam, kjer bo kupil, blago pa bo prinesel domov brez vsake kontrole na meji in brez dodatne davščine. Obveljali pa bosta dve izjemi: če boš nabavil v tujini avto, boš poravnal davek po količniku, ki ga uveljavlja država, v kateri se vozilo registrira; če boš kupil kaj po pošti, bo veljal količnik države, kamor je blago namenjeno.
Bi kazalo uskladiti davčne količnike? »Za zdaj so se vsi obvezali, da ne bodo raztegnili razlik med količniki, sicer pa se bo vsaka vlada ravnala po tržnem razvoju. Prihodnje leto pa se bo videlo, ali bi kazalo uvesti ustrezne pasove (npr. 14%-20% za redni količnik davka na dodatno vrednost in 4%-9% za znižani količnik) ali pa določiti naj-nižje količnike in sprostiti najvišje. Zajo je dve leti časa.«
Žgoče je tudi vprašanje dohodkov od varčevanja, toliko bolj, ker bo lahko vsakdo vlagal in prenašal privarčevana sredstva kamor koli in v kateri koli valuti. Po mnenju Scrivenerjeve bi bilo najbolj preprosto in učinkovito to, da bi dohodke od obveznic in bančnih vlog obdavčevali že ob izvoru: tako bi preprečili beg kapitala pred davkarijo, seveda ob predpostavki, da vnaprejšnji odbitek ne bi smel prekositi količnika 10% in da temu ne bi sledili drugi. Toda katera od vlad dvanajsterice na to ni pristala, a zdaj ji je žal... Prvega julija letos bi vsekakor ne smelo biti posebnih težav, »kvečjemu kakšna začasna pooblačitev«, predvsem pa izbruh konkurence med državami, katera bo bolj znižala davke, da bi privabila čim več tujega kapitala. Pretirano znižanje davkov pa bi zmanjšalo davčni priliv in spravilo z ravnotežja razmerje med obdavčevanjem dohodkov od dela in dohodkov od kapitala.
Kako pa bo z davki na podjetja? Pet odredb EGS (tri pripravljene, dve v pripravi) bo omogočilo ukinitev dvojnega obdavčevanja in vsak podjetnik bo operiral na vsem območju združene Evrope z enako lahkoto kot danes na domačih tleh.
Jutrišnjemu zasedanju izvršnega odbora in upravnega sveta Združenja italijanskih bank (A BI) na rob
Politične špekulacije močno zavirajo redne priprave za povzdig bančnega sistema do evropskega nivoja
osta zasedala izvršni odbor in
uPrfltrib
Am svet bančniškega združenja l2Vr (Associazione bancaria italiana). jatljni odbor bo vzel v pretres prever-la jJe ( monitoražo") transferjev kapita-Zacij'ljje v tuj*110 P° valutni liberali-pQ; B z dne 14. t. m. oziroma obvezno PtavrTK5*40 registriranje fizičnih in kot m osei)i ki prenesejo na tuje več Protin, jniiijonov lir, pač v skladu s Totfi?,iškim zakonom "Rognoni-La Preckp , Upravni svet pa se bo prek r6zu]tat- ovega poročila seznanil z združb1 dozdajšnjega delovanja tega sestavir’3' a 95 bančnikov, kolikor jih ho 0i. ia vodstvo Abija, bo zelo verjet-ttiere jcavnavalo tudi svojevrstne raz-f-ta g J;1 so nastale z imenovanjem Pi-viteiia accija za pooblaščenega upra-Piirr nVoda Credito italiano.
ABj . , barucci je na čelu združenja tftjo n , eta 1987, lansko leto je bil na jbhndat °Zaiu Potrjen in zato mu bo je gji i zapadel prihodnje leto. Ker pa kot ? *jnenovan za predsednika ABI ho v gg jPnik javnih kreditnih usta-uehja p) ai° v upravnem svetu zdru-hod Predstavnikov), je njegov pre-^reditn zav,°da Monte dei Paschi v ^hkratni ltailano ustvaril docela nov, deili Wat^olozai' In ker bo Lucio Ron-«Sei 'ver£re9a.ie Barucci nasledil, po sesaj h 6 j°sti Podal ostavko, spričo ° dosedanji predsednik ABI
vstopil v upravni svet kot eden od devetih zastopnikov bank vsedržavnega interesa (BIN) in ne bo potemtakem več predstavljal tistega stanu, ki ga je doslej, se postavlja zdaj vprašanje njegovega nasledstva. Možnosti je več: da sam odstopi, da prevzame začasno njegovo mesto podpredsednik starešina, ali pa da se vsa zadeva zamrzne -tudi zato, ker bo junija redna letna skupščina ABI in ker rimska vlada proučuje še celo vrsto osebnih sprememb v vrhovih raznih denarnih ustanov.
Sicer pa je v bančnem združenju veliko prepiha ravno zaradi političnih špekulacij okrog novih imenovanj, ki samo še zavirajo postopek za prilagoditev italijanskega bančništva evropskemu standardu. Po zamenjavi vodstev pri ustanovah Credito italiano in Banca commerciale italiana, ki sodita v sklop bank BIN pod nadzorstvom Zavoda za industrijsko obnovo (IRI), so "zlobneži" brž skovali krilatico: Po prenovi oseb je na vrsti še prenova bank... Dne 14. maja so se zrušile še zadnje valutne pregrade, leta 1992 pa bodo uveljavili drugo navodilo EGS, ki bo povsem sprostilo odpiranje novih kreditnih zavodov v združeni Evropi in dovolilo, da bo lahko na primer francoska banka poslovala v Itali-
Piero Barucci
ji po zakonskih predpisih, ki veljajo za Francijo. Tedaj bo evropski bančni sistem po obsegu privarčevanih sredstev tretji na svetu za ameriškim in japonskim. Bodo italijanske banke podlegle konkurenci drugih ali se bodo znašle in prodrle na tuje?
Če ne bo prišlo kmalu do korenitih na mestu, samo tri agricole,
POSEBNA
predstavitev
NA 772807
ELEKTRONSKIH SLUSNIH PROTEZ
za vse osebe, ki slišijo glasove, a ne razumejo besed PROTEZE SO NEVIDNE
V	TRSTU, ob ponedeljkih, — Ul. Maiolica 1, I. nad. (ob pokriti tržnici)
URNIK: 9.00 - 12.00 in 15.30 - 19.00 OB SOBOTAH POPOLDNE ZAPRTO!
V	TRŽIČU — Ul. IV. november 13
V	GORICI — Korzo Italia 54, I. nad.
VSA POJASNILA IN INFORMACIJE Tel. 040/772807
m MAICO
Slišati dobro slišati vse
Credit lyonnais in Bangue national de Pariš - kar 20% evropskega tržišča, medtem ko krije največja italijanska banka - Banca nazionale del lavoro -le 3% in zaseda v Evropi 17., a na svetu šele 44. mesto. Tega je kriva razdrobljenost bančnega aparata: nekaj več kot 1.000 kreditnih ustanov razpolaga s skoro 14.000 podružnicami (manj kot 3 na vsakih 10.000 prebivalcev), v Franciji pa 2.000 bank razpolaga s 35.000 filialami, a v Z. Nemčiji odpade na 4.000 bank skoraj 40.000 podružnic ali 6,6 na 10.000 prebivalcev. Kako vštric s temi kolosi? Po receptu guvernerja Carla Azeglia Ciam-pija edinole s koncentracijo zavodov -čeprav se je večji del dosedanjih poskusov (BNL-INA-INPS, Comit-Credit-Banco di Roma in IMI-Banco di Roma-Banco di Napoli) zaradi političnih zdrah izjalovil, saj so prodrli samo sporazumi San Paolo-Crediop, Cassa di risparmio di Roma-Banco di Santo Spirito in med ljudskimi bankami oziroma posojilnicami. Drugi recept predvideva privatizacijo oz. prelevitev bank v delniške družbe (3 banke BIN so že na borzi), a mimo vsega tega je treba povzdigniti kakovost storitev, ki je v Italiji na najnižji ravni.
D. G.
EFTA: vanjo bodo vstopili tudi Madžari
Madžarska in Evropska zveza za svobodno izmenjavo bosta junija podpisali namensko pismo o sodelovanju. To je sporočil glasnik delegacije EFTA, ki se je minuli.teden v Budimpešti sešla s predsednikom madžarskega parlamenta Gyorgyjem Szabadom.
Namensko pismo, ki bi utegnilo biti prvi korak na poti k vzpostavitvi institucionalnih odnosov med EFTA in Madžarsko, vsebuje šest točk in med temi naslednje: morebitna ukinitev carinskih tarif in drugih trgovskih omejitev; gospodarsko sodelovanje, ki bo moralo zajeti tudi zaščito investicij oziroma ustanavljanje mešanih podjetij na Madžarskem; olajšave pri izdajanju potnih vizumov zahodnoevropskim poslovnim možem, ki bodo potovali na Madžarsko; še nadaljnji razvoj madžarskih prometnih zvez; obojestranska uskladitev pobud na področju reševanja ambientalnih problemov.
Predstavnik zveze EFTA je tudi najavil, da bodo ustanovili posebno mešano komisijo, ki bo zadolžena za to, da zasnuje sporazum, po katerem naj bi se Madžarska polnopravno vključila v ta pomembni mednarodni organizem. V budimpeštanskih vladnih krogih zatrjujejo, da bo to mogoče že v prihodnjih petih letih.
Od 1. julija do konca leta čevlji cenejši spričo nižjega davka IVA
Od prvega julija dalje bomo prišli do para čevljev ceneje kakor danes. Tedaj se bo namreč znižal z 19% na 9% davek na dodatno vrednost, vendar bo to trajalo samo šest mesecev, kar pomeni, da si bomo utegnili obnoviti ceneje vsaj poletno in jesensko pa tudi zimsko obutev. Konec leta se bo količnik davka IVA vnovič povzpel na zdajšnjih 19%, razen seveda, če ne bodo te olajšave, ki je namenjena tovarnarjem, podaljšali. Malo verjetno. Izkoristimo torej priložnost, bodimo pa tudi pripravljeni na to, da razlike v ceni ne bomo povsod izkoristili. Zgodilo se bo pač lahko, da ta ali oni trgovec ne bo znižal prodajne cene, kakor bi se spodobilo, in da bo razliko pospravil v žep. Na to izrecno opozarja vsedržavno združenje potrošnikov, ki tudi navaja, za koliko naj bi se obutev do konca leta pocenila: če vzamemo kot primer povprečni strošek 100.000 lir za par čevljev, ugotovimo, da bi morali pri tem privarčevati okoli 10.000 lir.
Posvet o vlogi strank, oblikah vlade in ustavnih reformah v Gradežu
Krščanska demokracija se zavzema za ohranitev proporcionalnega sistema
Seminar jugoslovanskih izvedencev za zaščito Krasa
Spodbujati tak turizem ki ne onesnažuje okolja
GRADEŽ - Včeraj popoldan je bil v konferenčni dvorani v Gradežu zanimiv posvet na temo "Vloga strank, oblike vlade in ustavne reforme". Gost srečanja, ki ga je priredil tržaški krožek za socialna in politična vprašanja Giuseppe Donati, je bil poslanec krščanske demokracije in bivši minister za šolstvo Giovanni Gal-loni. Po uvodnem pozdravu predsednika tržaškega krožka Scarpe je spregovoril predstavnik deželne KD Ser-gio Coloni, ki je poudaril pomembnost srečanja v Gradežu, kateremu bo sledil že v petek nov pomemben posvet v Firencah. Coloni je opozoril na izide nedavnih upravnih volitev, ki so zlasti v severnih italijanskih deželah dokazale določene spremembe v načinu opredeljevanja volilcev. Krščanski demokrati, je zaključil Coloni, bodo še naprej pripravljeni na plodno sodelovanje z manjšimi strankami, vendar morajo stremeti po večji kvaliteti programov.
Nato je bil na vrsti poslanec Giovanni Galloni, ki je v dobro uro dolgem posegu skušal obrazložiti seda-
nje politično stanje v Italiji v luči velikih sprememb na Vzhodu in je orisal nekatere predloge za utrditev vodilne vloge stranke. Prav padec komunističnih režimov v vzhodnih evropskih državah, je dejal Galloni, je privedel do velikih sprememb tudi v italijanskem političnem življenju. Tradicionalne ideologije so v zadnjih osmih mesecih doživele pravi polom. Ideološke stranke, to so stranke, ki so delovale v naši državi že od ustanovitve republike, so doživele in doživ-lajjo določeno krizo. Tu gre v' prvi vrsti, je omenil Galloni, za občutno nazadovanje komunistov, vendar tudi krščanska demokracija ni ostala imuna pred omenjenim trendom. Uveljavljajo se tiste stranke, ki se ne opirajo na tradicionalne ideološke programe, ampak ponujajo volivcem konkretne rešitve vsakodnevnih problemov. Premikamo se proti predsedniški republiki, to je proti ameriškemu vzorcu vladanja države, za katero se potegujejo socialisti, je menil de-mokrščanski poslanec, vendar krščanska demokracija s takim ustrojem ne soglaša. V bližnji prihodnosti
bo treba seveda najti alternativne oblike vlade, kot je že svoj čas menil Zaccagnini, te pa naj bi bile v obnovljeni krščanski demokraciji in spremembi komunistične stranke.
Volilna reforma je vsekakor obvezna, je povedal Galloni, vendar pri tem ne smemo popolnoma zapustiti sedanjega sorazmernostnega volilnega načina. Tega bo treba sicer nekoliko dopolniti in osvežiti. Volilcu bo treba dati možnost, da bo lahko izbiral ne le stranko ampak tudi vladno koalicijo.
Sledila je zanimiva diskusija, katero je pričel deželni tajnik KD Longo, ki je poudaril nujnost določanja jasnejših političnih pravil. Zadnje upravne volitve so nedvomno bile pravi pokazatelj velikih sprememb. Evropska skupnost, je menil Longo, posveča vse večjo pozornost deželnim stvarnostim. V tem duhu bo morala tudi italijanska država ovrednotiti regionalno podobo, ki bo iz leta v leto zadobila večjo pomembnost v razvoju države.
SEŽANA — Konec tedna je bil v Sežani II. jugoslovanski simpozij o turističnih jamah iz zaščiti Krasa. Na njem je približno 50 strokovnjakov iz vse Jugoslavije razčlenjevalo naravovarstvene dileme pri turistični izrabi jam, usklajevalo stališča o ekološkem modelu pri urejanju jam za turistični promet ter se dogovarjalo o zaščiti podzemskega sveta in kraških posebnosti. Prireditelji so srečanje popestrili z razstavo razglednic Škocjanskim jam, natisnjenih od leta 1895 do leta 1915 ter s predstavitvijo makete Škocjanskega predela (merilo 1:500) iz leta 1894. Maketo je za en teden odstopil tržaški muzej.
Udeležence je v imenu republiškega IS pozdravil Tone Poljšak, ki je med drugim poudaril, da potrebo po celoviti zaščiti Krasa in Škocjanskih jam ter dokončni ozdravitvi reke Reke priznava tudi širša slovenska javnost. Zato ni dvoma, da je treba s programom za sanacijo Reke, v katerega sta doslej Ilirska Bistrica in Slovenija vložili že približno 30 milijonov dinarjev, odločno nadaljevati. Za
ta namen sta po Poljšakovih besedah že zagotovljena precejšnje italijansko posojilo in kredit svetovne banke. Porabili ju bodo za sofinanciranje bistrične centralne čistilne naprave, ki naj bi bila urejena do konca prihodnjega leta.
Omembe vredna je tudi pobuda predsednika Turistične zveze Slovenije dr. Marjana Rožiča za razglasitev regionalnega kraškega parka in ustanovitev strokovnega sveta, ki naj bi skrbel za celovito zaščito kraških posebnosti in hkrati svetoval pri nastajanju takšnega turizma, ki bi najmanj boleče vplival na okolje in omogočal donosno ekonomsko izkoriščanje kulturne in naravne dediščine.
Večkrat je bila izrečena tudi zahteva po večjem sodelovanju krasoslov-cev, upravljalcev jam in organizatorjev turizma v kraških predelih s specializiranimi mednarodnimi in tujimi, še posebno italijanskimi ustanovami-Vsa ta dejavnost naj bi zagotovila tako ohranjanje kulturne in naravne krajine kot najučinkovitejšo in seveda najprimernejšo revitalizacijo matičnega Krasa v Sloveniji.
Simpozij je podprl tudi pobudo za izdajo jugoslovanskega prospekta turističnih jam, ki naj bi ga sofinancirala Turistična zveza Jugoslavije. Hkrati slovenski speleologi za letošnji september napovedujejo tudi bogat vodnik po slovenskem podzemlju. Albin Debevc pa je predlagal, naj bi pri prihodnjih raziskovalnih in varovalnih projektih v zvezi z matičnim Krasom poskušali dobiti strokovno in finančno pomoč Unesca. Za njegovo popularizacijo bi morale več narediti tudi turistične organizacije. Na Debevčev predlog so s simpozija Unescu poslali poročilo o uspehih pri sanaciji Reke in ukrepih za zaščito Škocjanskih jam, ki so bile pred tremi leti pod zaporedno številko 220 vpisane v seznam svetovne in naravne dediščine.
JANEZ ODAR
MARKO ČUBEJ
V spremenljivih razmerah izvedenci ne tvegajo jasnih in dolgoročnih napovedi
Moiie sedaj še ne cvete, nevarnost pa ni mimo
PORTOROŽ — Čeprav je pred nekaj dnevi že kazalo, da se bo morje spet tako razcvetelo, kot se je lani in predlanskim poleti, pa so se razmere spet umirile. Trenutno gre v morju spet za povsem normalne spomladanske pojave.
Seveda znanstveniki v okviru skupnega tržaškega Observatorija delovne skupnosti Alpe-Jadran odkrivajo marsikaj zanimivega in noveg[a - tudi po zaslugi tega, ker redno spremljajo morje in to na številnih mestih Severnega Jadrana hkrati. Tako je zdaj v morju veliko planktona Noctiluce miliaris. Če bi prišlo do večjih koncentracij le-te, bi lahko bili priče pojavu rdeče plime, ki je poznavalcem
morja že dolgo znana. (Morje se rdeče obarva, vendar ni sluzasto, ponoči se iskri). Zloglasnih kre-menčastih alg je bilo v začetku maja na območju pred izlivom reke Pad že toliko, da so lahko že opazovali posamične primere morskega "snega", potapljači v slovenskem delu Jadrana pa pet do deset centimetrov dolge nitke. Razmere so se v zadnjih dneh spremenile. Voda postaja normalno prozorna, znanstveniki po mikroskopih še štejejo kremenčaste alge iz zadnjih vzorcev, po prvih podatkih pa sklepajo, da je "sluzastih" alg manj. Sicer pa se razmere v morju hitro spreminjajo. Nekaj časa je bilo izredno malo hranljivih snovi, zdaj
pa opažajo, da se je občutno znižala koncentracija slanosti, kar pomeni, da prinaša Pad več sladke vode in z njo več hranljivih snovi. Tudi temperatura morja, ki je na površini že dosegla 22 stopinj Celzija, je zdaj padla pod 19 stopinj. Nekaj časa je bilo v morju veliko planktonskih rakcev in dinofla-gelatov, zdaj se to število znižuje.
Nihče od znanstvenikov si ne upa za dalj kot deset ali 14 dni napovedati, kaj bo s cvetenjem. Tisti, ki so že pred meseci vprašali vedeževalko Vavo, pa že tako vedo, da morje ne bo nagajalo kopalcem.
BORIS ŠULIGOJ
Slovenski socialisti o spremembah po nedavnih volitvah
Te dni se je v Trstu sestala slovenska deželna komisija socialistične stranke in uvodoma razpravljala o vprašanju vodstvenih organov SSG. Nato pa je preliminarno pričela tudi razpravo o spremenjenem političnem položaju Slovencev v Italiji po zadnjih volitvah v Sloveniji in v deželi Furla-niji-Julijski krajini.
Komisija je pozdravila demokratični napredek, dosežen v Sloveniji z demokratičnimi volitvami, ki približujejo Slovenijo in z njo tudi ostale dele Jugoslavije Evropi in zaključujejo razdobje enopartijskega sistema. Vse to je bilo izvedeno na demokratičen način, je rečeno v tiskovnem poročilu, kulturno in na visoki civilizacijski ravni.
Prav tako je prišlo tudi do bistvenih premikov med Slovenci v Italiji, saj je tudi med slovenskimi volilci opazen trend upadanja glasov za KPI in to celo v nekoliko večji meri kot med italijanskimi volilci. Analiza premika glasov je zapletena, je še rečeno v tiskovnem poročilu, delno pa gre premik v korist socialistične stranke in njenih slovenskih kandidatov.
Vsi ti politični premiki bodo nujno pogojevali tudi bodočo politično, organizacijsko in drugo usmerjenost in ureditev Slovencev v Italiji. Nujne so temeljne spremembe, o čemer bo komisija nadaljevala poglobljeno razpravo.
Dograjen del magistralnega vodovoda v Kopru
KOPER — Gradbena in montažna dela na dobrih 4 kilometre dolgem odseku magistralnega vodovoda od izvira Rižane do čistilne naprave v Cepkih so tik pred koncem. Tlačni preizkusi na teh odsekih so bili že opravljeni, v teh dneh pa bo opravljen še tlačni preizkus na celotni trasi. »Vsi dosedanji preizkusi so uspeli; napak nismo odkrili, kar pomeni, da smo tudi najbolj kritično fazo v procesu gradnje vodovoda uspešno zaključili,« pravi Ivan Žigon, vodja investicij pri Rižanskem vodovodu in dodaja, da so tehnični pregled novega odseka vodovoda predlagali za 6. junij.
To tudi pomeni, da bo Stavbenik praktično v roku dogradil celoten objekt. Med največjimi deli, ki jih zaključujejo te dni, je priključni jašek v zaselku Šali, kjer se bo primorski vo-.dovod priključil na obalnega, ob tem pa še krajši odsek priključka vodovoda na vodarno v Cepkih.
Med »odprtimi« deli po zaključku gradnje vodovoda bo ostala le še ureditev cestnega odseka od odcepa z glavne ceste v Rižani proti Mostičju. Gre za 1,5 kilometra dolg cestni odsek, pod katerim poteka trasa vodovoda in, ki bi ga investitorji lahko »spravili« v prvotno stanje, če se seveda z Reubliško upravo za ceste ne bi dogovorili za temeljitejšo sanacijo. Do 30. julija naj bi namreč ta del ceste temeljito obnovili, (dš)
Z ENIM SAMIM PODPISOM LAHKO POMNOŽIŠ POMOČ BLIŽNJEMU. NE GRE ZA ČUDEŽ, AMPAK ZA TVOJO DOHODKOVNO PRIJAVO.
Obisk ljubljanskih arhitektov
Včeraj je obiskala Trst skupina ljubljanskih arhitektov, ki je tako vrnila obisk tržaškim stanovskim kolegom. V spremstvu Gigette Tamaro Semerani in pod vodstvom Marka Pozzetta so si ljubljanski gostje ogledali najlepše tržaške predele, nato pa jih je sprejel odbornik za Urbanistiko Cecchini, ki jim je orisal smernice posega v starem mestu. (Foto Marin)
			
Stalo	Chiesa cattolica	Uniona Chiesa cristiane avventiste del 7° giorno	Assemblee di Dio in Italia
Z letošnjim letom lahko z dohodkovno prijavo, ne da bi moral odšteti več denarja, odločaš o tem, komu nameniti osem promil skupnega zneska davka IRPEF za socialne, humanitarne, verske in dobrodelne namene. Zadostuje tvoj podpis v enem od prostorov za-
devne vrste, ki jih boš našel na obrazcih 740,101 in 201. Vrsta je ponatisnjena tukaj zgoraj, poglej jo dobro. Kot vidiš, je med možnimi izbirami tudi italijanska katoliška Cerkev. Italijanska katoliška Cerkev uporablja svoja sredstva ne samo v verske namene in za spodbu-
janje kar največjega angažiranja duhovnikov do bližnjega, pač pa tudi za družine, otroke, šole, mlade, ostarele v težavah, za zasvojene z mamili, emarginirane in za tretji svet. Ne pozabi podpisati! Tvoja dohodkovna prijava bo tako postala solidarnostna izjava.
ITALIJANSKA KATOLIŠKA CERKEV
CEI Italijanska škofovska konferenca
Namenjen je malim in srednjim podjetjim
Posvet o projektih EGS o znanstveni raziskavi
Mala in srednja podjetja, ki delujejo na območju F-JK, se v premajhni meri Poslužujejo sredstev, ki jih tehnološkemu razvoju namenjata italijanska država in Evropska gospodarska skup-n°st. Istočasno pa deželna uprava ne krore zadostiti vsem prošnjam za pridevke, ki prihajajo na njen naslov. Jdgotovitev, ki je imela hkrati zaskr-“Pujoč in obtožujoč prizvok, je na Predstavitveni konferenci današnjega “tehnološkega forumu« med drugim lzrekel deželni odbornik za zunanje stike Gianfranco Carbone. Na včeraj-snli konferenci sta sodelovala še pred-Sednik Centra za znanstvene raziskave na Padričah Domenico Romeo in Predsednik Deželnega centra za storit-6 malim in srednjim podjetjem (Cres) ^lessandro Zannier.
Današnji posvet, ki ga prirejajo v Padriškem Centru, že v naslovu izdaja SVoj poglavitni namen: »Razvojne Možnosti za mala in srednja podjetja hrlanije-Julijske krajine, ki jim jih nudijo programi o znanstveni raziska-ECjS«. Prireditelji so že na včeraj-stlii tiskovni konferenci naglasili, da s° plede teh možnosti deželni intere-Senti slabo informirani, medtem ko se Podjetja tehnološko razvitih držav kgj; d npr. Zahodna Nemčija, Francija in olika Britanija uspešno obračajo na Vsak naslov, ki jim lahko zagotovi del 5fedstev za raziskovalno dejavnost. ako prihaja do neverjetnih situacij, o revnejše in manj razvite države v okviru EGS v bistvu finančno podpisi0 tehnološko-znanstveni razvoj Podjetij v gospodarsko močnejši drža-
vah.
Evropska gospodarska skupnost je namreč odobrila okvirni načrt za znanstveno-tehnološki razvoj v obdobju 1990-1994 in mu namenila približno 8.500 miliard lir. Od teh je precej izdaten delež rezerviran za mala in srednja podjetja. S tem je EGS v bistvu potrdila, da malim in srednjim industrijskim podjetjem dodeljuje pomembno vlogo in jih namerava upoštevati kot potencialne partnerje v raznih razvojnih projektih. Glede področij znanstvene raziskave je EGS imela v mislih predvsem razvojne projekte, ki proučujejo tehnološke inovacije v pro-izvodnjih sistemih, možnosti uporabe novih materialov, sisteme o energetskem varčevanju in nove oblike zaščite okolja. S sredstvi, ki so namenjena njim, pa se seveda mala in srednja podjetja lahko krepijo in utrdijo svoj položaj tudi v evropskem kontekstu. Ob tem je treba še poudariti, da so ta podjetja strateškega pomena za razvoj deželnega gospodarstva'.
V ta širši okvir, so dejali na včerajšnji tiskovni konferenci, je treba vključiti tudi današnji posvet na Padričah. Na njem, so podčrtali Carbone, Romeo in Zannier, bodo interesentom predvsem obrazložili, kako lahko dobijo razne finančne podpore.
Razna italijanska podjetja se namreč poslužijo samo 11,2 odstotkov sredstev, ki jih EGS namenja znanstveni raziskavi, medtem ko Italija v ta sklad prispeva kar 15 odstotkov celotnega zneska. Glede deželnih podjetij pa je treba še povedati, da se ne obračajo niti na državne fonde. Tako se dogaja, da gre kar 80% vseh državnih sredstev v bogate in razvite dežele, kot sta npr. Lombardijo in Piemont.
Občutena spominska svečanost pri spomeniku talcev pri Proseku
Zvestoba vrednotam antifašizma in spominu naših padlih borcev
»"Hic mortui vivunt" - 'Tukaj mrtvi živijo", piše ob vhodu na neko angleško vojaško pokopališče padlih v drugi svetovni vojni. Tudi tukaj na tem mestu, kot na openskem strelišču, v Ul. Ghega, v Rižarni in povsod, kjer so padali ali bili barbarsko pobiti, borci za svobodo proti nacifašizmu, naši mrtvi živijo« - je med drugim dejal v svojem uvodnem nagovoru člail pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI Gig-vanni Polli na nedeljski komemoraciji desetih obešenih talcev na proseški gmajni ob 46. obletnici njihove muče-niške žrtve. In v poudarjanju aktualnosti spominjanja na tiste čase in takratne žrtve, je potekala celotna slovesnost, ki jo je ob številni prisotnosti domačinov in ljudi od drugod v imenu proseško-kontovelske sekcije Vsedr-
žavne zveze partizanov - ANPI in domačih organizacij odprl njen predsednik Mario Briščik potem, ko je proseš-ka godba na pihala zaigrala žalostinko in moški pevski zbor V. Mirk zapel večno presunljivo »Žrtvam«.
Po enominutnem molku in po pozdravu prisotnim je Mario Briščik ob spominu na žrtve osvobodilnega boja dejal, da so njihova imena živa v naši zavesti, kot je živ duh protifašizma in želje po svobodi, potem pa je glede današnjega dogajanja pri nas in v sosedni matični državi dejal: »Opažamo določene premike v našo korist: zakon o vrnitvi izvirnih slovenskih priimkov, začetek obravnavanja zakona o globalni zaščiti. Upajmo v pozitivno rešitev, saj smo že dovolj potrpežljivo ča-
KPI poziva ljudi, naj ne bojkotirajo nedeljskega glasovanja
Veliko zatišje pred referendumi
dum ° l na kampanja za nedeljske ljudske referen-S 0 l°vu in o pesticidih poteka v naši pokrajini, strgjjuU90d v državi, v precejšnjem zatišju. Politične v t6jKe' razen zelenih, se niso kdovekako angažirale gla 1 .VoUlni kampanji, v kateri so dejansko najbolj oroan- (predvsem lovci in njihova združenja ter jo crla ciie)' ki odkrito pozivajo ljudi, naj bojkotira-r®fer °Vanie in nai ustvarljo pogoje za razveljavitev prGc, endumov. Po mnenju mnogih pa je tako stališče PriiTi6 nevarno' saj predstavlja referendum v vsakem d^ru pomembno demokratično sredstvo v rokah rer>iiKi-anov' ko.t le nedavno izjavil sam predsednik Jpf klike Cossiga, ki je napovedal, da bo v nedeljo 61 ka volišče.
tiM ^državno vodstvo KPI poziva volilce, naj se v rpfGr 0 in v ponedeljek zanesljivo udeležijo ljudskih »a ne?dumov o l°vu in o Pesticidih, na glasovnicah tlsko Prekrižajo znak da. Ce sodimo po včerajšnji straiTni konferenci člana vsedržavnega tajništva tem,6 Fabia Mussija, lahko ugotovimo, da KPI v boikot nutku najb°lj skrbi nevarnost masovnega VnC-® glasovanja, saj bi bila razveljavitev referen-gre hud udarec za vso demokracijo, medtem ko trebaaPomembno demokratično sredstvo, ki ga je cej osolili in ovrednotiti. Mussi je zaradi tega pre-P°zivčC ° PaPactel vse tiste, ki prikrito ali neprikrito Ki vab!° Uprli' naj se ne udeležijo glasovanja. »Tisti, Uraj0 * Volilce, naj v nedeljo in v ponedeljek bojko-raliitio ■ randume’ Pozablja, da je to edino demok-državii ln institucionalno sredstvo, ki ga ima danes Pa q.. laP na razpolago, da pritisne na parlament in skl0a Pnsili, da ukrepa o važnih vprašanjih. V tem ° raZDoVS^ Preve^ Poznbljamo na ljudski glasovanji ^ p r°ki in o splavu«, je še pristavil Mussi, ki je
polemiziral s tistimi, ki pravijo, da referendumi dejansko poberejo državi 600 milijard lir in da torej predstavljajo neupravičen strošek za javne blagajne. »Tudi to stališče je zelo nevarno, saj bi lahko jutri nekdo prišel na dan s stališčem, da tudi upravne volitve stanejo preveč in da bi jih bilo treba zato ukiniti...«
Predstavnik KPI je vsekakor bil mnenja, da je od treh referendumov daleč najvažnejši tisti o pesticidih, referenduma o lovu pa spremlja velika dezinformacija, tako da velika večina ljudi praktično še danes ni seznanjena z realno vsebino ljudskega glasovanja. Mussi je dejal, da sodi Italija glede števila lovcev na sam svetovni vrh,- ne gre vsekakor za ukinitev lova, ampak za njegovo dokončno zakonsko ureditev, »tudi zato, ker današnja nejasna situacija ne more trajati v nedogled«. Rimski gost je pri tem omenil nerešena vprašanja ptičarstva, divjega lova in streljanja na ptice selivke, pri čemer po njegovem mnenju Italija daleč zaostaja za drugimi evropskimi državami. »Da« na referendumih o lovu pomeni predvsem odločno opozorilo poslanski zbornici in senatu, naj v roku šestih mesecev, ki ga predvideva zakon, dokončno uredita to problematiko. Mussi je glede tega pristavil, da je parlament imel dovolj časa na razpolago za odobritev dobrega in uravnovešenega zakona o vprašanju lova, zaradi neodločnosti in političnih sporov v vladni koaliciji pa je vse ostalo pri lepih besedah in načrtih.
Mussi je na včerajšnejm srečanju z novinarji iznesel uradno stališče vsedržavnega vodstva KPI, ki pa je naletelo na ostre kritike organizacij in združenj lovcev, ki se že tradicionalno prepoznavajo v
tej stranki. Skupina 35 poslancev in senatorjev KPI je konec prejšnjega tedna pozvalo državljane, naj bojkotirajo referenduma o lovu, strankino vodstvo pa nasprotno poziva ljudi, naj se v vsakem primeru izrečejo o teh vprašanjih.
S. T.
Omejitve prometa v Sesljanskem zalivu
S 1. junijem bodo stopile v veljavo nekatere 'omejitve prometa v Sesljanskem zalivu. Odredba je bila sprejeta za to, da bi omogočili promet tovornjakov, ki jih uporabljajo za dela v komnolomu, in da bi kljub vsemu zagotovili uporaba zaliva. Od junija dalje od 7. do 17. ure, z izjemo nedelj in praznikov, bo vzpostavljena prepoved prometa in parkiranja na cestnem odseku od hišne štev. 74 (vhod v kopališče Castelreggio) do vhoda v kamnolom. Ta odsek bo namenjen izključno težkim vozilom. V poletnem času bo morala družba FINTOUR zagotoviti pešcem vhod na plažo Castelreggio z ureditivjo zavarovanega prehoda. Družba bo morala poskrbeti tudi za brezplačna parkirišča na območju Caravelle.
Devinsko-nabrežinska občinska uprava priporoča voznikom, naj strogo spoštujejo vodoravno signalizacijo za parkirišča v Sesljanskem zalivu; prav tako naj se strogo držijo cestnih znakov za prepoved parkiranja in postanka na cesti, ki vodi iz Sesljanskega zaliva do državne ceste štev. 14. Zaradi tega poziva prebivalstvo, naj se poslužuje parkirišč v Caravelli.
kali. Do sprememb je pred kratkim prišlo tudi v naši ožji domovini Sloveniji. Mi bivši partizani, aktivisti osvobodilne fronte in vsi antifašisti, smo zaskrbljeni nad razvojem političnih in drugih sprememb, tako drugačnih od tistih, ki smo si jih želeli. Res je bilo storjenih veliko napak, ki se danes tragično kažejo v nacionalističnih težnjah med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Nam bivšim borcem, soudeležencem pri ustvarjanju avnojske Jugoslavije, ni vseeno, kam vodi taka politika. Težko nam je, ko se spominjamo naših padlih tovarišev, slišati očitke o zgrešenosti partizanskega odpora. Mi smo v vsej povojni dobi dokazali našo privrženost miru in napredku, zato smatramo zatrjevanje naših političnih nasprotnikov, v sami matični Sloveniji, češ da je bila naša revolucija nenačelna in zgrešena, za žalitev.«
»Tisti, ki imajo sedaj večino,« je še dejal Briščik, »naj z delom in poštenostjo dokažejo, da so res vredni zaupanja delovnega človeka. Nobene pravice pa nimajo omalovaževati polpretekle zgodovine in bivše partizane, spomine in spomenike naših padlih, katerim naj gre trajen spomin in večna slava«.
Za Mariom Briščikom je v imenu pokrajinskega odbora VZPI-ANPI v slovenščini spregovorila Slavica Barut, ki je poudarila predvsem naravno pravico do življenja vsakega naroda, tudi če je maloštevilen in zato tudi njegovo naravno pravico, da se bori za lastno svobodo. Dogodki zadnjih mesecev po raznih delih sveta nam to potrjujejo. »Mogoče teh naravnih človeških želja in potreb - je dejala Slavica Barut - te nedolžne žrtve nasilja niso znale lepo in jasno povedati, toda v svojih srcih in dušah so jih nosili globoko zapisane. Zato ne smemo in ne moremo dovoliti, da bi nove generacije tega in teh dogodkov ne poznale, saj je tudi današnje blagostanje v tem delu sveta plod tiste borbe in dediščine teh žrtev.«
Giovanni Polli pa je, prav tako v imenu pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI, v italijanščini najprej obnovil spomin na tiste tragične čase, ko je nemški general Kiibler v prizadevanjih, da bi zlomil partizansko vojsko in odpor osvobodilnega gibanja okupatorjem, izdal ukaz o usmrtitvi desetih talcev za vsakega ubitega okupatorskega vojaka, in ko je ukazal brezobzirno požiganje in pobijanje nedolžnih ljudi, otrok, žensk, starcev in iztrebljanje celih vasi, prav v spomin na proseško in vse druge žrtve, poudaril zvestobo idealom in vrednotam osvobodilnega boja ter bratstva med ljudmi in narodi. Zato pa je treba po berlinskem porušiti še vse druge zidove, kot so zid rasne diskriminacije, ki se ponovno oživlja, in drugih oblik diskriminiranja, pri nas pa zid, ki slovenski narodnostni manjšini v Italiji še vedno onemogoča, da bi doživela pravno zakonsko zaščito svojih pravic.
Govorom je sledil še kulturni spored, ki so ga izvedli članica amaterskega odra Jaka Štoka Ksenija Starc z recitacijami, ženski pevski zbor Pro-sek-Kontovel, moški pevski zbor V. Mirk in pa godba na pihala, ki je pod vodstvom Slavka Lukše zaigrala skladbe s partizansko motiviko, (jk)
Na sliki (foto Magajna) nedeljska proslava na Proseku.
^višnji večer bo v Prosvetnem domu na Opčinah
^ Slovenskem klubu 0 treh referendumih
trernjt0^nic sezona Slovenskega kluba se bo zaključila s ZQ^njih raz^^n>h razlogov - posebnimi večeri. Vsak od ?0sebe„ 0rkovih večerov bo namreč mimo vsebine imel eQfil lefnfedaf' kj iih b° razlikoval od ostalih torkovih sre-Prinjr-- e sfzone- Danes (ob 20.30) vabi Slovenski klub
[tria »h/ na Opčine, kjer bo v mali dvorani Prosvetnega ^[h 3 ; ntača« okrogla miza oziroma tribuna o referendu-, so nrr~'linija, na katerih se bodo morali volilci izreči, 11 ovu in apo^abi pesticidov v kmetijstvu. Vsi vnikljiv namreč že prejeli volilno potrdilo. Zaradi po-j ed°i 0 ,e formacije pa so mnogi neodločeni ali celo ne ,e^ 6odn aodo pravzaprav referendumi. O vsebini le-u' odb°rV sPre9ovorili tajnik Kmečke zveze Edi Buka-, edsednjtK Za okcdIe Občine Dolina Stojan Sancin, pod-
^ ^VUŠtVO slnv&nskih 1r\\rre>\r Plnb\ar/-1/-ibi Ifnrlri F7ur_
“ ln de# -r'uštva slovenskih lovcev Doberdob Karlo Fur-
?' ki hr,w nj sve*°va/ec Zelene liste Andrea VJehrenfen-1 ‘-'UUO sevedn nricnli	„7.-
'Jl‘ Za Upora5SeVed? .onsa-J stališča proti ali za lov, proti jkrtfičevj^P^kR Mrkov večer, ki pa bo kot običajno v Gre-
Zenskih	..............
čilskih i 1	J	v	Z, X_/i Ud l v \J1I L
ke9a ni,hi;IZ'raž.encev- Skupaj bosta povabila sloven-s^Mgovon/ Sla '■in po veri Zida) ^adena Švarca, ki bo ^itizrm/ ° , na Slovenskem in o morebitnem anti-
tn Zadnii1 ČJ,lovenski kulturi.
zjherni! rn° * °V večer pa bo klub posvetil pravemu lite-i v,ie Minr/S V,U' Jn ®Mer predstavitvi nove serije koroške »zamLili do odslej tudi primorska, saj jo bodo obli-
Sn?° Prert^^kl” Slovenci iz Avstrije in Italije. Revijo fi!?eMvci r	nova urednica Maja Haderlap in tržaški
WVe dvo^6' ta ve<'er se b° klub preselil iz Gregor-UkQsn0 ane na odprto. Kraj prireditve bo sporočil pra-
Kljub večernemu hladu množičen obisk na praznikih v Zgoniku in Mačkoljah
Hladno in vetrovno vreme v soboto ni skvarilo pozitivnega obračuna tridnevne občinske razstave vin, ki je bila v Zgoniku na sporedu že 26. leto zapored. Še enkrat se je izkazalo, da obiskovalci iz bližnje in daljne okolice zelo radi prihajajo v Zgonik, ker je pač to ena prvih tovrstnih prireditev na odprtem, ker je razstaviščni prostor zelo vabljiv in ne nazadnje zaradi dobre kakovosti domače kapljice, ki jo je razstavljalo štirinajst vinogradnikov iz zgoniške občine.
Gostje so seveda imeli na voljo tudi raznovrstne jedi na žaru, cvrte kalamare in suho hrano, ki so jih s prostovoljmm delom pripravljali člani domačih društev ŠK Kras, KD Rdeča zvezda in Shinkai Karate Cluba. Kot običajno so bili razstavljeni tudi kmečki stroji in orodje. Številno občinstvo je v nedeljo z velikim zanimanjem sledilo borbi karateistov v pionirski konkurenci (nastopilo je kar 60 tekmovalcev iz sedmih društev), prijetno vzdušje pa sta ustvarila pihalni orkester Breg iz Doline, ki ga vodi Renzo Musco-
vi, in pa razposajeni člani ansambla Happy Day.
Tudi na prazniku češenj v Mačkoljah, ki ga prireja tamkajšnje prosvetno društvo, so bili dokaj zadovoljni z obiskom, kljub temu da je bilo v večernih urah dokaj hladno. Praznik je obiskalo tudi veliko mladih, posebno v soboto zvečer, ko je nastopil ansambel Happy day.
Na sliki levo (foto Križmančič) nastop mladih karateistov v Zgoniku, desno pa (foto Magajna) košare češenj na prazniku v Mačkoljah.

Prvo srečanje deželnih vodstev po dobrem desetletju
CGIL, CISL in UIL predlagajo nov odnos med sindikati in Deželo
Na seji strankinega pokrajinskega sveta
SSk o odnosih z drugimi komponentami manjšine
Po več kot desetletju so se včeraj v Trstu spet sestala vsa tri deželna vodstva sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL. To po svoje zgodovinsko srečanje v gledališču Miela je imelo poleg sindikalnega tudi velik politični pomen, saj je pokazalo na obnovljeno željo po enotnem nastopanju oziroma po skupnem spoprijemanju sindikalnih organizacij s problemi, ki jih pretresajo. Povrhu pa se je rodilo iz želje, da bi tudi sindikat dale svoj tvorni prispevek v sedanji izrazito prehodni razvojni fazi, ki jo doživlja dežela Fur-lanija-Julijska krajina.
V bolj specifičnem oziru pa je včerajšnje skupno zasedanje deželnih sindikalnih vodstev pomenilo tudi uraden začetek soočanja z deželnim odborom, ki naj bi pripeljalo do novega modela bilateralnih odnosov med Deželo in sindikatom in do nove vloge socialnih sil pri programiranju in pri odločanju na institucionalni ravni (v posvetovalnih komisijah, upravnih svetih deželnih ustanov itd.).
Ustavimo se najprej pri predlogu deželnih tajništev CGIL, CISL in UIL za novo opredelitev odnosa med Deželo in sindikati. Predlog je bil sprejet soglasno, deželna vodstva pa so svojim tajništvom poverila nalogo, naj od deželne vlade zahtevajo odprtje pogajanj za dosego sporazuma o novih pravilih bilateralnih odnosov med sindikalnimi organizacijami in Deželo.
Sindikalni predlog izhaja iz potrebe po boljši opredelitvi kritičnega in predlagalnega prispevka sindikata k deželni stvarnosti v njeni zahtevni fazi rasti in preobrazbe. Izzivi evropske združitve in globokih preobrazb na
Vzhodu, trenja med neocentralistično politiko in lokalističnimi težnjami, naraščajoča potreba po posodobitvi deželnega aparata, po razvoju socialne politike za večjo kakovost življenja in po nenehnih inovacijah v sistemu podjetij zahtevajo aktivnejšo in bolj ozaveščeno vlogo sindikata v procesih odločanja in upravljanja deželne stvarnosti. Institucionalno naj bi se ta vloga uresničevala v postopkih programiranja, v zakonodajni fazi (preko posvetovanj s sindikati), v polnomoč-nem sodelovanju sindikatov v upravnih svetih deželnih ustanov in pri delu posvetovalnih teles, ki jih predvidevajo specifični zakoni. Vzporedno s temi formalnimi oblikami odnosa De-žela-sindikati pa le-ti predlagajo tudi vrsto neformalnih stikov z deželnim odborom in s posameznimi odborniki, in to predvsem na področju oblikovanja in izvajanja novih zakonov posebnega ekonomskega in socialnega interesa ter pri finančnih posegih Dežele na področju gospodarstva, kadar le-ti zadevajo preustroj podjetij in delovanje služb javnega interesa.
Dokument CGIL, CISL in UIL posveča nato celo poglavje sedanjemu položaju sindikalnih odnosov z Deželo, ki ga ocenjuje kot povsem neustreznega in nezadostnega, medtem ko zadnji del dokumenta vsebuje platformo z zahtevami, ki jih naslavlja deželnemu odboru. Glavni namen platforme je oblikovanje novih pravil odnosa med Deželo in sindikati, na katerih bi zrasla nova kultura sodelovanja in upravljanja v odločilnih trenutkih načrtovanja, izdajanja pomembnejših za-
konov in uresničevanja velikih izbir. Poleg formalnih pravil sodelovanja sindikatov pri naštetih procesih pa dokument predlaga tudi neformalne, a stalne in učinkovite oblike sodelovanja z deželno upravo, ki bi zadevale predvsem izvršno zakonodajno fazo in izbire o uporabi finančnih sredstev, določevanje jasnih nivojev odgovornosti, velike procese industrijskega preustroja in novih iniciativ, administrativne in socialne strukture, politiko zaposlovanja, odnos do skupnosti Alpe-Jadran in reorganizacijo upravnega aparata ter deželnih služb.
Kot rečeno, so deželna sindikalna vodstva odobrila tudi predlog o tem, da bodo sprožila soočanje s političnimi silami, ki so zastopane v deželnem svetu, in to predvsem o vprašanjih reforme procesa načrtovanja, o potrebi po uresničitvi bolj jasne funkcije socialnih sil in mehanizmov sodelovanja pri poklicnem usposabljanju, pri nadzoru in v zakonodajnem procesu. CGIL, CISL in UIL namreč povsem negativno ocenjujejo svoje sedanje odnose z deželno upravo FJK, kar je še posebno v nasprotju s potrebo po sodelovanju v sedanjem obdobju velikih mednarodnih sprememb.
To je torej v skopih obrisih okvir, v katerem namerava sindikat iskati svojo novo kritično in propozitivno, vsekakor pa konstruktivno vlogo v spreminjajočem se življenju deželne skupnosti. Naj dodamo, da je imel uvodni poseg na včerajšnjem srečanju deželni tajnik CISL Giustina, sledil je poseg deželnega tajnika UIL Trebbija, zaključke pa je strnil deželni tajnik CGIL Pasgual.
Prejšnji teden se je sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti z dnevnim redom, ki je predvideval obravnavo nekaterih organizacijskih problemov, ki zadevajo delovanje strokovnih komisij, zadolženih za preučevanje specifičnih problemov naše pokrajine s posebnim ozirom na tukajšnje slovenske ljudi, in sveta, ki razpravlja in sklepa o političnih problemih, ki zadevajo stranko in manjšino. Drugi del seje je bil posvečen razpravi o odnosih med tukajšnjimi slovenskimi političnimi in družbenimi komponentami, med SSk, SKGZ, SSO in ustanovami, ki delujejo v njihovem okviru.
Kot beremo v tiskovnem poročilu s seje, so bili poudarjeni politični premiki v Sloveniji, kjer so bile svobodne volitve in sta bila izvoljena slovenski parlament in slovenska vlada. Naravno je, meni SSk, da se mora novi položaj v matični domovini odraziti tudi v zamejski stvarnosti, ki je že itak v mnogočem izgubila svojo prejšnjo podobo. Na seji so poudarili vlogo SSk kot edine slovenske stranke v Italiji, katere program je osnovan na temeljnih načelih narodne samobitnosti, demokratičnega reda, političnega pluralizma in socialne pravičnosti. Njen pomen je večji, je rečeno v tiskovni noti SSk, odkar se italijanske stranke vedno manj zanimajo za slovenske probleme. Nastati bi morali zato novi odnosi med matico in manjšino v Italiji in drugačni odnosi med političnimi in kulturnimi komponentami slovenskega življa v naši deželi. Tej nelahki problematiki naj bi se posvetila posebna komisija v okviru deželnega vodstva stranke. Prikazana je tudi bila
Univerzitetni profesorji včeraj obiskali Zgonik
Včeraj in danes je na obisku v Furlaniji-Julijski krajini večja skupina strokovnjakov ter profesorjev geografije iz raznih italijanskih univerz in mest, ki so gostje tukajšnjega vseučilišča v okviru rednih izmenjav med italijanskimi univerzami. Včeraj dopoldne so profesorji geografije obiskali zgoniško občino. Zupan Miloš Budin je ugledne goste, ki jih je spremljal prof. Giorgio Valussi s tukajšnje univerze, seznanil s stvarnostjo v tej občini in predvsem s trenutnim položajem slovenske manjšine v Italiji. Danes bodo profesorji geografije gostje italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
Na sliki (foto Križmančič) župan Miloš Budin pozdravlja univerzitetne profesorje med včerajšnjim sprejemom na zgoniškem županstvu.
Program Koordinacijskega odbora predstavijo danes
V obrambo decentralizacije radiotelevizijske informacije
Na sedežu deželnega sveta se je včeraj popoldne sestal Vsedržavni koordinacijski odbor deželnih komisij o državni radio-televizijski službi. Srečanja, ki ga je organizirala deželna komisija za radiotelevizijo, sta se udeležila tudi predsednik Vsedržavnega koordinacijskega odbora Vittorio Menesini in član upravnega sveta RAI Roberto Zaccaria.
Koordinacijski odbor se je v Trstu že sestal in razpravljal o zakonski ureditvi radiotelevizijskega sistema, javnega in privatnega. Med drugim je deželni svet FJK izdelal vsedržavni zakonski osnutek o zaščiti krajevnih radiotelevizijskih postaj. Vsebino teksta so deloma upoštevali v senatu ob razpravi o predlogu Mammi.
Vendar pa v senatu niso osvojilio vseh tez, ki jih vsebuje deželni zakonski osnutek, zato se je koordinacijski odbor ponovno sestal v Trstu, da bi izdelal nekatere popravke na osnovni tekst. Na včerajšnjem srečanju so dejali, da bi 'želeli predvsem vplivati na težnjo, ki izhaja iz predlogov ministra Mammija. V mislih so imeli predvsem tiste člene zakonskega osnutka, ki ministrstvu za pošto pripisuje izključne pristojnosti. Vsedržavni koordinacijski odbor pa si bo prizadeval, da bi deželam na tem področju prisodili večje pristojnosti in jim dodelili pomembnejšo vlogo v težnji po »zaščiti decentralizirane in pluralistične informacijske mreže«. Na posebni tiskovni konferenci bodo člani koordinacijskega odbora natančneje opredelili program, o katerem so se dogovorili včeraj popoldne.
Urniki pošte za davčne prijave
Konec meseca zapade rok za plačilo in vlogo davčnih prijav, zato bodo razni poštni uradi jutri in v četrtek odprti dalj časa. Pokrajinsko vodstvo poštne službe obvešča, da bodo na osnovi posebnega odloka ministrstva za pošto in telekomunikacije nekateri poštni uradi na omenjena dneva poslovali s podaljšanim urnikom. Tako bodo npr. uradi, ki sprejemajo priporočene pošiljke za Davčne urade, jutri in pojutrišnjem odprti do 21. ure. Gre za urad za pošiljke pri tržaški Centralni pošti in za poštna urada na Opčinah in v Miljah. Ista dneva pa bosta urad za poštne položnice pri Centralni pošti in poštni urad na Opčinah sprejemala plačila preko poštnega tekočega računa do 19. ure.
Samo še tri dni časa za plačilo avtomobilske takse
Lastniki avtomobilov, ki imajo več kot 9 davčnih konjskih sil in ki jim je avtomobilska taksa zapadla konec aprila, imajo samo še tri dni časa za poravnavo te obveznosti. Z istim denarnim nakazilom bodo morali vplačati tudi dodatek za obdobje od januarja do aprila letos, ko so se avtomobilske takse podražile, zneske pa bodo lahko razbrali iz preglednic v poštnih uradih in pri okencih ACI. Avtomobilisti, ki so. lani plačali takso za vse leto, bodo plačali nižji dodatek, ta obveznost pa velja tudi za tiste, ki iz kakršnegakoli razloga nimajo več vozila, za katerega so takso plačali lani.
Italijanski avtomobilski klub ACI pri tem opozarja, da je doslej plačalo takso samo okrog 80 odstotkov obve-zancev, zato svetuje, naj pohitijo z vplačilom in se tako izognejo dolgim vrstam zadnjega dne. Tisti, ki imajo davčno knjižico, lahko takso vplačajo v vseh poštnih uradih, tudi zunaj dežele, v kateri je bilo vozilo registrirano, medtem ko lahko tisti, ki knjižice nimajo, plačajo takso tako na pošti kot v uradih ACI. Ob tem ACI tudi opozarja, da morajo plačniki sešteti vse zneske (avtomobilsko takso, dodatek, takso za dizelski motor in za avtoradio) in jih plačati z eno samo položnico, na kateri morajo vsoto zaokrožiti na zgornjih sto lir.
Kriza na državnem tobačnem področju
Italijanski tobačni sektor je v krizi: v prvih štirih mesecih letošnjega leta je postavil kar dva negativna rekorda, ki se nanašata tako na vrednost prodanega tobaka kot na število zaposlenih. Zaradi povsem nezadovoljivega položaja v tem sektorju, za kar so po mnenju sindikalnih organizacij v prvi vrsti krivi politični interesi in podjetniška nesposobnost, ki je prišla do izraza pri vodenju državnih podjetij, so sindikalne organizacije CGIL-CISL-UIL oklicale dvourno stavko, ki bo danes, 29. t. m. Stavki se pridružujejo tudi delavci, ki so zaposleni pri tržaški Tobačni tovarni, vendar pa bo v tem obratu javna skupščina 11. junija, ker so se že predhodno dogovorili za ta datum.
Enotna sindikalna organizacija CGIL-CISL-UIL v posebnem tiskovnem sporočilu poudarja, da je bilo v prvih štirih mesecih 1990 v Italiji prodanega domačega tobaka v višini 52% na celotno količino, vendar pa je vrednost prodane domače proizvodnje samo 35 odstotkov celotnega Zneska, ki so ga v državi kasirali s prodajo tobaka.
Istočasno pa-se je nižalo tudi število zaposlenih pri Podjetju državnega monopola, čigar letni obseg delovanja presega tri milijarde lir, če ne upoštevamo raznih pristojbin. Sindikalne organizacije izražajo bojazen, da se za negativnimi pojavi prvih štirih mesecev leta skriva zakulisni boj glede bodočnosti državnih tobačnih podjetij. V zvezi s tem navajajo izjave ministra Formice, ki je odločno dejal, da »država ne sme več izdelovati cigaret«.
Tržišče zahteva zelo razvejano ponudbo, ugotavljajo sindikati, istočasno pa cene domače proizvodnje morajo biti kompetitivne in končno se vse odločneje postavlja vprašanje izdelovanja čim manj škodljivih tobačnih izdelkov. Iz vseh teh razlogov pa bi bilo nujno temeljito preurediti Podjetje državnega monopola in glede tega so sindikalne organizacije pripravljene posredovati konkretne predloge in se na njihovi osnovi pogajati.
V Zgoniku srečanje prijateljskih zborov
V soboto ob 20.30 bo v Športno-kulturnem centru v Zgoniku že tradicionalno srečanje prijateljskih zborov. Da gre za tradicijo, kaže že dejstvo, da bo to tretje takšno srečanje, ki ga prireja mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža.
Navada je, da organizatorji povabijo na srečanje zbore iz raznih krajev. Tokrat se bodo prireditve udeležili, poleg domačega mešanega zbora še: moški zbor Skala iz Gabrij na Goriškem, ki ga vodi Rozina Konjedic, mešani pevski zbor Slavec-Slovenec iz Ricmanj in Boršta, ki ga vodi Aldo Kumar in moški zbor Vesna iz Križa, ki ga vodi Ivo Lešnik.
Vsak od zborov bo nastopil s petimi skladbami. Med temi bodo kar tri skladbe Alda Kumarja; dve bo izvajal mešani zbor Rdeča zvezda iz Saleža, eno pa zbor Slavec-Slovenec. »Vsi se resno pripravljamo na to srečanje prijateljskih zborov,« nam je povedala zborovodkinja Marta Werk-Volk. Zbor, je še povedala, šteje sedaj 34 pevk in pevcev ter je prav 19. maja nastopil v Avditoriju v Portorožu na prireditvi, ki jo je organiziral italijanski mešani pevski zbor. Tartini iz Pirana. »Lepo smo zapeli ter se številnemu občinstvu predstavili tudi z novim programom pesmi.«
»Vabimo vse ljubitelje lepega petja, da se srečanja v Zgoniku udeležijo, saj nam bodo tako omogočili, da bomo s to prireditvijo nadaljevali in tako povezovali zbore in pevce iz različnih krajev,« je še poudarila zborovodkinja.
(N. L.)
• Združenje glasbenikov Julijske krajine prireja v sodelovanju kulturnega krožka "Luigi Frausin" in pod pokroviteljstvom miljske občine niz štirih koncertov.
Prvi koncert bo že jutri v miljskem gledališču Verdi, kjer bo ob 20.30 nastopila korejska violinistka Hae Sun Kang, ki je leta 1982 zmagala mednarodni natečaj "Rodolio Lipizer", ki se odvija v Gorici. Na koncertu jo bo spremljal na klavirju japonski glasbenik Ayami Ikeba.
potreba po primernih sredstvih, piše v zaključnem delu tiskovnega poročila SSk, da se bo mogla politična stranka Slovencev v Italiji prilagoditi novim razmeram in zahtevam sedanjega časa. Zamisli, ki so se porodile v diskusiji, bodo predložene v razpravo in odobritev deželnemu vodstvu stranke.
Tržaški občinski odbor na robu politične krize
Tržaški občinski odbor je bil pozno sinoči na robu politične krize-Nesoglasja v večinski koaliciji so prišla do izraza med obravnavanjem nekaterih proračunskih resolucij, pri katerih so se nekateri svetovalci večine kratkomalo opredelili z opozicijo. Odbor pa se je znašel v težavah, ko je socialistični odbornik za urbanistiko Cecchini predložil urbanistični načrt za gradnjo prvega odseka sinhrotrona pri Bazovici, o katerem so že izbruhnile polemike med jutranjo sejo urbanistične komisije. Komunisti, ki smatrajo, da je ta plan nepopolen in površno izdelan, so zahtevali odložitev razprave, župan in odborniki pa so se izrekli za takojšnjo odobritev projekta. Resolucijo KPI so podprli misovci iD zeleni, presenetljivo pa tudi melO' narji, tako da je predlog za odložitev zbral 22 glasov, prav toliko svetovalcev pa je glasovalo proti. Prišlo je do zmešnjave, vmes pa je Richetti formalno prekinil sejo.
Izid glasovanja je treba vsekakor povezati z zaostrenimi odnosi med demokristjani in socialisti, ki praktično že tekmujejo, kdo bo kog* spravil v težave. Tokrat jo je skupi} odbornik za urbanistiko. Nekateri demokristjani se niso udeležili glasovanja in so kar na trgu pred županstvom čakali na razvoj dogodkov.
Na sinočnji seji je skupščina tudi zavrnila skoraj vse desničarske resolucije proti slovenski manjšini.
-st-
Enoletno delo karabinjerjev
Danes bodo karabinjerji v vsej Ital' ji proslavljali svoj praznik, ki sovpad5 z obletnico ustanovitve tega oddeli5 italijanske vojske (letos proslavljaj0 176. obletnico). Kot vsako leto, pa jf praznovanje ustanovitve tudi priloZ' nost za obračun opravljenega dela. N9 prvem mestu obračuna »rutinskega1' delovanja karabinjerji navajajo akcij0 proti ilegalnim prehodom v Italijo: ka; rabinjerji so v minulem letu prestrepl1 skupno tisoč pribežnikov, 30 oseb Pa so prijavili sodnim oblastem, češ da s° tujcem pomagale pri ilegalnem prehajanju meje. Poleg tega so sodnim ob' lastem prijavili 1.200 oseb (70 so P*1 aretirali), ki so zakršile raznovrstna kazniva dejanja, zaplenili so ukraden0 blago v vrednosti 180 milijonov lir, f oseb so prijavili zaradi posesti mam1" zaplenili so 1,2 kilograma mam1 (vključno s 100 tabletkami novega maj mila extasis), posegli so pri 1.177 p}0, metnih nesrečah, 22 oseb pa so reš1 iz morja.
Med najuspešnejše akcije, ki s0.tea jale največ napora, pa sodijo prijaV sodnim oblastem treh oseb, ki so izk° riščale mladinsko prostitucijo in p05^ lile 14-letno dekle, aretacija dve oseb, ki sta prekupčevali večje koim ne heroina! prijava sodnim oblaste neuravnovešenca, ki je ustrahoval n katera dekleta z opolzkimi telefonsk mi klici, in odkritje velikega nezak^ nitega odlagališča strupenih in *'<0s£i Ijivih odpadkov, zaradi katerega sodnim oblastem prijavili tri osebe-
t
Dne 28. t. m. nas je zapm naša draga mama in nona
Bernarda Sossi
stila
vd. Danieli
ob
nkmii!
Jerneja na
Pogreb pokojne bo jutri, 30. t. m_ 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnlS
naravnost v cerkev sv. cinah.
i ire
Žalostno vest sporočajo hčer* ne in Nadja z možema, vnukinj ola, sestra Justi, nečaki Sergi°' jan in Boris z družinami.
Opčine, 29. maja 1990
(Pogrebno podjetje - Ul. Zon1
V soboto na šoli Josip Ribičič pri Sv. Jakobu
Zahtevna in doživeta prireditev ob 10-letnici poimenovanja šole
V nedeljo so pevke imele v Skednju jubilejni koncert
Deset let nastopov škedenjskega zbora
fotografijah dva prizorčka s sobotne proslave
(Foto Mario Magajna)
ljubljene igre, vedo povedati le učenci in učiteljice, ki so ji posvetili veliko truda, časa, predvsem pa ogromno ljubezni.
Uspeh je bil velik in občinstvo zelo zadovoljno. Pred desetimi leti, ko je bilo poimenovanje šole, so se takratni učenci predstavili z Ribičičevo'igro Miškolin, so nam povedale učiteljice. Zadovoljne smo, da smo tokrat prikazali prav to, gotovo eno najbolj priljubljenih Ribičičevih pravljic, so nam še povedale.
Lepo prireditev, ki dela čast šoli, njenim šolnikom in učencem ter seveda tudi staršem, so začela dekleta, ki so v narodnih nošah sprejemala udeležence ter jim v spomin poklonila obesek z napisom OS J. Ribičič 1980-1990; zaključila pa se je še z lepo družabnostjo, pri kateri so dali svoj delež, z doma pripravljenimi slaščicami, še starši in tudi učiteljice.
NEVA LUKEŠ
Z lepo zaključno prireditvijo, ki je bila v soboto dopoldne v šolski telovadnici, se je osnovna šola Josip Ribi-od Sv. Jakoba oddolžila spominu ba desetletnico poimenovanja šole po Poljubljenem mladinskem pisatelju ln učitelju Josipu Ribičiču.
ria je bilo praznovanje občuteno, je Pokazal že obisk številnih staršev in Prijateljev naše šole, med katerimi so bdi gostje tudi nekateri člani Ribiči-beve družine, pa še bivši ravnatelj strnad in sedanja ravnateljica Lučka “arej. Prireditve so se udeležili še vsi bčenci Skedenj ske osnovne šole z uči-teljico Devano Černič.
y prepolni dvorani je nato začel Pr°gram, na katerega so se, tako kalčki iz vrtca, kot tudi učenci osnovne šole s svojimi učiteljicami, Obieljito pripravili.
Začeli so prireditev otroci domače-jj* vrtca, ki so se predstavili z igrico . 'kapolonica. V njej so nastopile marelice, metuljčki, polžek, mravljici in
končno je bila čebelica tista, ki je znala prešteti pikice na pikapolonici.
Še prej je vse udeležence proslave pozdravila v imenu Združenja staršev Nataša Ravbar, ki je izrazila željo, da bi bila naša šola čim boljša, takšna pač, ki bo nudila svojim učencem tudi dodatne dejavnosti in bi jo s tem tudi obogatila.
Program so nato nadaljevali učenci petih razredov osnovne šole z Ribičičevo igro »V kraljestvu palčkov«, ki ji je pisatelj dal naslov »Palčki«.
To lepo, a tudi igralsko zelo zahtevno igrico, so učenci pripravili s tolikšno vestnostjo, s tako lepo izdelanimi posameznimi vlogami, skupinskimi nastopi, pa še s petjem, da so ob njeni zgodbi resnično uživali vsi poslušalci. Koliko je bilo dela z učenjem vlog, koliko dela s šivanjem kostumov, z izbiro glasbe, z učenjem pevskih in plesnih vložkov, torej z izvedbo te, med mladimi vedno tako pri-
Tokratni zapis velja ženskemu pevskemu zboru Ivan Grbec iz Skednja, ki je zapisal v kroniko svojega delovanja dva pomembna dogodka: dvodnevno gostovanje v Bil-čovsu na Koroškem in pa nedeljski koncert v domači dvorani v počastitev 10-letnice svojega delovanja.
Devetindvajset pevk se je v nedeljo s pevovodkinjo Božo Hrvatič predstavilo svojemu zvestemu občinstvu s koncertom narodnih in umetnih pesmi, ki je - brez pretiravanja - navdušil vse navzoče. Lepo, doživeto, glasovno skladno, so pevke zapele vrsto pesmi, med katerimi dve, ki sta bili deležni še posebnega aplavza - Naše korenine, ki je tu pri nas doživela krstno izvedbo (uglasbil jo je Ignacij Ota, besedilo pa napisala Laura Sancin) in Pesem, ki jo pevke imenujejo našo pesem in jo je uglasbila zborovodkinja Boža Hrvatič, besedilo pa pravtako zapisala Laura Sancin.
Nedeljski ni bil navaden pevski nastop, kar dokazuje že dejstvo, da so pevke opremile prireditev s tekstom, ki je obeleževal vse pomembne dogodke v desetletnem življenju zbora - od raznih nastopov in gostovanj, do izletov na Korčulo, Plitvička jezera, do nastopa pevskih zborov v Stični, kjer so se pevke spoznale z moško pevsko skupino »Vaščane pojo« s Koroškega.
Vse to se je lepo in smiselno prepletalo na nedeljski prireditvi, kjer so pevke požele še prav posebno priznanje za svojo izvedbo skladbe »Orkester« Emilija Cossetta, ki je bilo za vse resnično doživetje.
Ignacij Ota, referent za zborovsko petje pri ZSKD, je med koncertom podelil 18 pevkam bronaste, Meliti Valli in Boži Hrvatič pa srebrno Gallusovo značko.
Pevkam in zborovodkinji so nato prinesli ali poslali svoje čestitke: KD
Ivan Grbec, SKD Tabor z Opčin, mešani pevski zbor Primorsko iz Mač-kolj, dom J. Ukmar in Dušan Jakomin, SKD Barkovlje in zbor Milan Pertot ter SKD Slavec iz Ricmanj.
Temu uspelemu nastopu, na katerega so prihiteli tudi nekateri člani pevske skupine s Koroškega, moramo dodati še kratko kroniko tega, kar so pevke doživele na dvodnevnem gostovanju v Bilčovsu na Koroškem preteklo soboto in nedeljo. V soboto, 19. maja, so imele nastop v domači šoli, kjer so jih pevci skupine »Vaščane pojo« pozdravili z Zdravljico. Pesem Naše korenine je tu doživela svojo krstno uprizoritev.
Lep večer sta zbora zaključila s skupnim nastopom, v katerem sta zapela pesem Karla Pahorja Pa se sliš in Emila Cossetta Orkester, ki so jo morali, na željo vseh, ponoviti.
Bilo je to lepo srečanje dveh manjšinskih zborov, ko so poslušalci prisluhnili naši pesmi, ko so se pevke in pevci združili v skupnem petju. Večer v Bilčovsu je s svojimi recitacijami prepletal tržaški igralec Stane Raztresen, ki je občuteno podal balado Mateja Bora, Prešernovo Gazelo, Prizor o lepi Neži in Pepčku, pa še Menartovih Deset zapovedi.
Na Koroškem, so nam povedali, ni tradicije, da bi nastopali ženski zbori. Zato je bil nastop pevk iz Skednja za vse pravo doživetje, pa tudi velik umetniški užitek. Pot za nadaljnja gostovanja in srečanja je torej odprta.
Po nedeljskem uspelem koncertu v Skednju, ki mu je sledila prijetna družabnost, postajajo takšni načrti že imperativ. Zbor, ki je v sedanjem na splošno kriznem obdobju, uspel pritegniti lepo število mladih pevk in se pogumno loteva tudi zahtevnih skladb mora po tej poti nadaljevati.
N. L.
pismo uredništvu
£akaj je ZSKD zamolčala da ARCI vodijo komunisti?
Trlj*0 ne bi kvaril prazničnega vzdušja, ki je vladalo v da U' z^asti v ZSKD za vstop v ARCI, sem malo počakal, ,Sk^ev{or‘ia Poleže ali - po domače povedano - da se
Po dvajsetih letih je ZSKD vstopila v ARCI, nek odpor Pa moral biti, če se je toliko let o tem debatiralo. Zdaj sPet'Se ^eP° Jn Prav’ bUč ne vem, samo ugibam: ali je to z vrha, ali pa so to posamezniki z malo volje do
rQvrako' ZSKD je postala enakopravni član ARCI: enakop-datn^\som°stojna pa ni več. Že spet so Slovenci dali man-in ‘Pjcem, četudi so to italijanski tovariši, da jih branijo sacPravljajo. Seveda, branili in upravljali jih bodo, kot ^ Vel'o in znajo, nikoli pa sebi v škodo, raje obratno! irioshyene9a vnaprej ne obtožujem, samo slovensko sa-naij^st in pokončnost zagovarjam. Ali ne bi poverili to vSeh° na^im odvetnikom in našim ekonomistom, saj jih je r\QS in barv. Kaj pravite? Samostojnost ne stanuje pri hikot Štenost Pa tudi ne- Ker ni P°šteno' da ni ZSKD nje Povedala, da je ARCI levičarsko usmerjeno združene “e>ans*o vodeno od KP1, in da nimajo druge levičar-no	nobene besede v njem. Da je to izrazito politič-
Aiovn ruzenie, tudi sedaj, ko se je preimenovalo v ARC1-jn ln se govori samo o kulturi, športu, prostem času itd. d°iqe vŽjndar beremo v Primorskem dnevniku vsak dan tudi t ČIan^e o ARCI-ju; torej bi se med drugim moralo je ZSkn0vec*ati zaracb verodostojnosti informacije. Zakaj vkrcat i■t0 zam°fča/a in še molči? Zakaj hoče po vsej sili y 11 ‘judi na barko, ki se potaplja?
: Se to in še '
SeH ZSKD
y	itu uuinu, tu SC potapljat
jem Sp !° i*1 drugo sem že povedal in vprašal na razširiti kaP1	v Križu: govoril pa sem zidu. Takemu zidu,
je tudi^Rc SB C*aneS VSJ hvalijo, da ga rušijo, in med temi
^ ZaPreke pa, ki so jih svoj čas sami postavljali ali pa daj , Pomagali postavljati, ni treba nobene samohvale se-0 jih po sili razmer skušajo odstraniti.
ALEKSANDER FURLAN
V Sutriu res prisrčno sprejeli pevski zbor Skala iz Gropade
Po nič kaj spodbudnem nastopu na vsakoletni reviji »Primorska poje« je za zbor Skala iz Gropade kot obliž na nekorektnost organizatorjev prišlo povabilo za gostovanje v Karniji. Kulturni krožek »L’ARNICHE« iz Sutria blizu Tol-meča je začuda zvedel o delovanju gropajskega zbora (zdi se, da so naša društva tu in onstran meje popolnoma brez posluha za ves trud gro-pajskih pevcev in kulturnih delavcev!) in ga povabil, naj s celovečernim koncertom nastopi v Sutriu. Gropajski pevci so se rade volje vabilu, za nastop so pridno vadili in nato tako skrbno pripravljeni krenili na pot v nedeljo, 20. maja, opoldne, da bi posredovali Karnijcem delček slovenske kulture.
Izlet je bil skrbno pripravljen, predsednik gropajskega kulturnega društva Saško Kalc pa je poskrbel, da je bilo nedeljsko gostovanje pevcev in spremljevalcev združeno z obiskom narodnega muzeja v Tolmeču, kjer so si lahko ogledali izredno bogastvo raznih ročnih izdelkov iz polpretekle dobe. V Bajti v bližini Sutria pa so zboru z neobičajno pozornostjo postregli s pristnimi domačimi jedmi, poleg tega pa so si pevci v kraju samem lahko ogledali še prekrasne jaslice, plod štiridesetletnega dela domačega obrtnika.
Kulturni dom v Sutriu se ne more ponašati z izredno razkošnostjo. Zato pa so goste tembolj presenetile poljske marjetice, s katerimi je bil okrašen. Pevce je lepo sprejela mladina, z organizatorji so se nato pogovorili, kako naj bi spored potekel in že je bila dvorana nabito polna. Vstop gropajskega zbora so poslušalci navdušeno sprejeli. Po predstavitvi gostov je tajnik kulturnega krožka iz Sutria predal besedo Aleksandru Mužini, ki je poslej napovedoval celovečerni program. Svoj nastop je Mužina začel v slo-
venščini, domačini pa so se na njegov slovenski pozdrav odzvali z navdušenim ploskanjem. Po napovedi pesmi in skladatelja je Mužina tudi na kratko orisal pomen vsake pesmi in tako vsaj v malem prispeval, da je občinstvo razumelo, za kaj gre. Od pesmi do pesmi je navdušenje raslo. Zbor je bil dobro razpoložen, k temu pa je prispevala v precejšnji meri Anastazija Purič s svojim zanesljivim in energičnim vodstvom, za kar so ji čestitali poznavalci zborovske glasbe.
Zbor Skala, ki združuje okrog štirideset pevcev, je na koncertu v Karniji predstavil dovolj bogat in raznolik spored ljudskih in umetnih pesmi in priredb uglednih slovenskih skladateljev, kot so Pahor, Vrabec, Kogoj, Marolt, Žganec, Merku in Vremšak. Posebej gre omeniti dva slovaška ljudska napeva, ki ju je za zbor priredila dirigentka Anastazija Purič. Zaključek koncerta pa je bil »mednaroden«. Po ritmičnem in razgibanem francoskem napevu iz 17. stoletja, so se gropajski pevci poslovili z nabožno Mon-zovo Regino Coeli in Bachovo Psallite Deo nos-tro.
Po res lepem koncertu, ko sta si društvi izmenjali darila, je sledila bogata zakuska. Tu je bila priložnost, da gropajski pevci izmenjajo mnenja in izkušnje z domačini, ki so se zadržali v pogovoru in družabnosti. Govor je bil seveda predvsem o kulturnem ljubiteljstvu in predvsem o odnosu do mladih. Gropajci so med drugim kar pritrdili gostom, ko so tožili, da so mladi precej odsotni in da si je treba krepko zavihati rokave, če se hoče kaj doseči.
Potrpežljivo in vzorno obnašanje vseh izvajalcev in izletnikov ter dober nastop zbora Skala vzbuja upanje v nadaljnjo rast in krepitev zborovskega petja in nastopov. (A-R)
Slovo od zavedne lonjerske Slovenke Pavle Glavine
Pred nekaj tedni je umrla Pavla Glavina, ki so jo, ob veliki udeležbi domačinov, prijateljev in znancev, pokopali na katinarskem pokopališču.
Njena življenjska zgodba je podobna zgodbam naših non in pranon, ki so prale perilo tržaški gospodi in delale doma, da so pomagale družini. Ko je prišel čas upora proti nacifašizmu, je bila tudi pokojna .med tistimi, ki se je borcem za svobodo takoj pridružila.
Ostala je zvesta tem idealom vsa povojna leta, ko smo jo redno srečevali na vseh naših prireditvah, od gledaliških, pa do prireditev v naših društvih. Bila je zvesta bralka našega dnevnika, ki ga je redno prebirala, dokler ji je zdravje dopuščalo. 93 let bi slavila 28. junija, pa jih ni dočakala, čeprav je bila trdna, žilava in skoraj do zadnjega polna energije. Takšno jo bomo ohranili v spominu. (NL)
.Kako prirediti staro zemljiško ^jigo za računalniško uporabo
Stara /
U.reieiiPTrrVStr^a sl°vela P° dobro ristejj,® državnem in birokratskem ^°kazp' ®nostavneje po "redu". Med ■harsikaj a so v stari Avstriji znali hičpo J urediti tako, da je bilo res-^Ijijk r®Jeno, sodi prav gotovo ze-P°lovir;	Uvedli so jo v drugi
6 kot n Preišnjega stoletja, služila pa ventar „Snova sistema, ki je urejal in-s*kje so ePrem^ninskih lastnin. Mar-. m^f^ko knjigo nadomestili z in c lstemk marsikje pa so jo obdr-
V lta, ne kesajo.
9° Jojd1 uporabljata zemljiško knji-kr«;;8 tirolska in Furlanija-Julij-i^hkovif8' V ot:)eh deželah je knjiga » thin irT sredstvo za ugotavljanje v UianiL1 Prav gotovo v obeh deželah kras j„JKa Problemov. Že sam tržaški ^0dr0Jf.na Primer izjemno zapleteno J ' kjer je sosledje dedičev us-
tvarilo zapleten lastniški mozaik, ki bi ga brez učinkovitih sredstev težko "razbrali". Prav FJK prireja danes in jutri v Trstu seminar o uporabi zemljiške knjige.
Na seminarju bodo sodelovali izvedenci iz Avstrije, Čehoslovaške, Madžarske, Slovenije in Hrvaške. Prisotni bodo tudi izvedenci italijanskega finančnega ministrstva.
Namen dvodnevnega seminarja pa je v preverjanju novih dosežkov, saj se zemljiške knjige obnavljajo, sisteme uradov pa modernizirajo in posodabljajo. Naša dežela je prva, ki se je lotila kompjuterizacije knjige, probleme in izkušnje pa bo posredovala drugim. Vsekakor je tudi kompjuterizacija dokaz, da je bil staroavstrijski način kni-ženja nepremičnin skrajno sistematičen in racionalen.
Nastop pri sv. Vincenciju za slovenske in italijanske farane
Liturgična pesem v interpretaciji Tržaškega okteta
Predno je odpotoval v Milan oziroma v Ouartiano di Mulazzano pri Milanu, na natečaj pevskih zborov za liturgično petje, je Tržaški oktet na povabilo slovenskih faranov nastopil 18. t. m. v cerkvi sv. Vincencije v Trstu. Ta nastop, katerega so se poleg slovenskih udeležili tudi mnogi italijanski farani, je bil v nekem smislu delno generalka za nastop v Ouartianu, ki je, kot smo že poročali, pomenil za oktet ponovno zmagoslavje v italijanskem zborovskem svetu. Na začetku koncerta, za katerega je občinstvo do kraja napolnilo prostorno cerkev, je zbranim v italijanščini predstavil oktet Peter Močnik, za njim pa v slovenščini še predsednik okteta Boris Pangerc.
V uvodnem delu koncerta je Tržaški oktet zapel vseh pet liturgičnih skladb, s katerimi je sodeloval na natečaju v Ouartianu (Palestrinovo O Domine Jesu Christe, Gallusovi O magnum misterium in Quam pulchra es amica mea ter Čajkovskega Antifono - Glorio in Otče naš), ob tej priložnosti pa je v oktetu tudi prvič javno nastopil mladi basist Aleksej Mahnič iz Boršta, ki je nadomestil Borisa Pangerca, ki še ni povsem okreval po operaciji in se zato tudi ni mogel podati na dolgo pot v Ouartiano. Prvo javno preiz-
kušnjo je mladi basist odlično prestal in jo potem tudi prav tako odlično in suvereno ponovil ob nastopu v Ouartianu in s tem dokazal, da pomeni za Tržaški oktet pomembno pridobitev za alternacijsko nastopanje. Razpolaga z naravno nizkim in svežim glasom, ki si ga je do neke mere izšolal pri Glasbeni matici v razredu za solopetje znanega ljubljanskega opernega pevca Ognjanoviča. Žal je z zaposlitvijo šolanje opustil, vendar bi bila škoda, če ga spričo talenta, ki ga ima, ne bi nadaljeval. Sicer pa nastopa Aleksej Mahnič tudi kot harmonikar v harmonikarskem ansamblu »Synthe-sis« Glasbene matice.
V drugem delu sporeda v cerkvi sv. Vincencija je Tržaški oktet, zdaj s svojim titularnim basistom Borisom Pangercem, zapel še liturgično Blažen muž, italijansko Signore delle cime, narodno Angelček, varuh moj, furlansko A plane cale soreli, pa še narodni Lušno je vigred in Vzvečer. Navdušenim aplavzom občinstva se je oddolžil s Kraguljič-ki s solom Rudija Stoparja in z narodno Pa se sliš. Ti dve pesmi je zapel v nonetu s sodelovanjem Alekseja Mahniča.
Prihodnji nastop Tržaškega okteta bo v Petrovčah pri Celju 9. junija, (jk)
Zaključna prireditev na šoli F. S. Finžgar
Na naših šolah so se že začele zaključne šolske prireditve. »Praznik plišastih medvedkov« so prireditev poimenovali na osnovni šoli F. S. Finžgar, ki je bila v soboto v društveni dvorani. Na njej so sodelovali otroci domačega vrtca s petjem, recitacijami in rajanjem. Na harmoniko jih je spremljala učiteljica Giorgina Pisani. Bili so, po mnenju vseh, prisrčni in seveda tudi pridni.
Sledil je nastop osnovnošolcev. Vsak razred je pripravil svoj prizorček o živalih. Tako so se na odru zvrstili medvedki, lisice, zajčki, muce, papagaji. Vse je bilo tekoče, živahno, veselo, dodelano.
Za konec je šolski zborček zapel tri pesmi, ki so govorile o živalih. Naj še dodamo, da so imeli vsi nastopajoči v rokah eno svojih najljubših igrač - plišastega medvedka, ki je bil lahko rjav, bel, črn, velik, majhen itd. (ni)
Odbor za sanacijo Miljskega zaliva
V Miljah so v teh dneh ustanovili Odbor za sanacijo in varnost v Milj-skem zalivu, ki ga oblikujejo predstavniki političnih sil in sindikatov ter nekatere osebnosti kulturnega življenja. Nekateri od teh so svojčas že ustanovili odbor proti elektrarni na premog, ki je preprečil gradnjo elektrarne pri Miljah in ki je užival veliko podporo miljskih prebivalcev. Odbor za sanacijo Miljskega zaliva pa želi preprečiti oziroma zmanjšati onesnaženje tega zaliva, ob katerem deluje več industrijskih obratov, ter s pomočjo samih industrijcev ter tržaške in miljske občinske uprave ugotoviti stopnjo onesnaženosti, da bi v bodočnosti vzpostavili večje ravnovesje za boljšo kakovost življenja.
Martini in Valentinu se je pridružil mali
ANDREJ
Srečnima staršema čestita, malemu Andreju pa želi vse najboljše SK Devin
gledališča
koncerti
Glasbena matica - Trst vabi na zaključne nastope, ki bodo: jutri, 30. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu in ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu, v četrtek, 31. t. m., ob 17. uri nastop otroškega pevskega zbora Glasbene matice pod vodstvom Aleksandre Pertot na šoli Glasbene matice v Trstu, 1. junija, ob 17. uri na šoli Glasbene matice v Trstu in ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah ter
2. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Gledališče Verdi - Milje
Združenje glasbenikov Julijske krajine (Associazione musicisti giuliani) je pod pokroviteljstvom miljske občine in v sodelovanju s kulturnim društvom Luigi Frausin organiziralo v miljskem gledališču Verdi ciklus štirih koncertov.
Jutri, 30. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert korejske violinistke HAE-SUN KANG. Na klavir jo bo spremljal Ayami Ikeba. Izvajala bo skladbe Bacha, Čajkovskega, Prokofjeva in Ravela.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava mladih GRŠKIH KIPARJEV.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je odprta razstava slikarke Dianelle PI-AZZE (Popy). Razstava bo trajala do 7. junija po običajnem urniku.
Na Gradu sv. Justa bo do 14. julija na ogled razstava o ERTEJU.
V	Kraški galeriji je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca Degrassija, Renate De Mattie, Maure Is-rael, Edija Žerjala in.Bruna Ponteja z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, je do 8. junija odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEIJA.
V	razstavnih dvoranah sesljanske le-toviščarske ustanove bo do 2. junija na ogled razstava grafik, skulptur in risb, ki sta jo pripravila Združenje ENDAS Fur-lanije-Julijske krajine in tržaški Krožek Proteo Hirst. Umik: vsak dan, razen ob praznikih in nedeljah od 9. do 14. ure.
V	prostorih miljske letoviščarske ustanove bodo v soboto, 2. junija, ob 18.30 odprli slikarsko razstavo na svili in platnu, ki so jo pripravili tečajniki pod vodstvom Laurette Ghirardi.
Ista razstava bo na ogled od 7. junija dalje na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu.
V	občinski galeriji na Trgu Unitš bo
do 8. junija na ogled razstava DIEGA POLLIJA. Urnik: 10-13 in 17-20, ob praznikih 10-13.
Boris Kobal in Sergej Verč
v satiričnem kabaretu
VSE NAJBOLJŠE, GOSPOD BUBNIČ!
v Kulturnem domu v Trstu:
v petek, 1. junija, ob 20.30 (premiera) v soboto, 2. junija, ob 20.30 (repriza) v nedeljo, 3. junija, ob 17. uri (repriza)
Sodelujeta: Alda Sosič in Tatjana Malalan Kostumi: Giuliana Gerdol □ Režija: Marko Sosič
Predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma v Trstu vsak dan od 10. do 12. ure in eno uro pred vsako predstavo.
Metromarket Foto - Optika Vikj - Keramika Ugussi - II Negozietto
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 29. t. m., ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah
na torkov večer
VIKEND NA VOLIŠČU
ali
skrivnostni referendum o lovu in pesticidih
Sodelujejo: tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, odbornik za okolje Občine Dolina Stojan Sancin, podpredsednik Društva slovenskih lovcev Doberdob Karlo Furlan in deželni svetovalec Zelene liste Andrea Wehrenfennig.
kino
GLEDALIŠČE VERDI Nocoj ob 20. uri (red H) bo na sporedu druga ponovitev Donizettijeve opere ELISIR D AMORE. Dirigent Gianfranco Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters.
ARISTON - 18.00, 22.15 Una notte a Bengali.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15 LTndiscreto iascino del peccato, r. Pedro-Almodo-var, □ □
EKCELSIOR AZZURRA - 19.30, 21.45 Morte di un maestro del te, r. Kei
Kumai.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare V - II mito, □,
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Valeria, la calda bestia II., pom., □□
NAZIONALE IV - 16.20, 22.15 Jesus of Monteral, □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
EDEN - 15.30, 22.00 Incontri di notte in un carcere femminile, porn., □ □
CAPITOL - 17.30, 22.00 Nuovo cinema Paradiso, r. G. Tornatore, i. Philippe Noiret, Salvatore Cascio.
LUMIERE - 20.00, 22.00 Pando y lis.
ALCIONE - 18.00, 22.15 Racconto di pri-mavera, r. Erič Rohmer, i. Anne Treys-sedre, Hugues Ouester.
RADIO - 15.30, 21.30 Caldi contatti, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
razna obvestila
izleti
Oil
GLASBENA
MATICA
TRST
Proslava 80-letnice Glasbene matice v Trstu
Danes, 29. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu - Ul. Petronio
Slavnostni govor:
dr. G OJMIR
govor:
DEMŠAR
Beatrice Zonta, Vesna Zuppin -klavirski duo, Erika Buzečan, Marko Štoka, Francesco Furla-nich - pihalni trio, Dekliški pevski zbor Glasbene matice - Trst, klavir: Aljo|a Starc, dirigent: Stojan Kuret, Šolski godalni orkester, dirigent: Borut Logar Vstop prost!	Vabljeni!
razne prireditve
Telovadkinje tretje mladosti pripravljajo danes, 29. t. m. ob 18. uri na stadionu 1. maj srečanje ob 10-letnici svojega telovadnega delovanja. Prisrčno vabljene vse tiste telovadkinje, ki so v teku teh desetih let prihajale k telovadbi in vsi tisti, ki so nam ta vir zdravja in mladosti omogočili.
30-letniki s Krasa in iz Brega - Če
želite preživeti prijeten večer v družbi svojih vrstnikov (Ijetnikov) tel. na št. 226517 (urnik trgovine) najkasneje do srede, 30. t. m.; 2. junija bo velika fešta.
Zveza slovenskih kulturnih društev
vabi vse otroke iz zadnjega letnika vrtca in osnovne šole ter njihove starše na skupen ogled predstave "Prizori iz življenja stvari" po zamisli Borisa A. Novaka in v režiji Borisa Kobala. Predstava bo
v soboto, 16. junija 1990, ob 16. uri v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Za vse podrobne informacije in za rezervacije avtobusnega prevoza se lahko interesenti zglasijo v uradih ZSKD v Trstu, tel. 767303, ob uradnih urah, najkasneje do petka, 8. junija.
ŠD Zarja sklicuje v sredo, 6. junija, redni občni zbor, ki bo v Bazovskem domu ob 20. uri v prvem sklicanju in ob
20.30	v drugem sklicanju. Vabljeni člani in simpatizerji.
Društvo slovenskih upokojencev Trst
organizira 6. junija izlet v Kanalsko dolino z obiskom Doma Mangart in Belopeš-kih jezer. Vpisovanje bo danes, 29. t. m. od 9. do 10. ure na sedežu društva, Ul. Cicerone 8.
Združenje aktivistov in invalidov
NOB prireja 10. junija 1990 ob priliki odprtja obnovljene bolnice Franje enodnevni izlet. Vpisovanje na sedežu združenja, Ul. Cicerone 8/b - Trst.
PD Kolonkovec prireja 10. junija izlet v Celovec. Tel. na št. 812281 ali 818067.
SKD Vigred prireja 9. in 10. junija izlet na Plitvička jezera. Cena 100.000 lir. Prostih je še nekaj mest. Za informacije in vpisovanja tel. na št. 200150 - Franka Škrk ali na št. 200679 Mirka Kosmina od 20. do 21. ure.
Godbeno društvo Nabrežina organizira ZABAVNE KONCERTE KORAČNIC, ki se bodo odvijali ob 20.30 po sledečih vaseh: v Praprotu jutri, 30. t. m. na Kržadi, v Slivnem 31. t. m. na Kržadi pri trgovini Milič, v Mavhinjah 4. junija pred gostilno Urdih in v Cerovljah 7. junija pred gostilno Lina Legiša.
V okviru pobud za starejše občane prirejajo slovenske dobrodelne organizacije v Trstu predavanje prof. Martina Jelnikarja O KOROŠKI LITERATURI VČERAJ IN DANES. Predavanje bo v dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu jutri, 30. t. m., ob 16.30. Sledi družabnost!
Župnija sv. Jerneja in MePZ sv. Jernej vabita na KONCERT, ki bo v župni cerkvi na Opčinah v četrtek, 31. t. m., za slovesen zaključek šmarnic. Sodelujejo: dekleta MPZ Vesela pomlad - vodi Franc Pohajač, MPZ Fantje izpod Grmade -vodi Ivo Kralj in MePZ sv. Jernej - vodi Janko Ban. Primorske Marijine božje poti v besedi (Ljubka Šorli) in sliki (Zvonko Vidau), orgelska spremljava Ivan Milič. Povezoval bo Livij Valenčič.
KD Lonjer-Katinara - Spomin na '89 KONCERT MPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine bo v četrtek, 31. t. m., ob 20.30 v Lonjerju. Vabljeni!
Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade vabita na ZAKLJUČNI KONCERT v petek, 1. junija, ob 20.30 na dvorišču pri Terčonovih v Slivnem.
Zbori Vesela pomlad vabijo na 9. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v Finžgar-jevem domu na Opčinah. 2. junija bo ob
20.30	na sporedu koncert vokalne skupine AVE iz Ljubljane, 3. junija pa bo s pričetkom ob 16. uri bogata kulturno-za-bavna prireditev na prostem.
MPZ Vasilij Mirk in ŽPZ Prosek-Kontovel priredita CELOVEČERNI KONCERT v cerkvi sv. Martina na Proseku v soboto, 2. junija, ob 20.30.
MePZ Rdeča zvezda Salež prireja III. SREČANJE PRIJATELJSKIH PEVSKIH ZBOROV v soboto, 2. junija, ob 20.30 v ŠKC v Zgoniku. Nastopajo: MePZ Rdeča zvezda - Salež, MPZ Skala - Gabrje, MePZ Slavec-Slovenec Ricmanje-Boršt in MPZ Vesna - Križ.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi v Hribenco na XX. PRAZNIK VINA. V soboto, 2. junija, ob 18. uri odprtje kioskov ter od 20.30 ples z ansamblom Taims; v nedeljo 3. junija, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 17.30 prihod folklorne skupine in godbe izpred srenjske hiše, nastop folklorne skupine Stu ledi, MePZ Slavec-Slovenec, koncert Godbe na pihala iz Nabrežine, od 20.30 ples z ansamblom Happy day ter v ponedeljek, 3. junija od
20.30	dalje ples z ansamblom Happy day.
KD Fran Venturini priredi ZAKLJUČNO PRIREDITEV v soboto, 2. junija v centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Na sporedu je prikaz društvene dejavnosti in nastop čarodeja Vikija s svojimi vragolijami. Vabljeni!
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi v ponedeljek, 4. junija na ‘predavanje zgodovinarja dr. Branka Marušiča o POBUDAH ZA OSVETLITEV DRAMATIČNIH DOGODKOV V MAJU 1945. Predavanje bo v Peterlinovi 'dvorani v Donizettijevi ulici s pričetkom ob 20.30.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča, da so potrebni obrazci, programi in informacije za izredni učiteljski natečaj po 3. bis odstavku 11. člena zakona št. 417/89 na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Carducci 8, tel. 370301, vsak torek in četrtek med 11. in 12. uro ter v sredo in petek med 16. in 17. uro.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 29. maja 1990
MAKSIM
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.22 - Luna vzide ob
10.34	in zatone ob 1.00.
Jutri, SREDA, 30. maja 1990
FERDINAND
PLIMOVANJE DANES: ob 0.08 najvišja 27 cm, ob 7.26 najnižja -48 cm, ob 14.59 najvišja 28 cm, ob 19.31 najnižja 4 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,1 stopinje, zračni tlak 1021,2 mb ustaljen, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 33-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lorenzo Prosperi, To-bia Piccoli, Aliče Nauta, Aliče Sparagna, Stefania Buono.
UMRLI SO: 83-letna Margherita Bensi vd. Soldatich, 12-letni Francesco Belloc-co, 57-letna Adelina Kogoi, 42-letni Giu-lio Nesich, 67-letna Olga Brandolin, 73-letni Attilio Pertichino, 44-letni Furio Carpineti, 67-letni Ovidio Cornačhin, 82-letni Riccardo Goat, 74-letni Rodolfo Birsa, 49-letni Antonio Biloslavo, 11-letni Simone Banditelli, 88-letna Rosa Scagnol Raffin por. Moro, 57-letni Domenico Pi-attelli, 66-letni Čarlo Stocchi, 77-letna Anna Michelini por. Debegnak, 78-letni Degrassi Giovanni, 61-letna Anna Gre-gorich, 64-letni Livio Gambi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. maja, do sobote, 2. junija 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, UL. Bernini 4, Lungomare Venezia ,3 (Milje).
FERNETIČI (416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
__________mali oglasi
OSMICO je odprl Brajnik pri Domju. Toči belo malvazijo doc in rdeči merlot.
AGENCIJA vsedržavne zavarovalne družbe zaposli izkušeno uradnico z nagnjenjem za stike z javnostjo. Dobrodošla predhodna izkušnja na zavarovalniškem ali finančnem področju. Možnost part-time. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Agencija".
PODJETJE s proizvodnjo in uvozno-iz-vozno trgovino išče uradnico za admi' nistrativno delo z vsaj triletno prakso iz knjigovodstva in bančnega poslovanja. Višina plače bo določena na podlagi izkušenj in znanja. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34170 Gorica, pod šifro "Uradnica".
PRENOSNI osebni računalnik toshiba T 1000 IBM, kompatibilen in tiskalnik, tudi ločeno, prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM bmw 318, iniection, letnik '87, edini lastnik, prevoženih 53.000 km. zavarovanje in taksa plačani, za
17.500.000	lir. Tel. 220367 - zjutraj.
PRODAM barvni televizor nordmende
16 palcev z daljinskim upravljanjem v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel-(0481) 533535 vsak dan od 13. do 14. ure.
PRODAM po ugodni ceni regato 70S in audi 80SL. Tel. na št. 229224 ob večernih urah.
PRODAM električno kitaro washburu v odličnem stanju. Tel. (0481) 882358 v večernih urah.
PRODAM opel kadett coupe 1000 s priključkom za prikolico. Tel. (0481) 882358.
PRODAM motor tomos temne barve, prevoženih 43 km, malo rabljen. Telefonirati na št. 211754.
PRODAM opel 1300 S ascona, edini lastnik v odličnem stanju. Tel. 773792 od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
PRODAM alfa sud 1500, letnik '80 za
1.500.000	lir. Tel. 910170.
NUJNO iščem srednje veliko hišo na zahodnem Krasu, po možnosti z vrtom-Upoštevam tudi. zazidljiva zemljišča in stare zgradbe potrebne popravil. Klicati ob delavnikih od 11. do 13. ure na št. 291270.
PODJETJE SARI INTERNATIONAL
išče delavce za montažo in vzdrževanje blindiranih in protipožarnih vrat *' deželi Furlaniji-Julijski krajini. Tel. ob uradnih urah na št. (0432) 880215.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan samo od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
prispevki
Ob 1. obletnici smrti drage mame Valerija darujeta Vojko in Nada Pertot
180.000	lir za šolsko blagajno liceja France Prešeren.
V	spomin na pok. Justino Cibic roj. Blažino, na Justa Šegino in Vidota Grilanca darujeta Dorka in Ivanka 40.000 lir ua Sklad Mitja Čuk in 40.000 lir za bolnico Franjo.
V	spomin n^ Ivana Štoko daruje sestra Dorka 20.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
Namesto cvetja na grob Justine Blaži-ne por. Cibic in Albine Ravbar vd. Bres-ciani darujeta Marjo in Milena 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Briščikih.
V	spomin na Angela Škrka in Učija Corazzo darujejo Darko, Anica, Zdenka in Mira 30.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob tete Albina Ravbar vd. Bresciani darujeta družini Ostrouška in Zangari 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Briščikih.
V	spomin na Ivana Husuja darujejo žena Marija in hčerke z družinami
150.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kot-novel.
V	spomin na strica Ivana Husuja darujeta Karla in Anica Verša 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na očeta Franca in Celestina darujeta Nadja in Lucijan iz Devina
100.000	lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Angele Legiše daruje Irena Metlikovec 50.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Učija Corazzo daruje Vida Gerlanc - Mennucci 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob obletnici smrti Ferdinanda Daneva daruje družina 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivana Husuja darujejo žena.Marija in hčerke z družinami
150.000	lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Jušto Blažino por. Cibic -darujejo mož z družino 100.000 lir ter Ivan in Pepka z Gabrovca 15.000 lir ze MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na bratranca Ivana Husuja daruje sestrična Nada Kemperle 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Jušta Šegino darujeta Liči in Lojzi Kapun 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na strica Ivana Husuja daruje Anica in Karla Verša 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivana Husuja daruje družina 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Ob 11. obletnici smrti moža Rudolfa Križmančiča daruje žena Roza 15.000 lk za ŠD Zarja in 15.000 lir za Bazovsk' dom.
Ob 9. obletnici smrti Danila Baše (30-5. 1981) darujeta žena Lucia in hči Anna-maria 10.000 lir za TPK Sirena, 10.000 liL za MePZ M. Pertot - Barkovlje in 10.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob pok. Mari® Samca darujejo za sekcijo VZPI-ANP1 Dolina - Mačkolje - Prebeneg: Brun0 Prašelj 30.000 lir, Josip Sancin (Dolin® 112) 20.000 lir, Franc Bandi 10.000 lir' Drago Slavec 20.000 lir, Mario Slave®
20.000	lir, Ivan Slavec 20.000 lir, Anton Šavron 20.000 lir in Ernest Foraus 20.001 lir.
V	spomin na nepozabnega profesor]® Josipa Tavčarja darujejo dijaki DT"M Žiga Zois 200.000 lir za Sklad Josipa T®v' čarja.
Namesto cvetja na grob Marije Petr' nje vd. Umari darujeta Marta in Gioril10 Bevk 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega Gigija Poljš®*,
darujeta Marija in Mira 50.000 lir za J Čupa.	. a
V	spomin na dragega Gigija Poljš®*-.
darujeta Maruška in Kiljan 50.000 Ih 2 * * MPZ Milan Pertot.	.
V	spomin na Ninija Husuja daruj®1 Miranda Blažon 10.000 lir za FC Prim0 Jg.
V	spomin na Albina Antončiča (Anl;fa
ninija) darujeta Fani in Ciril 50.000 lir Center za rakasta obolenja.	. ,a
V	spomin na Štefanijo Košuto daru]® Fani in Ciril 10.000 lir za Center za r kasta obolenja.
rj
menjalnica
28. 5. 1990_
iVCl
trst
7,6°° 882-. 103,75 * * * *° 187-
7i5oo 11,25°
900-^ 100-"
- TUJE VALUTE	. FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE
Ameriški dolar		.. 1234,450	1220.	Japonski jen 	
Nemška marka ....	..	734,60	731.—	Švicarski frank	
Francoski frank ...	.. 218,130	216.-	Avstrijski šiling	
Holandski florint .	.. 652,580	650.	Norveška krona ....
Belgijski frank		..	32,682	35. -	Švedska krona	
Funt šterling		.. 2089,40	2050.	Portugalski eskudo
Irski šterling		..	1969,50	1945.	Španska peseta ....
Danska krona		.. 192,980	189.	Avstralski dolar	
Grška drahma		7,491	7. -	Jugoslov. dinar ....
Kanadski dolar —	.. 1042,900	1020.	ECU	
8,258
8,348
11,778
ŠČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež oi0 * * * *JP<U' Agencija Domjo ._gi1 Agencija Rojan
Včeraj je umrl esejist in novinar G. Manganelli
Včeraj zjutraj je v svojem rimskem stanovanju zaradi infarkta umrl 68-letni pisatelj Giorgio Manganelli, ki je v zadnjem času sodeloval predvsem z dnevnikom II Messaggero. Za Manganellija je pravzaprav preenos-tavno reči, da je bil samo pisatelj ali novinar, ker se je v raznih dobah svojega življenja ukvarjal s pripovedništvom, esejistiko, bil pa je tudi posebni dopisnik in predvsem ena od najbolj polemičnih osebnosti v italijanskem sodobnem kulturnem svetu.
V preteklosti je dolgo let sodeloval z dnevnikom II Corriere della sera, vključeval se je v Skupino 63. S prvencem Hilaro-Tragoedia se je pojavil leta 1964. Z njim so se že tedaj začeli ukvarjati najzahtevnejši kritiki. Sledili sta La letteratura come nienzogna in Lunario dellorfano Sannita, v kateri je zbral vrsto že objavljenih člankov. Njegova zadnja knjiga esejev pa je Improvvisi per ntacchine da scrivere iz leta 1989: zbirka komentarjev, ki jih preveva °stra ironija, o sodobnih nonsensih, o nerazumljivih norostih sodobnega ži-yljenja, vse v skrbnem in izbranem Jeziku. Predvsem in nadvse je ljubil Paradokse. Omembe vredne so še knjige kot Pinocchio, un libro paralelo, AES, Nuovo commento, Agli dei ulteriori, Centuria, Cina e altri Ori-enti.
Za Manganellija je bila literarna ikcija vzvišena laž, prijetno orodje Za provokacijo, da lahko postane naše življenje zanimivejše in bogatejše.
Da bi se spomnila Manganellija bo 2 anticipirala na današnji večer °bdajo Skušnjava s Severa - Potova-n/e po Norveški (Tentazioni del Nord
Viaggio in Norvegia), ki je bila Predvidena za prihodnjo soboto v °kviru oddaje Mixer nel mondo. Pris-Pnvek je namreč pripravil Giorgio Manganelli skupaj s kolegom Gian-Nem Barcellonijem. RAI 2 še ni spo-'Jkila urnika oddaje, verjetno pa bo s*a v eter pozno ponoči, ker bo nadomestila Ritim il premio z Ninom
nrassico.
Slavni tenor kraljuje med nogometnimi asi
Italija je res dežela »bel canta« in nogometa in zdi se, da namerava te svoje lastnosti letos čim bolje unovčiti. Po zmagi Milana v pokalu prvakov se Dežela sonca pripravlja na svetovno prvenstvo v nogometu polna elana in upanja, saj spada brez dvoma med favorite za svetovni naslov. Osrednja osebnost med nogometaši pa je ta trenutek... tenorist Luciano Pavarotti. Nastopil je že ob žrebanju za SP, nastopil je tudi v nedeljo zvečer v milanskem Palatrussardiju ob podeljevanju priznanj nekaterim protagonistom preteklih svetovnih pokalov. V resnici to ni bil le nastop, temveč pravi recital velikega tenorja, ki je gosposko in suvereno podal zbranemu občinstvu in TV gledalcem prijeten izbor zahtevnih arij. Med prvim in drugim delom recitala so mlajši in starejši nogometaši prejeli plakete. Na sliki Pavarottija obkrožajo nekateri asi; v prvi vrsti lahko spoznamo Maradono, Rossija in Pelčja. Ob nogometnih asih in opernem zvezdniku je ostalo kaj malo prostora za druge, čeprav so bili nekateri glasbeniki vredni kar posebne pozornosti. Tako Pavarotti skrbi za uverturo v prvenstvo, s svojima kolegoma Josčjem Carrerasom in Placidom Domingom pa bo poskrbel tudi za zaključne akorde na velekoncertu v Karakalovih termah 7. julija, na večer pred zaključkom prvenstva. Vstopnice za koncert, ki ga bodo prenašale tudi televizije po vsem svetu, so pošle v 24 urah. 100 tisoč oseb pa se bo moralo tolažiti pred malim ekranom, toliko naročil je namreč še prejela Banca nazi-onale del lavoro. Res je tudi, da je v Karakalovih termah samo 6000 sedežev in prav toliko bo izbrancev, ki bodo lahko sledili v živo zgodovinskemu koncertu.
Ob letošnji predstavi v bavarski vasici
300 let pasijona
Vasica Oberammergau v severni Bavarski šteje kakih 5000 duš. Med njimi se vsakih deset let zbere skupina amaterskih igralcev, da uprizori gledališko predstavo v obliki pasijona. Tradicija tega ljudskega pasijona se je rodila leta 1634, ko je deželo pestila kuga. Verniki so se tedaj zaobljubili, da se bodo vsakih dese let spomnili Krustusovega trpljenja, če bodo ušli grozljivi bolezni. Zaobljubi so ostali zvesti do dandanes z 39 uprizoritvami, od katerih je bila zadnja pred dvema dnevoma.
Pasijona se seveda udeležijo vsi vaščani, poleg njih pa prireditev pritegne dobro število sosedov in celo turistov. Do konca poletja bodo pasijon ponovili kakih 95 krat, kar pomeni da bo Oberammergau obiskalo do 30. septembrea približno pol milijona oseb. V bistvu so že razprodali vse letošnje predstave. Zadnja uprizoritev pa je prinesla s seboj tudi marsikatero novost.
Polemike je že pred nekaj meseci sprožil predvsem režiser, 28-letni Christian Stiickl, ki so ga prebivalci bavarske vasi - skoraj vsi se ukvarjajo z lesom in so povečini rezbarji -povabili, da bi vodil letošnjo predstavo. Stiickl se je doslej bavil s komornim gledališčem v Miinchnu. Ponudbo je seveda rade volje sprejel, istočasno pa se mu je zdela nujna cela vrsta sprememb. Njegovi predlogi so zadeli ob odločen odpor prebivalcev, kljub temu pa je Stiick le izpeljal nekaj svojih zamisli.
Uprizarjanje pasijona je, denimo, še vedno slonelo na tekstu, ki ga je izdelal duhovni svetovalec Alois Da-isenberger za predstavi leta 1860 in 1870. Ob to verzijo pa so se v zadnjih letih kaj radi spotikali ameriški Židje, saj je bil tekst v marsikateri točki antisemitsko obarvan. Stiickl je skušal poiskati rešitve, ki bi bile sprejemljive tako za Jude kot za kristjane, saj namerava, poleg drugega, popeljati skupino v Izrael, da bi se tam srečala z judovskimi teologi. Strogi prireditveni odbor, ki ga
sestavlja 26 domačinov, pa je zagovarjal stari tekst in spoštovanje tradicije.
Najostrejša polemika se je razvnela okrog stavka »... in tvoja kri naj pade na nas in na naše otroke...«, ki naj bi ga ljudstvo izreklo tik pred križanjem in s katerim so Judje prevzeli nase krivdo Kristusove smrti. Stavek se pojavlja samo v Evangeliju po Mateju, a prireditveni odbor se mu za nobeno ceno ni hotel odpovedati. In režiser je moral kloniti zahtevi. »Tu govorijo, da svetega pisma nove zaveze ni mogočre spreminjati, prepričani so, da recitirajo biblijo, vendar to ni sveto pismo, Jo je le Daisenbergerjev tekst, ki prav gotovo ni "svet". Ta isti pisec je tudi "pozabil" ne nekatere besede, ki naj bi jih po izročilu izrekel Kristus,« se je pred prireditvijo pritožil režiser.
Christianu Stiicklu pa je kljub odporu domačinov uspelo premagati marsikatero antisemitsko čer v tekstu. Istočasno je uvedel še druge novosti. Tako je, recimo, prvič nastopala v vlogi Marije poročena ženska, 37-letna Elisabeth Petre. Doslej so domačini izbirali za to vlogo samo neporočene ženske, ki še niso bile stare 35 let. V zadnjih letih so se zaradi »diskriminacije« kar tri domačinke pritožile celo bavarskemu upravnemu sodišču.
Druga velika novost so kostumi. Doslej so se pri uprizarjanju pasijona posluževali kostumov, ki se običajno pojavljajo na cerkvenih risbah in slikah. Stiicklov pristop je precej bolj gledališki, saj se je želel poslu-žiti kostumov, ki bi dejansko spominjali na obleke Judov pred 2000 leti. Seveda je tudi Kristus Jud, moli kot judje, imenujejo ga »rabbi« ali učitelj. Zadnja Stiicklova »novost« je vsebinske narave: križanje Kristusa ni posledica ljudskega gibanja Judov, temveč zarote duhovščine. Po režiserjevem mnenju gre za zelo sodoben pojav: spopad med novim Kristusom-odrešenikom in konservativnimi silami.



današnji televizijski in radijski sporedi
(Sl
II1L.
Mil
7: :::
RAI 1______________
o Aktualno: Uno mattina jq Obletnica karabinjerjev '"O Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pal-j Ione - Irska
l2 nc Vreme in dnevnik j,”5 Risanka: Psammed
Koncert Godbe karabi-njerjev
U n *->nevnik - tri minute U i Tribuna za referendum T5 Variete: Occhio al bi-U^n 9lietto
"id Oddaja za najmlajše: L -jc n ulbero azzurro 15 tn Jtalijanska kronika 18q0 Mladinska oddaja: Big Ig or kratke vesti in risanka 18 r,- Tlan.: Cuori senta eta
Nadaljevanka: Santa
20 40 Tlman®h in dnevnik 2Uo bednik: TG 1 - Sette
cdm: Toto, Fabrizi e i 9iovani dbggi (kom., It, 1960, r. Mario Mattoli, i, loto, Aldo Fabrizi)
23.2S	Xmes (22.45) dnevnik Dokumentarna oddaja: Atlante - Vesolje, nara-0ir Ya, zemlja, človek 0 In T>nevnik; in vreme
Rubrika: Mezzanotte e dintorni

^9 Nan.: La grand*
8.00	Una famigl: eana, 9.00 Lo\ 1q -in 1P'90I Jefferson Kvizi: Časa m Bis, 12.40 II prar yito, 13.30 Čari
14 1 s r-,-_j
.	--- '-»»-4V4.U
Zja matrimoni
2 00 <Danale 5 za vas 00 Kvizi: Doppii 1?-30 Babilor “•K. H prezzo
19.00	H gioco d
20.25	‘ra moglie e m Variete: Strisci zia (vodita Ezi<
20.40	Tvffelepisi iv film: Il n Idram., It. iggg Muller, i. Frai Pulia Blake, Dt
-"-'-»Ulij
Yariete: ivia vanz°Show 15 Variete: Stris
1-35 Ma'P°a) [Nanizanka: L un giornale c
4T RAI 2_______________
7.00	Otroški variete: Pata-trac, vmes risanke in (8.00) L albero azzurro
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaj angleščine in francoščine za otroke
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Nan.: Saranno famosi
15.30	73. giro (12. etapa)
17.00	Kratek vesti
17.05	Videocomic
17.35	Casablanca in šport
17.50	Košarka: Ranger—Sca-
volini, play off
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Il cacciatore di taglie (dram., ZDA 1980, r. Buzz Kulik, i. Steve McOueen, Eli Wallach)
22.10	Tribuna za referendum
22.55	Večerni dnevnik
23.05	Mixer: Skušnjava s Severa (avtor Giorgio Manganelli)
23.35	Knjige: Casablanca
23.40	Dnevnik in horoskop
0.25 Film: Il padrone di časa (dram., ZDA 1970, r. Hal Ashby, i. Beau Bridges, Lee Grant)
_____BETE 4_________^_______
8.30	Nanizanka: Ironside
9.25	Filmske novosti
9.35	Nad.: Una vita da vivere,
11.00	Aspettando il do-mani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nan.: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, 17.35 General Hospi-tal, 18.30 Febbre d'amore
18.45	Danielin horoskop
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Luna di miele in Messico (2. del)
20.30	Film: Amore, ritorna! (kom., ZDA 1962, r. De*l-bert Mann, i. Doris Day, Rock Hudson)
22.35	Film: Atlantic City, USA (dram., Fr.-Kan. 1979, r. Louis Malle, i. Burt Lan-caster, Susan Sarandon)
0.30 Horoskop (pon.)
0.35 Film: Aldila del domani (fant., ZDA 1940, r. Ed-ward Sutherland, i. Jean Parker)
RAI 3	|
11.00	Teniški turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraževalna oddaja: Dadaupma
14.30	Videosport: teniški turnir Roland Garros (prenos), karate - mednarodni pokal UKIDA, ameriški nogomet
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Šport: Girosera
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	TV film: Storia d amore e damicizia (dram., It. 1982, r. Franco Rossi, i. Barbara de Rossi, Mas-simo Bonetti, 1. del)
22.20 Večerni dnevnik
22.30	Drobci
23.00	Intervjuji Enza Biagija: Giulio Andreotti e Achille Occhetto a con-fronto
24.00	Nočni dnevnik
24.330 Film: Audace colpo dei soliti ignoti (kom., It. 1959, r. Nanni Loy, i. Vittorio Gassman, Clau-dia Cardinale)
ITALIA 1_____________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. - Riunione di famiglia
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.30 L'incredibile Hulk - Il terremoto, 19.30 Denise -Terapiadurto
20.00	Risanke
20.30	Nanizanka: College - Un collegiale particolare
21.40	Variete: Candid Camera Show
22.40	Glasbena oddaja: Be Bob a Lula
23.25	Šport: Settimana gol 0.30 Aktualno: Čara TV
1.10	Italijanske smešnice
1.15	Filmske novosti 1.20 Nanizanki: Sulle strade della California, 2.20 Ai confini della realta
I	RTV Ljubljana 1
9.00	Mo?aik. Zgodbe iz školjke
9.30	Šolska TV: Ko komarji pikirajo, 9.55 Tolminski kmečki upor leta 1713;
10.15	Vzemi si čas, ne življenje; 10.30 nemščina - Alles G ute (12. lekcija)
11.00	Oddaja o športu: Sedma steza
11.15	Osmi dan (pon.)
12.00	Video strani
14.25	Nemščina: Alles Gute
14.55	Žarišče (pon.)
15.25	Nad.: Skrivni predal
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Šolska TV
17.50	Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj! -Rižev narastek, 18.00 risanka Cvetlične zgodbe, 18.15 Periskop
19.00	Risanka in TV okno
19.18 Dobro je vedeti -
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Moja poslednja sanja (J. DOrmesson, zadnji del)
21.05	Cirkum mušica
22.05	Dnevnik in vreme
22.30	Nad.: Skrivni predal
23.25	Video strani
HiP) TV Koper
13.45	Odbojka WL: Italija-Francija
16.00	Nočni boks (pon.)
16.45	Košarka - prvenstvo NBA (pon.)
18.15	Wrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Tednik: Evropa, zakaj?
20.30	Rubrika: Veliki boks
21.30	Nogomet: ZRN-Češkos-lovaška, vmes TVD Novice
23.15	Rubrika: Eurogolf
24.15	Zgodovina športa po želji: Juke Box
24.45	Rubrika: Fish Eye (pon.)
RTV Ljubljana 2
16.55	Svet športa
17.45	Rokomet: Jugoslavija-Evropa (ženske, iz Varaždina)
19.00	Naša pesem '90 (2. oddaja)
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Peto evropsko tekmovanje mladih glasbenikov (z Dunaja)
22.45	Žrebanje lota
22.50	Satelitski prenosi
POTOM_________________
9.30	Nanizanka: Arthur
10.30	Igra: La spesa in vacanza
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina,
17.15	Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dok.: Človek in zemlja .
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke: Trasformefs
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Il mostro (dram., It. 1977, r. Luigi Žampa, i. Johnny Dorelli)
22.45	Šport: Excalibur
23.15	Film:	Piazza pulita
(dram., ZDA 1972, r. Luigi Vanzi, i. Adolfo Čeli, Irene Papas)
TMC___________________
8.30	Nan.: Il calabrone verde,
9.00	Provaci ancora Len-ny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
13.00	Športne vesti
13.15	Variete: Ale, oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: La ballata di Billie Blue (kom., 1972)
16.45	Variete: Girogiromondo
17.15	Glasba: Clip clip
17.45	Aktualno: Zenska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Milioni che scotta-no (kom., r. Erič Till)
22.30	Rubrika o motorjih
23.00	Šport: 73. giro, nogomet Francija-Belgija (SP '86), teniški turnir Rolland Garros (povzetki)
TELEFRIUU_____________
11.30	Nanizanki: L albero del-le mele, 12.00 II brivido e 1'avventura
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	Nan.: Lo zio dAmerica,
13.30	Tenente OHara
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: La grande barriera
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Rubrika: Šport e šport
23.30	Vesti in News
TELE 4_________.
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Arhipelag Goli; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 V znamenju sreče; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanje Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Tribuna ob referendumu; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Povest: Moj Kras (pon. 5. dela); 17.28 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja;
9.35	Turistični napotki za goste iz tujine;
11.05	Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena po-slušalnica; 14.40 Radijski merkurček;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Minute za...; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.05	Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved ih prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Orlando dei Pupi; 11.30 Ita-liana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz;
17.00	Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato do jutra Nočna glasba.
Na sinočnji umestitveni seji občinskega sveta
Mario Lavrenčič tretjič za župana v Doberdobu
Dr. Mario Lavrenčič je bil na sinočnji seji občinskega sveta v Doberdobu ponovno izvoljen za župana in je tako kot predstavnik Občinske enotnosti nastopil svoj tretji mandat. Zanj je glasovalo enajst svetovalcev večinske koalicije Občinske enotnosti, en glas je prejel Karlo Černič, tri glasovnice pa so bile oddane bele.
Občinski svet je tudi izvolil dva efektivna in dva nadomestna odbornika. Efektivna odbornika sta Karlo Černič in Dario Legiša, nadomestna pa Janko' Gergolet in Nordio Gergolet.
Černič, Legiša in Janko Gergolet so bili v ožjem odboru tudi *v prejšnji mandatni dobi.
Umestitvena seja je potekala po predvidenem redu, vodil pa jo je starejši odbornik (po številu glasov) dr. Mario Lavrenčič. Do manjšega zapleta je prišlo le ob volitvah za efektivna člana odbora. Ob prvem glasovanju je Dario Legiša prejel samo sedem glasov, medtem ko bi jih moral vsaj osem. Ob drugem glasovanju je zanj glasovalo kar devet svetovalcev. Odbornik Černič je prejel enajst glasov in s tem tudi prevzema funkcijo starejšega odbornika.
Po enajst glasov sta prejela Janko Gergolet in Nordio Gergolet.
Predstavniki manjšine (SSk) so ob volitvah za župana napovedali, da nimajo svojega predloga in zato bo vsakdo volil po vesti. Ob glasovanju za efektivna odbornika je SSk predla-
gala svoja kandidata, Emila Visintina in Ernesta Ouinzija (oba sta prejela po dva glasova, dva glasova je prejel Maks Gergolet).
Dr. Lavrenčič se je ob koncu seje zahvalil doberdobskim občanom zavi-soko volilno udeležbo s čemer so dokazali, da jim ni vseeno kdo in kako upravlja občino. Zahvalil se je tudi svetovalcem za vnovič izkazano zaupanje ter opozoril na značilnost novega občinskega sveta, kjer je kar devet novih svetovalcev. Torej nekakšna prenova v kontinuiteti. Dr. Lavrenčič je dejal, da računa na aktivno sodelovanje vseh svetovalcev, da želi korektno sodelovati, čeprav ob različnih vlogah, z manjšino ter nakazal nato najbolj pomembna vprašanja, ki se jih bo treba lotiti v prihodnje, pri čemer bodo narodnostni problematiki namenjali posebno skrb.
Krajši poseg je imel tudi predstavnik manjšine, Maks Gergolet, ki se je zahvalil volilcem SSk, ki so nagradili dobro delovanje svetovalcev SSk. Izrazil je željo, da bi bilo več sodelovanja kar zadeva prostorsko urejanje in načrtovanje raznih javnih del ter zagotovil, da bo narodnostna problematika stalno predmet prizadevanja njihove skupine.
Naj povemo še, da so na začetku seje s trenutkom zbranosti počastili spomin nedavno umrlega svetovalca Giorgia Uliana.
Skupno razmišljanje v perspektivi evropskega združevanja
Posvet zvez CGIL, CISL in L IL s sindikati Slovenije in Ukrajine
Goriške sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so že pred dvema letoma skupaj z novogoriškimi sindikati navezale stike s sindikati v Ukrajini. Prvo srečanje so imeli pred dvema letoma v Novi Gorici, nato pa je sledil še obisk treh goriških pokrajinskih tajnikov v Sovjetski zvezi. Včeraj so to sodelovanje obogatili še s posvetom v konferenčni dvorani Expomego na temo Sindikat: primerjava treh izkušenj.
Razpravo je uvedel tajnik CISL Vit-torio Brancati, ki je dejal, da bodoča združena Evropa ne sme biti le Evropa gospodarskih in finančnih mogotcev, pač pa tudi Evropa socialnih pridobitev in delavcev. Sindikate čakajo zahtevne naloge pri zagotavljanju ravni zaposlenosti, varstvu socialnih pravic in drugih pridobitev delavskih gibanj posemeznih držav. Prav zato je ocenil kot zelo pozitivno sodelovanje s sindikati iz vzhodnih držav, ki prinašajo drugačne poglede in izkušnje.
Sledila so poročila predstavnikov sindikalnih zvez iz treh držav. Giulia-no Bon, pokrajinski tajnik goriške •CGIL, je izhajal prav iz razlik med sindikati v Italiji, ki so ohranili svojo avtonomijo, in sindikati v vzhodnih državah, ki so bili v podporo tamkajšnjim sistemom. Vprašal se je, kakšno vlogo bodo lahko imeli sindikati v bodoči združeni Evropi in kako bodo lahko ščitili interese delavstva v infor-
matski družbi, ki teži k izločevanju (in brezpravnosti) vedno večjih plasti delavstva. Perspektiva je v sindikatu vseh državljanov, je menil, ki mora na evropski ravni skušati doseči priznanje določene ravni zaščite za vse, tako kar zadeva sindikalne pravice, varnost na delu, urnike in možnosti soodločanja sindikatov v podjetjih.
Za njim je spregovoril tudi predsednik deželne vlade Biasutti, ki je pozdravil kot pozitivno to iskanje skupnih poti. Omenil je sodelovanje dežel v Evropi, ki že danes omogoča premeščanje dosedanjih državnih zavezništev, in potrebo po novih etičnih pravilih v družbi in gospodarstvu, da ne bi delni interesi gospodarskih krogov prevladali nad političnimi interesi, tj. interesi celotne družbe.
Tajnik sindikatov Ukrajine Ivan Ivanovič Lutak je nato predstavil tamkajšnjo stvarnost. Dejal je, da perestrojka povzroča velike pretrese. Dosegla je precej uspehov na politični ravni, v gospodarstvu pa so velike težave, ki jih postavlja potrebni prehod proti tržnemu gospodarjenju. Sindikati spreminjajo svojo vlogo, postajajo neodvisni in se odločneje zavzemajo za pravno in socialno zaščito zaposlenih. Pozval je k mednarodni podpori procesu perestrojke. Zelo pozitivno je ocenil včerajšnji posvet, saj je dejal, da se sovjetski sindikati lahko marsikaj naučijo iz izkušenj italijanskega.
Danes sestanek petih strank koalicije
Za danes napovedujejo sestanek predstavnikov petih političnih strank na pokrajinski ravni, v prihodnjih dneh pa naj bi se pričeli dvostranski pogovori med strankami. Pobudo za ta srečanja so dali socialisti, ki se bodo v četrtek sestali s predstavniki socialdemokratske stranke, v petek pa s predstavniki komunistov, v naslednjih dneh pa še s predstavniki drugih strank ustavnega loka.
Današnji sestanek petih strank bo nedvomno pod vplivom dogodkov z zadnje seje pokrajinskega sveta, ko so socialisti preprečili potek glasovanja za izvolitev Di Mercuria na mesto odbornika Fabbra, ki je bil medtem izvoljen za župana v Fari.
Zaradi precejšnjega števila odprtih vprašanj, zlasti v odnosih med KD in PSI ni pričakovati takojšnjo izgladitev vseh nesoglasij in sklenitev dogovora o sestavi občinskih uprav v občinah, kjer so v začetku maja volili in potrditvi ali spremembah občinskih odborov v nekaterih drugih občinah (Tržič, Ronke, Gradež).
Medtem ko se za sestavo odborov v velikih občinah stranke šele začenjajo pogovarjati, pa se že obnavlja dejavnost v rajonskih svetih v Gorici. Včeraj se je sestal rajonski svet v Lečniku, danes bosta seji na Rojcah in pri Ma-donnini, jutri pa v Pevmi.
Ob današnjem praznovanju 176-letnice ustanovitve
Obračun dela karabinjeijev
Karabinjerji bodo danes po vsej državi praznovali 176-letnico obstoja in delovanja. Slovesnost bodo priredili tudi v Gorici na dvorišču vojašnice, 13. bataljona karabinjerjev na Tržaški ulici. Začetek svečanosti je napovedan ob 10. uri. Pred postrojenimi enotami bataljona in goriških operativnih oddelkov bodo počastili zastavo, položili venec k obeležju padlim, najvišji častniki pa bodo nato imeli priložnostni nagovor.
Ob prazniku je poveljstvo goriških operativnih enot karabinjerjev podalo obračun delovanja v obdobju od 1. junija 1989 do 12. maja letos. V tem času so preiskovali 1.429 kazenskih prekrškov, med temi 6 ropov, 1 izsiljevanje in kar 1.070 tatvin. Odkrili so storilce 4 od teh ropov in edinega izsiljevanja, kar zadeva tatvine pa je bilo delo težje, saj so prijavili storilce le 91 kraj. Skupno so aretirali 36 oseb, 212 pa prijavili sodnim oblastem. Lastnikom so vrnili za 331 milijonov lir ukradenega blaga, zaplenili so 19 kosov orožja, 9 ročnih bomb, precej municije in 10 kg eksploziva. Zaplenili so tudi 59 gramov mamil.
Precej dela so imeli tudi z nadzorstvom na cestah: naprtili so skoraj 14 tisoč glob (za skupnih nekaj manj kot 300 milijonov lir) in v 1.183 primerih prihiteli na pomoč pri nesrečah ali raznih težavah. Več kot 500 posegov so opravile tudi pomorske enote, obra-
čun pa dopolnjuje še spremstvo zapornikov in prevozov dragocenosti.
V obračunu so tudi izrecno navedli nekatere uspešnejše akcije. Tako so 7. oktobra lani takoj po ropu v neki trgovini v Tržiču na tamkajšnji železniški postaji izsledili in aretirali dva storilca ter vrnili lastniku plen. 18. marca letos so v Tržiču odkrili razpečevalca ponarejenih bankovcev, ker je nato omogočilo preiskavo, med katero
so izsledili še druge člane tolpe. 27. februarja letos je poveljnik postaje v Dolenju Carmelo Nicastro še pred prihodom gasilcev odnesel iz gorečega gospodarskega poslopja posode z vnetljivo tekočino in tako preprečil, da bi se požar razširil in zajel še bližnje hiše. Pri tem pogumnem dejanju je bil tudi lažje ranjen.
Na sliki: pomorska enota karabinjerjev v Gradežu.
V imenu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je Jože Šketa predstavil proces demokratizacije v Sloveniji, novosti novega zakona o podjetjih in novo vlogo sindikatov. Sistem kolektivnega pogajanja že zamenjuje dosedanje samoupravljanje. Sindikati so odslej svobodni, avtonomni, neodvisni in pluralistično organizirani. Njihov glavni cilj je celovita pravna in ekonomska zaščita delavstva, med prvenstvenimi cilji v kratkoročnem obdobju pa je zagotavljanje pravice do dela in zaposlitve, primerno nagrajevanje dela in pravice do soodločanja.
Posvet je po razpravi zaključil tajnik UIL Flavio Snidero, ki je dejal, da kljub razglabljanjem o krizi sindikata, delavske organizacije hočejo biti še vedno med družbenimi protagonisti in da se na to vlogo vestno pripravljajo upoštevajoč nove evropske razmere.
Hvala za pomoč ob bralni znački
Učenci, učitelji OŠ Peter Butkovič -Domen in ravnateljstvo doberdobske-ga območja se javno zahvaljujejo Posojilnici v Sovodnjah za sponsorizacijo prireditve ob jubilejni bralni znački-Iskreno se zahvaljujejo tudi vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspehu petkove prireditve.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »L attimo fuggente«.
VERDI Danes zaprto. Jutri: 18.00-22.0C »Senti chi parla«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Mia moglie, il dottore, Tinfermiera«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 koncert iz cikla Da-nubio. Nastopa pianist Deszd Ranki-
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Senti chi pai-la«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Morje ljubezni«.
pogrebi
Danes ob 9.30 Livia Segati Ceriani iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 14. uri Annamaria Zalateu iz Vidma v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 17. uri Ra-divoj Faganel iz hiše žalosti na Trgu sv-Andreja 6 v cerkev in na pokopališče v Štapdrežu.
Nadaljuje se niz težkih prometnih nesreč
Življenje je v nedeljo izgubil 38-letni motorist iz Gradišča
V noči na ponedeljek, le nekaj minut pred polnočjo, se je v bližini Gradišča smrtno ponesrečil 38-letni motorist Roberto Bressan iz Gradišča, Ul. Gorizia 50. Bressan se je peljal na motorju kavvasaki 900 po pokrajinski cesti iz Morara proti Gradišču. V bližini kmetijskega posestva Bressan je z vso silo trčil v ograjni zid. Motor je po trčenju nadaljeval divjo vožjo še kakih 35 metrov, kjer je Bressan obležal hudo ranjen in v nezavesti.
Na prizorišče nesreče so prihiteli karabinjerji iz Gradišča in osebje goriškega Zelenega križa. Kljub takojšnjemu posegu reševalcev, je ponesrečenec umrl med prevozom v bolnišnico.
V ponedeljek v prvih jutranjih urah, se je na mostu čez Sočo pri Zagraju lažje poškodoval 17-letni motociklist Mustal5 Said iz Morteg-liana. V goriški splošni bolnišnici so mu zdravniki ugotovili le nekaj odrgnin in udarcev v rame in čeljust. Ozdravel bo v desetih dneh.
PKESTimf®
Do trideset milijonov lir, I ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI
(0481) 387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO
Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
»
J
Banca
Agricola
Kmečka
banka
Gorica
Pogreb Radivoja Faganela bo danes, 29. maja, ob 17. uri. Pogrebni sprevod bo iz hiše žalosti v cerkev v Štandrežu.
SVOJCI
svagoi'*
dZorz
1
&
NOVI SEDEŽ V GORICI - UL. TRIESTE 138
13.000
PRESTIŽNIH KVADRATNIH METROV
LANCIA
(0481) 521830-890-801
Pobudo so dali prav Kraški krti pred desetimi leti
Tridnevno mednarodno srečanje jamarjev iz treh sosednjih dežel
Kraški krti so bili ob koncu tedna gostitelji 10. Tristranskega srečanja jamarjev iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Srečanja, ki je potekalo v znamenju ustaljenega prijateljstva med poklicnimi in ljubiteljskimi raziskovalci krasa tu kraških pojavov, se je udeležilo jepo število predstavnikov jamarskih društev, klubov in organizacij iz Slovenije, Koroške in Furlanije Julijske krajine, pa tudi iz drugih bolj oddalje-uih območij (Brescia in Dunaj). Med uajbolj številnimi so bili jamarji iz Slovenije, kar je tudi razumljivo, saj jih z našimi fanti druži prijateljstvo in sodelovanje že od vsega začetka.
Čeprav srečanje, ki .ga prirejajo vsako leto v drugem kraju (prihodnjič bo v Sežani), nosi uradno ime srečanje Prijateljstva, organizatorji in udele-zenci niso zanemarili strokovni del. V soboto so se v kulturno—športnem središču na Vrhu, kjer je bil sedež sre-čunja, odvijali pogovori in srečanja o različnih aspektih delovanja na pod-rofiju jamarstva. Predstavniki jamarskih društev in organizacij, predstav-uiki jamarske reševalne službe in nasploh vsi, ki so tako ali drugače soudeleženi pri raziskovanju in varstvu (ta aspekt so v pogovorih večkrat po-sebej poudarili) krasa in kraških pojavov, so primerjali položaj in izkušnje v Posamezni od treh regij. Veliko pozornosti so namenili tudi vprašanju opreme.
Strokovni del srečanja so dopolnili z vodenimi obiski jam.
V soboto zvečer je bila v KŠC Dani-ca uradna slovesnost ob jubilejnem ja-
marskem srečanju, katerega pobudnik so bili prav Kraški krti, oziroma njihov predsednik Stanko Kosič.
Poleg številnih predstavnikov jamarskih društev in organizacij — bili so prisotni tudi predstavniki nekaterih tržaških jamarskih društev — sta se slovesnega trenutka udeležila tudi Predsednik pokrajine Crisci in dober-dobski župan dr. Mario Lavrenčič. Z Dunaja je prišel, v predstavništvu vseh društev, ki se ukvarjajo z raziskovanjem Krasa dr. Karl Meis. Jamarsko zvezo Slovenije je predstavljal Vito Kregar.
Govorci so v priložnostnih nagovorih povdarili pomen prijateljstva in sodelovanja med jamarji treh različnih območij. Glavna vez tega prijateljstva je raziskovalna strast in obenem skrb, pred neodgovornim ravnanjem človeka do naravnega okolja. "Kras in kraš-ki pojavi, ne poznajo političnih meja, ampak so del ene same narave, ene same celote. Zato jih je treba tudi obravnavati skupno in z istim pristopom. V tem je pomen takih in podobnih srečanj in našega sodelovanja", je svoje misli strnil predstavnik avstrijskih jamarjev Karl Meis.
Pozdrave pokrajinske uprave je izrekel Predsednik Gianfranco Crisci, v imenu Doberdobske občine pa dr. Mario Lavrenčič.
Govorili so še Carlo Padovese, v imenu federacije jamarskih društev in Stanko Kosič, predsednik Kraških krtov, v imenu gostiteljev ter nekateri drugi.
Ob jubilejnem jamarskem srečanju so Kraški krti popskrbeli za izdajo častne diplome in spominske kolajne. Posebno priznanje, v obliki plakete, pa je prejel Stanko Kosič.
Med sobotno slovesnostjo so se udeleženci podpisali v posebno knjigo, ki jo bo društvo izročilo organizatorju naslednjega srečanja.
Ob koncu bi veljalo zabeležiti še to, da se je sobotni del srečanja zaključil z družabnostjo ter tekmovanji v spretnosti plezanja po vrvi, oziroma drogu.
Kraški krti so se na srečanje pripravili tudi drugače. Postavili so si cilj, da bodo za to priložnost jamarski dom opremili s tekočo vodo in vkopali kabel električne napeljave. Delo so uspešno opravili že prejšnji teden, ko je bila v domu tudi manjša slovesnost, ko so nazdravili k skupnemu uspehu.
Dijaki obiskali obmejne naprave
Družba SDAG, ki upravlja obmejne naprave pri Štandrežu, je pred nedavnim ponudila šolam možnost informativnih srečanj za dijake z obiskom in ogledom carinskih naprav in blagovnega terminala. To možnost so prejšnji teden izkoristili dijaki dveh razredov italijanskega tehničnega zavoda za trgovino. Funkcionarji carinske uprave in upravitelji SDAG so jim prikazali delovanje obmejnih struktur in jih seznanili z možnostmi zaposlovanja v dejavnostih, ki so s temi povezane.
V nedeljo v organizaciji "Pedale Gorizia”
Nad štiristo kolesarjev iz Gorice v Portorož
Štiristo in več kolesarjev se je udeležilo 7. mednarodnega kolesarskega maratona iz Gorice do Portoroža. Ob številni udeležbi rekreativcev iz naše dežele, Veneta in Lombardije, so se pobude društva »Pedale Gorizia« udeležile tudi skupine iz Slovenije, Švice in Francije.
Po startu, ki ga je simbolično dal predsednik goriške Pokrajine Gian Franco Crisci, so kolesarji, mimo Tržiča, Sesljana in Trsta, prečkali državno mejo in dospeli v Portorož. Med potjo
Pred petnajstimi leti sta v Podgori nastala pevski zbor A. Paglavec in kulturno društvo
Ko so v Podgori, pred petnajstimi ieti, sklenili, da bodo sredi vasi, ob vhodu v predilnico, postavili spome-toa ^ vaščanom, ki so umrli med na-?un.ooSvobodilnim bojem, je ni bilo Čitužihe, ki ne bi prispevala za uresni-(jj ev zastavljenega cilja. In res, vašča-So začeli z mrzličnimi pripravami ,. Postavitev obeležja, ki so ga odkri-u leseni leta 1975.
sta^ datum je tesno povezan z na-nkom pevskega zbora in kasneje , burnega društva Andrej Paglavec, q Jotos slavi 15-letnico delovanja, pteniii smo akcijo za postavitev spo-enika, saj je ob njej zrasla tudi za-s,lsel, da si Podgora zasluži tudi pev-0 skupino in tako nadaljuje bogato “orovsko tradicijo.
e.kega aprilskega večera se je Pev^'na domačinov, v glavnem bivših S0>)tCev, sešla pri Sirku in postavili Nji-hei*eljm kamen« moškega zbora. prj 0v prvotni namen je bil, da bi se oblili le za odkritje podgorskega bila e^a' kaJ kmalu Pa Je skupina do-hov >j:rajnejši« značaj. Zbor so poime-hiu * Andreju Paglavcu, domače-bg narodnjaku, ki je v dvajsetih letih p0(jg činski svetovalec samostojne v0jn.rske občine, po drugi svetovni Pao'1 °bčinski svetovalec v Gorici, ^ejn YeC' ki je bil izvoljen na listi Velj, okratične fronte Slovencev, je pr0„,° sv°jega znanja in dela posvetil ^ ■'etnokuiturni stvarnosti. peva, °d ustanovitve vodi podgorski Nov- 1 Zbor domačin, sicer bivajoč v nav 1 Gorici, Marjan Ciglič, ki svojo ozanost na podgorsko skupino iz-

kazuje z resnim pristopom k delu in z neutrudljivo strokovno pomočjo.
Podgorski pevski zbor je v bistvu zapolnil vrzel na pevskem področju, ki je nastala v petdesetih letih. V tem kraju je najprej deloval cerkveni zbor, kasneje pa zbor Prosvetnega društva Podgora, ki je nastalo po letu 1945. To skupino je ob ustanovitvi vodil Ivan Brajdot, kasneje (tudi mešani zbor) pa Dori Klavčič. Po letu 1951 je nastala nova skupina, Soški fantje, njihov pevovodja je bil Ivo Bolčina.
Vzporedno s pevsko dejavnostjo je v pevcih in samih vaščanih vzklila želja po bogatejši kulturni dejavnosti, ki se je uresničila z ustanovitvijo Kulturnega društva Andrej Paglavec. Delo v Podgori ni bilo lahko in to predvsem zaradi pomanjkanja primernega sedeža. Najprej ga je društvo imelo »Pri Županovih«, potem »Pri Božičevih« ter ponovno na domačiji bivšega podgorskega župana Klančiča.
Novo poglavje v zgodovini pevskega zbora in društva samega se je začelo pisati po 13. septembru leta 1987, ko so v bližini železniškega podvoza odprli kulturno središče. Odtlej se je delovanje KD Andrej Paglavec bistveno izboljšalo in obogatilo. V tem času gre beležiti več zanimivih pobud, ki so pritegnile pozornost in žele odobravanje domačinov. Omenili bi Prešernove proslave, filmske večere, družabna srečanja in še marsikaj drugega. Ob tem .ne gre pozabiti, da se je v Podgori začelo razmišljati tudi v športno-rekreacijsko smer. Omenili bi sodelovanje pri organizaciji spusta s kanuji po Soči, kajakaški tečaj ter organizacijo raznih pohodov.
Pevski zbor, ki je vse do danes duša društvenega delovanja, je že veliko-rat nastopil doma in v Sloveniji. Ob tem ne gre pozabiti, da so podgorski pevci večkrat nastopili združeno z zborom Soča iz Nove Gorice, lani pa so na nekaterih prireditvah sodelovali z ženskim zborom iz Podgore. Skratka, bogato delovanje podgorske pevske skupine, ki bo svojo 15-letnico delovanja obeležila na prireditvi, v nedeljo, 3. junija, ob 17. uri na društvenem sedežu.
Ob tej priložnosti bodo podgorski pevci povabili mešani in otroški zbor Podgora ter moški zbor z Reke. Glede podrobnosti sporeda (v slučaju slabega vremena bo prireditev v bližnji športni palači) bomo še poročali, (r.p.)
Na sliki: moški zbor Andrej Paglavec na reviji Primorska poje, ki je bila leta 1981 v Trbižu.
ni prišlo do kakšnih posebnih nevšečnosti, le nekateri bolj »utrujeni« udeleženci so stopili s kolesa in se do Portoroža raje odpeljali z avtomobilom.
Kolesarski maraton ni bil tekmovalnega značaja, zato so nagrade dobile le najbolj številne skupine. Osrednjo so si zagotovili člani kolesarskega društva iz Montebellune, ki so predstavljali kar petino vseh udeležencev. Med nagrajenimi skupinami gre omeniti tudi kar številno druščino slovenskih kolesarjev-amaterjev iz Gorice in okoliških vasi.
Na sliki (foto Pavšič) start 7. mednarodnega kolesarskega maratona.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 20. do 26. maja:
RODILI SO SE: Davide Concion, Gregor Černič, Monica Nocent, Francesco Saracino, Marco Caravella, Matteo Bor-tolotti, Ester Lazzaro, Anna Cian, Chiara Tirel, Nikolas Juretič, Sara Brigante, Francesca Pesenti, Mašimo Tonini, Alfre-do Fabio Coloricchio.
UMRLI SO: 85-letni upokojenec Vin-cenzo Surace, 90-letna trgovka Antonia Persoglia vd. Brumat, 75-letna upokojenka Bruna Baldassi, 80-letna gospodinja Livia Bon, 79-letni upokojenec Andrej Tabaj, 87-letna gospodinja Vittoria Ton-kovich vd. pelicar, 89-letni upokojenec Ugo Franzot, 75-letni upokojenec Luigi Vascon, 91-letni upokojenec Leonardo Tortul, 28-letni delavec GrazianO Ziani, 73-letna gospodinja Laura Foschian vd. Bottaz, 78-letni upokojenec Giovanni Gregorig, 59-letni uslužbenec Marco Gregoris, 73-letni upokojenec Giovanni trnkar, 82-letni trgovec Luciano Lipizer.
OKLICI: inštalater Paolo Medeot in učiteljica Sandra Cavalieri, trgovski predstavnik Gabriele Rimbaldo in prodajalka Tullia Stani, tehnični funkcionar Carlo menon in profesorica Maria Louse Pellizzari, trgovec Giovanni Battista Tu-rus in prodajalka Tatjana Podgornik, delavec Giordano Remo in gospodinja Silvana Dollani, karabinjer Claudio Galan-te in študentka Valentina Piuzzi, uslužbenec Marco Salateo in geometer Gio-vanna Marin.
POROČILI SO SE: operni pevec Martin Srebrnič in učiteljica Manuela Grau-nar, trgovski predstavnik Stefano Rizzi in uslužbenka Claudia Menarbin, delavec Miledi Bajc in kuharica Lidia Filipčič.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna (Comunale) — ul. sv. Mihaela — tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore — ul. Fratelli Roselli 23 — tel. 410340.
Nocoj Večer z glasbo v izvedbi gojencev šole Glasbene matice
Prij<ltefV‘ °b 20.30 se bodo v Kulturnem domu v Gorici predstavili staršem, Gorice T"	glasbenega izražanja gojenci šole Glasbene matice iz
hjftov h eCer 2 9^ast>o, tak je namreč naziv nocojšnjega nastopa mladih giasbe-nQPorov° neC*VOmn° ePa Prožnost, da pobiiže prisluhnemo sadu celoletnih GjQsben W neutru^nega dela slovenskih glasbenih pedagogov in gojencev ^levij0 6 mobce' Ala tradicionalnem zaključnem srečanju bo nastopilo kar lepo 2QOin7i'J^Lncev' P°^e9 tega bo tudi program zelo pester, kar zgovorno dokazuje v lzbor skladb.
Ček	nastoP bo imela Majda Klemšetova, ki bo pri klavirju podala val-
^Ccarjr) °2js^e9a 0P- 39 št. 5. Sledila ji bo Rita Muscau s Corellijevo Polilo. hovii7l p Gaier bo nato nastopil s Fioccovim AUegrom, Sanja Ferlan pa z Donjo-virn Pie~nom' Prvo skupino solo nastopov bo zaključil David Piccolo s Turinije-keli0w o0?' nakar bo dve nepozabni melodiji Beatlesov, in sicer Yesterday in ■r . submarine, zaigral duo kitar Vesna Cescutti in Katja Sfiligoj. kerjc n° klarinetistov, ki ga sestavljajo David Gergolet, Romina Pizzo in Igor podai k Pa-0 zai9ra! Hookovo sonato, Walter Ferfolja pa bo na harmoniko S°nato ° mte°vo suito. Sledili bodo še Francesco Muscau z Boccherinijevo Koren z J?’°uru'. Vesna Cescutti z Vlila Lobosovim preludijem št. 1, Emanuela ^Priiotn Puckovim koncertom v a-molu in Damijana Čevdek s Čajkovskijevim
1q CiIasb^nK glasbeni večer bo zaključil nastop priznanega godalnega kvarte-*jne. matice Gorica, ki ga sestavljajo Emanuela Koren, Rita Muscau, 'hi: p0, aeja Francesco Muscau. Člani kvarteta bodo nastopili s tremi skladba-sk,Q(lbi 9 Cajkovskijevega Andante cantabile bodo podali še dve Adamičevi ' Primorske plese in Mafrino.
V soboto podelili letošnje nagrade in priznanja Livio Verni
Nagradili najprizadevnejše dijake
Letošnji dobitniki nagrade Verni
(foto Marinčič)
V soboto je bila v deželnem avditoriju prireditev ob podeljevanju nagrad Livio Verni dijakom nižjih srednjih šol na Goriškem. Sklad, ki je poimenovan po nekdanjem ravnatelju šole Favetti, ima kot cilj spodbujanje in nagrajevanje prizadevnosti in vztrajnosti pri študiju, tj. lastnosti, ki jih je tudi pokojni prof, Verni anjbolj cenil pri dijakih. Predsednica odbora za podeljevanje nagrad prof. Lucilla Ci-uffarin Leardi je tako poudarila, da glavno merilo ne sme biti uspešnost v končnem rezultatu, ampak prizadevanje in zavzetost glede na različne izhodiščne položaje.
Denarne nagrade je prejelo 24 dijakov, med temi tudi Viljena Devetak s slovenske šole Trinko. Nadalje so podelili 13 posebnih priznanj: med njihovimi dobitniki sta slovenska dijaka Elisa Riggio in Ivan Žerjal.
Na sobotni prireditvi so nastopili dijaki šole Marcon iz Tržiča in zavoda Nostra Signora.
Tudi po včerajšnji 11. etapi kolesarske Mrke po Italiji
Bugno še vedno v vodstvu
LODI (Milan) — Kolesarje na »Giru« trenutno bolj kot vse drugo zanima, kaj jih čaka prihodnje dni: lepo vreme, katerega napovedujejo nemški meteorologi, ali pa dež, o katerem govorijo angleški. Bugno, ki vse bolj preseneča, namreč v dežju nikoli ni vozil preveč dobro, čeprav sam morda nekoliko preveč samozavestno trdi: »če bo dež, bo za vse, in nisem še slišal, da bi komu prijala voda«. Pri tem očitno pozablja na Giupponija, ki je lani na Pordoiu v snežnem metežu osvojil svojo doslej edino etapo na »Giru«. Prav Giupponi in Chiappucci pa sta se izkazala v sobotnem napadu na roza majico in tudi za danes Chiappucci napoveduje napadalno vožnjo.
Drugačnega mnenja je zmagovalec dirke po Španiji, Giovannetti: »Bugna se trenutno ne da spraviti ob zid, poleg tega se mi je začela poznati utrujenost.«
Včerajšnja najdaljša etapa na »Giru« je bila dokaj mirna, »počitniška«, in ni prinesla spremembe na vrhu, osvojil pa jo je Baffi (v nedeljo je zmagal Gel-fi). Danes pa se bodo začeli prvi vzponi na Alpah: 193 km od Brescie do Ba-selge di Pine. Kaže, da Bugno namerava spremeniti taktiko: ne bo več stalno v napadu, ampak bo vozil bolj previdno, morda tudi v upanju, da se napadalci ne bodo znali organizirati.
VRSTNI RED 11. ETAPE (Cuneo -Lodi, 241 km); 1. Baffi (It.) 6.19'07" s poprečno hitrostjo 38,141 km na uro; 2.
Gianni Bugno
Anderson (Avstral.); 3. Van Poppel (Niz.); 4. Wust (ZRN); 5. Abdojuparov (SZ); 6. Rosola (It.); 7. Pagnin (It.); 8. Citterio (It.); 9. Bontempi (It); 10. Casa-do (Fr.) in glavnina v zmagovalčevem času.
SKUPNA LESTVICA: 1. Bugno (It.) 50.27T4"; 2. Giovannetti (It.) 4'08"; 3. Mottet (Fr.) 4W; 4. Echave (Šp.) 4'41”; 5. Halupczok (Pol.) SOG '; 6. Pulnikov (SZ) 5T4"; 7. Chiappucci (It.) 5'55"; 8. Lejarreta (Šp.) 6'02"; 9. Ugrumov (SZ) 6'43"; 10. Giupponi (It.) 6'47"; 11. Cho-zas (Šp.) 6'54"; 12. Jaskula (Pol.) 8'07"; Lecchi (It.) 8T9"; 14. Anderson (Avs.) 8’24"; 15. Chioccioli (It.) isti čas; 16.
Philipot (Fr.) 9'04"; 17. Lelli (It.) 9'28"; 18. Sierra (Ven.) 9'51"; 19. Theunisse (Niz.) isti čas; 10. Chiurato (It.) 11'04". Italijanski play off.
V košarkarskem play offu
Danes morda znan državni prvak
PESARO — Danes bo na vrsti četrt-fa finalna tekma za dodelitev italijanskega košarkarskega naslova (ob 18.00 tudi po TV). Morda bo ta tekma tudi zadnja, saj ima Scavolini že dve zmagi. Poleg tega je njegov nasprotnik, Ranger iz Vareseja, še vedno brez poškodovanega Romea Sacchettija, ki je bil najbolj zaslužen za edini uspeh svoje ekipe v drugi finalni tekmi.
Preiskava proti nogometnemu sodniku
UEFA je sprožila preiskavo proti belgijskemu nogometnemu sodniku Marcelu Van Langerhoveju, ki je sodil polfinalno tekmo pokala prvakov Ben-fica - 01ympique Marseille. Van Lan-gerhove je potrdil zadetek, ki je prinesel zmago Benfici in katerega je napadalec Vata dosegel z roko. Predsednik Marseilla je nadalje vložil priziv, češ da je na ime belgijskega sodnika tudi ček na šifriranem računu neke švicarske banke.
V predzadnjem kolu v italijanski nogometni B ligi
Triestina se je tokrat veselila s Cagliarijem
CAGLIARI - TRIESTINA 1:1 (1:1)
STRELCA: Cerone v 1. min., Provi-tali v 7. min.
CAGLIARI: lelpo, Festa, Poli, Greco, Valentini, Firicano, Cappioli, Rocco, Provitali (Cornacchia), Bernardini, Pa-olino (Fadda).
TRIESTINA: Biato, Costantini, Cerone, Danelutti, Consagra, Polonia, Romano (Terracciano), Papais, Trom-betta, Catalano (Di Rosa), Buttti.
SODNIK: Dal Forno iz Ivree.
GLEDALCEV: 29.000.
CAGLIARI — V velikem slavju, ki so ga Sardinci pripravili Cagliariju za njegovo vrnitev med nogometne prvoligaše, je slavila tudi Triestina. Tržačani so na zelo pomembnem gostovanju osvojili zlata vredno točko, ki bo verjetno odločilna za obstanek Giaco-minijevih varovancev v B ligi.
Kolo pred koncem prvenstva ima namreč Triestina dve točki naskoka nad Monzo in Messino, ki zasedata 17. mesto na lestvici, torej tisto, ki še »pelje« v C ligo. Prihodnjo nedeljo bo tržaški drugoligaš gostil Cosenzo, ki si je z nedeljsko zmago nad Avellinom bistveno opomogla. Sedaj zaostaja eno točko za Triestino in bi ji v nedeljo neodločen rezultat bržkone zadostoval za obstanek. Tako Monzo kot Messino namreč čakata dve zelo težki srečanji, saj bo prva gostila vodilni Torino, druga pa tretjeuvrščeni Cagliari.
Nedeljska tekma med Cagliarijem in Triestino je v bistvu »trajala« vsega
le 7 minut. Že v 1. minuti je tržaška ekipa povedla z branilcem Ceronejem, šest minut kasneje pa je Provitali izenačil za domačine. Odtlej se je tekma praktično spremenila v veliko slavje Otočanov, v katerem so se gostje kar dobro znašli: s točko več na lestvici, ki bi lahko že pomenila obstanek v B ligi.
IZIDI 37. KOLA: Barletta - Brescia 1:1, Cagliari - Triestina 1:1, Como - Li-cata 2:0, Cosenza - Avellino 1:0, Fog-gia - Monza 1:0, Padova - Piša 0:0, Parma - Reggina 2:0, Pescara - Catanzaro 0:1, Reggina - Ancona 0:2, Torino -Messina 3:0.
LESTVICA: Torino 53 točk, Piša 50, Cagliari 47, Parma 45, Ancona 41, Reggina 40, Reggiana 39, Foggia in Pescara 38, Padova 37, Brescia 35, Avellino in Triestina 34, Barletta in Cosenza 33, Monza in Messina 32, Licata 28, Como 27, Catanzaro 24.
PRIHODNJE KOLO: Ancona -Como, Avellino - Pescara, Brescia -. Padova, Catanzaro - Barletta, Licata -Reggina, Messina - Cagliari, Monza -Torino, Piša - Parma, Reggiana - Foggia, Triestina - Cosenza.
Škotska boljša od Malte
MALTA — V prijateljskem nogometnem srečanju je Škotska včeraj z 2:1 (1:1) premagala Malto. Strelca sta bila Mclnally v 5. in 82. minuti ter Degiorgio v 42. minuti.
Na EP v gimnastiki
Chechiju zlato Kolmanu bron
LAUSANNE — Italijani in Jugoslovani se bodo še dolgo spominjali evropskega prvenstva v gimnastiki, ki se je zaključilo v nedeljo. Italija je po sobotnem bronu Yurija Chechija v mnogoboju osvojila v nedeljo še zlato na krogih, vedno z izvrstnim Chechijem, Jugoslavijo pa je istega dne Ljubljančan Lojze Kolman okinčal z bronasto kolajno na drogu.
Za obe državi je evropsko prvenstvo pomenilo konec sušnega obdobja v tej panogi. Chechi je osvojil zlato kar 19 let po zadnjem italijanskem uspehu na evropskih prvenstvih (leta 1971 je v Madridu Giovanni Carminucci premagal vso evropsko elito na bradlji), bronasta kolajna Lojzeta Kolmana pa je prvo evropsko odličje Jugoslavije po tretjem mestu Mira Cerarja prav na tem orodju na evropskem prvenstvu v Varšavi leta 1969!
Chechijeva zmaga je bila povsem zaslužena, saj je drugouvrščenega vzhodnega Nemca Milbradta prehitel za več kot desetinko točke. Kolman je za dobro izvedeno vajo na drogu dobil oceno 9,800, kar mu je prineslo delitev 3. mesta z Biichnerjem (NDR) za prvo-uvrščenim Sovjetom Šerbom in drugouvrščenim domačinom Pliissom.
Junak nedeljskega dne je bil vsekakor Sovjet Šerbo, ki je zmagal v parterju, v preskoku in, kot rečeno, na drogu. Na ostalih orodjih sta zmagala Sovjet Mogilni (konj z ročaji), tpr Mo-gilni in Švicar Giubellini (bradlja).
Tudi na nedeljski dirki za VN Montecarla v formuli ena
Avrton Senna nedosegljiv
MONTECARLO — Nedeljska dirka za VN Montecarla v formuli ena je potrdila, da je Senna trenutno nenadkriljiv, a obenem, da je razmerje sil med najboljšimi (McLaren, VVilliams, Ferrari) vse bolj izenačeno. Tiste odkrite, že dolgočasne premoči McLarna iz zadnjih dveh sezon ni več. Senna je sicer zmagal, Berger je bil tretji, a oba sta se pošteno namučila. Vse do okvare v 30. krogu je namreč Prost, čeprav je moral na progo z Mansellovim rezervnim vozilom, brez prevelikih težav držal korak z brazilskim asom, Mansell pa je navdušil z divjo zasledovalno vožnjo, potem ko je pri prehitevanju Boutsena poškodoval prednji del svojega bolida in je precej časa izgubil zaradi popravila. Zatem ga je v 63. krogu ustavila ista nevšečnost kot Prosta, okvara na akumulatorju. Sreče ni imel niti Patrese, ki je bil dalj časa'peti in po odstopu Prosta četrti, a tudi njemu jo je zagodlo vozilo.
Še nekaj je potrdila dirka v Montecarlu, izreden talent Francoza Alesija. Po prvem startu je na prvem ovinku izredno prisebno (a tudi nekoliko preveč tvegano) prehitel Prosta. Slednji se je hotel izogniti trčenju in ga je pustil mimo, pri tem pa je nekoliko zavrl in vanj se je zaletel Berger. Zatem se je še Modena zabil v Donnelly-ja in start so ponovili. Tedaj pa se Prost ni pustil presenetiti in kazalo je na zanimivo dirko. Pa ni bilo tako. Kaj kmalu je Francoz dokončno ostal v boxu in takoj je bilo jasno, da ni nikogar, ki bi lahko ogrozil Senno. Prvo mesto je bilo tedaj praktično oddano, vprašanje je bilo le, kdo bo drugi: Aleši ali Berger. Avstrijec je silovito napadal, vendar je imel težave z menjalnikom, a tudi motor je začel pešati in tako je Francoz pristal na odličnem končnem drugem mestu. Na koncu se se tako Aleši kot Berger nevarno približala Senni, ki je prav tako imel težave z menjalnikom
in motorjem (zgubljal je na moči), a njegovega uspeha le nista mogla preprečiti.
Po dirki je Prost povedal nekaj na račun Alesija in pri tem s prstom kazal na glavo: »Če ga ne bi pustil mimo, bi končal vame. A tudi Berger je na tistem mestu prehitro vozil.« Verjetno je imel prav, saj je vse več tistih, mislijo, da morajo vse rešiti že v prvem krogu. Časa za oddih pa bodo piloti imeli malo. Že danes se bodo nekateri zbrali v Le Castelletu, kjer bodo dva dni imeli opravka z gumami.
VRSTNI RED: 1. Senna (mclaren honda) 1.52'46"982 s poprečno hitrostjo 138,097 km na uro; 2. Aleši (tyrrell cosworth) po 1"087; 3. Berger (mclaren honda) 2"073; 4. Boutsen (williams renault) po 1 krogu; 5. Caffi (arrows cosworth) po 2 krogih; 6. Bernard (lola lamborghini) po 2 krogih; 7. Foitek (onyx cosworth) po 6 krogih.
LESTVICA PILOTOV ZA SP: 1. Senna (Braz.) 22 točk; 2. Berger (Av.) 16; 3. Aleši (Fr.) 13; 4. Prost (Fr.) 12; 5. Patrese (It.) 9; 6. Boutsen (Bel.) 9; 7. Piguet (Braz.) 6; 8. Nannini (It.) 4; 9. Mansell (VB) 3; 10. Modena (It.) 2; 11. Caffi (It.) 2; 12. Nakajima (Jap.) 1; 13. Bernard (Fr.) 1.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ: 1. McLaren 38 točk; 2. VVilliams 18; 3. Ferrari 15; 4. Tyr-rell 14; 5. Benetton 10; 6. Brabham in Arrows 2; 8. Lola 1.
Dirke pa se bodo nadaljevale onstran oceana, kjer bo 10. junija preizkušnja v Montrealu. Preostali koledar pa je naslednji: 14. junija v Ciudad De Mexicu; 8. julija v Le Castelletu;' 15. julija v Silverstoneju; 29. julija v Hockenheimu; 12. avgusta v Budimpešti; 16. avgusta v Spa Francor-champsu; 9. septembra v Monzi; 23. septembra v Estorilu; 30. septembra v Jerezu; 21. oktobra v Suzuki; 4. novembra v Adelaideju.
Na motociklističnem SP v ZRN
Prva zmaga Capirossija v razredu do 125 ccm
NUERBURGRING — V 5. preizkušnji za svetovno motociklistično prvenstvo sta bili zlasti razburljivi dirki v nižjih kategorijah. V pollitrskem razredu ni namreč Schwantz imel enakovredne konkurence, kajti Rainey je zaradi poškodbe na roki, ki jo je staknil med poskusnimi vožnjami, vozil počasneje. Italijan Chili je po dobrem štartu padel.
Italijani so se precej bolje odrezali v razredu do 125 ccm. Prvič je dirko za SP dobil Romboni na hondi, Capiros-si pa se je s tretjim mestom na skupni lestvici približal vodilnemu Nemcu Raudiesu.
Tudi v četrtlitrskem razredu je prišlo do presenečenja. Zmagal je Nizozemec Zeelenberg, ki je v nedeljo šele petič vozil hondo uradnega teama. Za razočaranje pa je poskrbel Cadalora, ki je padel po grobi napaki.
VRSTNI RED
125 ccm: 1. Romboni (honda) 43'01"803; 2. Raudies (honda) 3"274; 3. Vapirossi (honda) 10''074.
250 ccm: 1. Zeelenberg (honda) 46’53 T99; 2. Cardus (honda) 0"066; 3. Kocinski (yamaha) 0'T06".
500 ccm: 1. Schwantz (suzuki) 50T8"517; 2. Rainey (yama-ha) 11"868; 3. Mac Kenzie (honda) 27"206.
LESTVICE ZA SP
125 ccm: 1. Raudies (ZRN) 53; 2. Capirossi (It.) 49; 3. Spaan (Niz.) 46.
250 ccm: 1. Kocinski (ZDA) 77; 2. Cardus (Šp.) 70; 3-
VpplpriKpr	)
500 ccm: 1. Rainey (ZDA) 94; 2. Schwantz (ZDA) 67; 3. Gardner (Avstral.) 50.
Smrtna kosa na Grobniku
REKA — Na šesti dirki za evropsko motociklistično prvenstvo na Grobniku se je smrtno ponesrečil italijanski dirkač Eros Manfredini. Takoj po štartu dirke za 250 ccm je prišlo do množičnega padca, potem ko je eden od dirkačev s svojim motorjem trčil v slamo ob progi. Dva dirkača se Manfrediniju nista mogla izogniti in sta ga dobesedno povozila-
Senzacionalna zmaga jugoslovanske teniške reprezentance
Jugoslaviji svetovni pokal
Jugoslovanska teniška reprezentanca je senzacionalno osvojila prvo mesto na World Team Cupu v Diisseldorfu. V finalu tega tekmovanja je v nedeljo presenetljivo premagala reprezentanco ZDA z 2:1. »Modri« so osvojili obe točki v igri posameznikov: fantastični Prpič je po zmagi nad Švedom Edbergom premagal še tenisača št. 5 na svetu Brada Gilberta, in to v samih dveh setih (6:4, 6:4). Podobno dobro se je odrezal tudi mladi Ivaniševič, ki je v treh setih (3:6, 7:5, 6:1) odpravil Couriera, ki je na svetovni lestvici uvrščen med prvo dvajseterico.
Jugoslavija je z zmagama med posamezniki že osvojila prvo mesto, zato je bil uspeh ameriške dvojice Flach-Seguso nad Prpičem in Živojinovičem le platonska tolažba za dosedanje trikratne zmagovalce World Team Cupa. Z zmago je jugoslovanska reprezentanca vnovčila nagrado v višini 320.000 dolarjev.
Finale: Jugoslavija - ZDA 2:1 (Prpič -Gilbert 6:4, 6:4; Ivaniševič - Courier 3:6, 7:5, 6:1; Prpič-Živojinovič - Flach-Seguso 5:7, 6:7).
Teniški turnir v Parizu
Brez posebnih presenečenj
PARIZ — Zahodna Nemka Steffi Graf je v prvem srečanju mednarodnega teniškega prvenstva Francije bliskovito s 6:0, 6:2 v samih 37 minutah odpravila svojo nasprotnico, domačinko Pascale
Paradis. Tudi Argentinka Sabatinijeva ni imela posebnih težav z Brazilko Vieirovo (6:0, 7:6). Dobro so se odrezale Italijanke: Cecchinijeva je s 7:5, 6:0 premagala Gu-erreejevo (Fr.), Ferrandova s 3:6, 6:0, 6:4 Kellerjevo (ZDA), Reggijeva z 1:6, 7:6, 6:2 Gavaldonovo (ZDA) in Romanojeva s 6:3, 6:1 Pospisilovo (ČSR). Edino presenečenje je pripravila Probstova (ZRN), ki je 6:1, 1:6, 7:5 privoščila Američanko Garri-sonovo.
Posebnih pretresov ni bilo niti med moškimi, z izjemo poraza nosilca 9. skupine, Američana Bergerja, ki je izgubil proti Manciniju (Arg.) ter Španca San-cheza (št. 6) proti Kultiju. (Šve.).
Barletta - Brescia	X
Cagliari - Triestina	X
Como - Licata	1
Cosenza - Avellino	1
Foggia - Monza	1
Padova - Piša	X
Parma - Reggiana	1
Pescara - Catanzaro	2
Reggina - Ancona	2
Torino - Messina	1
Spezia - Carpi	X
Pergocrema - Telgate	2
Gubbio - Chieti KVOTE	X
13 (113 dobitnikov)	62.638.000 lir
12 (4.158 dobitnikov)	1.699.300 lir
Vodilni v jugoslovanskem nogometu se v Zagrebu bojijo incidentov
Jugoslavija - Nizozemska morda v Ljubljani
rektor Juriča Jerkovič, ki je prav zarad; mladega igralca prišel v Ljubljano. To d)
Posebej za Primorski dnevnik ___________FRANCI BOŽIČ______________
Ljubljana je odlično priredila spektakularno generalko za »mondiale«, v kateri so nastopili jugoslovanski in španski nogometaši. Utegne pa se zgoditi, da bo ljubljanski štadion še bolj oblegan v nedeljo. Modri naj bi namreč v nedeljo z Nizozemci igrali v Zagrebu, toda vodilni možje jugoslovanske zveze se bojijo incidentov in so že omenili možnost, da bi bila tekma v Ljubljani.
Odgovor Zagreb ali Ljubljana bo znan danes. Vodstvo zveze je namreč od novih hrvaških oblasti in HDZ zahtevalo izredno natančna zagotovila v zvezi z varnostjo. Tveganje je resnično veliko, kajti zadnji kazni disciplinske komisije v zvezi z derbijem Dinamo - C. zvezda (Dinamo v Maksimiru ne sme igrati šest mesecev, Boban pa je dobil devetmesečno prepoved) sta še dodatno razjarili zagrebške »Bad Blue Boyse«. Nastop Zvezdinega zvezdnika Dragana Stojkoviča v Zagrebu bi bil zares veliko tveganje, bržkone pa ne bi bil povsem varen niti Ivica Osim, ki je s seznama potnikov za Italijo prečrtal Zagrebčana Bobana in Ladiča. Sicer pa bodo »modri« že med tednom testirali vzdušje v Zagrebu, ko bodo trenirali na igrišču NK Zagreb. Za Nizozemce nastop v Ljubljani ne bi bil problematičen, kajti po jutrišnji tekmi z Avstrijo na Dunaju se bodo preselili v grad Mokrice na Do-
lenjskem (do Ljubljane je manj kot eno uro), kjer bodo ostali do 7. junija.
In kakšni so odmevi po tekmi Jugoslavija - Španija? Ljubljanski prireditelji so dobili vrsto komplimentov, saj so zgledno priredili zelo odmeven špektakel. Na častni tribuni je bila vrsta uglednih trenerjev in direktorjev: Boško v, Ivič, Šeku-larac, Jerkovič, Toplak, Antič, Bisanz in mnogi drugi. Vsi so v glavnem pohvalno govorili o igri jugoslovanskega moštva ter da so »modri« nesrečno izgubili. Selektor Ivica Osim je bil v glavnem zadovoljen, povedal je le, da bi si želel več »konkretnosti«. Neučinkovitost ga niti ne moti posebej, zdi se, da so glavni problemi v obrambi. Visoki in negibljivi branilci Hadžibegič, Spasič in Jozič so najbolj problematični. To je opazil tudi Beckenbauerjev špijon Gero Bisanz, ki je seveda takoj skoval načrt za udare V61-lerja in Klinsmanna v uvodnem nastopu v Milanu.
Medtem ko ima selektor Ivica Osim največje probleme z branilci, pa mlada ljubljanska branilca Gregor Židan in Džoni Novak dvigujeta temperaturo v prestopnem roku, ki se je začel prejšnji teden. Za oba se pulijo prav_ vsi klubi velike četverice, kot kaže pa Židan niha le še med Dinamom in Crveno zvezdo, Novak pa je Hajdukov favorit. Za mladega reprezentanta Novaka je cena 1,5 milijona mark in Splitčani jo utegnejo plačati. Tako je vsaj napovedal njihov di-
utegnil postati največji jugoslovansk1 transfer vseh časov, večji celo od Stojk0' vičevega in Savičevičevega. Zanimivo je da za Spasiča ali Stanojkoviča, ki bosta igrala v Italiji in sta prav tako branil0^ ni nihče pripravljen odšteti niti tretji0 te vsote. In Zidanova cena ni dosti niz) blizu milijon mark.
Sicer pa v prestopnem roku ni Pr'^.
kovati senzacionalnih ali posebej
ol®9
mevnih prestopov. Jugoslavijo bo p1 Stojkoviča zapustilo še nekaj igra'ce. (Asanovič, Djurovski, Marovič, Devej* ’ Kanatlarovski, Omerovič, Djukič...); mača izbira pa je skromna. Najbolj isk igralec je mladi reprezentant Mihajlo iz Vojvodine, ob njem pa še Višnji0 Radničkega, Kozniku iz Prištine in ban iz Dinama. Trener C. zvezde rac je odstopil, to pa bo storil tudi Bj0*4 vic iz Partizana.
Hud poraz Kopra
V 32. kolu jugoslovanske medrep
oraz
ke lige je Koper doživel težak p0*^ gosteh v Bihaču, kjer je izgubil kaE,0 v (2:0). Z izjemo dvojice ali trojice ni 0' al koprskem moštvu igralca, ki bi P0fetek vsaj malo želje do zmage. Edini zaK- per je dosegel Galič iz 11-metrovke. ^ je tako s 23 točkami na predpredza J a mestu lestvice. Sledita mu le LjuD (18 točk) in Lokomotiva (15).
Mlade odbojkarice na 4. mestu v Italiji v kategoriji under 14
Bor Friulexport med državno elito
Čeprav se čudno sliši, je največji us-Peh, ki ga je v zadnjih dvajsetih letih kak naš klub dosegel na mladinski odbojkarski ravni, pustil v Borovem taboru celo nekaj grenkobe. Mlade odbojkarice Bora Friulexport bi po tem, kar so pokazale na štiridnevnem državnem finalu under 14, prav lahko tudi posegle po samem naslovu državnih prvakinj, saj so si bili štirje polfinalisti in še petouvrščeni prvak Mark Po splošnem mnenju povsem enakovredni. Plave so na koncu pristale na četrtem mestu (borovke so bile državne podprvakinje 1968. in 1969. leta, J^ta 1986 pa je bila združena ekipa Priulexport druga, a takrat je šlo za kolektiven uspeh tržaške slovenske zenske odbojke), saj so v nedeljskem {tnalu za 3. mesto z 2:1 (15:7, 13:15, 15:9) klonile pred prvakom Apulij iz Brindi-?lja, nov državni prvak pa je ekipa čifra iz Vigevana, ki je v finalu z 2:0 Premagala Imolo (Emilija). V finalu sta tako kot že večkrat doslej znašli šesterki iz dežel, ki sta zibelki italijanske ženske odbojke, toda tako plave kot Apuljčanke so po igri dokazale, da nista prav nič slabši.
Čeprav ostajajo torej borovke brez Kolajne, so na tem državnem finalu uobile odgovor na vprašanje, ki so si 9a in smo jim ga zastavili pred pričetkom tekmovanja: sodijo v sam državni Vrh! Do polfinala za naslov prvaka so preko pokrajinske in deželne faze {er kvalifikacijskih tekem na DP dokopale, ne da bi izgubile niti niza. In
če vemo, da se je tega prvenstva preko vseh njegovih faz skupno udeležilo nekaj tisoč šesterk iz vse Italije, so razsežnosti tega uspeha lahko vsakemu dojemljive. Nedvomno razpolagajo torej zdaj pri Odbojkarskemu društvu Bor z nadpovprečno nadarjenim rodom odbojkaric, ki tudi na uradnih državnih mladinskih prvenstvih potrjujejo uspehe, ki so jih dosegle na zmanjšanjih igriščih mini in supermi-nivolleyja.
Nastop v Latini je bil za mlade slovenske igralke in njihove spremljevalce enkratno doživetje. Prišle so kot povsem nepoznan predstavnik malo kotirane dežele, v nekaj dneh pa so bile v središču pozornosti vseh opazovalcev. Laskavih ocen na račun ekipe, posameznic in slogu njihove igre ni manjkalo. Najbolj razburljivo pa je bilo na zaključnem nagrajevanju, ki je potekalo nič manj kot v rimski športni palači Palaeur pred pričetkom tekme svetovne serije World League med moškima reprezentancama Italije in Francije. V dvorani je bilo kakih 12 tisoč gledalcev, zato si lahko samo predstavljamo, kako sta se počutili trenerka Elizabeta Nacinovijeva in kapetanka ekipe Paola Gregori, ko so ju povabili na nagrajevanje v areno...
BOR FRIULEXPORT: Paolo Gregori, Aleksandra Ažman, Irina Vitez, Breda Čok, Katja Vodopivec, Sabina Le-govich, Nataša Zubalič, Deana Neubauer, Marija in Petra Krapež, Martina Flego, Maura Pernarčič.
Šesterka Sisleya iz Trevisa premočna za Val Tekno Progres
SISLEY TREVISO - VAL TEKNO
PROGRES 3:0 (15:3, 15:4, 15:1)
VAL TEKNO PROGRES: Paoletti, Mužič, Korečič, Kovic, Maraž, Brisco, Gravner, Devetak.
TREVISO — V prvem srečanju meddeželne faze državnega odbojkarskega prvenstva za fante do 16. leta starosti je ekipa Vala Tekno Progres v Trevisu »trčila« v pravo stvarnost italijanske odbojke.
Mladinska vrsta Sisleya jo je namreč povsem pregazila in potrdila svojo moč, ki je odraz kakovosti dela v tem društvu. Sisley je namreč s svojo člansko postavo v komaj minulem prvenstvu A-l lige zasedel končno tretje mesto. Nedeljski nasprotniki naših fantov so izbor najboljših odbojkarjev, ki vadijo na področju Trevisa in okolice. Kot zanimivost povejmo, da ta ekipa trenira petkrat tedensko, za novoletne in velikonočne praznike pa se treningi vrstijo dvakrat dnevno. Nič čudnega torej, če ta mladinska postava Sisleya sodi celo v ožji’ krog favoritov za osvojitev naslova državnega prvaka.
V	delno opravičilo za hud poraz Markičevih varovancev navedimo podatek, da je Val Tekno Progres na'-stopil brez napadalca Igorja Florenina, ki v teh dneh sodeluje z ekipo šole ITI na državnem finalu dijaškega prvenstva. Poleg odsotnosti enega od boljših igralcev Vala je treba še pristaviti, da so gostje za nameček zaigrali tudi dokaj slabo.
V	prvem setu sta si bili ekipi dokaj enakovredni, in to kljub izdatni zmagi gostiteljev. Povsem drugače pa so va-lovci nadaljevali igro: naredili so vrsto napak v polju, zgrešili precej servisov in slabo sprejemali.
Kakovost nasprotnika ne daje našim predstavnikom velikih možnosti za uspeh v povratnem srečanju, ki bo v nedeljo, 10. junija, ob 17. uri v goriškem Kulturnem domu.
V	pripravo na to tekmo bodo v nedeljo sodelovali na Turnirju prijateljstva, ki bo v Izoli.
Ob koncu srečanja so goriške odbojkarje gostoljubno sprejeli člani Sisle-ya in jim razkazali izredno funkcionalno športno središče »Fondazione Be-netton«.
Tudi tretja izvedba v priredbi ZSSDI in s tehnično pomočjo KK Adria Rešim
Maraton prijateljstva potrdil svojo življenjskost
.Tudi 3. zaporedna izvedba kolesar-T^ga Maratona prijateljstva, ki ga Phreja ZSŠDI s tehnično pomočjo KK pdria Rešim, je popolnoma uspela. V Reh letih se je zvrstilo v Lonjerju pre-Ko 1000 kolesarjev amaterjev. Mnogi so bili prisotni na vseh izvedbah, kar pomeni, da dobiva maraton že močne Korenine, kar je spodbuda za priredi-e‘]er da nadaljujejo po začrtani poti.
oddaja o našem športu
Vsak ponedeljek ob 18.15
na TV Koper-Capodistria
^. nagradno uganko je bilo v včeraj-u j oc*daji 6. KROG postavljeno na-
K^oje vprašanje:
'§ralk° 'et 'rria iugosl°vanska teniška
/svilne odgovore pošljite na PONTE-tei i |JI' Trento 15, Trst, ali pokličite e,°nsko št.: (040) 369868.
Dobitnik prejme lepo nagrado, ki jo n'e 'j',a razpolago sponzor oddaje Be-c<-0 Kronos.
p,fn^80valec prejšnjega 6. KROGA je i arc 'z Bazovice. Pravilno je od-da bosta v prihodnji sezoni v dvcS i ■ odbojkarski C-1 ligi nastopali ^oekipi, ln sicer Bor ter Sloga.
Lepo sončno vreme, tudi če je bilo deloma vetrovno, je pripomoglo k dobremu razpoloženju kolesarjev.
Ponovno smo dokazali, da je meja lahko tudi povezovalec med sosednjima državama. Zahvala gre konzulu SFRJ v Trstu, Antonu Pogačniku, ki je sodeloval pri urejanju »odprte meje«, kar je kljub precej gostemu prometu omogočilo hiter in neoviran prehod kolesarjev.
Lonjer se je ponovno izkazal: spretne in požrtvovalne kuharice so poskrbele, da je bilo kosilo (že tradicionalni špageti) pravočasno nared. Ravno tako so ostali poskrbeli, da so bili vsi gostje hitro postreženi. Skratka, razpoloženje na cilju je bilo izredno. K temu je seveda pripomogla tudi godba na poha-la Parma iz Trebč, ki je pričakala kolesarje na cilju in vseskozi ustvarjala domače vzdušje.
Maraton je sicer netekmovalnega značaja, a vendar so prireditelji podelili najštevilnejšim ekipam pokale; priznanja so tako prejeli KK Adria Rešim, Rog, LIS ACLI, Furugoni, Capon, Sava, Tecnoedile, Uniš Tos, Sežana, Ptuj, Gorenje Muta, Autocommerce, SK Logatec. Posebno priznanje so prejele tudi kolesarke iz Kamnika, kot zveste prijateljice KK Adria iz Lonjerja.
Predsednik pokrajinskega odbora kolesarske zveze iz Trsta, priznani bivši profesionalni kolesar Giordano Cottur, je v svojem pozdravnem nagovoru podal zanimiv predlog, in sicer, da bi maraton postal dvodnevni: prvi dan naj bi kolesarji vozili v eno smer, a naslednji v drugo. Poudaril je tudi, da tisti, ki veliko kolesarijo, si podaljšujejo življenje in istočasno skrbijo za razvedrilo in so vedno v prijetni družbi. Predsednik odbora Maratona.
Franja VVinkler je omenil, da rade volje sodelujejo pri našem maratonu, ki ima specifičen značaj. Vedno številnejša udeležeba kolesarjev iz naše dežele je znak dobrososedskih odonosov, ki jih ustvarjajo športniki, ne glede na družbene ali politične razmere. Povabil je tudi vse udeležence, da se polnoštevilno udeležijo 9. izvedbe naj-večjega slovenskega kolesarskega maratona (Maraton Franja), ki bo na sporedu proti koncu meseca julija.
Kolesarski strokovnjak Zvone Za-noškar je prav te dni praznoval svoj življenjski jubilej. Predsednik VVinker mu je v imenu vseh kolesarjev čestital in poudaril, da bo njegova nesebična pomoč tudi v bodoče izredno dobro-
došla. Zanoškar, vidno ganjen, je poudaril, da so se prav maratonci spomnili na njegovo dolgoletno delo na kolesarskem področju, medtem ko nista ne Beograd in tudi ne Ljubljana čutili potrebe, da se spomnita nanj, čeprav je 30 let sodeloval v strokovnem svetu in vodil izbrano jugoslovansko kolesarsko vrsto.
Kot rečeno, tretji maraton je za nami in pomisliti moramo na četrtega. Vsekakor treba poudariti, da na take pombude ne smemo pozabiti oziroma jih moramo iz leta v leto popestriti in še bolj ovrednotiti. (Odo Kalan)
Na sliki: predstavniki ekip, ki so prejele nagrado.
Deželne odbojkarske nagrade
Priznanja F. Drasiču in OD Bor
Franko Drasič
SAN GIORGIO Dl NOGARO
—	Na 12. slovesni podelitvi deželnih odbojkarskih nagrad Premi Volley Regione, ki je bila v nedeljo v kraju San Giorgio di Nogaro v izvedbi tamkajšnjega društva Sangiorgina in pod pokroviteljstvom deželne delegacije CONI in Dežele Furlanije-Julijske krajine ni manjkalo priznanj tudi za slovensko odbojko. Komisija časnikarjev iz vse dežele, ki se je pri svoji izbiri naslanjala tudi na anketo, na katero je odgovorilo okrog 500 društev, trenerjev, sodnikov in drugih športnih delavcev, je v kategoriji »posebne nagrade« podelila priznanje tudi našemu trenerju Franku Drasiču. V utemeljitvi je rečeno, da si je Drasič v svoji dolgoletni trenerski karieri še posebej prizadeval za razvoj mladinskih sektorjev, čeprav je že od vsega začetka treniral tudi moštva na visoki ravni.
V isti kategoriji, a pod geslom »najbolj priljubljena ekipa oz. društvo«, je za tržaško pokrajino priznanje dobilo tudi Odbojkarsko društvo Bor, ki je bilo po besedah glavnega organizatorja nagrajevanja Lucia Peressuttija deležno glasov tudi zunaj tržaške pokrajine. Odbojkarsko društvo Bor je dobilo tudi priznanje za uspešno delo z najmlajšimi, srebrne kolajne pa so podelili desetim mladim Borovim igralcem in igralkam v zastopstvu društvenih kategorij mini in superminivolley.
Letošnje glavne nagrade pa so bile takole porazdeljene: trener -Sandro Fabello za uspešno delo na mladinskem področju pri društvu Codroipese; sodnik - Maurizio Bianchet (Videm, sodnik A-2 lige); igralka under 16 - Michele Fragi-acomo (OMA Trst); igralec under 16 - Marco Forlin (Pordenon); tisk
-	Valdi Conte (II Messaggero); društvo - Ausa Pav Cervignano.
Posebno priznanje so prejele tudi članice deželne reprezentance under 16 (letnik 1973) in njihov trener Zuccarelli za odličen dosežek (3. mesto) na lanski Trofeji dežel. V reprezentanci sta bili tudi borovki Nadja Fučka in Tamara Vidali.
Deželna priznanja San Giorgia di Nogaro pridobivajo iz leta v leto na pomenu, zato tudi ni čudno, da je bil častni gost letošnje izvedbe nagrajevanja predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti. (ak)
V soboto start 12. izvedbe na Trgu Unitd
Kaliv po Krasu in Istri
odpetih letih bodo v soboto znova tako j ^allV P° Krasu in Istri, ki bo Prirpi -	svojo 12. izvedbo. Rally
in amJ? AC iz Trsta. AMTK iz Kopra vidni 12 me<T pokrovitelji pa so SloviJ)redstavniki oblasti iz FJK in. Vn-niJe:
b°do tpW, okrog 60 posadk, ki tek na <T j - e Preglede opravile v pe-v Trstu e<;,GŽU glavne podružnice Fiata s°boto pv n ^ dlrke s Trga Unita bo v stopaj <m> • ur'' Tekmovalci bodo pre-^kofiiflif1 el0v.aa mejnem prehodu pri gosloL' yecli del proge pa bo po ju-°b 16 7n skem ozemlju. Povratek bo bo v hedel^o^r^U ^nda' Nagrajevanje
Val&rrji.prireditve 50 Plat. zavaro-v Noncum in odbor Trst 2000.
S so^ li9aŠ'Ce Presenetile
tekmami play
J*1* odboikaVli"1 ? ligaši ie nad deželnl-
i ac*el za,;*™1 Prvenstvi dokončno ržaški Ro/7y moškem play outu sta si ?*3otovilfl u1 ln Torriana iz Gradišča nanroH Sta1nelc' četrtoligaš Faedis aradi mflui^0Val v ^-2 ligo po repesaži ae^C-l ligel^ega števila izpadov iz držav-
n ^nskemfi^^g3 Presenečenja je prišlo v^a «8	outu. kajti oba četrtoli-
lini irrr11!9 tretjeligaša. Poslej bosta Orala Danone iz Rivignana in
ASFJR iz Čedada, renomirani Torriana iz Gradišča in Celinia iz Maniaga pa sta izpadli v D ligo.
Zenit v B-2 ligi
Končan je tudi play off za prestop v B-2 ligo med petouvrščenimi državnimi C-1 ligaši. V B-2 ligo je napredoval tudi videmski Zenit, ki je igral v severovzhodni skupini skupaj z Borom Elpro. V zadnji tekmi je s 3:0 premagal ekipo Ri-nascente iz Ravenne.

1. —
Nilo Shift Cherry Buck Everest Vip Isemburg Effe Esculapio Mas Iseo del Cigno Indio d'Assia Dicembre Guidosem 2. Fagari
1.	Darim
2.	Girgit
KVOTE
12 (9 dobitnikov)
11 (471 dobitnikov)
10 (6.031 dobitnikov)
6. —
2
X
2
2
2
X
X
2
X
2
2
1
73.908.000 lir 1.380.000 lir 107.000 lir
V povratni finalni nogometni tekmi za pokrajinski naslov naraščajnikov
Brežanom požrtvovalnost ni pomagala
BREG - PORTUALE	0:1 (0:0)
BREG: Giglifano, Azzano, Strain, Lavrica, Reja, Švab, Mauri, Rocchetti, Bandi (v 30. min. d.p. Kalc), Ferluga, Buzzi, Mondo.
Portuale je tudi v povratni tekmi premagal Breg in si tako zagotovil prvo mesto v pokrajinskem prvenstvu naraščajnikov. Požrtvovalni Brežani so pač morali priznati premoč nasprotnikov, ki so v obeh finalnih tekmah pokazali boljšo igro in večjo koncentracijo. Treba pa je tudi povedati, da se niso tako zlahka predali in so se borili vse do konca.
Ves prvi polčas so pobudo v rokah imeli Brežani, katerim se je ponudilo tudi nekaj lepih priložnosti s Ferlugo in Bandijem, ki pa se žal niso zaključile kot bi si želeli. V drugem polčasu je našim v obraz pihala še burja, tako da so se le redkokdaj znašli v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Gostje so se podajali v napad in si s strelom, ki je zadel najprej drog, zagotovili zmago. Brežani so poskusili vse, kar je bilo v njihovih močeh, pristaniščniki pa so jim zapirali vse prehode in si ob koncu le zaslutili zmago.
S to tekmo še je za Brežane zaključilo letošnje vsekakor zelo pozitivno prvenstvo, v katerem so se uvrstili na
prvo mesto v skupini najboljših. Čeprav jim je v finalu spodletelo, so v tem prvenstvu premagali vse najboljše tržaške ekipe te kategorije s Triestino na čelu in zasluženo osvojili drugo mesto v tržaški pokrajini. Gre torej za
pomemben uspeh, gotovo eden vidnejših, ki so jih dosegle naše mladinske nogometne ekipe, zatorej bodimo tega veseli in upajmo v bodočnost. (Luka)
Na sliki: ekipa Bregovih naraščajnikov skupaj z vodstvom.
Kadetski košarkarski turnir v okviru 25-letnice ŠD Breg
Kontovelcem prvo mesto
Dvodnevni košarkarski kadetski turnir v okviru proslav 25-letnice ŠD Breg je pokazal, da razpolagamo s kar kakovostno skupino košarkarjev letnikov 1973 in 1974. Sicer pa ni naključno, da sta se kar dve naši kadetski ekipi (Bor in Kontovel) uvrstili v finalni deželni del državnega kadetskega prvenstva.
Če smo moč borovcev in Kontovel-cev poznali, so nas ugodno presenetili Domovi in Bregovi kadeti, med katerimi je kar nekaj dokaj perspektivnih igralcev.
V sobotnih polfinalnih tekmah sta se tako Dom kot Breg v prvem polčasu lepo upirala borovcem, oz. Kontovelcem. Ne samo: domovci so po prvem polčasu celo vodili za pet točk proti borovcem, ki očitno niso pričakovali takega odpora. Tudi Kontovelci so se morali kar potruditi, preden so lahko visoko premagali Brežane.
Nedeljski finalni tekmi pa sta bili prava poslastica za gledalce, predvsem zaradi velike izenačenosti in v finalu za 1. mesto med Kontovelci in borovci tudi zaradi kakovosti igre.
Na tekmi za 3. mesto so Brežani in domovci bili enakovreden boj točko za točko, naposled pa so le slavili minimalno zmago domačini, med katerimi se je izkazal Barini. Pri domovcih pa sta izstopala Primožič in Silič.
Veliki finale se je zelo ugodno začel za borovce, ki so bili skozi ves prvi polčas zanesljivo v vodstvu. V nadaljevanju pa so Kontovelci z boljšo obrambo dohiteli in prehiteli borovce ter
na koncu tudi tesno zmagali. Budin in Rebula, ki je bil tudi najboljši igralec turnirja, pri Kontovelu ter Pavlica in Debeljuh, ki je bil z 71 točkami najboljši strelec turnirja, pri Boru so bili, po našem mnenju, najboljši posamezniki na tem srečanju.
Priložnostni govor ob nagrajevanju je imel predsednik košarkarske sekcije ŠD Breg David Čok.
POLFINALNI TEKMI BOR INDULES - DOM G OMETAL
95:72 (36:41)
BOR INDULES: Bajc 4, Simonič 19 (1:2), Debeljuh 40 (10:13), Starec 2 (0:2), Posega 4 (0:2), Škabar 4, Tomšič 11 (1:2), Petaros 2, Pavlica 9 (3:4).
DOM GOMETAL: Pečanac 20 (5:12), Lograsso, Zavadlal 14 (4:4), Silič 14 (1:3), Bordon 20 (0:2), Skok, Primožič, Covi 6 (0:2).
SODNIKA: Meden in Pavlič. ON: Bor 23; Dom 16. PON: Pečamac (40). PM: Bor 15:25; Dom 10:23. TRI TOČKE: Pečanac 1, Silič 1.
KONTOVEL TECHNA - BREG 94:51
(52:32)
KONTOVEL TECHNA: Ban (0:2), Emili 3 (3:4), Kralj 13 (1:2), Budin 13 (1:4), Godnič, Gulič 7 (1:4), Daneu 1 (1:2), Rebula 30, Vodopivec 8, Gregori 20.
BREG: Schiulaz 6 (2:2), Punis 2, Žerjal 2, Salvi 17 (1:6), Barini 9 (1:2), Martini 2, Rudež 5 (3:6), Corbatti, Bandi 8 (2:3).
SODNIKA: Corbatti, Čok. ON: Kontovel 24; Breg 15. PM: Kontovel 7:18; Breg 9:19. TRI TOČKE: Kralj 1.
FINALE ZA 3. MESTO BREG - DOM GOMETAL 64:63
(33:33)
BREG: Schiulaz 9 (0:2), Punis 4, Žerjal, Salvi 12 (1:2), Barini 15 (3:4), Martini, Rudež 7 (1:4), Corbatti 6, Bandi 3 (1:2).
DOM GOMETAL: Pečanac 18, Skok, Bordon 14, Silič 23 (6:8), Primožič 2 (2:2), Covi 6.
SODNIKA: Corbatti in Meden. ON: Breg 16; Dom 17. PON: Pečanac (26). PM: Breg 6:14; Dom 8:10. TRI TOČKE: Schiulaz 1, Silič 1.
FINALE ZA 1. MESTO KONTOVEL TECHNA - BOR
INDULES 92:89 (44:51)
KONTOVEL TECHNA: Ban, Emili 7 (3:3), Kralj 9 (2:3), Budin 24 (2:2), Godnič, Gulič 10, Daneu, Rebula 23 (1:7), Vodopivec, Gregori 19 (2:3).
BOR INDULES: Bajc 2, Simonič 24 (5:6), Debeljuh 31 (11:12), Starec 1 (1:2), Škabar 4 (0:1), Tomšič 6 (2:2), Petaros 4 (0:2), Pavlica 6 (0:2), Posega 11 (1:2).
SODNIKA: Brumen in Pavlič. ON: Kontovel 27; Bor 22. PON: Gulič (21), Daneu (27). TRI TOČKE: Debeljuh 2, Simonič 1, Kralj 1.
KONČNA LESTVICA: 1. Kontovel Techna; 2. Bor Indules; 3. Breg; 4. Dom G ometal.
NAJBOLJŠI STRELEC: Marko Debeljuh (Bor) 71 točk. NAJBOLJŠI IGRALEC: Kristjan Rebula (Kontovel).
(jan)
Nasi v tržaški selekciji
Kontovelec Jan Budin
V	telovadnici Don Bosca bo jutri, 30. t. m., ob 19. uri ekshibicijska tekma naraščajnikov Tržaške reprezentance in Stefanela, ki je brez poraza osvojil prvo mesto v tem prvenstvu.
V	tržaški reprezentanci, ki jo je izbral tržaški tednik Triestesport na podlagi ankete vseh trenerjev naraš-čajniških ekip v tej ligi, bodo nastopili tudi štirje naši košarkarji, kar je seveda za našo košarko lep uspeh. Konto-velov predstavnik Jan Budin, je dobil kar 11 preferenčnih glasov, kolikor jih je prejel le igralec Don Bosca Gian-sante. Med izbranimi sta tudi borovca Aleksander Gallopin in Alan Porpora-ti, ki sta dobila po 8 glasov, ter poleto-vec Boris Vidali s petimi glasovi.
Po dva preferenčna glasova sta prejela še Michel Grbec (Bor) in Dean Černe (Kontovel), en glas pa je dobil poletovec Aljaž Vavpetič, (jan)
Tekma za tri točke
Košarkarska sekcija ŠD Polet priredi v torek, 5. junija, zanimivo tekmovanje v metu za tri točke za odrasle in tekmovanje »okoli sveta« za letnike 1979 in mlajše (koš minibas-keta).
Za obe tekmi bo sponsor Interau-to, ki je dal na razpolago tudi bogate nagrade. Za zmagovalca v metu za tri točke je kar čedna nagrada -kolo mountain bike, za zmagovalca pri najmlajših pa videoigra hatari. Za obe kategoriji je predvidenih še mnogo nagrad.
Tekma je odprta za vse (moški in ženske). Interesenti pa se lahko prijavijo do torka, 5. junija na uradu SZ Jadran v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan (razen ob nedeljah) od 10.30 do 12.30, tel. 040/213403. Vpisnina za odrasle je 3.000 lir, za najmlajše (minibasket) pa 1.000 lir.
Kriško društvo sklenilo sezono z družabnim večerom
Pestro delovanje SD Mladina
Predsednik ŠD Mladina Ennio Bogateč med svojim posegom na zaključnem družabnem večeru, ki ga je priredilo društvo ob koncu uspešne sezone.
Tudi pri smučarskemu odseku ŠD Mladina Resco so pred kratkim zaključili delovno sezono s prijetnim družabnim večerom, med katerim so pregledali opravljeno delo in spregovorili o programih za prihodnjo sezono. Med drugim so tudi podelili priznanja mladim smučarjem za požrtvovalnost in resnost, ki so ju pokazali v teku sezone. Večer se je začel z govorom predsednika društva Ennia Bogat-ca ob prisotnosti nekaterih prijateljskih smučarskih društev, vaških organizacij in lepim številom aktivnih športnikov in članov. Splošna ocena delovanja je bila zadovoljiva, kljub kroničnemu problemu pomanjkanja odbornikov in voditeljev, da bi izpeljali tako ambiciozne programe, in tudi slabih snežnih razmer.
V svojem posegu se je Bogateč dotaknil nekaterih važnih točk, ki so bile značilne za smučarsko delovanje. Društvu je uspelo okrepiti smučarsko dejavnost s prilivom novih mladih sil (približno 20 tekmovalcev). Posvetili so tudi dokajšnjo pozornost tekmovalnemu sektorju, saj je v okviru MZSTE nastopalo kar 8 Mladininih tekmovalcev in vodilnih kadrov. Društvu je uspelo izboljšati tehnično-kadrovsko strukturo, s tem da je pridobila dva nova smučarska vaditelja. Kot novost letošnje sezone naj omenimo sodelovanje in tekmovanje v tekaških disciplinah. Prišlo je tudi do izboljšanja finančnega stanja s sponsorizacijo tvrdke Resco. Društvo pa se ni le osredotočilo na športna tekmovanja, temveč kje polagalo tudi posebno pozornost na družabnost.
Bogateč je zaključil poseg z zahvalo predvsem staršem smučarjev, raznim podpornikom, sponsorju RESCO in vsem, ki so na katerikoli način pomagali, da so pri ŠD Mladina uspešno izpeljali sezono. Poleg skrbi za normalno delovanje bo moralo društvo, glede na veliko število prevoženih kilometrov v sezoni, čim prej priti do novega društvenega kombija, ki naj bi dajal sigurnost prevoza, olajšal stroške in skrbi in kar je najvažnejše, da se tekmovalci ne utrudijo od dogle vožnje.
Nato je Bogateč predal besedo voditelju smučarske sekcije (skupaj z Mariom Prašljem) in predstavniku MZSTE Josipu Sigoni za tehnični opis delovanja. Sezona se je začela z jesenskimi suhimi treningi na odprtem; sledile so priprave na ledenikih v Avstriji, kjer je priskočil na pomoč smučarski učitelj Branko Vidmar, ki je tudi postal uradni trener kluba. Novembra je bil že tradicionalni sejem smučarske opreme. V programu je tudi bilo društveno zimovanje, ki pa je tudi letos odpadlo zaradi pomanjkanja snega. V zimskem času pa so se redno odvijali treningi v telovadnici, na snegu in seveda tekmovanja. Vzporedno s tem delovanjem so tudi potekali tudi treningi in tekmovanja v sklopu MZSTE. V okviru smučarske sezone so tekmovalci in spremljevalci preživeli tudi 30 in več dni na snegu in to v Italiji, Avstriji in Jugoslaviji. Tekmovanj FISI je bilo kar 19, na katerih so se tekmovalci ŠD Mladina zelo dobro obnesli. Poleg teh posamičnih uvrstitev-naj omenimo dobro 4. mesto na društveni lestvici in 3. mesto na posebni lestvici mladinskega delovanja v tržaški pokrajini. Za ta uspeh so pri-
pomogli tudi tekači z njihovimi odličnimi uvrstitvami. Ne gre pozabiti tudi na zamejsko prvenstvo, na katerem je bilo več odličnih posameznih uvrstitev' predvsem v mladinskih kategorijah in 3. mesto ekipno. Pri tem naj omenimo še rekreacijsko udejstvovanje kot avtobusni izlet in predsmučar-ska, oz. splošna telovadba, ki je potekala od oktobra do aprila dvakrat tedensko pod vodstvom prof. Toplaka.
Večer se je nadaljeval z dodelitvijo priznanj. Le-ta so prejeli: Mateja in Martina Bogateč, Dean Furlan, Gior-gio Pitacco, Andraž Štrekelj, Boru Bogateč, Karin in Fjona Mezgec, Peter Furlan, Danijel Tence, Alex Prašelj, Tanja Pitacco, Heidi Sigoni, Lara Prašelj, Vanessa Mezgec, Erik Tence, Matej Lah, David Bogateč, Tibor Drasič, Enriko Bogateč ter trenerja Branko Vidmar in Bogdan Milič.
Bodoči programi društva predvidevajo suhe treninge med poletnim časom za obdržanje kondicije. Sledile naj bi nato priprave na ledeniku. Za tem pa se bi pričelo še intenzivnejše dela v telovadnici in prvi test. Programi društva pa delno odvisijo tudi od združene ekipe, katero ŠD Mladina podpira. Večer se je končal z zakusko.
Končano promocijsko košarkarsko prvenstvo
Zadovoljiv nastop naših predstavnikov
Privrženci slovenske članske košarke na Tržaškem smo doslej največ zadoščenja gotovo imeli v promocijskem prvenstvu, kjer sta nas Kontovel Electronic Shop in Cicibona povsem častno zastopala.
Kontovelcem je za las spodletel veliki met, da bi se uvrstil v višjo, D ligo, Cicibona pa je s tretjim končnim mestom gotovo najugodnejše presenečenje lige.
Igor Meden (Kontovel): »Veliko tovarištvo«
Trener Igor Meden je prava gonilna sila Kontovelove košarke. Ni samo trener, temveč tudi organizator, pobudnik skoraj Vseh košarkarskih akcij na Kontovelu, kjer je seveda tudi zelo priljubljen in cenjen.
Meden takole ocenjuje nedavno končano prvenstvo: »Kljub temu da nismo uspeli napredovati v višjo ligo, mislim, da je bilo letošnje prvenstvo najboljše, ki smo ga doslej odigrali s- Kontovelovo ekipo, vsaj v zadnjih letih. Pred prvenstvom smo dejali, da se bomo borili za vrh, in mislim, da smo obljubo tudi držali. Imeli smo homogeno ekipo z odličnim Štefanom Guličem, ki je povezoval vse niti. Izgubili smo tri tekme, vse ostale smo v glavnem zanesljivo dobili, če izvzamemo tekmo s Scogliettom in Cu-som.«
Glede treh porazov pa Kontovelov trener meni: »Izgubili smo tekmo s Ferrovi-ariom, poleg tega tudi obe tekmi s prvakom, ki pa bi ju lahko tudi dobili, če ne povratno v Repnu vsaj prvo v Miljah. Tu pa se moram, čeprav ni v moji navadi, potožiti nad sodniki, ki so nas na teh tekmah kar precej oškodovali. Sicer pa tudi drugo mesto pomeni lep uspeh. Igralci so veliko napredovali, toda največja vrednota te ekipe je veliko tovarištvo in prava klapa, kar je jamstvo tudi za naprej. Ta uspeh pa je nedvomno letošnjega in tudi prejšnjega odbora, ki nam je vedno stal ob strani.
Kaj pa Meden misli o Kontovelovih posameznikih...
»Štefan Gulič je bil pravi lider te ekipe in mislim tudi najboljši posameznik lige. Štoka in Čuk sta bila prava centra. Grilanc je zelo dobro igral v prvem delu prvenstva in v začetku drugega dela. Toda tudi ostali kot Starc, Civardi, Sterni, Ban, Pahor so dali velik doprinos, saj so to igralci, brez katerih bi bilo nemogoče tako uspešno igrati, to je, da bi se lahko uvrstili tako visoko na lestvici. Prav ta homogenost ekipe nam je omogočila, da smo zmagovali, čeprav smo večkrat nastopili v okrnjeni postavi. Prepričan pa sem, da igralci imajo še nekaj igralnih rezerv predvsem glede organizacije v obrambi in tudi v napadu, kjer še manjka potrebna strpnost. V tej sezoni smo se sicer velikokrat reševali s consko obrambo, z izboljšanjem individualne obrambe pa bomo izboljšali tudi svojo igro in bomo igrali bolj moderno košarko.«
Glede ostale konkurence v ligi pa Meden pravi: »To prvenstvo je imelo kar
pet jakostnih skupin. V prvi sta bila CGI in Kontovel, v drugi Cicibona in Ferrovi-ario. Glede Cicibone naj dodam, da zame ta ekipa ni bila presenečenje, saj sem fante zelo dobro poznal in sem tudi pričakoval, da bodo igrali tako uspešno. V tretji razred tega prvenstva bi uvrstil Barcolano, Stello Azzurro in Scoglietto, v četrti Libertas, Radioguattro in CUS, v peti pa Fiammo in Lavoratori del Porto. Ti dve ekipi sta tudi izpadli. Prvenstvo bi bilo gotovo zanimivejše, če bi uvedli play-off. Sicer pa za prihodnjo sezono pričakujem zelo izenačeno in zanimivo prvenstvo, saj sta v promocijsko ligo nazadovala Bor in Autosandra, ki bosta tudi favorita za takojšen povratek v D ligo.«
Mario Mari (Cicibona): »Predvsem prijatelji«
»Za lep uspeh, ki smo ga dosegli v tem prvenstvu, to je tretje mesto na končni lestvici, je, po mojem mnenju, zaslužna vsa ekipa in veliko prijateljstvo, ki vlada v njej. Sami igralci so zelo ponosni nad dejstvom, da so pravzaprav ustanovitelji Cicibone. Zanje je velika čast igrati za to ekipo. Med tekmo se vsi med seboj bodrijo, spodbujajo. Skratka, so pravi prijatelji in tudi zato ni naključno, da se je ekipa uvrstila tako visoko na lestvici,« meni Cicibonin trener Mario Mari.
»Sicer je bilo, po mojem, to prvenstvo nekoliko manj kakovostno od prejšnjih let, predvsem glede nekaterih ekip, ki so povsem zaostajale za drugimi. V bistvu je bila liga razdeljena v tri faze. V prvo bi uvrstil CGI, Kontovel, Cicibono in Ferroviario, v drugo Barcolano, Stello Azzurro in Scoglietto, v tretjo pa vse ostale ekipe. Glede naše uvrstitve je tretje mesto nedvomno velik uspeh. Mislim pa, da bi lahko dosegli še več, če bi povečali število treningov in če ne bi imeli smole s poškodbami.«
Kaj pa glede posameznikov...
»Po mojem mnenju je bil Robi Smotlak najboljši posameznik ekipe in tudi najboljši posameznik v ligi. Lepo zadoščenje je dosegel, s tem da je osvojil prvo mesto na lestvici najboljših strelcev, Glede posameznikov bi omenil tudi Ba-rinija in Andreja Cupina, ki je v tej sezoni pokazal velik napredek. Toda ponavljam: moč te ekipe je predvsem v kolektivu.«
Mari takole meni o prvih dveh uvrščenih ekipah.
»CGI je najmočnejša ekipa v ligi. Ima namreč deset enakovrednih igralcev, ki v kateremkoli trenutku laftko stopijo na igrišče, ne da bi se spremenila učinkovitost igre. Kontovel pa gotovo ima najboljšo peterko prvenstva. Žal mi je za Kontovelce, ki že nekaj let naskokujejo višjo ligo. Za prihodnjo sezono bo prvenstvo še mnogo bolj izenačeno in upajmo tudi bolj kakovostno, saj bosta med drugim nastopala tudi Bor in Autosandra.«
(jan)
Tako naši peterki v promocijski ligi
IZIDI PRVEGA DELA
1. kolo: Cicibona - St. Azzurra 75:63; Barcolana - Kontovel ES 61:71. 2. kolo: Kontovel ES - Cicibona 86:76; 3. kolo: Ferroviario - Kontovel ES 99:86; CUS Trst - Cicibona 61:86. 4. kolo: Kontovel -CUS Trst 107:74; Cicibona - Libertas 103:72. 5. kolo: St. Azzurra - Kontovel ES 62:67; Cicibona - Ferroviario 77:58. 6. kolo: Kontovel ES - Fiamma 103:74; Barcolana - Cicibona 75:74. 7. kolo: Kontovel ES - Radiogauttro 90:86; Cicibona -Fiamma 78:56. 8. kolo: CGI Milje - Kontovel ES 89:86; Lavoratori Porto - Cicibona 81:87. 9. kolo: Kontovel ES - Lav. Porto 115:86; Cicibona - Scoglietto 94:67. 10. kolo: CGI Milje - Cicibona 79:76; Scoglj-etto - Kontovel ES 83:84. 11. kolo: Kontovel ES - Libertas 109:85; Cicibona - Radioguattro 83:81.
IZIDI POVRATNEGA DELA
1. kolo: Kontovel ES - Barcolana 89:82; St. Azzurra - Cicibona 76:61. 2. kolo: Cicibona - Kontovel ES 78:101. 3. kolo: Kontovel ES - Ferroviario 117:89; Cicibona - CUS Trst 89:72. 4. kolo: Libertas -Cicibona 72:85; CUS Trst - Kontovel ES 80:81. 5. kolo: Ferroviario - Cicibona 93:85; Kontovel ES - St. Azzurra 110:92. 6. kolo: Cicibona - Barcolana 74:75; Fiamma - Kontovel ES 76:87. 7. kolo: Radioguattro - Kontovel ES 84:104; Fiamma -Cicibona 59:76. 8. kolo: Cicibona - Lav.
Porto 90:67; Kontovel ES - CGI Milje 82:86. 9. kolo: Lav. Porto - Kontovel ES 89:107; Scoglietto - Cicibona 100:103. 10-kolo: Cicibona - GCI Milje 95:77; Kontovel ES - Scoglietto 94:77. 11. kolo: Libertas - Kontovel ES 93:99; Radioguattro -Cicibona 84:127.
NAJBOLJŠI STRELCI
Smotlak (Cicibona)	498
Sumberesi (Radioguattro)	49^
Gulič (Kontovel ES)	469
Franceschin (Lav. Porto)	43o
Trimboli (CGI Milje)	391
NAJBOLJŠI ZA TRI TOČKE
Gulič (Kontovel ES)	^
Franceschin (Lav. Porto)	^
Cresevich (Scoglietto)	.
Petelin (CGI Milje)
Smotlak (Cicibona)
KONTOVELOVI STRELCI
Štefan Gulič 469; Grilanc 314; Štoka 260; Čuk 236; Sterni 288; Starc 188; Civaf" di T57; Ban 129; Pahor 56; Danijel Guhc in Rupel 12; Budin 6; Briščik in Vodop1' vec 4.
CICIBONINI STRELCI
Smotlak 498; Barini 288; Cupin 243i Kovačič 193; Jogan 192; Semen 127; lan 120; Perčič 106; Čebulec 52, GregorI 38, Lippolis 19, Simonič in Volk 2.
obvestila - obvestila	'ji
ŠD ZARJA
sklicuje v sredo, 6. junija, redni občni zbor, ki bo v Bazovskem domu ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni člani in simpatizerji.
VODSTVO AG GRESTA obvešča, da tradicionalnega mladinskega odbojkarskega turnirja v Doberdobu, najavljenega za ta teden, ne bo.
SEKCIJI ŠRG IN ŠG PRI ŠZ DOM organizirata v petek, 1. junija, ob 20.30 v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma gala akademijo z naslovom Pravljica brez konca. Nastopijo ritmičarke iz Nove Gorice, gimnastičarji iz Ljubljane, ritmično-baletna skupina iz Standreža ter mladi člani in članice ŠZ Dom.
PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obvešča, da se bo tečaj zaključil danes, 29. t. m. Tečajniki naj se zberejo ob 16. uri za zaključno tekmovanje.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD BREG
obvešča, da je še danes, odprta vpisnina za turnir 3:3. Vpisnina je 10.000 lir
na trojko. Interesenti se lahko prijaV* jo na uradu ŠZ Jadran, Ul. Ricreatoti 1 na Opčinah od 10.30 do 12.30 (tel. O4. - 212403) ali na tel. 040 - 228309 17.00 do 19.00.
SMUČARSKI KLUB DEVIN . vabi člane in simpatizerje na družab večer, ki bo 2. junija ob 19.30 v sed , nih prostorih v Cerovljah. Ob pU ’j! bodo nagrajeni tekmovalci. Vablj61
TPK SIRENA	ju
organizira jadralne tečaje za mlad®-e odrasle od 18. junija dalje. Vpisov® jg, na društvenem sedežu vsak dan °d do 20. ure. Tel. 422696.
JK ČUPA	,e v
iz Sesljana organizira jadralne t® ieta-poletnih mesecih za mlade do l4* 1 v Vpisovanje na društvenem seC*?^r2' Sesljanu ob sobotah od 16. do l9*
Tel.: 299858.
ŠZ JADRAN	dol
sklicuje v ponedeljek, 4. junija. ,onja občni zbor, ki bo v Prosvetnem “jjCa-na Opčinah ob 20. uri v prvem s* nju in ob 20.30 v drugem sklicanj11-
V organizaciji SPDT in Planinske zveze Slovenije ob 10-letnici skupnosti Alpe Adria
Alpe Adria Sagarmatha Expedition 1990 na Everest in Lotse
Le slabe tri mesece manjka do odhoda mednarodne alpinistične ekspedicije Alpe Adria Sagarmatha Expedi-Lon, kot se pač imenuje odprava, ki jo °h 10. obletnici delovne skupnosti Ajpe Adria prirejata Slovensko planinsko društvo iz Trsta in Planinska zveza Slovenije. O prestižni odpravi smo že večkrat poročali, zato bomo sedaj tu spomin nekoliko osvežili. Cilja ndprave sta najvišja gora na svetu, “848 m visoki Everest, in 8516 m visoki Lotse, ki je četrti najvišji vrh na svetu. Cilj je torej res visoko postav-Jinn, ne smemo pa pozabiti, da je zato tudi ekipa vrhunska, ki ima vso možnost in sposobnost, da ta načrt tudi nresniči. Odprava je organizirana pod Pokroviteljstvom dežele Furlanije-Ju-njske krajine, ki je tudi finančno prispevala pri njeni uresničitvi.
UDELEŽENCI ODPRAVE
L Tomaž Jamnik-Mišo, AO Kranj, 1938, vodja odprave, alpinist.
2' Žare Guzej, AO Obalnega PD Koper, 1946, zdravnik odprave.
L Janez Jeglič, AO Domžale, 1961, alpinist.
L Silvo Karo, AO Domžale, 1960, al-. pinist.
d Pavle Kozjek, AO Ljubljana Matica, 1959, alpinist.
d Andrej Štremfelj, AO Kranj, 1956, alpinist.
7- Marija Štremfelj, AO Kranj, 1957, alpinist - vsi Slovenija.
«• Dušan Jelinčič, AO SPDT, 1953,
alpinist.
y- Lenart Vidali, AO SPDT, 1962, al-Pinist.
^avor Zupančič, AO SPDT, 1959, ji .klinični vodja odprave, alpinist.
' Mauro Petronio, CAI-XXX Ottob-12 A6, 1957, alpinist.
' Marco Sterni, CAI-XXX Ottobre, 1965, alpinist.
' Sergio De Infanti, CAI-Ravasclet-. to, 1944| alpinist.
■	Attilio De Rovere, CAI-Ravasclet-to, 1956, alpinist - vsi Furlanija-Ju-
15	njska krajina.
■	Pabio Lenti, CAI-Ragni di Lecco,
16	1959, alpinist.
Lorenzo Mazzoleni, CAI-Ragni di Lecco, 1966, alpinist - Lombardija. VeSestava letošnje mednarodne odpra-na Everest in Lotse obsega 16 alpi-
nistov. Sedem (med katerimi zdravnik in vodja) je iz Slovenije, sedem iz naše dežele, ostala dva pa sta iz Lombardije. Po narodnosti je deset Slovencev, štiri Italijani in dva Furlana, po državljanstvu pa sedem Jugoslovanov in devet Italijanov. Odprava je torej res vsestransko mešana, pogovorni jeziki pa bodo torej slovenščina, italijanščina in angleščina.
Alpinistične kvalitete članov odprave so nesporne. Vodja Jamnik se je udeležil v glavnem vseh najvažnejših jugoslovanskih himalajskih odprav in je torej po stažu (in letih) najstarejši in najizkušnejši član odprave. Področje in obe gori dobro pozna, saj se je udeležil jugoslovanskih odprav na Everest leta 1979 in na Lotse pa naslednjega leta. Zdravnik Žare Guzej ima za sabo vrsto odprav, na katerih je uspešno opravljal svojo vlogo zdravnika. O Jegliču, Karu, Kozjeku in zakoncih Štremfelj ni vredno izgubljati besed. Dejali bi le, da spadajo slednji (skupno s Tomom Česnom, Frančkom Knezom in res redkimi drugimi) v ozek krog najboljših slovenskih alpinistov sploh. Jeglič in Karo sta se proslavila predvsem v Patagoniji, Kozjek in Štremflja pa v Himalaji. Andrej Štremfelj je pred enajstimi leti že osvojil Everest po dosedaj najtežji smeri na to goro.
Zamejski del odprave je skrbno izbran med člani AO SPDT, ki ekspedi-


■
Razglednica odprave z vrisanima vrhovoma in obema smerema
cijo (skupno s KOTG pri PZS) tudi organizira. Sterni (čeprav se je pred kratkim huje poškodoval) in Petronio spadata v sam vrh italijanskega tržaškega alpinizma tega desetletja in predstavljata tržaški italijanski del ekspedicije. De Infanti je pravi pojem furlanskega alpinizma, De Rovere pa spada v mlajšo gardo, vendar pa ima za sabo že vrsto prestižnih vzponov.
e v e R EIT
Tako bo potekala pot naših alpinistov na Everest od baze (5350 m) po Ameriški smeri mimo Tl (6100 m), T2 (6400 m), T3 (7100 m), T4 (7400), T5 (8250 m) do vrha 8848 m. Sedlo je visoko 8000 m, na desni pa je 8516 m visoki Lotse.
Fabio Lenti je predsednik mitičnih »pajkov« Ragni di Lecco, Mazzoleni pa njihov najbolj talentiran plezalec. Oba alpinista iz Lombardije spadata v ožji vrh italijanskega alpinizma, po tem seznamu pa je jasno, da je izbor res selektiven in vrhunski: pač boljše ni bilo mogoče izbrati in zbrati.
POTEK IN ČAS ODPRAVE
Odprava bo odšla na pot 15. avgusta in bo trajala tri mesece, tako da je povratek predviden v sredini novembra. Alpinisti bi se morali zadržati v Katmanduju nekaj dni, pristopni marš do baznega tabora na mogočnem ledeniku Kumbu bo trajal od približno 26. avgusta do 2. septembra. Skupno bo odšlo na pot do baze tudi kakih 300 nosačev.
Vzponi se bodo začeli takoj po postavitvi baznega tabora na ledeniku na višini 5350 m. Tabor I je postavljen na višini 6100 m tik nad Ledenim slapom in bo torej deloval kot nekakšna naprej pomaknjena baza. Drugi višinski tabor bodo postavili na 6400 m, tam torej, kjer se ločita »normalna« smer na Južno sedlo in Ameriška smer iz leta 1963, ki poteka po zahodni rebri, ki se nato priključi na Zahodni greben. Osvojitev Everesta po tej smeri je torej osrednji cilj odprave Alpe Adria Sagarmatha Expedition 1990. Tabor III je postavljen na višini 7100 m tik pod Zahodno ramo, tam torej, kjer se srečata Jugoslovanska in Ameriška smer. Tabor IV bodo postavili na udobnem mestu, ki je sicer zelo izpostavljeno vetrovom, na višini 7500 m. Smer nato preči severozahodna pobočja pod Hor-benovim kuloarjem, kjer je na višini 8250 m postavljen peti višinski tabor. Ta je seveda izhodišče za naskok na vrh. Celotna smer bo delno opremljena, pač na najbolj izpostavljenih mestih s fiksnimi vrvmi.
Vzpon iz baze na vrh Everesta s postavljanjem vmesnih višinskih taborov in opremljanjem smeri bi moral trajati
cel september in dlje, vrh pa naj bi dosegli v sredini oktobra.
Odprava ima tudi dovoljenje za »normalno« smer za Lotse. Glavni cilj je seveda Everest in temu se bo odprava najprej posvetila, priprave, aklimatizacija, pa tudi oprema smeri na Lotse bo trajala nekako vzporedno z osrednjo akcijo. »Normalna« smer gre nekoliko bolj desno od sedla med Everestom in Lotsejem na višini osem tisoč metrov, vrh pa naj bi dosegli, če bo šlo seveda vse v redu, v dneh od 15. do 20. oktobra. Evakuacija baze bo takoj po uresničitvi ciljev, povratek domov pa v sredini novembra. Odprava bo imela predvidoma zveznega oficirja, kakih pet višinskih nosačev, kuharja in kurirja.
UPANJE IN SANJE...
Osvojitev Everesta je seveda velik -alpinistični podvig, uspeh pa je že, če ena sama naveza uresniči svoj cilj. Ob dvojni osvojitvi Sagarmathe (to je nepalsko ime za goro, ki so jo evropski kolonialisti v prejšnjem stoletju poimenovali po angleškem oficirju v Indiji Everestu) in Lotseja bi bil torej uspeh še toliko večji. Dosti je seveda odvisno od vremena, stanja ledenika, ne nazadnje pa tudi od medsebojnega sodelovanja, sloge in prijateljstva med udeleženci odprave.
Obstajajo pa tudi sanje, ki pa se lahko ob optimalnih pogojih tudi uresničijo. To je Messnerjevo »prečenje leta 2000«. To je stara ideja dobrega Rein-holda, in sicer najprej osvojitev Everesta, nato pa spust do sedla in osvojitev Lotseja. To bi bil naravnost fantastičen podvig, ki ga ni do sedaj uresničil še nihče. No, Messner je opravil prečenje dveh osemtisočakov, pač Ga-šerbruma I in II, kar je seveda podvig. Gašerbrum I je visok 8068 m, Gašer-brum II pa 8035 m... Sedaj je torej jasno, kaj pomeni prečenje, ki ga načrtuje odprava SPDT in PZS. Vendar pa so Štremfelj, Kozjek, Karo in ostali že dokazali, da so takih podvigov sposobni, kot je že pred kratkim Tomo Česen dokazal, da ne obstajajo »mejniki leta 2000«...
OPERATIVNA FAZA JE V POLNEM TEKU
Trenutno so člani odprave v svoji operativni fazi. Ekipa je dokončno izoblikovana, osebna oprema pa je v glavnem naročena in delno že zbrana. Nekaj več problemov je seveda s skupno opremo, saj odpravo (katero pa še ni??) tarejo večni ekonomski problemi. Zdravniško službo doma oskrblja dr. Borut Spacal, ki je v tesni povezavi z zdravnikom odprave dr. Žaretom Gu-zejem. Člani odprave pridno trenirajo in se občasno sestajajo. Pri SPDT in pri Komisiji za tuja gorstva pri PZS vse »vrši« od priprav, saj se datum odhoda neizprosno približuje. Le še manj kot tri mesece, nato pa sanje, ki se bodo, upajmo, spremenile v realnost. Uspeh na Gori vseh gora... (dj)
S SPDT oktobra na tritedenski trekking v Nepal do baznega tabora pod Everestom
Dolgi sprehod po vabljivi, matični in nedotaknjeni deželi v senci Himalaje
Razglednica iz mističnega Nepala
^jvišipn m^stična dežela pod obronki ?evzdi5p po9oria na svetu, Himalaje, m-oa Va^ ljubitelje lepih dogodiv-^°l9ih r. ,ysem tiste, ki se ne ustrašijo 9°ra, v v?«- dč)v v Ptuhele tja do visokih SPDT -1113!1 okrog 6000 metrov.
Prav in n1rma že svoje izkušnje glede pri-6ltl Dnh ?aniziranja trekkinga. Po uspe-Prireja 9tHVT.0kro9 Anapurn leta 1985, Nhod v ~ v. letošnjem letu ponovni 16 ttajboli in sicer sredi Oktobra, ko jPrtlU Prin ni??eren ^-as P° letnem mon-ubora noHc bomo Pohod do baznega So v Everestom, na katerega se !!*sti v sH,?1 tasu vzPenjali izbrani alpi-P^tha pvr, poprave Alpe Adria Sagar-* Trekki? dutlon 199a USu borrinf b° tralal tri tedne in v tem ^hodnena Prebocli)i področja severno-^je s -pj, Nepala in prišli skoraj do etom, do vznožja najvišje gore
sveta, Everesta, ali Chomolunge, kot mu pravijo Nepalci, kar pomeni »boginja, mati sveta«. V tej pokrajini živijo sherpe, znani po svoji telesni moči in vztrajnosti, zaradi katerih so postali najboljši nosači raznih alpinističnih odprav.
Obstaja Nepal, ki ga poznajo turisti, in Nepal, ki je pravzaprav še neznan, nedotaknjen, ki čaka na odkritja. Tja, v tiste nedotaknjene kraje, lahko prideš le peš in postopoma spoznavaš lepoto narave, ki te obkroža. In za naš trekking smo letos izbrali prav to pot, na kateri bomo prehodili divje steze in imeli enkratna doživetja v stiku z domačini v najbolj zakotnih zaselkih pod visokimi himalajskimi vršaci. Brez velikih težav se bomo sprehajali po gozdovih, ob rečnih strugah, med riževimi polji v terasah, med rododendri in ledeniki, tja do višine pri-
bližno 6000 metrov. Stike bomo imeli z različnimi etničnimi skupinami z Mongoli, Tibetanci- in drugimi in spoznali domačine s področja Khumbuja. Njihova prirojena gostoljubnost, ki izvira iz neizprosne narave, sili te ljudi, da si med seboj nesebično pomagajo.
Svet je resnično pravljično mističen. Življenje človeka je tu prepojeno z vernostjo, kar je popolnoma razumljivo v teh zakotnih krajih in v takem prostoru, kjer gospodujejo neizprosne naravne sile. Po poti bomo imeli priložnost srečevati budistične templje, v katerih živijo menihi, velike skale z vklesanimi izreki: »Om mane padme hum«, razne viseče trakove in zastavice, ki plapolajo v vetru kot molitve za priprošnjo bogov, da uslišijo prošnje svojih vernikov. Ta simfonija občutkov, ki se spleta med ljudmi, naravo in njihovo mističnostjo, nas bo spremljala vse do cilja. Še dolgo nam bo v ušesih odmeval njihov pozdrav »namas-te«, ki je izraz topline in umirjenosti teh ljudi in pomeni: »Pozdravljam vse nebeške lastnosti, ki so v tebi!« Nepalski narod živi v izpopolnjeni harmoniji z vsemi svojimi bogovi: hinduističnimi, budističnimi in lamaističnimi. Hinduizem je sicer državna vera, vendar živijo vsi v naj-mirnejšem sožitju.
Poleg naravnih lepot v himalajski prostranosti, kjer imaš občutek, da se vrhovi spuščajo z neba na zemljo, si bomo med svojim tritedenskim bivanjem v Nepalu ogledali še nekaj drugih zanimivosti. Najprej mesto Kathmandu, ki šteje milijon prebivalcev in v katerem so nasprotja izredno velika, kjer v strogem središču živi več bogatašev, v ostalih predelih pa prevladuje revščina, ki pa jo prebivalci sprejemajo zelo fatalistično. Peljali se bomo na ogled v Bodnat, kjer stoji največja stupa v Nepalu, v srednjeveško mesto Badgaon in v Pashupatinat ob bregu svete reke, kjer sežigajo Nepalci
svoje mrtve. Patan pa je mestece z značilno nepalsko arhitekturo in ga omenjajo že v tretjem stoletju. Danes spada Patan že v okvir glavnega nepalskega mesta. Tu si bomo ogledali razne zanimivosti, od bazarja Mangal, do svetišča božanstvu Krišni in budističnega samostana »Zlati tempelj«.
Trekking bo vodil in skrbel za dobro počutje udeležencev, dr. Ivan Simunič, ki ima za seboj že večkratne nepalske izkušnje. SPDT zato vabi vse tiste, ki se zanimajo in bi radi šli na to tritedensko nekoliko avanturistično pot v Nepal, da se javijo na ZSŠDI ali neposredno Lojzetu Abramu (tel. 415534) za vsa potrebna pojasnila. Kot omenjeno bo trekking trajal 21 dni, potovanje pa bo stalo približno dva milijona in 800 tisoč lir. Ob prijavi je treba vplačati predujem v znesku milijon lir. SPDT bo naknadno in pravo-
časno javilo vsem pripravljalcem točen datum odhoda (predvideno 12. oktobra) in jih seznanilo z vsemi potrebnimi navodili glede prehrane, opreme in obleke za tak dolgi pohod pod Himalajo.
Naj že sedaj povemo, da se bomo že tretji dan po prihodu v Kathmandu odpeljali z avtobusom do kraja Perko, kjer se bo začel trekking mimo Yarse, Lukle in Nanche Bazarja do Lobucheja in baznega tabora pod Everestom. Sledil bo povratek, 17. dan, do Lukle in od tam v Kathmandu. Na trekking sprejme SPDT od 15 do največ 20 udeležencev, ki bodo o vseh podrobnostih potovanja v Nepal pravočasno seznanjeni.
Vsem tistim, ki se nameravajo udeležiti trekkinga SPDT priporoča vztrajni trening, da bodo šli na pot fizično in duševno pripravljeni. (L. Abram)
Otroški pogled s himalajskih višin
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780,-din.
Poštni tekoči račun za Itšlljo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
torek, 29. maja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Faz (040) 772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Faz (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja L	JZTT	C,an i,a,iian8ke
|Fp srs
Po predvolilnih pokolih si je le polovica prebivalcev drznila na volišča
Liberalec Antonio Gaviria izvoljen za predsednika kolumbijske republike
V Burmi zmagala opozicija
BOGOTA — Cesar Gaviria, kandidat liberalne stranke, ki je bila tudi dosedaj na oblasti, je novoizvoljeni predsednik kolumbijske republike. Po še nedokončanem preštevanju glasov, naj bi si Gaviria zagotovil 47,5 odstotka glasov, njegov nasprotnik Lavaro Gomez, ki je zastopal stranko konservativnih disidentov pa 24,3 odstotka.
' Od ostalih desetih kandidatov, ki so tekmovali za mesto predsednika republike, je žel največji in nadvse nepričakovani uspeh Antonio Navarro Wolf, zastopnik stranke M-19.
Navarru Wolfu so volilci zagotovili kar 13 odstotkov glasov, kar je res velik uspeh, če pomislimo, da so stranko M-19 (imenuje se tako po gibanju 19. oktobra) uradno ustanovili šele pred nekaj meseci, ko so se gverilci odločili, da pristanejo na prigovarjanje vlade in zapustijo oporišča v pragozdovih. »Iz ilegale na volišča« je geslo, ki se je očitno dobro obrestovalo zagovornikom protivladne politike, čeprav
je to le prvi korak na poti bodočega naskoka na liberalni monopol.
Uspešna je bila zato predvsem politika dosedanjega predsednika Virgilia Barca, ki je Cesarju Gaviriu prepustil zahtevno politično dediščino. Gaviria je star 43 let (zato si je prislužil tudi naslov najmlajšega kolumbijskega predsednika), svojo predvolilno kampanjo pa je osredotočil na postavko, da se mora Kolumbija čim prej otresti nadvlade narkotrgovcev, predvsem pa pritiska, ki ga izvajajo razni baroni koakina. Le-ti so poskrbeli za niz predvolilnih pokolov, vendar so ostali v svojih rezidencah, ko si je v nedeljo manj kot polovica Kolubijcev drznila na volišča.
Novoizvoljeni predsednik Gaviria je v svojem prvem govoru državi potrdil željo, da pomaga Kolumbiji iz krize, vednar je spomnil tudi vse razvite države, da ne bo šlo brez njihove pomoči. Kolumbija bo skušala zatreti industrijo kokaina, ostali pa naj poskrbijo za to, da mamilo ne bo imelo sedanjega tržišča, sicer bo boj peščice državljanov povsem neučinkovit.
Novoizvoljeni kolumbijski predsednik Gaviria z ženo in otrokoma	(AP)
RANGUN — Na tisoče Burmancev se je včeraj zgrnilo na ulice, da bi praznovalo zmago opozicije na prvih večstrankarskih volitvah. Burma je namreč izročila volilnim žaram svoj protest proti vojaški hunti, ki ji vlada od 1988. leta.
Volilci so dokazali, da je mogoče izraziti svojo voljo, kljub težkim pritiS'-kom vojaške oblasti, ki je postavila na oder pravo farso, ko je sporočila tujim tiskovnim agencijam, da bo razveljavila vse glasove, ki jih bodo prejeli kandidati opozicije začasno v ječi. Tega pa ni nihče obvestil volilcev, ki so množično volili za osebe v domačem priporu.
Po prvih razpoložljivih podatkih, naj bi si opozicija, ki jo vodi gospa Aung San Suu Kyi, prisvojila več kot 75 odstotkov glasov. Če bodo te podatke potrdili tudi uradno, bi opozicija lahko računala na 300 od 485 sedežev burmanskega parlamenta. Z tako zasedbo bi morala vojaška vlada prilagoditi svoje metode z željo države, ki si želi več demokracije.
Tunizijec v navalu nerazsodnosti napadel mimoidoče z mesarico
Višji zdravstveni svet
• • • • *
o prevenciji aidsa
GENOVA — Trenutna nerazsod-nodst, ki se je polotila priseljenca iz Tunizije, 31-letnega Rahmanija Able-miacera, bi se prav lahko spremenila v tragedijo. Mladenič, ki je genovski policiji že znan zaradi občasnih izbruhov surovosti in številnih disciplinskih prekrškov, je včeraj malo pred deseto uro vstopil v neko mesnico in ukradel mesarico. Lastnika trgovine sta reagirala, vendar ju je Tunizijec napadel in ranil. V navalu srda je nato stekel na ulico, ravno v trenutku, ko so šli mimo otroci iz bližnjega otroškega vrtca. Ablemiacer je začel z mesarico udrihati tudi po malčkih in pri tem hudo ranil dveletno deklico.
Tunizijec je na svojem morilskem pohodu huje ranil še sedem oseb, naj-hujše poškodbe pa je dobila 69-letna ženska, za katero so zdravniki pridržali prognozo. Ablemiacera je končno razorožil zapriseženi čuvaj, ki mu je iztrgal nevarno rezilo in ga nato izročil policiji, ki so jo med tem poklicali prestrašeni ljudje.
Mesarica in Tunizijec, ki je z njo grozil mimoidočim	(Telefoto AP)
RIM — Primeri okužbe z virusom aidsa med transfuzijo krvi, so ministra za zdravstvo prisilili, da skliče višji zdravstveni svet'in prouči nove oblike prevencije. Minister De Lorenzo bo tako že danes dobil podrobno poročilo o napredovanju na področju prevencije proti okužbam, pristojna parlamentarna komisija pa bo te podatke preverila že prihodnji teden.
Zadnji primer okužbe, ki je pretresel domala vso Italijo, so zabeležili na pediatričnem oddelku neke rimske bolnišnice. Komaj devetletni deček z levkemijo, ki so mu pred časom presadili kostni mozeg, je redno dobival potrebne transfuzije krvi. Ena od teh pa je bila zanj usodna, saj se je okužil z virusom HIV. Po presaditvi mozga se je njegovo zdravstveno stanje občutno izboljšalo, tako da so zdravniki z optimizmom govorili o ozdravitvi. Usoda je hotela drugače, deček, ki je med tem ža zapustil bolnišnico, pa je obsojen na smrt. Njegov imunološki sistem
je namreč prešibak, da bi lahko dalj časa kljuboval bolezni.
Imunologi, hematologi in virologL ki pripravljajo poročilo za ministra De Lorenza, soglašajo z dejstvom, da je treba čim prej poiskati nove oblike zaščite za bolnike, ki potrebujejo tuJ° kri za preživetje. Številni teoretski poskusi so sicer že nakazali nove rezultate na poti prevencije, vendar strokovnjaki poudarjajo, da gre v vseh primerih le za teorijo, ki jo je skoraj nemogoče uporabiti v praksi. Problema pa bi se morali zavedati tudi krvodajalci, ki največkrat zamolčijo razne »avanturice«, nemara pa se niti ne zavedajo, kakšni nevarnosti so se izpostavili.
Vse dosedanje preiskave so pokaza' le, da je čas inkubacije virusa H [V zelo različen pri posameznikih iij zdravniki so prepričani, da je skoraj nemogoče določiti neko srednjo mero; Prepričani pa so, da je treba vložit' več napora ne samo v iskanju ustreznega zdravila proti aidsu temveč tud' za prevencijo okužb s transfuzijami.
Spomin na generala Franca v Španiji ohranjajo le še stari in potemneli kovanci
MADRID — General Francisco Franco je umrl pred 14 leti, pa vendar se Špancem zdi, da je od njegove smrti minilo precej več časa. Že zdavnaj so namreč z zidov izginile njegove slike, imena ulic in velikih avenij, ki so nosila njegovo ime, pa so preimenovali. Redki so, ki se nanj še spomnijo in kot kaže je prevladalo pragmatično stališče, da ja Franco nekoč pač bil, zdaj ga ni več, njegovo obdobje pa se tudi ne bo več ponovilo.
Toda povsem iz življenja moderne Španije, ki z vse hitrejšimi koraki hiti v Evropo, Franco ni izginil. Ostal je namreč prisoten na kovancih za 5, 25 in 50 pezet, ki so jih skovali še za časa Francovega življenja. Danes so ti kovanci že močno zlizani in potemneli, vendar pa zanje Španci še vedno kupujejo pijačo v avtomatih in kioskih. Ob vztrajnem ločevanju od Franca in njegovih podob je španska vlada zagovarjala postopnost in da bodo novi kovanci, ko bo čas za to, že zamenjali stare z generalovo podobo, okrog katere je napis: »Francisco Franco, voditelj Španije po milosti božji.«
Pred časom so prišli v obtok novi kovanci, na katerih je lik španskega kralja, vendar pa stari še naprej ostajajo v veljavi. Kot da so na Franca popolnoma pozabili.
Zato pa nekdanjega »caudilla« niso pozabili španski komunisti in iz njihovih vrst je v španskem parlamentu že prišla zahteva po sprejemu zakona, s katerim naj bi stare kovance dokončno vzeli iz obtoka. Po mnenju komunistov je bilo štirinajst let dolgo prehodno obdobje dovolj dolgo in da so kovanci s Francovim likom protiustavni, saj Španija že od leta 1978, ko je bila sprejeta nova ustava, ni več država, v kateri bi kdo »vladal po milosti božji.« Komunisti tudi trdijo, da bi morala Francove kovance umakniti že prej, saj tak ukrep nič ne stane. Potreben naj bi bil le ministrski odlok finančnega ministrstva in ker to doslej ni bilo storjeno, naj ustrezen sklep sprejme španski Kongres.
Toda v španski javnosti je šla ta pobuda precej tiho mimo. Reakcije so bile dokaj ravnodušne, kar le potrjuje, da je Francov čas dejansko mimo, pa naj bodo kovanci v obtoku ali ne.
V domnevnem atentatu IRA
ubita avstralska državljana
AMSTERDAM — V nedeljo zvečer so neznanci v Roermondu na Nizozemskem ubili dva avstralska državljana, ki pa imata stalno bivališče v Londonu. Do uboja je prišlo, ko sta se žrtvi skušali odpeljati z avtomobilom (na sliki AP), v tistem trenutku pa so neznanci proti njima začeli streljati in so nato pobegnili z avtomobilom. Nizozemska policija sumi, da gre za atentat IRA.
Zakaj naj bi se IRA spravila na avstralska turista, pa je včeraj razložil glasnik britanske vojske, ki je trdil, da je IRA najbrž Avstralca zamenjala za britanska vojaka. Roermond je namreč le 30 kilometrov oddaljen od generalnega štaba britanske vojske na Renu v~ZRN in je zato v tem nizo-
zemskem mestu britanska vojska zelo reden gost. V preteklosti je bil Roermond že prizorišče napadov na britanske vojake. Tako naj bi IRA maja 1988 ubila enega vojaka, dva pa ranila, kmalu zatem pa naj bi v eksploziji avtomobila nedaleč stran umrla še dva vojaka.
Vest o zločinu je v Veliki Britaniji povzročila precejšnjo zaskrbljenost. S tem v zvezi se je oglasil obrambni minister laburistične »vlade v senci« Martin O’ Neill, ki je dejal, da zdaj vse, kar vsaj od daleč spominja na Veliko Britanijo, lahko pride pod udar teroristov in da je atentat opozorilo britanskim turistom, naj bodo povsod v Evropi skrajno previdni.
Divjanje »navijačev« po ulicah Cagliarija
CAGLIARI — Huligani iz Cagliarija so na svoj nači" »proslavili« povratek Cagliarija v A ligo in so včeraj poz"0 zvečer in vso noč svojo odvečno energijo sproščali z unič®' vanjem avtobusov mestnega prometa. Pri tem so 15 avtob"' sov skoraj popolnoma uničili, približno 30 pa so jih pošk0' dovali. Pred njihovim divjanjem, ki nima nič skupnega športom, niso bili varni stoli, brisalci, stekla, luči in vS drugi lažje ali težje odlomljivi predmeti. Škodo še ocenjuj®' jo, gre pa v desetine milijonov.
Ze ponoči je moralo precej delavcev mestnega prevoz nega podjetja na delo, tako da so do jutra večji del avt°^ busv usposobili za promet, ostali pa naj bi začeli voziti z danes.
Če je včerajšnje divjanje napoved dogodkov ob mund'8^ lu, so lahko sile javnega reda že zdaj zaskrbljene. V zvez' včerajšnjimi izpadi velja še povedati, da so sile javnef^ reda posredovale z zamudo, ki pa je deloma opraviči]iva a veliko gnečo, ki so jo ustvarile kolone vozil in množi navdušenih pristašev Cagliarija.
Pot v Mundial 90 je posejana s tmji
v P°
RIM — Postaviti svetovno nogometno prvenstvo v r ^ vsem drugačno - in odločno negativno - luč, je cilj, ki s ^ ga zastavili člani komiteja »101 proti '90«. Malo zfl s je (namig na Disneyevo risnako ni naključen) malo zare r(j-skupina ljubiteljev »rednega« in »čistega« življenja P^^e-
vila obsežno raziskavo na temo: koliko gorja nam je PrI sel mundial.
Komite si je zastavil nekaj dokaj konkretnih c^^etn° bi jih lahko združili pod skupnim geslom: naj nogorn Qre prvenstvo ne spravi ob pamet celotno prebivalstvo-skratka za spoštovanje pravice do »nenogometneg j-g vljenja vseh, ki bodo ohranili mirno kri tudi takr ' j<i bodo navijači noreli po mestnih ulicah. Gre za tl aCijo bodo redno hodili v službo, bodo radi zavili v resic radi pa čepov bo Italija tekmovala s Kamerunom, boa gledali televizijo, a brez nogometnih prekinitev...